I.
BEROVO
1. Berovo .....................................................................
2. Budinarci ...............................................................
3. Vladimirovo ..........................................................
4. Dvori{te ................................................................
5. Ma~evo .....................................................................
6. Mitra{inci ...........................................................
7. Negrevo ...................................................................
8. Pan~arevo ...............................................................
9. Peh~evo ...................................................................
10. Ratevo ......................................................................
11. Robovo ......................................................................
12. Rusinovo ..................................................................
13. Smojmirovo .............................................................
14. Umlena .....................................................................
15. Crnik .......................................................................
16. ^iflik ....................................................................
1. BEROVO
Breza, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 12 km
isto~no od gradot, na prostor od okolu 300 x 200 m
se sre}avaat fragmenti od rimski pokrivni }era-
midi, pitosi i kerami~ki sadovi. Ovde se najdeni
nekolku rimski i starohristijanski moneti koi se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija. (A.K.)
Vr~vite, nekropola – tumuli od `eleznoto vreme.
Se nao|a na okolu 5 km isto~no od gradot, na desna-
ta strana od dolinata na Bregalnica, na teren {to
se {iri od dvete strani na polskiot pat za ^u~ur-
skite Kolibi. Do nivata na T. Sokolovski ima 4 tu-
muli, naredeni vo linija istok-zapad, na rastojanie
od 20 m eden od drug. Tumulot I, {to le`i na
jugoisto~niot kraj, e prili~no dobro za~uvan i ima
pre~nik vo osnovata od okolu 16 m i viso~ina od
1,5 m. Drugite mogili se dosta o{teteni od erozija
i od divo kopawe taka {to oblikot i dimenziite
ne mo`at to~no da im se odredat.
Gara{anin M. i D., 1959, 73. (V.S.)
Gradi{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Le`i 7 km isto~no od gradot, na rid {to se
izdiga visoko nad leviot breg na Bregalnica. Na
zaramnetoto plato bilo najdeno malo depo na rim-
ski moneti koi se ~uvaat kaj J. Arnaudovski. Vid-
livi se i ostatoci od nekropola.
Mikul~i} I., TIR, 25. (A.K.)
Dolno Gradi{te ‡ Jablanica, naselba od rimskoto
vreme. Na 3,5‡4 km od seloto, na leviot breg na
Bregalnica se sre}avaat ostatoci od grade`en ma-
terijal. (D.G.)
Kelaklevec, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
podno`jeto na eden visok rid {to se nao|a levo od
patot Berovo-Sandanski, a na 13 km jugoisto~no od
I. BEROVO
gradot, pri obrabotuvaweto na zemjata se otkrieni
temeli od objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi,
ranovizantiski moneti i `elezni alatki. Ma-
terijalot se ~uva kaj J. Arnaudovski. (A.K.)
9
10 Kova~ilnica, utvrdena naselba od `eleznoto i
10 docnoanti~koto vreme i sredniot vek. Se nao|a na
11 7 km isto~no od Berovo, levo od koritoto na Bre-
12 galnica, na viso~ina skriena vo planinskiot pre-
12 del. Ju`nata i severnata strana ñ se strmni i op-
13 kru`eni so suvodolici, dodeka drugite dve se mal-
13 ku poblagi i preku mali preslapi se nadovrzuvaat
13 na ridot Gradi{te. Na samiot vrv na viso~inkata
14 ima elipsoviden prostor, so dimenzii od 25 x 15 m,
14 opkru`en so ostatoci od bedem i re~isi celiot po-
14 krien so kr{en kamen i zgura od topena ruda. Na
15 padinite, osobeno od zapadnata i jugozapadnata
15 strana, se sre}avaat fragmenti od atipi~na kera-
15 mika od `eleznoto vreme, kako i od docnoanti~ko-
15 to vreme. Lokalitetot e dosta prekopan od traga~i
po zlato.
Gara{anin M. i D., 1959, 69. (V.S.)
Ku}ata, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 6 km
isto~no od Berovo, vo planinskite predeli, vo ni-
vata na K. Kuskinci se sre}avaat fragmenti od pi-
tosi i kerami~ki sadovi, a bile najdeni i rimski
moneti. (D.G.)
Linako, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao-
|a na severniot kraj na ve{ta~koto ezero, 8 km od-
dale~eno od Berovo. Na prostor od okolu 200 x 200
m se sre}avaat fragmenti od rimska keramika, pi-
tosi i grade`en materijal, a vo gorniot del se za-
bele`uvaat temeli od objekti. (A.K.)
Pa{ajlov Preslap, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 5 km od Berovo, vo nivata na Q. Dimov-
ski se sre}avaat fragmenti od docnoanti~ka kera-
mika, pitosi i grade`en materijal. Najdeni se i
rimski moneti. (A.K.)
Popov Rid, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
severnata periferija na Berovo se izdiga nizok
rid koj ima zaramneto plato so dimenzii od 270 x
150 m. Vidlivi se ostatoci od temelite na bedemot,
a se sre}ava i mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i drugo. Bile
pronajdeni rimski i ranovizantiski moneti, od koi
nekolku se otkupeni za Muzejot na Makedonija.
(A.K.)
Sveti Arhangel Mihail, srednovekovni jami. Vo
dvorot na manastirot, vo 1974 god., pri nivelira-
weto na terenot se otkrieni ~etiri jami od koi
tri se istra`eni od Zavodot i muzej vo [tip. Jami-
te imale stopanski karakter, odnosno slu`ele za
skladirawe na `ito (ambari).
Beldedovski Z., 1988, 245. (Z.B.)
9
Selca, naselba od rimskoto vreme. Na 12 km isto~-
no od Berovo, pod ridot Plastica, na prostor od
600 x 500 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi, a spored iska-
zite na J. Arnaudovski od Berovo, bile pronajdeni
rimski i ranovizantiski moneti koi se ~uvaat kaj
J. Arnaudovski. (A.K.)
[abansko Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na mestoto kade {to Ratevska Reka se vleva
vo ve{ta~koto ezero, na eden visok rid {to ima za-
ramnet prostor od 150 x 100 m se gledaat ostatoci
od naselba za{titena so bedem. Na povr{inata se
sre}avaat kr{eni kamewa i drug grade`en ma-
terijal, a eden celosno za~uvan pitos se ~uva kaj B.
Koledavski od Berovo. (A.K.)
[irok Dol, mogili od docnoanti~koto vreme. Lo-
kalitetot, koj se nao|a vo dolinata na Jablanica,
ima 6 mogili so pribli`ni dimenzii od 20 m vo os-
novata i viso~ina od 2 do 4 m, obrasnati so drvja.
Gara{anin M. i D., 1959, 73. (A.K.)
2. BUDINARCI
Avlija, nekropola ‡ mogila od rimskoto vreme.
Ju`no od seloto, na leviot breg na Bregalnica ima
golema mogila so pre~nik vo osnovata od okolu 30
m i za~uvana viso~ina od 2‡4 m.
Gara{anin M. i D., 1959, 74. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na eden
kilometar zapadno od seloto se nao|a visok rid, od
tri strani opkru`en so koritoto na Bregalnica,
na ~ie zaramneto plato se gledaat ostatoci od dob-
ro utvrdena naselba, so bedem koj opkru`uval pros-
tor od 400 x 50 m. Gradi{teto e podeleno na tri
celosti so napre~ni bedemi so {to bila obezbe-
dena maksimalna za{tita. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mno`estvo grade`en materijal. Spored ka`uva-
wata na `itelite, bile najdeni i pove}e moneti.
Gara{anin M. i D., 1959, 78. (A.K.)
Kamenica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 4 km ju`no od seloto, od levata strana na
potokot Kamenica, vo nivata na Spiro i Gligor
Tren~evski, pri obrabotuvaweto na zemjata bile
otkrieni temeli od objekti, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 79. (L.V.)
Lakite ‡ Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na
okolu 12 km jugozapadno od seloto, vo nivata na
Aleksa Parmakovski i na del od selskata utrina na
leviot breg na rekata Lakite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi.
Gara{anin M. i D., 1959, 79. (L.V.)
10
Popovica, nekropola ‡ tumuli od `eleznoto vreme.
Vo isto~niot kraj na seloto, do osnovnoto u~ili{-
te, na samiot izlez vo pravecot na seloto Ma~evo,
na mestoto na starite grobi{ta ima 5 tumuli od
koi prviot i vtoriot se oddale~eni 18 m, imaat
pre~nik od okolu 13‡14 m vo osnovata i viso~ina
do 1,5 m. Drugite tri tumuli se locirani na 200 m
zapadno od prvite, rasporedeni se vo forma na
triagolnik i se re~isi so isti dimenzii.
Gara{anin M. i D., 1959, 74. (A.K.)
Prisoj, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 10 km od jugozapadnata strana na seloto i na
okolu 5 km severno od lokalitetot Seli{ta, po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. Aleksa ^utreski otkopal golem pitos
koj bil zatvoren so kamena plo~a. Na lokalitetot
se najdeni pove}e moneti i orudija.
Gara{anin M. i D., 1959, 79. (L.V.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 15
km jugozapadno od seloto, vo podno`jeto na ridot,
pokraj rekata, vo nivata na Aleksa ^utreski se naj-
deni kerami~ki tegovi, fragmenti od kerami~ki
sadovi, rimski tuli, kako i mno`estvo grade`en
materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 79. (L.V.)
^uka, mogila od rimskoto vreme. Na isto~nata pe-
riferija na seloto, vo nivata na K. Ingininski se
izdiga golema mogila so pre~nik vo osnovata od
okolu 30 m i za~uvana viso~ina od 4 m. (A.K.)
^uka, s. Budinarci. ‡ Mogila od rimskoto vreme
3. VLADIMIROVO
Baraica, naselba od neolitskoto vreme i tumul od
`eleznoto vreme. Na 20 km jugozapadno od seloto,
pod Goten, vo nivata na D. ^aminski i vo sosednite
nivi bile najdeni fragmenti od kerami~ki sadovi
i statueta. Na istoto mesto ima i pomal tumul.
Gara{anin M. i D., 1959, 69. (A.K.)
I. BEROVO

Baraica, s. Vladimirovo. ‡ Idol od sredniot vek
Belov Jurt, srednovekovna naselba. Se nao|a na vi-
sok rid na desniot breg na [irok Dol, kade {to na
povr{inata se sre}ava mno`estvo fragmenti od
pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal.
(A.K.)
Gradi{te, docnoanti~ko gradi{te. Vo planinskiot
predel na \uzelxe, na eden golem rid se za~uvani
urnatini od nekolku mali objekti ogradeni so yid.
Lokalitetot zafa}a prostor od 70 x 50 m.
(A.K.)
Gramadata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km severno od mesnosta Mogilka, vo nivata na K.
^uprevski, na prostor od okolu 100 x 50 m se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, po-
krivni }eramidi. Otkopani se i nekolku pitosi.
(A.K.)
Gramadje, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km zapadno od seloto, pokraj selskiot pat {to vodi
kon planinata, na prostor od okolu 400 x 100 m se
sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi, ke-
rami~ki sadovi, pitosi, a najdeni se i nekolku rim-
ski i ranovizantiski moneti. (A.K.)
\uzelxe, starohristijanska crkva. Vo blizinata na
lokalitetot Gradi{te, na eden zaramnet prostor
se gledaat temeli od crkva so dimenzii od 13 x 7 m.
Okolu nea ima mnogu fragmenti od pokrivni }era-
midi i drug grade`en materijal. (A.K.)
I. BEROVO
Kova~ka ^uka, srednovekovno gradi{te. Se nao|a
na 4 km ju`no od seloto, na visoka ~uka so dominan-
tna polo`ba, obrasnata vo borova {uma. (A.K.)
Materica, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na visok rid so dominantna polo`ba nad oko-
linata, so zaramneto plato na koe se gledaat osta-
toci od bedemot, a na povr{inata ima fragmenti
od pitosi, pokrivni }eramidi i grade`en materi-
jal. (A.K.)
Mogilka, mogila od docnoanti~koto vreme. Se nao-
|a visoko vo planinskiot predel Xumajata, pod
ridot ^uka. Mogilata ima pre~nik vo osnovata od
15 m i viso~ina od 2 m. (A.K.)
Seloto, srednovekovna naselba. Na desniot breg na
[irok Dol ima visok rid na koj se za~uvani urna-
tini od stari objekti na prostor od okolu 100 x 100
m. Spored predanieto, na ova mesto bilo staroto
selo. (A.K.)
Uva{lija, naselba od `eleznoto vreme. Na okolu
10 km ju`no od seloto, od desnata strana na patot
{to vodi kon Kolibite, vo nivata na Mihail
Petrovski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i predmeti od `elezo. Bil najden i eden no`
od ranorimskoto vreme.
Gara{anin M. i D., 1959, 70. (A.K.)
Crkvi{te, starohristijanska bazilika. Na ridot
Karaxuzlija, koj ima dominantna mestopolo`ba nad
okolinata, na prostor od 20 x 30 m se gledaat
urnatini od sakralen objekt. Lokalitetot e obras-
nat so niska vegetacija. (A.K.)
4. DVORI[TE
Babini Kolibi (^aplakovski Kolibi), naselba od
docnoanti~koto vreme i starohristijanska crkva.
Pome|u selata Dvori{te i Ratevo, pod ridovite
[umanov Rid i Crkva, od dvete strani na dolot se
gledaat temeli od star objekt okolu koj ima mnogu
grade`en materijal, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i pitosi. Na ovoj prostor, do kolibata na S.
Veli~kovski bil najden epigrafski spomenik pos-
veten na imperatorot Karakala.
Vuli¢ N., Spomenik LXXVII, 60, No. 70; Gara{anin
M. i D., 1959, 80. (A.K.)
Gradi{te I, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severno od selskoto u~ili{te, na vrvot na
ridot se gledaat temeli od bedemot koj ograduval
prostor od 250 x 200 m. Bedemot e yidan od kamen i
varov malter. Vo vnatre{nosta na gradi{teto se
sre}avaat mnogu fragmenti od pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
Gradi{te II, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na 8 km jugoisto~no od mesnosta Crnogorec se iz-
diga visok rid na ~ie zaramneto plato se gledaat
11
delovi od odbranben bedem koj ograduva prostor od
12 x 80 m. Vo vnatre{nosta na gradi{teto ima te-
meli od pomali objekti, kako i mnogu fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Rabu{, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 300 m
oddale~enost od Gradi{te II, pri obrabotuvaweto
na zemjata se otkrieni ostatoci od postari objek-
ti, a po povr{inata se gledaat fragmenti od pok-
rivni }eramidi i drug grade`en materijal. (A.K.)
Crkva, starohristijanska crkva. Vo centarot na
seloto se nao|a grade`en materijal od mala crkva.
Mikul~i} I., TIR, 50. (A.K.)
5. MA^EVO
Vodniko, naselba od neolitskoto vreme. Na 2 km
severozapadno od seloto, vo nivite na S. \urovski
i S. Pa{ovski se sre}avaat mnogu fragmenti od ke-
rami~ki sadovi. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
oddale~enost od okolu 7 km od seloto, na leviot
breg na Kamenica se izdiga visok rid so dominan-
tna polo`ba. Na prostor od 300 x 200 m se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i gra-
de`en materijal. (A.K.)
Grobi{ta, starohristijanska crkva so nekropola.
Na 3 km severozapadno od seloto, na visoka terasa
{to se izdiga nad Golem Dol se gledaat temeli od
mala starohristijanska crkva so dimenzii od 8 x 5
m. Okolu nea se otkrieni grobovi gradeni od kame-
ni plo~i. (A.K.)
Kara|uzlija, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
2 km ju`no od seloto, vo neposrednata blizina na
^akarevski most, po povr{inata na nivite se za-
bele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i mno`estvo grade`en materijal. Vo nivata na
Jovan Bra{narovski se najdeni dolgo `elezno
kopje i kamen so natpis.
Gara{anin M. i D., 1959, 84. (L.V.)
Kremeni{te ‡ Seli{te, naselba od rimskoto vre-
me. Isto~no od seloto vo pravecot na Robovo, od
dvete strani na malata dolina severozapadno od
Umlenska Reka, na blaga padina orientirana kon
rekata, vo nivite na Eftim Andra{ovski i Niko-
la ^a{inski se sre}avaat mnogubrojni fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi, a najdeni se i mone-
ti.
Gara{anin M. i D., 1959, 84. (L.V.)
Manastir, starohristijanska crkva. Na visok rid
na desniot breg na Kamenica se za~uvani temeli od
crkva. Dimenziite ne mo`at da se odredat, bidej}i
se obrasnati so niska vegetacija. (A.K.)
12
Ma~evo, naselba od helenisti~koto vreme. Vo 1990
godina, pri kopawe na temeli za ku}a vo dvorot na
N. Stamboliski bile otkrieni ostatoci od temeli
na gradbi, kerami~ki sadovi i orudija. (M.\)
Ma~evski ^uki, mogili od rimskoto vreme. Pome|u
selata Ma~evo i Smojmirovo, od desnata strana na
selskiot pat i na okolu 1 km ju`no od seloto, pred
mostot na Umlenska Reka se nao|aat dve mogili.
Prvata mogila e golema, so pre~nik vo osnovata od
okolu 50 m i viso~ina od 5‡6 m i e podignata na
mala ramnina. Na 25 m od nea e drugata mogila so
pre~nik vo osnovata od 18 m i viso~ina do 2 m. Pri
trasiraweto i izgradbata na noviot asfalten pat
mogilata e prili~no zase~ena na ju`niot kraj od
kade bile izvadeni `elezni predmeti ‡ delovi od
oprema na kola ({ini od trkala, spojnici i sl.).
Naodite ne se za~uvani.
Gara{anin M. i D., 1959, 76. (L.V.)
Mogila, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a pokraj
samata reka Kamenica i so obrabotuvaweto na
zemjata vo golema mera e o{tetena. Ima pre~nik vo
osnovata od 7 m i za~uvana viso~ina od 1,5 m. (A.K.)
Cuculo, naselba od rimskoto vreme i starohristi-
janska crkva. Na 2 km severno od seloto, na visok
rid koj blago se spu{ta kon seloto, na prostor od
600 x 600 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en mate-
rijal. Vo gorniot kraj na lokalitetot se otkrieni
temeli od starohristijanska crkva. (A.K.)
^eloveko, mogila od rimskoto vreme. Na 1 km se-
verno od seloto i vo neposrednata blizina na lo-
kalitetot Vodniko ima mogila so pre~nik vo osno-
vata od 15 m i viso~ina od 4 m. (A.K.)
6. MITRA[INCI
Budica, naselba od neolitskoto vreme. Na desniot
breg na Bregalnica, na niska terasa se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, prete`no so siva
boja, kako i orudija od kamen.
Keramid~iev A., 1979, 156. (D.G.)
Dividija, srednovekovna nekropola. Pri podigawe-
to na spomenikot na padnatite borci od NOB, na
visokiot rid se otkrieni nekolku grobovi. (D.G.)
Manastir, naselba od docnoanti~koto vreme i sta-
rohristijanska crkva. Na 5 km ju`no od seloto, vo
planinskiot predel na Kamenica, vo livadite na J.
Samarxiski se gledaat gramadi od kamewa i frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Keramid~iev A., 1979, 157. (D.G.)
Sveti Ilija, starohristijanska crkva. Na leviot
breg na rekata Bregalnica, okolu malata crkvi~ka
‡ paraklis posveten na sv. Ilija, se nao|aat frag-
menti od arhitektonska kamena plastika i od pok-
rivni }eramidi. (D.G.)
I. BEROVO
Seli{te, srednovekovna naselba. Isto~no od selo-
to, na desniot breg na rekata Bregalnica, vo nivata
na Mire Majstorovski se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi. (D.G.)
[umutnica, naselba od rimskoto vreme. Najdeni se
zgura od topena `elezna ruda i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. (D.G.)
7. NEGREVO
Boro, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km od
seloto, na prostor od okolu 500 x 500 m se sre}a-
vaat golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, pokrivni }eramidi i drug grade`en mate-
rijal. (A.K.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Blizu
do seloto, na golema povr{ina se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo
grade`en materijal. Najdeni se i ranovizantiski
zlatnici.
Mikul~i} I., TIR, 90; Mikul~i} G., 1987, 179. (G.M.)
Kalov Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km severno od seloto, na povr{inata na nivite se
gledaat ostatoci od pomala naselba, grade`en ma-
terijal, }eramidi i fragmenti od kerami~ki sado-
vi. (A.K.)
8. PAN^AREVO
Bobi{te, naselba od rimskoto vreme. Od dvete strani
na patot Peh~evo-Trabotivi{te, pome|u selata
Crnik i Istevnik, spored podatocite dobieni od
Stojan Dimitrov, u~itel od Trabotivi{te, a i pri
samata proverka na mestoto, po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 85. (A.K.)
Glavica, mogila od docnoanti~koto vreme. Desno
od patot Peh~evo-Del~evo se izdiga visokiot rid
Glavica. Na negoviot vrv ima mala mogila so pre~-
nik vo osnovata od 10 m i za~uvana viso~ina od 1 m.
Mogilata e delumno o{tetena pri {to bile otkri-
eni nekolku grobovi za koi, kako i za eventualnite
grobni prilozi, nema pobliski informacii. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km ju`no od seloto se izdiga visok rid so domi-
nantna polo`ba. Na negoviot vrv, na prostor od 30
x 70 m se za~uvani ostatoci od bedemot yidan od
kr{en kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta na
gradi{teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i dr. Najdeni se
i ostatoci od topena `elezna ruda. (A.K.)
Ilina Crkva, srednovekovna crkva. Desno od patot
Peh~evo-Del~evo, na mala viso~inka se gledaat te-
I. BEROVO
meli od objekt so orientacija istok-zapad i so di-
menzii od 16 x 6 m. Okolu nego se sre}avaat frag-
menti od srednovekovna keramika. (A.K.)
9. PEH^EVO
Bukovi}, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km isto~no od seloto se izdiga viso~inka so zaram-
neto plato na koe se sre}avaat temeli od gradbi,
fragmenti od pitosi i par~iwa zgura. Najdeni se i
moneti.
Mikul~i} I., TIR, 99. (D.G.)
Vo rekata, rudnik od docnoanti~koto vreme. Na 3,5
km isto~no od seloto, po tekot na Peh~evska Reka
se nao|a okno od rudnik za eksploatacija na `elez-
na ruda.
Mikul~i} I., TIR, 99. (D.G.)
Gradi{te ‡ Manastiri{te, gradi{te od rimskoto
vreme. Na okolu 7 km od seloto, na desniot breg na
Bregalnica, na visok rid so dominantna polo`ba
se gledaat yidovi od odbranben bedem na tvrdina.
Bedemot ograduva prostor od okolu 200 x 150 m {to
e obrasnat so bukova {uma. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, po-
krivni }eramidi, mno`estvo grade`en materijal,
kako i urnatini od pove}e objekti. Bile najdeni
moneti i `lezni predmeti.
Gara{anin M. i D., 1959, 85. (A.K.)
Manastir, starohristijanska crkva. Na 4 km od
Peh~evo, kaj mesnosta Spikovo se za~uvani urna-
tini od starohristijanska crkvi~ka so dimenzii od
7 x 13 m. (A.K.)
Rudi{te ‡ Rakovec, docnoanti~ka i srednovekovna
rudarska naselba. Na okolu 3 km isto~no od Peh-
~evo, vo podno`jeto na Bukovi}, na edna prostrana
ledina na potokot Rakovec se za~uvani ostatoci od
temeli na objekti, mnogu grade`en materijal, kako
i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Na
dolniot kraj na lokalitetot ima i temeli od staro-
hristijanska crkva. Vo ovoj prostor se otkrieni de-
setina rudarski jami i dosta zgura od topeno `ele-
zo. Bilo najdeno depo na `elezni rudarski alatki i
eden epigrafski spomenik koj is~eznal vo vremeto
na Vtorata svetska vojna. Naodite gi ~uva J.
Rizovski od Berovo.
Gara{anin M. i D., 1959, 92. (A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 5
km severoisto~no od seloto, na visok rid so zaram-
neto plato so dimenzii od 700 x 100 m se gledaat te-
meli od objekti, fragmenti od pitosi i kerami~ki
sadovi.
Mikul~i} I., TIR, 99. (A.K.)
13
 10. RATEVO
Gradi{te, gradi{te i nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na isto~nata periferija na seloto, na
visok rid koj ima dominantna polo`ba nad celata
okolina, na zaramnetoto plato se gledaat temeli
od bedem. Po celiot prostor se sre}avaat mno`est-
vo par~iwa od pokrivni }eramidi, a namesta i od
kerami~ki sadovi i pitosi. Bile najdeni i nekolku
moneti. Na 200 m zapadno od bedemot, na {iroka
padina se gledaat konturi na grobovi gradeni od
kameni plo~i. Nekolku od niv bile raskopani i,
spored podatocite dobieni od `itelite, bile pro-
najdeni kerami~ki sadovi i moneti koi ne se za~u-
vani.
Gara{anin M. i D., 1959, 85. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska crkva. Vo predelot na Slivnica,
pome|u selata Ratevo i Dvori{te, na edna mala
niska ~uka se za~uvani ostatoci od pomalo utvrdu-
vawe. Bedemot, od koj se za~uvani samo temelite,
ograduval prostor od 150 x 120 m. Po povr{inata
se zabele`uvaat temeli od objekti, fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. Na 200 m ju`no od be-
demot ima ostatoci od mala starohristijanska crk-
va. (A.K.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 4
km ju`no od seloto, kaj selskite kolibi se nao|aat
pove}e gramadi od nasobrani kamewa na prostor od
okolu 100 x 100 m. Po povr{inata ima golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi, a bile najdeni i ranovizantiski moneti
koi se ~uvaat kaj J. Rizovski od Berovo. (A.K.)
@iznica, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a vo predelot na Slivnica i vo blizinata na
lokalitetot Gradi{te. Na prostor od okolu 200 x
100 m se sre}avaat par~iwa od pokrivni }eramidi
i pitosi. (A.K.)
Manastir, starohristijanska bazilika. Vo nepos-
rednata blizina na lokalitetot Gramadi se izdiga
visok rid so dominantna polo`ba. Na zaramnetoto
plato na vrvot ima ostatoci od starohristijanska
bazilika so dimenzii od 23 x 12 m ~ii yidovi se za-
~uvani do 1 m viso~ina. (A.K.)
Slatina, mogila od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na utokata na rekata Pelenica
vo Ratevska Reka, vo nivata na D. Avramovski ima
mogila so pre~nik vo osnovata od 12 m i viso~ina
od 2 m, koja so oraweto delumno e o{tetena. (A.K.)
11. ROBOVO
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
severno od seloto, vo nivata na D. Vorenski ima 15-
tina gramadi od grade`en materijal (kr{en kamen,
14
pokrivni }eramidi) i fragmenti od pitosi i
kerami~ki sadovi. (A.K.)
Ormawe, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 4 km zapadno od seloto, vo nivata na B. Brankov-
ski se sre}avaat mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
12. RUSINOVO
An, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao|a vo
predelot na Xami Tepe kade {to se gledaat temeli
od nekolku pomali objekti, grade`en materijal i
par~iwa od pokrivni }eramidi. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
3 km isto~no od Xami Tepe, na visok rid se nao|aat
ostatoci od utvrdena naselba. Na zaramnetoto pla-
to so povr{ina od 150 x 120 m, po rabovite se gle-
daat ostatoci od bedemot, a vo vnatre{nosta ‡ te-
meli od mali objekti. Po celiot prostor na gra-
di{teto se sre}avaat fragmenti od pitosi i po-
krivni }eramidi. (A.K.)
Dolno Grama|e, naselba od rimskoto vreme i staro-
hristijanska crkva. Na okolu 3 km jugoisto~no od
seloto, pokraj patot koj preku Xami Tepe vodi za
Strumica, na povr{ina od 800 x 300 m se sre}avaat
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal, a se konstatirani i temeli
od pove}e objekti. @itelite otkopale nekolku
golemi pitosi, a na{le i moneti. Na ju`niot kraj
na lokalitetot se najdeni temeli od crkva. (A.K.)
Dunkovec, mogila od rimskoto vreme. Na 200 m des-
no od glavniot pat Berovo-Xami Tepe ima osamena
mogila koja e dobro za~uvana, so pre~nik vo osnova-
ta od 2,5 m i viso~ina od 4‡5 m. (A.K.)
Petrovo Brdo, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km ju`no od seloto, na prostrano plato se sre-
}avaat mnogu par~iwa od pokrivni }eramidi ~ija
koncentracija e osobeno golema vo nivata na J.
[arkovski. Spored nekoi podatoci, bile najdeni
vodovodni cevki, golem pitos i moneti od Domici-
jan.
Gara{anin M. i D., 1959, 85. (A.K.)
Pla{ica, naselba ‡ vikus od docnoanti~koto vre-
me. Na 3 km ju`no od seloto, na golema povr{ina se
gledaat ostatoci od gradbi, vodovodni cevki i
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Najdeni
se i moneti.
Mikul~i}, I,., TIR, 110. (A.K.)
Terzievec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km zapadno od Petrovo Brdo, na prostor od okolu
200 x 200 m ima mnogu ostatoci od pokrivni }era-
midi, fragmenti od kerami~ki sadovi, kako i gra-
madi od kr{en kamen izvaden od temelite na stari
objekti. (A.K.)
I. BEROVO
Crkvi{te I, starohristijanska crkva. Na isto~ni-
te padini na ridot Petlec se za~uvani urnatini od
mala crkva. (A.K.)
Crkvi{te II, starohristijanska crkva. Vo blizi-
nata na mesnosta ^uka se za~uvani ostatoci od ma-
la crkva okolu koja se nao|aat par~iwa od pokriv-
ni }eramidi. (A.K.)
^uka, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 5 km
zapadno od seloto, desno od patot Berovo-Strumi-
ca, na mala niska ~uka so zaramnet prostor od oko-
lu 100 x 100 m se gledaat ostatoci od bedemot na
utvrduvaweto. Vo vnatre{nosta na tvrdinata ima
urnatini od desetina pomali objekti. (A.K.)
Xami Tepe, srednovekovna crkva. Od levata strana
na patot {to vodi od Berovo za Strumica, na visok
rid {to dominira nad okolniot teren se za~uvani
ostatoci od crkva. (A.K.)
13. SMOJMIROVO
Brestovi, naselba od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a severozapadno od seloto, me|u atarite na Um-
lena, Robovo i Smojmirovo, levo od patot Berovo-
Del~evo. Pretstavuva blaga padina {to se protega
od istok kon zapad, vo pravecot na seloto Ma~evo.
Na povr{inata ima grade`en kamen i golem broj
fragmenti od grade`ni }eramidi, kako i od kera-
mi~ki sadovi so siva boja od III-IV vek. Vo nivata na
Alekso Tagarski se zabele`uvaat ostatoci od
temeli na yidovi vo koi se vgradeni rimski tuli.
Vo 1952/53 godina slu~ajno bile otkopani pove}e
zlatni moneti (depo), od koi 5 solidi od Justin I i
Justinijan I otkupil Narodniot muzej od [tip.
Gara{anin M. i D., 1959, 85; Mikul~i} I., TIR, 117;
Mikul~i} G., 1987, 179. (V.S.)
Milina Crkva, starohristijanska crkva. Od levata
strana na patot za Berovo, na visokiot rid kade
{to e podignata novata crkva bile otkrieni teme-
li od postar objekt, verojatno crkva.
Gara{anin M. i D., 1959, 86. (A.K.)
14. UMLENA
Gramadna, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 5
km severno od seloto, vo nivite na N. Bazliski i B.
Ra~evski ima golemi gramadi od kamewa, pokrivni
}eramidi, pitosi i fragmenti od kerami~ki
sadovi. Na nekolku mesta vo nivite se otkrieni i
temeli od objekti. (A.K.)
Mogila, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severno od seloto, na prostor od okolu 600 x 600 m
II. BITOLA
I. BEROVO
se sre}ava mno`estvo grade`en materijal, kr{en
kamen, pokrivni }eramidi, a namesta i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi.
Gara{anin M. i D., 1959, 87. (A.K.)
15. CRNIK
Orni~e, nekropola ‡ mogili od rimskoto vreme. Na
desnata strana od patot Peh~evo-Del~evo, na
golema terasa ima dve mogili so pre~nik vo osno-
vata od okolu 18 m i za~uvana viso~ina od 3 m. Ed-
nata e vo golema mera o{tetena. (A.K.)
16. ^IFLIK
Vo seloto, grob od starohristijanskoto vreme. Ved-
na{ pokraj patot za Peh~evo, od negovata leva
strana, vo dvorot na Lefter, vo 1982 godina e ot-
krien grob so orientacija istok-zapad, graden od
neobraboteni kameni plo~i i so poplo~en pod.
(D.G.)
Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme i sredniot
vek. Na ju`nata periferija od seloto se izdiga vi-
sok rid so dominantna polo`ba. Na zaramnetoto
plato na vrvot od ridot, po povr{inata se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba faktu-
ra, izraboteni na raka, a na ju`noto i zapadnoto
podno`je se otkrieni temeli od objekti, kako i go-
lem broj fragmenti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
Preslap, mogila od rimskoto vreme. Na 1 km ju`no
od seloto, pokraj patot {to vodi od ^iflik kon se-
loto Umlena, na niska terasa ima mogila so pre~-
nik vo osnovata od 12 m i za~uvana viso~ina od 2,5
m. (A.K.)
Sveta Petka, starohristijanska crkva. Na okolu 3
km severno od seloto se za~uvani temeli od mala
crkvi~ka gradena od kr{en kamen i varov malter.
(A.K.)
Skalata, starohristijanska crkva. Na isto~nata
periferija na seloto se gledaat temeli od mala
crkvi~ka, obrasnati so niska vegetacija. (A.K.)
Tumba, mogila od rimskoto vreme. Na ju`nata peri-
ferija na seloto se nao|a mogila so pre~nik vo
osnovata od 12 m i viso~ina od 3,5 m. Mogilata e
delumno o{tetena, taka {to vo profilot se gleda-
at kameni plo~i od nekolku grobni konstrukcii.
(A.K.)
1. Aglarci ................................................................... 16
2. Alinci .................................................................... 16
3. Baldovenci ............................................................. 17
15
 4. Bare{ani ................................................................ 17 64. Ni`epole ............................................................... 37
5. Ba~ ............................................................................ 17 65. Novaci ..................................................................... 37
6. Beranci ................................................................... 17 66. Novo Zmirnevo ...................................................... 37
7. Biqanik .................................................................. 18 67. No{pal ................................................................... 37
8. Bistrica ................................................................. 18 68. Oleveni ................................................................... 38
9. Bitola ..................................................................... 18 69. Opti~ari ................................................................ 38
10. Bratin Dol ............................................................. 24 70. Orehovo ................................................................... 38
11. Brod .......................................................................... 24 71. Orle ......................................................................... 38
12. Brusnik ................................................................... 25 72. Paralovo................................................................. 38
13. Budakovo ................................................................. 25 73. Podino..................................................................... 38
14. Bukovo ..................................................................... 25 74. Poe{evo .................................................................. 39
15. Bukri ....................................................................... 25 75. Porodin .................................................................. 39
16. Va{arejca ............................................................... 26 76. Radobor ................................................................... 39
17. Velu{ina ................................................................ 26 77. Ramna ....................................................................... 40
18. Gneotino ................................................................. 27 78. Rape{ ....................................................................... 40
19. Gorno Oreovo ......................................................... 27 79. Ra{tani................................................................... 41
20. Gorno Srpci ........................................................... 27 80. Ribarci ................................................................... 41
21. Gorno ^arlija ........................................................ 27 81. Rotino ..................................................................... 41
22. Grade{nica ............................................................ 27 82. Sveti Todori ......................................................... 41
23. Dalbegovci ............................................................. 27 83. Sko~ivir................................................................. 42
24. Dedebalci ............................................................... 28 84. Slivica ................................................................... 42
25. Dihovo ..................................................................... 28 85. Smolevo................................................................... 42
26. Dobroveni ............................................................... 28 86. Staravina ............................................................... 42
27. Dobromiri .............................................................. 28 87. Stre`evo ................................................................ 42
28. Dobru{evo .............................................................. 29 88. Suvodol ................................................................... 42
29. Dolenci ................................................................... 29 89. Trap.......................................................................... 45
30. Dolno Aglarci ...................................................... 29 90. Trn............................................................................ 45
31. Dolno Orehovo ...................................................... 30 91. Trnovo ..................................................................... 45
32. Dolno Orizari ...................................................... 30 92. Trnovci ................................................................... 45
33. Dolno Srpci........................................................... 30 93. Capari ..................................................................... 46
34. Dolno ^arlija ....................................................... 30 94. Crni~ani ................................................................ 46
35. Dragarino ............................................................... 30 95. Crnobuki ................................................................ 46
36. Drago`ani .............................................................. 31 96. Crnovec................................................................... 47
37. Drago{..................................................................... 31
38. Drevenik ................................................................. 31
39. \avato ...................................................................... 31 1. AGLARCI
40. @abeni .................................................................... 31
41. @ivojno ................................................................... 32 Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na 700 m za-
42. Zloku}ani ............................................................... 32 padno od seloto i na okolu 500 m isto~no od Crna
43. Zovi} ........................................................................ 32 Reka, vo ramninata se izdiga blaga viso~inka so
44. Ivawevci ................................................................ 33 kru`na osnova vo pre~nik od 90 m. Po povr{inata
45. Ka`ani .................................................................... 33 na tumbata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
46. Kanino ..................................................................... 33 sadovi, kugli~ki za pra}a, orudija od kamen i sl.
47. Karamani................................................................. 33 (D.S.)
48. Kravari ................................................................... 33
49. Kremenica .............................................................. 34 2. ALINCI
50. Krklino................................................................... 34
51. Krstoar ................................................................... 34 Tepixik ‡ Breg, naselba od neolitskoto vreme. Na
52. Kukure~ani ............................................................. 34 okolu 400 m zapadno od seloto (kota 604), po povr-
53. La`ec ....................................................................... 34 {inite na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
54. Lera .......................................................................... 34 mi~ki sadovi, a poretko i orudija od kamen i kre-
55. Lisolaj..................................................................... 35 men. (D.S.)
56. Logovardi ............................................................... 35 3. BALDOVENCI
57. Lopatica ................................................................. 35
58. Makovo..................................................................... 36 Arbasinovec, naselba od `eleznoto vreme. Se nao-
59. Malovi{te ............................................................. 36 |a na 1 km isto~no od seloto, na mala viso~inka
60. Mexitlija ............................................................... 36 {to se spu{ta kon obrabotlivite povr{ini na
61. Mogila ..................................................................... 36 ZIK „Pelagonija“. Po povr{inata se sre}avaat
62. Mojno ....................................................................... 37 fragmenti od kerami~ki sadovi karakteristi~ni
63. Musinci................................................................... 37 za `eleznoto vreme. (D.S.)

