VOVED

Zada~a na sekoj in`ener-konstruktor e da go izbere soodvetniot

materijal i da gi opredeli dimenziite na oddelni delovi na ma{inite ili
grade`nite konstrukcii, t.e. istite da gi dimenzionira. Za da se izvede
dimenzioniraweto, mora da se znae me|usebnata zavisnost na
optovaruvawata, naponite i deformaciite. Principite so pomo{ na koi se
vospostavuvaat ovie zakonitosti se predmet na Teorijata na elasti~nost, ~ij
{to prakti~en del go izu~uva Jakosta na materijalite.
Knigata “Programski zada~i po Jakost na materijalite I“ opfa}a
edinaeset razli~ni vidovi zada~i od jakosta na materijalite, nameneti za
ve`bawe i polesno sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot jakost
na materijalite I. Zada~ite se podeleni vo pet celini, imenuvani kako
programi, spored oblasta {to ja obrabotuvaat:

I program – Momenti na inercija na ramni povr{ini, (dve zada~i)

II program – Aksijalni napregawa, (tri zada~i)
III program - Torzija, (dve zada~i)
IV program - Svitkuvawe, (tri zada~i)
V program – Ekscentri~en pritisok, (edna zada~a)

Za sekoja zada~a e daden soodvetno izbran re{en primer, so site

potrebni sliki i pojasnuvawa. Pokraj re{eniot primer, vo knigata za sekoja
zada~a ima po deset do dvaeset nere{eni primeri so podatoci za nivnoto
re{avawe, smesteni vo tablica. Vo prilog e dadeno upatstvo za izbor i
re{avawe na programot.
Celta na ovaa kniga e studentot da se stekne so osnovnite predznaewa
od oblasta na jakosta na materijalite, so mo`nost za nivna ponatamo{na
primena vo praksata.
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

10
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

1. I PROGRAM

MOMENTI NA INERCIJA NA SLO@ENA POVR[INA

1.1. DEFINIRAWE NA I PROGRAM

Zada~a I.1

Za dadenata slo`ena povr{ina na slika 1.1.1. da se opredeli po

analiti~ki pat te`i{teto i te`i{nite momenti na inercija, za koordinaten sistem
so po~etok vo to~kata O (ozna~ena na slikata). Da se opredelat glavnite
momenti na inercija i da se nacrta elipsata na inercija.

Zada~a I.2

Da se opredeli analiti~ki te`i{teto i te`i{nite momenti na inercija na

sistemot od profili prika`an na sl.1.1.2, za koordinaten sistem so po~etok vo
to~kata O. Da se predelat glavnite momenti na inercija i da se nacrta elipsata
na inercija.

11
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

Sl.1.1.1. [emi za zada~a I.1

B

12
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

Sl.1.1.1. [emi za zada~a I.1

A

13
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

Sl.1.1.2. [emi za zada~a I.2

B

14
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

Sl.1.1.2. [emi za zada~a I.2

Tablica 1.1.1. Potrebni podatoci za re{avawe na

15
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

zada~a I.1 i I.2

Vari- a Profili
janta [m] I Z L [
A 0.2 8 3 30.30.3 3
B 0.4 10 4 35.35.4 4
V 0.6 12 5 40.40.5 5
G 0.8 14 6 45.45.5 4
D 1.0 16 8 70.70.7 8
\ 1.2 18 10 80.80.8 10
E 1.4 20 12 90.90.9 12
@ 1.6 22 14 100.100.10 14
Z 1.8 24 16 100.150.10 16
Y 2.0 26 18 100.150.12 18
I 2.2 28 20 100.200.10 20
J 2.4 30 14 90.130.14 22
K 2.6 32 16 90.150.12 24
L 2.8 34 18 90.150.14 26
Q 3.0 36 20 100.200.12 28
M 2.9 38 14 80.120.10 30
N 2.8 40 16 90.110.9 32
W 2.7 45 20 100.200.14 35
O 2.6 50 16 100.150.14 40
P 2.5 55 18 200.200.18 32
R 2.4 60 20 200.200.20 35
S 2.3 8 3 30.30.5 3
T 2.2 10 4 35.35.6 4
] 2.1 12 5 40.40.6 5
U 2.0 14 6 45.45.7 4
F 1.9 16 8 70.70.9 8
H 1.8 18 10 80.80.10 10
C 1.7 20 12 100.100.12 12
^ 1.6 22 14 90.130.14 14
X 1.5 24 16 90.150.14 16
[ 1.4 26 18 100.200.18 18

