_____________________________________________________________________________________

1. OSNOVNI POIMI I ZAKONI NA

MEHANIKATA

1.1 VOVED ZADA^A I PODELBA NA MEHANIKATA

Mehanikata pretstavuva fundament na site tehni~ki

disciplini. Nejzinite zakoni {iroko se primenuvaat vo niza
drugi disciplini pri re{avaweto na najraznovidni i najslo`eni
tehni~ki zada~i. Problemite se razli~ni, no nivnoto re{avawe
se bazira na nekolku op{ti principi koi go izu~uvaat dvi`eweto
i miruvaweto na materijalnite tela.
Spored na~inot na koi se izu~uva mehanikata se deli na :
1. racionalna ili teoretska
2. tehni~ka ili primeneta
Racionalnata mehanika gi izu~uva prirodnite pojavi po
teoretski pat. Se slu`i so logikata i ja primenuva
matemati~kata analiza.
Tehni~kata mehanika gi koristi soznanijata od racionalnata
mehanika i gi primenuva prakti~no na razni tehni~ki problemi.
Tehni~kata mehanika od svoja strana se deli na:
- mehanika na cvrsti tela (stereomehanika)
- mehanika na te~ni tela (hidromehanika)
- mehanika na gasoviti tela (aeromehanika)
Mehanikata na cvrsti tela od svoja strana se deli na:
- mehanika na kruti tela, pri koja oblikot na teloto se
zema kako nepromenliv, nedeformabilen
- mehanika na elasti~ni tela, koja u{te se narekuva nauka
za jakosta na materijalot, vo koja se zemaat predvid i se izu~uvaat
deformaciite na telata predizvikani od nadvore{nite sili
Mehanikata na kruti tela se deli na:
1. Statika
2. Kinematika
3. Dinamika
Statikata gi izu~uva zakonite za slo`uvawe i razlo`uvawe
 ELIZABETA BAHTOVSKA

na silite i uslovite za ramnote`a na materijalnite tela pod

dejstvo na silite.
Kinematikata gi izu~uva geometriskite svojstva na
dvi`eweto na telata, ne vodej}i smetka za pri~inite {to go
predizvikuvaat dvi`eweto - silite i materijalnosta na teloto.
Dinamikata gi izu~uva zakonite na dvi`eweto na
materijalnite tela, zemaj}i gi vo predvid i pri~inite za toa
dvi`ewe kako i materijalnosta na telata.

1.2.POIM ZA KRUTO TELO, ELASTI^NO TELO I

MATERIJALNA TO^KA

Site tela vo prirodata, pod vlijanie na nadvore{ni sili

vo pomala ili pogolema merka ja menuvaat svojata forma, se
deformiraat. Goleminata na taa deformacija zavisi od
fizi~kite svojstva na materijalot od koj e napraveno teloto, od
formata i dimenziite na teloto, kako i od goleminata na silite
{to dejstvuvaat na teloto.
Pod apsolutno kruto telo se podrazbira telo pri koe
rastojanieto pome|u dve koi i da bilo to~ki ostanuva
nepromeneto za vreme na dejstvuvaweto na silite.
Takvi tela vo prirodata ne postojat. Tie se zamisleni,
apstraktni, a mehanikata gi voveduva so cel za polesno razbirawe
i izveduvawe na zakonite za miruvawe i dvi`ewe na telata.
Zakonite izvedeni za idealno kruto telo mo`at da se primenat na
sekoe deformabilno telo. Na toj na~in mehanikata na kruti tela
ima prakti~na primena na sekakvi tela.
Telata kaj koi se izu~uvaat i deformaciite predizvikani
od nadvore{nite sili, se narekuvaat elasti~ni.
Za polesno i pobrzo re{avawe na problemite od
mehanikata, voveden e poimot materijalna to~ka.
Pod materijalna to~ka se podrazbira telo ~ii dimenzii vo
site pravci se mnogu mali, taka {to razlikata vo dvi`eweto na
oddelni negovi to~ki mo`e da se zanemari.
Ponekoga{ i telata so kone~ni dimenzii se razgleduvaat
kako materijalni to~ki. Toa se pravi vo slu~ai koga dimenziite
na telata ne igraat zna~ajna uloga. Takov primer imame pri
dvi`eweto na planetite okolu sonceto. Planetite se
razgleduvaat kako materijalni to~ki, bidej}i nivnite dimenzii
se mnogu mali vo sporedba so nivnata oddale~enost od sonceto.
Ako krutoto telo so kone~ni dimenzii se dvi`i

2
MEHANIKA

translatorno, toga{ site negovi to~ki se dvi`at ednakvo

(opi{uvaat identi~ni pateki, imaat isti brzini i zabrzuvawa).
Dvi`eweto e napolno opredeleno ako e poznato dvi`eweto na
koja i da bilo to~ka od teloto. Obi~no se zema to~kata {to se
sovpa|a so centarot na masa na teloto, odnosno so te`i{teto na
teloto. Taka definiranata to~ka ja narekuvame materijalna
to~ka i zamisluvame deka celata masa e skoncentrisana vo taa
to~ka.

1.3. POIM ZA SILA I VIDOVI NA SILI

Goleminite so koi }e se sre}avame vo mehanikata mo`eme

da gi podelime na dve grupi i toa:
- skalarni - napolno opredeleni samo so nivnata brojna
vrednost. Takvi se: dol`inata, povr{inata volumenot
temperaturata, gustinata itn.
- vektorski - koi osven so brojna vrednost, se opredeleni so
u{te dve golemini, pravecot i nasokata vo prostorot. Toa se
brzinata, zabrzuvaweto silata itn.
Poimot za sila pretstavuva eden od osnovnite poimi vo
mehanikata i te{ko mo`e da se definira. Silata se definira
kako pri~ina za promenata na polo`bata na edno telo, t.e ako
teloto miruva - da se pridvi`i, a ako teloto se dvi`i - da go
promeni svoeto dvi`ewe ili da zapre. Vo dvata slu~ai treba da
postoi nekoja pri~ina koja }e ja promeni polo`bata na teloto, a
toa e to~no silata.
Silite {to predizvikuvaat dvi`ewe ili promena na
dvi`eweto se narekuvaat aktivni sili. Takvi se silata na
gravitacionoto privlekuvawe, silata na pritisokot na veterot,
silata na atmosverskiot pritisok, pritisokot na pareata vo
parnite ma{ini itn.
Silite {to se sprotivstavuvaat ili go spre~uvaat
dvi`eweto se narekuvaat pasivni sili ili otpori (reakcii).
Takvi se otporot na vozduhot, otporot na vodata, otporot vo
le`i{tata, otporot na triewe pome|u dopirnite povr{ini na
dvete tela i sl.
Bidej}i silata e vektorska golemina, se {to va`i za
vektorite va`i i za silata. Sekoja sila e odredena so ~etiri
elementi:
- golemina, t.e intenzitet na silata
Pod intenzitet na silata se podrazbira ja~inata na dejstvo
3
 ELIZABETA BAHTOVSKA

na silata, koja mo`e da se sporedi so edna izbrana edinica merka

za sila. Edinica za merewe na intenzitetot na silata e Wutn (1N).
- napadna to~ka vo koja dejstvuva silata
Pod napadna to~ka na silata se podrazbira onaa to~ka od
teloto vrz koja se prenesuva dejstvoto na silata na teloto.
- pravec na silata
Pravecot na silata pretstavuva linija na koja taa
dejstvuva. Ovaa linija se narekuva u{te i napadna linija na
silata ili nosa~ na silata
- nasoka na dejstvoto na silata
Nasokata na silata se poklopuva
so nasokata na dvi`eweto na
teloto {to go predizvikuva
silata.
Silata grafi~ki e
F
B pretstavena na sl.1.3.1
Dol`inata na otse~kata AV vo
A pogoden razmer pretstavuva
p golemina (intenzitet) na silata;
pravecot i nasokata na
Sl.1.1 Grafi~ki prikaz na otse~kata gi prika`uvaat
sila pravecot i nasokata na dejstvoto
na silata, a nejziniot po~etok
napadnata to~ka na silata. Toa zna~i deka to~kata A na sl.1.1
pretstavuva napadna to~ka, pravata r pravec na silata, strelkata
vo V ja poka`uva nasokata, a dol`inata AV, intenzitetot. Silata
 
se ozna~uva so F , a intenzitetot so F ili samo so F.
Silite {to imaat ist pravec se narekuvaat kolinearni
sili. Ako istovremeno na edno telo dejstvuvaat pove}e sili
velime deka imame sistem od sili. Ako silite le`at vo edna
ramnina imame ramninski sistem na sili.
Silite {to dejstvuvaat na edno kruto telo mo`at da se
podelat na nadvore{ni i vnatre{ni. Nadvore{ni sili se vikaat
silite {to se prenesuvaat na telata od strana na drugi
materijalni tela. Vnatre{ni sili se vikaat silite so koi
molekulite na edno telo dejstvuvaat edni na drugi.
Silata {to dejstvuva samo vo edna, koja i da bilo to~ka na
teloto se vika koncentrirana sila. Silite {to dejstvuvaat na
site to~ki od volumenot na teloto ili pak na del od negovata
povr{ina se vikaat kontinualno rasporedeni sili.

4
MEHANIKA

2. S TATIKA
2.1. OSNOVNI POIMI I ZADA^A NA STATIKATA

Statikata e del od mehanikata vo koja se izu~uva

ramnote`ata na materijalnite tela pod dejstvo na silite. Pod
ramnote`a na edno telo podrazbirame miruvawe na edno telo vo
odnos na nekoe drugo materijalno telo. Ako toa drugo materijalno
telo miruva, toga{ ramnote`ata se vika apsolutna, a ako se
dvi`i, relativna ramnote`a. Dekartoviot pravoagolen
koordinaten sistem vrzan za zemjata }e go smetame uslovno
apsolutno nepodvi`en i vo odnos na nego }e gi ispituvame
uslovite na ramnote`a na materijalnata to~ka, odnosno na sistem
od materijalni to~ki. Toa zna~i vo statikata }e ja izu~uvame
apsolutnata ramnote`a. Vo realnosta apsolutno miruvawe na
telata ne postoi, bidej}i site tela zaedno so zemjata koja e
izbrana za nositel na apsolutniot koordinaten sistem, se vrtat
okolu sonceto.
Na telata mo`e da dejstvuvaat edna ili pove}e sili. Ako
vrz telata dejstvuvaat pove}e sili, nivnoto dejstvo mo`e da se
zameni so edna sila, koja se narekuva rezultanta.. Silite {to taa
gi zamenuva se vikaat komponenti.

2.2. RAMNINSKI SISTEM NA SILI SO ZAEDNI^KA

NAPADNA TO^KA

2.2.1 Slo`uvawe na sili koi dejstvuvaat vo edna to~ka

Ako na edna materijalna to~ka M dejstvuvaat dve ili

  
pove}e sili F1 , F2 ,.....Fn , i ako dejstvoto na ovie sili mo`e vo
celost da se zameni so edna sila, velime deka e izvr{eno
slo`uvawe na silite. Silata {to go zamenuva sistemot od sili se
vika rezultanta, a silite koi gi zamenuva se komponenti.
Ako pak dejstvoto na edna sila se zameni so pove}e sili, se
5
 ELIZABETA BAHTOVSKA

veli deka e izvr{eno razlo`uvawe na silata na komponenti.

]e go prika`eme slo`uvaweto i razlo`uvaweto na sili
{to le`at vo edna ramnina i imaat zaedni~ka napadna to~ka.
Postapkata }e ja opi{eme prvo za dve sili, a potoa }e ja
pro{irime na sistem od pove}e sili.
 
Nabquduvame dve sili F1 i F2 koi imaat zaedni~ka napadna
to~ka i me|u sebe zafa}aat agol  , a nivniot intenzitet, pravec
i nasoka se poznati. Treba da se opredeli nivnata rezultanta,

sl.2.1. Rezultantata FR mo`e da se opredeli po grafi~ki i po
analiti~ki pat. Po grafi~ki pat se opredeluva spored praviloto
za paralelogram, (se pretstavuva kako dijagonala na
paralelogramot sl.2.1a konstruiran nad dadenite sili), ili
zavr{na strana na triagolnikot sl.2.1b. Praviloto na
paralelogramot ne mo`e matemati~ki da se doka`e, toa
pretstavuva edna od osnovnite aksiomi na mehanikata.