II. BITOLA
17
 4. BARE[ANI
Ota`na Maala, naselba od rimskoto vreme i docna-
ta antika.
Mikul~i} I., 1966, 87; Mikul~i} I., TIR, 21. (D.G.)
ralen grob na sredinata koj e vremenski postar.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Ma~ki} P., Simoska D., 1955; Mikul~i} I., 1966. (D.S.)

Seli{te, naselba i nekropola od helenisti~koto

vreme, rimskoto vreme i sredniot vek. Na 1 km za-
padno od seloto, na padinite na planinata Baba se
sre}avaat ostatoci od naselba (fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal), a po povr{i-
nata ima i kameni plo~i od grobni konstrukcii.
Vidlivi se temeli od srednovekovna crkva koja,
spored ka`uvaweto na `itelite, bila posvetena na
sv. Varvara. Najdeni se i bronzeni moneti. (T.J.)

Slatina, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 2,5

km isto~no od seloto, spored ka`uvaweto na `ite-
lite, pri obrabotuvaweto na zemjata se pronajdeni
fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni }era-
midi. Denes na povr{inata se sre}ava mno`estvo
grade`en materijal. (T.J.)

Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Vo centarot

na seloto se izdiga mala viso~inka so pravilna
kru`na osnova. Toa e selska utrina, so nezna~itel-
ni o{tetuvawa na oddelni mesta od koi poteknu-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi od po~etnite
fazi na bronzenoto vreme.
Simoska D., Sanev V., 1976, 50. (D.S.)

5. BA^

Samovili, naselba i nekropola od rimskoto vreme.

Najdeni se skulpturi i figuri od bronza (Pan, Visoi, s. Beranci. ‡ Del od grobovite vo Tumul I
od `eleznoto vreme
Hermes, Fortuna) i arhitektonska plastika.
Vuli} N., 1937, 10; Grbi¢ M., 1954, 121. (D.G.)

Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Se nao|a vo
ramninata, severno od seloto. Ima mali dimenzii,
a na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 10. (D.S.)
Voden Dol, nekropola od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR. 24. (D.G.)
Grabe~ka Reka, naselba od helenisti~koto i rim-
skoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 25. (D.G.)

6. BERANCI Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto

Visoi, nekropola ‡ tumuli od `eleznoto vreme (I i
II). Se nao|a na 17 km od Bitola i na okolu 300 m od
levata strana na stariot pat Bitola-Prilep, na
trome|ata pome|u selata Crnobuki, Mogila i Be-
ranci. Ovde u{te vo 1954 godina se konstatirani
tri tumuli podredeni vo eden pravec i oddale~eni
eden od drug od 300 do 500 m. So rilaweto na tere-
not, na najgolemata mogila bile otkrieni grobovi
so kameni plo~i, poradi {to istata godina e izvr-
{eno za{titno iskopuvawe. Najdeni se 47 grobovi
od kameni plo~i ‡ tip cista, radijalno rasporede-
ni, opkru`eni so suvoyidan prsten od kamen i cent-
vreme. Na 2 km zapadno pod seloto se nao|a mal rid
so zaramneto plato, opkru`en so odbranbeni yido-
vi koi zafa}aat prostor od 90 x 40 m. Po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, grade`en materijal, a najdeni se moneti od
Justin I, Justinijan I i postari, koi se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} G., 1987, 179. (G.M.)
@enski Dol, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 25. (D.G.)
Plo~i ‡ Natselo, naselba i nekropola od rimskoto
vreme.

18 II. BITOLA
Mikul~i} I.,TIR, 25. (D.G.)
Ristov Kladenec, nekropola od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I.,TIR, 25. (D.G.)
Crkvi{te, nekropola od ranoanti~koto i helenis-
ti~koto vreme. Na okolu 2 km isto~no od seloto i
na 16 km severno od Bitola, neposredno do avto-
patot Bitola-Prilep, na relativno mal prostor
imalo golema koncentracija na grobovi od koi Mu-
zejot od Bitola istra`il okolu 70. Nekropolata
egzistirala od krajot na VI do sredinata na III vek
pred n.e. i vo nea se konstatirani pove}e tipovi na
grobni konstrukcii, so golemi razliki vo dimen-
ziite, kako i vo orientacijata. Najstarite grobovi
na mestoto poznato kako Petilep, koi poteknuvaat
od krajot na VI vek pred n.e., se vkopuvani na pogo-
lemo rastojanie eden od drug, i toa prete`no vo ju-
gozapadniot del na prostorot. Podocna, okolu niv
bile vkopuvani pomladite grobovi od V do III vek
pred n.e., pri {to se zabele`uva deka vo IV vek bi-
le grupirani vo pomali ili pogolemi grupi. Vo
grobovite od arhajskiot i klasi~niot period se
pronajdeni kremirani pokojnici, dodeka od onie od
III vek edni se so kremirawe, drugi so skeletno po-
grebuvawe, i toa vo masivni konstrukcii. Grobovi-
te od helenisti~koto vreme se yidani od tuli i vo
niv ostatocite od kremiranite mo{ti zaedno so
nakitot bile postavuvani vo edniot kraj, a kera-
mi~kite sadovi i drugite prilozi po celiot pros-
tor na grobot. Naodite se nao|aat vo Zavodot i mu-
zej vo Bitola.
Mikul~i} I., 1966; Mikul~i} I., 1966a, 227; Mikul~i}
I., 1972, 139. (N.P.P.)
[ukalovec, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 25. (D.G.)
7. BIQANIK
Arbasinovec, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a
severozapadno od seloto, do patot za seloto Nova-
ci. Na povr{inata se nao|aat mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
Gradi{te, fortifikacija od docnoanti~koto vre-
me.
Mikul~i} I., TIR, 26. (D.G.)
8. BISTRICA
Vo seloto, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, vo nivata na Ilija Jan-
~evski se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi koi so oraweto bile
isfrleni na povr{inata. Isto taka ima i gramadi
od kr{en kamen. (T.J.)
II. BITOLA
19
Stara Crkva, nekropola od `eleznoto vreme. Se
nao|a vo neposrednata blizina na seloto, od seve-
rozapadnata strana, i na okolu 700 m zapadno od pa-
tot za Bitola, na blaga padina {to se spu{ta kon
leviot breg na Bistri~ka Reka. So erozijata na
zemji{teto se otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S.)
Crkva Sveti \or|ija, starohristijanska bazilika.
Vo 1969 godina vo dvorot na crkvata, neposredno do
nejzinata severna strana, slu~ajno e otkrien del od
poden mozaik, raboten so kam~iwa vo tri boi. Se
raboti za mozai~en pod od starohristijanska bazi-
lika. (T.J.)
9. BITOLA
Badem Baleri, depo na srednovekovni moneti. Vo
severoisto~niot del na gradot, Tomo Tomovski ot-
kril grob i vo nego sat~e so 60 bronzeni ~ankovid-
ni moneti od XII vek i eden prsten. So isklu~ok na
prstenot, naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Aleksova B., 1955, 21. (B.A.)
Gurgur Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a vo ramninata 2,5 km isto~no od gradot, nepos-
redno do industriskata zona kade {to se nao|aat
„Bitolateks“, „Ilinden“ i drugi pretprijatija.
Ima pravilna kru`na osnova so pre~nik od 250 m i
viso~ina od 3 m. Gornite povr{inski sloevi se o{-
teteni od zemjodelskite raboti. Vo 1952 g. Narod-
niot muzej, vo sorabotka so Filozofskiot fakul-
tet od Qubqana, vr{el iskopuvawe, a vo 1981 go-
dina e vr{eno novo sonda`no iskopuvawe. Rabo-
tite poka`ale deka e vo pra{awe pove}eslojna na-
selba, so kulturen sloj od 3,40 m vo koj se razgrani-
~uvaat dva horizonta na `iveewe. Otkrienite mno-
gubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija
od koska, kamen i kremen ja opredeluvaat naselbata
kako srednoneolitska, a ñ pripa|a na velu{ko-
porodinskata kulturna grupa. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 41. (D.S.)
Evrejski grobi{ta, naselba od neolitskoto vreme.
Na 1 km severoisto~no od gradot, vo neposrednata
blizina na evrejskite grobi{ta se nao|a naselba,
vo pogolem del o{tetena, vo koja se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
Kale, srednovekovna utvrdena naselba. Vo nepos-
rednata blizina na gradot, od severozapadnata
strana, na visok rid {to dominira nad okolinata i
ima nadmorska viso~ina od 894 m ima dve zaramneti
platoa, so povr{ina od okolu 500 h 190 m, na koi se
sre}avaat ostatoci od grade`en materijal (re~en i
kr{en kamen, varov malter, tuli i imbreksi), kako
i fragmenti od kerami~ki sadovi.
Filipovska G., Srbinovski P., 1980, 111-121. (G.F.,
P.S.)
Sveta Troica ‡ Herakleja, starohristijanska bazi-
lika. Na okolu 500 m jugozapadno od centralnoto
gradsko podra~je, na blaga padina vo atarot na He-
rakleja, vo 1970 godina e izgradena crkvata Sv.
Troica, i toa vrz temeli na starohristijanska ba-
zilika. Vo dvornoto mesto na crkvata ima nekolku
primeroci od mermerna dekorativna plastika: me-
no so baza, fragment od parapetna plo~a, kapitel i
dr. Verojatno odovde poteknuva votivnata plo~a
posvetena na Asklepij. Postoi mo`nost tuka da
bilo locirano svetili{te posveteno na Asklepij,
za{to vo neposrednata blizina se nao|a izvor koj
denes se smeta za lekovit. Naodite se smesteni vo
lapidariumot na Herakleja.
Janakievski T., 1974, 251-254. (T.J.)
Herakleja. ‡ Panorama na anti~kiot grad
Od objekti od rimskoto vreme vo Herakleja
se otkrieni: portik so po~esni i votivni spomeni-
ci, termi, teatar, a identifikuvani se i drugi ob-
jekti vo ramkite na gradskite bedemi i nadvor od
niv.
20
Herakleja ‡ Heraclea Lynkestis, gradska naselba od
helenisti~koto vreme do sredniot vek.
Osnovana e kon sredinata na IV vek pred n.e.
od strana na Filip II Makedonski, kako va`en stra-
tegiski punkt spored F. Papazoglu. Ostatocite od
materijalnata kultura od helenisti~kata faza na
`ivotot arheolo{ki ne se dovolno istra`eni.
Kon sredinata na II vek pred n.e. Rimjanite ja
osvoile Makedonija i ja uni{tile nejzinata poli-
ti~ka mo}, a potoa ja pretvorile vo provincija i ja
podelile na ~etiri oblasti. I pokraj vakvata sos-
tojba, Herakleja, koja vleguvala vo ~etvrtata ob-
last, do`iveala izvesen prosperitet. Toa se dol-
`i, pred sè, na izgradbata na patot Via Egnatia, na
koj Herakleja bila va`na stanica. Za zna~eweto na
gradot zboruva i po~esniot natpis od vremeto na
Septimij Sever, vo koj na Herakleja ñ uka`uva po-
sebna ~est, imeno, pokraj nejzinoto ime da se pri-
klu~at i carskite gentilni imiwa.
Vo ranohristijanskiot period Herakleja bi-
la episkopsko sedi{te. Nekoi od nejzinite episko-
pi se zabele`eni vo aktite na nekolku crkovni so-
biri. Taka, episkopot Evgarij (Euagrius) se spome-
nuva vo aktite na koncilot odr`an vo Serdika vo
II. BITOLA
343 godina, episkopot Kvintilij (Quintilius) na so- Stibera Orest izgleda nekolku godini postar vo
birot vo Efes vo 449 godina, a episkopot Benignij odnos na toa kako e prika`an na statuata od Hera-
(Benignus) vo Carigrad vo 553 godina. Od ovoj peri- kleja, mo`e da se zaklu~i deka statuata na Orest vo
od se ansamblite na Malata i Golemata bazilika, Herakleja, a so toa i portikot so celokupniot
Episkopskata rezidencija, a vo faza na istra`uva- fond na spomenici, datiraat od prvite godini na
we se Grobi{nata bazilika so nekropola, nadvor Hadrijanovoto vladeewe.
od gradskite bedemi, i fontanata prilepena do is-
to~noto krilo na scenata na teatarot.
@ivotot vo Herakleja, kako i vo mnogu drugi
anti~ki gradovi, zamira kon krajot na VI vek. Na
preminot od VI vo VII vek, spored istoriskite izvo-
ri, vo ovie krai{ta se doselile slovenskite plemi-
wa, ~ii grobovi se najdeni pri istra`uvaweto na
Grobi{nata bazilika.

