Besedilo te knjige je povzetek kanaliziranega besedila, ki ga je prejela in zapisala učiteljica angleškega jezika Alice A. Bailey.

acija, človeška in solarna

anskega mostra Djwah Kuhla (DK)
Besedilo prinaša povzetek učenj Tibet-

avtorice Alice A. Bayiley.

Več o rasti in razvoju duše skozi procese iniciacij najdete v knjigi Inici-
Določena poglavja je v slovenščino prevedel Tomaž Flegar (www.tomaz.flegar.si)
Kazalo
Narava iniciacije.................................................................................................... 3
Pripravljanje na iniciacijo.................................................................................... 5
Prva iniciacija: Rostvo iniciiranca
................................................................................................................................ 7
Druga in tretja iniciacija: Krst in preobrazba................................................. 10
Preobrazba............................................................................................................. 11
Četrte in peta iniciacija: Samoodpovedovanje in razodetje
.............................................................................................................................. 13
Iniciacija razodetja............................................................................................. 14
Sedem Kozmičnih Poti......................................................................................... 15
Skupinska iniciacija............................................................................................ 15
Iniciiranec............................................................................................................. 17
Zavest................................................................................................................... 18
Eterično telo.......................................................................................................... 20
Različne stopnje.................................................................................................... 21
Nit zavesti............................................................................................................. 21
Širitev zavesti....................................................................................................... 22
Odziv..................................................................................................................... 23
Zdravje.................................................................................................................. 25

Aart Jurrianse je napisal nekaj sestavkov iz knjig Alice A. Bailey z komentarji teh
učenj. Njegovo delo je pomagalo mnogim učencem Učenj Starodavne Modrosti.

2
Narava iniciacije

* Razprava o sodobni privrženosti in znaki pripravljenost na iniciacijo

Morali bi biti pazljivi, da ne položimo premajhnega poudarka na temo

iniciacije, saj bi to lahko že samo po sebi vodilo do velikega samo interesa.
Človek bi moral delovati nasproti iniciaciji in ne za iniciacijo. Iniciacija
kot takšna zato nikoli ne bi smela biti cilj učenca - moral bi delovati, se
disciplinirati in učiti, da bi se kar se da najbolj dobro opremil mentalno,
da bi postal učinkovit instrument v rokah Mojstrov za služenju človeštvu.
S takšnim stremljenjem in služenjem, bo učenec avtomatsko pridobil na
izkušnjah, znanju, širitvi zavesti in dokončno na modrosti, kar bo rezultiralo v
sorazmerni duhovni drži. Za opisni namen, se na mnoge zaporedne stopnje
duhovnega razvoja nanaša kot na ‘iniciacije’.

Vsaka nadaljna iniciacija bo indikacija, da učenčev notranji plamen gori

vedno svetleje; kot rezultat se bo to pokazalo pri doseganju tesnejše
združitve, ne le s svojim prijateljem človekom, temveč z vsem kar živi, z
vso Božjo kreacijo. Le to se bo pokazalo kot rezultat v nenehno širečih se
horizontih, razširjenih področjih služenja in posledično večji odgovornosti. Le-
to bo vodilo do vedno jasnejšega videnja in zavesti in bo rezultiralo v ostrejši
projekciji Božjega Načrta na zaslon življenja in boljšem pojmovanju tega
mahnega delčka Načrta za katerega iniciiranec sprejema odgovornost.

Enkrat, ko se vstopi v ‘tok iniciacije’, se lahko pojavijo začasne zakasnitve

in odkloni in bo proces vsekakor zahteval mnogo življenj, da se bo zgodi,
vendar pa ne bo prišlo do obračanja nazaj in bo človeka pometalo naprej,
dokler se ne bo sčasoma dotaknil stopal Očeta.

V tej sagi razvoja se bo razkrilo razlikovanje med dobrim in zlim; učencu

bo ponujena priložnost popolnega žrtvovanja, ki ga je najprej potrebno v
popolnosti izkusiti preden se mu dodeli popolna osvoboditev in preden bo
iniciiranec osvobojen vseh Zemeljskih omejitev. Potem mu bo podeljena
popolna Modrost in mu bo podan ključ do Vsega Znanja, ki mu bo dan na
razpolago v postopnem zaporedju. Ko se vstopi v nadaljnja stanja zavesti in
kot te širitve vodijo do videnja novih horizontov, drugega za drugim, mu bodo
korak za korakom razkrite prikrite skrivnosti sončnega sistema.

Evolucija človeškega duha je proces postopnega zlitja v enost. Najprej je to

postopno združevanje osebnosti z dušo, ki ji posledično sledi zlitje z Monado,
Očetom. Pred vsakim posameznim zlitjem mora vsekakor priti do zgorenja ali
3
uničenja vrzeli, ki je ločevala telesa; na to gorenje vseh ovir učinkuje notranji
ogenj. Preden se vstopi na Pot iniciacije je potrebno pazljivo vzeti v ozir
vložek, ker bo ta vstop zahteval popolno prilagoditev vrednot in vsak korak
naprej, vsak premik od enega nivoja delovanja na naslednji višji nivo, bo
zahteval prostovoljno žrtev vsega, kar je bilo srcu drago na tem nivoju.

Širitve zavesti bodo prišle med potekom časa k vsakemu posamezniku glede
na naravne zakone, vendar pa je v tem procesu potrebno razlikovati med
širitvijo znanja in širitvijo zavesti. Nabrano znanje se lahko le predrugači v
modrost in tako vodi do iniciacije, če je takšno znanje zavestno zaželeno, če
se ga uporabi v življenju nesebičnega služenja, če se ga zavestno uporabi za
korist drugih in če se ga zavestno uporabi za prepoznavo Načrta.

Z vsako svežo širitvijo zavesti bodo iniciirančevemu pogledu razkrita nova

razkritja, priklicane bodo nove notranje moči in prepoznana bodo nova
področja služenja - in vse to bo seveda pospremljeno z odgovarjajočo
odgovornostjo, ki bo temu primerno večja. Učinek iniciacije je omogočiti
človeku, da živi kot duša in da pospešeno postane tisti, ki prši božansko
energijo nasproti destinaciji, ki je zanj planirana.

Mojster nikoli direktno ne pove učencu, na katero stopnjo duhovnega razvoja

je prispel. To je nekaj, kar mora vsak učenec odkriti sam in ni na njem, da
ugotavlja, katera je naslednja iniciacija, ki se nahaja pred njim in za katero
se mora pripravljati. To bo sposoben odkriti s pazljivim preučevanjem svojih
okoliščin in prepoznavo preizkušenj in izkušenj, katerim je izpostavljen.

Od konca prejšnjega stoletja, je prisoten značilen preobrat k pristopu k

iniciaciji. Kjer se je prej k iniciaciji pristopilo iz čustvenega vidika, je sedaj
poudarek položen na mentalni in na vidike služenja, kot tudi na jasno
razumevanje tega, kar iniciiranec nakazuje. Učenec mora priti do spoznanja,
da se ga uči, da bi bil beli mag ali z drugimi besedami, kako naj dela z
energijo in kako je lahko uporabljena kreativna in dinamična energija v
skladu z Načrtom hierarhije v skladu s tem, da bi se manifestiral Božanski
Namen v materialnem svetu. Ko napreduje vzdolž Svetleče Poti, bodo v
njegove roke položene nove moči in energije, ki se jih prej ni zavedal in te se
mora pospešeno naučiti uporabljati za uresničitev Načrta.

Eone dolgo je duša pridobivala izkušnje v treh svetovih, vendar pa v glavnem

na pasiven način in brez igranja aktivne vloge v razvoju osebnosti. Iniciacija
je vsekakor pokazatelj stopnje do katere je duša uspela obrniti svojo vlogo in
sedaj uspeva prevladovati nad osebnostjo in v manifestaciji njene resnične
narave ter karakterja.

4
Učenčeva sposobnost prepoznati različne svetlobe, ki jih je moč opaziti na
Poti Luči, nakazuje na pripravljenost na iniciacijo. Od njegovega razvoja je
odvisno do katerega obsega bo svetloba prežela njegovo bitje in določila
jasnost razkritja tega, kar je do sedaj bilo skrito in bo oblikovala osnovo
za njegov naslednji korak nasproti njegovemu cilju. Vsaka iniciacija potopi
iniciiranca v še svetlejšo luč, in bo tako podredila luč, ki jo je pridobil prej.

Pripravljanje na iniciacijo

* Kratka razprava sodobne privrženosti k učenju, z lastnimi višjimi standardi

in povdarkom na služenje.