C C
F2
FR FR F2

     
A F1 B A F1 B
a) b)
Sl.2.1. Grafi~ko opredeluvawe na rezultantata na dve sili

Goleminata na rezultantata mo`e da se opredeli i po

analiti~ki pat. Taa e isto taka vektorska golemina pa spored toa
treba da se opredeli nejziniot intenzitet, pravec i nasoka.
Intenzitetot na rezultantata se opredeluva so primena na
kosinusnata teorema, od triagolnikot AVS:

FR2  F12  F22  2 F1 F2 cos 

od kade {to se dobiva
FR  F12  F22  2 F1 F2 cos 
(2.1)

Pravecot i nasokata na rezultantata se opredeluvaat so

primena na sinusnata teorema na istiot triagolnik AVS:

6
MEHANIKA

sin  sin(  
 (2.2)
F2 FR

od kade {to se opredeluva agolot so koj se opredeluva pravecot i

nasokata na rezultantata:
F
sin   2 sin  (2.3)
FR

Napadnata to~ka na rezultantata se sovpa|a so napadnata

to~ka na silite {to gi slo`uvame. Od interes za ponatamo{nite
izu~uvawa se slednite slu~ai koi proizleguvaat od prethodno
opi{aniot.
1.  = 0, slu~aj na kolinearni sili so ista nasoka, sl.2.2a).
Intenzitetot na rezultantata e ednakov na algebarskiot zbir na
intenzitetite na dvete sili, a pravecot i nasokata se isti so
pravecot i nasokata na dvete sili:

FR  F1  F2

2.    , F1  F2 , slu~aj na kolinearni sili so sprotivna

nasoka, sl.2.2b). Intenzitetot na rezultantata e ednakov na
razlikata od intenzitetite na dvete sili, pravecot e ist so
pravecot na silite, a nasokata e ista so nasokata na pogolemata
sila:
FR  F1  F2

A F1 F2 F1 A F2
F1 F2
A F1 F2 FR
A
FR
A
a) b)
F2
F1 F2
A FR

FR  0
R
A F1
v) g)

Sl.2.2. Grafi~ko slo`uvawe na dve sili

7
 ELIZABETA BAHTOVSKA

3.    , F1  F2 , slu~aj na kolinearni sili so sprotivni

nasoki a ednakov intenzitet, sl.2.2v). Rezultantata na ovie sili e
ednakva na nula, t.e.materijalnata to~ka {to ja napa|aat ovie
sili se nao|a vo ramnote`a.

4.   , F1  F2 , slu~aj na dve sili so razli~en intenzitet
2
koi me|u sebe zafa}aat prav agol, sl.2.2g). Intenzitetot na
rezultantata mo`e da se opredeli po Pitagorinata teorema, koja
pretstavuva specijalen slu~aj na kosinusnata teorema za prav
agol. Pravecot i nasokata se opredeleni so agolot  R
F
FR  F12  F22 tg  2
F1
Teloto mo`e da bide izlo`eno i na dejstvoto na pove}e sili koi
napa|aat edna ista to~ka i le`t vo ista ramnina. Opredeluvaweto
na rezultantata na ovie sili po golemina, pravec i nasoka mo`e
isto taka da se izvr{i po grafi~ki i analiti~ki pat.
Neka na teloto dejstvuva ramninski sistem od sili
  
F1 , F2 ......Fn so zaedni~ka napadna to~ka. Rezultantata na ovie sili
po grafi~ki pat mo`e da se opredeli na dva na~ina: so pomo{ na
praviloto na paralelogram na sili, sl.2.3a, ili so poligon na
silite, sl.2.3b.
Spored pravilito na paralelogram na silite, se
 
konstruira najprvo paralelogram nad prvite dve sili F1 i F2 i se

opredeluva nivnata rezultanta FR
F4
F3
FR ,1, 2,3

FR F2

FR F2
FR ,1, 2

F3 F1
A F1
A
FR ,1, 2

a) b)
Sl.2.3

8
MEHANIKA


Potoa taa rezultanta se slo`uva so silata F3 , vo rezultanta

FR1, 2 , 3 . Postapkata prodol`uva na istiot na~in se do poslednata
sila:
  
FR1, 2  F1  F2
   
FR1, 2 , 3  F1  F2  F3
     
FR  FR1, 2 , 3  Fn  F1  F2  ....Fn
Spored praviloto na poligon na sili, se crta poligon na site
sili koi ja napa|aat dadenata materijalna to~ka i le`at vo ista
ramnina na sledniot na~in. Se opredeluva proizvolna to~ka i se
zapo~nuva so nanesuvawe na silite po redosled. Prvo se nanesuva

silata F1 , vo opredelen razmer, pri {to se za~uvuva nejziniot

pravec i nasoka; na nea se nadovrzuva silata F2 , so istiot pravec
i nasoka. Postapkata prodol`uva se do poslednata sila.
Rezultantata se dobiva kako zavr{na strana na poligonot, so
povrzuvawe na po~etnata to~ka na prvata sila, so krajnata to~ka
na poslednata. Pri konstruiraweto na poligonot na sili,
goleminata pravecot i nasokata na rezultantata ne zavisat od
redot na nanesuvaweto na silite. Poligonot na sili e
popregleden od praviloto na slo`uvawe na sili so paralelogram,
zatoa toj po~esto se koristi.
Pri analiti~ko slo`uvawe na ramninski site mod sili so
zaedni~ka napadna to~ka, prvo go opredeluvame intenzitetot i
pravecot na napadnata linija na rezultantata. To~kata O vo koja
napa|aat silite ja zemame za koordinaten po~etok na proizvolen
Dekartov koordinaten sistem i site sili gi razlo`uvame vo
pravec na koordinantnite oski:

X i  Fi cos  i i  1, 2 ,... n
Yi  Fi sin  i i  1, 2 ,... n

Intenzitetot na komponentite na rezultantnata sila }e bide:

n n n
X R'   X i'   X i   Fi cos  i  X R
i 1 i 1 i 1
n n n
YR'   Yi '   Yi   Fi sin  i  YR
i 1 i 1 i 1

9
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Intenzitetot i pravecot na reduciranata i vistinskata

rezultanta }e bide:
FR  X R2  YR2
YR (2.5)
tg R 
XR

Obratna postapka od slo`uvaweto na sili e razlo`uvaweto na

rezultantata na sostavnite komponenti. I ovde postojat dva
na~ina: grafi~ki i analiti~ki.

Razlo`uvaweto na silata FR po grafi~ki pat vo odnapred
opredeleni pravci k1 , k 2 , {to minuvaat niz napadnata to~ka na
silata, sl.2.4, se vr{i na toj na~in {to od krajnata to~ka na
rezultantata se povlekuvaat pravi paralelni so pravcite k1 , k 2 .
Pritoa se konstruira paralelogram ~ija dijagonala e

rezultantata FR , a strani se komponentnite sili koi gi barame,
 
F1 i F2
y K1

F1
K2 FR
2 1
R
x
F2
Sl.2.4. Razlo`uvawe na sila na dve komponenti po grafi~ki
pat
Analiti~koto razlo`uvawe na silite se vr{i na toj na~in
{to se postavuva koordinaten po~etok vo napadnata to~ka na
rezultantata i se opredeluvaat aglite {to rezultantata i
odnapred zadadenite pravci gi zafa}aat so koordinatnite oski.
Ovie agli se odnapred poznati. Se baraat proekciite na
koordinatnite oski za rezultantata i za nejzinite komponenti.
Proekciite na rezultantata se odnaprend poznati, bidej}i se znae
nejziniot intenzitet. Proekciite na komponentite ne se poznati.
Niv gi opredeluvame od ravenkite za odnosot na proekciite na
10
MEHANIKA

rezultantata i proekciite na komponentnite sili:

FR cos  R  F1 cos  1  F2 cos  2

(2.5)
FR sin  R  F1 sin  1  F2 sin  2

Dobivame sistem od dve ravenki so dve nepoznati, so ~ie


re{avawe gi opredeluvame intenzitetite na nepoznatite sili F1

i F2 .

2.2.2. Uslovi za ramnote`a na to~ka vo ramnina i

primena kaj neslobodni tela

Za ramnote`a na silite koi napa|aat edna to~ka, a pritoa

site le`at vo edna ramnina, potreben i dovolen uslov e

rezultantata na site sili bide ednakva na nula, FR  0 , odnosno
nejzinite proekcii na koordinantnite oski bidat ednakvi na
nula:
i n i n
XR   Xi  0 YR   Yi  0 (2.6)
i 1 i 1

Ovie ravenki gi narekuvame ravenki za ramnote`a na

ramninski sistem od sili koi napa|aat edna to~ka. Od ravenkite

(2.6) se gleda deka na eden vektorski uslov FR  0 , odgovaraat dva
skalarni uslovi za ramnote`a na komponentnite sili, {to se
opravduva i so faktot {to sekoj vektor e okarakteriziran so dva
skalari vo ramninata, negovite proekcii na koordinantniot
sistem.
Grafi~ki uslov za ramnote`a na ramninski proizvolen
sistem od sili so zaedni~ka napadna to~ka e poligonot od sili da
bide zatvoren. Vo toj slu~aj rezultantata od silite e isto taka
nula.
Seto dosega izvedeno va`i za slu~aj na slobodna
materijalna to~ka, odnosno za slobodno kruto telo. Istite uslovi
mo`eme da gi primenime i na neslobodni tela. Za taa cel }e
definirame koi se slobodni a koi neslobodni tela.
Ako edno telo mo`e da izvr{i nekakvo pomestuvawe vo
bilo koj pravec vo prostorot, toga{ toa telo se vika slobodno.
Ako pak uslovite se takvi, {to onevozmo`uvaat pomestuvawe na
teloto vo nekoi pravci, toga{ takvoto telo se vika neslobodno.
11
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Preprekite {to ja ograni~uvaat slobodata na dvi`ewe na teloto

se vikaat vrski. Vrskite so koi se sre}avame vo realnosta se
ostvaruvaat so kruti ili sovitlivi tela. Silata so koja teloto ja
ostvaruva vrskata i koja dejstvuva na teloto ~ie {to dvi`ewe go
prou~uvame se vika reakcija ili sila na vrska. Pravecot na
reakcijata se sovpa|a so pravecot vo koj so taa vrska e spre~eno
dvi`eweto, a nasokata na reakcijata e sprotivna od nasokata na
toa dvi`ewe, (pasivna sila). Spored tretiot Wutnov zakon za
akcija i reakcija, silata so koja teloto dejstvuva na teloto {to ja
ostvaruva vrskata, e so ednakov intenzitet a sprotiven pravec so
reakcijata na taa sila.
Vo ponatamo{nite izu~uvawa na problemite od
mehanikata, sekoga{ }e ja izu~uvame ramnote`ata na neslobodni
tela, t.e. tela koi na kakov i da bilo na~in se pricvrsteni ili se
potpiraat na nekakvi le`i{ta. Vo zavisnost od karakterot na
pricvrstuvawe ili potpirawe na telata, ili oblikot na
le`i{tata, mo`at da se navedat slednite osnovni vidovi na
vrski:
1. Teloto se potpira na nepodvi`na mazna povr{ina vo
to~kata A (sl.2.5). Povr{inata go spre~uva dvi`eweto samo vo
pravec na zaedni~kata normala na dvete povr{ini vo to~kata na

dopirawe. Zatoa reakcijata FN e naso~ena vo pravec na normalata
i ima napadna to~ka vo dopirnata to~ka pome|u dvete povr{ini.
FN
FN1

FN 2

Sl.2.5 Sl.2.6

2. Ako edna od dopirnite povr{ini pretstavuva to~ka,

toga{ reakcijata e naso~ena po normalata na drugata povr{ina,
 
( FN 1 , FN 2 ), sl.2.6.

12
MEHANIKA

3. Ako vrskata e ostvarena

so pomo{ na sovitlivi tela,
(ja`e, konec), reakcijata na takva
FK1 FK 2
vrska dejstvuva na teloto vo
to~ka vo koja za nego e
pricvrsteno ja`eto i e naso~ena
A B vo pravecot na ja`eto, kako {to
 
e prika`ano na sl.2.7. FK 1 , FK 2
pretstavuvaat reakcii na ja`eto
na koe e obeseno teloto.
4. Vrskata e ostvarena so
nepodvi`en cilindri~en zglob,
(sl2.8)

Sl. 2.7.
y y

FA FA
B
XA

A  A 
A YA
x x

Sl.2.8 [ematski prikaz na cilindri~en zglob

Teloto koe {to e cvrsto povrzano so stapot AV, mo`e da se vrti

okolu oska koja minuva niz zglobot, a e normalna na crte`ot. Ako
se zanemari trieweto vo zglobot, reakcijata na nepodvi`nata
oska e naso~ena po normalata na cilindri~nata povr{ina, vo
onaa to~ka vo koja povr{inata na cilindri~noto telo se dopira

so oskata, pa spored toa reakcijata FA , le`i vo ramnina {to e
normalna na oskata okolu koja mo`e da se vrti cilindri~noto
telo. Spored toa taa e napolno opredelena so dve golemini
intenzitetot na reakcijata i agolot  . Vo praksa, prvo se
opredeluvaat proekciite na reakcijata (sl2.8), X A , YA , a potoa
nejziniot intenzitet i agol.
5. Vrskata e ostvarena so sferen zglob, (sl2.9). Ovoj vid na
vrska pricvrstuva nekoja to~ka od teloto, taka {to toa ne mo`e

da se dvi`i vo nieden pravec vo prostorot. Zatoa reakcijata FA
mo`e da ima proizvolen pravec vo prostorot, pri {to za
13
 ELIZABETA BAHTOVSKA

nejzinoto opredeluvawe se potrebni tri proekcii X A , YA , Z A , kako

i aglite {to tie proekcii gi zaklopuvaat so koordinatnite oski
na prostorniot Dekartov koordinaten sistem. Ovoj posleden
slu~aj popodrobno }e bide razraboten pri izu~uvaweto na
proizvolen prostoren sistem na sili.

z
FA

y
A

Sl.2.9. [ematski prikaz na sferen zglob

Vo praksata naj~esto se sre}avame so neslobodni tela. Za

izu~uvawe na uslovite za ramnote`a kaj vakvite tela potrebno e
da se otstranat vrskite koi go spre~uvaat nivnoto dvi`ewe vo
opredelen pravec i nivnoto dejstvo da se zameni so nepoznati
sili, spored prethodno navedenite principi. Na toj na~in }e
dobieme slobodno telo na koe dejstvuvaat poznati i nepoznati
sili. Zada~ata mo`e da se re{i ako brojot na nepoznati golemini
ne e pogolem od tri, za prostoren sistem na sili, t.e. dve, za
ramninski, bidej}i tolku uslovi za ramnote`a imame. Takvite
zada~i se narekuvaat stati~ki opredeleni zada~i. Zada~ite vo koi
brojot na nepoznati e pogolem od uslovite za ramnote`a, se
narekuvaat stati~ki neopredeleni. Re{avaweto na stati~ki
neopredelenite zada~i se vr{i na toj na~in {to se zemaat osven
analiti~kite i dopolnitelni uslovi za ramnote`a, koi se
posledica na deformaciite na razgleduvanoto telo, a se
izu~uvaat vo jakosta na materijali.