Portik so po~esni i votivni spomenici

Toa e trem so pravoagolna osnova, delumno
otkrien, ~ij pokriv na severnata strana se potpi-
ral na yid, a na ju`nata na kolonada. Pokraj sever-
niot yid stoela redica od po~esni i votivni spo-
menici, od koi se otkrieni tri postamenti za sta-
tui so gr~ki natpis so posveta i dve statui. Na pr-
viot postament od zapad, na koj e vre`an natpisot:
„Na bo`icata Nemeza (spomenikot go podiga) Juli-
ja Tertila“, stoela mermerna statua na Nemeza, bo-
`icata na pravdata i sudbinata, vo prirodna gole-
mina. Stavot, oblekata i izgledot vo celost odda-
vaat inspiracii karakteristi~ni za prvite godini
na II vek. Do vtoriot postament, na koj e vre`an
natpisot: „Gradot (mu podiga spomenik) na Tit
Flavij Orest, dvapati prvosve{tenik i dobrotvor
poradi negovata qubov kon ovoj (grad) na predlog
na Gaj Marij Klavdij Vlosijan Tresonoviot (sin)
vo vremeto na politarh Marij Klavdij Pulher“, e
otkriena mermerna statua na ugledniot gra|anin
na Herakleja Tit Flavij Orest. Na natpisnoto po- Herakleja. ‡ Spomenici vo portikot od II vek.
le na tretiot postament pi{uva: „Na bo`icata na
pravdata“, a na gornata ramka nad natpisnoto pole
se vre`ani dva stiha od Heziodoviot spev „Dela i Termi
denovi“. Od osobeno zna~ewe za datiraweto na ovoj Isto~no od ansamblot na Malata bazilika e
portik se istra`uvawata na sosednata anti~ka na- otkriena zapadnata polovina od terma so slednite
selba Stibera (Styberra), glaven grad na Deriop prostorii, gledano od istok kon zapad:
(Derriopes). Vo hramot na bo`icata Tihe vo Stibera ‡ sala za kapewe vo ladna voda (frigidarium);
e otkrien natpis na mermeren blok na koj e napi-
‡ sala za kapewe vo mlaka voda (tepidarium);
{ano deka eden od obnovuva~ite na hramot bil Fi-
‡ sala za kapewe vo topla voda (caldarium);
loksen, sinot na Orest, kako i datata na obno-
‡ tri ogni{ta (praefurnium)
vuvaweto na hramot ,,ετουσ ∆οσ, odnosno 274 godina.
Hipokaustot e dobien na toj na~in {to podot
Okolu nego se otkrieni i dve mermerni bisti. Na
e postaven na stolp~iwa od tuli. Niz negovite
ednata od niv, koja pretstavuva postar ~ovek, e vre-
{uplini cirkuliral topliot vozduh, a ~adot od
`ano imeto ΟΡΕΣΤΗΣ, a na drugata so pomlad lik,
prefurniumot izleguval nadvor niz {uplivi cevki
ΦΙΛΟΞΕΝΟΣ. Nema somnenie deka bistata na posta-
‡ tubuli, vertikalno postaveni pokraj yidovite.
riot ~ovek od Stibera i statuata od Herakleja se
Na ovoj na~in bile zatopluvani kaldariumot i te-
pretstavi na edna ista li~nost ‡ Tit Flavij Orest. pidariumot. Vlezot, naj~esto i najreprezentativen
Natpisot od Stibera e datiran vo 274 godina. Ako del, koj se o~ekuva na isto~nata strana, sè u{te ne
presmetame spored makedonskata provinciska era, e otkrien. Termata ne e publikuvana. Najverojatno
}e ja dobieme 126 godina, pa i natpisot i bistata od
e izgradena vo III ili IV vek, a bila vo upotreba i
ovoj grad bi mo`ele da se datiraat kon sredinata
vo docnata antika.
na Hadrijanovoto vladeewe. Bidej}i na bistata od
II. BITOLA
21
Teatar
Vo Herakleja, koja se nao|ala vo sferata na
helenskite vlijanija, so upotreba na gr~kiot jazik
vo vremeto na rimskata okupacija, e izgraden tea-
tar spored rimskiot tip na teatarski gradbi. Ovoj
teatar e ~isto urbana gradba, izgradena vo centralno-
to gradsko jadro, kako del od urbanata celost, i ja
poka`uva krajnata kombinacija na prakti~ni i re-
prezentativni idei na rimskata teatarska arhitek-
tura. Izgraden e vo eden zafat, bez adaptacii, spored
odnapred odredena koncepcija, pri {to do{le do
izraz ve{tinata i znaeweto na negoviot proektant
pri sintetiziraweto na elementite zemeni od di-
zajnot na teatrite i amfiteatrite. Spored toa,
heraklejskiot teatar pretstavuva evidenten pri-
mer na rimskata teatarska arhitektura, koga tea-
trite stanale arena na bespo{tedni javni pri-
redbi, univerzalna gradba za zadovoluvawe na
{irokiot spektar na vkusovi na negovite `iteli,
raznorodni po potekloto i razli~no obrazovani.
Ovoj teatar e izgraden vo vreme koga starite tea-
tarski gradbi vo Grcija i Makedonija se „moderni-
Herakleja. ‡ Ostatoci od slovenski ku}i vrz rimskiot teatar
Teatarot vo Herakleja e izgraden spored pro-
poziciite za rimski teatri propi{ani od Vitru-
vij. Gledali{teto ima polukru`na osnova so edna
dijazoma od dvaeset reda sedi{ta. Vo centralniot
del na gledali{teto ima lo`a so po~esni mesta, a
od gr~kiot natpis na ~elnata strana od prviot red
sedi{ta doznavame deka toj bil rezerviran za pret-
22
ziraat“ za agonalni pretstavi. Konstruktivnite
elementi na gradbata, karakterot na pretstavite
{to se odr`uvale vo nego i delot od eden po~esen
natpis upatuvaat na pretpostavkata deka izgradba-
ta na teatarot zapo~nala vo vremeto na Hadrijan, a
bil daden vo upotreba vo vremeto na Antonin Pij.
Teatarot e lociran na padinata na ridot, ne-
posredno nad centralnoto gradsko jadro, so ju`na
ekspozicija, a za negovata izgradba maksimalno e
iskoristena padinata na ridot. Prv materijalen
dokaz za postoeweto na teatarot vo Herakleja e
eden kosken tiket so gr~ka i latinska oznaka za ~e-
tirinaesettiot red vo gledali{teto (Ι∆, XIIII), ot-
krien na akropolot so sonda`nite istra`uvawa vo
1931 godina. Vtor dokaz, koj nepobitno go doka`al
postoeweto na teatarot, se sedi{tata sekundarno
vgradeni vo apsidata na Golemata bazilika, ot-
krieni so istra`uvawata vo periodot 1936-1938 go-
dina. So sonda`nite istra`uvawa vo 1968 godina,
vo podno`jeto na ridot, neposredno nad Golemata
bazilika, prakti~no be{e odredena i negovata lo-
kacija.
stavnici na ~etiri op{tini. Vo sredi{niot del na
nadvore{niot perimetralen yid na gledali{teto
se otkrieni ostatoci od kulten prostor posveten
na bo`icata Nemeza (Nemezion). Ogradniot yid
{to ja deli orhestrata od gledali{teto e visok
2,10 m i, zaedno so za{titnata mre`a nad nego, slu-
`el kako sigurna za{titna bariera na gleda~ite
II. BITOLA
od razbesnetite `ivotni vo orhestrata (konistra).
Na ovoj yid se otkrieni i tri kafezi za `ivotni od
koi onoj vo zapadnoto krilo ima i tunel za do-
veduvawe na `ivotnite od „{talata“ koja bila vo
zapadnoto krilo na scenata. Sedi{tata se izrabo-
teni od monolitni mermerni blokovi bez profila-
cija, a fino se obraboteni samo gornata i ~elnata
povr{ina. Vo teatarot se vleguvalo niz isto~niot
i zapadniot parados, a vo gledali{teto niz poseb-
ni vlezovi na isto~nata i zapadnata analema, od
kade po zrakovidno postavenite nizi od skalila
gleda~ite se rasporeduvale vo gledali{teto.
Orhestrata bila pokriena so siten pesok.
Pred scaenae frons ne se otkrieni ostatoci od pul-
pitum (bina), {to e i logi~na pojava koga se ima
predvid deka orhestrata slu`ela i kako poluarena.
Vo sredi{niot del na orhestrata, pri istra`uva-
weto na nejzinata osnova, najnapred se otkri kru`-
no petno so pre~nik od 4,30 m i pravoagolen doda-
tok od zapadnata strana, za koe po ~isteweto se
konstatira deka e dlaboko okolu 0,20 m. Imaj}i ja
predvid pove}ekratnata namena na heraklejskiot
teatar, pretpostavuvame deka na ova mesto, za po-
trebite na scenskite pretstavi, se postavuvala dr-
vena monta`na bina. Analogii za ovoj mo{ne zna-
~aen podatok ima kaj teatarot vo Pergamon.
Na scaenae frons ima tri vrati od koi po ~eti-
ri skalila se sleguva na nivoto na orhestrata. Vo
sredi{niot del zad nea ima pet prostorii {to slu-
`ele za potrebite na scenskite pretstavi. Isto~-
noto krilo na scenata bilo slu`ben vlez, a zapad-
noto slu`elo kako „{tala“ kade {to gi ~uvale yve-
rovite predvideni za programite. Desette la~no
zasvodeni prostorii vo sredi{niot del na ju`nata
fasada na scenata, iako konstruktivno mu pripa|aat
na teatarot, ne komuniciraat so nego, tuku so pros-
torot ju`no od niv, a toa e sekako teatarski
plo{tad ili eventualno ulica.
Teatarot, otkako e napu{ten za upotreba,
najverojatno po ediktite na carot Honorij (404 i
423 g.), so koi bile zabraneti krvavite gladijator-
ski borbi i pretstavi so `ivotni, po~nal da se za-
trupuva so erozijata. Terminus ante quem za negovoto
napu{tawe od upotreba, koga poradi nastanatite
promeni gi zagubil svojata funkcija, op{testveno-
to zna~ewe i uloga, e izgradbata na Golemata bazi-
lika vo ~ija apsida, kako {to e ve}e navedeno, se
vgradeni sedi{tata od teatarot.
Na mestoto na ve}e napu{teniot zatrupan i
o{teten teatar vo prvata polovina na VI vek e iz-
gradena edna mikrostanbena celost od gradbi yida-
ni so kamen i kal, koja egzistirala istovremeno so
II. BITOLA
23
monumentalnite starovizantiski gradbi od cen-
tralnoto gradsko jadro.
Bazilika A (Mala bazilika)
Ovaa gradba e delumno otkriena so istra`u-
vawata pred vojnata (1936-1938) i pritoa e identi-
fikuvana kako docnoanti~ka palata, dodeka nejzi-
noto celosno istra`uvawe e izvr{eno vo periodot
1960-1964 godina, so {to se poka`a deka se raboti
za starohristijanska bazilika. Naosot so dve kolo-
nadi e podelen na tri koraba. Na istok zavr{uva so
apsida koja od vnatre{nata strana e kru`na i
sodr`i trireda supselija, a od nadvore{nata stra-
na e pravoagolna. Oltarniot prostor e dekoriran
so poden mozaik raboten vo tehnikata „opus sectile“
i izdvoen so mermerna pregrada, a strani~nite ko-
rabi se oblo`eni so podni tuli. Zapadno od naosot
se nao|aat u{te dve prostorii koi se vo dispropor-
cija so nego. Vo prvata prostorija na zapad, koja
komunicira so naosot, se otkrieni ostatoci od
kru`na piscina so mermerna fijala. Spored toa,
ovaa prostorija bila krstilnica, a slednata na za-
pad katehumenium, so pod oblo`en so mozaik izra-
boten vo tehnikata „opus tessalatum“. Po izgradbata
na kompleksot na Golemata bazilika, spomenatata
funkcija na ovie dve prostorii verojatno bila iz-
meneta. Po otkrivaweto na yidovite, arhitekton-
skata plastika i podovite, tie se konzervirani i
delumno rekonstruirani.
Bazilika C (Golema bazilika)
Toa e gradba so monumentalni razmeri koja
gi sodr`i slednite prostorii:
‡ otvoren trem so kolonada;
‡ egzonarteks;
‡ narteks;
‡ trikoraben naos koj na istok zavr{uva so
polukru`na apsida zajaknata so kontrafori, {to
upatuva na masivna dvokatna konstrukcija;
‡ dva severni aneksa vo prostorot okolu
narteksot (protezis i |akonikon);
‡ tri ju`ni aneksa od koi dva okolu oltar-
niot prostor (krstilnica so yidana piscina i kate-
humenium) i eden sosema na zapad, okolu egzonar-
teksot.
Podovite na navedenite prostorii bile ob-
lo`eni so mozaici od izvonreden kvalitet, izrabo-
teni vo tehnikata „opus tessalatum“, so geometriski,
floralni i zoomorfni motivi. Mozaikot vo nar-
teksot, remek-delo na starohristijanskata umet-
 Herakleja. ‡ Bazilika C od V – VI vek
nost, e golema kompozicija, so povr{ina od nad 100
m2, identifikuvana kako pretstava na univerzumot.
Vo centralniot del se prika`ani medaljon so evha-
risti~na simbolika, pehar flankiran so parovi od
eleni i ptici, {to se identifikuva so Carstvoto
nebesno. Golemiot friz od drvja, grmu{ki, ptici i
crvenoto ku~e (Kerber) se tolkuva kako simbol na
rajot, a `ivotnite, yverovite i nivniot plen kako
domen na zemjata. [to se odnesuva do bordurata od
36 oktogonalni poliwa, ispolneti so pretstavnici
od vodnata flora i fauna, tie ja simboliziraat
sferata na vodite {to go opkru`uvaat univer-
zumot. Ovoj mozaik e datiran kon krajot na V vek.
Mozaicite vo ju`niot aneks na egzonarteksot i vo
sredniot korab, kade {to e za~uvan i latinski do-
natorski natpis, se datirani kon sredinata na V
vek. Na preminot od V vo VI vek se datirani mozai-
cite vo severniot i ju`niot korab, a mozaicite vo
krstilnicata i katehumeniumot ‡ malku podocna
od onie vo severnite aneksi.
Herakleja. ‡ Mozaik vo Golemata bazilika.
Bazilikata C e podignata vrz postara grad-
ba, nare~ena Bazilika B. Za da se prika`at nejzi-
nite ostatoci, kako i temelite od postarite civil-
ni objekti podignati vo ovoj prostor (gradeni od
kamen i kal), postavena e betonska plo~a koja e is-
tovremeno i nosa~ na podniot mozaik vo central-
niot korab i za{titen pokriva~ na ostatocite od
starite arheolo{ki horizonti. Bazilikata C bila
vo upotreba vo V i VI vek.
Episkopska rezidencija
Arheolo{kite iskopuvawa na ovoj objekt se
vr{eni vo periodot 1970-1975 godina, so paralelna
24
konzervacija. Otkrivawe i preventiva na zapadno-
to krilo kako i poopse`ni prou~uvawa na objek-
tot, sè u{te ne se napraveni. Zgradata ima trapezo-
idna forma. So ju`nata strana e prilepena do
gradskiot bedem. Spored anti~kata tradicija,
prostoriite se rasporedeni okolu centralniot
dvor koj ima bunar na sredinata. Poluksuznite
odai se nao|aat vo isto~noto krilo, podredeni vo
pravec sever-jug, i toa: na ju`nata strana na apsi-
dalnata odaja ‡ trikliniumot, se nadovrzuvaat pro-
storiite 2, 3 i 4, site oblo`eni so mozaici izve-
duvani vo tekot na VI vek. Me|u odaite 3 i 4 se
nao|a hodnik {to vodi kon isto~niot vlez vo rezi-
dencijata. Preku nego se komuniciralo i so kom-
pleksite na bazilikite. So pove}e fazi, a mo`ebi
i prenameni, ovoj objekt bil vo upotreba vo perio-
dot od IV do VI vek.
Bazilika D
Se nao|a vo suburbaniot isto~en del na He-
rakleja. Bila podignata vrz urnatini od docnoan-
ti~koto vreme, od prvata polovina na V vek. Bazi-
likata e trikorabna, so polukru`na apsida i nar-
teks so pastoforija. Podovite se re{eni na pove}e
na~ini. Prostorot vo prezviteriumot so oltarni-
ot del e so mozaici, so pretstava na dve srni kako
pijat od kantaros. Podot vo centralniot korab e
re{en so gusto redeni kamewa, a ju`niot korab i
aneksot se poplo~eni so tuli. Vo centralniot is-
to~en del na prezviteriumot, pod platformata na
~esnata trpeza e otkrien krstoviden relikvijar iz-
dlaben vo mermeren blok od anti~ka spolija, vo koj
bile polo`eni relikvii na eden lokalen ma~enik,
so koi crkvata bila osvetena. Pokraj bazilikata se
otkrieni starohristijanski grobovi i podocne`ni
zakopi od slovenskiot period. Bazilikata e dati-
rana vo prvata polovina na VI vek.
Dimitsas M. I., 1896, 257-275; Papazoglu F.,
1954; Papazoglu F., 1957; Papazoglu F., 1961, 162-
175; Stri~evi} \.,1961, 35-43; Ma~ki} P., Mikul~i}
I., 1961, 45-73; Cvetkovi} Toma{evi} G., 1965, 9-32;
Medi} M., 1965, 35-72; Madi} M., 1965a, 67-75; Cvet-
kovi} Toma{evi} G., 1967, 5-67; Papazoglu F.,
1970a, 99-113; Cvetkovi} Toma{evi} G., 1973; Cvet-
kovi} Toma{evi} G., 1978, 187-204; Maneva E., 1979;
Janakievski T., 1982/83; Janakievski T., 1987; Soko-
lovska V., 1987, 32; Maneva E., 1988, 175-186; Maneva
E., 1989, 51-64; Aleksova B., 1995, 212-213. (T.J.)
10. BRATIN DOL
Magare{ko Mov~e, pat od rimskoto vreme. Na oko-
lu 600 m zapadno od seloto se gledaat ostatoci od
star pat ‡ kaldrma, osobeno vo nivata na \or|i
Sterjoski. Vsu{nost, toj e del od anti~kata trasa
II. BITOLA
na patot Via Egnatia, koj doa|al od Resen minuvaj}i
pod seloto Rotino. Tragi od patot se najdeni i vo
mesnosta Crvenik, vo nivata na Vangel Naumovski,
koja le`i vo neposrednata blizina na Bratin Dol.
(T.J.)
Sv. Spas, srednovekovna crkva so nekropola. Crk-
vata Sv. Spas, koja se nao|a vo seloto, e izgradena
vo 1925-26 godina, vrz temeli od postara crkva, yi-
dana so kamen i varov malter. Okolu nea se najdeni
grobovi postaveni vo pravec istok-zapad, yidani od
siten kamen i pokrieni so monolitni kameni plo-
~i. (T.J.)
Stari Lozja, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
500 m severno od seloto, na dvete strani od patot
Bitola‡Ohrid, po povr{inata na nivite se gledaat
temeli od yidovi od kamen i varov malter, kako i
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Najden e
eden pitos, celosno za~uvan, koj e smesten vo zbirkata
na Muzejot vo Bitola. Kosta Ivanovski, `itel od
ova selo, na{ol dve sinxir~iwa na koi imalo
prika~eni pari. Naodite ne se za~uvani. (T.J.)
11. BROD
Bela Crkva, naselba od neolitskoto vreme. Se na-
o|a vo neposrednata blizina na utokata na Ele{ka
Reka vo Crna Reka. Po povr{inite na nivite ima
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi i oru-
dija od kamen i kremen.
GrbiÊ M., 1954, 114. (D.S.)
Brailovo, fortifikacija od docnoanti~koto vre-
me.
GrbiÊ M., 1954, 121, 125. (D.G.)
Brod, naselba od rimskoto vreme.
GrbiÊ M., 1954, 114. (D.G.)
Grdilovo, naselba od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 30. (D.G.)
Saraj, nekropola od `eleznoto vreme. Pod seloto,
na leviot breg na Crna Reka, pri regulacijata na
nejzinoto korito vo 1954 godina bila otkriena nek-
ropola na koja vo istata godina se izvr{eni za{-
titni iskopuvawa. Grobnite konstrukcii se od si-
vozelen {krilec i vo oblik na cista. Od grobni
prilozi se najdeni kerami~ki sadovi i nakit od
bronza koi se ~uvaat vo Muzejot vo Bitola.
Ma~ki} P., Simoska D., Trbuhovi} V., 1960, 199-208.
(D.S.)
Xepen, naselba od `eleznoto vreme. Se nao|a 1,5 km
severoisto~no od seloto, na ridot nare~en Strmen
Rid, kota 820, koj dominira nad dolinata na Crna
Reka. Na povr{inata na {irokoto zaramneto plato
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
II. BITOLA
25
12. BRUSNIK
Ilkova ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Na se-
verniot kraj od seloto, desno od patot za Bitola,
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, teguli i drug grade`en mate-
rijal. (T.J.)
Manastir Sv. Petka, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Manastirot se nao|a na okolu 1,5 km zapadno
od seloto. Crkvata bila mala, a me|u dvete svetski
vojni bila nadogradena. Okolu nea se sre}avaat
tragi od nekropola. (T.J.)
Crkva Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Crkvata posvetena na Sv. Dimitrija bila
izgradena vo vremeto na Prvata svetska vojna, a ob-
novena vo 1930 godina. Spored iskazite na `iteli-
te, pri korneweto na eden star kosten bile otkrie-
ni grobovi. (T.J.)
13. BUDAKOVO
Arapski Grobi{ta, nekropola od rimskoto vreme i
sredniot vek.
Vuli} N., 1937, 22; Mikul~i} I., TIR, 31. (D.G.)
Burnuica, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 800
m isto~no od seloto, vo nivata na Stavro Traj~ev-
ski, pri obrabotuvaweto na zemjata se otkrieni
temeli od objekti yidani od kamen i kal. Po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, gramadi od grade`en materijal, a
bile najdeni i bakarni pari. Lokalitetot zafa}a
povr{ina od 1 hektar. (T.J., G.F.)
Gorno Maalo, naselba od rimskoto vreme i sredni-
ot vek. Spored ka`uvaweto na `itelite, na 1 km
severoisto~no od seloto se nao|alo staroto selo.
Ovde, na povr{inata na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi, a
so orawe bile otkrieni temeli od yidovi yidani od
kamen i kal.
Mikul~i} I., TIR, 31. (T.J., G.F.)
Slatin Vir, vikus od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 31. (D.G.)
14. BUKOVO
Bukovski Manastir, starohristijanska bazilika.
Vo dvornoto mesto na manastirot ima pove}e mer-
merni spomenici, i toa: fragment od steblo na
stolb, prozorsko meno vgradeno vo konakot, mer-
merna baza i pomalo mermerno stolp~e. Verojatno
na ovaa lokacija se nao|ala starohristijanska ba-
zilika.
Mikul~i} I., TIR, 32. (T. J.)
Kutli{te, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 32. (D.G.)
Neoljani, srednovekovna naselba. Vo mesnosta Dva-
naeset Kladenci, spored ka`uvaweto na `itelite,
bilo staroto selo. Po povr{inata se gledaat
ostatoci od naselba. (T.J.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na 2
km zapadno od seloto, kaj mesnosta Mi{ea Livada,
se za~uvani delovi od nekropola ~ii grobovi se
pokrieni so golemi kameni plo~i. Vidliva e i po-
golema gramada od kamen i drug grade`en materijal
od srednovekovnata crkva. (T.J.)
15. BUKRI
Bukri~ki Vis, nekropola od `eleznoto vreme. Na
okolu 2 km isto~no od seloto, na isto~nata padina
na Bukri~ki Vis, vo 1917 godina, vo vremeto na Pr-
vata svetska vojna, bil otkopan grob so konstruk-
cija od kameni plo~i ‡ tip cista, so bogati prilo-
zi (nakit od bronza i eden kerami~ki sad). Naodite
se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sofija.
Popov R., 1918. (D.S.)
Visok Rid, naselba od eneolitskoto i bronzenoto
vreme. Na okolu 600 m od ju`nata strana na seloto,
na desniot breg na Crna Reka ima tumba so pre~nik
vo osnovata od 70 m i viso~ina od 3 m. Pogolem del
od isto~nata polovina na tumbata e o{teten so
erozija od rekata. Vo 1980 godina e izvr{eno son-
da`no iskopuvawe pri {to vo kulturniot sloj se
utvrdeni dve fazi na `iveewe, kako i nekolku niv-
ni interni potfazi, prosledeni so mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen,
kremen i koska. Postarata e eneolitska, a pomla-
data od bronzenoto vreme. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Simoska D., 1983, 5-20. (D.S.)
Progon, nekropola od `eleznoto vreme. Na okolu
200 m severozapadno od nekoga{noto selo Bukri, na
greben izdol`en vo pravec severoistok-jugozapad,
traktoristite od ZIK „Pelagonija“, u{te vo
dale~nata 1953 godina, so orawe otkrile grobovi
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista i vo niv golem
broj kerami~ki sadovi, kako i eden {lem od bronza.
Vo 1954 godina Narodniot muzej od Bitola izvr{il
za{titni iskopuvawa.
Ma~ki} P., Simoska D., 1955, 26-30. (D.S.)
16. VA[AREJCA
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severoisto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na Crna Reka, pri obrabotuvaweto na zemjata se
otkrieni temeli od objekti, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. Najdeni se moneti od Anas-
tasij koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
26
Mikul~i} G., 1987, 180. (G.M.)
17. VELU[INA
Velu{ka Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a vo neposrednata blizina na seloto Porodin,
na 400 m od negovata ju`na strana i na okolu 2 km
isto~no od seloto Velu{ina. Pretstavuva viso~in-
ka ‡ ve{ta~ki podignata tumba {to li~i na pre-
se~en konus, so elipsovidna osnova, postavena vo
pravec istok-zapad. Nejzinite dimenzii iznesu-
vaat: 250 m vo dol`ina, 150 m vo {irina i 0,70 do 5
m vo viso~ina. Okolniot teren e zaramnet i le`i
vo jugozapadniot del na Pelagoniskata Kotlina.
So ogled na permanentnite zemjodelski raboti, so
koi na prvite sloevi na tumbata im se naneseni
o{tetuvawa, a i zaradi nau~niot interes, vo 1971
godina se prezemeni za{titni iskopuvawa koi po-
docna, so mali prekini do 1984 godina, prodol`u-
vaat kako sistematski. So ovie raboti, glavno iz-
vedeni vo sredi{teto na tumbata, e konstatiran
kulturen sloj od 4 m ispolnet so ostatoci od `ive-
ewe rasporedeni vo ~etiri horizonta, izdvoeni
eden od drug so tanki sloevi od nasipana zemja, hro-
nolo{ki i kulturno povrzani. Vo site ovie hori-
zonti se otkrieni ostatoci od urnatini (ku}en
lepe`) i podovi od ku}i pravoagolni vo osnovata,
gradeni od materijali i na na~ini karakteristi~-
ni za neolitskite `iveali{ta, so taa razlika {to
drvenata gra|a bila masivna, a pletot kako i da ne
bil praktikuvan. Podovite vo poslednite dva ho-
rizonta bile od nabiena glina, a vo prvite imale
drvena supstrukcija. Vrz osnova na podvi`nite
naodi, a posebno na tipolo{kite karakteristiki
kaj keramikata (oblici, ornamentika, tehniki na
ukrasuvawe), a potoa i kaj kultnata plastika, vo
hronol{ka smisla naselbata e smestena vo vremeto
na postariot neolit. Stratigrafski najstariot
horizont (IV) ‡ Velu{ka tumba I, e od krajot na
raniot neolit, horizontot III ‡ Velu{ka tumba II,
pretstavuva preodna faza, dodeka horizontite II i
I, odnosno Velu{ka tumba III-IV, se od sredniot neo-
lit. Vo Velu{ka tumba I grubata keramika e ukra-
suvana so barbotin-lepenki i povlekuvawa so
prsti, a finata so ornamenti od bela boja (to~ki,
triagolnici, polumese~inki, „sigmi“ i strelki)
naslikani vrz sjajna crvena osnova. Od kultnite
predmeti se sre}avaat stilizirani `enski statuet-
ki i otvoreni `rtvenici na ~etiri nogalki so ap-
likacii vo vid na elenska glava. Vo Velu{ka tumba
II grubata keramika prodol`uva so istite oblici i
ornamenti, a se pojavuvaat organiziraniot barbo-
tin i ukrasuvaweto vo impreso-tehnika. Nezna~i-
telni se promenite i kaj finata keramika, so toa
{to me|u starite ornamenti naslikani so bela boja
se sre}avaat u{te branovidni lenti, skalesto
postaveni lenti i neopredeleni geometriski
motivi. Antropomorfnata plastika isto taka pro-
dol`uva, osobeno otvorenite `rtvenici {to aso-
II. BITOLA
ciraat na ku}a so pokriv na dve vodi i onie so `i-
votinski aplikacii. Velu{ka tumba III i IV, kako
srednoneolitski, gi imaat re~isi istite karakte-
ristiki, kako vo keramikata taka i vo kultnata
plastika, so taa razlika {to ornamentite vo t.n.
organiziran barbotin dominiraat, a kaj slikanata
keramika razvle~enite triagolnici i nejasnite
geometriski motivi, dodeka sigmata i ornamentot
vo oblik na bukvata Z postepeno is~eznuvaat. Ovde,
me|u kultnata palstika, kako zamena za otvorenite
`rtvenici se pojavuvaat `rtvenicite ‡ modeli na
ku}a so pokriv na dve vodi i antropomorfen
cilindar. Naodite od ovie dva horizonta napolno
se identi~ni so onie od naselbata Tumba {to se na-
o|a na okolu 1 km od Porodin. Vrz osnova na rezul-
tatite od ovaa naselba, predlo`ena e nova hrono-
lo{ka podelba za neolitot vo Pelagonija i so
ogled na negovite specifi~nosti vo materijalnata
kultura e izdvoen vo posebna kulturna grupa nare-
~ena velu{ko-porodinska.
Velu{ka Tumba, s. Velu{ina. ‡ Sad slikan so bela boja
od raniot neolit
GrbiÊ M., 1954, 133; Simoska D., Sanev V., 1975, 25;
Gara{anin M., 1979, 107‡114; Simoska D., Sanev V.,
1976, 31; Simoska D., 1986, 48; Sanev V., 1995, 34‡44.
(D.S., V.S.)
Sadevi, naselba od docnoanti~koto vreme. Nepos-
redno do seloto, od jugoisto~nata strana, pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni temeli od objek-
ti, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Najdeni se i moneti od Justinijan I koi se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} G., 1987, 180. (G.M.)
II. BITOLA
27
18. GNEOTINO
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Le`i isto~no od seloto, na visok rid so zaramneto
plato. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 26. (D.S.)
19. GORNO OREOVO
Kale ‡ Markovo Kale, utvrdena naselba od docno-
anti~koto vreme. Na okolu 4 km severozapadno od
seloto, na padinite na Baba, na visok rid so zaram-
neto plato koe zafa}a povr{ina od okolu 2 hek-
tara, se gledaat yidovi gradeni od kamen i varov
malter, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (T.J.)
20. GORNO SRPCI
Gramadi{te, naselba od rimskoto vreme. Vo Capar-
sko pole, koe se nao|a na 1 km ju`no od seloto, se
otkrieni ostatoci od svetili{te posveteno na
Fortuna Serapis. So sonda`nite istra`uvawa vo
1971 godina se otkrieni bronzeni statueti na Se-
rapis, Fortuna, Izida Fortuna i Herakle i mone-
ti. Vo dvorot na Ilija Andonovski, od ovoj lokali-
tet se ~uvaat pove}e mermerni spolii, me|u koi i
edna mermerna ara so gr~ki natpis, prili~no o{te-
tena. Mo`ebi lokalitetot Gradi{te e anti~kiot
grad Mikea ‡ stanica na patot Via Eignatia. Naodite
se ~uvaat vo seloto Gorno Srpci i vo Zavodot i
muzej vo Bitola.
Janakievski T., 1966, 259-261; Janakievski T., 1976,
189-204. (T.J.)
21. GORNO ^ARLIJA
Ogra|e, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 100 m ju`no od seloto, na povr{i-
na od okolu 1 hektar, pri obrabotuvaweto na zemja-
ta se otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i mno`estvo grade`en materijal. Spored is-
kazite na Mitko Trajkovski, ovde bilo najdeno zem-
jeno sat~e okolu koe imalo jaglen~iwa. (T.J., G.F.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na okolu 500
m zapadno od seloto, vo ramninata se izdigaat dve
pomali tumbi na koi se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, a spored ka`uvaweto na `itelite,
bile najdeni i moneti. (D.S., T.J., G.F.)
22. GRADE[NICA
Vakafsko Mesto, nekropola od helenisti~koto
vreme. Vo pravecot na anti~kata naselba Kale, na
ju`nata padina nad seloto, vo nivite se otkrieni
pove}e grobovi, a vo niv grobni prilozi: terakoti,
zlaten nakit, edna situla i dr. Denes se gledaat
grobovi pokrieni so monolitni kameni plo~i od
{krilec, od koi na edna ima gr~ki natpis. Na ovaa
lokacija, vo ponovo vreme, e izgradena crkvata Sv.
Nikola. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Belgrad, vo Muzejot na Makedonija vo Skopje i vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
VuliÊ N., 1931, 22; GrbiÊ M., 1954, 113; Proeva N.,
Ricl M., 1983, 37-38. (T.J., G.F.)
Kale, utvrdena naselba od helenisti~koto, rimsko-
to i docnoanti~koto vreme. Se nao|a na okolu 300
m jugozapadno od seloto, na viso~inka so strmni pa-
dini koja ima zaramneta terasa opkru`ena so od-
branbeni yidovi, pokrieni so nasip od zemja. Vnat-
re se gledaat ostatoci od yidovi na objekti, a po
povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, pokrivni }eramidi i mno`estvo grade`en
materijal. Najden e golem broj moneti od vremeto
na Filip V, Persej, Oktavijan, Tiberij, Antonin
Pij, Konstantin I, Konstancij II, Justin I i Justi-
nijan I. Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
GrbiÊ M., 1954, 113; Mikul~i} I., TIR, 60; Mikul~i}
G., 1987, 180. (T.J., G.F.)
Markoica, nekropola od rimskoto vreme. Se nao|a
na blaga padina vo neposrednata blizina na seloto.
Ovde selanite otkrile pove}e grobovi gradeni od
kameni plo~i. Na edna plo~a, koja se ~uva vo Zavo-
dot i muzej vo Bitola, ima gr~ki natpis.
VuliÊ N., 1931, 32; Papazoglu F., 1961, 31; Mikul~i}
I., TIR, 60; Proeva N., Ricl M., 1983, 37-38. (T.J., G.F.)
23. DALBEGOVCI
Bataci, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu 1,5
km jugoisto~no od seloto, pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni kameni plo~i i teguli od grob-
ni konstrukcii. (T.J., G.F.)
Kalajxica ‡ Slatina, naselba i nekropola od rims-
koto vreme. Na okolu 500 m jugoisto~no od seloto,
na povr{ina od 4 hektari, pri obrabotuvaweto na
nivite se otkrieni teguli, ~etvrtesti tuli, temeli
od objekti gradeni od kamen i kal, a isto taka i
grobovi. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi. (T.J., G.F.)
Tumba, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 700 m
isto~no od seloto i na okolu 200 m od u~ili{teto,
na blaga viso~inka ima temeli od yidovi otkrieni
so obrabotuvaweto na zemjata, a po povr{inata
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, ra~ni
melnici i drugo. (T.J., G.F.)
28
24. DEDEBALCI
Armatu{, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na okolu 2,5 km isto~no od seloto, vo blokot
na ZIK „Pelagonija“. So obrabotuvaweto na zemja-
ta se otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi, teguli i drug grade`en materijal. (T.J., G.F.)
Gradi{te, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na padinite na Sele~ka Planina, oddale~eni 1 km
isto~no od seloto, vo blokot na ZIK „Pelagonija”,
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli i golemo koli~estvo
grade`en materijal. Otkrieni se i kameni plo~i
od grobni konstrukcii. Lokalitetot zafa}a pros-
tor od okolu 1 hektar. (T.J., G.F.)
Ludej, naselba i nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na okolu 2 km od seloto, na padinite na Sele~-
ka Planina, vo blokot na ZIK „Pelagonija“ se ot-
krieni kameni plo~i od grobni konstrukcii, a po
povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, tuli i drug grade`en materijal. (T.J., G.F.)
Rit~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao|a
na okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto, na padinite
na Sele~ka Planina obrasnati so treva. Na povr-
{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. Vo neposrednata blizina ima
stolb od kamen dolg 2,5 m, zabien vo zemjata, a is-
to~no od nego, vo karpite ima vdlabnatini za po-
stavuvawe na drveni stolbovi. (T.J., G.F.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Vo ramnina-
ta, na okolu 500 m zapadno od seloto, se izdigaat
dve viso~inki ‡ tumbi so pomali dimenzii, na koi
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. (D.S.)
[iroka Padina, naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na 1.200 m ju`no od seloto Puturus i na
okolu 1.400 m od seloto Dedebalci. Vo blokot na
ZIK „Pelagonija“ po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
tuli i grade`en materijal. (T.J., G.F.)
[upuro, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na okolu 300 m od seloto, vo nivite na ZIK
„Pelagonija“. So obrabotuvaweto na zemjata se ot-
krieni fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli,
tuli i grade`en materijal. (T.J., G.F.)
25. DIHOVO
Bratindolska Reka, naselba od rimskoto vreme.
Smestena e levo od patot Bitola-Resen (stariot
pat), vo nivata na T. Dimevski. So obrabotuvaweto
na zemjata se otkrieni fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i drug grade`en materijal.
II. BITOLA
(T.J.)
Varvara, srednovekovna nekropola. Na isto~nata
periferija na seloto, vo mesnosta Lekovita Voda
se otkrieni kameni plo~i od grobni konstrukcii, a
najdeni se i krstovi od kamen. (T.J.)
Ogra|e, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Na
okolu 500 m isto~no od zadru`niot dom e otkrien
grob yidan od tuli povrzani so varov malter. Isto
taka se otkrieni i yidovi gradeni od kr{en kamen
i varov malter. Po povr{inata na terenot se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni
}eramidi. (T.J.)
Sv. Nedela, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
neposrednata blizina na mostot za Bitola se nao|a
malo crkvi~e, a okolu nego ostatoci od nekropola.
Mestoto se smeta za vakafsko. (T.J.)
26. DOBROVENI
Staro Selo, naselba od rimskoto vreme. Smestena e
na desnata strana na Staroselska Reka, vo nivata
na Todor Nedelkov. Po orawe, na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
grade`en materijal. (T.J.)
27. DOBROMIRI
Arapski Grobi{ta, naselba od neolitskoto vreme.
Se nao|a na 1 km severno od seloto i na okolu 400 m
isto~no od Crna Reka, na mala viso~inka so
zaramneto plato. Po povr{inata na nivite se sre-
}avaat mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi
i ku}en lepe`, a vo samiot centar na lokalitetot
ima nekolku kameni plo~i {to se postaveni verti-
kalno. (D.S.)
Golema Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na
1,5 km severno od seloto, vo neposrednata blizina
na staroto korito na Crna Reka, od negovata leva
strana se izdiga tumba visoka 3 m koja ima nepra-
vilna kru`na osnova so dimenzii od 210 x 100 m. So
intenzivnite zemjodelski raboti nejziniot prvo-
biten oblik e prili~no naru{en. Vo 1977 godina e
izvr{eno probno iskopuvawe pri {to se konsta-
tirani dva horizonta na `iveewe od vremeto na
sredniot neolit, odnosno od velu{ko-porodinskata
kulturna grupa. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 40; Simoska D., 1978, 14.
(D.S.)
II. BITOLA
29
Golema Tumba, s. Dobromiri. ‡ @rtvenik ‡ model na ku}a
od sredniot neolit
Gorna Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se na-
o|a na 1 km severno od seloto i na okolu 300 m za-
padno od patot za seloto Aglarci. Pretstavuva
blaga viso~inka so dimenzii od 80 x 150 m na koja
se smesteni sovremenite selski grobi{ta. Po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi.
Vuli} N., 1937, 25. (D.S.)
28. DOBRU[EVO
Erekovski Livadi, naselba od rimskoto vreme. Na
okolu 1 km severozapadno od seloto, pri obrabotu-
vaweto na zemjata se nao|aat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en
materijal. (T.J.)
Plo~i, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km severno
od seloto pri obrabotuvaweto na zemjata se ot-
krieni temeli od objekti gradeni od kamen i varov
malter, a po povr{inata se sre}ava mno`estvo
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i drug
grade`en materijal. (T.J.)
Seli{te, srednovekovna nekropola. Na 1 km sever-
no od seloto, spored ka`uvawata na `itelite, se
nao|alo staroto selo. Ovde se gledaat gramadi od
grade`en materijal, verojatno od crkva, a vo nepo-
srednata blizina ima grobovi gradeni od kameni
plo~i. @itelite nao|ale prsteni. (T.J.)
29. DOLENCI
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 500 m ju`no od seloto, levo od patot za
Ka`ani, na visok rid so zaramneto plato ima osta-
toci od tvrdina, pravoagolna vo osnovata, od koja
severnata i ju`nata strana se za~uvani vo dol`ina
od 125 m, a isto~nata i zapadnata od 120 m. Na sre-
dinata na isto~nata strana na tvrdinata ima porta
{iroka 3,30 m. Po edna mala kula imalo na sekoj
agol i po tri kuli na sredinata na sekoja strana.
Kulite se so polukru`en oblik, osven isto~nata.
Tvrdinata e gradena od kr{en kamen i varov mal-
ter. Vo 1928 godina N. Vuli} izvr{il mali son-
da`ni iskopuvawa pri {to konstatiral deka yido-
vite se za~uvani vo viso~ina do dva metri. Pri
posledniot uvid na terenot mo`e{e da se konsta-
tira deka tvrdinata e dosta o{tetena so vadewe na
kamen od strana na `itelite.
VuliÊ N., 1931, 22; GrbiÊ M., 1954, 119. (T.J., G.F.)
Staro Selo, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 700 m severozapadno od seloto, na blaga pa-
dina od desnata strana na stariot pat za seloto
Gope{ se gledaat temeli od crkva. Spored ka`u-
vawata na `itelite, pri obrabotuvaweto na zem-
jata bile nao|ani grobovi od kameni plo~i. Crkva-
ta e posvetena na sv. \or|ija. (T.J., G.F.)
Suvi Livadi, starohristijanska bazilika. Vo Ca-
parsko pole, na okolu 500 m isto~no od seloto, pri
podgotvuvaweto na terenot za ovo{ni nasadi bile
otkrieni ostatoci od temeli na starohristijanska
bazilika. So za{titnite iskopuvawa vo 1970-72 go-
dina e utvrdeno deka se raboti za trikorabna bazi-
lika, so narteks i po eden aneks na severnata i na
ju`nata strana. Vo centralniot korab ima mozai-
~en pod so geometriski i zoomorfni motivi i gr~-
ki natpis.
Janakievski T., 1978, 67-75. (T.J.)
30. DOLNO AGLARCI
Dolna Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Smes-
tena e vo ramninata oddale~ena okolu 700 m zapad-
no od seloto i na 500 m isto~no od Crna Reka. Na
povr{inata ima mnogubrojni fragmenti od neolit-
ska keramika. (D.S.)
Smailica, srednovekovna naselba i nekropola. Na
1 km severno od seloto, vo nivata na Lazo Petrev-
ski, pri obrabotuvaweto na zemjata se otkrieni
kerami~ki sadovi i yidovi gradeni od kamen i kal.
Isto taka, bila otkriena i plo~a na koja imalo
vre`an krst. (T.J., G.F.)
Tumba, srednovekovna nekropola. Na oddale~enost
od okolu 250 m zapadno od seloto, na blaga viso-
~inka {to zafa}a povr{ina od okolu 2.000 m2, na
samiot vrv ima ispraven kamen visok 1,25 m i {i-
rok 0,37 m. Na ednata strana na kamenot ima vdla-
bena ni{a vo koja se nao|a reljefno obraboten
krst. Na gorniot kraj na krstot, levo i desno se
vre`ani po eden mal krst so dimenzii 0,08 x 0,08 m.
(T.J., G.F.)
Tumba Grobi{ta, naselba od bronzenoto vreme. Le-
`i na 500 m severno od seloto i na okolu 700 m
30
isto~no od Crna Reka. Na povr{inata {to zafa}a
prostor od 50 x 70 m se sre}avaat mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi. Vo centarot na
tumbata ima plo~a, vertikalno zabiena, so dimen-
zii od 1,25 x 0,33 x 0,21 m, na koja na ednata strana e
vre`an krst. Nad krstot ima polukrug, a levo i
desno po edno malo krv~e, a pod niv pravoagolna
vdlabena povr{ina i vo nea vre`an krst. (D.S.)
31. DOLNO OREHOVO
Progon, naselba od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 46. (D.G.)
]eramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na 1 km severozapadno od seloto, na sama-
ta granica so sega{noto akumulaciono ezero. Ovde,
vo 1977 i 1979 godina, Zavodot i muzej od Bitola vr-
{el za{titno sonda`no istra`uvawe, pri {to se
otkrieni ostatoci od objekti gradeni od kamen i
kal i dvorno mesto poplo~eno so kameni plo~i. Od
otkrieniot podvi`en materijal zna~ajni se bron-
zenite moneti od III i IV vek i fragmentite od
kerami~ki sadovi so pretstava na Izida Fortuna.
Janakievski T., 1979, 75-82. (T.J.)
32. DOLNO ORIZARI
Geramidnica, naselba od bronzenoto i docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a na okolu 800 m ju`no od selo-
to. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, ku}en lepe` i fragmenti od rim-
ski tuli i pokrivni }eramidi. Spored iskazite na
`itelite, bile pronajdeni pove}e arheolo{ki
predmeti. (T.J.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Mesnosta se po~i-
tuva kako vakafska, a vodata od izvorot kako leko-
vita. Denes na ova mesto e podignata novata crkva
Sv. Petka. (T.J.)
33. DOLNO SRPCI
Beli Kamewa, nekropola od rimskoto vreme. Vo ni-
vata na Todor Galevski bila otkriena mermerna
plo~a so natpis, koja ne e za~uvana. (T.J.)
Seli{te, naselba od helenisti~koto vreme. Na
okolu 4 km zapadno od seloto po povr{inata se sre-
}avaat gramadi od grade`en materijal, obrasnati
so vegetacija. Ovde \or|i Gelevski na{ol tri
makedonski moneti od bronza od koi ednata dobro
za~uvana. Monetite se sopstvenost na nao|a~ot.
(T.J.)
Crkva Sv. Arangel, starohristijanska bazilika. Spo-
red ostatocite od arhitektonska plastika, crkvata
bila podignata vrz temeli na postar objekt. Pred
vlezot, od ju`nata strana ima stolb i profilirana
II. BITOLA
baza izraboteni od mermer, a okolu samata crkva
grobovi pokrieni so kameni plo~i. (T.J.)
Crkva Sv. Todor, starohristijanska bazilika. Crk-
vata e podignata vrz stari temeli, mo`ebi od bazi-
lika, na {to upatuvaat bazite i steblata od stol-
bovi prisutni vo dvornoto mesto okolu crkvata.
(T.J.)
34. DOLNO ^ARLIJA
Vo seloto, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
selskite ku}i i dvorovi se ~uvaat pove}e mermerni
spomenici, i toa: vo ku}ata na Du{an Vrtkovski
ima mermeren blok so pravoagolna forma, a vo dvo-
rot na Pande Janevski dva mermerni stolba i
mermerno korito. (T.J., G.F.)
Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Na severnata
periferija na seloto, vo ramninata se izdiga viso-
ka tumba so pre~nik od 80 x 90 m, vo ~ija osnova
sporadi~no se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi.
Vuli} N., 1937, 22. (D.S.)
Crkva Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vre-
me. Vo oltarot na crkvata, ~esnata trpeza e napra-
vena od mermerna ara vrz koja e postavena mermer-
na plo~a. Vnatre, vo jugoisto~noto }o{e na crkva-
ta e vgraden fragment od mermer, na ju`niot vlez
ima mermeren blok postaven kako prag, a vo jugoza-
padnoto }o{e od nadvore{nata strana se vgradeni
u{te dva mermerni bloka. Potekloto na ovie
spolii ne e poznato. (T.J., G.F.)
^arliski Tumbi, naselba od neolitskoto vreme. Na
okolu 3 km zapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na selskiot pat za Beranci se nao|aat tri po-
mali tumbi. Prvata ima pre~nik od okolu 60 m i
viso~ina od 1,30 m, vtorata e so pre~nik od 35 m i
viso~ina od 1,50 m, a tretata tumba e so pre~nik od
30 m i viso~ina od 1,40 m. Po povr{inata na site
tri tumbi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi. (D.S.)
35. DRAGARINO
Gradski Pat ‡ Stari Lozja, naselba od helenisti~-
koto i rimskoto vreme. Se nao|a na 300 m isto~no
od seloto. Po povr{inata na nivite ima mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni
}eramidi, tuli i drug grade`en materijal. Ottuka
poteknuvaat moneti od bronza (Koinon Makedo-
non), a spored ka`uvaweto na Vangel Razmovski,
najdeni se bronzeni moneti od helenisti~koto
vreme, kako i belezici od bronza so kraevi {to
zavr{uvaat vo forma na zmiska glava. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola. (T.J.)
II. BITOLA
31
Kolovoznik ‡ Kula, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Na zaramnetoto plato od malata viso~inka,
{to se nao|a na 1 km zapadno od seloto, se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gramadi od
grade`en materijal, verojatno ostatoci od edno-
korabna crkva. Isto taka, se gledaat i grobovi
pokrieni so po edna golema plo~a od kamen, orien-
tirani vo pravec istok-zapad. (T.J.)
36. DRAGO@ANI
Vakafski Lediwe, srednovekovna crkva. Na okolu
2 km zapadno od seloto, spored ka`uvaweto na
`itelite, se vadeni kamewa od urnata crkva koja
bila dolga 7‡8 m. Po povr{inata na terenot ima
gramadi od grade`en materijal. (T.J.)
Vo seloto ‡ Lediwe, srednovekovna nekropola. Vo
samoto selo, na mala viso~inka ima ostatoci od
nekropola. Grobovite se pokrieni so monolitni
kameni plo~i dolgi 2 m. (T.J.)
Gubernica, srednovekovna naselba. Se nao|a jugoza-
padno od seloto, na oddale~enost od okolu 4 km.
Vidlivi se grobovi gradeni od kamen, pokrieni so
kameni plo~i, so orientacija istok-zapad. (T.J.)
Dabi~ki, srednovekovna crkva. Spored ka`uvawata
na `itelite, na zapadnata periferija na seloto
imalo crkva, no sega se gleda samo golema gramada
od grade`en materijal. (T.J.)
Dabje, srednovekovna nekropola. Na 3,5 km jugois-
to~no od seloto se gledaat grobovi pokrieni so
kameni plo~i, so orientacija istok-zapad. (T.J.)
Ko~i{ta, srednovekovna naselba so crkva i nekro-
pola. Na okolu 4 km jugozapadno od seloto, na domi-
nanten rid bila starata lokacija na seloto koe,
spored ka`uvaweto, bilo zapaleno od Turcite. Os-
ven naselba, ovde ima i ostatoci od crkva, a vidli-
vi se i grobovi pokrieni so kameni plo~i, orienti-
rani vo pravec istok-zapad. (T.J.)
Porojnica, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1
km zapadno od seloto, na padinite na ridot se sre-
}avaat dosta fragmenti od kerami~ki sadovi so
siva i crvena faktura, par~iwa od tuli i pokrivni
}eramidi. Spored ka`uvawata na `itelite, bile
najdeni i pitosi. (T.J.)
37. DRAGO[
Lastojca, nekropola od `eleznoto vreme (III). Le`i
na blaga padina oddale~ena okolu 700 m isto~no od
seloto, neposredno do patot Bitola-Drago{-Lerin,
a blizu do mostot na Drago{ka Reka. Vo 1958
godina e otkrien grob graden od monolitni kameni
plo~i ‡ tip cista, vo koj e najden kerami~ki sad.
Simoska D., Sanev V., 1976, 58. (D.S.)
 38. DREVENIK
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a visoko vo planinskiot masiv, na okolu 5
km severno od seloto. Vidlivi se ostatoci od od-
branben yid, a po povr{inata se sre}avaat gramadi
od grade`en materijal. (T.J.)
^agorsko Kale, utvrdena naselba od docnoanti~ko-
to vreme. Na okolu 5 km ju`no od seloto, visoko vo
planinskiot masiv se gledaat ostatoci od odbran-
beni yidovi, a po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od tuli, }eramidi, pitosi i grade`en mate-
rijal. (T.J.)
39. \AVATO
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 3-4 km zapadno od seloto se sre}avaat
tragi od odbranben yid od kale koe najverojatno
bilo del od odbranbeniot sistem {to go obezbedu-
val preminot i e vo neposredna vrska so tvrdinite
kaj selata Dolenci, Lera i Stre`evo. (T.J., G.F.)
Sv. Bogorodica, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a na jugoisto~nata periferija na selo-
to. Pri izgradbata na selskiot pat, isto~no od crk-
vata se otkrieni grobovi gradeni od teguli, na dve
vodi. Vo tremot na crkvata se vgradeni pove}e
anti~ki tuli. (T.J.)
Staro Selo, srednovekovna naselba. Na okolu 3 km
jugozapadno od seloto se gledaat ostatoci od stara
selska naselba. (T.J., G.F.)
40. @ABENI
Staro Selo, naselba od neolitskoto vreme. Na
okolu 1 km severno od seloto, vedna{ pokraj patot
Bitola-Lerin, od negovata isto~na strana, vo ram-
ninata se izdiga tumba so nepravilna kru`na osno-
va od 200 x 220 m. So zemjodelskite raboti gornite
sloevi se isprevrteni taka {to na povr{inata se
sre}ava mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi
i ku}en lepe`.
GrbiÊ M., 1954, 113. (D.S.)
41. @IVOJNO
Bel Kamen (Beli Kamenovi), nekropola od `elez-
noto vreme. Vo 1956 godina Dragan Ta{kovski vo
svojata niva otkopal dve grobnici ‡ cisti. Nivata
se nao|a na edna prostrana padina koja postepeno se
spu{ta kon malata reka Zdravica, a e oddale~ena
1,5 km ju`no od seloto i nedaleku od granicata so
Grcija. Istata godina e izvr{eno za{titno isko-
puvawe (B. Josifovska) pri {to e otkrien u{te
eden grob so prilozi od kerami~ki sadovi, kopje i
32
no` od `elezo i nakit od bronza. Naodite se ~uva-
at vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1963, 287; Mikul~i} I., TIR, 136. (B.J.)
Vlaku, naselba od neolitskoto vreme. Na zaramne-
tata terasa, oddale~ena 1 km ju`no od seloto, koja
koso se spu{ta kon sever, se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi. Vo 1972 godina e izvr{eno
probno sonda`no iskopuvawe. Po povr{inata ima
pove}e vdlabnuvawa nastanati od propa|awe na
zemjata poradi prisustvo na rudarski okna za kopa-
we na jaglen. Naodite se nao|aat vo Zavodot i muzej
vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 37. (D.S.)
Gradi{te, utvrdena naselba od ranoanti~koto
vreme (arhajski period), docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Se nao|a 1,5 km jugoisto~no od selo-
to, na dominantniot rid Zabrdo. Ima zaramneto
plato, so prostor od 2 hektari, ogradeno so odbran-
ben yid. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. Najdeni se i moneti od Justin I, Justini-
jan I i postari. Vo sredniot vek gradi{teto bilo
povtorno naseleno.
Josifovska B., 1963; Mikul~i} I., TIR, 136; Mikul~i}
G., 1987, 180. (B.J.)
Dabica, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na
1 km ju`no od seloto i na okolu 500 m oddale~enost
od lokalitetot Vlaku. Po povr{inata na nivite
ima fragmenti od kerami~ki sadovi i orudija od
kamen i kremen. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Bitola. (D.S.)
Keralot, nekropola od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 136. (D.G.)
Saat Tumba, nekropola od rimskoto vreme.
VuliÊ N., 1933, 13, 19, 20; GrbiÊ M., 1954, 121; Mi-
kul~i} I., TIR, 136. (D.G.)
Crkva Sv. Ilija, osameni naodi od rimskoto vreme.
Od ju`nata strana pred urnatata crkva se nao|a
mermeren spomenik vo vid na kaseta, ornamentiran
so akantova rozeta, smestena vo ramka so forma na
romb.
Josifovska B., 1963, 288. (B.J.)
42. ZLOKU]ANI
Srtot, utvrdena naselba od `eleznoto vreme. Se
nao|a na okolu 1 km severno od seloto, na dolg gre-
ben, izdol`en vo pravec severoistok-jugozapad, koj
e del od najvisokiot vrv na planinskiot masiv
Neolica. Vidlivi se ostatoci od trasata na od-
branbeniot yid na naselbata. Po povr{inata na-
mesta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.
(D.S.)
II. BITOLA
 43. ZOVI]
Marta, nekropola od `eleznoto vreme (I). Vo 1963
godina, pri obikolka na terenot bile zateknati
dva skoro otvoreni grobovi od masivni monolitni
plo~i ‡ cisti. Vo edniot grob e najden sad so boeni
ornamenti, a vo drugiot del od `elezno kopje.
Mikul~i} I., 1966; Simoska D., Sanev V., 1976, 54.
(D.S.)
Tumba ^ebren, utvrdena naselba od rimskoto i doc-
noanti~koto vreme. Se nao|a na okolu 3 km zapadno
od s. Zovi}, na padinite na rit~eto Marta, na
viso~inka so nadmorska viso~ina od okolu 550 m.
Najvisokiot del od viso~inkata e zagraden so
odbranbeni yidovi, so prostor od 700 m2 koj ja ozna-
~uva naselbata od rimskiot period. Naselbata od
docnoanti~koto vreme zafa}a prostor od 2,4 hekta-
ri i e ogradena so impozantni odbranbeni yidovi
od ju`nata strana. Egzistirala sè do pa|aweto pod
turska vlast, po {to e svedena na manastirski
kompleks, ograden od tret yid koj samo se nasetuva
na terenot.
Tumba ^ebren, s. Zovi}. ‡ Utvrdena naselba od rimskoto
i docnoanti~koto vreme
Vo negovite ramki se naselbata, manastirot Sv.
Dimitar i crkvata Sv. Spas. Celiot kompleks za-
fa}a povr{ina od 27 hektari, koja od tri strani
(ju`nata, zapadnata i severnata) e zaokru`ena so
Crna Reka. (N.P.P.)
44. IVAWEVCI
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Le`i sever-
no od seloto, vo ramninata. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 27. (D.S.)
Crkva Sv. \or|i, osameni naodi od rimskoto i doc-
norimskoto vreme i sredniot vek. Crkvata Sv.
\or|i e izgradena vo 1847 g. Spored ka`uvaweto na
`itelite, starata crkva bila na mestoto kade {to
sega se nao|a u~ili{teto. Vo dvornoto mesto na
crkvata ima pove}e mermerni spomenici, i toa: ka-
II. BITOLA
33
pitel, ara i dve stebla od stolbovi od koi ednoto e
so natpis. (T.J.)
45. KA@ANI
Studena ^e{ma ‡ Ja{arova Kula, naselba od rim-
skoto vreme. Na okolu 2 km zapadno od seloto, na
viso~inka karakteristi~na po belata zemja, pri -
obrabotuvaweto na nivite se otkrieni ostatoci od
naselba (fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal). (T.J., G.F.)
46. KANINO
Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Se nao|a na
2,5 km isto~no od seloto i na okolu 500 m od patot
Bitola-Porodin-Drago{, vo nivite severno od Po-
rodin. Pretstavuva viso~inka izdol`ena vo osno-
vata, so dimenzii od 200 x 160 m i viso~ina od 0,50
vo zapadniot do 3,00 m vo isto~niot del. So obrabo-
tuvaweto na zemjata gornite sloevi se o{teteni.
Vo 1972 godina Zavodot i muzej od Bitola izvr{il
za{titno iskopuvawe. Vo kulturniot sloj debel 3
m se utvrdeni nekolku fazi na `iveewe od sred-
noto bronzeno vreme, prosledeni so mnogubrojni
kerami~ki sadovi i drugi arheolo{ki predmeti.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 51. (D.S.)
47. KARAMANI
Tumba, naselba od neolitskoto, eneolitskoto i
bronzenoto vreme. Se nao|a na okolu 1,5 km isto~no
od seloto i na okolu 2 km ju`no od seloto Trn,
pokraj desniot breg na rekata Dragor. Vo osnovata
ima pre~nik od okolu 250 m i za~uvana viso~ina od
6 m. Tumbata e delumno o{tetena u{te vo Prvata
svetska vojna so kopawe na vojni~ki rovovi i bun-
keri. Vo arheolo{kata literatura e poznata od
1938 g. so rekognoscirawata {to gi izvr{il W. A.
Heurtley. Po povr{inata na tumbata se sre}avaat
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi i oru-
dija od kamen i kremen. Vo tekot na 1974 g. se izvr-
{eni arheolo{ki iskopuvawa pri {to e konstati-
rana pove}eslojna stratigrafija so 4 horizonti na
`iveewe, od koi dva neolitski i po eden od eneo-
litskoto i ranobronzenoto vreme. Naodite se ~uva-
at vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Heurtley 1939, 198; Simoska D., Sanev V., 1976, 39;
Simoska D., Kitanoski B., Todorovi} J., 1977, 9-25.
(D.S.)
]oseica ‡ Bari, naselba od rimskoto vreme. Na 1
km severno od crkvata, vo nivata na Vangel Velkov-
ski, koja zafa}a povr{ina od 2 hektari, pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni yidovi ‡ edni
gradeni od kamen i kal, a drugi od kamen i varov
malter. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli i drug grade`en mate-
rijal. Otkrieni se i ostatoci od furna yidana od
kamen i tuli. (T.J.)
48. KRAVARI
@e`devo, naselba od docnoanti~koto vreme. Seve-
roisto~no od seloto, pod pettiot kanal, pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni ostatoci od na-
selba, i toa fragmenti od kerami~ki sadovi, po-
krivni }eramidi, tuli i mno`estvo grade`en mate-
rijal. (T.J.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Podignata e
vo ramninata severoisto~no od seloto. So zemjo-
delskite raboti taa e razvle~ena i ima nepravilna
kru`na osnova. Po povr{inata se gledaat mno`est-
vo fragmenti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
Tumba ‡ Staro Selo, naselba od neolitskoto, eneo-
litskoto i bronzenoto vreme. Se nao|a na okolu
800 m isto~no od centarot na seloto, a levo od sov-
remeniot pat Bitola-gr~ka granica. Ima razvle~e-
na nepravilna kru`na osnova i viso~ina do 2 m. Vo
ponovo vreme vo centarot na tumbata e podignata
crkvata Sv. Bogorodica i okolu nea grobi{ta. Na
isto~niot kraj e prese~ena so `elezni~kata pruga
Bitola-Lerin. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, a najdeni se kalap od
kamen za leewe na sekiri i sekira od bakar so edno
se~ilo. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bi-
tola.
Vuli} N., 1937, 27; Simoska D., Sanev V., 1976, 48.
(D.S.)
Crna Zemja, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 200 m isto~no od crkvata (pokraj prugata),
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli i pokrivni }eramidi.
(T.J.)
^ukut, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m zapadno od seloto, pri obrabotuvaweto
na zemjata, `itelite otkrile grobovi gradeni od
kamen, pokrieni so golemi kameni plo~i. (T.J.)
49. KREMENICA
Tumba, neolitska naselba. Le`i vo neposrednata
blizina na seloto i so trasiraweto na prugata Bi-
tola-Lerin e prese~ena na dve polovini. Po povr-
{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi. Nao-
dite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S.)
50. KRKLINO
Vr~va, srednovekovna naselba. Se nao|a kaj trafo-
stanicata, na jugoisto~nata periferija na seloto.
Spored sopstvenite ka`uvawa, Veqo Dejkoski pri
obrabotuvaweto na zemjata otkril pitosi, ra~na
34
melnica, }eramidi, fragmenti od kerami~ki sado-
vi, kako i temeli od yidovi yidani od kamen i kal.
(T.J.)
Krklino, slu~aen naod od `eleznoto vreme I. Vo
1957 godina od pretprijatieto „Otpad“ vo Bitola e
otkupen me~ od bronza od tipot „Erbenhein“, koj po-
teknuva od nepoznato nao|ali{te vo atarot na
seloto.
Simoska D., Sanev V., 1976, 53. (D.S.)
Krklinski Livadi ‡ Pod Liva|e, naselba od rim-
skoto vreme. Severoisto~no od seloto, a ju`no od
„Makpetrol“, po povr{inite na nivite ima mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, rimski
tuli i }eramidi. (T.J.)
Padarnica, nekropola od rimskoto vreme. Na oko-
lu 200 m ju`no od seloto, pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni grobovi so konstrukcija od
golemi teguli. (T.J.)
51. KRSTOAR
Grama|e, srednovekovna naselba. Na granicata na
atarite me|u selata Krstoar i Bistrica pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni ostatoci od te-
meli na ku}i gradeni od kamen i kal. Po povr{ina-
ta se sre}avaat fragmenti od pitosi, kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. (T.J.)
Miroi Ornici, starohristijanska bazilika. Na
okolu 300 m severozapadno od manastirot Kristo-
for, vojskata pri kopawe na rovovi vo 1954 godina
otkrila objekt so mozai~en pod. Objektot bil yidan
od kamen i varov malter. Denes po povr{inata na
prostorot ima fragmenti od pokrivni }eramidi,
tuli i drug grade`en materijal, a za~uvan e i eden
dovratnik od mermer. Spored iskazite na `i-
telite, odovde poteknuva kamenata plastika (delo-
vi od mermeren sarkofag, mermeren stolb i dr.)
{to se nao|a kaj manastirot. (T.J.)
52. KUKURE^ANI
Kula ‡ Ramnina, srednovekovna crkva. Okolu 1 km
jugozapadno od seloto, na padinite na planinata se
gledaat gramadi od grade`en materijal, a delumno
i temeli od yidovi. Spored edno predanie, ovde
imalo manastir. (T.J.)
Maglovska Niva, naselba od neolitskoto i rimsko-
to vreme. Le`i na 1 km severno od seloto. Bila vo
oblik na tumba koja so intenzivnoto obrabotuvawe
na zemjata delumno e naru{ena. Po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, ku}en lepe`, teguli i drug grade`en materijal.
(T.J.)
II. BITOLA
Tumba, naselba od neolitskoto i rimskoto vreme.
Isto~no od seloto, na levata strana od patot za
seloto Karamani, kaj mesnosta Sredni Livadi, se
izdiga blaga viso~inka {to dominira nad okolniot
teren. Ovde, pri zemjodelskite raboti `itelite
pronao|ale ku}en lepe`, pokrivni }eramidi i
mno`estvo fragmenti od neolitski i rimski kera-
mi~ki sadovi. (T.J.)