Studentot vrednosta za a ja zema od varijantata {to odgovara na

po~etnata bukva od negovoto prezime, a za profilite od varijantata {to
odgovara na po~etnata bukva od imeto.

16
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

1.2. RE[ENIE NA I PROGRAM

Zada~a I.1
Zada~ata I.1 e re{ena za slo`enata povr{ina prika`ana na sl.1.2.1, so
dadena dimenzija za a = 0.6 m.

Sl.1.2.1. [ema za zada~a I.1

17
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

a) Opredeluvawe na te`i{teto

Dadenata slo`ena povr{ina se deli na pet elementarni povr{ini so

golemina Ai , (i  1, 2,..., 5) . Za sekoja elementarna povr{ina se opredeluva
te`i{teto Ti so koordinati xi , yi vo odnos na koordinatniot po~etok O.
Povr{inite A1 , A2 , A3 i A4 se smetaat za pozitivni, bidej}i slo`enata povr{ina se
dobiva so nivno sobirawe. Povr{inata A5 treba da se odzeme od povr{inata
dobiena so sobirawe na povr{inite A1 , A2 , A3 i A4 za da se dobie povr{inata
prika`ana na sl.1.2.1, pa zatoa se smeta za negativna.
Povr{inite na elementarnite geometriski figuri se:

A1  a  a  a 2  0. 62  0. 36 m2
a  a a 2 0. 62
A2     0.18 m2
2 2 2
a  a a 2 0. 62
A3     0.18 m2
2 2 2
( 2 a )2  4 a 2 
A4    a 2   0. 62  3.14  1.13 m2
4 4
a 2  0. 62  3.14
A5    0.57 m2
2 2

Koordinatite na te`i{tata na elementarnite povr{ini se:

a 0. 6 a 0. 6
A1 : x1    0. 3 m y1  
 0. 3 m
2 2 2 2
a 4 a 4  0. 6 2 a 2  0. 6
A2 : x2  a     0.8 m y2    0. 4 m
3 3 3 3 3
a 0. 6 a 0. 6
A3 : x3      0. 2 m y3    0. 2 m
3 3 3 3
4  ( 2 a ) 4  ( 2  0. 6) 4  ( 2a ) 4  ( 2  0. 6)
A4 : x4    0.51 m y4  a   0. 6   1.1 m
3 3  3.14 3 3  3.14

4a 4  0. 6
A5 : x5    0. 25 m y5  2 a  2  0. 6  1. 2 m
3 3  3.14

Koordinatite na te`i{teto na slo`enata povr{ina se:

18
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

 Ax i i
A1x1  A2 x2  A3 x3  A4 x4  A5 x5
xT  i 1
 
5
A1  A2  A3  A4  A5
A
i 1
i

0. 36  0. 3  0.18  0.8  0.18  ( 0. 2 )  1.13  0.51  0.57  0. 25

  0.51 m
0. 36  0.18  0.18  1.13  0.57
5

Ay i i
A1 y1  A2 y2  A3 y3  A4 y4  A5 y5
yT  i 1
 
5
A1  A2  A3  A4  A5
A
i 1
i

0. 36  0. 3  0.18  0. 4  0.18  0. 2  1.13  1.1  0.57  1. 2

  0. 61 m
0. 36  0.18  0.18  1.13  0.57

Te`i{teto na slo`enata povr{ina so presmetanite koordinati e prika`ano

na sl.1.2.1.