2.2.3 Moment na sila vo odnos na dadena to~ka

Postojat dva osnovni vidovi na dvi`ewe:

- translacija, predizvikana ako na slobodnoto telo
14
MEHANIKA

dejstvuva sila so opredelena ja~ina i pravec

- rotacija, predizvikana od dejstvoto na sila vrz edno kruto
telo koe e pricvrsteno vo dadena to~ka {to ne le`i na pravecot
na dejstvoto na silata

Neka silata F go napa|a
M0 krutoto telo vo to~kata A i
neka teloto e kruto pricvrsteno
vo to~kata O, (sl.2.10).
B Polo`bata na napadnata to~ka
C 
na silata F e napolno
F sin 
opredelena so vektorot na

polo`ba r vo odnos na
 nepodvi`nata to~ka O. Silata
r koja se nao|a na opredeleno
 A F cos
h rastojanie od nepodvi`nata
to~ka }e predizvika vrtewe na
teloto okolu oskata koja minuva
niz taa to~ka. Za opredeluvawe
na karakteristikite na
Sl.2.10
vrteweto potrebni ni se tri
podatoci: goleminata na
zavrtuvaweto, oskata okolu koja se vrti teloto i nasokata na
zavrtuvawe. Vakvoto vrtlivo dejstvo e spored toa vektorsko i se

narekuva moment na silata F za to~kata O. To~kata O se narekuva
u{te i pol ili momentna to~ka.
Vo zavrtuvaweto ne u~esttvuva cela sila, tuku samo

nejzinata komponenta F sin  normalna na pravecot r , dodeka

drugata komponenta F cos se sovpa|a so pravecot r i te`i da go
izdol`i rastojanieto OA. Pod vlijanie na silata F sin  teloto
}e se vrti okolu oskata {to minuva niz to~kata O i stoi

normalno na ramninata {to ja formiraat silata F i vektorot na

polo`ba r . Od tie pri~ini momentot za dadena to~ka
pretstavuva vektorski proizvod na vektorot na polo`bata na
 
napadnata to~ka na silata r i vektorot na silata F

 
 
MO  r, F (2.7)

Bidej}i vektorskiot proizvod po definicija e vektor,

toga{ i momentot na silata za dadena to~ka e vektor i e napolno
opredelen so tri komponenti:
15
 ELIZABETA BAHTOVSKA

1. Intenzitet (golemina) na momentot pretstavuva proizvod

na intenzitetite (modulite) na dadenite vektori i sinusot na
agolot me|u niv:
 
M  rF sin( r , F )  rF sin   Fh (2.8)

t.e na povr{inata na paralelogramot OAVS konstruiran nad

dadenite vektori kako negovi strani. h e najkratkoto rastojanie
na momentnata to~ka (polot) od napadnata linija na silata i se
narekuva krak na silata. Zna~i momentot na silata za dadena
to~ka ili kako {to u{te se narekuva stati~ki moment na sila
mo`e da se definira kako proizvod na intenzitetot na silata i
nejziniot krak.
2. Pravecot e opredelen so oskata okolu koja teloto se vrti
i minuva niz momentnata to~ka O, t.e pravecot e normalen na

ramninata formirana od silata F i vektorot na polo`bata na

napadnata to~ka na silata r .
3. Nasokata na momentot na silata za dadena to~ka se
usvojuva po dogovor. ]e ja usvoime za pozitivna nasokata vo nasoka
sprotivna od strelkata na ~asovnikot, a za negativna vo nasoka na
strelkata na ~asovnikot. Pri re{avaweto na zada~ite e va`no
nasokata {to }e se pretpostavi za pozitivna da se zadr`i do
krajot na re{avaweto na zada~ata. Obi~no taa nasoka se
opredeluva na po~etokot i se zabele`uva so strelka na crte`ot.
Momentot na silata za dadena to~ka se menuva ako se
promeni momentnata to~ka t.e.polot na silata. Toa zna~i deka
stati~kiot moment e vektor vrzan za to~ka, za razlika od silata
koja pretstavuva vektor vrzan za prava. Toj ostanuva nepromenet
samo ako silata se pomestuva po svojata napadna linija.
Stati~kiot moment e ednakov na nula ako:
- silata e ednakva na nula
- krakot na silata e ednakov na nula

2.2.4 Variwonova teorema

 
Ako to~kata A ja napa|aat dve sili F1 i F2 , toga{ tie
predizvikuvaat dva momenti za momentnata to~ka O, so razli~en
intenzitet a ista nasoka, (pretpostavuvame deka dvete sili i
momentnata to~ka O le`at vo ista ramnina). Dejstvoto na ovie
sili mo`e da se zameni so edna sila, nivnata rezultanta, koja
mo`e da se opredeli so pomo{ na praviloto na paralelogram. Se

16
MEHANIKA

postavuva pra{aweto: Kakov odnos postoi pome|u momentot na

rezultantata na ovie sili za to~kata O i momentite na nejzinite
 
komponenti F1 i F2 ? Dali za dvata momenti mo`e da se najde eden
zaedni~ki koj bi predizvikal isto tolkavo zavrtuvawe kako dvata
momenta pooddelno? Odgovor na ova pra{awe ni dava
Variwonovata teorema koja se iska`uva na sledniot na~in:
Stati~kiot moment na rezultantata od eden ramninski
sistem od sili koi napa|aat edna to~ka, vo odnos na edna
proizvolna momentna to~ka koja le`i vo ramninata na silite e
ednakov na algebarskiot zbir na stati~kite momenti na
oddelnite sili vo odnos na istata momentna to~ka.
Za doka`uvawe na ovaa teorema, razgleduvame ramninski
sistem od sili
  
y F1 , F2 … Fn koi napa|aat
F2 edna to~ka A. Nivnata
F3

F1
rezultanta FR ja
opredeluvame so
h h
N
3 
 3
FR2 praviloto na poligon.
1

0 A  Silite so pozitivnata
x R
hR  N nasoka na h-oskata
h 1
h 2 zaklopuvaat agli
 1 ,  2 ... n ,a rezultantata
FN
agol  R . Momentnata
Sl.2.11
to~ka ja izbirame da
le`i na h-oskata.
Normalnite rastojanija od silite do momentnata to~ka gi
ozna~uvame so h1 , h2 ...hn , a na rezultantata hR . Spored
definicijata, intenzitetite na stati~kite momenti se:

M 1  F1 h1  F1O A sin  1
M 2  F1 h2  F2 O A sin  2
------------------------------- (2.9)
M n  Fn hn  Fn O A sin  n
M R  FR hR  FR O A sin  R

Poa|ame od vektorskata ravenka na rezultantata:

   
FR  F1  F2  ...Fn (2.10)
17
 ELIZABETA BAHTOVSKA

i ja proektirame na y - oskata:
   
FR sin  R  F1 sin  1  F2 sin  2  ...Fn sin  n (2.11)

Potoa ovaa ravenka ja mno`ime so dol`inata O A

   
FR O A sin  R  F1O A sin  1  F2 O A sin  2  ...Fn O A sin  n (2.12)

Ako ja zememe vo predvid ravenkata (2.4.1) }e dobieme:

M R  M 1  M 2  ...M 3 (2.13)

{to pretstavuva dokaz na Variwonovata teorema.

2.3. SLO@UVAWE NA RAMNINSKI SISTEM OD SILI

SO RAZLI^NI NAPADNI TO^KI

2.3.1 Slo`uvawe na dve kosi sili so razli~na napadna

to~ka

Neka na krutoto telo

K
dejstvuvaat d ve razli~ni
 
sili F1 i F2 so napadni
FR to~ki A1 i A2 , (sl.2.12).
A1 A2
Nivnoto dejstvo isto taka
F1 0 mo`e da se zameni so
F2
dejstvoto na edna
FR
rezultanta koja se
opredeluva na sledniot
Sl. 2.12 na~in. Koristej}i go
svojstvoto na silata kako
vektor vrzan za prava, gi pomestuvame silite vdol` nivnite
napadni linii se do to~kata na presek na napadnite linii K.
Bidej}i dejstvoto na silata ne se menuva ako istata se pomestuva
vdol` nejzinata napadna linija, gi slo`uvame dvete sili po
praviloto na paralelogram i ja dobivame goleminata na nivnata
rezultanta. Ovaa rezultanta ima ista napadna to~ka K so

18
MEHANIKA

komponentnite sili. Me|utoa nejzinata napadna to~ka isto taka

mo`e da se pomestuva vdol` nejziniot pravec. Zatoa taa se
pomestuva do to~kata na presek na napadnata linija na
rezultantata so pravata {to gi povrzuva napadnite to~ki na
silite A1 i A2 . So toa problemot na slo`uvawe na silite e sveden
na problem na slo`uvawe na dve sili koi napa|aat ista to~ka.
Spored toa za niv isto taka va`i Variwonovata teorema.

2.3.2 Slo`uvawe na dve paralelni sili so isti nasoki

Neka dve paralelni sili dejstvuvaat na krutoto telo vo

to~kite A1 i A2 , (sl.2.13.). Grafi~kiot metod na slo`uvawe na
silite primenet vo prethodniot slu~aj sega ne mo`e da se
primeni direktno bidej}i pravcite na silite ne se se~at kolku i
da gi prodol`uvame. Za da gi slo`ime ovie sili, sistemot od
paralelni sili go zamenuvame so eden ekvivalenten sistem na
sili ~ie {to dejstvo na teloto e isto so ona na paralelnite sili.
Za taa cel vo to~kite A1 i A2 postavuvame dve sili so ist
 
intenzitet, a sprotivna nasoka, F ' i - F '
, ~ija {to rezultanta e ednakva na nula, t.e. tie nemaat nikakvo
 
vlijanie vrz sistemot. Gi slo`uvame silite F1 i - F ' vo rezultanta
   
F1' a F2 i F ' vo rezultanta F2' . So ovaa postapka vovedovme dve
 
novi sili F1' i F2' so
K
isti napadni to~ki
 
kako silite F1 i F2
F1'
F2' ~ie {to dejstvo e
ekvivalentno na niv.
F
R
So toa dejstvoto na
paralelnite sili se
sveduva na
A1 A2 F '
F' r1 0 r2 prethodniot slu~aj
na slo`uvawe na dve
'
F
1 '
F
2
F F
kosi sili vo
1 2

R F ramnina. Od
Sl.2.13 Slo`uvawe na dve paralelni sili geometriskiot
so isti nasoki odnos, lesno mo`e da
se doka`e deka
rezultantata na ovie sili }e ima ist pravec i nasoka kako
komponentite koi gi slo`uvame, a nejziniot intenzitet }e bide
19
 ELIZABETA BAHTOVSKA

ednakov na zbirot od intenzitetite na dvete sili:

FR  F1  F2 (2.14)

Napadnata to~ka na rezultantata, O }e se nao|a na pravata

{to gi povrzuva to~kite A1 i A2 i toa poblisku do pogolemata
sila. Za napadnata to~ka na rezultantata va`i ednakvosta na
stati~kite momenti, koja za ovoj slu~aj mo`e da se zapi{e na
sledniot na~in:

F1O A1  F2 O A2 (2.15)

Ovaa ednakvost mo`e da se doka`e na sledniot na~in. Za

to~kata O ednakvosta na stati~kite momenti iska`ana preku

intenzitetot na vektorot na polo`ba na silata F1 , O A1  r1 i

intenzitetot na vektorot na polo`ba na silata F2 , O A2  r2 ,
glasi:
r1 F1 sin( r1 F1 )  r2 F2 sin( r2 F2 ) (2.16)

Bidej}i kaj paralelni sili aglite se ednakvi, i sinusite od tie

agli se poni{tuvaat, pa

r1 F1  r2 F2 ) (2.17)

2.3.3. Slo`uvawe na paralelni sili so sprotivna nasoka

'
F1
 F' F1

FR F2' F'
F2

F1'

F2' FR
Sl.2.14. Slo`uvawe na dve antiparalelni sili

20
MEHANIKA

Neka vo to~kite A1 i A2 na krutoto telo dejstvuvaat dve

 
paralelni sili F1 i F2 , so sprotiven smer t.n. antiparalelni
sili, sl. 2.14. Postapkata za slo`uvawe na ovie sili e potpolno
ista kako i za paralelnite sili. Razlikata e samo vo toa {to
intenzitetot na rezultantata na ovie sili se dobiva kako razlika
na intenzitetite na silite {to gi slo`uvame.

FR  F1  F2

Nasokata na rezultantata se sovpa|a so nasokata na pogolemata

sila, a nejzinata napadna to~ka se nao|a na pravata {to gi
povrzuva A1 i A2 , nadvor od otse~kata A1 A2 , na stranata na
pogolemata sila. Site drugi ravenki se identi~ni so onie za
slu~ajot na paralelni sili.