Tumba vo seloto, neolitska naselba i srednove-

kovna nekropola. Se nao|a vo centarot na seloto,
na mestoto na Domot. Vo vremeto na negovata iz-
gradba taa e celosno uni{tena i, spored informa-
ciite od selanite, bile isfrleni par~iwa od ku-
}en lepe`, mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi i bile rastureni pove}e grobovi gradeni od
kameni plo~i. (T.J.)

53. LA@EC

Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na

severoisto~nata periferija na seloto, vo livadite
pokraj bregot na La`ovska Reka. Delumno e o{te-
tena pri kopawe na rovovi i skrivnici vo vremeto
na Prvata svetska vojna, pa taka vo osnovata ima
pre~nik od 40 x 40 m i viso~ina od 2,20 m. Na povr-
{inata se gledaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i ku}en lepe`. (D.S.)
54. LERA
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Zapadno od seloto, na blaga viso~inka so nadmor-
ska viso~ina od 810 m, na leviot breg na rekata
[emnica se gledaat konturite na odbranbeniot be-
dem obrasnati so vegetacija. Po povr{inata se
sre}avaat dosta fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Kaleto zafa}a povr-
{ina od okolu 1 hektar, a pretstavuva del od od-
branbeniot sistem povrzan so kaliwata vo selata
Dolenci i Stre`evo.
GrbiÊ M., 1954, 120; Mikul~i} I., TIR, 78. (T.J., G.F.)
Kale, s. Lera. ‡ Utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme
(I.M.)
Kalu|eri, srednovekovna naselba. Na 1 km severo-
isto~no od seloto, na padinite na planinata, a na
desniot breg na rekata [emnica, pri izgradbata na
{umskiot pat se otkrieni dva pitosa. Po povr-
{inata ima gramadi od grade`en materijal. (T.J.,
G.F.)
Kora ‡ Tumba ‡ Anovi ‡ Trla, naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na severnite padini na lokalite-
tot Kale, po povr{inata ima mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi, delkani blokovi od
bigor, a spored ka`uvaweto na `itelite, ovde bile
nao|ani i moneti. Vo nivite na Todor i Kiro
Gerasimovski se otkrieni yidovi gradeni od kamen
so varov malter. (T.J., G.F.)
55. LISOLAJ

Crnobu~ki Rid, naselba od rimskoto vreme.

GrbiÊ M., 1954, 120. (D.G.)

56. LOGOVARDI

Bresje, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na

1,5 km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na Crna Reka. Ima oblik na tumba, so dimenzii vo
osnovata od 70 x 50 m i za~uvana viso~ina od 2‡2,5
m. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i ku}en lepe`. (D.S.)

Golema Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Le`i

na isto~niot kraj na seloto, pome|u ulicite „Stiv
II. BITOLA
35
Naumov“ i „Kajmak~alanska“. So izgradbata na sel-
skiot pat tumbata e o{tetena na isto~nata strana.
I pokraj toa, poradi oblikot i dimenziite, taa
izgleda impozantno. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 32. (D.S.)
Mala Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a na mestoto kade {to e podignat transforma-
torot vo seloto. Vo osnovata ima pre~nik od 50 m i
viso~ina od 1,5 m. So grade`nite raboti gornite
sloevi se o{teteni, so {to se naru{eni prvobit-
niot izgled i dimenzii. Denes na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija
od kamen i sl. (D.S.)
57. LOPATICA
Vo seloto, osamen objekt od rimskoto vreme. Na
okolu 100 m ju`no od crkvata Sv. Bogorodica se ot-
krieni mermerni blokovi koi sega se nao|aat vo
dvorot na Cveta Andreevska, i toa del od stolb, ba-
za i stela. Eden mermeren stolb e smesten vo dvorot
na crkvata. Spored iskazite na `itelite, ovde bil
otkrien del od objekt so svodesta konstrukcija,
graden od ~etvrtesti tuli povrzani so varov mal-
ter. (T.J.)
Dolni Leonik, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km
jugozapadno od seloto ima gramada od grade`en
kamen. Spored predanijata, na ova mesto bil manas-
tirot Sv. Pantelej. (T.J.)
Kalu|eri, srednovekovna crkva. Na 2 km severois-
to~no od seloto, na padinite na Bigla, spored ka-
`uvawata na `itelite, imalo manastir. Na tere-
not se gledaat gramadi od kamewa i grade`en mate-
rijal, a najdena e i strela dolga 10 sm. Naodot se
~uva kaj Done [atev od seloto. (T.J.)
Koritnica, nekropola od rimskoto vreme. Na oko-
lu 1 km isto~no od seloto so oraweto na zemjata bi-
le otkrieni grobovi od tipot „na dve vodi“ gradeni
od golemi teguli. (T.J.)
Ograda, naselba od docnoanti~koto vreme. Smeste-
na e na krajot od dolinata, vo neposrednata blizina
na patot Bitola-Demir Hisar. So obrabotuvaweto
na zemjata `itelite otkrile temeli od objekti, a
na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. Naj-
deni se i moneti od Anastasij, Justin I i postari,
koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
VuliÊ N., 1931, 29; GrbiÊ M., 1954, 120; Mikul~i} I.,
TIR, 80; Mikul~i} G., 1987, 180. (G.M.)
36
58. MAKOVO
Rimski Grobi{ta, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme.
Vuli} N., 1937, 29; Mikul~i} I., TIR, 83. (D.G.)
Staromakovski Dol, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 83. (D.G.)
59. MALOVI[TE
Markova Kula, utvrdena naselba od `eleznoto vre-
me. Na okolu 3 km severozapadno od seloto, na ram-
ninata na strmniot rid Vrte{ka smesten vo padi-
nite na Pelister se gledaat ostatoci od pomala
utvrdena naselba, a po povr{inata fragmenti od
kerami~ki sadovi. (D.S.)
Popova Niva, srednovekovna naselba. Vo neposred-
nata blizina na {talite, oddale~eni 1,5 km jugoza-
padno od seloto Ka`ani, desno od patot za seloto
Malovi{te, pri obrabotuvaweto na zemjata bile
otkrieni temeli od yidovi, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od tuli, pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (T.J.)
60. MEXITLIJA
Tumba (vo seloto), naselba od bronzenoto vreme. Vo
seloto, vo neposrednata blizina na kiselata voda
se izdiga impozantna tumba so pre~nik od okolu 80 m
i viso~ina od 4,5 do 5 m, na koja, vo ponovo vreme,
vo centralniot del e podignata xamija. Na povr{i-
nata mo`at da se sretnat fragmenti od kerami~ki
sadovi.
Vuli} N., 1937, 31. (D.S.)
61. MOGILA
Rekov~anska Tumba, naselba od neolitskoto vreme.
Le`i na okolu 200 m ju`no od Tumba I sred selo i
na okolu 100 m jugozapadno od Rowevska Tumba. Ima
nepravilna kru`na osnova so pre~nik od 80 x 70 m
i viso~ina od 1,5 m. Na povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i kugli~ki za pra-
}a od pe~ena zemja. (D.S.)
Rowevska Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a na okolu 200 m severoisto~no od Tumba I −
sred selo i pretstavuva neobraboten prostor op-
kru`en so novoizgradeni ku}i. Severniot kraj na
tumbata e o{teten so zasecite na selskiot pat. Na
povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
kugli~ki za pra}a i drug neolitski materijal.
(D.S.)
Tumba ‡ Selska crkva, naselba od neolitskoto vre-
me. Le`i severoisto~no od Tumba I − sred selo.
Pretstavuva viso~inka so pre~nik vo osnovata od
okolu 150 m i viso~ina od 3-3,50 m, na koja se po-
II. BITOLA
dignati selskata crkva i grobi{tata. Na povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
drug neolitski materijal.
Simoska D., Sanev V., 1976, 37. (D.S.)
Tumba vo Liva|eto, naselba od neolitskoto vreme.
Se nao|a na 2 km severoisto~no od seloto, vo nepo-
srednata blizina na selskiot pat za seloto ^arli-
ja. Ima pre~nik vo osnovata od okolu 80 m i viso-
~ina od 1-1,50 m. Na povr{inata se nao|aat frag-
menti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
Tumba Trnska ‡ Mogilska, naselba od neolitskoto
vreme. Se nao|a na granicata me|u atarite na sela-
ta Mogila i Trn, na okolu 1 km severno od Mala i
Golema Tumba kaj seloto Trn. Na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.
Simoska D., Sanev V., 1976, 37. (D.S.)
Tumba I ‡ sred selo, naselba od neolitskoto vreme.
Le`i vo centralniot del na seloto, na mestoto na
koe se nao|aat zadru`niot dom, ambulantata i sta-
roto u~ili{te. So izgradbata na ovie objekti tum-
bata e zaramneta i re~isi celosno uni{tena. Vo
1975 godina, neposredno pred postavuvaweto na te-
melite za ambulantata e izvr{eno sonda`no kopa-
we pri {to e konstatirano deka vo dlabo~ina do
1,50 m kulturniot sloj e naru{en so vkopuvawe na
grobovi od srednovekovna nekropola, kako i so ko-
paweto na jami vo koi se najdeni kerami~ki sadovi
od vremeto na Slovenite. Debelinata na kultur-
niot sloj, od sega{nata povr{ina do zdravicata,
iznesuva 6 m i vo nego se izdvojuvaat dva kulturni
stratuma so mno`estvo kerami~ki sadovi, kultni
predmeti i orudija od kremen, kamen i koska, koi
vremenski mu pripa|aat na postariot neolit vo
Pelagonija, odnosno na velu{ko-porodinskata kul-
turna grupa.
Simoska D., Sanev V., 1976, 36; Simoska D., Kitano-
ski B., Todorovi} J., 1979, 9-29; Simoska D., 1989,
138. (D.S.)
Tumba II ‡ [kolska Tumba, naselba od neolitskoto
vreme. Se nao|a isto taka vo seloto, na rastojanie
od okolu 120 m od naselbata Tumba I − sred selo.
Ima pre~nik vo osnovata od 180 m i viso~ina od 2
m. Na nea se podignati nekolku selski ku}i, a i
osumgodi{noto u~ili{te, so {to se napraveni go-
lemi o{tetuvawa, osobeno na gornite sloevi koi
se napolno uni{teni. Vo 1977 godina e izvr{eno
sonda`no iskopuvawe vo dvorot na Tome Avtoro-
ski, pri {to e konstatiran kulturen sloj debel 6,90
m, ispolnet so mno`estvo kerami~ki sadovi i drug
arheolo{ki materijal od vremeto na postariot
neolit (velu{ko-porodinska grupa). Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S.)
[emoska Tumba, naselba od neolitskoto i bron-
zenoto vreme. Se izdiga na okolu 500 m zapadno od
seloto. Ima nepravilna kru`na osnova so dimenzii
od 100 x 80 m. Na povr{inata se sre}avaat
II. BITOLA
37
fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija od kremen
i kamen, kako i tegovi i kugli~ki za pra}a od
pe~ena zamja. (D.S.)
62. MOJNO
Bel Kamen, naselba od `eleznoto i docnoanti~ko-
to vreme. Se nao|a na okolu 2 km zapadno od seloto,
na mestoto kade {to terenot preminuva vo Pelago-
niskata Ramnina, od severnata strana na patot Moj-
no-Musinci. Lokalitetot e tumba delumno uni{tena
u{te vo vremeto na podigaweto na docnoanti~kata
naselba okolu nea. Na povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, vremenski
razli~ni.
Mikul~i} I., TIR, 87. (D.S.)
Elenik ‡ Gradi{te ‡ Marin Grad, utvrdena na-
selba od helenisti~koto i docnoanti~koto vreme.
VuliÊ N., 1933a, 282; Mikul~i} I., TIR, 87. (D.G.)
Liljak, utvrdena naselba od `eleznoto vreme. Na
okolu 1,8 km isto~no od seloto i na okolu 300 m
severno od prevojot preku koj minuva patot Mojno-
Orle, na tesen greben na Sele~ka Planina se
gledaat ostatoci od mala naselba, a po povr{inata
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
Rupa, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
700 m severoisto~no od seloto, pri obrabotuvawe-
to na nivite se otkrieni temeli od objekti, a po
povr{inata fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. Najdeni se moneti od
Anastasij. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Mikul~i} I., 1970, 325-347; Mikul~i} I., TIR, 87; Mi-
kul~i} G., 1987, 180. (G.M.)
[ipur, naselba od rimskoto vreme i bazilika od
starohristijanskiot period.
Mikul~i} I., TIR, 87. (D.G.)
63. MUSINCI
Ogra|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na jugo-
zapadniot rab na seloto, po povr{inata na nivite
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, po-
krivni }eramidi, a se gledaat i gramadi od gra-
de`en materijal. (T.J.)
Salija ^e{ma ‡ Tumba (Stara Reka), naselba od
docnoanti~koto vreme. Na okolu 2,5 km zapadno od
seloto, od dvete strani na patot za seloto Dobru-
{evo, po povr{inite na nivite se sre}ava mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni
}eramidi i grade`en materijal. Spored ka`uvawe-
to na `itelite, pri oraweto naiduvale na temeli
od yidovi gradeni od kamen i varov malter. (T.J.)
 64. NI@EPOLE
Gorno Selo, srednovekovna naselba. Na okolu 1,5
km od seloto se gledaat ostatoci od naselba obras-
nata vo gusta vegetacija. (T.J.)
Kaj Crkvata, srednovekovna naselba i nekropola.
Na okolu 1,5 km zapadno od seloto, pri obrabotu-
vaweto na zemjata se otkrieni yidovi, a isto taka i
kameni plo~i od konstrukcija na grobovi. (T.J.)
65. NOVACI
Tumba ‡ Selski grobi{ta, naselba od bronzenoto
vreme. Se izdiga na 500 m severno od seloto, ved-
na{ do levata strana na patot za Dobromiri. Ima
sredna golemina, so za~uvana viso~ina od 6 m i ne-
pravilna kru`na osnova. Vo Prvata svetska vojna
pri kopaweto na rovovi se napraveni zna~itelni
o{tetuvawa, a vo ponovo vreme tuka se locirani
selskite grobi{ta. Po povr{inata mo`e da se
sretnat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i orudija od kamen. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Vuli} N., 1937, 33. (D.S.)
66. NOVO ZMIRNEVO
Dolni Visoi, naselba od neolitskoto i eneolit-
skoto vreme. Vo atarot na seloto, pri kopaweto na
kanalot za navodnuvawe od sistemot Stre`evo na-
selbata delumno e o{tetena. So za{titnite arheo-
lo{ki iskopuvawa, izvedeni od strana na Zavodot
i muzej od Bitola, se konstatirani dva horizonta
na `iveewe i se otkrieni mnogubrojni arheolo{ki
naodi: kerami~ki sadovi, kultni predmeti i oru-
dija od koska, kamen i kremen. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S.)
67. NO[PAL
Bela Crkva, starohristijanska bazilika i nekro-
pola. Na severnata periferija na seloto vo 1984
godina vrz stari temeli e izgradena crkva. Pritoa
se najdeni delovi od mermerni stolbovi i drugi
mermerni par~iwa. Spored ka`uvaweto na Vasil
Bo{evski od ova selo, pri obrabotuvaweto na zem-
jata, severozapadno od crkvata, otkril dva groba
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista, vo koi imalo
stakleni sat~iwa. Od ovoj lokalitet poteknuva del
od siva plo~a so gr~ki natpis staven pred vlezot vo
ku}ata na V. Bo{evski. (T.J.)
Tumba, naselba od neolitskoto i rimskoto vreme.
Na okolu 2,5 km jugozapadno od seloto, pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni yidovi gradeni
38
od kamen, varov malter i tuli. Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi od neo-
litskoto i rimskoto vreme. (T.J., G.F.)
Tumba ‡ Gajtanica, naselba od neolitskoto i doc-
noanti~koto vreme. Na okolu 1 km od seloto, na
mala viso~inka ‡ tumba o{tetena od intenzivnoto
obrabotuvawe na zemjata, vo nivata na Petre Loza-
novski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, kameni i kremeni orudija, ku}en lepe` i
fragmenti od teguli, pitosi i drug grade`en mate-
rijal. (T.J., G.F.)
Tumba ‡ Gorni Livadi, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 500 m severozapadno od seloto, na
blaga viso~inka ‡ tumba o{tetena od intenzivnoto
obrabotuvawe na zemjata, po povr{inata se gledaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni }erami-
di, cevki za vodovod, kako i drug grade`en mate-
rijal. (T.J., G.F.)
Crkva Sv. Nikola, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo dvorot na crkvata ima nekolku mermerni
spolii, i toa: mermerna ara so gr~ki natpis i mer-
merna baza, koi se doneseni od nepoznat lokalitet.
VuliÊ N., 1931, 44. (T.J., G.F.)
68. OLEVENI
Sv. Ana, osamen naod od helenisti~koto vreme. Vo
portalot na crkvata {to se nao|a na 1 km zapadno
od seloto e vgradena kako spolija plo~a so gr~ki
natpis od 13 reda, datiran vo IV vek pred n.e.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 53; Papazoglu F.,
1970v, 99-113; Hatzoupolos M.B., 1982, 21-42.
(V.B.G.)
69. OPTI^ARI
Na Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na okolu
1 km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina na
Crna Reka ima viso~inka so dimenzii od 120 x 160
m vo osnovata i viso~ina od okolu 2,5 m. Po povr-
{inata se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi, ku}en lepe`, kameni i kremeni
orudija. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Vuli} N., 1937, 33. (D.S.)
Trn Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na 2 km od seloto i na okolu 50 m od selskiot pat za
Kravari. Visoka e okolu 3 m, a vo osnovata ima
pravilna kru`na forma. Po povr{inata se sre}a-
vaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi,
dislociran ku}en lepe`, orudija od kamen, koska i
pe~ena zemja. Najdeni se i fragmenti od `rtveni-
II. BITOLA
ci, cilindri so antropomorfna pretstava. Naodi-
te se nao|aat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 40. (D.S.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na
okolu 2 km isto~no od seloto i 7 km isto~no od
patot Bitola-Lerin, kako i na okolu 1,5 km zapadno
od koritoto na Crna Reka. Vo osnovata ima
pre~nik od 240 x 240 m i za~uvana viso~ina od 4,5
m. Vo 1988 godina e vr{eno sonda`no iskopuvawe
pri {to e utvrdena pove}eslojna naselba od vre-
meto na raniot i sredniot neolit, odnosno od ve-
lu{ko-porodinskata kulturna grupa. Otkrien e go-
lem broj podvi`ni predmeti, i toa: fragmenti od
kerami~ki sadovi, kultni predmeti i orudija od ka-
men, kremen i koska. Naodite se ~uvaat vo Zavodot
i muzej vo Bitola.
Simoska D., Kuzman P., 1990, 63. (D.S.)
70. OREHOVO
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 94. (D.G.)
71. ORLE
Najdenka, nekropola od `eleznoto vreme II. Na
okolu 700 m severoisto~no od seloto, sopstvenikot
na nivata \or|i Jo{evski, vadej}i plo~i za sel-
skiot most, vo 1975 godina otkril grob od monolit-
ni kameni plo~i i vo nego grobni prilozi: kera-
mi~ki sad i nakit od bronza (fibula vo vid na o~i-
la). Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bito-
la.
Simoska D., Sanev V., 1976, 53. (D.S.)
72. PARALOVO
Maver, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
vremeto na izgradbata na noviot pat, na 1,2 km za-
padno od seloto bila otkriena i delumno o{tetena
nekropola. Vo 1986 i 1988 godina se izvr{eni za{-
titni iskopuvawa so koi se otkrieni 62 groba gra-
deni od golemi kameni plo~i. Pogrebuvaweto e
skeletno, a od grobnite prilozi najmnogubrojni se
kerami~kite sadovi, prstenite i monetite. Naodi-
te se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
\or|ioska A., 1990, 174. (A.\.)
73. PODINO
Crkva Sv. Bogorodica, osameni naodi od starohristi-
janskoto vreme. Vo crkvata i vo nejzinoto dvorno
mesto ima nekolku mermerni spolii, i toa: meno od
mermer vgradeno vo skalite, pred vlezot na crk-
vata ima golema mermerna plo~a, a edna parapetna
plo~a le`i pokraj apsidata. (T.J.)
II. BITOLA
39
74. POE[EVO
Tumba v selo, naselba od bronzenoto vreme. Vo se-
loto, vo neposrednata blizina na raskrsnicata se
izdiga tumba o{tetena od site strani, visoka oko-
lu 3 m. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 37. (D.S.)
75. PORODIN
Bara Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao-
|a vo ramnoto pole, na okolu 1,8 km isto~no od se-
loto, a na okolu 800 m zapadno od sovremeniot pat
Bitola-Lerin. Po oblikot i dimenziite e sli~na
na mnogubrojnite tumbi vo Pelagonija. So inten-
zivnoto obrabotuvawe na zemjata, a u{te pove}e so
izgradbata na kanalot za navodnuvawe i so trasira-
weto na selskiot pat, tumbata e zna~itelno o{te-
tena. Taka, denes taa e sosema ramna i malku se
izdvojuva od okolniot teren. Vo 1978 i 1979 godina
se izvr{eni za{titni iskopuvawa pri {to se kon-
statirani dva horizonta na `iveewe. Postariot
horizont mu pripa|a na sredniot neolit (Velu{ina
III, IV), a pomladiot na docniot neolit i preminot
vo eneolitskoto vreme. Od otkrieniot materijal
najmnogubrojni se kerami~kite sadovi i orudijata
od kamen i kremen. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 42. (D.S.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na rastoja-
nie od okolu 1,5 km isto~no od seloto i na 800 m za-
padno od asfaltniot pat Bitola-Lerin, vo ramni-
nata se izdiga tumba visoka 2,5 m i so pre~nik vo
osnovata od okolu 150 m. Vo 1953/54 godina Narod-
niot muzej od Bitola, pod rakovodstvo na M. Grbi}
i so u~estvo na grupa sorabotnici, izvr{il siste-
matsko iskopuvawe vo centralniot del na tumbata.
Zna~ajno e otkrivaweto na ostatoci od lepe` od
yidovi na trapezoidna ku}a i mno`estvo podvi`en
arheolo{ki materijal od koj se izdvojuvaat kera-
mi~kite sadovi, antropomorfnata i zoomorfnata
plastika i posebno `rtvenicite ‡ maketi na ku}i
so antropomorfni cilindri. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Grbi} M., Ma~ki} P., Na| P., Simoska D., Stalio B., 1960;
Simoska D., Sanev V., 1976, 33. (D.S.)