Življenje pripravnika in učenca pripravlja posameznika na Pot Iniciacije. Le-to

označuje fazo v človeškem razkrivanju, kjer začne namenoma in zavestno
sodelovati z evolucijskimi silami in dela na rekonstruciji in krepitvi svojega
karakterja. Vsekakor se začne zavedati svojih pomanjkljivosti in poizkuša
sistematično popraviti to kar manjka, da bi vzgojil boljše kvalitete in prinesel
koordinirano osebnost pod nadzor duše.

V preteklosti je trening učencev potekal pod neposrednimi navodili

višjega učenca ali ‘Guruja’. Ta trening je bil na veliko mistične narave.
S spreminjajočimi se pogoji na svetu in posebno s pospešeno rastočo
inteligenco mas, posebej v zahodnih rasah, dobiva učenec dandanes dosti
boljši mentalni oprijem principov življenja, ki ležijo spodaj, in je z razpoložljivo
literaturo v položaju vršiti znaten etoretični napredek skozi lastni študij.

Izboljšana mentalna oprema je, med drugim, tudi prinesla porast v standardih
privrženosti k učenju in Mojstri sedaj zahtevajo glede na to višje kvalitete od
svojih učencev, kot je to bilo v preteklosti.

Učenci, ki se zainteresirajo v področju ezoterike bodo odkrili, da se nekako

- in pogosto očitno nerazložljivo ali ‘preko nakčljučja’ - prav prave knjige
znajdejo pred njimi. Ta manipulacija pogojev je navadno delo nevidnih
pomagačev iz ‘druge strani’ - višjih učencev na ezoteričnih nivojih, ki jih
Mojter zadolži, da pomagajo mlajšim učencem, ki se bojujejo s fizičnimi
pomanjkljivostmi. Upoštevajoč to, bi se moralo pomniti, da duša je in bo
vedno ostala človeški temelj in najpomembnejši vodnik, kar se nanaša na
vse odločitve in odnose, ki zadevajo duhovne aspekte bitja ali kvaliteto
življenja. Vendar pa obstaja še mnogo drugih aspektov, ki učinkujejo na
5
učenčeve okoljske pogoje in okoliščine, čez katere pa duša nima neposredne
kontrole in kjer se lahko ti ‘nevidni pomagači’ pokažejo kot neprecenljiva
pomoč. Ta pomoč tako pogosto nevedno doprinaša k gladkosti v vseh
vrstah zunanjih težav in v mnogih primerih je on nevidni faktor za zavesami,
ki je odgovoren za te dogodke, ki so pogosto na lahko označeni kot naša
‘srečna usoda’. Ljudje, ki verjamejo v svojo dobro usodo, so kot pravilo ti, ki
sodelujejo s svojimi pomočniki na pozitiven način, medtem pa, ko ‘nesrečni’
imajo pogosto negativen pristop in posledično otežijo stvari za oboje, za
svoje vodnike in same sebe.

Vendar pa se povrnimo k predmetu ezoteričnih študij. Učenec, ki se posveča

študiju, bo odkril, da se lahko preko takšnih ali drugačnih načinov dobi
literaturo, ki jo potrebuje za svojo določeno stopnjo razvoja. Lahko, še
dalje, počiva prepričan, da če bi se slučajno zgodilo, da bi njegove pristne
duhovne potrebe presegle obseg literature, ki mu je na razpolago, da bi
potem poredoval Mojster in nekako bi njegove potrebe le bile zadovoljene.
Noben učenec, pod katere koli okoliščine ga je že njegova usoda postavila,
na ostane neopažen in ko skozi svoj lastni napor njegova notranja luč začne
pritegovati pozornost, bo njegov Mojster zagotovil sredstva s katerimi se ga
bo popeljalo vzdolž Poti Iniciacije.

Čeprav bo moč najti občasnega učenca, ki iz nekega razloga deluje sam,

obstaja nekaj, kar vzajemno privlači ezoterične učence, in obstajalo bo
nagnjenje (za učence), da se pridružijo neki ezoterični šoli ali da se povežejo
z lokalno skupno, ki se lahko pokaže kot kompatibilna in kjer se posameznik
počuti, da pripada’.

Vedno je potrebno spominjati se, da Mojster ni v prvi fazi zainteresiran v

osebnem razvoju učenca, saj vidi svojega učenca kot potencialni kanal skozi
katerega so lahko hierarhične energije prenešene do človeštva. Kot učenec
napreduje, bi to moralo pospešeno postati njegov osebni odnos do duhovne
evolucije in iniciacije - ne tako zelo, kako promovirati svojo osebno prednost,
temveč raje kot kako izboljšati sebe in postati bolj učinkovit služabnik.

6
Prva iniciacija: Rostvo iniciiranca

* Razprava o prvi iniciaciji, na kateri se moški/ženska prvič približa

super človeku ali duhovnemu kraljestvu, vključno z njenimi zahtevami in
prepoznano preobrazbo zavesti.

Že eone časa in med potekom neštetih inkarnacij se je duša znova in znova

vračala v človeški obstoj, da bi pridobila vsako možno izkušnjo, ki jo lahko
nudi življenje v fizičnem svetu, dokler po dolgem preteku časa pride stanje,
ko se odloči da vstopi na Pot povratka, ki pelje nazaj do Hiše očeta.

To odločitev duše je označil človek, ki je obrnil svoj hrbet samo človeškim

aktivnostim in je zakoračil svoje prve omahljive korake nasproti super-
človeku ali duhovnemu kraljestvu, kar ezoterično poznamo kot Prvo iniciacijo.
To je vstop v peto fazo evolucije, od česar je prva bila mineralna, potem
rastlinska, živalska in človeška faza in sedaj je vstopil v duhovno.

Prva iniciacija je stopnja, ko duša prevzema znatno stopnjo nadzora nas

fizičnim telesom in ko različnim oblikam presežka, kot požrešnost, pijača
in razuzdanost, več ni dovoljen polni nihaj in pridejo v zavest in kontrolo
volje ter so disciplinirane s strani duše. To pomeni, da je most med nižjim in
višjim umom trdno vzpostavljen in da postaja ubogljivost mesa vedno hitreje
avtomatska.

Mnoge faze napredka bodo zapažene med to zgodnjo stopnjo na Poti

iniciacije in to je tako zaradi tega, ker je v začetku mladi iniciiranec
priklenjen, da periodično klone prejšnjim apetitom in skušnjavam. In zato je
pot Prve iniciacije tako dolga in utrudljiva – vedno je težaven boj in ostane
okarakteriziran z mnogimi vrnitvami v isto napako in razočaranji, je polna
trpljenja in se pogosto razteza preko več življenj. Kar je pomembno je,
da je človek prispel do stopnje kjer se njegova nezadostnost prepozna z
njegove strani in ko se prikaže voljnost, da se bojuje in preseže te napake in
nepopolnosti.

Po drugi strani pa, ker se je učenec začel zavedati zahtev ravne Poti bodo
vsi spodrsljaji ali odstopanja od te Poti strogo obsojani in kaznovani, za
razliko od tega, ko je še blodil v ignoranci – znanje prinaša odgovornost.

Za razvoj posameznika, ki je našel Pot, ni možno položiti težkih in hitrih

pravil, ker bo vsak človek sledil svojemu lastnemu vzorcu glede na Žarke,
ki vplivajo na njegovo življenje in določajo njegov karakter v okoliščinah, ki
jih pripravi usoda. Glavni interes učencev postane osredotočen na samo
7
disciplino in na omejevanje spodrsljajev, ki jih nadzira fizična narava, in tako
korak za korakom dobiva premoč nad čutnim telesom. To mojstrstvo nad
astralnim telesom je bistveno, ker Druga iniciacija ne more slediti dokler
čustva niso dobro pod nadzorom. Zato je med Prvo iniciacijo glavni cilj
poosebitev vseh oblik želja, toda, ker se je človek hranil in popuščal tem
sebičnim željam skozi mnoga življenja čez pretekla tisočletja, je razumljivo,
da ta odstopanja ne bo lahko zadušiti in preseči in da bo ta proces moč
izvršiti skozi delo, kar se bo verjetno raztezalo čez več inkarnacij.

Podajanje na pot teh preizkusnih korakov na Poti povratka je včasih

simbolično opisano kot »Rojstvo notranjega Kristusa« in sproži doseganje
določenih minimalnih standardov pravilnega življenja, razmišljanja in
upravljanja. Kal tega notranjega Kristusa, Duše, je bila vedno prisotna, toda
bila je speča in se njena prisotnost šele sedaj začenja manifestirati.