2.3.4 Spreg na sili

Specifi~en slu~aj na dve antiparalelni sili so ednakov

intenzitet se narekuva spreg na sili, (sl.2.15). Bidej}i dvete sili
imaat ist intenzitet, nivnata rezultanta e ednakva na nula. Isto
taka spored sl.2.15,
F se gleda deka za
A1' slu~aj na ednakov
d intenzitet na
A1 A2 antiparalelnite
0 sili, pravcite na
'
A2 ekvivalentniot

F sistem na sili, F1'

i F2' se paralelni
Sl.2.15. Spreg na sili t.e. nemaat prese~na
to~ka, odnosno
napadnata to~ka na rezultantata le`i vo beskone~nost, {to nema
fizi~ka smisla. Zatoa od poseben interes kaj vakviot tip na sili
e presmetuvaweto na negoviot moment. Momentot na spregot e
zbir od momentite na dvete sili, bidej}i dvete sili go zavrtuvaat
teloto vo ista nasoka. Gi opredeluvame momentite na silite vo
odnos na oskata normalna na ramninata na crte`ot vo to~kata O:

21
 ELIZABETA BAHTOVSKA

m  M 1  M 2  FA1' O  FO A2'  F ( A1' O  OA2' )  Fd (2.18)

Momentot na spregot e ednakov na proizvodot od

intenzitetot na edna od silite i normalnoto rastojanie pome|u
pravcite na silite.
Osnovni svojstva na spregot na sili se slednite:
- Spregot ostanuva nepromenet pri translacija na silite,
zna~i ne zavisi od napadnite to~ki na silite. Toa e va`na
osobina na spregot i spored nea toj pretstavuva sloboden vektor
za razlika od silata koja e vektor vrzan za prava.
- Dejstvoto na spregot ne se menuva ako negoviot krak se
zavrti za proizvolen agol vo sopstvenata ramnina
- Dejstvoto na spregot ne se menuva ako go pomestime vdol`
krakot, t.e. normalno na pravecot na silite
Pravecot na vektorot na spregot e normalen na ramninata
vo koja le`at silite, a nasokata se izbira dogovorno, (pozitivna,
vo nasoka obratna na strelkata na ~asovnikot).
Pove}e spregovi {to le`at vo edna ramnina mo`at da se
superponiraat, slo`at, pri {to momentot na rezultantniot spreg
e ednakov na momentite na komponentnite spregovi:
   
mR  m1  m2  ...  mn (2.19)

2.3.5. Sistem od proizvolni sili vo ramnina

Do sega gi prou~ivme svojstvata na silite koi dejstvuvaat

na edna ramnina a napa|aat edna to~ka na krutoto telo ili se
paralelni. Vo prodol`enie, dobienite zaklu~oci }e gi
pro{irime na op{tiot slu~aj koga na krutoto telo dejstvuvaat
pove}e sili so razli~ni intenziteti, pravci i nasoki, a pritoa
site da le`at vo ista ramnina.
Slo`uvaweto na sistem od proizvolni sili vo ramnina
mo`e da se izvr{i na pove}e na~ini:
- so redukcija na sila na dadena to~ka
- analiti~ki
- grafi~ki

22
MEHANIKA

Redukcija na sila na dadena to~ka


Neka na krutoto telo vo to~kata A dejstvuva silata F ,
sl.2.16. Za da izvr{ime redukcija na silata vo odnos na nekoja
druga to~ka A ' , potrebno e da ja pomestime silata paralelno na
nejziniot pravec. Bidej}i silata e vektor vrzan za prava,
nejzinoto vlijanie vrz teloto ne se menuva samo ako taa se
premesti vo pravec na nejziniot nosa~. Ako pretpostavime deka
vo to~kata A ' ' dejstvuvaat dve sili so ednakov intenzitet kako

silata F a so sprotivna nasoka, toga{ sostojbata na dvi`ewe na

teloto ne se menuva. Sega na teloto dejstvuva sila F vo to~ka A ' i
  
spregot sili (+ F , - F ), so krak d. Pomestuvaweto na silata F vo

to~ka A ' se vika redukcija na silata F vo odnos na to~kata A ' , a
 
spregot (+ F ,- F ), redukcionen spreg. Intenzitetot na momentot
na ovoj spreg e:

m  Fd (2.20)

Ako vrz krutoto telo

dejstvuvaat pove}e sili
  
F F F1 , F2 ...Fn so napadni to~ki
A1 , A2 ... An , toga{ site niv
d mo`eme paralelno da gi
A  A'
pomestime vo dadena
proizvolna to~ka O koja
F le`i vo ramninata na
silata. Taka, spored
prethodno iznesenoto,

Sl2.16. Redukcija na sila za silata F1 , ja zamenuvame so
dadena to~ka  
sila F1'  F1 , koja ima
`ka
napadna to~ka vo to~kata O i spreg na sili so moment m1  F1 h1 .
Na sli~en na~in gi zamenuvame i ostanatite sili {to dejstvuvaat
na teloto:
     
F1'  F1 F2'  F2 ….. Fn'  Fn (2.21)
m1  F1 h1 m2  F2 h2 ..... mn  Fn hn

23
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Ako gi soberime site sili i site spregovi koi dejstvuvaat

na to~kata O, }e dobieme edna rezultantna sila, t.n. glavna sila

FR i eden rezultanten spreg, t.n. glaven spreg m R , koi napolno }e
go zamenat dejstvoto na site sili koi dejstvuvaat vo ramninata:
 n  n
FR   Fi m R   mi (2.22)
i 1 i 1

Ako na krutoto telo dejstvuvaat pove}e proizvolni sili

koi le`at vo edna ramnina, toga{ tie mo`at da se svedat na edna
sila, t.n. glaven vektor

FR so napadna to~ka O i na eden spreg od sili so moment m R
ednakov na glavniot moment za to~kata O.
Glavniot vektor treba da se razlikuva od rezultantata na
sili. I dvete se dobivaat kako geometriski zbir na site sili koi
go napa|aat teloto. Vo slu~aj koga dejstvoto na site sili vrz
dadeno telo mo`e napolno da se opi{e so samo edna sila, toga{
taa se narekuva rezultanta. Ako pak dejstvoto na site sili koi go
napa|aat teloto e napolno opredeleno ne samo so rezultantata na
sili tuku i so eden spreg na sili, toga{ stanuva zbor za glaven
vektor. Postojat nekolku specifi~ni slu~ai koi se odnesuvaat na
glavniot vektor i glavniot spreg:
 
- FR  0, m R  0 , sistemot od sili se nao|a vo ramnote`a;
 
- FR  0, m R  0 , sistemot sili se sveduva samo na spreg od
sili;
 
- FR  0, m R  0 , sistemot sili se sveduva na rezultanta ~ija
napadna linija minuva niz redukcionata to~ka;
 
- FR  0, m R  0 , sistemot se sveduva na rezultanta, ~ija
napadna linija ne minuva niz redukcionata to~ka

Analiti~ko slo`uvawe na sistem od proizvolni sili

Neka na krutoto
  telo dejstvuva proizvolen ramninski
sistem od sili, F1 , F2 ,..., Fn , sl.2.17. Za da go slo`ime ovoj sistem
od sili po analiti~ki pat, }e izvr{ime redukcija na sistemot
sili vo odnos na proizvolna to~ka O. Taka  }e dobieme
 sistem od
sili {to napa|aat edna ista to~ka, F1' , F2' ,..., Fn' i sistem od
redukcioni momenti, M 1 , M 2 ,..., M n . Polo`bata na rezultantata

na ovie sili, FR , koja e po golemina pravec i nasoka ednakva so
24
MEHANIKA

reduciranata FR' , mo`e da se dobie so primena na Variwonovata

teorema za proizvolen sistem od sili:

Ako za proizvolen sistem od sili {to le`at vo ista ramnina

mo`e da se najde zaedni~ka rezultanta, toga{ momentot na taa
rezultanta, za proizvolna to~ka O na rastojanie hR od napadnata
linija na rezultantata, ednakov e na algebarskiot zbir na
momentite na site sili za istata taa to~ka.

Prvo go opredeluvame intenzitetot i pravecot na

napadnata linija na rezultantata. Redukcionata to~ka O ja zemame
za koordinaten po~etok na proizvolen Dekartov koordinaten
sistem i site sili gi razlo`uvame vo pravec na koordinantnite
oski:

X i  Fi cos  i i  1, 2 ,... n
Yi  Fi sin  i i  1, 2 ,... n

Intenzitetot na komponentite na redukcionata i vistinskata

rezultanta }e bide:
n n n
X R'   X i'   X i   Fi cos  i  X R
i 1 i 1 i 1
n n n
YR'   Yi '   Yi   Fi sin  i  YR
i 1 i 1 i 1

y F2
F1

A2 yi Fi
A1
i
Ai xi

FR yR FR An
Fn
h2 h1 R
xR
AR
0 x
hR

Sl.2.17 Analiti~ko slo`uvawe na system od proizvolni sili

25
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Intenzitetot i pravecot na reduciranata i vistinskata

rezultanta }e bide:

FR  X R2  YR2
YR (2.23)
tg R 
XR
Ostanuva da se opredeli u{te napadnata linija i nasokata na
rezultantata. Napadnata linija na rezultantata e napolno
opredelena so normalnoto rastojanie na rezultantata od
koordinatniot po~etok hR , dodeka nasokata na rezultantata e
opredelena od znakot na momentot na rezultantata vo odnos na
koordinatniot po~etok. Za opredeluvawe na rastojanieto hR , ja
primenuvame Variwonovata teorema:

M R  M 1  M 2  ...  M n
n
FR hR  F1h1  F2 h2  ...  Fn hn   Fi hi
i 1
n n (2.24)
Fh i i xY  y X
i i i i
hR  i 1
 i 1

FR FR

Na rastojanie hR , od koordinatniot po~etok se nanesuva

prava, normalna na hR , a pod agol  R , vo odnos na pozitivnata
nasoka na h - oskata. Sekoga{ postojat dve mo`nosti, odnosno dve
pravi koi le`at vo sprotivni kvadranti. Se izbira onaa, koja
{to }e dade ist znak na rezultantniot moment vo odnos na
koordinatniot po~etok, kakov {to e dobien so presmetkite.

2.3.6. Uslovi za ramnote`a na proizvolen sistem od sili

vo ramnina

Postojat tri oblici na uslovite za ramnote`a na

proizvolen sistem od sili vo ramnina: osnoven, prv i vtor oblik.
Site tie se zasnovaat na faktot da teloto na koe deluva
proizvolen ramninski sistem od sili }e ostane vo ramnote`a ako
rezultantata na silite i rezultantniot stati~ki moment vo odnos

26
MEHANIKA

na koja i da bilo to~ka {to le`i vo istata ramnina se

istovremeno ramni na nula:
 n  n
FR   Fi  0 M R   Mi  0 (2.25)
i 1 i 1

1. Osnoven oblik na uslovite za ramnote`a

Ako uslovite za ramnote`a, (2.25) gi zapi{eme vo skalaren

oblik, toga{, toga{ od prvata ravenka }e dobieme dva skalarni
uslovi, (nejzinite proekcii na koordinatnite oski), dodeka od
vtorata ravenka proizleguva samo eden skalaren uslov, bidej}i
stati~kite momenti pome|u sebe se paralelni vektori:
n n n

 Xi  0
i 1
 Yi  0
i 1
M
i 1
i 0 (2.26)

Ovie ravenki go davaat osnovniot oblik na uslovite za

ramnote`a na slobodno kruto telo na koe dejstvuva proizvolen
ramninski sistem od sili. Prvite dve ravenki gi izrazuvaat
neophodnite uslovi za da teloto ne se pomestuva translatorno vo
pravec na koordinatnite oski, a tretata ravenka gi dava uslovite
za spre~uvawe na rotacijata na teloto vo ramninata na
dejstvuvaweto na silata.
Proizvolen ramninski sistem od sili }e ostane vo
ramnote`a samo ako zbirot od proekciite na site sili na
koordinatnite oski bide ednakov na nula i ako algebarskiot zbir
na momentite na site sili, za proizvolna to~ka O vo ramninata na
dejstvuvaweto na silite e nula.

2. Vtor oblik na uslovite za ramnote`a

Uslovite za ramnote`a, mo`at da se zapi{at i vo poinakov

oblik
n n n

 Xi  0
i 1
 MA  0
i 1
M
i 1
B 0 (2.27)

27
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Ako se ispolneti samo prvite dva uslovi, toga{  silite koi

dejstvuvaat na teloto mo`at da imaat rezultanta FR , koja minuva
niz to~kite A i V, sl.2.18. Ovaa rezultanta }e bide ednakva na
nula samo ako e ispolnet i tretiot uslov, i toa samo ako oskata
Oh ne e normalna na otse~kata
AV.
Zna~i, proizvolni sili vo
F R ramnina }e bidat vo ramnote`a
B
A ako algebarskite zbirovi na
momentite na site sili za
0 x proizvolni dve to~ki A i V, vo
istata ramnina bide nula i ako
Sl.2.18 zbirot na proekciite na site
sili na oskata Oh, koja ne e
normalna na AV, e ednakov na nula.

3. Tret oblik na uslovite za ramnote`a

Poretko se koristi i tretiot oblik na uslovite za

ramnote`a
n n n

M
i 1
A 0 M
i 1
B 0 M
i 1
C 0 (2.28)

Koga na edno kruto telo dejstvuva proizvolen ramninski sistem

od sili i gi ispolnuva gorenavedenite uslovi, toga{ teloto ne
mora sekoga{ da bide vo ramnote`a, bidej}i site sili mo`at da se
slo`at vo rezultanta koja istovremeno minuva niz trite
momentni to~ki. Zatoa e potrebno site tri to~ki da ne le`at na
ista prava.
Sistemot od proizvolni sili vo ramnina }e bide vo
ramnote`a ako algebarskite zbirovi na momentite na site sili za
tri momentni to~ki od edna ista ramnina koi ne le`at na ista
prava, se ednakvi na nula.