Tumba, s. Porodin. ‡ Antropomorfen cilindar od `rtvenik
od sredniot neolit
76. RADOBOR
Tumba, naselba od neolitskoto, eneolitskoto i
bronzenoto vreme. Se nao|a vo neposrednata blizi-
na na utokata na [emnica vo Crna Reka. Ima pre~-
nik od okolu 200 m i viso~ina do 3 m. So meliora-
cionite zafati, osobeno so pro{iruvaweto na ko-
ritoto na Crna Reka, isto~nata polovina na tumba-
ta e re~isi raznesena. Vo 1977 i 1990/91 godina se
izvr{eni za{titni arheolo{ki iskopuvawa pri
{to e konstatiran kulturen sloj od 4 m so nekolku
horizonti na `iveewe. Spored mnogubrojnite pri-
meroci od fragmentirani i celi kerami~ki sado-
vi, razli~ni po formata, po na~inot na izrabotu-
vaweto i po mestoto na otkrivaweto, sigurno e de-
ka naselbata bila formirana na krajot od neolit-
skoto vreme. @ivotot prodol`il i podocna, vo ene-
olitskoto vreme, a osobeno vo bronzenoto vreme.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Todorovi} J., Simoska D., Kitanoski B., 1985-87, 10;
Petrova E., 1996. (D.S.)
Tumba ‡ Kopilica, naselba od neolitskoto vreme.
Na okolu 2 km severozapadno od seloto, a na 300-400
m od upravnata zgrada na ZIK „Pelagonija“, pogon
40
vo seloto Radobor, pri oraweto na nivite se otkri-
eni mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi,
par~iwa od ku}en lepe` i orudija od kamen i
koska. (T.J., G.F.)
77. RAMNA
Vi{na, srednovekovna crkva i nekropola. Vo niva-
ta na Kole Lozanoski, {to se nao|a na okolu 300 m
ju`no od seloto, se otkrieni temeli od crkva, a vo
neposrednata blizina i grobovi. (T.J., G.F.)
Ramenska Grmada, depo na srednovekovni ‡ vizan-
tiski moneti. So rilaweto na zemjata za ovo{tar-
nik na stopanstvoto „Ovo{tar“ od seloto Ka`ani
vo 1967 godina e otkrieno bogato depo na ~ankovid-
ni moneti, koe broi 9.190 primeroci, vo koe se zas-
tapeni slednite vladeteli: Manuel I Komnen, An-
dronik I Komnen, Isak II Angel i Aleksij III Angel.
Lokalitetot se nao|a vo centralniot del od
severnata polovina na Caparsko Pole. Na povr{i-
nata na nivite se gledaat ostatoci od pomala na-
selba. Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Janakievski T., 1977, 209-214. (T.J.)
Ramenska Tumba, starohristijanska bazilika. Na 2
km jugozapadno od seloto, vo Caparsko Pole, pri
za{titnite arheolo{ki iskopuvawa vo 1966 godina
e otkriena starohristijanska bazilika. Bazili-
kata e trikorabna, so narteks i dva aneksa na ju`-
nata i eden na severnata strana. Podot bil poplo-
~en so tuli.
Janakievski T., 1966, 145. (T.J.)
78. RAPE[
Bel Kamen, nekropola od `eleznoto vreme. Na od-
dale~enost od 1,3 km isto~no od seloto, na nizok
greben {to se spu{ta kon kawonot na Crna Reka se
otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip
cista, i vo niv grobni prilozi (kerami~ki sadovi i
nakit od bronza). Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 57. (D.S.)
Karanka, nekropola od `eleznoto vreme I. Na 1 km
severno od seloto Petre Todorovski pri oraweto
na svojata niva otkopal grob napraven od monolit-
ni kameni plo~i ‡ tip cista, vo koj prona{ol eden
mal kerami~ki sad i nakit od bronza.
Simoska D., Sanev V., 1976, 54. (D.S.)
Lisi~in Kamen, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 106. (D.G.)
Slamite (Vozi{ta ‡ Kamenot), nekropola – tumuli
od `eleznoto i docnorimskoto vreme. Se nao|a vo
jugozapadniot del na Mariovskata visoramnina, na
okolu 1,5 km severoisto~no od seloto, na srtot od
ridot {to se izdiga i go obgraduva leviot breg na
II. BITOLA
 Slami{te, s. Rape{. ‡ Grobovi pod tumul od `eleznoto vreme
Makovska Reka. Se raboti za dve lokacii, oddale-
~eni 400 m edna od druga, na koi se gledaat kameni
konstrukcii od grobovi o{teteni so zemjodelskite
raboti. So probnite arheolo{ki iskopuvawa vo
1989 godina od strana na Zavodot i muzej od Bitola
na lokacijata Vozi{ta, so povr{ina od 70 x 20 m,
se otkrieni tri pogrebuvawa vo grobovi od kameni
plo~i – cisti, pod tumul so kalota od nafrleni ka-
meni plo~i i prsten vo osnovata od obi~en i kr{en
kamen. Isto taka se najdeni i drugi 4 groba {to
bile sekundarno vkopani vo docnoanti~koto vreme.
Na vtorata lokacija, Kamenot – zaramnet del od
padinata, istra`uva~ite otkrile 6 groba, so dosta
o{teteni konstrukcii i skromni prilozi od
`eleznoto vreme. Koncentracijata na kamewata i
postavenosta na grobovite asociraat na pogrebuva-
wa pod tumuli, i toa na dva mali so po nekolku po-
kojnici. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Mikul~i} I., 1966, 28; Simoska D., Sanev V., 1976,
54; Vasileva M., 1993, 71-80. (V.S.)
^uki, docnoanti~ka nekropola.
Mikul~i} I., TIR, 106. (D.G.)
79. RA[TANI
Zmei{te, utvrdena naselba od `eleznoto vreme. Na
800 m severno od seloto, na dominantniot rid so
zaramnet vrv se gledaat ostatoci od trasata na
nekoga{niot bedem na naselbata. Na povr{inata
II. BITOLA
41
se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi.
GrbiÊ M., 1954, 113. (D.S.)
Stari Grobovi, srednovekovna nekropola. Na mala
viso~inka {to se nao|a vo neposrednata blizina na
crkvata Sv. Nikola, od ju`nata strana na seloto,
vo 1981 godina e izvr{eno arheolo{ko istra`u-
vawe pri {to se otkrieni grobovi gradeni od kame-
ni plo~i. Vo grobovite se najdeni i grobni prilo-
zi, i toa prsteni, obetki, belezici i dr. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Kepeska L., Filipovska G., 1987, 195. (L.K., G.F.)
80. RIBARCI
Vo seloto, osamen naod od rimskoto vreme. Vo dvo-
rot na Traj~e Mitrevski se nao|a ara od mermer so
o{teteno natpisno pole, za koja ne se znae od kade
e donesena. (T.J.)
Smailica, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km
ju`no od seloto pri obrabotuvaweto na zemjata se
otkrieni temeli od objekti gradeni od kamen i kal.
Po povr{inata se sre}avaat pokrivni }eramidi,
rimski tuli i fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. (T.J.)
Tumbi, naselba od neolitskoto vreme. Na severoza-
padnata periferija na seloto se zabele`uvaat pet
tumbi naredeni blisku edna do druga, so pre~nik
{to se dvi`i od 60 do 80 m i za~uvana viso~ina od
okolu 2 m, so isklu~ok na edna koja e malku poviso-
ka (2,50 m). Na site pet tumbi po povr{inata ima
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi i par-
~iwa od ku}en lepe`.
Vuli} N., 1937, 41. (D.S.)
81. ROTINO
Arnautski Pat, pat od rimskoto vreme. Pri izgrad-
bata na ovo{tarnikot na stopanstvoto „Ovo{tar“
bil uni{ten pogolem del od anti~ki pat, najve-
rojatno del od trasata na Via Egnatia.
Janakievski T., 1976, 189. (T.J.)
Manastirska Crkva ‡ Sv. Ilija, srednovekovna na-
selba. Na 200-300 m ju`no od seloto, spored `ite-
lite, vo mesnosta Mala Korija pri obrabotuvaweto
na zemjata se zabele`ani temeli od stari objekti.
Vo ponovo vreme ovde e izgradena crkva vrz temeli
od star objekt. (T.J., G.F.)
Stara Crkva, srednovekovna crkva i nekropola.
Kaj mesnosta Dabot, {to se nao|a na 2 km severo-
isto~no od seloto i levo od stariot pat Bitola-
Ohrid, se gledaat ostatoci od crkva. Vo neposred-
nata blizina, vo nivata na Trajan Koteski bile
otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i. (T.J.,
G.F.)
Staro Selo, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a
na 700 m severoisto~no od seloto, vo mesnosta Sta-
ro Selo, kade {to pri obrabotuvaweto na zemjata
bile otkrieni temeli od yidovi gradeni od kamen i
varov malter i pitosi. Na povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, imbreksi, pitosi
i grade`en materijal. (T.J., G.F.)
82. SVETI TODORI
Vasili~ini Grobi{ta, srednovekovna nekropola.
Na okolu 1.500 m severozapadno od lokalitetot
manastir Sv. Todor se nao|aat grobovi. (T.J.)
Kale, utvrdena naselba od helenisti~koto vreme.
Na okolu 4-5 km zapadno od seloto, vo planinskiot
masiv, na te{ko pristapna ridska viso~ina (kota
1.494 m) se nao|aat ostatoci od bedemot na kaleto,
obrasnati vo vegetacija i burjan, ~ii konturi sose-
ma jasno se ocrtuvaat . (T.J.)
Kr~in, svetili{te i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na malo plato {to se nao|a na ju`nata peri-
ferija na seloto, spored iskazite na `itelite bi-
le otkrieni grobovi gradeni od golemi kameni
plo~i ‡ tip cista. Isto taka se otkrieni i ostato-
ci od temeli na crkva gradena od kr{en kamen i
varov malter. Najdena e i mermerna plo~a so rel-
jefna pretstava na ~ove~ki figuri. Na povr{inata
42
na lokalitetot ima dve obraboteni mermerni
plo~i. (T.J.)
Kutlina, osamen naod od rimskoto vreme. Vo nivata
na semejstvoto Dim~evci, {to se nao|a na okolu 2
km severoisto~no od seloto, e najdena mermerna
stela so reljefna pretstava na ma`, `ena i ~etiri
deca me|u niv. Stelata se ~uva vo tremot na selska-
ta crkva. (T.J.)
Ku~kina Leska ‡ Ku~kino Selo, srednovekovna na-
selba. Na okolu 2-3 km zapadno od seloto, po povr-
{inata se gledaat gramadi od kr{en kamen. Spored
ka`uvaweto na `itelite, ovde bilo locirano
staroto selo. (T.J.)
Crkvi{te, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
700 m isto~no od seloto, po povr{inata na nivite
se gledaat gramadi od kr{en kamen, fragmenti od
kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. Od ovoj
lokalitet se odneseni vo selskata crkva nekolku
mermerni predmeti: ara bez natpis so reljefni
ukrasi, stela so reljefna pretstava na ma`, `ena i
~etiri deca, osmoagolen mermeren stolb (fragmen-
tiran) i fragmentirana mermerna stela koja e
vgradena vo kambanarijata. (T.J.)
^e{mina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km severno od seloto, pri obrabotuvaweto na zem-
jata `itelite otkrile temeli od stari objekti gra-
deni od kal i kamen. Po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi, fragmenti od mermerni plo~i
i dr. (T.J.)
83. SKO^IVIR
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Na 9 km isto~no od seloto i na 3 km od {umskata
ku}a Jelak, visoko vo planinskiot masiv na Kajmak-
~alan (kota 1.370), opkolen od trite strani so
rekata Kowarka i nejzinite pritoki, se izdiga vrv
so zaramneto plato na ~ija povr{ina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi. Spored mestopo-
lo`bata i materijalot, sigurno e deka se raboti za
utvrdena naselba od `eleznoto vreme. (D.S.)
Kale ‡ Petalinsko, utvrdena naselba od `eleznoto
vreme. Se nao|a 5 km isto~no od seloto, vo nepo-
srednata blizina na mestoto kade od patot Sko~i-
vir-Staravina se izdvojuva krak za Jelak, na visok
i prirodno za{titen rid {to se izdiga nad desniot
breg na Crna Reka. Na zaramnetiot vrv, po povr{i-
nata se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi.
Mikul~i} I., TIR, 116. (D.S.)
Markovo Kale, utvrdena naselba od `eleznoto vre-
me. Se nao|a 2,3 km jugoisto~no od seloto, na impo-
zanten rid (kota 1.106) {to se izdiga na desniot
breg na Crna Reka, pred vlezot vo kawonot. Na
II. BITOLA
zaramnetiot vrv se nao|aat ostatoci od utvrduvawe
i fragmenti od kerami~ki sadovi. (D.S.)
84. SLIVICA
Gali}, naselba od neolitskoto vreme. Po povr{i-
nata na nivite {to se nao|aat pome|u Crna Reka i
lokalitetot Gradi{te se sre}avaat mno`estvo
fragmenti od kerami~ki sadovi. (B.J.)
85. SMOLEVO
Crkvi{te ‡ Ramni{te, srednovekovna naselba. Vo
mesnosta Mi{eva Livada, {to se nao|a na 1 km za-
padno od selskata crkva, se gledaat grobovi pokri-
eni so kameni plo~i. (T.J.)
86. STARAVINA
Pe{ta ‡ Gradi{te, utvrdena naselba i nekropola
od rimskoto i docnoanti~koto vreme.
VuliÊ N., 1931, 41; Mikul~i} I., 1966. (D.G.)
II. BITOLA
43
87. STRE@EVO
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 800 m severno od seloto, na viso~inka
{to dominira nad desniot breg na rekata [emnica,
pri za{titnoto iskopuvawe izvr{eno vo 1979 go-
dina od Zavodot i muzej vo Bitola se konstatirani
ostatoci od utvrdena naselba, nekropola i staro-
hristijanska bazilika so mozai~en pod. Za odbe-
le`uvawe e naodot od bogato depo na `elezni oru-
dija, kako i moneti od Justinijan. Naodite se ~uva-
at vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} I., TIR, 121; Janakievski T., 1980, 97-110.
(T.J.)
88. SUVODOL
Brojanec, starohristijanska crkva. Na okolu 1,5 km
severno od seloto, levo od noviot pat za Makovo, na
edna od padinite na Sele~ka Planina vo 1983
godina e izvr{eno sonda`no istra`uvawe pri {to
se otkrieni temeli od pomala crkva gradena od
kamen so kal. Objektot e delumno o{teten. Vo
neposrednata blizina e najdena bronzena moneta.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Vuli} N., 1937, 42; Mikul~i} I., TIR, 123; Aleksova B.,
1995, 209‡212. (T.J.)
 Brojanec, s. Suvodol. ‡ Starohristijanska bazilika od V-VI vek (F.M.)
Brtvi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500 m
severoisto~no od seloto, levo od stariot pat za
seloto Makovo (sega potopen od akumulacionoto
ezero), vo 1977 godina Zavodot i muzej od Bitola i
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata od Skopje izvr{ile za{titno iskopuva-
we pri {to se otkrieni temeli od objekti gradeni
od kamen i kal. Najdeni se fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi, kako i srebrena moneta
od Valens. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola. (T.J.)
Dibek, grobnici od helenisti~koto vreme. Se nao-
|aat severoisto~no od seloto, na mala viso~inka
{to dominira nad prostorot od nekoga{nata an-
ti~ka naselba vo mesnosta Slanec. Vo 1931 godina
F. Masesnel, vr{ej}i uvid na otkrienata staro-
hristijanska bazilika vo Slanec, go posetil i lo-
kalitetot Dibek kade konstatiral ostatoci od vle-
zovi na dve grobnici izdlabeni vo karpa. Ednata,
spored negovite upatstva, ja „is~istil“ selskiot
44
u~itel, a rezultatite podocna gi objavil. Vo 1991
godina vo organizacija na Zavodot i muzej od
Bitola se izvr{eni novi istra`uvawa na spomena-
tite grobnici, pri {to vo neposrednata blizina
bila otkriena u{te edna grobnica. Zaedni~ka ka-
rakteristika na grobnicite e toa {to se izdlabeni
vo karpa, imaat ista organizacija (dromos, pret-
komora i zasvodena komora so vlezovi me|u niv),
pribli`no isti dimenzii, pogrebuvawa so kremi-
rani pokojnici i poteknuvaat od docnohelenisti~-
koto vreme (II vek pred n.e.). Arheolo{ki intaktna
e novootkrienata grobnica (br. 1) vo koja se najde-
ni bista na Afrodita od terakota, oble~ena vo ta-
nok dekoltiran fustan prepa{an pod gradite, koja
na glavata ima dijadema ukrasena so osum ~a{ko-
vidni cveta, i tri dobro za~uvani kerami~ki sada.
Nejzinata vkupna dol`ina (dromos, pretkomora i
komora) iznesuva 13,25 m. Vo grobnicata br. 3, de-
lumno o{tetena od porano, se najdeni 6 kerami~ki
sadovi isto taka dobro za~uvani. Grobnicite iz-
dlabeni vo karpa od Dibek se del od verigata na
II. BITOLA
t.n. „makedonski grobnici“ rasporedeni po isto~-
niot rab na Pelagoniskata ramnina.
Mesesnel F., 1935, 201-205; Vuli¢ N., 1941-1948, 190-
197; Janakievski T., 1933, 149-161. (T.J.)
\orev Rid, naselba od neolitskoto i docnoanti~ko-
to vreme. Na 2,5 km ju`no od seloto, vo neposred-
nata blizina na REK „Bitola“, vo 1983 godina
Zavodot i muzej od Bitola vr{el za{titno iskopu-
vawe so koe se utvrdeni ostatoci od ednoslojna
neolitska naselba od velu{ko-porodinskata kul-
turna grupa, so mnogubrojni fragmenti od kerami~-
ki sadovi i drugi predmeti od materijalnata i
duhovnata kultura. Isto taka se konstatirani
delovi od temeli na objekt graden od kamen i kal i
so poplo~en pod, vo koj se najdeni fragmenti od
kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S., T.J.)
Dibek, s. Suvodol. ‡ Grobnica od helenisti~koto vreme
\or~eva Vodenica, naselba od rimskoto vreme. Na 1
km zapadno od seloto Zavodot i muzej od Bitola
izvr{il za{titno istra`uvawe pri {to e otkrien
objekt graden od kamen i kal. Najdeni se mnogu-
brojni fragmenti od kerami~ki sadovi i drug mate-
II. BITOLA
45
rijal. Denes lokalitetot e potopen od vodite na
akumulacionoto ezero. (T.J.)
Manastirec, starohristijanska bazilika. Otkrie-
na e vo 1931-1933 godina vo mesnosta Slanec. Crk-
vata ima trikorabna dispozicija, so po sedum pi-
lastri na masivnite yidovi na stilobatite, najdeni
vo polo`ba in situ. Centralniot korab na isto~nata
strana zavr{uva so dlaboka apsida. Na zapadniot
kraj crkvata ima narteks i egzonarteks so
pastoforii i aneksi na severnata strana. Podovi-
te bile oblo`eni so mozaici. Objektot e podignat
vo V-VI vek kako grobi{en, na rabot na anti~kata
naselba. Kompartimentite so niza prostorii ot-
krieni severno od bazilikata slu`ele za funeral-
ni obredi i sve~eni ve~eri ‡ agapae, {to se prire-
duvale na godi{ninata od stradaweto na ma~eni-
kot. Grobnite strukturi i naodite vo niv, otkrie-
ni okolu bazilikata, uka`uvaat na faktot deka po
nejzinoto stradawe taa bila obnovena vo tekot na
IX-X vek.
Mesesnel F., 1931, 202-212; Mesesnel F., 1936;
Mesesnel F., 1937, 69-96; Aleksova B., 1995, 209-212.
(B.A.)
Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Se izdiga po-
kraj reki~kata Siwevir, na okolu 800 m jugoisto~-
no od seloto. Ima kru`na osnova, malku razvle~e-
na. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, kameni i kremeni orudija.
Vuli} N., 1937, 42. (T.J.)
Turigrav, naselba od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na 800 m jugozapadno od seloto, pokraj leviot
breg na Oreovski Dol. Zavodot i muzej od Bitola
vo 1977 godina izvr{il za{titno iskopuvawe, pri
{to se otkrieni ostatoci od temeli na ku}i grade-
ni od kamen i kal i eden objekt so prostorija za
termalno zagrevawe. Otkrieno e mno`estvo frag-
menti od kerami~ki sadovi, a najdeni se i moneti
od III i IV vek. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Bitola.
Mikul~i} I., TIR, 123. (T.J.)
Uma, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
500 m isto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na branata od akumulacionoto ezero, vo 1977 godi-
na Zavodot i muzej od Bitola i Republi~kiot zavod
za za{tita na spomenicite na kulturata izvr{ile
za{titno sonda`no iskopuvawe so koe se otkrieni
ostatoci od objekt graden od kamen i kal i mnogu-
brojni fragmenti od kerami~ki sadovi, kako i dve
bronzeni moneti kovani vo Stobi. Denes lokali-
tetot e potopen od vodite na ezeroto. (T.J.)
[uplevec, naselba od eneolitskoto vreme. Se nao-
|a 2,5 km severno od seloto, od levata strana na pa-
tot Bitola-Makovo, na izdol`en rid so strmni i
te{ko pristapni strani koi na severniot kraj se
izdigaat blago kon ridot. Vo 1958 i 1971 godina se
vr{eni sonda`ni (kontrolni) iskopuvawa so koi e
utvrden kulturen sloj so dva horizonta na `iveewe.
Mnogubrojniot arheolo{ki materijal, osobeno
kerami~kiot, poka`al deka se raboti za ostatoci
od naselba od vremeto na eneolitot. Otkrivaweto
na naselbata e golemo dotolku {to spored nea, a i
spored naselbata Bakarno Gumno vo Prilepsko,
eneolitot vo Pelagonija e izdvoen kako posebna
kulturna grupa nare~ena [uplevec-Bakarno Gumno.
Ridot podolgo vreme bil koristen kako kamenolom
so {to naselbata e celosno uni{tena. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Aleksova B., 1959b, 43; Gara{anin M., Simoska D.,
1976, 9. (D.S.)
89. TRAP
Trap, nekropola od `eleznoto vreme. Vo atarot na
seloto, traktoristot Slavko Talevski, oraj}i vo
blokot na ZIK „Pelagonija“, otkril tri groba gra-
deni od monolitni kameni plo~i i vo niv nakit od
bronza. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 57. (D.S.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na
okolu 300 m zapadno od seloto. Ima kru`na osnova
i za~uvana viso~ina od 4 m. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, `rtvenici,
kugli~ki za pra}a i dr. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Bitola.
Vuli} N., 1937, 45. (D.S.)
Tumba ‡ Crkvi{te, naselba od neolitskoto i doc-
noanti~koto vreme. Jugozapadno od seloto, vo ne-
posrednata blizina na selskata crkva se izdiga
tumba so nepravilna kru`na osnova, so pre~nik od
okolu 220 m i za~uvana viso~ina do 5 m. Po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, ku}en lepe`, kameni i koskeni orudija. Isto ta-
ka, se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal od docnoanti~koto
vreme. (D.S.)
Crkva Sv. Petka, osameni naodi od starohristijan-
skiot period. Vo dvorot na crkvata Sv. Nedela, iz-
gradena vo 1835 godina, ima mermerni spolii, i toa:
dve mermerni plo~i, nadgrobna stela vgradena vo
temelot na crkvata, mermeren stolb i drugo. (T.J.,
G.F.)
90. TRN
Golema Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a na okolu 800 m severozapadno od seloto, vo
blokot na ZIK „Pelagonija“. Ima pravilna kru`-
na osnova so pre~nik od okolu 200 m i viso~ina do
5 m. Vo 1973 godina Zavodot i muzej od Bitola
izvr{il za{titno arheolo{ko iskopuvawe pri
{to e konstatirana pove}eslojna naselba so bogat
46
arheolo{ki materijal. Naodite se ~uvaat vo Zavo-
dot i muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 42. (D.S.)
Mala Tumba, neolitska naselba. Se nao|a na okolu
1 km jugoisto~no od seloto i vo neposrednata bli-
zina na Golema Tumba. Ima nepravilna elipsovid-
na osnova, razvle~ena vo pravec sever-jug, so dimen-
zii od 160 x 210 m i za~uvana viso~ina od 1,5 m.
Tumbata e vo golema mera o{tetena, osobeno vo is-
to~nata polovina, so izgradbata na kanalot za na-
vodnuvawe i so trasiraweto na patot Novaci-Rado-
bor. Isto taka, taa e celosno zaramneta i so izgrad-
bata na hangarot za ~uvawe na zemjodelskata meha-
nizacija. Vo 1973 godina Narodniot muzej od Bito-
la izvr{il za{titni arheolo{ki iskopuvawa pri
{to bil konstatiran kulturen sloj od 2 m, so dva
horizonta na `iveewe ispolneti so bogat materi-
jal (kerami~ki sadovi, orudija, kultni predmeti i
dr.). Prviot horizont im pripa|a na naselbite od
sredniot neolit na velu{ko-porodinskata grupa, a
vtoriot na docniot neolit. Spored ovie naodi doc-
niot neolit vo Pelagonija e izdvoen kako posebna
kulturna grupa, nare~ena Mala Trnska Tumba, koja
e istovremena i mnogu bliska na docnoneolitskite
grupi od zapadnojadranskiot kulturen krug. Naodi-
te se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Simoska D., Sanev V., 1976, 44; Simoska D., Sanev
V., 1977, 215; Sanev V., 1995, 42‡44. (D.S.)
Tumba, neolitska naselba. Se izdiga vo samoto se-
lo, ima pre~nik od okolu 300 m i za~uvana viso~ina
od 5 m. Del od selskite ku}i se izgradeni vrz nea pa
taka, pri kopaweto na temelite, sopstvenicite
nao|ale fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija od
kamen i kremen, kugli~ki za pra}a i dr. (D.S.)
91. TRNOVO
Kale, utvrdena naselba od `eleznoto i docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 1 km isto~no od seloto, na
padinite na Pelister, na te{ko pristapna viso-
~inka so zaramneto plato koe opfa}a povr{ina od
70 x 80 m se gledaat tragi od odbranben bedem. Spo-
radi~no se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi od `eleznoto vreme, kako i kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I., TIR, 128. (D.S.)
Trnovski Lozja, nekropola od rimskoto vreme. Za-
padno od `ivinarskata farma „Jon~e Georgievski“,
spored ka`uvaweto na `itelite, bile otkrieni
grobovi gradeni od ~etvrtesti rimski tuli. (T.J.)
92. TRNOVCI
Geramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
isto~nata periferija na seloto, po povr{inata se
II. BITOLA
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
pokrivni }eramidi. (T.J.)
Dap~e, srednovekovna nekropola. Vo seloto, na ma-
la viso~inka, spored ka`uvaweto na `itelite, pri
kopaweto na kanalot za vodovod se otkrieni grobo-
vi gradeni od kameni plo~i, so orientacija istok-
zapad. (T.J.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1,5
km isto~no od seloto, pri obrabotuvaweto na zem-
jata `itelite nao|ale yidovi gradeni od kamen i
varov malter. Po povr{inata na nivite se sre}ava-
at fragmenti od mnogubrojni kerami~ki sadovi,
pokrivni }eramidi i mermerni blokovi. Od ovoj
lokalitet vo crkvata Sv. Nedela e donesena mer-
merna ara koja na ~elnata strana ima pravoagolno
pole so reljefen prikaz {to e o{teten. Na desnata
strana ima `enski lik, a pod nego natpisno pole vo
4 reda, so gr~ki natpis. (T.J.)
Trnovsko Kale, utvrdena naselba od helenisti~ko-
to vreme. Na okolu 1 km severozapadno od seloto,
na mala viso~inka so elipsovidna osnova i so di-
menzii od 100 x 30 m se gledaat konturi na bedem
{irok 2,5 m. Po povr{inata se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i
kr{en kamen. Pred desetina godini Stojan Loza-
novski do seloto prona{ol bronzena belezica so
stilizirani zmiski glavi. (T.J.)
93. CAPARI
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Se nao|a na 2,5 km ju`no od seloto, na
visok rid so nadmorska viso~ina od 1.615 m. Na
zaramnetiot vrv obrasnat so {uma se gledaat
konturi od bedem. (T.J., G.F.)
Patrica ‡ Gerani, nekropola od rimskoto vreme.
Severozapadno od fabrikata vo seloto, pri obra-
botuvaweto na zemjata `itelite otkrile pove}e
grobovi gradeni od teguli. (T.J., G.F.)
[uma, nekropola od docnoanti~koto vreme. Pri
obrabotuvaweto na lozovite nasadi, oddale~eni 1
km isto~no od seloto, selanite otkrile golemi te-
guli, verojatno od grobni konstrukcii. (T.J., G.F.)
94. CRNI^ANI
Klepa~, srednovekovna naselba. Okolu 1 km isto~-
no od seloto, po povr{inata na nivite se gledaat
gramadi od grade`en materijal, ostatoci od ku}i i
crkva. Kaj `itelite postoi veruvawe deka ovde bi-
la starata lokacija na seloto Klepa~. Na lokali-
tetot bile najdeni moneti. Na istata lokacija pos-
tojat pove}e tumbi so kru`na forma, so pre~nik od
II. BITOLA
47
5-6 m i za~uvana viso~ina od 1-1,5 m, koi se
izgradeni od belutrak ‡ kvarc. (T.J., G.F.)
Krsto, osamen naod od rimskoto vreme. Na okolu
200 m severozapadno od crkvata Sv. Petka, na povr-
{inata na edna blaga viso~inka postoi mermeren
blok so pravoagolna forma. Spored toponimot, mo-
`e da se o~ekuva deka tuka se nao|al nekakov
kulten objekt povrzan so lokalitetot Rupka koj e
vo neposrednata blizina. (T.J., G.F.)
Rupka, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Na
okolu 500 m zapadno od seloto, na padinite na Se-
le~ka Planina, od obete strani na patot za s. Dede-
balci, na povr{ina od okolu 2 hektari, vo nivata
na Cane Trajanovski i vo okolnite nivi se ot-
krieni yidovi gradeni od kamen i varov malter, a
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
Isto taka se otkrieni i grobovi gradeni od kameni
plo~i, mermeren stolb so natpis i bronzeni
moneti.
VuliÊ N., 1931, 24-26. (T.J., G.F.)
Sv. Petka, starohristijanska bazilika. Na okolu
200-300 m zapadno od seloto, pokraj patot za seloto
Crni~ani se nao|a crkvata Sv. Petka. Na terenot
se zabele`uvaat konturi od postar objekt so dimen-
zii od 30 x 10 m. Apsidata na objektot e prepravena
vo mala crkva od koja se za~uvani samo apsidalniot
prostor i dve pomali prostorii. Najverojatno na
ovaa lokacija se nao|ala ranohristijanska
bazilika. (T.J., G.F.)
Tvrdi Grad, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km ju`no od seloto, na padinite na
Sele~ka Planina se za~uvani tragi od bedem gra-
den od kamen i varov malter, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pokriv-
ni }eramidi i drug grade`en materijal. (T.J., G.F.)
95. CRNOBUKI
Varvarica, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1966, 80; Mikul~i} I.,TIR, 37. (D.G.)
Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto i
docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1966, 81; Mikul~i} I., TIR, 37. (D.G.)
Gulev Rid, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 37. (D.G.)
Pod seloto, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 37. (D.G.)
Samovilec, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Na 1,5 km severoisto~no od seloto Crnobuki i na 1
km severno od anti~kiot lokalitet Gradi{te se
gleda trasa od odbranben bedem koj zafa}a povr{i-
na od 50 x 80 m. Po povr{inata se sre}ava mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola. (D.S.)
Tumba, naselba od neolitskoto i eneolitskoto vre-
me. Se nao|a na okolu 3 km isto~no od seloto i na
150 m severno od rekata [emnica. Ima kru`na os-
nova so pre~nik od okolu 150 m i viso~ina od 4-4,5
m. Naselbata e delumno o{tetena od eksploziite
na sobranata municija od Prvata svetska vojna. Vo
1974 godina se izvr{eni sonda`ni arheolo{ki is-
kopuvawa pri {to se konstatirani 4 horizonti na
`iveewe, a otkrien e i bogat arheolo{ki materi-
jal: kerami~ki sadovi, kultni predmeti i orudija
od kamen, kremen i koska.
Fewkes J.V., 1934, 51-52; Simoska D., 1975; Simoska D.,
Kitanoski B., Todorovi} J., 1976, 43-63. (D.S.)
Crkva Sv. Dimitrija, osameni naodi od rimskoto
vreme. Vo selskata crkva, koja e izgradena vo 1866
godina, kako ~esna trpeza e postaven del od mer-
merno stapalo, a pred vlezot vo crkvata ima merme-
ren stolb. Nadvor od selskata crkva, vo ~e{mata e
vyidana mermerna {i{arka od nadgroben spomenik.
IV. VALANDOVO
1. Bajrambos ................................................................
2. Barakli ...................................................................
3. Ba{ibos ..................................................................
4. Brajkovci ................................................................
5. Valandovo ...............................................................
6. Gradec ......................................................................
7. Gr~i{te...................................................................
8. Dedeli......................................................................
9. Kazandol .................................................................
10. Ko~uli .....................................................................
11. Marvinci ................................................................
12. Pirava .....................................................................
13. Rabrovo ....................................................................
14. Sobri .......................................................................
1. BAJRAMBOS
Kale, srednovekovna utvrdena naselba. Na 1 km is-
to~no od seloto, na visok rid so zaramneto plato se
gledaat ostatoci od odbranben yid. (D.G.)
2. BARAKLI
Vodenici, naselba od helenisti~koto i rimskoto
vreme. Ju`no od seloto, na mal prostor se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi, a pronajdeni se
i makedonski moneti od I vek pred n.e. Monetite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., TIR, 21. (R.P.)
48
Ne se znae od kade se doneseni ovie spolii. (T.J.,
G.F.)
Crnobuki, depo na srednovekovni moneti. Vo se-
loto e otkrieno depo so 214 bakarni skifati od XII
-XIII vek. Sega se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Belgrad. (J.K.)
96. CRNOVEC
Pasjak ‡ Manoica, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 700-800 m ju`no od seloto, pri obrabotuva-
weto na zemjata `itelite otkrile yidovi gradeni
od kamen i varov malter. Po povr{inata se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, po-
krivni }eramidi i dr. (T.J.)
Staro Selo, srednovekovna naselba. Se nao|a na
okolu 700 m zapadno od seloto, vo podno`jeto na
ridot Samarnica. Pri obrabotuvaweto na zemjata
`itelite otkrile temeli gradeni od kamen i kal, a
po povr{inata se sre}avaat pokrivni }eramidi i
grade`en materijal. (T.J.)
3. BA[IBOS
Atabasti, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Vo neposrednata blizina na raskrsnicata za seloto
47 Durutli, koja se nao|a na 1 km pred seloto, se ot-
47 krieni pove}e grobovi so konstrukcija od kameni
47 plo~i. Po povr{inata na okolnite nivi se sre}a-
47 vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
47 grade`en materijal, a bile najdeni i moneti. (R.P.)
55
55
55 4. BRAJKOVCI
56
56 Manastir, starohristijanska bazilika. Isto~no od
56 seloto i od lokalitetot ^ukarski Piroj, na edna
59 mala viso~inka obrasnata so gusta vegetacija se
60 gledaat 7‡8 par~iwa od obraboteni mermerni blo-
60 kovi ‡ delovi od arhitravni gredi. (R.P.)
^ukarski Piroj, naselba od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Isto~no od seloto, na levata stra-
na od patot Valandovo-Brajkovci se nao|a blaga
viso~inka na koja po povr{inata na nivite na
Prodanovi se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi. (R.P.)
5. VALANDOVO
Zeleni{te, nekropola od ranoanti~koto vreme.
Pri izgradbata na zdravstveniot dom vo centarot
na gradot e otkriena nekropola so grobovi od ti-
pot cista, od obraboteni blokovi od bigor, orien-
tirani vo pravec istok-zapad. So za{titnoto ar-
heolo{ko iskopuvawe vo 1984 godina, {to go izvr-
II. BITOLA
{il Muzejot na Makedonija, se istra`eni 9 groba,
a golem del e prethodno uni{ten. Naodite se nao-
|aat vo spomenatiot muzej. (R.P.)
Isar Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na 1,8 km severozapadno od gradot, na
viso~inka {to dominira nad okolinata se gledaat
ostatoci od odbranben bedem, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
grade`en materijal i moneti.
Mikul~i} I., TIR, 129; Mikul~i} G., 1987, 181. (R.P.)
Manastiri{te, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km severno od gradot, vo blizinata na
srednovekovnata tvrdina, na edno malo plato e ot-
kriena grupa grobovi so konstrukcija od kameni
plo~i ‡ tip cista, i od teguli „na dve vodi“. Vo
grobovite se najdeni pove}e kerami~ki sadovi i
moneti od III i IV vek (Dioklecijan, Konstantin I,
Prob, Florijan).
Mikul~i} I., TIR, 129. (R.P.)
Stakina ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Se na-
o|a na 300 m ju`no od gradot, od dvete strani na su-
Stakina ^e{ma, Valandovo. ‡ Palata od III-IV vek (L.M.)
vodolicata {to se spu{ta kon Anska Reka. Vo
1973/74 godina Republi~kiot zavod za za{tita na
spomenicite na kulturata izvr{il za{titni isko-
puvawa so koi bile otvoreni {est prostorii so
podni mozaici. Vo edna od niv bila najdena mer-
merna kada. Podocna, od 1987 do 1990 godina, istra-
`uvawata na objektot gi prodol`il Muzejot na Ma-
kedonija. Otkrieni se u{te ~etiri novi prostorii
so podni mozaici, obraboteni vo opus sectile i opus
tessalatum, a isto taka i polukru`en bazen oblo`en
so mermerni plo~ki. Yidovite se gradeni od kr{en
kamen i varov malter. Granicite na objektot ne se
definirani. Me|u podvi`nite naodi naj-
mnogubrojni se fragmentite od kerami~ki sadovi i
lambi, a potoa predmetite od bronza i `elezo. Naj-
deni se i moneti od Licinij, Konstantin I i Kon-
stancij II. Se smeta deka se raboti za golem objekt,
mo`ebi palata, podignata vo docniot III ili rani-
ot IV vek, koja pretstavuva del od kompleksot so
luksuzni gradbi konstatirani vo samiot grad Va-
landovo.
Mikul~i} I., TIR, 129; [urbanoska M., 1993, 1. (M.[.)
54
IV. VALANDOVO
 6. GRADEC
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
3 km zapadno od seloto se nao|a visok rid {to
dominira nad dolinata na Vardar, na ~ie zaramneto
plato ima za~uvani temeli od odbranben bedem.
Ovde na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal.
Mikul~i} I., TIR, 59. (R.P.)
7. GR^I[TE
Glos, naselba i nekropola od `eleznoto vreme. Na
4,5 km ju`no od seloto, na leviot breg na Vardar, na
mala viso~inka obrasnata so vegetacija ima osta-
toci od yidovi. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi od naselba. Vo nepos-
rednata blizina na naselbata, vo lozjeto na L. Pe-
nov Zajkov, kako i vo prostorot pokraj patot za \a-
vato se otkrieni grobni konstrukcii od kameni
plo~i ‡ cisti. Vo 1977 godina Muzejot na Makedo-
nija izvr{il za{titno iskopuvawe, pri {to vo
grobovite se pronajdeni pove}e ukrasni predmeti ‡
nakit i kerami~ki sadovi raboteni na kolce. Nek-
ropolata e datirana vo VII-VI vek pred n.e. Naodite
se deponirani vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
(R.P.)
8. DEDELI
Dedeli, nekropola od `eleznoto vreme. Seloto se
nao|a na 6 km od Valandovo i okolu 10 km od Doj-
ransko Ezero, od levata strana na patot Valandovo-
Star Dojran, na poslednite jugozapadni rasklone-
nija na Belasica. Na nekolku punktovi vo negoviot
atar se otkrieni grobovi grupirani vo zasebni
celosti, kako eden vid rodovski nekropoli. Edna
takva gupa od 6 groba bila otkriena u{te vo vre-
meto na Prvata svetska vojna, vo 1917 godina, i toa
visoko nad seloto, vo t.n. linija na Solunskiot
front. Od 1978 do 1986 godina se vr{eni sistemat-
ski iskopuvawa na grupa grobovi vo mesnosta Me-
leznik, kako i po ju`niot rab na seloto. Pritoa se
otkrieni 91 grob, od koi samo onie od Meleznik
pretstavuvaat napolno istra`ena celost so 75 gro-
ba. Na ju`niot rab na seloto se istra`eni 11 gro-
ba, 2 kaj selskoto u~ili{te i u{te 3 groba na raz-
li~ni mesta vo privatnite dvorovi. Vo site niv po-
grebuvaweto e skeletno, vo konstrukcii cisti,
osven vo 2, kaj selskoto fudbalsko igrali{te, vo
koi pogrebuvaweto e izvr{eno vo pitosi. Otkrie-
ni se primeri na pogrebuvawa po nekolku pati vo -
edna grobna konstrukcija, kako i razli~ni pojavi
vo ramkite na pogrebnite obi~ai. Grobnite prilo-
zi prete`no se standardni, pred sè vo zavisnost od
kategorijata na pokojnikot. Keramikata e izrabo-
tena na kolce od pre~istena oker pe~ena glina,
ornamentirana so lenti izvedeni so temnocrvena
mat boja. Dosta e unificirana i se javuva glavno vo
IV. VALANDOVO
oblik na bokal so koso zase~en vrat i kako dlabok
filxan so edna ili dve vertikalni dr`alki, koi
pretstavuvaat osnovna garnitura kaj sekoe pogre-
buvawe. Od nakitot preovladuvaat bronzenite
formi na visulci, fibuli, igli, nakit za okolu
vratot (torkvesi), za na racete, za okolu pojasot i
sl. Oru`jeto i orudijata se izraboteni glavno od
`elezo, a dominiraat kopjata, no`iwata i predme-
tite od t.n. toaletna garnitura (bri~, pinceta i os-
trilo od kamen). Vrz osnova na tipolo{kite karak-
teristiki kaj grobnite prilozi i voop{to vrz os-
nova na kulturnite i hronolo{kite vrednosti na
site otkrieni arheolo{ki pojavi e utvrdeno deka
dedelskata nekropola slu`ela za pogrebuvawe vo
tekot na vtorata polovina na VII vek do po~etokot
na VI vek pred n.e. Vo tekot na ovoj kus vremenski
interval naselenieto, koe tuka gi pogrebuvalo svo-
ite mrtvi, `iveelo buren i intenziven `ivot i
ostvarilo mo{ne brz ekonomski i kulturen prospe-
ritet blagodarej}i na podemot na metalurgijata
kako osnovna stopanska granka. Etnokulturnata
opredelba na naselenieto e bez somnenie ju`nopa-
jonska, so realni mo`nosti dedelskata zaednica da
se povrze so istoriski poznatite Deroni. Naodite
od iskopuvawata se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Pa{i} R., 1983, 61; Pa{i} R., Mitrevski D., 1986,
72; Mitrevski D., 1991. (D.M.)
Dedeli. ‡ Nekropola od `eleznoto vreme
Pirin ^e{ma, topilnica na bakar od rimskoto
vreme. Na 1,5 km severno od seloto, vo neposred-
nata blizina na istoimenata ~e{ma, po povr{ina-
ta na nivite se sre}avaat ostatoci od topena ba-
karna ruda i fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i pokrivni }eramidi. (A.K.)
^e{me Jani, naselba od rimskoto i docnoanti~ko-
to vreme. Na 1 km ju`no od seloto, na blaga padina
pokraj anti~kata magistrala se gledaat ostatoci
od pomala naselba. Najdeni se i moneti od Justini-
jan I koi se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
Mikul~i} G., 1987, 181. (G.M.)
55
 9. KAZANDOL
Kazandolska Reka, naselba od rimskoto vreme. Zap-
adno od seloto po povr{inite na nivite se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogubroen
grade`en materijal. Interesno e toa {to ovde e
najdeno depo od rudarski alatki i zgura od topena
ruda.
Mikul~i} I., TIR, 69. (R.P.)
Mandara ^e{ma, utvrdena srednovekovna naselba.
Ju`no od seloto, na visok rid so zaramneto plato
se evidentirani ostatoci od odbranben bedem.
(D.G.)
10. KO^ULI
Kale, utvrdena srednovekovna naselba. Severno od
seloto, nad malata reka Karant, na povr{ina od
okolu 2 dekara se gledaat ostatoci od odbranben
yid. (D.G.)
11. MARVINCI
probni iskopuvawa, sudej}i spored konfiguracija-
ta na terenot, mo`e da pretpostavime deka zapad-
nata terasa na Isar II ja za{tituval odbranben be-
dem. Naselbata od ovie dva punkta postapno se {i-
ri, pa vo tekot na helenisti~koto vreme se nasele-
ni i najbliskite terasi. Na ovoj na~in koncipira-
na, naselbata imala karakter na ekonomski, stra-
tegiski i religiozen centar vo ovoj region.
Arhitektonskite ostatoci otkrieni na is-
tra`eniot prostor predimno im pripa|aat na stan-
beni objekti, a poslednata faza na objektot dava
indicii da go smetame kako kerami~ka rabotil-
nica. Na~inot na gradeweto vo najstariot period e
mo{ne primitiven. Toa se ku}i gradeni od plet i
oblepeni so ku}en lepe`, pri {to kako nosa~i se
upotrebeni masivni gredi. Me|utoa, kon sredinata
na IV vek izrazito se menuva sistemot na gradbata,
koga se javuvaat objekti gradeni od delkan kamen,
pravilno reden, no vrzan so kal. Malterot kako
vrzno sredstvo ne e konstatiran nitu vo tekot na
helenisti~kiot period. Vo ova vreme toj e upotre-
buvan samo kako obloga na yidovite gradeni od ne-
obraboten kamen.