Veliko število učencev po svetu je že prestopilo Prvo iniciacijo, bodisi v

sedanjosti ali v katerem od prejšnjih življenj. Kristusova zavest postane
očitna z oživitvijo duhovnih vprašanj, intenziteto učenja, nagnjenostjo k lastni
požrtvovalnosti in ljubeči naravi. Ti možje in žene se zato vdano gibljejo
naprej po Poti čeprav bo morda potrebno še več življenj preden bo moč
opaziti opazen napredek.

Zaradi tega razloga noben Mojster ne bo sprejel kandidata kot učenca dokler
jasno ne pokaže, da se je v njem rodil Kristusov duh. Da bo tak človek še
vedno imel mnoge neuspešnosti je le normalno in pričakovano, drugače
bi že zasedal višje mesto na lestvici iniciacije. Mojstra torej ne zanimajo le
občasna neuspešnost – kar išče je, če obstajajo pravi motivi in nameni in če
so ti podprti s skrbnim naporom.

Večina teh, ki demonstrirajo prisotnost Kristusovega duha se niti ne zavedajo

obstoja ezoteričnih učenj; nekateri so celo ignorantski do Kristusovih učenj.
To zato niso kriteriji, ki določajo vstop na Pot duha. Ustrežljivost srca je ta, ki
šteje, posledična življenjska disciplina in zavestna motivacija s katero človek
stremi proti svojemu duhovnemu cilju, ne glede s katerim imenom ta cilj
enačimo.

Med Prvo iniciacijo mora učenec dobiti nadzor nad svojim čustvenim
življenjem in edino sredstvo, da bi to učinkovalo je razvoj bolj jasnega
mentalnega pristopa in tako omogočiti umu, da izpodrine čustva.

Dejstvo, da je tisoče in tisoče moških in žensk iz celega sveta in iz vseh

narodov in ras in načinov življenja že doživelo ali se pripravlja na Prvo
iniciacijo je očitno, če pogledamo na duhovno orientacijo širom sveta, kar
8
je z udeležbo dokazano povsod v človeški blaginji, s prikazano vztrajnostjo
pri iskanju Svetlobe in v hrepenenju in želji po miru, ki temelji na dobri volji
in pravičnih človeških odnosih, med navadnimi ljudmi. Celo na zmedeno
stanje svetovne mladine moramo gledati kot, da je v glavnem povzročeno
z duhovnim prebujenjem in iskanjem za več Svetlobe. Enako drži za vstajo
nasproti kristaliziranim, dogmatizirani in celo materialistični obliki religije, kar
se kaže povsod. Ljudje iščejo religijo, ki je vitalna, prilagodljiva razvijajoči se
zavesti in globoko duhovna, namesto zastalih faz, vsakdanjih besed, ritualov
in ceremonij, kar je na veliko postalo prazno in brezpomembno.

Zelo malo učencev, ki so dosegli svojo Prvo iniciacijo se zavestno zaveda

tega ali prepoznajo, da so ezoterično morda smatrani kot učenci Mojstrov.
Da so dosegli to stopnjo je razvidno iz njihovih življenjskih aktivnosti, njihovih
idealov, motivov in ciljev in njihove dobrovoljnosti in ljubečega razumevanja
nasproti njihovim soljudem. Večina teh posameznikov bi bila presenečena,
če bi jim povedali, da so že prisostvovali Prvi iniciaciji.

Posameznik, ki je zaključil s prvim korakom – pa čeprav nezavedno –

bo doživel velike spremembe v svojem splošnem pogledu na življenje,
pogled v njegov odnos glede njega samega in glede sotovariša človeka
se bo radikalno spremenil. Prisotno bo rastoče zavedanje o dualnosti
obstoja – njegovo življenje je bilo dosedaj osredotočeno na osebnost in
okarakterizirano s sebičnim stremljenjem za materialnimi cilji, toda temu bo
sedaj vedno bolj nasprotovano z duhovnimi spodbudami duše.

Tibetanec izpostavlja, da je sedmi žarek sedaj v procesu nadomeščanja

šestega, kot eden nosilnih Žarkov energije, ki bodo upravljali s svetovnimi
pogoji med Vodnarjevo dobo. Ena izrednih kvalitet tega Sedmega žarka je,
da operira kot sintetizirajoči posrednik med duhom in snovjo. Kar zadeva
človeštvo se bo ta karakteristika odražala z močnim vplivom, ki ga uveljavlja
v odnosu do duše in osebnosti in tako pelje do nastanka »Novega človeka«
v vedno številčnejši zasedbi. DK izjavlja, da kakor danes obstajajo Prvi
iniciiranci, ki jih štejemo v tisočih, bodo obstajali v milijonih v začetnih delih
naslednjega tisočletja; nič ne bo moglo zaustaviti te aktivnosti; kar bo
oblikovalo del preobrazbe človeštva in vzpostavitev novega svetovnega
reda; z njegovo radikalno spremembo v človeških odnosih; kar bo vodilo do
boljšega sveta in miru na Zemlji.

9
Druga in tretja iniciacija: Krst in preobrazba
Večina od številnih pripravnikov in učencev, ki dandanes hodi po površju
Zemlje in predstavlja z moškimi in ženskami iz vseh ras, narodov in dežel,
deluje v vsaki religiji in v vsaki fazi socialnega in političnega življenja je že
dosegla svojo Prvo iniciacijo. Ti, ki so po drugi strani dosegli razumljiv nadzor
nad svojimi emocionalnimi telesi in se jih zato smatra kot iniciirance druge
stopnje, se pojavljajo v manjšem številu, medtem ko je zelo malo število
doseglo stopnjo Tretje iniciacije.
Ko so pripravniki vstopili na Pot povratka in prikazali notranjo Kristusovo
zavest začnejo delovati, ponavadi podzavestno, da se znebijo iz svojih
osebnosti teh izgrajenih kvalitet, skupnih vsem na tej stopnji – sebične
želje. Ta izgrajena karakteristika, ki je še prisotna do neke mere v vsakem
posameznem učencu se lahko izrazi v različnih oblikah in intenzitetah ter
obsega mnoge hibe s katerimi si temne sile pomagajo, da peljejo človeka
k zlu. Produkt tega življenja želja se od priložnosti izrazi v astralnem telesu
in je sedaj naloga vsake posamezne duše, da doseže mojstrstvo nad temi
mnogimi aspekti življenja želja in tako sčasoma umiri turbulente čustvene
vode

Najslednja predigra Druge iniciacije in neposreden rezultat tlačenja čustev

je, da se iniciiranec osvobodi slepila – teh slepil, ki so do te stopnje pokazale
takšno oviro napredka in so povzročale veliko nepotrebnega trpljenja.
Najučinkovitejši posrednik za ta namen je energija uma, ki mora biti dosledno
usmerjena nasproti turbulentnim vodam in meglam astralnega telesa. Skozi
luč duše se um lahko razsvetli, tako služi za razpršitev astralnega slepila.

Med zadnjimi stopnjami obdobja Prve iniciacije prestaja učenec najbolj

akutne čustvene nadloge svojega celotnega obstoja. To je lahko morda
videno kot zadnji obupen napor astralnih teles, da zdržijo prtljago in se
prikazuje skozi notranji nemir in nesigurnost, samodiskriminacijo, globoko
osebno nezadovoljstvo in intenzivno hrepenenje, da bi se hranili s temi
čustvenimi omejitvami.

Kot nagrada za vztrajnost skozi vse te teste in poizkuse bodo te nevihtne

astralne izkušnje končno umirjene in bodo pristale učenca v relativno miren
svet realnosti, kjer ne bo vznemirjujočih čustev in se bo šele sedaj učil
pomena resnične duhovne ljubezni do vse kreacije.

Druga iniciacija se mora zato smatrati kot pomemben mejnik na Poti in

enkrat, ko se ta ograja odstrani, bi napredek, čeprav ostaja težak in skrben in
zahteva vse kar iniciiranec lahko ponudi, moral, govorim relativno, vzeti dosti
10
manj časa.

Z nadzorom astralnega elementala bi se moralo čustveno telo očistiti in

postati prozorno in nižja narava izgublja svoj vpliv. Možno bo občutiti svež
impulz prizadevanja in spodbude za služenjem, ljubeznijo in prikazom
dobrovoljnosti do vseh in ta izraz se mora neizogibno kazati kot pospešeno
razkrivanje. Zato se ta iniciacija in tretja pogosto zgodita v istem življenju.

Mojstrstvo nad čustvenimi silami kaže sprostitev duše iz njenega astralnega

zapora. Od sedaj naprej bo duša sposobna uporabljati astralno telo z
oblikovanjem želja in čustev prilagojenim duhovnemu namenu. S prebitjem
primeža astralnega telesa, lahko intuicija, ta višji dvojnik prizadevanja, začne
igrati aktivno vlogo v prihodnjih odločitvah učenca in voditi njegovo življenje.