2.3.7. Ramnote`a na ramninski sisten od paralelni sili

Ako site sili {to dejstvuvaat na krutoto telo se

paralelni pome|u sebe i pritoa le`at vo edna ramnina, toga{
uslovite za ramnote`a na vakviot sistem od sili zna~itelno se
uprostuvaat. Da pretpostavime deka pravcite na silite se
paralelni so Ou - oskata, odnosno se normalni na Oh - oskata,
28
MEHANIKA

y sl.2.19. Vo takov slu~aj, proekcijata na

sekoja od silite na Oh - oskata }e bide
F1
F4 ednakva na 0. Od osnovniot oblik na
F3 ravenki, vo ovoj slu~aj otpa|a prvata
F2 ravenka, spored toa za opi{uvawe na
sostojbata na ramnote`a dovolni se
0 x samo dva uslova:
n n
Sl. 2.19  Yi  0
i 1
M
i 1
i 0 (2.29)

Vtoriot i tretiot oblik na uslovite za ramnote`a, za

ramninski sistem od paralelni sili se identi~ni i se iska`uvaat
so slednite ravenki:
n n

 MA  0
i 1
M
i 1
B 0 (2.30)

Pritoa to~kite A i V ne smeat da le`at na prava paralelna so

silite.

2.3.8. Postapka pri re{avaweto na zada~ite

Zada~ite od ovoj del na statikata mnogu polesno se

re{avaat ako se odi po odreden redosled na re{avawe na
problemot. Pred da se po~ne so re{avaweto, prvo {to treba da se
napravi e da se izdvoi teloto ~ija {to ramnote`a treba da se
prou~uva. Vo vtoriot ~ekor, potrebno e teloto koe {to e realno
neslobodno, da go pretvorime vo slobodno, na toj na~in {to }e se
oslobodime od reakciite i }e gi zamenime so sodvetni sili,
spored prethodno iznesenoto vo glava 2.2.2. Gi crtame site
aktivni sili i reakcii i gi postavuvame uslovite za ramnote`a.
Pritoa treba da go odbereme onoj oblik na uslovi koj za dadenata
zada~a bi dal najbrzo re{enie. Najbrzo re{enie sekako e ona koe
se dobiva od sistem na ravenki so edna nepoznata. Za da gi
postavime uslovite za ramnote`a vo {to e mo`no poprost oblik,
potrebno e da se pridr`uvame na opredeleni pravila, (dokolku
tie ne go uslo`nuvaat re{avaweto):
- pri postavuvaweto na ravenkite na proekciite ednata od
koordinatnite oski da bide normalna na nekoja od nepoznatite
sili

29
 ELIZABETA BAHTOVSKA

- pri postavuvaweto na momentnite ravenki, momentnite

to~ki treba da se izberat taka da {to e mo`no pogolem broj na
nepoznati sili se se~at vo taa to~ka.
Re{avaweto na najgolemiot broj na zada~i vo statikata se
sveduva na opredeluvawe na reakciite vo le`i{tata. Vo
tehni~kata praksa, pokraj vrskite navedeni vo poglavjeto 2.2.2, se
sre}avame i so slednite tipovi na le`i{ta:
1. Podvi`no
 le`i{te, sl. 2.20, le`i{teto vo to~kata A.
Reakcijata FA , na takvoto le`i{te e naso~ena po normalata na
povr{inata na koja se potpira le`i{teto.
2. Nepodvi`no
 le`i{te, sl.2.20, le`i{teto vo to~kata V.
Reakcijata FB na vakvoto le`i{te, minuva niz oskata na

y YA
FA
FB
YB
MA
FA
A XA
 A
B
x
XB

Sl.2.20
Sl.2.21
le`i{teto, normalna e na nea
i mo`e da ima proizvolen pravec vo ramninata normalna na
oskata na le`i{teto. Intenzitetot i pravecot na reakcijata FB ,
mo`e da se opredeli preku
 poznavawe
 na proekciite na ovaa sila
na koordinatnite oski, X B , YB :

YB
FB  X B2  YB2 tg 
(2.31)
XB
- Vkle{tuvawe, sl.2.21. Na stranata na vkle{teniot kraj na
gredata dejstvuvaaat ramnomerno raspredeleni sili od
povr{inite na koi taa se potpira. Ako tie sili gi reducirame vo
to~kata A, mo`eme da gi zamenime so nepoznata sila FA , so

napadna to~ka vo to~kata A i spreg M A ~ij moment e nepoznat.
  
Silata FA mo`eme da ja pretstavime so nejzinite proekcii X A , YA .
Spored toa za opredeluvawe  na  reakcijata
 na vkle{tuvaweto
potrebni ni se tri golemini: X A , YA i M A .

30
MEHANIKA

Vo site slu~ai, nasokite na reakcionite sili i momenti se

pretpostaveni proizvolno. Vo zavisnost od toa kakov znak }e
imaat ovie sili i momenti vo kone~noto re{enie,
pretpostavenata nasoka }e bide to~na (ako imaat pozitiven znak),
ili sprotivna (ako imaat negativen).

Primer 1

Horizontalen stap AV so dol`ina l i te`ina G, vrzan e so

zglob A za vertikalen yid. Drugiot negov kraj V e pricvrsten so
ja`e, koe e vrzano za yid vo to~kata S i gradi agol  so
horizontalata. Vo to~kata D na oddale~enost a od yidot, postaven
e tovar so te`ina Q. Da se opredeli silata vo ja`eto VS i
reakcijata vo zglobot A.

R e { e n i e:
C
y
C

l
YA
A  B F

D x A XA B
G
Q
G
a Q

Stapot go osloboduvame od vrskite i gi crtame site sili koi na

nego dejstvuvaat: sopstvenata te`ina G, te`inata na tovarot Q,

silata vo ja`eto F i reakcijata vo zglobot A, koja mo`emeda ja 
razlo`ime na horizontalna i vertikalna komponenta X A , YA
Zada~ata e zna~i stati~ki opredelena bidej}i imame vkupno tri
  
nepoznati sili X A , YA i F . Gi postavuvame uslovite za ramnote`a.
Silata F vo `icata ja opredeluvame od prviot uslov :
n
XA
X
i 1
i 0 X A  F cos   0 F
cos 

31
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Horizontalnata i vertikalnata komponenta na reakcijata

vo le`i{teto gi opredeluvame od vtoriot i tretiot uslov od
vtoriot oblik na uslovite za ramnote`a:

l
M B G
2
 Q ( l  a )  YA l  0

l
 M C   G 2  Qa  X A ltg  0
Gl Gl
 Qa  Q(l  a )
XA  2 YA  2
ltg l

2.4. SILI VO PROSTOR

2.4.1. Prostoren sistem od sili koi napa|aat edna to~ka

Sli~no kako i kaj ramninskiot sistem od sili koi napa|aat

edna to~ka, pri slo`uvaweto na prostoren sistem od sili koi
napa|aat edna to~ka, se dobiva rezultanta na sili koja napolno ja
opi{uva sostojbata na miruvawe ili dvi`ewe na teloto. Taa sila
mo`e da se opredeli na grafi~ki ili analiti~ki na~in.
Grafi~koto opredeluvawe na rezultantata se sveduva na
konstruirawe na prostoren poligon na sili, ~ija {to zavr{na
strana }e bide rezultantata. Konstruiraweto na poligonot e
dosta te{ko i nepregledno, pa zatoa pri opredeluvaweto na
rezultantata na eden prostoren sistem od sili naj~esto se
koristat analiti~kite metodi.
Bilo koja sila vo eden prostoren pravoagolen koordinaten
sistem e napolno opredelena so tri nejzini proekcii vdol`
koordinatnite oski:

32
MEHANIKA

X  F cos 
z Y  F cos  (2.32)
Z  F cos 
Z

kade se aglite {to

F
napadnata linija na
k 
silata gi gradi so
0
y
pozitivnite nasoki na
Y
i
 j koordinatnite oski.
X Bidej}i silata e vektor,
x
taa mo`e da se pretstavi so
pomo{ na svoite proekcii
Sl.2.22 na koordinartnite oski na
sledniot na~in:
   
F  X i  Y j  Zk (2.33)
  
kade {to i , j , k se ortovi na koordinatnite oski. Intenzitetot na
silata e ednakov na dol`inata na dijagonalata na
paralelopipedot konstruiran nad dadenite komponenti na silata
kako negovi strani:

F X 2 Y2  Z2 (2.34)

a nejziniot pravec e opredelen so aglite {to tie komponenti gi

zafa}aat so koordinatnite oski:

X Y Z
cos   cos   cos   (2.35)
F F F
Pome|u aglite  postoi poznatata relacija od
analiti~ka geometrija:

cos2   cos2   cos2   1

Ako nekoja to~ka na krutoto telo ja napa|aat pove}e sili,

toga{ sekoja od niv ja razlo`uvame na nejzinite komponenti
vdol` koordinatnite oski i gi sumirame dobienite proekcii
vdol` x,y,z oskite, }e gi dobieme proekciite na rezultantata na
tie sili:
33
 ELIZABETA BAHTOVSKA

n n n n n n
X r   X i   Fi cos  i .Yr   Yi   Fi cos  i Z r   Zi   Fi cos  i
i 1 i 1 i 1 i 1 i 1 i 1
(2.36)
Intenzitetot i pravecot na napadnata linija na
rezultantata se opredeleni so ravenkite:

Xr Yr Zr
Fr  X 2 Y2  Z2 cos   cos   cos   (2.37)
Fr Fr Fr

Za da proizvolen prostoren sistem od sili koi napa|aat

edna to~ka na krutoto telo bide vo ramnote`a, potrebno i
dovolno e nivnata rezultanta da bide ednakva na nula. Toa zna~i
deka za ramnote`a na teloto potrebno e:
- prostorniot poligon na sili da bide zatvoren
- zbirot na site proekcii na silite na koordinatnite oski
bide 0:
n n n

 Xi  0
i 1
 Yi  0
i 1
Z
i 1
i 0 (2.38)

2.4.2. Moment na sila za dadena to~ka

Za da premineme na re{avawe na zada~i od statikata vo koi se

sre}ava proizvolen prostoren sistem od sili so razli~ni napadni
to~ki, potrebno e da gi pro{irime nekoi od poimite so koi se
sretnavme kaj ramninskiot sistem na sili. Razgleduvame kruto
telo nepodvi`no pricvrsteno
 vo to~kata O, koe e izlo`eno na
 silata F so napadna to~ka vo to~kata A. Pod moment
dejstvoto na
na silata F za dadena to~ka O, podrazbirame vektorski proizvod

na vektorot na polo`ba
 r na napadnata to~ka na silata i
vektorot na silata F :

34
MEHANIKA

  
Mo  r , F (2.39)

B Momentot na silata F e
F opredelen so svojot -
M0
intenzitet, ednakov na proizvodot
od intenzitetot na silata i
A
nejziniot krak, M 0  Fh
hr
0 - pravec, opredelen so
normalata na povr{inata vo koja
le`at silata i radius vektorot na
polo`bata na napadnata to~ka.
Sl.2.23 - nasoka, koja se izbira
 dogovorno

Ako silata F i vektorot na polo`ba r se pretstavat preku
svoite proekcii, toga{ momentot na silata vo odnos na to~kata O
mo`e da se pretstavi so pomo{ na determinanta na sledniot
na~in:
       
F Xi  Yj  Zk r  xi  yj  zk
  
i j k
 
     
Mo  r, F  x y z   yZ  zY i   zX  xZ  j   xY  yX k
X Y Z
(2.40)
Ako ovaa determinanta se razvie po prvata redica, se
dobivaat proekciite na momentot za to~kata O na koordinatnite
oski, kako minori na determinantata. Bidej}i tie proekcii se
vzaemno normalni, mo`e da se opredeli i intenzitetot i pravecot
na rezultantniot moment:

M x  yZ  zY M y  zX  xZ M z  xY  yX
Mo  M x2  M y2  M z2 (2.41)
Mx My Mz
cos  M  cos  M  cos  M 
Mo Mo Mo

Ako vrz teloto {to e nepodvi`no pricvrsteno vo to~kata

O dejstvuvaat pove}e proizvolni prostorni sili, toga{ sekoja od
niv }e predizvika zavrtuvawe na teloto okolu to~kata O, koe }e
35
 ELIZABETA BAHTOVSKA

se karakterizira so moment so opredelen intenzitet, pravec i

nasoka. Ramninite vo koi }e le`at radius vektorot na napadnata
to~ka na sekoja od silite i vektorot na silata, }e bidat razli~no
orientirani vo prostorot. Spored toa, momentite na silite vo
odnos na to~kata O, koi se normalni na ovie ramnini }e imaat
razli~ni pravci i nasoki, zna~i ne se kolinearni. Toa e i
razlikata pome|u momentite na silite vo ramnina vo odnos na
to~ka i momentite na silite vo prostor, isto taka vo odnos na
dadena to~ka. Rezultantniot moment vo toj slu~aj }e bide ednakov
na vektorskiot zbir na momentite {to gi slo`uvame, za razlika
od silite vo ramnina kade be{e ednakov na algebarskiot:
   
M RO  M 1O  M 2O  ...  M nO (2.42)