Isar, naselba i nekropola so kontinuitet od VII

vek pred n.e. do VI vek od n.e. Se nao|a neposredno
do seloto, od negovata jugozapadna strana, na mo{-
ne pristapna viso~inka so izvonreden pogled kon
Valandovska Kotlina i dolinata na Vardar.
Prviot podatok {to se odnesuva na Isar po-
teknuva od Prvata svetska vojna, koga se otkrieni
nekolku naodi od postaroto `elezno vreme i obja-
veni od V. Pingel, a vo ponovo vreme i od R. Vasi}.
Vo na{ata stru~na literatura toj e prvpat regist-
riran so arheolo{kite rekognoscirawa od 1952/53
godina. Malku podocna, od strana na B. Josifovska
Dragojevi} se prou~eni i objaveni niza slu~ajni
naodi (natpisi, moneti), kako i rezultatite od za{-
titnoto arheolo{ko iskopuvawe na mestoto nare-
~eno Porta, izvedeno vo 1961 godina od strana na
Arheolo{kiot muzej na Makedonija od Skopje. Od
1977 godina iskopuvawata na lokalitetot se izve-
duvaat kontinuirano vo ramkite na proektot „Do-
linata na Vardar vo prviot milenium pred na{ata Isar, s. Marvinci. ‡ Ostatoci od ku}a
era“. od docnohelenisti~koto vreme
Vo najraniot period na svoeto postoewe, na-
selbata se protegala na prostorot opfaten so Isar Iako istra`uvawata ne se vr{eni na {irok
plan, i sega mo`e da se konstatira deka na Isarot
I i Isar II i zafa}ala okolu 5 hektara. Isar I
se raboti za pravoagolen sistem na gradba, kade
vsu{nost pretstavuva akropol na naselbata, podig-
{to e primenet pastaden tip na stanbeni ku}i.
nat na viso~inka prostrana za opstanok. Akropo-
Stratigrafskite podatoci uka`uvaat na tri,
lot bil zakrepen so odbranbeni bedemi i kako ta-
odnosno ~etiri horizonti na `iveewe, od koi po-
kov egzistiral preku celiot helenisti~ki period.
ve}eto se uni{teni so urivawe. Najstariot ho-
Zapadniot rab na platoto e koristen kako skla-
rizont, vo probnata sonda 6 i vo Kv. 7A, 8A i 8B,
di{te za ~uvawe na `ito, {to mo`e da se zaklu~i
nastradal vo po`ar, koj uslovno bi mo`el da se da-
spored edna serija na dlaboko vkopani pitosi pos-
taveni eden do drug. Vo toa vreme e naselen i pros- tira na po~etokot na III vek pred n.e. i da se povrze
so uni{tuvaweto na gradot vo vremeto na keltska-
torot na Isar II (sektor 5) ‡ ostatocite od ku}i
ta naezda od 279 godina pred n.e. Podvi`niot ar-
konstatirani vo sondata 6, so karakteristi~en ma-
heolo{ki materijal najavuva kontinuitet na nasel-
terijal, go potvrduvaat ova. Iako ne se vr{eni
bata bez pozna~itelni prekini. Anti~kata stoka

56 IV. VALANDOVO
{to po~nuva da se javuva vo poslednite tri decenii
na V vek, prodol`uva da se uvezuva i vo tekot na IV
vek pred n.e. No istovremeno tuka doa|a i stoka od
Korint. Izgleda deka vrskite so Mala Azija
(Jonija) se isto taka intenzivni. Mo`eme da gi
sledime u{te od vremeto na prethodnata epoha,
preku keramikata {to redovno se javuva vo grobo-
vite od postaroto `elezno vreme, pa preku tasos-
kite i rodoskite amfori od klasi~nata epoha, do
docnohelenisti~koto vreme, koga izvesni kerami-
~ki formi mo`eme da im gi pripi{eme na pogole-
mite proizvodni centri vo Mala Azija. Dodeka vo
tekot na IV vek sre}avame lokalni kerami~ki pro-
izvodi so dlaboka avtohtona tradicija, kako i lo-
kalno imitirawe na gr~kite formi, vo tekot na he-
lenisti~kata epoha nastanuva eden op{t prospe-
ritet. Starite tradicii se gubat i podvi`niot ar-
heolo{ki materijal poka`uva celosno prifa}awe
na helenisti~kite pridobivki, koi vo ist vid gi
sre}avame kaj site helenizirani gradovi, nezavis-
no od nivnata geografska oddale~enost od egejski-
ot region. Vo tekot na helenisti~kata epoha se
~uvstvuvaat vrskite so sosednite vode~ki kulturni
centri na Makedonija (Pela, Beroja, Tesalonika,
Amfipolis). Monetite na ovie gradovi se javuvaat
kako edinstveno plate`no sredstvo. Malobrojnite
primeroci na nakit najverojatno poteknuvaat od
zlatarskite rabotilnici na ovoj region. Lokalno-
to proizvodstvo na terakoti e pod vlijanie na sti-
lot {to go razvivaat koroplastite na Pela, Beroja
i Amfipolis. Formite i kvalitetot na kerami~-
kite sadovi se analogni na mnogubrojnite naodi od
ovoj vid otkrivani predimno vo nekropolite na
Pela, Tesalonika i Amfipolis. Lokalnoto kera-
mi~ko proizvodstvo ne samo {to gi sledi sovreme-
nite formi tuku i po svojot kvalitet napolno od-
govara na proizvodite od pogolemite centri.
Vo tekot na podolg vremenski period (od
krajot na V do sredinata na II vek pred n.e.) za pog-
rebuvawe se koristi Ju`nata nekropola. Otkrie-
nite grobovi so bogata sodr`ina davaat jasna slika
za promenite vo na~inot na pogrebuvawata i pog-
rebniot ritus.
Iako istra`uvawata na Isarot se vo po~etna
faza, i vo ovoj moment mo`eme da konstatirame
IV. VALANDOVO
Isar, s. Marvinci. ‡ Kibela i lav, terakota
od docnohelenisti~koto vreme
deka raspolagame so edna zna~itelno golema nasel-
ba, koja svojot ekonomski potencijal go razvila pod
lokalnite uslovi, prerasnuvaj}i od pomala aglome-
racija vo naselba od gradski tip. Nejziniot opsta-
nok e baziran pred sè vrz razvienoto zemjodelstvo,
a sekako i vrz sto~arstvoto. U{te vo tekot na ra-
niot helenizam, kako zna~ajna stopanska granka se
javuva rudarstvoto {to go ovozmo`uvalo prisust-
voto na rudni le`i{ta vo regionot. Materijalnite
ostatoci zboruvaat deka rudata e obrabotuvana vo
samata naselba. Ovaa pojava ne treba da za~uduva
koga se znae deka rudarstvoto vo Pajonija imalo
dlaboka tradicija.
Me|u zna~ajnite zanaeti osobeno mesto mu
pripa|a na kerami~kiot. Vo gradot na Isarot u{te
vo tekot na IV vek pred n.e. rabotat lokalni grn~a-
ri ~ii proizvodi mo`eme da gi raspoznaeme po ed-
norodnosta na glinata i po zastapenite formi na
sadovi. Znaeme duri i za eden grn~ar so sopstven
amblem ‡ morski rak. Vo tekot na helenisti~koto
vreme, pokraj keramikata za sekojdnevna upotreba,
izrabotuvana e i kalapenata „megarska“ keramika,
za {to svedo~at pove}e kalapi otkrieni na loka-
litetot. Gran~arstvoto kako tradicija se zadr`alo
i vo tekot na rimskata epoha, so rascutot vo tekot
na III vek.
Vo podocne`noto helenisti~ko vreme, kako
poseben kerami~ki zanaet se javuva koroplastika-
ta. Lokalnite koroplasti izrabotuvaat terakoti
vo koi go vnesuvaat sopstveniot izraz. Vo nekolku
za~uvani `enski glavi raspoznavame likovi {to
napolno otstapuvaat od voobi~aenite tipovi ‡ gr~-
ki, po svojot umetni~ki karakter poznati vo site
mediteranski zemji. Koroplastikata, koja igrala
zna~ajna uloga vo antikata, osobeno vo pred-
rimskoto vreme, makar i so namalen intenzitet, se
odr`ala i vo tekot na ranoto Rimsko Carstvo.
Poslednata helenisti~ka faza na site ispi-
tani punktovi e prosledena so edna pojava mani-
festirana so masovno i, kako {to izgleda, edno-
vremeno urivawe na objektite. Izgleda deka ovoj
nastan imal golemi razmeri, {to predizvikalo iz-
vesno stagnirawe na `ivotot vo naselbata. Repub-
likanskite moneti se retki. Keramikata karakte-
risti~na za docniot helenizam e sosema sporadi~-
na. Ova osiroma{uvawe vsu{nost se sovpa|a so de-
finitivnoto pokoruvawe na Makedonija od strana
na Rimjanite, koe pak }e trae do vremeto na Avgust,
koga nastanuva nov polet vo gradovite na Make-
donija, pa i vo na{iot grad na Isarot.
Vo vremeto na ranoto Rimsko Carstvo na-
selbata se razviva i se pro{iruva. Izgleda deka vo
ova vreme zapadniot kraj na akropolot ne bil nase-
len, dodeka severoisto~niot del ima tragi od `i-
vot. Gradot vo ova vreme se {iri i gi opfa}a so-
sednite terasi. Po dol`inata na severoisto~nata
57
terasa opfatena so sektorot VII se podignati stan-
beni objekti. Sudej}i spored obemniot kerami~ki
materijal, nivniot najgolem intenzitet na `ive-
ewe pa|a vo tretiot vek. Pokraj ovie objekti minu-
val vodovod. Na severozapadnata terasa e konsta-
tiran objekt so pod vo tehnikata opus sectile. Na ju-
gozapadnoto podno`je od akropolot e otkrien hram
podignat od strana na eden makedonijarh, a posve-
ten na Herakle, odnosno na imperatorot Komod.
Oddelni arhitektonski blokovi, otkrieni na sek-
torot I, vgradeni vo yidovite na podocne`nite ob-
jekti, uka`uvaat deka vo sesedstvoto postoele i
drugi solidno gradeni javni ili privatni objekti.
Obemniot arheolo{ki materijal poka`uva
deka gradot vo ova vreme do`ivuva naglasen pro-
cut. Vo I vek pretstavuval avtonomna op{tina ‡ po-
lis, kade {to postoel konvent na doseleni Rimjani.
Podatocite za postoewe na magistrati ‡ politar-
si, poka`uvaat deka gradot bil organiziran na
gr~ko-makedonski na~in. Monetite i kerami~kite
Isar, s. Marvinci. ‡ Akropol, hramot posveten na Herakle ‡ Komod
58
naodi zboruvaat deka odr`uval `ivi trgovski vrs-
ki so naprednite centri na Mala Azija i Tesalija,
so sosednite gradovi Tesalonika, Pela, Beroja. De-
dikantot na hramot, eden makedonijarh ‡ visok
funkcioner vo makedonskiot koinon ~ie sedi{te
se nao|alo vo Beroja, bil po poteklo od na{iot
grad na Isarot. I avtorot na edna `enska statua,
od koja e za~uvan samo bazisot so potpisot na umet-
nikot, e roden vo Beroja. Mermernite statui i
reljefi, kako i nadgrobnite spomenici so portret-
ni pretstavi, zboruvaat deka gradot ne zaostanuval
vo kulturna smisla zad drugite makedonski gradovi
od toa vreme.
Kon sredinata na III vek, najverojatno vo vre-
meto na gotskata naezda od 268 godina, gradot oset-
no nastradal. Ovoj istoriski podatok se potvrduva
i so arheolo{kite istra`uvawa i so op{tiot vpe-
~atok za razvojot na gradot. Toj nabrgu se obnovuva
i `ivee so nesmalen intenzitet. Jugoisto~noto pod-
no`je pod akropolot sega se ograduva so odbranben
IV. VALANDOVO
 Isar, s. Marvinci. ‡ Akropol, natpis od hramot
bedem i se pretvora vo utvrden kastrum. Najvero-
jatno negovoto podigawe se sovpa|a so vladeeweto
na Dioklecijan, koga se prezemeni golemi forti-
fikaciski zafati na Balkanot. Vo bedemite sega
se vgraduvani spomenici i blokovi od arhitekton-
ska dekorativna plastika, kako obi~en grade`en
materijal, {to zboruva za toa deka pre`iveanata
katastrofa bila so golemi razmeri, a vgradenite
spomenici, koi dotoga{ pretstavuvale gordost na
gradot, sega go zagubile seto zna~ewe.
Kolkava rolja odigral ovoj kastrum, te{ko e
da se ka`e. Vo sekoj slu~aj, vo podocne`noto vreme
e koristen kako prostor za `iveewe. Edno e sigur-
no: objektite od poslednata faza, ~ija dolna grani-
ca e te{ko precizno da se utvrdi, se gradeni bez
osoben plan; za~uvanite temelni partii, so redov-
no vgraduvani spolii, se od kamen i kal.
Vo severoisto~noto podno`je na Isarot se
konstatirani ostatoci od objekti za koi isto taka
ne mo`e vo ovoj moment da se ka`e koga se podigna-
ti. Vo momentov sudej}i spored naodite, tie egzis-
tirale vo tekot na IV vek.
Vo tekot na III i IV vek Ju`nata nekropola
povtorno se koristi kako prostor za pogrebuvawe.
So pogrebuvawata od ova vreme se uni{teni mnogu
postari grobovi. Kako edna od pozna~ajnite pojavi
e prisustvoto na nov etni~ki element koj se
odrazuva vo karakterot na grobnite prilozi, tu|i
na Rimjanite.
Do koga i so kolkav intenzitet se odr`al
`ivotot na gradot na Isarot sè u{te ne mo`e da se
utvrdi. Arhitektonskite objekti i podvi`niot ar-
heolo{ki materijal go potvrduvaat `ivotot vo te-
kot na V i VI vek. Me|utoa, so prviot otkop na Kv.
K15 e otkriena ~ankovidna moneta na Isak Angel.
Natamo{nite iskopuvawa sekako }e vnesat nova
svetlina vo postoeweto i sodr`inata na gradot vo
ova vreme.
Iznesenite pretpostavki za idnetifikuva-
weto na naselbata so gradovite Idomene ili Dober
ostanuvaat sè u{te nedovolno potvrdeni.
Matrijalite otkrieni so iskopuvawata od
1977 do 1986 godina i podocna se ~uvaat vo Muzejot
IV. VALANDOVO
na Makedonija, a slu~ajnite vo Muzejot na gevge-
liskiot kraj.
Grbi¢ M., 1954, 115; Josifovska Dragojevi} B., 1958,
295; Tomovski K., ]ornakov M., 1959, 29; Josi-
fovska Dragojevi} B.,1959, 285; Josifovska Drago-
jevi} B., 1965, 137; Josifovska Dragojevi} B., 1967,
307; Josifovska Dragojevi} B., 1970, 353; Kartov V.,
1972; Josifovska Dragojevi} B., TIR, 63; Sokolovska V.,
1979, 42; Sokolovska V., 1980-1981, 116; Sokolovska V.,
1982, 477; Sokolovska V., 1982a; Sokolovska V., 1986;
Sokolovska V., 1987; Bitrakova Grozdanova V.,
1987; Petrova E., 1991, 49. (V.So.)
Sred selo, nekropola od helenisti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na selskata zadruga, na patot
Marvinci-Balinci e otkrien grob so pove}e hele-
nisti~ki naodi. Ima indicii za postoewe i na
pove}e grobovi. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Sokolovska V., 1986. (R.P.)
]ur}ievica, nekropola od `eleznoto vreme. Na
isto~nata periferija na seloto se otkrieni gro-
bovi so konstrukcija od kameni plo~i ‡ tip cista,
vo koi bile najdeni pove}e bronzeni predmeti
karakteristi~ni za postarata faza na `eleznoto
vreme. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje. (R.P.)
Crkva, slu~aen naod od rimskoto vreme. Nedaleku
od selskata crkva se nao|a mermerno torzo od ma{-
ka vojni~ka statua, za~uvana vo visina od 1,5 m.
Josifovska Dragojevi} B., 1958, 9. (B.J.)
12. PIRAVA
Kartalovo Sedelo, naselba od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Na okolu 2,5 km severozapadno od
seloto, na mal prostor se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal.
Mikul~i} I.,TIR, 101. (R.P.)
59
Krstot, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
severozapadniot rab na seloto se konstatirani grobo-
vi od kameni plo~i ‡ tip cista. Otkriena e i grob-
nica so svod od tuli, bez grobni prilozi.
Lil~i} V., 1987, 149. (R.P.)
Turski Grobi{ta, svetili{te ‡ mavzolej od rim-
skoto vreme. Na 1 km jugozapadno od seloto se ot-
krieni dva monolitni mermerni frontoni so obi~ni
akroterii ‡ elementi od malo svetili{te.
Mikul~i} I., TIR, 101. (R.P.)
^argo, naselba od rimskoto vreme. Na blaga viso-
~inka, oddale~ena jugozapadno od seloto na okolu
1.300 m, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal.
Mikul~i} I., TIR, 101. (R.P.)
13. RABROVO
Kova~ilnica, srednovekoven rudnik. Isto~no od
seloto, vo neposrednata blizina na gr~kite gro-
bi{ta, spored podatocite od K. Petrov od Valan-
dovo, vo reonot na rudnikot bila otkriena stara
jama. Vlezot, koj denes se gleda, ima forma na tra-
pez so dimenzii od 2,10 m visina i 0,80 m {irina.
V. VELES
1. Bawica..................................................................... 61
2. Ba{ino Selo .......................................................... 61
3. Bele{tevica .......................................................... 61
4. Bistrica ................................................................. 61
5. Bogomila ................................................................. 61
6. Busilci ................................................................... 61
7. Veles ........................................................................ 61
8. Vini~ani ................................................................. 62
9. Vladilovci ............................................................. 63
10. Vodovrati ............................................................... 63
11. Vojnica .................................................................... 64
12. Gabrovnik ............................................................... 64
13. Golozinci ............................................................... 64
14. Gradsko .................................................................... 64
15. Grn~i{te ................................................................ 75
16. Dvori{te ................................................................ 75
17. Dolno Orizari ...................................................... 75
18. Dolno ^i~evo......................................................... 75
19. Drenovo ................................................................... 76
20. Elovec ..................................................................... 76
21. Zgropolci ............................................................... 77
22. Ivankovci............................................................... 77
23. Izvor ....................................................................... 77
24. Karaslari ............................................................... 77
25. Ko~ilari................................................................. 78
26. Krajnici .................................................................. 78
27. Kriva Kru{a .......................................................... 78
60
Vo ovoj star rudnik vo 1942 godina bile najdeni
drveni alatki i torbi od ko`a koi ne se za~uvani.
(A.K.)
14. SOBRI
Bela ^e{ma, nekropola od `eleznoto vreme. Vo
lozjata na ZIK „Anska Reka“ od desnata strana na
patot za seloto Sobri, pri obrabotuvaweto na zem-
jata vo 1975 godina se otkrieni golemi kameni plo-
~i od grobni konstrukcii ‡ tip cista. (R.P.)
Golema Crkva, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 300 m ju`no od seloto, na malo plato se gledaat
ostatoci od sakralen objekt i kameni plo~i od
grobni konstrukcii. Spored predanijata na me{ta-
nite, crkvata bila posvetena na sv. Dimitrija.
(D.G.)
Grobi{ta, nekropola od `eleznoto vreme. Na 1,5
km isto~no od seloto, nad desniot breg na Anska
Reka, na edna kosa terasa, so pad od sever kon jug, se
zabele`uvaat mnogubrojni golemi monolitni plo-
~i so dimenzii od 2,20 x 0,80 m. Pod plo~ite se ocr-
tuvaat konstrukcii na grobovi od tipot cisti.
Celiot teren e obrasnat so niska gusta vegetacija
koja go ote`nuva dvi`eweto me|u grobovite. (M.I.)
28. Krnino..................................................................... 78
29. Kumarino ................................................................ 78
30. Lisi~e ..................................................................... 78
31. Lugunci ................................................................... 78
32. Mamut~evo .............................................................. 79
33. Martolci ................................................................ 79
34. Ne`ilovo ............................................................... 79
35. Nogaevci ................................................................. 79
36. Omorani .................................................................. 79
37. Oraovec ................................................................... 79
38. Oraov Dol ............................................................... 79
39. Oti{tino ............................................................... 80
40. Podles ..................................................................... 80
41. Pomenovo ................................................................ 80
42. Rakovec.................................................................... 80
43. Ra{tani................................................................... 80
44. Rudnik...................................................................... 81
45. Sve}ani ................................................................... 81
46. Ska~inci................................................................. 81
47. Slivnik ................................................................... 81
48. Sl’p .......................................................................... 81
49. Smilovci ................................................................ 81
50. Sojaklari ................................................................ 82
51. Sopot ....................................................................... 82
52. Stari Grad .............................................................. 82
53. Teovo........................................................................ 83
54. Ubogo ....................................................................... 84
55. Ulanci ..................................................................... 87
56. Crkvino .................................................................. 87
57. ^alo{evo ................................................................ 88
58. ^a{ka ...................................................................... 88
59. Xidimirci.............................................................. 88
IV. VALANDOVO
 1. BAWICA
Bawi~ko Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na 5 km jugozapadno od seloto, na dominanten rid
so zaramnet vrv, koj zafa}a povr{ina od okolu 2
dekara, ima vidlivi ostatoci od yidovi vo dol`ina
od 150 m. Vo vnatre{nosta na gradi{teto se gle-
daat ostatoci od yidovi na pove}e objekti, golemo
koli~estvo grade`en materijal, fragmenti od
kerami~ki sadovi i moneti.
Mikul~i} I., TIR, 20; Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-
198; Mikul~i} G., 1987, 191. (\.P.)
Glau~ica, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na
2 km ju`no od seloto, na desniot breg na selskata
reka i pokraj patot za Oti{tino, na edna mala vi-
so~ina vo vid na golem tumul ima vidlivi yidovi od
kr{en kamen i varov malter, a vo sredi{niot del
na utvrduvaweto postojat konturi od objekt. Po
povr{inata se sre}ava mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli i grade`en materijal.
Grbi¢ M., 1954, 51-63; Mikul~i} I., TIR, 20; Peta~ki \.,
Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
2. BA[INO SELO
Bela Voda, naselba od rimskoto vreme. Na 5 km se-
veroisto~no od seloto i okolu 300 m pred utokata
na Bela Voda vo ezeroto Mladost, pri podgotovka-
ta na zemji{teto za lozovi nasadi se otkrieni te-
meli od pove}e objekti, a po povr{inata na lozjeto
se sre}avaat golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i grade`en materijal. (\.P.)
Kale ‡ Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km severoisto~no od seloto, od levata
strana na patot Veles ‡ ezero „Mladost“, na visok
rid so zaramneto plato ima vidlivi ostatoci od
visoki yidovi od utvrduvaweto. Vo vnatre{nosta
se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi, arhitektonska plastika i grade`en materi-
jal. Najdeni se i moneti od V-VI vek. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Keramid~iev A., 1961, 115; Mikul~i} I., TIR, 23. (\.P.)
Te}e, naselba od bronzenoto i docnoanti~koto vre-
me. Na 2 km isto~no od seloto, na prostorot pome|u
podno`jeto na vrvot Kale i malata viso~inka
nare~ena Te}e, na mestoto kade Otavi~ka Reka se
vleva vo ezeroto „Mladost“, pri podgotovkite za
sadewe na lozjata se otkrieni golem broj fragmen-
ti od kerami~ki sadovi karakteristi~ni za bronze-
noto vreme. Isto taka, po povr{inata se sre}avaat
i fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal od docnoanti~koto vreme.
Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles i
vo Muzejot na Makedonija.
Keramid~iev A., 1961, 120. (\.P.)
V. VELES
3. BELE[TEVICA
Soli{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km ju`no od seloto i vedna{ pokraj pa-
tot Ra{tani-Bele{tevica, na povr{ina od okolu
2,5 hektara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, gramadi od kamen, a vidlivi se i konturi na
temeli od yidovi na pove}e objekti. Od ovoj loka-
litet poteknuva i edna stela so reljef i gr~ki
natpis. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles. (\.P.)
4. BISTRICA
Lipovica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km severoisto~no od seloto, na povr{ina od okolu
2 hektara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, imbreksi i gramadi od kamen. Od
ovde poteknuva i edna bronzena vizantiska moneta
{to se ~uva vo Narodniot muzej vo Veles. (\.P.)
5. BOGOMILA
Ivanovsko Maalo, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na severoisto~nata strana na seloto, na eden
srt so zaramneto plato i povr{ina od 0,7 hektara
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i mnogu grade`en materijal. (\.P.)
6. BUSILCI
Kale ‡ Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na 2,5 km jugoisto~no od seloto, od levata
strana na rekata Babuna, na viso~inka so zaramne-
to plato sporadi~no se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (\.P.)
7. VELES
Vinarska vizba, nekropola od rimskoto vreme. Na 2
km severno od gradot, na levata strana na Vardar,
pri izgradbata na vinarskata vizba na A.K. „Lozar“
se pronajdeni grobovi so kremirawe i inhumacija.
I. Mikul~i} misli deka od ovoj lokalitet potek-
nuvaat 15 steli od mermer so reljefni pretstavi i
gr~ki natpis. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje i vo Narodniot muzej vo
Veles.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 48-60; Mikul~i} I., TIR, 125. (\.P.)
Kale gradi{te od docnoanti~koto vreme. Ju`no od
Veles, kaj utokata na rekata Topolka vo Vardar, na
visok i te{ko pristapen rid se gledaat ostatoci
od utvrduvawe. Po povr{inata se zabele`uvaat kon-
61

Kale, Veles. ‡ Gradi{te od docnoanti~koto vreme (I.M.)
turi od yidovi na pove}e objekti, a se sre}avaat i
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. Naodite se ~uvaat vo Narod-
niot muzej vo Veles.
62
Papazoglu F., 1957, 231-232; Josifovska Dragojevi} B.,
TIR, 119; Mikul~i} G., 1987, 192. (\.P.)
Petrova ^e{ma, mogila od rimskoto vreme. Levo
od sovremeniot pat Veles-[tip, vo blizinata na
benzinskata pumpa i rampata na `elezni~kata pru-
ga se nao|a tumul so elipsovidna osnova, so okolu
20-21 m {irina vo osnovata i 4-5 m za~uvana viso-
~ina. (\.P.)
8. VINI^ANI
Abdovi Karpi, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km
zapadno od seloto, na leviot breg na Vini~anska
Reka, na mala viso~inka se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en mate-
rijal.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 111. (B.J.)
Ali{ovski Pat, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km severno od seloto, na prostor od okolu
1,5 hektar, pri obrabotuvaweto na zemjata se
otkrieni pove}e grobovi so konstrukcija od ka-
meni plo~i i teguli. Orientacijata na grobovite e
istok-zapad. (\.P.)
Burlatica, naselba od docnoanti~koto vreme i
nekropola od raniot sreden vek. Na 2,5-3 km isto~-
no od seloto, levo od sovremeniot pat Skopje-Gev-
gelija, na povr{ina od 1,5 hektar, vo nivite se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, te-
guli i grade`en materijal. Otkrieni se i delovi
od mermerna arhitektonska plastika: kapiteli, im-
posti, bazi i dr. Pri kopaweto na kanalot za na-
vodnuvawe, to~no na mestoto sproti utokata na
Bregalnica vo Vardar se otkrieni dvaesetina ra-
noslovenski grobovi so konstrukcija od kameni
plo~i i so bogati grobni prilozi. Za{titni isko-
puvawa se vr{eni vo 1958 godina. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Veles.
Babi} B., 1974. (\.P.)
Grobovite, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na desnata strana od stariot pat za Veles, na mes-
toto kade {to se dvoi patot za Sve}ani ima vid-
livi yidovi ‡ temeli yidani od golemi blokovi so
hidrauli~en malter. Po povr{inata se sre}avaat
gramadi od grade`en materijal. Na ovoj prostor e
otkriena golema yidana grobnica. (B.J.)
Gumewa, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na isto~niot kraj na seloto, od desnata strana na
patot {to vodi kon seloto, na prostorot na posled-
nite ku}i, na edno zaramneto plato so povr{ina od
1,5 hektar se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, teguli, pokrivni }eramidi i drug
grade`en materijal. Pri obrabotuvaweto na zem-
jata se otkrieni i yidovi od pove}e objekti yidani
od kamen i varov malter. Od ovoj lokalitet potek-
nuvaat i dve nadgrobni steli koi se preneseni vo
V. VELES
Stobi. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles i vo Arheolo{kata zbirka vo Stobi. (\.P.)
Dupen Kamen, osamen naod od rimskoto vreme. Kaj
izlezot od seloto, levo od patot {to vodi za Veles
se nao|a eden ~etvrtest mermeren blok so ~etvr-
test otvor na sredinata. Od site strani e profili-
ran i ukrasen so dve nizi astragali. Denes toj ima
kultno zna~ewe za naselenieto od okolnite sela.
Ne se znae od kade e nitu pak vo koe vreme bil do-
nesen na ova mesto.
Josifovska Dragojevi¢ B., 1965, 127. (B.J.)
\ur|evica, naselba od rimskoto vreme. Na 3,5 km
jugozapadno od seloto, na leviot breg na Vodovrat-
ska Reka i na 1 km desno od sovremeniot pat Veles-
Gradsko, na povr{ina od okolu 1 hektar se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade-
`en materijal. Ima vidlivi yidovi od objekt so
kru`na osnova, so pre~nik od okolu 13 m, yidani od
kamen i varov malter. (\.P.)
Sv. Ilija, naselba od bronzenoto vreme i utvrdena
naselba od rimskoto vreme. Na jugoisto~niot del
na seloto, od desnata strana na patot za Gradsko, na
viso~inka so zaramneto plato ima ostatoci od od-
branben bedem, a po povr{inata, koja zafa}a 2,5 do
3 hektara, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi od bronzenoto vreme i mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i drug
grade`en materijal od rimskoto vreme.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Tumba, nekropola od docniot sreden vek. Na mala
viso~inka kaj izlezot od seloto, pokraj patot {to
vodi za seloto Sve}ani se otkrieni pove}e grobovi
gradeni od kameni plo~i. (B.J.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na isto~-
niot del od seloto se gledaat gramadi od kamewa i
ostatoci od temeli na mala ednokorabna crkva so
dimenzii od 6 x 4 m, so apsida na isto~nata strana.
Okolu crkvata ima grobovi gradeni od kameni
plo~i. (B.J.)
9. VLADILOVCI
Jasenovo, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km za-
padno od seloto, vo podno`jeto na planinskiot vrv
Jasenova Glava, pri izgradbata na patot za manasti-
rot se otkrieni rimski grobovi so konstrukcija od
teguli i kameni plo~i. Ottuka poteknuva i
nadgrobna stela so gr~ki natpis, koja se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 64; Mikul~i} I., TIR, 133. (\.P.)
Stara Crkva, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme i srednovekovna crkva so nekropola. Na
500 m zapadno od seloto, od levata strana na patot -
{to vodi kon seloto, na povr{ina od 0,7 hektara,
pri obrabotuvaweto na zemjata se pronajdeni yido-
V. VELES
vi na pove}e objekti, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
kameni blokovi. Vidlivi se i grobovi so konstruk-
cija od kameni plo~i i teguli. Spored predanieto
kaj `itelite, ovde imalo crkva.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 113. (\.P.)
10. VODOVRATI
Vidin, naselba od bronzenoto i ranoanti~koto vre-
me.
Vo anti~kite izvori se spomenuvaat nekolku
gradovi {to go nosele imeto Argos, od koi eden se
nao|al na teritorijata na na{ata zemja, {to e po-
svedo~eno so tri gr~ki po~esni natpisi. Edniot od
niv, podignat vo ~est na imperatorot Gordijan, e
pronajden vo Prilep. Vtoriot, posveten na grad-
skiot dobrotvor Julij Kasijan, spored N. Vuli}, na-
vodno poteknuval od seloto Ska~inci, kade {to
bil vyidan vo crkvata Konstantin i Elena. Me|u-
toa, crkvata ne se nao|a vo ova selo, tuku na isto-
imeniot rid, vo blizinata na seloto Sve}ani, {to
e konstatirano so rekognosciraweto vo 1955 godi-
na. Tretiot natpis e pronajden vo seloto Vodovra-
ti, koe le`i na okolu 9 km severozapadno od Stobi
i 3 km od Vardar. Poteknuva od lokalitetot Vidin,
{to se izdiga okolu 0,5 km severozapadno od cen-
tralniot del na seloto. Natpisot e podignat vo
~est na prokonzulot L. Julij, graditel i patron na
gradot.
[to se odnesuva do lokaliziraweto na gra-
dot Argos, postaveni se slednive hipotezi: N. Vu-
li} i Honigman pretpostavuvaat deka gradot
mo`ebi se nao|al kaj Stari Grad, I. Venedikov
smeta deka se nao|al pome|u Ska~inci i Izvor, a B.
Josifovska go ima locirano na lokalitetot Vidin,
{to naukata go prifatila. Lokalitetot Vidin
pretstavuva izdol`eno plato vo podno`jeto na ri-
dot Belgrad, kade {to ima gradi{te obgradeno od
dve reki~ki koi, po soedinuvaweto, se vlevaat vo
Vardar. Silno istaknatiot arheolo{ki karakter
na ovoj lokalitet, {to za prvpat bil konstatiran
u{te vo 1924 godina od V. Radovanovi}, negovata
geografska mestopolo`ba i faktot deka vo bli-
zinata se pronajdeni dva natpisa so imeto na gra-
dot, dosta to~no zboruvaat vo prilog na misleweto
deka Argos se nao|al tokmu ovde, na ovoj lokalitet,
vo seloto Vodovrati.
Argos vo provincijata Macedonia II, Hiero-
kle (641) go naveduva vedna{ po Stobi. Gradot se
spomenuva i kaj Stefan Vizantiski. Na nego, a ne
na Argos Oresticon, se odnesuva i poznatiot natpis od
Leta (Ajvati, severno od Solun), podignat vo 119
godina pred n.e. vo ~est na kvestorot Marko Anij,
koj go sodr`i podatokot za pobedata na Rimjanite
nad Galatite i Medite so koja bile spaseni Make-
donija i gradot Leta. Prostranata ramnina, kade
Bregalnica se vleva vo Vardar, kon koja od lokali-
tetot ima prekrasna gletka, nema somnenie deka
63
bila popri{te na toj zna~aen istoriski nastan.
Gradot e posvedo~en od krajot na II vek pred n.e. pa
sè do krajot na anti~kiot period. Me|utoa, kera-
mi~kite naodi uka`uvaat na postoewe na `ivot na
ovoj lokalitet i mnogu porano, u{te vo bronzenoto
vreme.
Radovanovi¢ S. V., 1924, 465; Vuli¢ N., Sp. LXXI;
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 363; Vuli¢ N., 1938; Venedi-
kov I., 1943, 38; Josifovska B., 1953, 223; Papazoglu
F., 1957, 232; Josifovska Dragojevi¢ B., 1965, 118;
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107; Hammond N. G.
L., 1972, 79; Josifovska Dragojevi} B., 1976, 17; Papa-
zoglu F., 1988, 311 i 309. (B.J.)
Vodovratski pat, nekropola od preminot na bron-
zenoto vo `eleznoto vreme. Na 4,5 km od Gradsko i
2,5 km od seloto Vodovrati, na samiot pat Gradsko-
Vodovrati se konstatirani ostatoci od rastureni
grobni konstrukcii ‡ cisti od kameni plo~i. Vo
1954 i 1992 godina se vr{eni arheolo{ki iskopu-
vawa pri {to bile otkrieni 24 groba od XIII-XII
vek pred n.e. Pogrebuvawata se so inhumacii vo
zgr~ena polo`ba vo konstrukcii od obi~ni jami
ili cisti od plo~i. Grobovite se postaveni vo
pravec zapad-istok i organizirani vo redovi po
linijata sever-jug. (D.M.)
Glavje, naselba od neolitskoto vreme. Na 500 m se-
veroisto~no od seloto, na desniot breg na Vodo-
vratska Reka, na blaga padina od okolu 0,4 hektara,
{to se spu{ta kon rekata, se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi so gruba i fina faktura, kako
i slikani. (\.P.)
Melni{ta, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km jugoisto~no od seloto, na desnata
strana od patot Gradsko-Vodovrati, i na desniot
breg na Vodovratska Reka, po povr{inata na ni-
vite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, vodovodni cevki ‡ tubulusi, i grade`en ma-
terijal. Na severniot kraj na lokalitetot ima
vidlivi grobovi so konstrukcija od kameni plo~i.
(\.P.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Zapadno
od seloto, vo nivata na J. Kri{an (u~itelka) ima
gramadi od grade`en materijal i, spored izvornoto
predanie, ostatoci od srednovekovna crkva. Vo ne-
posrednata blizina, vo profilot ima vidlivi gro-
bovi so konstrukcija od kameni plo~i.
Josifovska Dragojevi¢ B., 1965, 124. (B.J.)
Crkvi{te, osamen naod od rimskoto vreme. Pred
selskata xamija ima baza od bel mermer so gr~ki
natpis. Vo eden od nadvore{nite yidovi na xamija-
ta e vyidana mermerna stela dekorirana so rozeta.
Spored podatocite dobieni od mesnoto naselenie,
spomenicite se doneseni od lokalitetot Vidin
Grad.
Josifovska B., 1953, 222; Josifovska Dragojevi¢ B.,
1965, 125; Josifovska Dragojevi} B., TIR, 17. (B.J.)
64
11. VOJNICA
Obramos, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 4
km zapadno od seloto i okolu 1 km pred utokata na
rekata Belka vo Babuna, na povr{ina od 3 hektara
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, tegu-
li, imbreksi i golemo koli~estvo kr{en kamen.
(\.P.)
Rit~iwa, naselba od rimskoto vreme. Na severois-
to~niot rab na seloto, na povr{ina od okolu 3 hek-
tara se sre}ava golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. Naodite se
~uvaat kaj poedinci od seloto i vo Narodniot muzej
od Veles. (\.P.)
12. GABROVNIK
Popovica, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5 km
severno od seloto, od dvete strani na patot, na
prostor od 0,5 hektara se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Bile najdeni i pove}e moneti koi ne se za~uvani.
(\.P.)
13. GOLOZINCI
Golemi Babi, naselba od rimskoto vreme. Vo mesto-
to Ramni{te, koe se nao|a na desniot breg na
Topolka, na 2 km jugoisto~no od seloto ima prostor
so povr{ina od 700 x 50 m na koj se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i
drug grade`en materijal, potoa delovi od mermerna
arhitektonska plastika i vodovodni kerami~ki
cevki ‡ tubuli. Ottuka poteknuva torzo od `enska
statua {to se ~uva vo Narodniot muzej vo Veles.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Ridot, naselba od neolitskoto vreme. Na okolu 300
m severozapadno od seloto, vo nivite {to le`at na
desniot breg na Topolka se nao|a golem broj frag-
menti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen i
kremen. (\.P.)
14. GRADSKO
Stobi ‡ Stoboi, gradska naselba od anti~koto vre-
me.
Ubiciraweto na stariot anti~ki grad Stobi,
na utokata na Crna Reka (Erigon) vo Vardar (Axius),
e napraveno u{te od krajot na XIX vek. Gradot se
nao|al na 160 km severozapadno od Solun, na magi-
stralniot pat {to vodel od Dunav kon Egejsko
More, poradi {to imal mo{ne zna~ajna stra-
tegiska, voena i trgovska polo`ba vo anti~kiot
period.
Stobi se nao|a raspolo`en na tri niski te-
rasi {to se spu{taat kon Crna, opkru`en so dvoen
bedem od yidovi so kuli i porti, od koi glavnata se
nao|a na zapadnata strana. Na prostorot od Gro-
V. VELES
bi{nata crkva pa sè do bazilikata vo seloto Pali-
kura se nao|aat nekropolite na gradot od rimskoto
i docnoanti~koto vreme i sredniot vek.
Vrz osnova na istoriskite i literaturnite
podatoci, gradot prvpat se spomenuva vo 197 godina
pred n.e. (Livie XXXIII, 19, 3). Me|utoa, ponovite
istra`uvawa uka`uvaat, vrz osnova na evidentira-
niot arheolo{ki materijal, mnogu postari po~eto-
ci na edna naselba na ovoj prostor, i toa vo VII i VI
vek pred n.e.
Stariot grad, raspolo`en na leviot breg na
Crna Reka, e identifikuvan kako Stobi od J. G.
Hahn i L. Heuzey vo XIX vek. Vo 1902 godina ovde se
izveduvani izvesni istra`uvawa od A. Premerstein i
N. Vuli}. Otkrivaweto na nekoi objekti od ovoj
grad zapo~nalo vo vremeto na Prvata svetska vojna.
So sistematski arheolo{ki istra`uvawa i
iskopuvawa vo Stobi zapo~nal Narodniot muzej od
Belgrad, od 1924 do 1934 godina. Potoa istra`uva-
wata prodol`ile, so mali prekini, do 1940 godina.
So ovie iskopuvawa e otkrien poznatiot urban del
na docnoanti~kiot grad Stobi, so pove}e javni i
privatni gradbi. Toga{ se otkrieni i Teatarot i
pove}e crkovni objekti od IV-VI vek, od koi pogo-
V. VELES
lem del se nao|aat vo centralnoto i vo zapadnoto
podra~je na stariot grad.
Po Vtorata svetska vojna vo Stobi se zapo~-
nalo so opse`ni arheolo{ki istra`uvawa i revi-
zioni iskopuvawa. Na pogolem broj otkrieni ob-
jekti vo Stobi se izvedeni za{titni konzervator-
ski intervencii ili kompletna konzervacija, so
{to pogolemiot otkrien urban del od gradot e os-
posoben za prezentacija. Arheolo{kite istra`uva-
wa i konzervatorskite raboti se izvedeni vo orga-
nizacija na Arheolo{kiot muzej od Skopje i Repub-
li~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kul-
turata. So ovie istra`uvawa se otkrieni docno-
helenisti~ki grobovi vo golemata rezidencija
poznata kako Peristerieva palata. Vo Civilnata
bazilika, vo dolnite sloevi e otkrien arhajski ma-
terijal, a vo Centralnata bazilika ‡ postariot
pod od Sinagoga II. Vo Severnata bazilika se ot-
krieni postari arhitektonski strukturi i 23 slo-
venski groba.
Rabotite na istra`uvawata vo Stobi se in-
tenzivirani od 1970 do 1980 godina od edna jugoslo-
vensko-amerikanska ekipa. Vo ovoj vremenski pe-
riod se izvedeni pove}e revizioni istra`uvawa na
ve}e otkrieni objekti i novi arheolo{ki iskopu-
65
 Stobi. ‡ Panorama na gradot