Zaradi mnogih obrazov skozi katere se lahko manifestira želja in katere se

mora prinesti pod nadzor bo več življenj kot pravilo posredovalo med prvo
in drugo iniciacijo – dolgo obdobje boja in pritiska, da bi nadvladali želje in
čustva astralnega telesa. Enkrat, ko dosežemo drugo iniciacijo bi moral biti
napredek proti tretji iniciaciji relativno hiter s četrto, ki bo verjetno sledila v
istem življenju.

Preobrazba

S podjarmitvijo želja in čustvenega življenja, ki je vodilo do Druge iniciacije z

izbitjem duha altruizma in spodbude za odrekanjem, dajanjem in deljenjem,
se bo kandidatu razkrila priložnost za služenje. Prejel bo vizijo tega dela
svetovnih potreb in Načrta k kateremu lahko prispeva njegov mali del s
sposobnostmi, ki jih ima na razpolago in v okoliščinah v katerih deluje. Če
prepozna to priložnost in verno reagira nanjo, lahko to delo zagotovi mentalni
nadzor, ki še manjka v učenčevi izgradnji, da ga pripravi na Tretjo iniciacijo.

Mentalni nadzor pomeni, da je dosegel sposobnost, da manipulira z mislijo-

snovjo, kar vključuje zakone kreativne izgradnje misli. Za Tretjo iniciacijo
mora učenec imeti tudi poglobljeno teoretično in praktično znanje narave
materialnih svetov in o zakonih, ki vodijo njegovo lastno nizko naravo.

Obdobje posredovanja med Drugo in Tretjo iniciacijo je navadno

okarakterizirano z intenzivnim trpljenjem, ki prinese v ospredje dejavnike
slepila in iluzije, ki še niso bili popolnoma odstranjeni in ki vključujejo učenca
v situacijah, ki ga v določenem času pustijo zmedenega. Medtem frustriran
kandidat, pod primernim vodstvom in z duhovno odločenostjo, pritiska
naprej vztrajno, toda še vedno zelo občuti svojo pot v temi; ima prednost,
da razpolaga nad logičnim in razumevajočim umom, toda le v presledkih
dobiva duhovni navdih. Nepopustljivi napori in rastoče moči uma ga vodijo do
11
uspeha in prinašajo čustva bolj učinkovito pod nadzor kot kdajkoli.

Najprej duša da, da občuti njeno prisotnost periodično, toda ta vpliv bo

pregresivno povečan z osredotočenjem luči duše na učenčevo pot. To
lahko frekventno dodaja komplikacije na človekovo življenje, toda bo
sčasoma zagotovilo potrebovan nadzor, da vpliva na osvoboditev duše. Ta
osvoboditev odpre portale do Tretje iniciacije.

Hierarhija, prvi dve iniciaciji, ki ju poznajo ezoteriki v opisovanju duhovnega

razvoja človeka sta le preliminarni ali pripravljalni stopnji. Kar človek pozna
kot Tretjo iniciacijo, oni poznajo kot Glavno iniciacijo, ker na tej stopnji
učenec zares postane 'preobražen' in zavestno vstopi v duhovno kraljestvo.
To označuje stopnjo, ko duša prevzame nadzor nad mentalnim prenosnikom,
ki skupaj s fizičnim in čustvenim telesom, sestavlja 'osebnost'. To pomeni,
da je prvič duša v popolnem nadzoru nad osebnostjo in postaneta duša
ter osebnost združeni in osredotočeni na posamezno enoto – na z dušo
prepojeno osebnostjo. Za človeka je to dovršitev njegovega življenja in za
dušo to pomeni osvoboditev.

Duši ta osvoboditev pomeni, da se v bodoče ne bo več odzivala na

nižje vibracije treh svetov, ki so se v preteklosti prenašali vanjo s strani
osebnosti. Duša prepozna, da bo v prihodnosti le služila kot povezava,
vibrirajoči pozivni (invokacijski) in prizivni (evokacija) center med Hierarhijo
in človeštvom – dokler se dokončno me vsrka s Četrto iniciacijo v Duhovno
triado.

S preobrazbo je celotna z dušo prepojena osebnost poplavljena s svetlobo,

ki ga sedaj prvič doseže neposredno iz Monada in, ki lahko sedaj nalije svoje
božanske energije v svoj na novo pripravljen kanal. Preobrazba osebnosti
ga osvobodi od vabljivih privlačnosti nižjih treh svetov in postane ekskluzivno
posrednik duše. Iniciiranec sedaj nepreklicno vstopi v Kraljestvo Boga in tako
služi Hierarhiji kot drugi točki sidrišča na Zemlji z zagotavljanjem naslednjega
kanala za prenos božanskih energij v tri svetove človeškega prizadevanja.

Fizični prenosnik se spremeni v popolnoma drugačno složnost in kvaliteto

in vsi njegovi aspekti sedaj izključno služijo namenu duše; niti ni več
izpostavljena zakonom zdravja, ki se nanašajo na nižja telesa povprečnega
človeškega bitja. Kar je včasih bila 'osebnost' le-to sedaj praktično postane
le instrument, da služi namenu duše, brez osebnih želja, ambicij in moči
misli. Je le fizični tulec, ki ga vitalizira duša, toda še popolnoma prilagojen
razmeram in vlogi, ki jo mora odigrati za dajanje služnostnih aktivnosti med
ljudmi kot je to planirala duša.

12
Ko doseže to stopnjo je učenčeva zavest tudi popolnoma osvobojena in
lahko deluje svobodno bodisi v ali izven oblike, glede na zahteve Načrta.
Iniciiranec lahko sedaj po volji prehaja v polni zavesti v višje svetove in
pusti nižje svetove daleč odzadaj. Duhovno in materialno se zlije in sta eno,
kar odpira pot do še višje združitve z Monadom, kar bo vodilo do popolne
osvoboditve od treh svetov. 'Pot pobega' sedaj postane 'pot dnevnega
življenja' in vsa bolečina se neomajno nadide z rezultatom, da niti užitek niti
bolečina ne zadržita kakršnegakoli zadržka nad učencem.

V Ezoteričnih besedah 'Preobrazba' tudi označuje končno 'delitev poti' med

črnimi in belimi magi. Za svoje sebične in ambiciozne namene lahko 'bratstvo
teme' na veliko stimulira zahteve fizičnega in čustvenega nadzora, ki je
potreben za prvi dve iniciaciji, toda njegov zli namen ne more tolerirati in
preživeti resnične duhovne atmosfere, ki se bo vključila v času Preobrazbe s
strani ljubeče Volje Boga, ki izbija iz Monada. 'Črni bratje' ne bodo mogli zato
nikoli prodreti na ozemlje Tretje iniciacije.

Četrte in peta iniciacija: Samoodpovedovanje in

razodetje

Ko je duša prevzela popolno odgovornost za 'preobraženo osebnost'

se vstopi v obdobje intenzivnega treninga in pospešeno se absorbira in
akumulira neverjetna količina znanja. Iniciiranec se mora sedaj učiti temeljito,
da bi razumel zakone treh nižjih nivojev in kako z njimi ravnati inteligentno,
da bi nadaljeval hierarhično shemo evolucije. Moral se bo seznaniti z
ezoteričnimi tehnikalijami in mora razviti štiridimenzionalni vid. Ne dela
nenehno na širitvi svoje duhovne narave, temveč se uči simultano usmerjati
aktivnosti izgrajujočih dev.

S Četrto iniciacijo se iniciiranec nazadnje le neposredno sooči z obrazom

v obraz s svojim lastnim Monadom, njegovim »Očetom v nebesih«, ki je bil
do sedaj poznan le kot duhovna Entiteta, ki navdihuje dušo. Kot rezultat
tega neposrednega kontakta med Monadom in Z dušo prepojene osebnosti
naloge tega nejasnega koncepta, duše ki je eone služil kot posrednik med
Monadom in njegovim instrumentom manifestacije v treh nižjih svetovih sedaj
postanejo odvečne. Duša se posledično absorbira v Monad in izgine kot
ločena entiteta in na njenem mestu ne ostane le energija Ljubezni-Modrosti
in dinamično Božansko voljo usmerja Monad.
13
Iniciiranec Četrte stopnje je zato neposredno nadziran s strani svojega
Monada s sredstvi 'Mostu Luči' (Antahkarana). Kakor dolgo že iniciiranec
mora delovati ali se pojavljati v treh svetovih človeka, si pomaga z
'osebnostjo', ki se bo pojavila v očeh povprečnega človeka v popolnoma
normalnem izgledu. Obstoj v obliki medija za pridobivanje izkušenj več
ni potreben; od sedaj naprej bo le služil kot zunanja maska skozi katero
iniciiranec ali Mojster lahko nevsiljivo dela med ljudmi, da bi izpolnil svoj
duhovni namen. Ta osebnost ali izrazno telo zato ne bo produkt fizične
stvaritve, temveč bo samo ustvarjeno s strani osredotočene Volje in Namena
Monada in zato njegova volja ne bo predmet normalnih zakonov narave.