2.4.3. Moment na sila za

z dadena oska

F
Neka krutoto telo
mo`e da se vrti okolu
oskata z, i neka na nego vo
Fz
h
F xy
to~kata A dejstvuva
silata F.
0 A
( x, y ) Pretpostavuvame deka
napadnata to~ka na silata
Sl.2.24 le`i vo ramninata hOy,
 koja e normalna
 na oskata
z. Silata F ja razlo`uvame na dve komponenti: Fz paralelna so
 
oskata z i Fxy koja le`i vo ramninata hOy. Prvata komponenta Fz
te`i da go pomesti teloto vdol` oskata z, dodeka drugata 
komponenta koja e istovremeno proekcija na silata F na
ramninata hOy, te`i da go zavrti teloto okolu oskata  z, t.e. okolu
to~kata O. Zna~i rotacioniot efekt na silata F okolu  oskata z,
se sveduva na rotacioniot efekt na proekcijata Fxy za istata

oska, a toj efekt e identi~en so momentot na silata Fxy za to~kata
O:   
M zF  M z xy  M o xy   Fxy h
F F
(2.43)

kade {to h e najkratkoto rastojanie na napadnata linija na

proekcijata Fxy od momentnata to~ka O.
36
MEHANIKA

Spored toa, moment na silata F za proizvolna oska z,
pretstavuva skalarnata golemina Fxy h ednakva na momentot na
proekcijata na ovaa sila na Ohy - ramninata koja e normalna na
oskata, za momentna to~ka O koja e prese~na to~ka na oskata so
ramninata.
Nasokata na momentot na silata za dadena oska se usvojuva
po dogovor. Za pozitivna nasoka, obi~no se zema nasokata na
momentot {to go zavrtuva teloto vo nasoka sprotivna na
strelkata na ~asovnikot, ako se gleda od pozitivniot kraj na
oskata.
Momentot na sila za dadena oska gi ima slednite svojstva:
1. Momentot ne se menuva ako silata ja pomestime vdol`
nejzinata napadna linija;
2. Ramninata Ohy, normalna na oskata z na koja ja
proektirame silata mo`e da se postavi vo bilo koja to~ka;
3. Momentot na silata vo odnos na oska e ednakov na nula,
ako napadnata linija na silata  ja se~e oskata, (h=0), ili ako
silata e paralelna so oskata, ( Fxy =0). Toa zna~i deka ako silata i
oskata le`at vo ista ramnina momentot na silata vo odnos na
oskata e nula.  
4. Ako silata e normalna na oskata, toga{ Fxy = F ,
momentot na silata vo odnos na oskata e ednakov na proizvodot od
intenzitetot na silata i nejziniot krak.

2.4.4. Spreg od sili i slo`uvawe na prostoren sistem od

spregovi

Dejstvoto na eden spreg od sili vrz krutoto telo vo

prostorot e napolno opredeleno so:
- intenzitetot na spregot opredelen so proizvodot na goleminata
na edna od silite i najkratkoto rastojanie pome|u dvete napadni
linii;
- ramninata na dejstvo na spregot, t.e. ramninata vo koja
le`at dvete sili;
- nasokata na zavrtuvawe vo taa ramnina;

37
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Seto toa mo`eme da go pretstavime so vektorot M , sl.2.25.
Dejstvoto na spregot od sili vrz krutoto telo vo prostor, kako i
kaj ramninski sistem na sili, ne se menuva ako silite se
pomestuvaat vdol` nivnite pravci, ili ako se pomestat vo
ramnina paralelna so ramninata vo koja le`at silite.
Ako vrz teloto dejstvuvaat pove}e spregovi koi se
proizvolno postaveni vo prostorot, toga{ site tie mo`at da se
slo`at vo eden rezultanten spreg. Bidej}i vektorite na
komponentnite spregovi se proizvolno orientirani vo
prostorot, rezultantniot
M spreg na silite }e bide
F
F ednakov na vektorskiot
D
zbir na momentite od
C
B A komponentnite spregovi.
Za da go doka`eme ova }e
F
F M izvr{ime sobirawe
  na dva
sprega M1 i M 2 koi
Sl.2.25 dejstvuvaat vo dve ramnini
 1 i  2 , {to me|u sebe zafa}aat agol (sl.2.26). Vo ramninata  1
 
dejstvuva spregot na silite ( F1 , F1' ) , a vo ramninata  2 , spregot na
 
silite ( F2 , F2' ) .

MR

M1
2

F1 M2

FR A F2'

FR' 1
F2
B F 1
'

Sl.2.26

Spored, definicijata za moment na sila vo odnos na dadena

to~ka (ravenka 2.7)
 i definicijata za moment na spreg (ravenka
2.18), momentite M 1 i M 2 mo`at da se pretstavat vektorski:
  
M 1  B A , F1
   (2.44)
M 2  B A , F2

38
MEHANIKA

  
Silite F1 i F2 gi slo`uvame vo rezultanta FR , a silite
    
F1' i F2' vo rezultanta FR' . Rezultantite FR i FR' obrazuvaat spreg
 
( FR , FR' ) koj mo`e da se pretstavi so vektorski proizvod:
         
M R  B A , FR  B A , F1  F2  B A , F1  B A , F2
   (2.45)
M R  M1  M 2

Ako na krutoto telo vo prostorot dejstvuvaat pove}e

spregovi so momenti M 1 , M 2 ,... M n toga{ site tie mo`at da se
zamenat so eden rezultanten spreg so moment ednakov na
vektorskiot zbir na momentite na ovie spregovi:
   
M R  M 1  M 2  ...  M n (2.46)

Intenzitetot na rezultantniot spreg najlesno se

opredeluva kako dijagonala na kvadarot konstruiran nad negovite
proekcii na koordinatnite oski:

MR  2
M Rx  M Ry
2
 M Rz
2

(2.47)
M Rx   M ix M Ry   M iy M Rz   M iz

Pravecot i nasokata na rezultantniot spreg se opredeluva

so kosinusite na aglite {to toj gi zafa}a so pozitivnata nasoka
na koordinatnite oski:

M Rx M Ry M Rz
cos  M  cos  M  cos  M  (2.48)
MR MR MR

2.4.5. Proizvolen prostoren sistem na sili

Spored Poason, sekoj prostoren sistem od sili koi

dejstvuvaat na krutoto telo, mo`e da se svede na edna rezultantna
sila, t.n. glaven vektor i na eden spreg, t.n. glaven moment na
sistemot od sili. Reduciraweto na eden prostoren sistem od sili
vo odnos na dadena to~ka mo`e da se izvr{i na na~in analogen na
39
 ELIZABETA BAHTOVSKA

onoj za ramninski sistem od sili. Ako silata F so napadna to~ka
vo to~kata A, sl.2.27, treba da ja reducirame vo odnos na
koordinatniot po~etok, toga{
 vo to~kata O dodavame dve sili
 so
 pravec i sprotivni nasoki  F ', F ' .
ist intenzitet so silata F , ist
Na toj na~in dobivame
 sila F koja dejstvuva vo to~kata O i spreg
sili so moment M ~ij pravec e normalen na ramninata na
triagolnikot OAV.

B z
z
z F F
M F'
M F'
A
A 0 y
0 y
0 x
y
x
x  F'

Sl.2.27

Na sli~en na~in postapuvame ako na krutoto

  telo
dejstvuvaat pove}e proizvolni prostorni sili F1 , F2 ,... Fn so
napadni to~ki A1 , A2 ,... An , sl.2.28.

z
F1
z
F2
A1
A2
M F
R
M2
F1' F2' An
y
M1 y
x
0 Fn
Mn Fn'
x

Sl.2.28

Site sili {to dejstvuvaat na teloto gi reducirame vo

to~kata O, pri {to sekoja od niv }e se zameni so edna sila so ist
intenzitet, pravec i nasoka i so eden spreg, ~ij moment e
normalen na ramninata na spregot. Site sili gi slo`uvame vo
edna rezultanta koja e ednakva
 na vektorskiot zbir od silite i se
narekuva glaven vektor FR . Site spregovi mo`eme da gi slo`ime

40
MEHANIKA

vo eden rezultanten spreg M R nare~en glaven moment, koj e
ednakov na vektorskiot zbir od momentite na site spregovi.
   
FR  F1  F2  ...  Fn
   
M R  M 1  M 2  ... M n (2.49)

Na toj na~in proizvolniot sistem od prostorni sili e

sveden na dva vektora koi poradi razli~nata priroda ne mo`at da
se sobiraat vektorski vo tret vektor. Tie formiraat eden nov
stati~ki element, t.n. torzer.
Za da gi najdeme goleminite i pravcite na glavniot vektor
i glavniot moment, gi razlo`uvame site sili i spregovi na
komponenti vo pravec na koordinatnite oski, a potoa gi
opredeluvame intenzitetot i pravecot na ovie vektori na ve}e
poznatiot na~in:
n n n
X R   Xi YR   Yi Z R   Zi
i 1 i 1 i 1

FR  X R2  YR2  Z R2
XR YR ZR
cos  R  cos  R  cos  R 
FR FR FR
cos2  R  cos2  R  cos2  R  1
n n
M x   M ix   ( yi Z i  ziYi )
i 1 i 1
n n
M y   M iy   ( zi X i  xi Z i )
i 1 i 1
n n
M z   M iz   ( xiYi  yi X i )
i 1 i 1

M  M x2  M y2  M z2
Mx My M
cos  M  cos  M  cos  M  z
M M M (2 .50)
cos  M
2
 cos  M  cos  M  1
2 2

Goleminata i pravecot na glavniot vektor ne zavisat od

to~kata vo odnos na koja vr{ime redukcija na sistemot, dodeka
glavniot moment zavisi od izborot na to~kata, bidej}i so promena
41
 ELIZABETA BAHTOVSKA

na polo`bata na taa to~ka se menuvaat i momentite na silite za

taa to~ka. Glavniot moment na sistemot od proizvolni
 prostorni
sili za nekoja nova proizvolna to~ka A, M A , e povrzan so
glavniot moment na istiot toj sistem od sili za redukciona to~ka
O, so slednata ravenka:    
M A  M O  M A ( FR ) (2.51)
  
M A ( FR ) e moment na glavniot vektor FR so napadna to~ka vo O, za
novata momentna to~ka A.

2.4.6. Uslovi za ramnote`a na proizvolen prostoren

sistem na sili

Spored prviot od prethodno navedenite {est uslovi,

krutoto telo {to e izlo`eno na dejstvuvaweto na proizvolen
prostoren sistem od sili }e ostane vo ramnote`a ako se
ispolneti dvata vektorski uslovi:
 
FR  0, M Ro  0 (2.52)

Ako ovie vektorski ravenki se proektiraat na

koordinatnite oski, }e se dobijat po tri skalarni ravenki od
sekoj uslov, koi se odnesuvaat na proekciite na ovie vektori na
koordinatnite oski:
n n n

 Xi  0
i 1
 Yi  0
i 1
Z
i 1
i 0
n n n
(2.53)
M
i 1
xi 0 M
i 1
yi 0 M
i 1
zi 0

Zna~i za da krutoto telo koe e izlo`eno na dejstvoto na

proizvolen prostoren sistem od sili bide vo ramnote`a,
potreben i dovolen uslov e algebarskiot zbir na proekciite na
site sili na oskite na Dekartoviot koordinaten sistem i
algebarskiot zbir na momentite na site sili vo odnos na istite
oski bidat ednakvi na nula.
Ako pravcite na prostornite sili se paralelni pome|u
sebe i ako usvoime deka tie se paralelni so z oskata, toga{
proekciite na ovie sili na h i y oskite, kako i momentot na
oskata z se nula, pa ostanuvaat vkupno tri uslovi za ramnote`a:

42
MEHANIKA

n n n

Z
i 1
i 0 M
i 1
xi 0 M
i 1
yi 0 (2.54)

Izvedenite uslovi za ramnote`a va`at kako za slobodni

taka i za neslobodni tela. Postapkata za re{avawe na zada~i od
ramnote`a na tela izlo`eni na vlijanieto na prostoren sistem
na sili e napolno identi~na kako kaj ramninski sistem od sili.