vawa na Zapadnata nekropola, Casa Romana i na vo- cija. Vo vremeto na vladeeweto na Avgust (od 31
dovodnata mre`a na Stobi. Ovie iskopuvawa se godina pred n.e. do 14 godina od n.e.) gradot se pro-
prosledeni so konzervatorski raboti kako na ne- {iruva poradi zgolemuvaweto na brojot na nase-
dvi`nite arhitektonski objekti, na mozai~nite lenieto. Pove}eto helenisti~ki grobovi vo dvorot
podovi i fresko`ivopisot, taka i na podvi`niot na Peristerievata palata se pokrieni so sloj od
arheolo{ki materijal zemja i vrz nego bile podignati gradbi. Gradot se {i
Ovie sistematski istra`uvawa se izveduvani ri kon jug i zapad. Za nagloto negovo {irewe, pre-
so cel vo celost da se prou~at i istra`at nekolku dizvikano so zgolemuvaweto na brojot na `itelite,
ve}e otkrieni gradbi, kako Teatarot, Episkop- se smeta deka svedo~at i 55-te groba od Zapadnata
skata bazilika, Centralnata bazilika so Sinago- nekropola, otkrieni vo 1970/1971 godina nedaleku
gata i gradbata na Valavicata. Istra`uvawata se od Porta Herakleja
vr{eni so cel da se utvrdat granicite na prosti- [ireweto na gradot se povrzuva i so unapre-
raweto na gradot od negovoto osnovawe, vremeto na duvaweto na statusot na gradot vo rang na munici-
negoviot procut i negovoto propa|awe. Kone~nata pium, vo 69 godina od n.e. Toga{ po~nuvaat da se ko-
cel na istra`uvawata be{e da se objasnat sos- vaat i pari so natpis Municipium Stobensium. Deka
tojbata i na~inot na `iveeweto, socijalnata sos- gradot imal vakov status potvrduvaat i pove}eto
tojba, razvitokot na umetnosta, trgovijata, zana- otkrieni natpisi. Gra|anite na Stobi u`ivale Ius
et~istvoto i religijata vo gradot Stobi. Italicum i bile gra|ani na Rim, a pripa|ale na ple-
Od 1981 do 1988 godina se vr{at istra`uvawa miwata Aemila i Tromentina.
vo Episkopskata bazilika pod ~ii temeli se ot-
krieni dvete grade`ni fazi na starata Episkopska
bazilika i na objekti kraj bedemot.
Istra`uvawata vo Stobi vo poslednive go-
dini, preku mnogute otkrieni ostatoci od materi-
jalnata kultura, ovozmo`ija novi soznanija za po-
liti~kiot, trgovskiot, voeniot i verskiot `ivot
vo ovoj grad. Ednostavno re~eno, za istorijata na
Stobi od III vek pred n.e. do docniot VI vek od no-
vata era. Ovoj grad od mala no strategiski mo{ne
zna~ajna pajonska i podocna makedonska naselba, vo
ranorimskiot period izrasnuva vo golem i mo{ne
razvien municipium. Podocna, kako sedi{te na
provincijata Macedonia II, episkopsko sedi{te vo
docniot rimski period, i po golemite pusto{ewa
pri varvarskite invazii, gradot go naseluvaat slo-
venski plemiwa.

Istoriski podatoci
Stariot grad Stobi za prvpat e spomenat vo
197 godina pred n.e. kaj Livij (XXXIII, I, 3). Toj spo-
menuva deka gradot se nao|a na utokata na Erigon
(Crna Reka) vo Axius (Vardar), koga Filip V, kral
na Makedonija, gi pobedil Dardancite.
Spored arheolo{kite podatoci, gradot e po-
dignat vo helenisti~kiot period, ne mnogu pred
vladeeweto na Filip V. So istra`uvawata, pod ne-
kolku gradbi vo centralnoto podra~je na podocne`-
niot grad se konstatirani sloevi od III i II vek pred
n.e., a pronajdeni se i bronzeni predmeti od kla-
si~niot i arhajskiot period, kako i poedine~ni ke-
rami~ki naodi od neolitskoto i `eleznoto vreme.
Vo 168 godina pred n.e., so pobedata na Rimja-
nite nad makedonskiot kral Persej, Makedonija e
podelena na ~etiri oblasti, so zadr`ana izvesna
samostojnost. Toga{ Stobi stanuva centar na trgo-
vijata so sol na celata treta oblast.
Vo 148 godina pred n.e. Makedonija sosema ja
gubi svojata samostojnost i stanuva rimska provin-
Stobi. ‡ Portret na devojka od rimskoto vreme
Raniot i sredniot rimski period se periodi
na procutot na Stobi. Na ova uka`uvaat pove}e
natpisi na spomenicite. Za blagosostojbata na gra-
dot svedo~i i golemata palata nedaleku od isto~na-
ta strana na gradskiot bedem, vo koja se otkrieni
izvonredno izraboteni reljefni {tukaturi i
fresko`ivopis so likovni pretstavi.
Od svetili{tata e otkrien hramot na Neme-
za vo Teatarot. Sekako deka postoele i drugi sve-
tili{ta vo samiot grad, bidej}i postojat podatoci
deka vo Stobi se po~ituvale Higija i Telesfor,
Artemida Lohija, Apolon Klarios, Jupiter, Dio-
nis i Hera.

66 V. VELES
 Najimpozanten spomenik od rimskiot period
e sekako Teatarot, podignat vo II-III vek. Gradskiot
bedem e od III vek, a vnatre{niot bedem, podignat
na isto~nata strana, e od docniot IV vek, koga is-
to~niot del na nadvore{niot bedem bil napu{ten
ili, poradi opasnost od varvarskite napadi, bila
zajaknata isto~nata strana koja bila i najzagroze-
na. Bidej}i trebalo da ima podobra i posigurna
za{tita, vnatre{niot bedem bil podignat preku
golemi gradbi od javen karakter, so dobro za~uvani
mozai~ni podovi.
Vo starohristijanskiot period Stobi bil,
isto taka, zna~aen i vlijatelen grad. Bil episkop-
sko sedi{te od 325 godina, koga episkopot Budius
u~estvuval na soborot vo Nikeja.
Malku se gradovite i krai{tata koi, vo doc-
noanti~koto i starohristijanskoto vreme, na pote-
sen urbano definiran prostor za~uvale ostatoci
od tolku golem broj sakralni kultni gradbi kako
{to e slu~ajot so Stobi. Vo tekot na IV-V vek ovde
se podignati pove}e crkvi {to bile impozantni
kako po svojata golemina taka i po svojata vnat-
re{na dekoracija. Nivnoto vnatre{no ureduvawe e
re{eno so rasko{na arhitektonska dekorativna
plastika, mozaici, fresko`ivopis i {tukatura, od
koi pogolemiot del se otkrieni so iskopuvawata.
So mo{ne dekorativni mozaici se ukraseni i pri-
vatni gradbi od docnoanti~koto vreme. Spored
svoeto arhitektonsko re{enie i vnatre{no uredu-
vawe pretstavuvaat mo{ne luksuzni objekti. Seka-
ko, edna od najreprezentativnite e Teodosijanskata
palata, potoa Poliharmosovata i Peristerievata.
Novite arheolo{ki istra`uvawa uka`uvaat
deka site dotoga{ otkrieni starohristijanski ba-
ziliki se izgradeni vrz postari gradbi i palati od
koi imaat adaptirano izvesni prostorii ili pak
vo celost go zadr`ale nivniot plan i gi prisposo-
bile so dogradba vo crkovni gradbi.
Golemi podra~ja vo yidinite na gradskite be-
demi sè u{te ne se dovolno poznati. Otkrienite
baziliki vo gradot i nadvor od nego vetuvaat novi
arheolo{ki podatoci. Pod poznatite baziliki ima
ostatoci od postari sakralni i profani objekti.
Hristijanstvoto vo Stobi mnogu rano e orga-
nizirano i zacvrsteno. Od B. Sarija e izneseno
mislewe, so koe se soglasuva i F. Papazoglu, deka
V. VELES
Stobi. ‡ Apolon Kitadoros, II vek
Stobi ve}e kon krajot na IV vek e izdignat vo rang
na mitropolija koja imala tri eparhii: Stobiska,
Bargalska i Zaparska. Pri podelbata na Makedo-
nija, Stobi stanal i glaven grad na Macedonia Salu-
taris. Imperatorot Teodosij I, pri svojot prestoj vo
Stobi vo 388 godina, izdava dva edikta so koi se
zabranuva sobirawe na eretici i javni diskusii za
verata (Codex Teodosianus 16, 4, 2, 5, 15).
Od stobiskite episkopi poznati se imiwata
na petmina zabele`eni vo listata na episkopi koi
zele u~estvo na najzna~ajnite rani crkovni sobori.
Episkopot Budius u~estvuval na soborot vo Nikeja
vo 325 godina, Nikola ‡ na soborot vo Halkedon vo
451 godina, Foka ‡ na soborot vo Konstantinopol
vo 553 godina, Jovan ‡ na [estiot ekumenski sobor
vo Konstantinopol vo 680 godina, Margarit ‡ na
Vtoriot trulski sinod vo 692 godina. Od natpisot
na dovratnikot vo Episkopskata bazilika se znae za
{estiot episkop Filip (od docniot IV ili od V
vek), a imeto na sedmiot episkop ‡ Evstatij ‡ e ot-
krieno vo 1983 godina na mozai~niot pod vo Sta-
rata episkopska bazilika II od krajot na IV vek.
Vo Stobi vo III vek postoela i evrejska zaed-
nica, koga Poliharmos podignal sinagoga, koja bi-
la urnata kon krajot na IV vek i nad nea bila podig-
nata starohristijanska bazilika. Se pretpolaga
deka ova se slu~ilo pri posetata na Teodosij I na
Stobi vo 388 godina. Ima podatoci {to uka`uvaat
deka postoela u{te edna sinagoga, mo`ebi mnogu
poreprezentativna od Poliharmosovata sinagoga.
Ve}e od docniot V vek zapo~nuvaat golemite
pusto{ewa i nesre}i za ovoj grad na Crna. Vo 479
godina Stobi e ograben od ostrogotskiot kral Teo-
dorik. @itelite na gradot delumno go obnovile
koga, vo 518 godina, nastradal od golem zemjotres.
Golemite avaro-slovenski invazii vo VI vek isto
taka pridonele za novo pusto{ewe i napu{tawe na
gradot. Od ovoj period se pronajdeni moneti od Jus-
tin II (569 570) vo gradbite na Akropolot i vo ob-
jektite ju`no od Episkopskata bazilika.
Podocna se zboruva za izvesna aktivnost vo
gornite sloevi na Teatarot vo II vek, a i za pobeda-
ta na Vasilij II nad vojni~kata posada vo Stobi vo
1014 godina. Na prostorot pome|u Severnata i Cen-
tralnata bazilika u{te vo 1937 godina se prekopa-
ni srednovekovni grobovi od edna pogolema nekro-
pola. Vo 1955 godina vo ju`niot korab na Severna-
ta bazilika se otkrieni 23 slovenski groba, datira-
ni vo IX-XII vek. Vo 1978 godina isto~no od Pali-
kurskata bazilika se otkrieni slovenski grobovi
koi pripa|ale na nekropolata oformena kraj crk-
vata.
Ova uka`uva na faktot deka Stobi, po ogra-
buvawata i razurnuvaweto od varvarskite narodi
{to se dvi`ele kon Solun i Konstantinopol, bez-
drugo bil naselen od slovenski plemiwa. Tragite
od slovenski nekropoli vo Vini~ani i kraj bazili-
kata vo Palikura uka`uvaat deka i bliskata okoli-
67
na na gradot bila brzo naselena od Slovenite. So objekt. Ima apoditerium so bazen smesten vo apsi-
natamo{nite istra`uvawa ostanuva da se utvrdi da- dalen prostor i dvojna soba so tri apsidi so hipo-
li vo Stobi i po VI vek ima tragi od gradski `ivot. kausti. Suspenzurite od hipokaustnata konstruk-
Hahn J. G., 1861, 175-236; Heuzey L., 1873, 25-42; Di- cija se od trkalezni i ~etvrtesti tuli.
mitsas M., 1896, 327-329; Hald Dr., 1917, 29-41; Von Sa-
ria B., 1929, 1-30; Gaebler H., 1935, 111-114; Vuli¢ N.,
Centralna bazilika i Sinagoga
1938, 1-15; Venedikov I., 1943; Kitzinger E., 1946, 81-
161; Josifovska B., 1953a; Papazoglu F., 1957, 235; Bazilikata e so tri koraba. Vo nea se vlegu-
Koco D. i drugi, 1961, 69-72; Müller K., 1962, 10; Hod- va od Via Principalis. Podignata e vrz edna sinagoga,
dinott R. F., 1963, 161-167; Vajzman X., 1973; Düll S., kon krajot na IV vek ili na po~etokot na V vek, i
1977, 254-255; Mano Zisi \., 1973, 187-232; Mano Zisi \., ima dve grade`ni fazi.
1977, 153-155; Snively C., 1979, 217-242; Aleksova B., Podot na sinagogata e pronajden na 1,5 m pod
1986, 70-79; Sokolovska V., 1987. nivoto na naosot. Poteknuva od IV vek, a bila po-
Publikacii od proektot za istra`uvawe vo dignata vrz temelite na postara sinagoga od III vek,
Stobi, 1970-1979 godina so preliminarni izve{tai za ~ija izgradba se pogri`il Tiberius Claudius Poly-
od Wiseman J. i Mano Zisi \: AJA, 1971, 395-411; AJA charmos, tatkoto na Sinagogata vo Stobi. Imeto e
1972, 407-424; AJA 1973, 391-403; JFA 1974, 117-148; poznato od natpisot na kolonata otkriena vo 1931
JFA 1976, 269-302, JFA 1979; Stadies 1973; Stadies 1975; godina.
Stadies 1981; Wiseman J., 1973, 13-26; Aleksova B., 1982- Pod ovoj objekt se otkrieni gradbi od II vek
83, 50-62. pred n.e. Pod naosot se najdeni dva sada so moneti
od 121-125 godina. Helenisti~kite sloevi le`at
nad praistriskiot sloj vo nivoto na Crna Reka.
Severna bazilika Petrovi} J., 1932, 81-86, 135, 136; Petrovi¢ J., 1933/34,
Crkvata pretstavuva trikorabna bazilika, 160-191; Kitzinger E., 1946, 129-146; Snively C., 1979,
so narteks, egzonarteks i prostran atrium. Cent- 48-83; Aleksova B., 1986, 53-60.
ralniot korab e oddelen od strani~nite so koloni.
Od severnata strana bil dograden baptisterium so
~etirilisna piscina. Vo crkvata, koja e izgradena
vrz postar anti~ki objekt, se vleguva od Via Princi-
palis Inferior. Vo stilobatite i konstrukciite vo
atriumot se upotrebeni mermerni spolii od post-
ari objekti, a najmnogu od Teatarot. Crkvata e iz-
gradena na po~etokot na V vek.
Vo ju`niot korab i ju`no od crkvata se ot-
krieni 23 slovenski groba od IX-XII vek, koi pri-
pa|ale na nekropolata {to se oformila po naselu-
vaweto na Slovenite.
Petrovi} J., 1943, 28-34; Koco D., 1961, 69-72; Snively
C., 1979, 20-47; Aleksova B., 1986, 39-50.

Civilna bazilika

Ovoj objekt e smesten ju`no od Severnata ba-

zilika, a otkrien e vo 1937 godina. So istra`uva-
wata vo 1956/57 godina se utvrdeni sedum grade`ni
fazi, pa se pretpostavuva deka vo poslednite fazi
objektot imal svetovna funkcija, poradi {to e na-
re~en Civilna bazilika. Pod pove}eto grade`ni
fazi e otkrien helenisti~ki materijal od III-II vek
pred n.e.
Petrovi} J., 1943, 486; Mano Zisi \., 1973, 185-232; Snively
C., 1979, 250-255; Aleksova B., 1986, 63-69.
Mala bawa (Thermae minores)
Se nao|a pome|u Civilnata i Severnata ba-
zilika. Pretstavuva docnoanti~ka gradba, gradena
spored site toga{ni pravila za podigawe na vakov
Stobi. ‡ Sinagoga bazilika
Ku}a na psalmite
Objektot se nao|a ju`no pred Centralnata
bazilika. Ima centralna apsidalna prostorija,
hodnici, sala so kolonadi i golem bazen i koloni
na zapadniot del od dvorot. Centralnata sala e
oblo`ena so mozaici, luksuzno izvedeni, koi isto
taka gi krasat i ostanatite prostorii. Struktu-
ralnata povrzanost so bazilikata i eklezijasti~-
kite temi na mozaicite vo apsidalnata sala uka`u-
vaat deka se raboti za rezidencija vo pripadnost na

68 V. VELES
crkvata i na nejzinite velikodostojnici. Od ovaa
gradba se vleguva i vo edna od sinagogite. Objektot
le`i vrz postari anti~ki gradbi.
Petrovi¢ J., 1933/34, 169-191; Kitzinger E., 1946, 134-
140.
Via Axia
Via Axia bila edna od glavnite ulici. Ima
pravec istok-zapad, a od nea e otkrien samo eden
del.
Gradska ~e{ma
Na maliot plo{tad {to go formiraat ulicite Via
Axia i Via Principalis Inferior se nao|a ~e{ma od javen
karakter. Od tri cevki vodata te~ela vo tri kori-
ta izgradeni od spolii od Teatarot i drugi gradbi.
.Golema bawa (Magnae Thermae)
Otkriena e vo 1931/32 godina. Ima apoditerium,
golemo pretsobje, sala so hipokaust, {est mer-
merni bazena i prefurnium od ju`nata strana. Kaj
objektot se zabele`ani pove}e grade`ni fazi, a
vlezot gleda kon ulicata Via Axia. Rekonstrui-
ranata bawa bila vo upotreba i vo docniot VI vek.
Vo apoditeriumot e najdena statua {to poteknuva
od carskiot period.
Petrovi¢ J., 1933/34, 169-191; Kitzinger E., 1946, 140-
141.
Via Principalis Inferior
Ulicata e so pravec sever-jug, se sledi od Se-
vernata bazilika do Gradskata ~e{ma, potoa pokraj
Ku}ata na Partenij, Teodosijanskata palata i
Ku}ata na psalmite.
Peristerieva ku}a
Ova e golem grade`en kompleks za pove}e se-
mejstva i so prostorii za du}ani na zapadnata stra-
na. Semejstvoto na Peristerij gi zafa}alo pros-
toriite vo ju`niot del na kompleksot.
Centralniot prostor e dvor pod otvoreno ne-
bo, so fontani od zapadnata strana. Isto~nite
prostorii slu`ele kako magacini. Glavnite pros-
torii na ku}ata se dvete apsidalni sali ju`no od
dvorot. Vo isto~nata se za~uvani podnite mozaici
pri ~ie izveduvawe se upotrebuvani teseri od stak-
lena pasta, {to im dava posebna `ivost na motivi-
te. Na sredinata se nao|a fontana izrabotena od
mermer. Celiot objekt i mozaicite se datirani vo
docniot IV ili raniot V vek.
Mano Zisi \., 1936, 277-279; Sokolovska V., 1965, 128-129;
Mikul~i} I., 1966b, 131-134.
V. VELES
Via Teodosia
Ovaa ulica e paralelna so Via Axia i se nao|a
pome|u ku}ata na Peristerij i Teodosijanskata
palata.
Teodosijanska palata
Isto~no od ulicata Via Teodosia se nao|a edna
od najluksuznite dosega otkrieni ku}i vo Stobi.
Vo nea se pretpolaga deka prestojuval i impera-
torot Teodosij I pri svojata poseta na Stobi vo 388
godina. Bidej}i imeto na sopstvenikot na ku}ata ne
e poznato, taa e nare~ena Teodosijanska, za spomen
na posetata na imperatorot.
Ovaa luksuzna gradba ima plan na latinskata
bukva L i izleguva na tri ulici. Centralnata sala
e opkru`ena so koloni od severnata i zapadnata
strana, a na isto~nata ima bazen so 8 piedestala od
mermer, ukraseni so spiralni kaneluri na koi
stoele otkrienite statui. Na severnata i ju`nata
strana na dvorot ima niski platformi koi bile
cvetni terasi. Podot e prekrien so mermerni plo~-
ki, a peristilot so mozaici. Golemata apsidalna
prostorija ‡ trikliniumot, koja se nao|a na ju`na-
ta strana na povisoko nivo, e poplo~ena vo opus
sectile. Ostanatite odai se isto taka rasko{no ukra-
seni. Palatata datira od IV-V vek.
Nestorovi¢ N. B., 1931, 109-114; Petkovi¢ V., 1937,
12-35.
Ku}ata na Partenij
Ovaa ku}a e od ju`nata strana na Teodosijan-
skata palata, so koja ima zaedni~ki yidovi i po-
teknuva od isto vreme. Izgradena e vo forma na
latinskata bukva L i po grade`nata koncepcija e
mo{ne sli~na so prethodnata palata no e pomala.
Poskromno e gradena, a toa se odnesuva i na nejzi-
noto vnatre{no ureduvawe.
Nestorovi¢ V., 1931, 109-114; Nestorovi} N.B., 1936,
173-183; Kitzinger E., 1946, 118-129
Valavica (Domus Fullonica)
Pretstavuva kompleks na me|usebno povrzani
gradbi koi bile rezidencii i mali du}ani, izgra-
deni vrz postari objekti. Imeto odgovara samo na
edna faza na maliot dvor kade, vo V vek, imalo ra-
botilnica za bojadisuvawe i valawe na tkaenini.
@ivotot na ovoj kompleks po~nuva vo I vek i trae
sè do V i po~etokot na VI vek.
Wiseman J., Mano Zisi \, 1971, 402-403; Wiseman J., Ma-
no Zisi \., 1972, 420; Mikul~i} I., 1981a, 205; Mi-
kul~i} I., 1982, 535-544.
69
 Stobi. ‡ Satir (detaq), II-I vek pred n.e.
Via Principalis Superior
Ovaa ulica e paralelna so Via Principalis In-
ferior.
Episkopska rezidencija
Se nao|a severno od Episkopskata bazilika.
Vo IV vek slu`ela kako hristijanski oratorium, a
vo V vek e pretvorena vo episkopska rezidencija.
Ovde se pronajdeni bronzena kadilnica i zlaten
prsten so glava vo forma na krst so almansini.
Polukru`en plo{tad
Se nao|a severno od Episkopskata bazilika.
Od ulicata e odvoen so niska pregrada od sedi{-
tata na Teatarot, opkru`en e so kolonada, a na sre-
dinata ima baza za golem spomenik. Forumot e po-
dignat vo IV-V vek.
70
Via Sacra
Ovaa ulica vodi od Porta Heraclea kon plo{-
tadot. Od ju`nata strana ima impozantna kolonada
izgradena od spolii od Teatarot.
Episkopska bazilika
Episkopskata bazilika, ili crkvata na åpi-
skopot Filip, e podignata na ve{ta~ka terasa.
Ovoj spomenik pretstavuva bazilika so tri koraba,
narteks, egzonarteks i nepravilen atrium. Cen-
tralniot korab e oddelen od strani~nite so dve im-
pozantni kolonadi. Na istok naosot zavr{uva so
polukru`na apsida odnatre i odnadvor. Vo apsidal-
niot prostor e izgradena kripta za relikviite na
ma~enikot. Vnatre{noto ureduvawe na objektot
bilo luksuzno re{eno, so upotreba na arhitekton-
ska plastika od bel mermer, mozai~ni podovi i po-
dovi od mermerni plo~ki. Yidovite bile ukraseni
so fresko`ivopis.
V. VELES
 Stobi. ‡ Episkopskata bazilika od V-VI vek (F. H)
Stobi. ‡ Mozai~en pod od krstilnicata na Episkopskata
bazilika (W. B. D)
Ju`no od bazilikata vo 1970/71 godina e ot-
krien rasko{en baptisterium so ~etirilisten plan,
koj nosel kupola. Na sredinata ima rasko{na pis-
cina so pove}e grade`ni fazi, opkru`ena so pod
re{en so mozaici koi imaat eklezijasti~ki pret-
stavi. Yidovite na baptisteriumot bile `ivopisa-
ni. Otkrien e `ivopis vo tri sloja na koj se pret-
staveni pove}e svetiteli i drugi lica. Episkop-
skata bazilika datira od po~etokot na V vek, a nej-
zinata obnova od krajot na V i po~etokot na VI vek.
Eger R., 1929, 14-44; Eger R., 1929, 42, 87; Saria B.,
1933, 1-22; Saria B., 1933, 112-139; Kitzinger E., 1946,
87-110; Hoddinott R.F., 1963, 161-167; Wiseman J., Mano
Zisi \., 1971, 398-401; Wiseman J., Mano Zisi \., 1972,
420-422; Wiseman J., Mano Zisi \., 1973, 391-403; Wise-
man J., 1974, 11-148; Wiseman J., 1976, 269-302; Wise-
man J., 1978, 391-429; Wiseman J., 1973; Wiseman J.,
1975; Wiseman J., 1981; Wiseman J., 1973, 56-66; Alek-
sova B., 1978, 19-34; Snively C., 1979, 84-181; Alekso-
va B., 1980, 67-76; Aleksova B., 1985, 47-72; Aleksova
B., 1986, 14-39; Aleksova B., 1981, 481-490.
Stara episkopska bazilika
Na dlabo~ina od 5 m pod temelite na Epis-
kopskata bazilika vo tekot na 1981‡87 godina e ot-
kriena Starata episkopska bazilika, prvata kated-
ralna crkva vo Stobi. Objektot pretstavuva triko-
rabna bazilika so narteks, ~ij centralen korab e
oddelen od strani~nite so sedum, odnosno devet ko-
loni. Otkrieniot baptisterium od ju`nata strana
V. VELES
prvobitno ñ pripa|al na ovaa bazilika. Vnatre{-
noto ureduvawe na dvete crkvi e re{eno so mozai~ni
podovi i so fresko`ivopis na yidovite. Od arhitek-
tonskata plastika se otkrieni parapetnite plo~i
od oltarnata pregrada. Objektot ima dve grade`ni
fazi. Prvata faza ja datirame vo prvata polovina
na IV vek i mu se pripi{uva na episkopot Budius, a
vtorata grade`na faza i obnovata na crkvata se
izvedeni od episkopot Evstatij, kon krajot na IV
vek. Na ova upatuva i natpisot pred vratite na
prezviteriumot na vtorata crkva.
Aleksova B., 1982/83, 50-63; Aleksova B., 1985, 43-72;
Aleksova B., 1986, 14-39; Aleksova B., 1991, 167-179;
Aleksova B., 1995, 87-114.
Porta Heraclea
Toa e glavnata porta na Stobi. Dvojna e i se
nao|a na zapadnata strana na gradot. Vremeto na
nejzinoto podigawe ne e poznato, a postoela i vo VI
vek.
Teatar
Teatarot e izgraden vo II ili vo raniot III
vek i e sli~en na postarite teatri vo Grcija.
Pretstavuva eden od najgolemite i najreprezen-
tativnite objekti od rimskiot period vo Stobi.
Gledali{teto, orhestrata i skenata se dogradeni
odvoeno edna od druga. Skenata nema bina tuku e
fasada koja bila zadnina na pretstavite {to bile
izveduvani vo orhestrata. Gledali{teto se sostoi
od dva dela, a izgradeno e od bel mermer donesen od
Pletvar kaj Prilep. Spored procenata na V. Dinz-
mor pomladiot, teatarot mo`el da primi 7634 po-
setiteli. Raspredelbata na sedi{tata se vr{ela
spored plemenskata pripadnost. Vo gledali{teto,
na mermernite sedi{ta se nao|aat vpi{ani imiwa-
ta na pet plemiwa.
Teatarot vo docniot III vek bil pretvoren vo
arena za borbi na gladijatori. Vo 325 godina, so
zabranata od carot Konstantin Veliki, vakvite
gladijatorski pretstavi bile ukinati.
Ve}e kon sredinata na IV vek i kon negoviot
kraj, paradosite slu`ele kako |ubri{te. Podocna
na ovoj prostor se izgradeni ku}i. Takvi tragi se
konstatirani na padinata {to se spu{ta kon istok
i kaj zapadniot yid na skenata.
Gorniot del od gledali{teto vo celost e
raznesen, kako i dobar del od dolnite partii. Mer-
mernite sedi{ta se upotrebeni kako grade`en ma-
terijal vo podocne`nite gradbi od profan i sak-
ralen karakter, podignati vo IV-V vek. Mer-
mernite sedi{ta se upotrebeni i vo izgradbata na
vnatre{niot bedem i vo tremot na Via Sacra, a iz-
vesni arhitektonski elementi se vgradeni i vo
nadvore{niot gradski bedem, kaj Porta Heraclea. Ta-
71
ka Teatarot od krajot na IV vek stanuva rudnik za
izgradba na docnoanti~kiot Stobi.
Saria B., 1937, 1-68; Saria B., 1938, 81-148; Gebhard E.,
1975, 43-64; Gebhard E, 1981, 13-29.
Kockarnica
Ovoj objekt se nao|a severno od Teatarot.
Nare~en e kockarnica za{to ovde se najdeni Tabula
Lusoria i mnogu `etoni. Objektot e delumno otkri-
en pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, a iz-
vesni istra`uvawa od za{titen karakter se izve-
deni vo 1981 godina, koga se prezemeni i za{titni
konzervatorski raboti na arhitekturata i na mo-
zai~nite podovi.
Objektot pretstavuva bazilikalna gradba so
centralen korab so strani~ni krila, narteks i eg-
zonarteks. Od severnata strana e otvoren i vo ne-
goviot sostav ima edna druga arhitektonska struk-
tura so niza bazeni od mermer. Kockarnicata e od
raniot rimski period i pretrpela pove}e doyidu-
vawa i popravki. Spored naodite na moneti vo se-
vernite odai, gradbata egzistirala vo V i VI vek.
Isto~en gradski bedem
Ovoj nadvore{en bedem mo`e da se sledi po
celiot perimetar na lokalitetot. Opkru`uva pros-
tor so nepravilna forma, so {irina od 400 m vo
pravec istok-zapad i dol`ina od 450 m vo pravec
sever-jug. Nadvore{niot bedem se gleda na grebe-
not {to se izdiga nad Vardar, kaj Porta Heraclea i na
nekolku mesta kraj Crna Reka. Izgraden e od grubo
izdelkan kamen i sekundarno upotrebeni kameni
blokovi, so tendencija na horizontalno uslojuva-
we, vo opus insertum. Yidovite se gradeni so malter
i imaat debelina od 2,3 m, Gradskiot bedem e po-
dignat vo III vek ili malku porano, a prestanal da
se koristi vo docniot IV ili vo V vek.
Sanev V., Sar`oski S., 1981, 229-232.
Grobi{na bazilika
Se nao|a na 250 m jugozapadno od Porta Hera-
clea, na patot za Palikura. Ima centralen korab so
strani~ni krila oddeleni so mermerni koloni, a
na zapadnata strana ima narteks. Vo apsidalniot
prostor na bazilikata se nao|a platforma za sin-
tonosot, vo vid na polukru`na apsida, ~ija kon-
strukcija vo vid na skali e od ju`nata i od sever-
nata strana. Bazilikata e podignata vrz grobovite
na edna docnoanti~ka nekropola poradi {to nejzi-
niot plan ima izvesni deformacii. Centralniot
korab imal pod re{en so geometriski mozaici, a
prezviteriumot, ~ij kancel e izgraden od mermerni
spolii od Teatarot, bil poplo~en so mermerni
plo~ki vo opus sectile. Na ju`nata strana, pokraj
narteksot, vo 1937 godina e otkriena grobnica koja
pretstavuva martirium podignat pri izgradbata na
72
crkvata ili porano. Celiot objekt pove}epati e
ras~istuvan i yidovite se obezbeduvani, no ne e
doistra`en.
Truhelka ›., 1937, 78-81; Snively C., 1979, 182-212;
Aleksova B., 1986, 63-69.
Palikura bazilika
Ovaa gradba od bazilikalen tip so triko-
rabna dispozicija se nao|a na 2 km ju`no od Porta
Heraclea. Centralniot korab ñ zavr{uva so polu-
kru`na apsida, dosta {iroka. Vo apsidalniot pros-
tor se nao|a pomala apsida, kako platforma za sin-
tronosot, ~ija konstrukcija so sedi{tata se iz-
digala vrz ovaa apsida. Sintronosot ima sedi{ta
od severnata i od ju`nata strana, {to e otkrieno
vo 1981/82 godina.
Centralniot korab e oddelen od strani~nite
so kolonadi ~ii bazisi se pronajdeni in situ. Ba-
zilikata imala narteks, egzonarteks i golem dvor
od isto~nata strana, so niza odai od koi edna e ok-
togonalna. Ovaa odaja pretstavuva eden vid skeu-
filakion, a ne baptisterium kako {to se pretpos-
tavuva{e dosega. Okolu bazilikata se nao|aat yi-
dovi {to ja obgraduvale od severnata strana.
Bazilikata e podignata kon krajot na IV ili
na po~etokot na V vek, nad edna golema palata {to
mu pripa|ala na nekoj velikodostojnik. Celokup-
nata arhitektonska plastika od anti~kata gradba e
upotrebena vo crkvata, so dopolnitelno odbele`u-
vawe na hristijanskite simboli. Vo nejziniot nar-
teks i okolu nea se pronajdeni docnoanti~ki ‡ sta-
rohristijanski grobovi. Taka ovaa bazilika vlegu-
va vo grupata grobi{ni, kade {to bile izveduvani
ritualite pri pogrebuvaweto na umrenite. So ova
spomenikot dobiva funeralen karakter.
Od negovata isto~na strana se otkrieni gro-
bovi od sredniot vek, {to uka`uva na brzoto nase-
luvawe na Slovenite vo bliskata okolina na Sto-
bi.
Hald Dr. 1917, 29-41; Truhelka ›., 1937, 78-81; Hoddi-
nott R.F., 1963, 185-186; Koco D. i drugi, 1961, 69-75;
Wiseman J., 1973, 82-83; Snively C., 1979, 70-79; Alek-
sova B., 1983g, 135-192; Aleksova B., 1986, 70-79;
Aleksova B., 1995, 120-121. (B.A.)
Zapadni grobi{ta
Se nao|aat nedaleku od Porta Heraclea, na izdol`eno
plato od okolu 500 m, ~ij isto~en rab se protega
re~isi do leviot breg na Crna Reka, a jugozapadni-
ot ja ozna~uva padinata kon ramninata kade {to se
sovremeniot avtopat i `elezni~kata pruga. Prvi-
te soznanija za postoeweto na nekropolata potek-
nuvaat od 1918 godina koga so kopawe na vojni~ki
rovovi bil otkrien objektot nare~en Grobi{na
bazilika, od IV-V vek, i okolu nego nekolku grobo-
vi. Vo 1971 i 1972 godina, vo neposrednata blizina
V. VELES
na Porta Herakleja, so sistematski iskopuvawa se otkrieni i istra`eni 81 grob, od I vek pred n.e. do