Ta manifestacija telesa ne bo na noben način omejila iniciiranca ali ga

zadrževala v ječi; s sredstvi usmerjene Volje se lahko kadarkoli in glede na
zahtevane okoliščine ''razpusti' ali izgine iz človeškega vida; lahko radikalno
spremeni svoj zunanji videz ali se lahko v trenutku prenese iz enega dela
sveta v drugega.

Z Veliko samoodpovedjo je vse kar je včasih priklepalo učenca na materialni

svet opuščeno, da bi se lahko uporabile energije in moči, mi jih iniciiranec
nadzira za dobrobit človeštva kot celote. Sedaj mu dominira energija želje
za dobrim. Še vedno se zaveda izkušenj, ki jih je nabral v svojih številnih
inkarnacijah, toda opustil je vse kar se je pokazalo za nepomembno, ohranil
je le bistvo, ki je bilo preobraženo v modrost. Ko je očiščena izkušnja
preteklosti, se njegova usoda sedaj sooči z novimi realnostmi izkušenj
in duhovnih avantur, ki ga bodo peljale od človeške evolucije v Duhovno
evolucijo in končno do izbire ene od Sedmih Kozmičnih Poti.

Iniciacija razodetja
Glede na človeške standarde je človek dosegel popolnost, ko je pripravljen
na Peto iniciacijo. To tudi označuje čas, ko je iniciiranec dosegel dovolj
modrosti, ljubezni in duhovnosti, da se mu dovoli na priznane nivoje
Mojstrske modrosti.

Iniciacija razodetja bo položila v iniciirančeve roke moč, da uporablja

svetlobo kot nosilec življenja vsemu v treh svetovih; njegovemu pogledu se
bo tudi razkril naslednji korak, ki bi ga naj podvzel na Poti višje evolucije.
Pot se mu razkrije v popolnoma novi luči in zato označuje pravo pojavo
iniciiranca iz grobnice teme materialnega bitja in vstopa v svet Resničnosti in
Duhovnega bitja, ki leži onstran vsega kar je dosedaj občutil in znal.

To so seveda realnosti misli in bitja, ki so daleč onkraj človeških konceptov

in razumevanja in so te reprezentacije le na kratko izražene, da zaokrožijo
14
iz slike, ki je bila do sedaj skicirana. Spoznal sem, da bodo te Tibetančeve
besede človeku na ulici le smešni nesmisel ali jih lahko tisti bolj sočutni
smatrajo kot čudaške fantazije čudaškega sanjača!

Sedem Kozmičnih Poti

Kot je bilo izpostavljeno prej se Pot Evolucije nikoli ne konča. Ko se iz

človeškega stališča doseže osvoboditev po Peti iniciaciji, se iniciirancu
razkrijejo nove realnosti širitve. Realnosti, ki jih je potrebno prehoditi bodo
konec koncev vključevale celotno kozmično sfero in so razdeljene med
Sedem Kozmičnih Poti Evolucije, kjer je vsaka Pot določena z eno od
Sedmih Kozmičnih Žrakov Energije.

Vsak iniciiranec mora slediti svobodnim odločitvam katerokoli Pot že izbere,

toda verjetnost je, kot rezultat zakona Privlačnosti, da bo na iniciirančevo
izbiro močno vplivala njegova vibracija kot je le-ta inducirana s strani
njegovega Monadičnega žarka. Nekatere teh Poti bodo morda zadrževale
iniciiranca povezanega s Hierarhijo in v Zemeljsko služenje še mnoge
prihajajoče eone, medtem ko bodo drugi morda vodili do širših planetarnih
aktivnosti. Zadnja odločitev, ki jo naj sledimo na Poti moramo narediti ob
koncu Šeste iniciacije – Iniciacije Odločitve. Od te odločitve naprej ne bo
povratka.

Skupinska iniciacija

* Iniciacija v Vodnarjevi dobi je skupinski napor, ki zahteva, da učenci

demonstrirajo skupinsko zavest in sposobnost delovati harmonično na
skupinskih projektih.

Iniciacije v Vodnarjevi dobi je skupinski napor ta, ki zahteva, da učenci dem-

ostrirajo skupinsko zavest in sposobnost delovati harmonično na skupinskih
projektih.

Vstop v vodnarjevo dobo poudarja generalno tendenco nasproti sintezi,

skupinskim interesom, sodelovanju na vseh področjih in premikanju stran od
ločenih odnosov, ki so tako pogosto karakterizirali človeške odnose v pretek-
losti. Ta inklinacija je tudi iskanje izraza z odnosom na iniciacijo.

Nekateri tihi aspekti skupinskega dela so že bili opravljeni in bo zato zados-

tovalo izpostaviti, da se ti principi tudi nanašajo na trening iniciirancev. Kjer
je bil v preteklih letih poudarek na individualnem treningu in na posameznem
15
vstopu iniciiranca, je Hierarhija sedaj sprejela politiko skupinskega vstopa.
Mojstri so bili prisiljeni k temu ponovnemu premisleku v odnosu zaradi po-
spešenega povečevanja števila kandidatov za iniciacijo in ker se jih pričakuje
še mnogo več v letih, ki ležijo pred nami.

V prihodnosti bo iniciacija postala skupinski vložek. To bo temeljilo na prin-

cipu, da bodo skozi tesno sodelovanje, lojalnost, medsebojno prepletenost
in ljubeče razumevanje, ustvarjene združene skupine, ki bodo posvečene
služenju človeštvu. Zamisel je, da do bodo ti učenci potem združeni sposob-
ni stopiti pred Iniciatorja, in združeni sposobni vstopiti v novo sfero zavesti
in aktivnosti, in da bodo prevzeli svoja nova področja služenja kot združene
skupine.

Kot je bilo lahko pričakovati, ti začetni poizkusi še ne delujejo gladko in glede

na načrt. Človek ni še čisto enak prihodnjim pričakovanjem, saj povprečen
učenec še vedno mora preiti več svojih vrojenih sebičnih groženj preden
se bo sposoben prilagoditi k novemu pristopu k iniciaciji. Generalni princip
skupinskega napora na raznih terenih vsekakor pospešeno prežema človeški
um in s prihodnjimi spremembami, ki učinkujejo za v smeri izboljševanja
človeških odnosov, ne bi bilo potrebno zelo dolgo preden bi iniciacija bila
sposobna delovati bolj zadovoljujoče.

Dejansko je duša, oblikujoči se del te večje skupine, ki je združena v Eno

Dušo, po svoji lastni naravi že skupinska zavest in nima individualnih am-
bicij, in je ne zamina noben posamezen interes. Je duša, ki je bila iniciirana.
Prva iniciacija je proces, ko se duhovni človek znotraj osebnosti začne za-
vedati sebe kot duše, dvojnosti osebnostnega obstoja in da ima ta notranja
subjektivna entiteta svoje lasten moči, odnose in usodo. Trenutek, ko se
posameznik začne celo bežno ali le periodično zavedati tega, se prebudi tudi
njegova skupinska zavest. Vsak nadalnji korak vzrolž Poti Iniciacije poudarja
to skupinsko prepoznavo in bo pospeševal skupinsko aktivnost in iniciacijo.

Medtem pa se mora vsak učenec kar se da najbolj potruditi, da se prilagodi s

tlačenjem individualnih nagnjenj in zagotovi, da prispeva svoj poln delež, da
naredi iz tega skupinskega sistema uspeh.

Čeprav se učenci v celoti tega še ne zavedajo, že pripadajo skupini duš,

ki so sestavljene na eteričnih nivojih. Eden od razlogov zakaj tako dosti
skupinam na fizičnih nivojih spodleti je, ker so bili njihovi člani zbrani nenačrt-
no in pogosto dokazujejo, da so neprijetni, kar neizbežno vodi do osebnost-
nih trkov. Takšne skupine so zato umetne in ne bodo zadovoljile ezoteričnih
zahtev. Za trening resničnih iniciirancev mora učenec najti skupino, k kateri
pripada osebno in ko je pripravljen za svoje delo, bo voden do svoje duhovne
16
skupine, saj bo prepuščeno njegovim lastnim občutkom naklonjenosti, da
prepozna svoje duhovne prijatelje in člane skupine.

Kot je primer s katerokoli skupino Mojstra (ašram), bodo te trenirne skupine

sestavljene na različnih nivojih razvoja in vse ne bodo na noben način tre-
nirane za isto iniciacijo.