2.5. TRIEWE

Pri ispituvaweto na ramnote`ata na neslobodni tela,

pretpostavuvavme deka vrskite se sekoga{ idealni, odnosno deka
dopirnite povr{ini se idealno mazni. Me|utoa praksata
poka`uva deka povr{inite na telata ne se idealno mazni, tuku se
rapavi. Vo toj slu~aj morame da upotrebime opredelena sila za da
go prisilime dadeno telo da se lizga po povr{inata na nekoe
drugo telo. I obratno, ako vrz nekoe telo {to se dvi`i, prestane
da dejstvuva silata koja go pridvi`uvala, teloto ne prodol`uva da
se dvi`i beskone~no, tuku po nekoe vreme zapira, pod vlijanieto
na nekakva sila. Ovaa sila se vika sila na triewe.
Trieweto nastanuva kako posledica na rapavosta na
dopirnite povr{ini i pretstavuva mnogu slo`ena pojava, poradi
{to zakonite na trieweto seu{te ne se dobieni po analiti~ki
pat, tuku se opredeluvaat eksperimentalno. Vo zavisnost od
na~inot na dvi`ewe na edno telo po povr{inata na drugo telo
postojat tri vidovi na triewe:
- triewe pri lizgawe
- triewe pri trkalawe
- triewe vo ja`e

2.5.1. Triewe pri lizgawe

Otporot {to se javuva koga edno telo se lizga po

povr{inata na drugo telo se vika sila na triewe pri lizgawe.
Ovaa sila se vbrojuva vo redot na neidealni vrski koi se
karakteriziraat so toa {to kaj niv reakcijata, vo to~kata na
dopir pome|u dve povr{ini ne e vo pravec na zaedni~kata normala
na dvete dopirni povr{ini, tuku zafa}a opredelen agol so taa
normala. Goleminata na ovoj agol zavisi od goleminata na
trieweto i e tolku pogolem kolku e pogolemo trieweto pome|u
dopirnite povr{ini. Ednata komponenta od vkupnata reakcija
43
 ELIZABETA BAHTOVSKA

e vo pravec na normalata na povr{inata, (normalna reakcija),

a drugata le`i vo samata dopirna povr{ina, (tangencijalna
reakcija). Za normalnata komponenta va`i zakonot za akcija i
reakcija:

FN  G (2.55)
FN FA

Za tangencijalnata komponenta
 na reakcijata vo to~kata A, ne postoi
F
A
analiti~ki na~in za opredeluvawe,
T

poradi zavisnosta na ovaa komponenta

od golem broj na faktori, pri {to
G
nekoi od niv i seu{te ne se vo celost
ispitani. Zatoa presmetuvaweto na
goleminata na ovaa reakcija e
Sl.2.29 izvr{eno po eksperimentalen pat, so
pomo{ na aparaturata pretstavena na
sl.2.30. Prizmati~no telo T e vrzano so konec koj e prefrlen
preku makara. Na drugiot kraj od konecot e postaven tas za tegovi.
Pod vlijanie na te`inata na tegovite, koja postepeno se
nagolemuva, teloto vo daden moment }e zapo~ne da se dvi`i po
povr{inata na drugoto telo R. Maksimalnata vrednost na
te`inata na tegovite pri koja teloto T seu{te se nao|a vo
ramnote`a se vika sila na stati~ko triewe. Ako so birawe na
tegovite se obezbedi teloto T ramnomerno da se dvi`i po
povr{inata na teloto R,
T
FT F
FT
P FN
FN
T

P G cos G sin 

P
G 

Sl.2.30 Sl.2.31

44
MEHANIKA

toga{ silata na triewe koja e ednakva na te`inata na tegovite se

narekuva sila na dinami~ko triewe.
Pritoa utvrdeni se slednite karakteristiki na silata na
triewe pri lizgawe :
- Pravecot na silata na triewe e sprotiven od nasokata na
dvi`ewe na teloto
- Intenzitetot na silata na triewe e proporcionalen na
pritisokot na teloto vrz podlogata, t.e na normalnata reakcija
FN
FT o   o FN sila na stati ~ ko triewe
FT  FN sila na dinami ~ ko triewe (2.56)

Koeficientot na proporcionalnost  se narekuva

koeficient na triewe pri lizgawe
- Koeficientot na triewe pri lizgawe zavisi od
karakteristikite na materijalot na telata {to se dopiraat,
rapavosta na dopirnite povr{ini kako i od sostojbata na
relativno dvi`ewe ili miruvawe na telata. Toj ne zavisi od
goleminata na dopirnite povr{ini. Trieweto se javuva kako pri
dvi`ewe taka i pri miruvawe na telata. Vo sostojba na miruvawe,
silite na triewe go spre~uvaat dvi`eweto na teloto se dodeka
nadvore{nata sila ne ja dostigne vrednosta na silata na triewe.
Trieweto pri miruvawe se narekuva stati~ko triewe. Spored toa
i koeficientot na triewe mo`e da bide stati~ki  o ili
dinami~ki Stati~kiot koeficient na triewe e ne{to pogolem
od dinami~kiot.
Koeficientot na proporcionalnost se opredeluva ako
teloto se postavi na kosa ramnina, sl.2.31. Ako telo so te`ina G
se postavi na kosa ramnina so agol  toga{ negovata te`ina mo`e
da se razlo`i na dve komponenti Gsinvo pravec na kosata
ramnina i Gcosvo pravec normalen na nea. Prvata komponenta
Gsinte`i da predizvika lizgawe na teloto po kosata ramnina.
Nea i se sprotivstavuva silata na triewe FT koja se javuva vo
ramninata na dopir na dvete tela. Vtorata komponenta
Gcosnormalna na kosata ramnina se poni{tuva so normalnata
reakcija na povr{inata.

FT  G sin  FN  G cos  FT   o FN
G sin    o G cos  (2.57)
 o  tg
45
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Koeficientot na triewe za razli~ni materijali i

razli~en stepen na rapavost na povr{inite se opredeluva
eksperimentalno.
Koga na  edno telo koe se nao|a na dadena povr{ina
dejstvuva sila F koja so normalata na povr{inata vo to~kata na
dopir gradi agol , teloto }e ostane vo mir ako se ispolneti
uslovite za ramnote`a:
F cos   FN  0 F sin    o FN (2.58)

t.e intenzitetot na komponentata na aktivnata sila vo

tangencijalna ramnina ne smee da bide pogolem od silata na
triewe.. Spored toa:
tg   o 
n F
Geometriskoto mesto na
FN napadni linii na silite za
koi  pretstavuva
 konusna povr{ina koja se
 narekuva konus na
trieweto. Negovata
F T
geometriska oska e
A normalna na tangentnata
povr{ina vo dopirnata
to~ka, a agolot pri vrvot e
ednakov na  sl.2.32.
Spored konusot na triewe:
Teloto }e ostane vo
Sl.2.32
 ramnote`a ako pravecot na
silata F se nao|a vo vnatre{nosta na konusot na triewe, ili pak
na samata obvivka na konusot so nasoka kon povr{inata i minuva
niz dopirnata to~ka, nezavisno od toa kolkava e goleminata na
taa sila. Ako pak napadnata linija na silata se nao|a nadvor od
konusot na triewe, toga{ bez razlika na goleminata na silata,
teloto }e se pridvi`i po povr{inata.

2.5.2. Triewe pri trkalawe

Reakcija na triewe pri trkalawe se javuva pri trkalawe na

edno telo po povr{inata na drugo telo. Za da go prou~ime
trieweto pri trkalawe, razgleduvame eden cilinder so te`ina G
46
MEHANIKA

i radius R koj se trkala po ramnina pod vlijanie na silata F ,
sl.2.33. Vo to~kata na dopir A, na cilinderot so podlogata se
javuva reakcija. Normalnata komponenta na ovaa reakcija FN se
uramnote`uva so te`inata na cilinderot G. Tangencijalnata
komponenta na reakcijata koja e ednakva so silata na  triewe pri
trkalawe FT i silata {to dejstvuva na cilinderot F , formiraat
spreg koj go trkala cilinderot po podlogata. Dokolku ne bi
postoel otpor na triewe pri trkalawe toga{ i pri najmala
vrednost na silata, cilinderot bi se dvi`el po podlogata.
Me|utoa eksperimentite
 poka`uvaat deka cilinderot }e miruva
se dodeka silata F dostigne opredelena vrednost. Toa zna~i deka
reakcijata na nepodvi`nata ramnina ne se sveduva samo na silite
FN i FT , tuku i na nekoj spreg koj }e se uramnote`i so spregot

( F , FT ). Imeno, na mestoto na dopirot, poradi svojstvoto na
elasti~nost i plasti~nost na podlogata, taa malku }e se
deformira, t.e. cilinderot }e potoni malku vo podlogata.
Pritisokot na podlogata pritoa }e bide malku pogolem na
prednata, to~ka V, a pomal na zadnata strana na cilinderot, to~ka
A. Zatoa normalnata reakcija se pomestuva od to~kata A vo
pravec na dejstvuvawe na silata. So nagolemuvawe na silata ova
pomestuvawe raste do nekoja grani~na vrednost, koga spregot {to
go trkala cilinderot, ( F , FT ) so intenzitet FT R , se izedna~uva so
spregot ( FN ,G), so intenzitet FN :

FT R = FN 
F
  T R 
FN

R R
F F

G G B FT
FT
A FB
A FN FN

Sl.2.33
47
 ELIZABETA BAHTOVSKA

Koeficientot  se narekuva koeficient na triewe pri

trkalawe. Za razlika od koeficientot na triewe pri lizgawe,
ne e bezdimenzionalna golemina, tuku se izrazuva vo dol`inski
edinici. Toa sledi od analogijata na ravenkata (6.59) so ravenkata
(2.56):

FT  F  FN
R

Odnosot R odgovara po analogija na koeficientot  pri

lizgawe. Koeficientot na triewe pri trkalawe isto taka se
opredeluva eksperimentalno pri {to e utvrdeno deka toj e mnogu
pomal od koeficientot na triewe pri lizgawe. Toa zna~i deka za
da nastane trkalawe e potrebna pomala sila od silata {to mo`e
da predizvika lizgawe na teloto po rapavata povr{ina. Zatoa vo
prakti~nata primena, sekoga{ koga e toa mo`no, lizgaweto se
zamenuva so trkalawe. Isto taka e utvrdeno deka koeficientot na
triewe pri trkalawe mnogu malku zavisi od materijalot na
dopirnite povr{ini, a vo opredelen stepen zavisi od brzinata na
trkalawe na teloto.

2.5.3. Triewe na ja`e

Otpornata sila {to se javuva pri lizgawe na ja`e ili drugo

sovitlivo telo, (kai{, konec itn.), po povr{inata na cilinder se
narekuva triewe na ja`e. Da go razgledame trieweto na ja`e
prefrleno preku nepodvi`en
y
cilinder so opredelen
d d
2
dFN
dF T 2 x polupre~nik r. Na kraevite od
D C F
ja`eto dejstvuvaat silite Q i
F dF
P. Ja`eto go dopira
 B
 cilinderot po lakot AV, kade
A r  {to A i V se to~ki vo koi
0 pravcite na silite Q i P
P
pretstavuvaat tangenti na
cilindri~nata povr{ina.
Ja ispituvame prvo
ramnote`ata na eden del od
kru`niot lak so dol`ina
Q
Sl.2.34 ds = rd (2.60)
48
MEHANIKA


Usvojuvame koordinaten sistem so oski vo pravec na tangentata i
normalata na razgleduvaniot del od kru`niot lak. Nakru`niot
lak dejstvuvaat silite vo ja`eto F vo to~kata S i F + dF vo
to~kata D. Ovie sili zafa}aat mnogu mal agol so h - oskata d2,
za koj va`i:
d d d
sin  cos  1
2 2 2

Razlikata na silite na dvata kraja od ja`eto dF se
objasnuva so postoeweto na sila na triewe pri lizgawe na ja`eto
po povr{inata na cilinderot:

dFT   o dFN (2.61)

dFN e normalnata reakcija na razgleduvaniot lak, a  o

koeficient na stati~ko triewe pri lizgawe na ja`eto po
povr{inata na cilinderot.
Od uslovite za ramnote`a na proekciite na site sili {to
dejstvuvaat na ja`eto na pravecot na tangentata i normalata vo
dopirnata to~ka sleduva:

X
i
i  F  dFT  F  dF  0  dFT  dF
d d
Y
i
i  dFN  F
2
 ( F  dF )
2
0  dFN  Fd (2.62)

Vo grani~en slu~aj koga zapo~nuva lizgaweto na ja`eto po

obvivkata na cilinderot silata na triewe iznesuva:

dFT   o dFN   o Fd

Za isto tolkava vrednost se zgolemila silata vo ja`eto vo

to~kata D:
 o Fd  dF

Zgolemuvaweto na silata vo ja`eto na celiot raspon

pome|u to~kite A i V }e go dobieme so integrirawe, vo granici
od P do Q, za silata, odnosno od 0 do  za centralniot agol {to
odgovara na toj lak:

49
 ELIZABETA BAHTOVSKA

dF QdF  Q
F
  o d P F   o 0 d ln
P
  o
(2.63)
P  Qe - o

kade e=2.7183 e osnova na priroden logaritam. Spored toa, silata

vo ja`eto, {to e potrebna za odr`uvawe na daden tovar, zavisi od
te`inata na tovarot, koeficientot na stati~ko triewe pri
lizgawe i centralniot agol na lakot od cilinderot koj e vo dopir
so ja`eto. Taa kako {to mo`e da se vidi ne zavisi od
polupre~nikot na cilinderot. Zavisnosta na silata vo ja`eto
koja e potrebna da go uramnote`i tovarot Q od agolot ,
ovozmo`uva da so zgolemuvawe na toj agol, zna~itelno se namali
silata i za pove}e pati. Ako pak ja`eto se lizga po povr{inata na
cilinderot, namesto stati~kiot, potrebno e za se zameni
dinami~kiot koeficient na triewe pri lizgawe.
Re{avaweto na zada~ite od statikata vo koi se zema vo
predvid i trieweto pome|u dopirnite povr{ini, se re{avaat na
potpolno ist na~in kako i vo slu~aite koga trieweto be{e
zanemareno. Razlikata e edinstveno taa {to sega reakcijata ne se
zema vo pravec na normalata na dopirnite povr{ini, tuku gradi
nekoj agol so nea. Zatoa pri osloboduvaweto od vrskite, namesto
edna, se zemaat dve reakcii, edna vo pravec na tangentata a drugata
vo pravec na normalata na dopirnite povr{ini. Pri
prou~uvaweto na ramnote`ata na telata pri postoewe na triewe,
mo`e da se opredeluva minimalnata ili maksimalnata vrednost
na silata na triewe pri koja imame ramnote`a, ili pak oblasta
na sili me|u maksimalnata ili minimalnata pri koi imame
ramnote`a. Nasokata na silata na triewe, se bira vo nasoka
sprotivna od dvi`eweto na teloto. Dokolku problemot e
poslo`en i nasokata na silata na triewe ne mo`e da se opredeli,
istata se pretpostavuva proizvolno, a po re{avaweto na zada~ata
ako se dobie znak minus pred vrednosta na silata, zna~i deka
vistinskata nasoka e sprotivna od pretpostavenata.