Tablica 1.2.1. Opredeluvawe koordinati na te`i{te

na slo`ena povr{ina

Element. xi yi Ai Ai xi Ai yi
povr{ina

A1 a a a2 a3 a3
2 2 2 2
A2 4a 2a a2 4a3 a3
3 3 2 6 3
A3
-
a a a2 a3 a3
-
3 3 2 6 6
A4 4(2a )
a
4( 2a ) ( 2 a )2  8a 3 8a 3
a 3 
3 3 4 3 3
- A5 4a 2a a 2 2a3 a
3

3 2 3
5
  2 11a 3

i 1
 2  a
 2 3a 3 3

19
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

Presmetkata na koordinatite na te`i{teto mo`e popregledno da se

pretstavi tabelarno, so pomo{ na tablicata 1.2.1

Ax
i 1
i i
3a 3 6a
xT   
5
  2 4 
A
i 1
i  2  a
 2 xT  0.51 m
Za a = 0.6 m:
5 3 yT  0. 61 m
A y
i 1
i i
11a
3 22a
yT   
5
  2 12  3
A
i 1
i  2  a
 2

b) Opredeluvawe na momentite na inercija okolu te`i{nite oski

- Aksijalen moment na inercija okolu te`i{nata oska 

Aksijalniot moment na inercija okolu te`i{nata oska  se presmetuva

kako algebarski zbir na momentite na inercija na sekoja od elementarnite
povr{ini vo odnos na taa oska, pritoa imaj}i vo predvid koi od povr{inite se
sobiraat a koi se odzemaat pri formiraweto na slo`enata povr{ina:

I  I1  I 2  I 3  I 4  I 5

Soglasno [tajnerovata teorema, momentot na inercija na sekoja od

povr{inite vo odnos na oskata  e algebarski zbir od sopstveniot moment na
inercija (vo odnos na sopstvenite te`i{ni oski), I si i polo`beniot moment I pi :

I i = I si + I si

a4 0.6 4
I  1  I s1  I p1   A1 ( y1  yT ) 2   0.36  (0.3  0.61) 2  0.045396m 4
12 12

20
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

a4 0.6 4
I  2  I s 2  I p2   A2 ( y 2  yT ) 2   0.18  (0.4  0.61) 2  0.011538m 4
36 36
a4 0.6 4
I  3  I s3  I p3   A3 ( y 3  yT ) 2   0.18  (0.2  0.61) 2  0.033858m 4
36 36
 4 
I  4  I s 4  I p4  (2a ) 4     A4 ( y 4  y T ) 
2

 16 9 
 16a  0.054707  1.13  (1.1  0.61) 2  0.384753m 4
4

a 4
I  5  I s5  I p5   A5 ( y 5  y T ) 2  0.050868  0.57  (1.2  0.61) 2 
8
 0.249285m 4

I  I 1  I 2  I 3  I 4  I 5  0.22626m 4

- Aksijalen moment na inercija okolu te`i{nata oska 

Aksijalniot moment na inercija okolu te`i{nata oska  se presmetuva

kako algebarski zbir na momentite na inercija na sekoja od elementarnite
povr{ini vo odnos na taa oska, pritoa imaj}i vo predvid koi od povr{inite se
sobiraat a koi se odzemaat pri formiraweto na slo`enata povr{ina:

I   I 1  I  2  I  3  I  4  I  5

I tuka presmetuvaweto e izvr{eno so primena na [tajnerovata teorema:

I i = I si + I si

a4 0.6 4
I 1  I 1  I 
s p
1  A1 ( x1  xT ) 
2
 0.36  (0.3  0.51) 2  0.026676m 4
12 12
4
a 0.6 4
I  2  I s 2  I p2   A2 ( x 2  xT ) 2   0.18  (0.8  0.51) 2  0.018738m 4
36 36
4
a 0.6 4
I  3  I s3  I p3   A3 ( x3  xT ) 2   0.18  (0.2  0.51) 2  0.094338m 4
36 36