Morda se čaka, da bodo tako imenovane trenirne skupine vzniknile tukaj in

tam pod vodji, ki iščejo sebe in se poveličujejo, ki se morda celo imenujejo
Mojstri. Ti učitelji, ki so v zmoti, bodo začasno pritegnili pozornost splošnega
občinstva in celo mogoče zgodnje začetnike, vendar pa bo k njim pritegn-
jenih le nekaj pristnih učencev ali bodo naivni ali impresionirani z njihovimi
neiskrenimi argumenti. Odkriti bo moč, da je večina teh skupin komercialno
motivirana, kar bi samo po sebi moralo biti dovolj, da odžene avtentičnega
aspiranta.

Iniciiranec

Večno rastoče število iniciirancev na Zemlji mora biti ne glede na to eden

prvih indikatorjev postopne eksternalizacije Hierarhije in zato kot priprava za
obdobje, ko bodo Izpopolneni ponovno hodili po Zemlji v fizični prisotnosti in
v neposrednem zavestnem stiku s človekom. Medtem pa ti iniciiranci služijo
kot povezujoča povezava, prenašajo želje in energije Hierarhije človeštvu.
Vsak iniciiranec, glede na njegov razvoj in sposobnosti, služi majšemu ali
večjemu centru svetlobe in moči za skupino ali skupnost, za katero je zavest-
no ali podzavestno prejel odgovornost.

Iniciiranec bi moral večno biti na razpolago, da prikaže jasno senzitivnost,

ki je potrebna pri zaznavi in prepoznavi vtisov, ki so namenjeni njegovemu
sprejemu. Moral bi biti pripravljen prevesti to kamunikacijo in jo prenesti
navzdol na Zemljo z minimalnimi motnjami. Vsako dodatno razkritje bi mora-
lo biti smatrano kot le naslednji korak, ki je namenjen razkrivanju človeške
zavesti. Ta konstanten tok novih in večno sledečih si konceptov se zagotavl-
ja, da se zagotovi stabilna in sistematična evolucija človeštva in, če je pravil-
no prestrežen, prenešen in interpretiran, bo zadovoljil potrebe. Iniciiranec bi
moral biti pripravljen se odpovedati v trenutku vsemu kar se zdi nesmiselno,
odvečno ali nerpimerno človeškim potrebam in uporabiti moč s katero je
obdarjen, da razbije in razprši to, kar je služilo svojemu namenu, se je kristal-
iziralo in ovira človekov napredek vzdolž poti in ni v skladu s prepisom Načr-
ta.V kontrastu z nejasnim in neodločnim odnosom mističnih idealistov, mora
biti iniciiranec pripravljen izpolniti praktične in odločilne zadolžitve ezoterikov,
tako na subjektivnem nivoju in na tem, kjer se nahajajo dnevne človeške
17
zahteve.

Resničen iniciiranec ne bo nikoli zahteval priznanja svojega statusa v javnos-

ti. Takšne trditve s strani nekvalificiranih so že povzročile mnogo škode in
le vodijo do izgube javnega zaupanja, žanjejo le nezaupanje v človeškem
verovanju na mnogih aspektih ezoteričnega dela in v subjektivnih svetovih
na splošno. Celo znotraj relativne privatnosti ezoteričnih skupin bodo vsake
težnje za priznavo duhovnega statusa vodile le do tekmovalnosti, ljubosumja
in kritike s strani teh, ki stojijo na nižjih stopnicah lestvice. In kakšnega pome-
na je materilani status in naziv? Vse kar je pomembno je količina služenja in
dela, ki ga ustvari iniciiranec in to je, kar bo resnično določilo njegov duhovni
status. Njegova življenjska aktivnost je tista, resnica in intuitivni privlak njego-
vih besed in učenj, ki bo odražala njegov dejanski notranji status.

Ponižnost je zato atribut resničnega iniciiranca, vendar pa bi istočasno ta

ponižnost morala trdno temeljiti na dejstvu, na viziji in na potrebi okoliščin.
Iniciiranec mora zato imeti smisel pravilnega razmerja, uravnoteženo točko
gledanja, objektiven in neoseben odnos, in nenazadnje razlikovanje in spos-
osbnost prepoznati in resnično razmotriti prednosti in pomajkljivosti vsake
situacije.

Z nenehnim osredotočanjem svoje zavesti na subjektivni svet misli in ne več

se prevladujoče okupirati s svetom zunanje percepcije, iniciiranec, duhovni
iskalec, prispe do spoznanja, da je svet duha v resnici svet pomena in edini
svet resničnosti človeštva. Njegova naloga postane, podpirati vzpostavljanje
propoznave tega koncepta v zavesti rase.

Beseda ‘iniciiranec’ se dejansko nanaša na Dušo. Iniciiranec je zato ved-

no bil in še vedno je prisoten v vsakem človeškem bitju. Ko na to gleda iz
njegovega gledišča, iniciiranec zato ni produkt evolucijskega procesa, tem-
več odspodaj ležečega vzroka.

Zavest
Celotno Neskončno Vesolje, vidno in nevidno, znano in neznano, objektivno
in subjektivno, fizično, astralno, mentalno in duhovno, vse sestavlja del Ene-
ga, Vrhovnegs Bitja. Na vseh točkah življenja, pa če manifestiranega kot en
atom ali kot nešteto atomov, ki so kombinirani v nebeške konstelacije, ima
svoje lastne sfere sevanja in zato njihovo lastno specifično polje vplivanja.
Ne glede na vse pa ostanejo vsi medsebojno povezani, združeni z božanski-
mi Žarki Energije, ki sestavlja Eterično Vesolje in združuje vso kreaciji v Eno
18
Celoto.

Sfere vplivanja, ki jih uporabljajo ta posamična življenja, pa čeprav smatrana

kot posamične ali kompleksne forme življenja, bodo primarno določene preko
narave in stopenj razvoja v njih bivajoče Zavesti. Glede na jasnost prikaza
sopnje zavesti bodo tudi oblike čuteče, odzivne, dojemljive, sevajoče in za-
vračajoče.

Prikazana stopnja zavesti bo odvisna od razvoja, ki je dosežen v manife-

stiranih nosilcih in preko njihove sposobnosti prepoznave, evidentiranja in
istovetenja samih sebe z energijami in impulzi, katerim so izpostavljene in
kateri izbijajo iz okolja ali izvirajo iz zunanjih virov.

Duhovna evolucija se lahko smatra kot proces pospešenega prebujanja

področij zavesti, združevanja in koordinacije višjega in nižjega, duhovnega in
materialnega. Zaradi tega razloga vidi Duša smisel v človeški obliki, ki služi
kot nosilec preko katerega se zavest korak za korakom dvigne do svojega
dokončnega cilja.

Vsaka človeška duša, pa če je inkarnirana ali začasno vztraja v eteričnem

svetu, oblikuje del Božanske Zavesti, Ene Duše. Ta posamezna iskra zavesti
se med tem, ko je manifestirana v obliki, na neki stopnji svojega zgodnje-
ga razvoja začne zavedati nečesa onstran oblike, nečesa, kar razlikuje njo
od materialnega. Dokončen cilj vsega razvoja je, da bi človek moral doseči
polno zavest Jaza, ne le na fizičnem nivoju temveč pospešeno tudi na čust-
venem, mentalnem in nato tudi na nadaljnjih duhovnih nivojih, dokler ni
dokončno dosežena nepojmljiva stopnja kozmične zavesti.

Zavest je odnos med duhom in snovjo in kot rezultat tega se pojavi spos-
obnost oprijema. Zaradi tega zadeva odnos med Dušo in osebnostjo, priro-
jenega Jaza in njegovega instrumenta manifestacije in zato vključuje princip
dvojnosti, predstavljujoč produkt zlitja med temi nasprotujočimi si poli energi-
je. Zavedanje, znanje, inteligenca, nižji um in Višji Um so le vidiki zavesti,
ki odsevajo različne sfere razvoja te notranje sile, ki se manifestira kot raz-
mišljujoči, razlikovalni in Samo spoznavni princip, ki nadvaja človeško bitje z
Življenjem. Čuteč odziv in zavest sta zato tesno povezana in sta oba atributa
Duše.