50
MEHANIKA

2.6. TE@I[TE

2.6.1. Analiti~ki na~in na opredeluvawe na te`i{te na

homogeno kruto telo, homogena plo~a i homogena
materijalna linija

Sekoja ~esti~ka na eden diskreten ili kontinualen sistem

e izlo`ena na dejstvoto na silata na zemjinata te`a. Poradi
malite dimenzii na telata vo odnos na dimenziite na Zemjata,
mo`eme da pretpostavime deka ovie privle~ni sili se paralelni
i naso~eni vertikalno nadolu. Rezultantata na ovie sili koi,
imaat napadni to~ki vo sekoja to~ka od teloto se narekuva te`ina
na teloto. Napadnata to~ka na
m1 C r m
ovaa rezultanta se narekuva
r 2 x
0 1 2
te`i{te na teloto. Za da go
opredelime te`i{teto na kruto
G1 telo sostaveno od mnogu
G 2
~esti~ki, }e go opredelime prvo
G te`i{teto na telo sostaveno od
dve ~esti~ki so masi m1 i m2 .
Sl.2.35 Te`inite na ovie tela se:

G1  m1 g G2  m2 g (2.64)

Tie pretstavuvvt dve paralelni sili, pa mo`e da se

opredeli nivnata rezultanta, G  G1  G2 . Polo`bata na
napadnata to~ka S na rezultantata se opredeluva od uslovot da
stati~kite momenti na silite vo odnos na to~kata S moraat da
bidat ednakvi. Ako rastojanijata na silite od napadnata to~ka S
gi ozna~ime so r1 i r2 toga{:

m1 gr1  m2 gr2  0 (2.65)

To~kata S vo ovoj slu~aj pretstavuva te`i{te na sistemot od

~esti~ki so masi m1 i m2 . Bidej}i za homogeno gravitaciono pole
zabrzuvaweto g ima konstantna vrednost, vo ravenkite (7.1.2)
mo`e da se skrati, pa dobivame:

m1r1  m2 r2  0 (2.66)

51
 ELIZABETA BAHTOVSKA

To~kata S, odnosno te`i{teto, spored (2.66) mo`e da se opredeli

nezavisno od te`inata na telata, odnosno nezavisno od zemjinoto
zabrzuvawe, pa zatoa se narekuva i centar na masa.
Vo pravecot {to gi povrzuva ~esti~kite so masi m1 i m2 ja
postavuvame h-oskata na koordinatniot sistem ~ij {to po~etok e
vo to~kata O. So x1 i x2 gi ozna~uvame apscisite na masite m1 i
m2 a so x c apscisata na to~kata S. Rezultantata G  G1  G2 ima
ekvivalentno dejstvo kako dvete sili zaedno vo bilo koja to~ka,
pa ravenkata na momentite }e glasi:

Gxc  G1 x1  G2 x2 (2.67)
a ottuka:
G1 x1  G2 x 2 m1 x1  m2 x 2
xc  ili xc  (2.68)
G1  G2 m1  m2
C
y
r3
r2 m3
m2

G2 G3
r1
m1 C
rn
G1 mn

Gn

x
G
c
z

Sl. 2.36

Ako sega postapkata za opredeluvawe na te`i{te na dve

~esti~ki ja pro{irime na kruto telo sostaveno od golem broj na
takvi ~esti~ki so masi m1 , m2 ... mn so te`ini G1 , G2 ,... Gn ,
potrebno e da slo`ime sistem od n paralelni sili, vo edna
rezultanta ednakva na vkupnata te`ina na teloto. Napadnata
to~ka na taa rezultanta, S, }e bide te`i{te na teloto.
Koordinatite na te`i{teto na teloto mo`at da se
opredelat na sledniot na~in. Niz te`i{teto na teloto
povlekuvame vertikalna ramnina S - S, sl.2.36. Normalnoto
rastojanie na bilo koja to~ka na teloto od ovaa ramnina go
ozna~uvame so r. Ona {to va`i za dve masi vo ravenkata 2.66, }e
va`i i za site ~esti~ki na teloto vo odnos na ramninata S - S.
Zbirot na site proizvodi rm na ednata strana od ramninata S - S

52
MEHANIKA

}e bide ednakov na zbirot od proizvodite na drugata strana od

ramninata. Ako rastojanijata od ednata strana na ramninata gi
ozna~ime kako pozitivni, a od drugata kako negativni, toga{
algebarskiot zbir na site proizvodi rm }e bide ednakov na nula,
{to se sovpa|a so ravenkata 2.66. Spored toa za ramninata S - S }e
va`i:
 ri mi  0  rdm  0 (2.69)

Spored toa koordinatite na te`i{teto na kruto telo vo

prostoren koordinaten sistem, mo`at da se presmetaat so
obop{tuvawe na ravenkata 2.68. Toa {to va`i za dve masi, }e va`i
i za bilo koj broj na ~esti~ki {to go so~inuvaat teloto so masi
m1 , m2 ,... mn , i so koordinati x1 y1 z1 ; x 2 y 2 z2 ;... x n y n zn :

xc 
m x
m1 x1  m2 x 2  ...  mn x n

i i

m1  m2  ...  mn m i

yc 
m y  m y  ...  m y
1 1 2

m y 2 n n i i
(2.70)
m  m  ...  m
1 m
2 n i

zc 
m z  m z  ...  m z
1 1

2 2m z n n i i

m  m  ...  m
1 2 m n i

Zbirot na masi  mi ja dava vkupnata masa na teloto. Ako e

teloto homegeno, odnosno specifi~nata te`ina e ista vo site
to~ki na teloto, toga{ masata na sekoja ~esti~ka od teloto
mo`eme da ja pretstavime kako proizvod od specifi~nata te`ina
i volumenot na sekoja ~esti~ka, mi  Vi . Zamenuvaj}i go ova vo
ravenkite 2.70, se dobiva:

xc 
V x i i
yc 
V y i i
zc 
V z i i
(2.71)
V V V

Ako ednata dimenzija na teloto e zanemarlivo mala vo

odnos na ostanatite dve, mo`eme da ja zanemarime, odnosno
namesto za telo da zboruvame za povr{ina. Koordinatite na
te`i{teto za povr{ina, spored (2.71) }e bidat:

53
 ELIZABETA BAHTOVSKA

xc 
Ax i i
yc 
Ay i i
zc 
Az
(2.72)
i i

A A A
Ako pak dvete dimenzii na teloto se zanemarlivo mali vo
odnos na tretata, toga{ teloto go narekuvame "te{ka linija".
Koordinatite na ovaa linija mo`eme da gi opredelime so
ravenkite:

xc 
 Li xi y   Li yi zc 
 Li zi (2.73)
c
L L L

Vo slu~aj koga teloto ne mo`e da se razdeli na delovi ~ii

te`i{ta se poznati, toga{ go delime na golem broj na mali
delovi ~ii masi se stremat kon nula koga brojot na delovi se
stremi kon beskone~nost. Vo toj slu~aj sumata vo izrazite 2.71,
2.72 i 2.73 se stremi kon opredelen integral i izrazite
stanuvaat:

xc 
 xdV yc 
 ydV zc 
 zdV
V V V

xc =
 xdA yc =
 ydA zc =
 zdA
A A A

xc =
 xdL yc =
 ydL zc =
 zdL (2.74)
L L L

Postapkata pri opredeluvawe na te`i{teto na dadeno telo

mo`e zna~itelno da se uprosti ako teloto e simetri~no. Ako
teloto ima ramnina na simetrija toga{ te`i{teto le`i vo taa
ramnina. Polo`bata na te`i{teto toga{ e opredelena so dve
koordinati vo ramninata na simetrija. Ako pak teloto ima dve
ramnini na simetrija toga{ te`i{teto le`i na pravata vo koja
se se~at dvete ramnini, pa za negovoto potpolno opredeluvawe
dovolna e edna koordinata vdol` prese~nata prava. Tela koi
poseduvaat tri ramnini na simetrija, t.e. imaaat t.n. centar na
simetrija, (topka, prsten, pravoagolna plo~a), imaat te`i{te vo
nivniot centar na simetrija.
Pri opredeluvaweto na te`i{teto na dadeno telo, teloto
prvo se deli na takvi delovi ~ii {to koordinati na te`i{tata se
odnapred poznati, a potoa se primenuvaat ravenkite 2.71. Vo
ma{instvoto ~esto pati se upotrebuvaat takvi konstrukcioni

54
MEHANIKA

delovi na koi se izdup~eni dupki, so cel da se namali te`inata na

delot. Vo takov slu~aj postapkata e ista kako za poln del, so taa
razlika {to volumenot od delot od teloto {to e izdup~en se zema
vo ravenkata so negativen znak.
Vo prilogot na krajot od u~ebnikot, dadena e tablica na
koordinatite na te`i{tata na elementarni povr{ini koi
naj~esto se koristat vo praksata.

Povr{ina ograni~ena so proizvolna kriva linija

Te`i{teto S na povr{ina ograni~ena so proizvolna kriva

linija y  f ( x ) , oskata Oh i dve pravi x = a, y = b, paralelni so
oskata Oy, sl.2.37, se opredeluva so pomo{ na opredelen integral,
spored ravenkite:

xc 
 xdA yc 
 ydA (2.75)
A A

kade A e vkupna povr{ina

y b

y  f (x) A   ydx . Razgleduvame

a

elementaren del od
Xc
Y
povr{inata dA=ydx, vo
oblik na pravoagolnik, ~ie
Yc
{to te`i{te ima
x
koordinati x i y/2. Toga{ za
a te`i{teto na povr{inata
x dx
ograni~ena so proizvolna
b
kriva linija dobivame:
Sl.2.37

b b
1 2
 xydx 2 a
y dx
xc  a
yc  (2.76)
A A

So pomo{ na gornite ravenki opredeleni se te`i{tata na

nekolku krivi {to naj~esto se sre}avaat:

4a 4b
- ~etvrtina elipsa: xc  yc 
3 3
55
 ELIZABETA BAHTOVSKA

4a
- polovina elipsa: xc  yc  0
3
3
- te`i{te na parabola: xc  a yc  0
5
3 3
- te`i{te na otse~ok na parabola: x c  a yc  b
5 8

2.6.2. Guldinovi teoremi

Guldinovite teoremi se koristat ~esto pati za

opredeluvawe na te`i{te na linii i povr{ini.
Spored prvata Guldinova teorema:
Rotacionata povr{ina {to se dobiva pri rotacija na kriva
linija so opredelena dol`ina okolu
nekoja oska {to le`i vo istata ramnina
y so linijata i ne ja se~e, ednakva e na
proizvodot na dol`inata na linijata i
dol`inata na lakot {to go opi{uva

dL te`i{teto na linijata pri rotacijata.
Za doka`uvawe na ovaa teorema,
x
 razgleduvame kriva linija L, koja
C L rotira okolu oskata Oy i pritoa ne ja
se~e, sl.2.38. Pri rotacija za opredelen
 agol  se dobiva rotaciona povr{ina.
Elementaren del od linijata pritoa }e
opi{e elementarna povr{ina:

Sl.2.38 dS = xdL

kade {to x e rastojanie na te`i{teto na elementot od oskata.

Krivata L, }e opi{e vkupna rotaciona povr{ina:

S    xdL  xc L bidej}i  xdL  x L c (2.77)

L L

Ako zavrtuvaweto se vr{i za poln agol , lakot {to go

opi{uva te`i{teto e kru`na linija so polupre~nik x c pa taka
dobienata povr{ina }e bide:
n
S  2 x c L  2   Li xi (2.78)
i 1

56
MEHANIKA

Spored vtorata Guldinova teorema:

Volumenot na rotacionoto telo koe se dobiva so rotacija

na ramna povr{ina okolu nekoja oska vo ramninata na
povr{inata i pritoa ne ja se~e, ednakva e na proizvodot od
goleminata na povr{inata i dol`inata na lakot {to go opi{uva
te`i{teto na povr{inata pri toa zavrtuvawe.
Ako ramnata povr{ina A se zavrti okolu oskata y, koja
le`i vo nejzinata ramnina i ne ja se~e, }e se dobie rotaciono
telo. Elementarna povr{ina dA pri zavrtuvaweto za agol  }e
dade elementaren volumen:

y dV=xdA

kade {to h e rastojanie na

 te`i{teto na elementarnata
x1
x2 dx povr{ina dA od oskata Oy.
dA
 Volumenot na teloto {to se
x dy
xc dobiva koga celata povr{ina A
C1 }e rotira okolu oskata Oy,
C
 A iznesuva:

V    xdA  x c A
A
(2.79)
sl.2.39 bidej}i  xdA  xc A
A
Ako agolot na zavrtuvawe iznesuva , toga{
povr{inskiot element dA formira cilindri~en prsten so
volumen:

dV   ( x22  x12 ) dy   ( x2  x1 ) dxdy (2.80)

kade x 2  x1  dx . Elementarnata povr{ina iznesuva dA=dxdy. Ako

zememe sredno rastojanie h kako aritmeti~ka sredina na
x1 i x 2 , 2 x  x1  x 2 , toga{ za elementarniot volumen
dobivame:
dV  2 xdA

Vkupniot volumen na rotacionoto telo pri polno

zavrtuvawe }e bide:

57
 ELIZABETA BAHTOVSKA

n
V  2  xdA  2xc A  2  Ai xi
A i 1

58