21
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

 4 
I  4  I s 4  I p4  (2a) 4     A4 ( x 4  xT ) 
2

 16 9 
 16a  0.054707  1.13  (0.51  0.51) 2  0.113440m 4
4

 a 4 8a 4 
I  5  I s5  I p5      A5 ( x 5  xT ) 2  0.01418  0.57  (0.25  0.51) 2 
 8 9 
 0.052712m 4

I   I 1  I  2  I  3  I  4  I  5  0.20048m 4

-Centrifugalen moment na inercija za te`i{ni oski  i 

I za presmetuvawe na centrifugalniot moment na inercija va`i istoto

pravilo kako i pri presmetkata na aksijalnite momenti na inercija vo odnos na
te`i{nite oski  i  , t.e. se presmetuva kako algebarski zbir na momentite na
inercija na sekoja od elementarnite povr{ini vo odnos na tie oski, pritoa
imaj}i vo predvid koi od povr{inite se sobiraat a koi se odzemaat pri
formiraweto na slo`enata povr{ina:

I   I 1  I  2  I  3  I  4  I  5

Soglasno [tajnerovata teorema, centrifugalniot moment na inercija na

sekoja od povr{inite }e bide:

s
I i = I s i + I i

I 1  I s 1  I p 1  0  A1 ( x1  xT )( y1  y T )  0.36  (0.3  0.51)  (0.3  0.61) 

 0.023436m 4
a4
I  2  I s 2  I p 2   A2 ( x 2  xT )  ( y 2  y T ) 
72
0.6 4
  0.18  (0.8  0.51)  (0.4  0.61)  0.009162m 4
72

22
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

a4
I  3  I s 3  I p 3   A3 ( x 3  xT )  ( y 3  y T ) 
72
0.6 4
  0.18  (0.2  0.51)  (0.2  0.61)  0.054198m 4
72
1 4 
I  4  I s 4  I p 4  a 4     A4 ( x 4  xT )  ( y 4  yT ) 
 8 9 
 0.002144  1.13  (0.51  0.51)  (1.1  0.61)  0.002144m 4
I  5  I s 5  I p 5  0  A5 ( x 5  xT )  ( y 5  y T ) 
 0.57  (0.25  0.51)  (1.2  0.61)  0.087438m 4

I   I 1  I  2  I  3  I  4  I  5  0.153766m 4

v) Opredeluvawe na glavnite momenti na inercija

Glavnite momenti na inercija se opredeluvaat soglasno formulata:

1 1
I1 / 2  ( I   I )  ( I   I  ) 2  4 I 
2

2 2
I 1 / 2  0.5  (0.22626  0.20048)  0.5 (0.22626  0.20048) 2  4  0.153766 2
I 1 / 2  0.21337  0.154305

I 1  0.367675m 4 I 2  0.059065m 4

g) Opredeluvawe na agolot na naklon i polupre~nicite na elipsata na

inercija

2 I  2  0.153766
tg 2     11.92909232
I   I 0.22626  0.20048
2  85.20817423
  42 0 36' 15"

23
 E.BAHTOVSKA
_____________________________________________________________________________________________

Bidej}i agolot e negativen, se nanesuva od h-oskata vo pravec na

strelkite na ~asovnikot i na toj na~in se dobiva prvata

Sl.1.2.2. Elipsa na inercija na ramna povr{ina

glavna oska. Vtorata glavna oska se nanesuva pod prav agol vo odnos na
prvata. Na niv se nanesuvaat polupre~nicite na elipsata na inercija, i1 i i2 koi
se presmetuvaat na sledniot na~in:

24
PROGRAMSKI ZADA^I PO JAKOST NA MATERIJALITE I
_____________________________________________________________________________________________

I2 0.059065
i1    0.215m
A 0.36  0.18  0.18  1.13  0.57
I1 0.367675
i2    0.536m
A 0.36  0.18  0.18  1.13  0.57

Na sl.1.2.2. prika`ana e elipsata na inercija za popre~niot presek

definiran vo zada~ata.

25