Čeprav je zavest kot pravilo povezana s zavestjo Jaza, ki razlikuje človeka

od enot kreacije v nižjih kraljestvih narave, pa so ne glede na to vse oblike
kreacije, pa čeprav le atom, ki se pojavi v mineralnem kraljestvu, roža v rast-
linskem kraljestvu ali planetarno Bitje v subjektivnih sferah okarakterizirane z
Življenjem in zato tudi prikazujejo neko stopnjo zavesti.
19
Eterično telo

Vsak atom ali telo, ki je oblikovano preko mnogih povezav atomov, je ne

glede na to, če se ga smatra za majhnega ali velikega, enostavnega ali kom-
pliciranega obdan z elektromagnetnim poljem ali eteričnim telesom, ki je pro-
dukt energij, ki so konstantno izsevane iz relativnega atoma ali sestavljenega
organizma. Ta eterični obroč istočasno sestavlja medij za prevajanje zunan-
jih vplivov in zato simultano služi dvojni funkciji, sevanja in sprejemanja sil, ki
izsevajo iz oblike in teh zunanjih energij, ki reagirajo na le-to in tako določajo
stopnjo vitalnosti, občutljivosti in zavesti, ki jo izraža obkrožujoče življenje.

Klasifikacija v različna kraljestva narave je na veliko umetna in temelji na sto-

pnji prikazane zavesti. Tako, da čeprav minerali morda ne odsevajo znakov
aktivnega življenje naključnemu opazovalcu, sevajo energijo in kažejo znake
elementarne zavesti s tem, da reagirajo na spremembe v okolje, kot sta tem-
peratura ali vlažnost. Takšen odziv na okoljske pogoje je ponavadi celo bolj
poudarjen v kraljestvu rastlin, vendar pa se ga kot pravilo smatra kot instink-
tivnega in nezavestnega.

To stanje zavesti je vsekakor najbolj relativna narava - s sredstvi moderne

elektronske opreme (galvanometri ipd.) je bilo jasno dokazano, da bodo
določene rastline na primer pozitivno reagirale na eterične sile, ki jo odda-
jajo njihove rastline ljubimke, a bodo pokazale negativno reakcijo tam, ki ne
kažejo zanimanja v življenju rastlin. Zavest rastlin tudi odseva vpliv preko
katerega vpliva okolje na rast, zorenje, obarvanje in na splošne kvalitete, ki
zadevajo rastline.

Kot je primer v naših bioloških populacijah, se pojavi zelo širok spekter v

stanjih zavesti, ne le med različnimi vrstami, temveč tudi znotraj vrst. Takšna
zavest mora vsekakor še vedno v generalnem biti smatrana kot instinktivna.

Zavest kot produkt medsebojne igre med Duhom in snovjo, se manifestira v

svojem širšem smislu kot duša ali življenje, ki kvalificira vsako obliko kreaci-
je. Le-ta zato predstavlja vir zavedanja in odzivnosti na sile, ki sestavljajo
okolico, kar ima za rezultat privlačnost ali odvračanje in mnoge atribute, ki
označujejo vsako specifično obliko in določajo njen položaj, funkcije in vi-
bracijsko aktivnost v kompleksnosti narave. Le-to predstavlja dejavnik, ki
reagira na sile, ki sestavljajo okolje.

20
Različne stopnje

Ta zavest, ki do neke mere predstavlja vse oblike, bo zato znatno variirala

glede na stanje razvoja, ki je doseženo s strani oblike, ki jo zadeva. Te rea-
zlične stopnje zavedanja so lahko na široko oklasificirane v:

(a) Čutečo zavest kot manifestirano v mineralnem in rastlinskem kraljestvu,

(b) Živalsko zavest, še vedno na tesno povezano s čutečim aspektom, saj

deluje na malo višjem nivoju in na katero že bolj vplivajo čustveni vidiki. V pri-
meru bolj naprednih živali, je moč opaziti prve sledi mentalnega razkrivanja.

(c) Zavest Jaza. To je stanje zavedanja, ki so ga dosegla človeška bitja. Kot

v prejšnjih primerih, se bo razlikoval prikazan obseg te oblike zavesti, med
širokimi ekstremi glede na stopnjo do katere je Duša uspela v pridobivanju
dominance nad živlasko naravo telesa.

(d) Vendar pa ne obstaja konec duhovnega razvoja in kjer bo v smislu in-

dividualnega napredka vzdolž evolucijske poti, dosežena stopnja kjer več
ne bo primarni interes v skrbi za sebe in samo zavesti, ker bodo potrebe
sočloveka in skupnosti kot celote postale bolj odločilnega pomena. Na to
fazo se lahko nanaša kot na skupinsko zavest in bo le-ta skozi potek časa
nadomeščena z duhovno in sčasoma s tem, kar je poznano kot kozmična
zavest. Te poznejše faze so vsekakor še relativno nepomembne povprečni
osebi, saj so ti koncepti ponavadi zelo daleč onstran normalnega človeškega
razumevanja.

V zgodnjih človeških stopnjah razvoja je božanska Energija Ljubezni ta, ki

je najprej prinešena v izraz kot zavest Jaza ali ljubezni Jaza in ki se s pote-
kom časa in po mnogih inkarnacijah in po pridobljenih neskončnih izkušnjah,
razvije v skupinsko zavest ali ljubezen sočloveka. Z nadaljnjim napredkom
vzolž Poti Življenja in njegovim bolj poveličevanim nasprotjem, Višjim Jazom,
obstaja rastoče zavedanje povezav Ljubezni, ki združuje vsako obliko kreaci-
je v Eno Celoto. Ta faza kulminacije se lahko imenuje Božja zavest.

Nit zavesti

Ves človeški obstoj je odvisen od dveh vitalnih kanalov energije. Prva je Nit
Življenja, ki zagotavlja nesmrtnost in ki prenaša Energijo Življenja iz njenega
vira, Monade, preko Duše do njegovega začasnega nosilca izraza, individ-
ualne osebnosti. Življenjska nit, ki je zasidrana v srcu in jo prenaše krvni
21
obtok je neposreden tok Življenja, ki združuje fenomenalni aspekt z njegovim
Virom. Zato služi oživljanju oblike in jo veže z okoliško Celoto.

Druga je Nit Zavesti, ki je osrediščena v možganih in uporablja živčni sistem

kot medij za zagotavljanje neprekinjenosti obstoja, uteleša princip zavesti
znotraj oblike z reagiranjem na mnoge stimulanse iz okolja in okoliškega
eteričnega sveta. Ta nit, ki se tudi imenuje “Most Svetlobe”, izvaja tri glavne
funkcije:

(a) Prinese nižji um in možgane v poravnavo, kar sčasoma vodi do integraci-

je fizičnega, čustvenega in mentalnega vidika osebnosti.

(b) Služi da premosti vrzel med fizičnimi možgani, nižjim umom in Dušo in
tako ustvarja Z dušo prepojeno osebnost.

(c) Sčasoma bo zagotovila končni “Most Svetlobe” med osebnostjo, Dušo in

Višjim Umom in zato preskrbela stremljenje za razsvetlitvijo.

Povedano simbolično je božanska energija usmerjena navzdol skozi življen-

jsko nit, da svojega nosilca manifestacije, medtem, ko pa Nit Zavesti, ki ima
svoj vir v nižjih telesih skoz interakcijo med snovjo in primarno Energijo Živl-
jenja, deluje navzdor in ustvarja Pot Povratka iz fenomenalnega v osebnega.
Med zgodnjimi stopnjami razkrivanja je nitka zavesti uporabljena najprej za
zadovojitev sebičnih interesov. S pridobivanjem izkušenj bo stabilna širitev
zavesti vsekakor prevzela njen prostor in dokončno rezultirala v ustvarjanju
višjih oblik zavesti, ki bodo v glavnem pridobljene za altruistične namene
med tem, ko človek postopoma pride do spoznanja, da individualno le obliku-
je trenutni del večje korporativne celote. Vztrajni učenec bo sčasoma dosegel
stopnjo kjer lahko po želji fokusira svojo zavest bodisi v Dušni ali kateri vidik
oblike, kar je odvisno od cilja, ki bi ga naj spoznal in izvajanje služenja, ki bi
ga naj izvajal.

Širitev zavesti
Enkrat, ko se človek začne zavestno zavedati osebnih sil, ki so mu na raz-
polago bo, odvisno od moči in jasnosti njegovega spoznanja, prilagodil svoje
aktivnosti, da bodo ustrezale prepoznanim silam in bo tako zavestno preus-
merjal svoja stopala na “Pot Povrtatka”. Ena funkcij določenih članov Hierar-
hije je podpirati človeštvo pri dvigu njihove zavesti na mentalni nivo, in tako
vključiti ne le svet čustev in čutenja temveč tudi intelekta.

22
S tem, ko vstopi na Pot Povratka, bo človek izkušal faze nikoli dokončane
širitve zavesti. Kot je za čakati, se bodo pojavile ciklične fluktuacije, vendar
pa bo prišlo ne glede na vse do stabilne tendence, da se premika naprej k
močnejši Svetlobi. Stopnja napredka se bo določala z obsegom, da katerega
učenec uspe posredovati lekcije, ki jih he izkusil na notranjih nivojih v prak-
tično znanje, ki ko jih kombinira z Ljubeznijo bodo posledično spremenjene v
modrost.

Širitev zavesti pomeni odprtje novih možnosti dela, ki se ga da opraviti,

služenja, ki se ga da uprizoriti in ciljev, ki se jih da doseči, s takšnimi cilji pri-
dobiti vedno jasnešjo ostrost v očesu uma. To tudi pritegne povečano senzi-
tivnost iz virov hierarhije.

Vse razkrivanje zavesti temelji na izkušnji, tako materialnega kot duhovne-

ga sveta. Takšne izkušnje in posledično razkrivanje hkrati pomenita tudi
odgovarjajoče in napredujoče spremembe v pogledih na vrednote in pos-
ledično na pristope k življenju in bodo sčasoma vodile do svežih terenov
izkušenj. Človek zato nikoli ne ostane statičen in napreduje v konstantnem
stanju ponastavitev in prilagoditev k novim okoliščinam in večno spreminja-
jočemu stanju uma, tako da napreduje korak za korakom do vedno čistejše-
ga razločevanja Univezalne Resnice.

Vsaka faza širitve zavesti nakazuje na povečano sposobnost in obseg

služenja in je zato simultano oskrbovana z vedno večjo odgovornostjo. Za
tega, ki služi, da bi se temu primerno izkazal v teh dodatnih odgovornostih,
bo potrebna odgovarjajoča stopnja stabilnosti in zbranosti. Preden je podel-
jena takšna razširjena zavest, ga je vsekakor najprej nujno izpostaviti raznim
testom, da se določi, če je pripravljen na te rastoče se zahteve. Ti zavestni in
podzavestni preizkusi bodo rezultirali v spreminjajočem se interesu in izgledu
in zato v svežem pristopu k življenju in negovim mnogim težavam. Da, živl-
jenje je zares vredno, da se mu prisostvuje z nikoli končanimi spremembami
in prilagoditvami, novimi aktivnostmi, izvedbami in odnosi uma, kar kulminira
po drugi strani v večno razširjujoče faze zvesti.

Odziv

Um prebujenega in občutljivega delavca se tako odziva na nenehen niz

vibracij, ki vplivajo na oddajanje iz raznega števila virov in dejavnosti. Duhov-
na rast je posledično določena s trkom novih resnic ali mentalnih konceptov
in umetnostjo njihove prepoznave in asimilacije. Ko se kopičenje prepoznav
notranjih resničnosti prekine v glavni širitvi zavesti, bo to po drugi strani
23
zagotovilo ključ do iniciacije v višje sfere delovanja. Skrivnost evolucijskega
procesa zato leži v razvoju senzitivne opreme za registriranje teh sevanj in
impulzov ter postajati inteligentnejši in na široko zvedajoč se prisotnosti in
potencialov.

V našem pristopu k tem študijam je osnovni princip, ki ga je potrebno zadrže-

vati v umu, da so sposobnosti iz perspektive navadnega človeka kot kaže
edino odvisne od tega kar je lahko registrirano skozi njegovih pet čutil in da
so ta čutila kot pravilo omejena reltivno na ozek rang vibracij. Pravzaprav
smo mi vsekakor nenehno obdani z “Vsem kar je”, z njegovimi subjektivni-
mi svetovi in zato tudi s Kraljestvom Boga, ki je vedno bilo predstavljeno na
Zemlji, vendar pa nam ga ni uspelo prepoznati, ker je bil naš kratkoviden
pogled osredotočen na ospredje življenja le zato, da nam dovoli, da bi se
zavedali tega, kar je materialno in čustveno in do spremenljive stopnje tega,
kar je mentalno. Razkrilo se bo, da bodo bolj subtilni fenomeni pospešeno
postajali bolj jasno razlikovani in prepoznani glede na stopnjo, do katere sta
se percepcija in občutljivost razvili. Očitno so nadnaravni svetovi energije
in Bitja celo bolj resnični in razpoznavni s strani bolj razvitih Bitij v duhovnih
ravneh, kot je narava objektivnih svetov običajnemu človeku na Zemlji, ki
še vedno na veliko ostaja odvisen od svojih čutil. Zato prihaja do vprašanja
rasti in občutljivega zavedanja in odgovarjajoče širitve zavesti. Ta kapacite-
ta povečane prepoznave se zdi nerazvita v vsakem človeku, in le potrebuje
prebujenje in stimulacijo za njeno nadalnje razkrivanje. Ta stimulacija priro-
jene občutljivosti z odnosom na subjektivne resničnosti bo vsekakor odvisna
od notranje nuje in uporabe osebnega napora.

V pričakovanem času bo večno razširjujoča se zavest vodila do spoznanja

relativnosti človeškega koncepta Resnice. To kar se dandanes sprejema
kot temeljno lahko z rastočo percepcijo in po pridobitvi globljega znanja ter
razumevanja kot tudi nadaljnjih izkušenj in bolj popolnega razumevanja oko-
liščin in očitnih dejstev, sčasoma pokaže, kot da je bodisi varljivo ali le aspekt
večje resnice. Te spremenjene vrednote morajo še naprej biti navzoče pri
večno razširjujoči se in bolj dojemljivi ter vključujoči zavesti, ki z Dušo prido-
bivajo ustrezno na dominantnosti nad svojimi sredstvi izraza.

Ko človek doseže stopnjo kjer uspe prodreti eterično tančico, ki normalno

učinkovito ločuje fizično osebnost od osebnih sfer, doseže to, kar je poznano
kot “nadaljevanje zavesti”. Enkrat, ko je ta ločujoč zaslon pretrgan, bo to do-
volilo prosti dostop do višjih eteričnih nivojev. Nadaljevanje zavesti je darilo
zadrževanja izčrpnega spomina obojega, notranjega in zunanjega življen-
ja, z močjo ohranjanja popolnega zavedanja vsake sfere delovanja, bodisi
občutne ali osebne in če se pojavijo v budnem stanju ali med urami tako
24
imenovanega spanja. Za ta namen bo potrebno razviti okrepljeno čutenje,
povezano s telepatskim součinkovanjem.

Zdravje

Kakor daleč se zadeva pogoje zdravja se lahko smatra, da je bolezen na

veliko učinek točke fokusa življenjske energije, ki je usmerjena bodisi instink-
tivno ali namenoma s strani zavestnega uma. Ta energija postane avto-
matsko osredotočena na področje, katerega se posameznik prevladujoče
zaveda, pa čeprav je locirano na fizičnem, čustvenem ali mentalnem nivoju.
Toliko bolezni se dejansko lahko neposredno ali posredno pripiše k nežel-
jenemim čustvenim ali mentalnim pogojem, reagiranju negativno na energije
in na okoliščine. Posameznik bi moral posebno biti na preži nasproti takšnim
škodljivim atributom kot so jeza, zavist, ljubosumje, bolenstnost, frustracije in
samo pomilovanje, katere nenehna nagnjenja so, da vplivajo na njihov neu-
goden vpliv.

Le človek kaže Samo-zavest in svobodno voljo in je lahko zato odgovoren

za svoje delovanje. Minerali, rastline in celo živali v velikem obsegu nimajo
spomina in zato ne trpijo za predvidevanjem. Pri človeškem bitju je spomin
in njegovi odnosi s preteklimi izkušnjami ta, ki vodi do slutenj in je odgovor-
en za tako mnogo nepotrebnih strahov in rezultira v nepotrebnem trpljenju,
bolečinah in skrbeh.

Prišel bo čas, ko se bo trenuni splošen strah pred smrtjo na veliko razblinil

z rastočo prepoznavo, da kakor dolgo se zadeva notranje življenje, življenje
Duše, da smrt ne obstaja in da po umiku iz svojega fizičnega nosilca živl-
jenje vztraja s popolno ohranitvijo zavesti. Za te, katerih umi so še vedno
nerazviti, zavest teh ostaja relativno neprebujena. Povprečno dobro misleč
posameznik, ki je še vedno v glavnem osredotočen v življenjske želje, bo
nadaljeval na svoji določeni stopnji zavesti, s to razliko, da bo med časom
svojega bivanja v eteričnih sferah začasno ločen od potreb, ki jih stimulirajo
fizični občutki. Za razumljivo razvitega aspiranta bodo odprta vrata v nove
sfere delovanja. Zadržal bo svojo popolno zavest, vendar pa ne bo več ome-
jen s fizičnimi omejitvami, sedaj bo oskrbljen s svežimi možnostmi za služen-
je človeštvu.

25