V. VELES
73
 Stobi, Zapadni grobi{ta. ‡ Bista na pokojnik, II-III vek (iskopuvawa 1995 god.)
Stobi, Zapadni grobi{ta. ‡ Terakoti od docnorimskoto vreme
Stobi, Zapadni grobi{ta. ‡ Svetilki od III – IV vek
III vek. Pri izgradbata na kanalskiot sistem za
navodnuvawe vo 1973 godina, na prostorot jugoza-
padno od Grobi{nata bazilika, Republi~kiot za-
vod za za{tita na spomenicite na kulturata izvr-
{il za{titno iskopuvawe so koe se otkrieni 129
groba od docnoanti~koto vreme (III-IV vek). Isko-
74
puvawe zaradi isti celi e izvr{eno i vo 1978 godi-
na koga e gradena trasata na `elezni~kata pruga
Gradsko-[ivec. Bile otkrieni i dokumentirani
novi 327 groba od IV do VI vek. Najgolemi za{tit-
ni iskopuvawa na nekropolata se izvr{eni vo 1992
i 1995 godina so grade`nite raboti na trasata na
avtopatot, delnica Gradsko-Luda Mara, planirana
da minuva preku nekropolata. So ovie iskopuvawa
se otkrieni u{te 1501 grob, a isto taka i ostatoci
od temeli na yidovi od objekti na urbanizirana
ruralna naselbinska celost od IV-VI vek. Se rabo-
ti za stanbeni objekti, rabotilnici, pomo{ni pros-
torii i drugo, yidani so kamen i kal i so upotreba
na kamen i mermerni spolii od postari rimski ob-
jekti. Vo eden del od ovaa naselba e otkriena i go-
lema zasvodena grobnica, so vnatre{ni dimenzii
od 3,54 x 3,08 m vo osnovata i visina od 2,10 m,vo
koja se najdeni dva groba ‡ cisti, i pred niv koski
od okolu 57 pokojnici. [to se odnesuva do nekro-
polata, spored materijalot, konstrukciite i ka-
rakterot na podvi`nite naodi, ima edini~ni i
grupni grobovi, a nivnoto hronolo{ko rastojanie
e od II vek pred n.e. do krajot na IV vek, odnosno do
V-VI vek. Vo grobovite do II vek pogrebuvaweto e
vr{eno so kremirawe na umrenite, a vo grobovite
od III-IV vek so inhumacija.
Truhelka ›.,1927, 71 82; Mikul~i} I., Dautovska
V., 1965, 126-128; Vin~i} @., 1970, 140-142; Mikul~i}
I., 1973b, 61-95; Weselowski A., 1973, 138-143; Vin~i}
@., Ivanovski M., 1978, 85-88; Ivanovski M., 1992,
32-36; Sanev V., 1994, 7-15. (M.I.)
Bazilika Extra muros
Vo 1992 godina, vo ramkite na za{titnite is-
kopuvawa organizirani vo vrska so izgradbata na
trasata na avtopatot, vo suburbiumot na Stobi od
jugoisto~nata strana, odnosno na vtorata pomala
terasa, koja le`i isto~no pod terasata na nekro-
polata i levo od koritoto na Crna Reka, se otkri-
eni ostatoci od temeli na trikorabna bazilika,
dolga 31 m, a {iroka 16 m. Vo zapadniot del, od
nadvore{nata strana na perimetralnite yidovi se
dogradeni pove}e pomali prostorii vo koi se vle-
guvalo od narteksot. Na ju`nata strana ima krs-
tilnica so piscina, od koja preku druga prostorija
se vleguvalo vo ju`niot korab na bazilikata. Vo
naosot ima poden mozaik, prili~no o{teten, od po-
lihromni teseri, podelen na kvadratni poliwa vo
koi se pretstaveni hristijanski motivi: kantaro-
si, vodni ptici, ovo{ni drvja, eleni i dr. Arhi-
tektonskata plastika na stilobatite e raznorodna
po materijalot i obrabotkata i pretstavuva kom-
binacija na elementi doneseni od postarite objek-
ti vo gradot (bazi i kapiteli). Podovite na ju`ni-
ot i na severniot korab se od nabiena zemja. Pri-
bli`no na sredinata na severniot korab ima tragi
od srednovekovna ku}a vkopana vo podot, uni{tena
V. VELES
vo po`ar. Isto taka, vo samiot oltar ima ostatoci
od temeli na mala srednovekovna crkvi~ka. Bazi-
likata ne e celosno doistra`ena i dokumentirana.
Vo hronolo{ki pogled izgradena e vo V-VI vek, naj-
verojatno za potrebite na naselenieto od predgrad-
skata naselba, podignata vrz nekropolata na po-
starite stobjani.
Ivanovski M., 1992, 32-36; Sanev V., 1994, 7-15.
(V.S.)
15. GRN^I[TE
Visok Kamen, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km
isto~no od seloto, na zaramneto plato so povr{ina
od 1,5 hektar ima vidlivi konturi od yidovi i
mnogu grade`en materijal, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i dr., a isto
taka e pronajdena i nadgrobna stela. Naodite se ~u-
vaat vo Narodniot muzej vo Veles i vo lapi-
dariumot vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 71. (\.P.)
Gaber, naselba od docnoanti~koto vreme. Severno
od seloto, vo nivata na S. Vitanov se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal, a pronajdena e i bronzena moneta na impera-
torot Konstancij. Monetata se ~uva vo numizmati~-
kata zbirka vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 108. (B.J.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severoisto~no od seloto, na zaramnetoto pla-
to od viso~inka {to dominira nad okolinata se
gledaat ostatoci od yidovi od utvrduvaweto, a po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113; Mikul~i} I.,
TIR, 61. (\.P.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na seloto, na leviot breg na selskata
reka, na povr{ina od okolu 2,5 hektara se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi, mermerna arhitektonska plastika i gra-
de`en materijal. Otkrieni se i pove}e pitosi {to
se ~uvaat vo seloto, nadgrobna stela koja e odne-
sena vo Veles, kako i edna moneta koja se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Laka, naselba od bronzenoto i rimskoto vreme. Na
2 km severozapadno od seloto, vo podno`jeto na ri-
dot [uple, koj se nao|a na levata strana na dolot
nare~en Ore{je, na povr{ina od okolu 2 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi od
bronzenoto vreme i mnogu keramika, pitosi i gra-
de`en materijal. Odovde poteknuva i nadgroben
spomenik so gr~ki natpis koj se ~uva vo Narodniot
muzej vo Veles.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
V. VELES
[uple, naselba od docnoanti~koto vreme. Na pros-
trana padina severozapadno od seloto, vo neposred-
nata blizina na lokalitetot Laka se gledaat
ostatoci od temeli na yidovi, kako i fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en mate-
rijal.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 108. (B.J.)
16. DVORI[TE
Kale (Klepa), gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km isto~no od seloto, nad desniot breg na
rekata {to minuva niz nego ima zaramneto plato
so povr{ina od okolu 0,5 hektara. Na platoto se
gledaat yidovi od kamen i varov malter, a po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal.
Tomoski T., 1961, 117. (\.P.)
17. DOLNO ORIZARI
Porcelanova, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na prostorot na fabrikata za porcelan „Bo-
ris Kidri~“, pri nejzinata izgradba se pronajdeni
i uni{teni pove}e objekti i del od nekropolata.
Pritoa eden del od podvi`niot arheolo{ki mate-
rijal (mermerna plastika, kerami~ki sadovi, mone-
ti i dr.) e prenesen vo Narodniot muzej vo Veles.
Aleksova B., 1954, 51-66; Peta~ki \., Beldedovski Z.,
1980, 191-198. (\.P.)
Svilara, nekropola od `eleznoto vreme. Pri izgrad-
bata na fabrikata za tekstilni proizvodi „Non~a
Kami{ova“, vo 1952 godina, se pronajdeni i delum-
no uni{teni pove}e grobovi gradeni od kameni
plo~i. Pove}e arheolo{ki predmeti otkrieni vo
grobovite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles.
Aleksova B., 1954, 51-56; Peta~ki \., Beldedovski Z.,
1980, 191-198. (\.P.)
18. DOLNO ^I^EVO
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km seve-
roisto~no od seloto, na povr{ina od okolu 3 hek-
tara, pri orawe na nivite se pronajdeni yidovi
gradeni od kamen i varov malter, a po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, mer-
merna arhitektonska plastika i mnogu grade`en
materijal. Od ovoj lokalitet poteknuva mermerna
statua na oble~ena `ena, za~uvana vo visina od 50
cm. Spored V. Radovanovi}, od ova mesto poteknuva
i edna plo~a so gr~ki natpis, posvetena na Zevs,
Hera i Apolon, koja se ~uva vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 109; Josifovska Dragojevi} B.,
1966, 111. (B.J.)
75
 Kale (Klepa), s. Dolno ^i~evo. ‡ Docnoanti~ko gradi{te (I.M.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 2,5
km zapadno od seloto, na zaramneta padina na edno
od rasklonenijata na planinata Klepa se gledaat
ostatoci od yidovi na odbranben bedem, a po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, moneti i grade`en materijal.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 111; Mikul~i} I., TIR,
46. (\.P.)
Malo Kale, naselba od rimskoto vreme. Vo nepo-
srednata blizina na seloto, na pogolema povr{ina
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i mnogu grade`en materijal.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 111. (B.J.)
Ozor, naselba od rimskoto vreme. Na 4 km jugois-
to~no od seloto, na povr{ina od okolu 4 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
kako i golemo koli~estvo grade`en materijal. Vo
neposrednata blizina na lokalitetot se nao|a
~e{ma vo koja se vgradeni nekolku mermerni
blokovi ‡ delovi od arhitektonska plastika.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
19. DRENOVO
Drmata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m severno od seloto i zapadno od lokalitetot Po-
76
povi Nivi, na povr{ina od okolu 3 hektara se sre-
}ava golemo koli~estvo na grade`en materijal i
fragmenti od kerami~ki sadovi, a vidlivi se i
konturi na yidovi od objekti.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Popovi Nivi, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 500 m severoisto~no od seloto, na kosa padina
{to se spu{ta kon seloto se otkrieni pove}e gro-
bovi so konstrukcija od kameni plo~i i orientaci-
ja severoistok-jugozapad. Vo eden od grobovite se
najdeni dva kerami~ki sada, stakleni monista i dve
obetki od srebro. Se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
20. ELOVEC
Dabje, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
jugozapadno od seloto, na blaga padina kraj patot
za Lisi~e i vo neposrednata blizina na lokalite-
tot Skrivnica se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Meri, naselba i nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 2,5 km ju`no od seloto, na povr{ina od oko-
V. VELES
lu 1 hektar, {to se nao|a na desniot breg na rekata
Topolka, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, teguli i golemi kameni plo~i od grobni kon-
strukcii.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Skrivnica, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km zapadno od seloto, levo od stariot pat za
seloto Lisi~e se gleda svod yidan od tuli i varov
malter. Okolu ovaa gradba se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi. Se raboti najverojatno za
grobnica okolu koja postojat grobovi so grobna
konstrukcija od kameni plo~i.
Aleksova B., 1954, 61; Lil~i} V., 1987, 147. (\.P.)
21. ZGROPOLCI
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na 2 km
ju`no od `elezni~kata stanica, na desnata strana
na Vardar ima rid so zaramneto plato koe se prote-
ga vo pravec sever-jug/istok-zapad. Po povr{inata
se sre}avaat gramadi od grade`en materijal, se
gledaat ostatoci od objekti i kerami~ki sadovi, a
od zapadnata strana na gradi{teto e otkriena
nekropola. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej
vo Veles i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 109. (B.J.)
22. IVANKOVCI
Inxerlak, nekropola od `eleznoto vreme ‡ tumu-
li. Na 3 km ju`no od seloto, na desnata strana od
patot za Veles, na dve zaramneti terasi se gledaat
gramadi od kamewa. Pri obrabotuvaweto na zemja-
ta se uni{teni pove}e pomali tumuli od nekro-
pola. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Ve-
les. (\.P.)
^uka Janaklak, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na povr{ina od okolu 1,5 hektar,
oddale~ena 3,5 km ju`no od seloto, pri obrabotuva-
weto na zemjata se isfrleni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli, kameni plo~i i drug grade-
`en materijal. Na isto~nata strana na lokalite-
tot se gledaat konstrukcii od grobovi gradeni od
kameni plo~i i teguli. (\.P.)
23. IZVOR
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 4
km isto~no od seloto, po povr{inata na trome|ata
na atarite na selata Izvor, Vladilovci i Krnino
se gledaat fragmenti od mermerna plastika, grade-
`en materijal i mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. Od ovoj lokalitet poteknu-
vaat i pove}e steli, a edna od niv, na koja se spome-
V. VELES
nuva Neapolis, se ~uva vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 71; Papazoglu F., 1957, 211; Jo-
sifovska Dragojevi} B., TIR, 90. (B.J.)
Yuniver, naselba od neolitskoto vreme. Na 200 m
isto~no od seloto, na blaga padina {to se spu{ta
kon desniot breg na rekata, pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni fragmenti od kerami~ki sado-
vi, kremeni i kameni orudija i fragmenti od ku}en
lepe`. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles.
Grbi¢ M., 1954, 107; Josifovska Dragojevi} B.,
1966, 113. (\.P.)
Oxovica, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km is-
to~no od seloto i levo od patot za Prilep, na bla-
ga padina so povr{ina od okolu 2 hektara, {to se
spu{ta kon rekata, se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, gramadi od kamewa i drug
grade`en materijal. Vo Narodniot muzej vo Veles
se ~uva edna moneta. (\.P.)
Stara Crkva, naselba so nekropola od rimskoto
vreme i srednovekovna crkva. Na 800 m isto~no od
seloto, na povr{inata na blaga padina {to se
spu{ta kon rekata se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Vo sre-
di{niot del na lokalitetot ima ostatoci od edno-
korabna crkva vo koja se vgradeni spolii od mer-
merna arhitektonska plastika. Od ovoj lokalitet
poteknuva i nadgroben spomenik koj se ~uva vo Mu-
zejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 113. (\.P.)
24. KARASLARI
Bagremi, naselba od rimskoto vreme. Na 3,5 km se-
verno od seloto, na zaramneto plato so dimenzii od
400 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, grade`en materijal i zgura od
topeno `elezo. (\.P.)
Meri, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, na desnata strana
na dolot {to minuva niz nego, po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mnogu grade`en materijal. Na ovoj lokalitet se
otkrieni reljef na Higija i edna mala mermerna
glava na statuetka, najverojatno na Herakle, a na
ju`nata strana na lokalitetot se otkrieni grobo-
vi. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, br. 36; Mikul~i} I., TIR, 68.
(\.P.)
Tumba, tumul od `eleznoto vreme. Jugozapadno od
seloto, na leviot breg na Vardar, na okolu 300 m
oddale~enost od mostot na rekata e za~uvan tumul
so viso~ina od 1,5 m i pre~nik vo osnovata od 6 m.
77
(\.P.)
25. KO^ILARI
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugo-
isto~no od seloto, sproti mesnosta Crkva, po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, a najdena e i moneta ‡ folis na imperato-
rot Dioklecijan. Se ~uva vo Muzejot na Makedoni-
ja vo Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 109. (B.J.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na 2 km
jugoisto~no od seloto, do patot {to vodi za seloto
Ubogo se zabele`uvaat gramadi kamewa, a i kontu-
ri na mal objekt crkva. Vo neposrednata blizina
se gledaat i konturi na grobovi gradeni od kameni
plo~i, so orientacija istok-zapad.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 109. (B.J.)
26. KRAJNICI
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
3 km severoisto~no od seloto, na visok rid so za-
ramneto plato, koj zafa}a povr{ina od okolu 0,5
hektara, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i mnogu grade`en materijal. Vidlivi se i os-
tatoci od yidovi na utvrduvaweto, yidani od kamen
i varov malter. (\.P.)
Manastir~e, nekropola od rimskoto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto, na okolu 100 m od ~e{-
mata se otkrieni pove}e grobovi so konstrukcija
od kameni plo~i. Isto taka, otkrieni se edna stela i
goren del od torzo vo prirodna golemina. Naodite
se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles. (\.P.)
Mramor, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severozapadno od seloto, na desnata strana od
selskata reka, na povr{ina od okolu 2 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu
grade`en materijal. Kapitel pronajden na ovoj lo-
kalitet se nao|a kaj edno lice od seloto. (\.P.)
Pripor, srednovekovna naselba. Na 4 km ju`no od
seloto, po povr{inata na nivite pokraj Le{ni~ka
Reka se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i grade`en materijal. (\.P.)
Suvak, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu 300
m ju`no od seloto, pri izveduvawe na zemjodelski
raboti e otkriena nekropola od kade poteknuva i
eden reljef so natpis na gr~ki jazik. Se ~uva vo
Narodniot muzej vo Veles. (\.P.)
78
27. KRIVA KRU[A
Kale ‡ Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na
1,5 km severozapadno od seloto (nadmorska viso~i-
na od 900 m), na visok rid so zaramneto plato koe
zafa}a povr{ina od 0,6 hektara se gledaat yidovi
od bedem, a vo vnatre{nosta yidovi od pomali ob-
jekti. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 75. (\.P.)
28. KRNINO
Srbinica, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 1,5 km severoisto~no od seloto, na povr{ina od
okolu 1,5 hektar se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, grade`en materijal, a se gledaat i
konturi od pove}e objekti. Odovde poteknuva i
eden nadgroben spomenik so gr~ki natpis. (\.P.)
29. KUMARINO
Ogradi, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto, zapadno i severoza-
padno od nego, na povr{ina od 1 hektar se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogubroen
grade`en materijal. (\.P.)
Rupi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Sever-
no od seloto, na blaga padina se sre}avaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Nekropolata e ot-
kriena pri izgradbata na `elezni~kata pruga Ve-
les-[tip. (\.P.)
30. LISI^E
Ivanica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 800
m isto~no od seloto, vo nivite od desnata strana
na patot za Elovec, na povr{ina od okolu 2,5 hek-
tara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i grade`en materijal. Otkrieni se i pove}e pitosi
koi se ~uvaat vo seloto, a najdeni se mermerna plo-
~a so gr~ki natpis i mermeren stolb koi ne se
za~uvani.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
31. LUGUNCI
^u~ka ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Vo nepo-
srednata blizina na ~e{mata oddale~ena 2 km ju`-
no od seloto, na povr{ina od okolu 2 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo fragmenti od grade`en materijal.
(\.P.)
V. VELES
 32. MAMUT^EVO
Milinski Dol, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km
isto~no od seloto, na blaga padina koja zafa}a
povr{ina od okolu 1,5 hektar se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i mnogu
grade`en materijal. Otkrieni se i vodovodni cev-
ki ‡ tubulusi. Naodite se ~uvaat vo Narodniot mu-
zej vo Veles. (\.P.)
33. MARTOLCI
Grobovi ‡ Podvis, nekropola od rimskoto vreme.
Na 200 m severoisto~no od `elezni~kata stanica,
pokraj prugata, vo 1950 godina bile otkrieni dva
nadgrobni spomenika od mermer so gr~ki natpisi.
Spomenicite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Ve-
les.
Josifovska B., 1953, 231. (B.J.)
34. NE@ILOVO
Gorno Selo, topilnica i starohristijanska crkva
so nekropola. Na 3 km severno od seloto, vo nepos-
rednata blizina na utokata na Livni~ka Reka vo
Babuna, vo nivata na T. Nedelkovski se sre}avaat
golem broj ostatoci od zgura od topeno `elezo.
Vidlivi se temeli od starohristijanska crkva, a
okolu nea grobovi gradeni od kameni plo~i. Po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
35. NOGAEVCI
Gorna Crkva, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, na severois-
to~niot del od zaramnetata povr{ina, na srtot so
{iro~ina od 100 x 150 m se gledaat konstrukcii na
grobovi od kameni plo~i.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Gramadi, naselba od rimskoto vreme. Na 3,5 km ju-
goisto~no od seloto, 200 m oddale~eno od desniot
breg na Bregalnica i okolu 1 km od utokata vo Var-
dar, na povr{ina od okolu 1 hektar se gledaat
konturite na nekolku objekti, a po povr{inata se
sre}avaat gramadi od grade`en materijal i frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Zadru`en blok, tumul od `eleznoto vreme (?). Vo
blokot br. 5 na stopanstvoto „Vardar“ blago se iz-
diga greben, izdol`en vo pravec sever-jug, na koj
ima tumul so mali dimenzii od okolu 5-7 m vo pre~-
nik i 0,60 m vo viso~ina. Tumulot e dosta o{teten
od permanentnoto orawe na terenot. (V.S.)
V. VELES
Lisi~ki Dupki, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km isto~no od seloto, a isto tolku i od re-
kata Vardar, na povr{ina od okolu 3 dekara, pri
po{umuvaweto na ovoj prostor se pronajdeni pove-
}e grobovi gradeni od kameni plo~i, teguli i im-
breksi. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Ogra|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na jugo-
isto~nata periferija na seloto, na nizok srt so
pravec istok-zapad, koj zavr{uva nad rekata Var-
dar, na povr{ina od 1,5 hektar se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Najdeni se i pove}e bronzeni moneti.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (\.P.)
Crvenici, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 3 km isto~no od seloto, na desniot breg
na Bregalnica, po povr{inata na nivite se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, grade`en ma-
terijal, kako i blokovi od obraboten kamen i mer-
mer. Otkrieni se i pove}e grobovi, skeletni, gra-
deni od kameni plo~i, so orientacija istok-zapad,
vo koi osven kerami~ki sadovi imalo i ukrasni
predmeti: prsteni, belezici, obetki, moneti i dr.
Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 109; Mikul~i} G.,
1987, 192. (B.J.)
36. OMORANI
Leni{te, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km se-
verno od seloto, kaj utokata na selskata reka vo
Babuna, na povr{ina od 1,5 hektar se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. (\.P.)
37. ORAOVEC
Makarovec ‡ Pe{tera, naselba vo pe{tera od pa-
leolitskoto i bronzenoto vreme. Na 2 km severoza-
padno od seloto, vo mesnosta Pe{ti, visoko nad
desniot breg na rekata Babuna se nao|a pe{terata
Makarovec vo koja se vr{eni istra`uvawa na ple-
istocenskata fauna od strana na Prirodonau~niot
muzej na Makedonija. Pri iskopuvaweto za taa cel
se otkrieni i fragmenti od kerami~ki sadovi od
bronzenoto vreme, kameni i kremeni artefakti od
pomladiot paleolit. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje.
Gareski R., 1969; Malez M., 1979, 414-417; Kuzman P.,
1993, 9-15; Kuzman P., 1995, 13-17. (\.P.)
38. ORAOV DOL
Jari~i{ta, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
severozapadno od seloto, levo od patot za Gabrov-
nik, od dvete strani na \onovski Dol, po povr{i-
79
nata na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i mnogu grade`en materijal. (\.P.)
39. OTI[TINO
Vr~va, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km ju`no
od seloto, od levata strana na patot za naselbata
^a{ka, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (\.P.)
Latinski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
2 km isto~no od seloto i na okolu 500 m od lokali-
tetot Tumba, na najvisokiot del na ridot se ot-
krieni grobovi gradeni od kameni plo~i so orien-
tacija istok-zapad. Naodite se ~uvaat vo Narodni-
ot muzej vo Veles.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-197. (\.P.)
Tumba, tumul od `eleznoto vreme. Na 1,5 km isto~-
no od seloto, pokraj patot za mesnosta Latinski
Grobi{ta postoi tumul so pre~nik vo osnovata od
7 m i viso~ina od 2 m. Tumulot e delumno o{teten
od divo kopawe.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
40. PODLES
Lozje, osamen naod od rimskoto vreme. Vo lozjeto
na T. Popov vo 1952 godina slu~ajno e otkriena
mermerna nadgrobna stela so reljefno pretstaveni
4 oble~eni `enski figuri i so gr~ki natpis. Se
~uva vo Narodniot muzej od Veles.
Josifovska B., 1953, 225; Mikul~i} I., TIR, 102. (B.J.)
Prdlovec, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km
jugoisto~no od seloto, na povr{ina od okolu 4 hek-
tara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i mnogu grade`en materijal. Vo 1952 godina
Narodniot muzej od Veles otkupil mala mermerna
statuetka na bogot Asklepij od ovoj lokalitet.
(\.P.)
Ridot, nekropola od rimskoto vreme. Na severoza-
padniot kraj na seloto, na zaramneto plato so po-
vr{ina od okolu 1 dekar se otkrieni grobovi so
konstrukcija od kameni plo~i i orientacija seve-
roistok-jugozapad. Na lokalitetot sè u{te se nao-
|a stela spomenata od N. Vuli}.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 84. (\.P.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Isto~no od
seloto, od levata strana na selskata reka, na povr-
{ina od okolu 1 hektar se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en mate-
rijal. Od ovoj lokalitet poteknuva i kapitelot
{to se ~uva vo lapidariumot na Muzejot na Make-
donija vo Skopje.
80
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 75. (\.P.)
41. POMENOVO
Zavrtej, naselba od rimskoto vreme. Na 300 m is-
to~no od seloto, levo od potokot po koj vodi patot
za seloto, na povr{ina od okolu 3 dekara se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. Otkriena e i nadgrobna stela
so gr~ki natpis. Se ~uva vo Narodniot muzej vo
Veles. (\.P.)
42. RAKOVEC
Manastiri{te, naselba od docnoanti~koto vreme.
i srednovekovna crkva. Na 1,5 km severozapadno od
seloto, na mala viso~inka so zaramnet vrv se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i gramadi kamewa. Vo sredi{-
niot del na lokalitetot se gledaat ostatoci od ob-
jekt, spored predanieto manastir. Od ovoj loka-
litet poteknuva edna plo~a so gr~ki natpis, sega
vo Muzejot vo Veles.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
43. RA[TANI
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km jugoisto~no od seloto, na povr{ina od okolu 1
hektar se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (\.P.)
Kamenika, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
1,2 km zapadno od seloto, vo podno`jeto na lokali-
tetot Korija, po povr{inata na nivite se gledaat
kameni plo~i i teguli od grobni konstrukcii.
Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles.
(\.P.)
Korija, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km zapadno od seloto, na visok rid so za-
ramneto plato, koe zafa}a povr{ina od 300 x 70 m,
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal, a se gledaat i konturite
na yidovite so koi bila utvrdena naselbata. (\.P.)
Latinski Grobovi, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 3 km jugoisto~no od seloto, od levata
strana na patot Veles Ra{tani, na povr{ina od 3
dekara se gledaat grobovi so konstrukcija od kame-
ni plo~i. (\.P.)
Mramorje, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km isto~no od seloto i levo od patot
Veles-Ra{tani, na povr{ina od 0,5 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
mnogu grade`en materijal i kameni plo~i od grob-
ni konstrukcii. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
V. VELES
Keramid~iev A., 161, 120. (\.P.)
44. RUDNIK
Gumewa, naselba od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na seloto, od severoisto~nata strana,
na povr{ina od 3-4 hektara se sre}avaat mno`es-
tvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. Naodite se ~uvaat vo Narod-
niot muzej vo Veles. (\.P.)
Kamenica, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km severno od seloto, na prostrana
ramnina vo selskite nivi se sre}avaat mno`estvo
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Kako karakteristi~no za odbele`uvawe
e prisustvoto na mnogu zgura od topeno `elezo.
(A.K.)
45. SVE]ANI
Pana|uri{te ‡ Sv. Konstantin i Elena, srednove-
kovna crkva so nekropola. Na 3 km jugozapadno od
seloto, na severoisto~nata strana na ridot Sv.
Konstantin i Elena se nao|aat ostatoci od manas-
tirska crkva izgradena kon krajot na IX i na po~e-
tokot na X vek. Podocna, vo XIII i XIV vek, crkvata
bila preyidana i dogradena. Od nejzinata zapadna
strana se gledaat grobovi so konstrukcija od kame-
ni plo~i. Vo crkvata bil vyidan i eden nadgroben
spomenik ‡ stela, a vo zapadniot yid na drugata
crkva (od 1888 godina), koja se nao|a vo naposredna-
ta blizina, e vyidan natpis koj go spomenuva imeto
na gradot Argos.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 88, 89; Josifovska Drago-
jevi} B., 1966, 107-108. (\.P.)
Pana|uri{te ‡ Sv. Konstantin i Elena, s. Sve}ani. ‡ Natpis
so imeto na makedonskiot grad Argos od helenisti~koto vreme
V. VELES
46. SKA^INCI
Vr~va, naselba od docnoanti~koto vreme. Jugois-
to~no od seloto, po povr{inata na nivite se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mnogu grade`en materijal. (B.J.)
Dolni Dabje, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Pri ob-
rabotuvaweto na zemjata se otkrieni i yidovi od
pove}e objekti. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Josifovska Dragojevi¢ B., 1965, 130. (B.J.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km ju`no od seloto, na visok rid so zaramneto pla-
to se gledaat ostatoci od utvrduvawe (bedem), a po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 115. (\.P.)
47. SLIVNIK
Dolni Slivnik, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na jugoisto~nata periferija na seloto, vo nivata
na A. Mustafov, pri obrabotuvaweto na zemjata se
pronajdeni fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (\.P.)
48. SL’P
Kale, gradi{te od rimskoto vreme. Na 1,5 km seve-
roisto~no od seloto, na visok rid na desniot breg
na Vardar, na zaramnet vrv so povr{ina od okolu 2
dekara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Se gledaat
i ostatoci od bedemot na utvrduvaweto kraj ~ie
ju`no podno`je se gledaat ostatoci od anti~kiot
pat Stobi-Skupi.
Mikul~i} I., TIR, 117. (\.P.)
49. SMILOVCI
Grobi{ta ‡ Golema Niva, nekropola od rimskoto
vreme. Na 600 m severno od seloto, na desniot breg
na selskata reka, pri obrabotuvaweto na nivite se
pronajdeni kameni plo~i i teguli od konstrukcija
na grobovi. Od ovoj lokalitet poteknuvaat i 4 ste-
li so reljefi i gr~ki natpisi koi se ~uvaat vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 76-79; Mikul~i} I., TIR, 117.
(\.P.)
Staro Selo, srednovekovna naselba i crkva. Na 3
km isto~no od seloto, na zaramneto plato so povr-
{ina od 0,7 hektara se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i golemo koli~estvo grade`en
81
materijal. Se gledaat i ostatoci od mala crkva vo
koja se vgradeni pove}e spolii. (\.P.)
50. SOJAKLARI
Vr{nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km isto~no od seloto, na zaramneto plato so povr-
{ina od okolu 1,5 hektar pri obrabotuvaweto na
zemjata se pronajdeni fragmenti od pitosi, kera-
mi~ki sadovi i mnogu grade`en materijal. (\.P.)
Xamalarski Grobovi, nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na 2 km severno od seloto, na povr{ini-
te na nivite na A. K. „Lozar“, pri obrabotuvaweto
na zemjata se otkrieni grobovi, edna stela i kamen
blok, obata so gr~ki natpisi. Se ~uvaat vo Narod-
niot muzej vo Veles. (\.P.)
51. SOPOT
Dabici, tumuli od `eleznoto vreme. Na 1 km is-
to~no od seloto i na 2 km od utvrduvaweto Sopot-
sko Kale, od obete strani na patot Skopje Veles
se
Dabici, s. Sopot. ‡ Tumulot II. Nekropola od `eleznoto vreme
Dabici, s. Sopot. ‡ Tumulot II so grobovite 1 i 2
82
sre}avaat tumuli, so osobena koncentracija na des-
nata, poto~no ju`nata strana od avtopatot. Mno-
gubrojni naodi od keramika, bronzen nakit i `e-
lezno oru`je, otkupeni za Narodniot muzej vo Ve-
les, se pronajdeni pri obrabotuvaweto na zemjata.
Po kontrolnite iskopuvawa na Narodniot muzej od
Veles, vo 1985 godina na ovoj lokalitet se izvedeni
4 istra`uva~ki kampawi od strana na Muzejot na
Makedonija. Otkrieni se vkupno 11 tumuli so
vkupno 40 grobni celosti od VII i VI vek pred n.e.
Pogrebuvawata vo Dabici se organizirani vo
rodovski tumuli, pod koi se sre}avaat okolu 2 do 7
zakopuvawa. Tumulite imaat pre~nik od 5 do 9 m vo
osnovata i viso~ina do 1 m, prstenest ograden yid
od pokrupni kamewa i struktura na nasipot od
zemja i kamen. Grobnite konstrukcii imaat orien-
tacija sever-jug, gradeni se od amorfni kamewa i
pokrieni so tanki kameni plo~i. Pokojnicite se
inhumirani. Vrz osnova na hronolo{kite i kul-
turnite vrednosti na arheolo{kite naodi, nekro-
polata vo Dabici gi povrzuva lokalnite osobenos-
ti na Bregalni~ko i Povardarjeto vo `eleznoto
vreme, poto~no kulturnite manifestacii na ovie
dva regiona vo VII i VI vek pred n.e. Naodite se
~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles i vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje.
Peta~ki \., 1986, 71. (D.M.)
Kale, gradi{te ‡ kastel so podgradie od rimskoto
i docnoanti~koto vreme. Na 1 km zapadno od selo-
to, na ju`niot del na Taorska Klisura, na karpest
vrv so zaramneto plato i so dimenzii od 60 x 75 m
se gledaat ostatoci od odbranben bedem graden od
kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta na tvrdi-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1982, 102-103. (G.M.)
52. STARI GRAD
Kale, naselba od bronzenoto vreme i utvrdena na-
selba od rimskoto vreme. Na 2 km jugoisto~no od
seloto, na desniot breg na rekata Babuna, kade pa-
tot za seloto Izvor ja premostuva rekata, na visok
rid so zaramneto plato koe zafa}a povr{ina od
350 x 100 m se vidlivi yidovi od odbranben bedem.
Po povr{inata se sre}avaat ostatoci od grade`en
materijal, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi
i pitosi. Na severoisto~nata strana na lokalite-
tot ima pogolema koncentracija na fragmenti od
kerami~ki sadovi so gruba faktura. Na jugozapad-
nata strana na lokalitetot se otkrieni grobovi, a
isto taka i pokraj `elezni~kata stanica Stari
Grad. Od ovoj lokalitet se i nadgrobnite spomeni-
ci {to gi ima publikuvano N. Vuli}. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 81-82; Josifovska Dragojevi}
B., 1966, 112; Josifovska Dragojevi} B., TIR, 119. (B.J.)
V. VELES
 Kale, s. Stari Grad. ‡ Naselba od rimskoto vreme (I. M.)

Kale, s. Stari Grad. ‡ Nadgroben reljef

od docnoanti~koto vreme
53. TEOVO

Markovo Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme.

Na 2 km jugozapadno od seloto, na visok rid so za-
ramneto plato se gledaat ostatoci od utvrduvawe,
yidovi gradeni od kamen i varov malter. Po povr-
{inata na gradi{teto se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 124. (\.P.)

54. UBOGO
Dolno Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 200
m pod seloto, na leviot breg na rekata Bregalnica,
na povr{ina od 0,5 hektara se sre}avaat fragmenti

V. VELES
83
od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en
materijal. Od ovoj lokalitet poteknuvaat edna
nadgrobna stela i fragment od kapitel koi bile
vyidani vo ogradniot yid na selskata crkva, a sega
se ~uvaat vo Muzejot vo Veles.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 110. (B.J.)
Nogaevski pat, naselba od neolitskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, do zadru`nite
{tali na desnata strana na Bregalnica i pokraj
patot za seloto Nogaevci, na ramno plato koe so
svojata povr{ina od 1,5 hektar se izdiga nad selo-
to, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so
gruba i fina faktura, kako i mnogu fragmenti od
slikana keramika. Isto taka, otkrieni se i kameni
i kremeni orudija. Naodite se ~uvaat vo Narodniot
muzej vo Veles. (\.P.)
^ukar, tumul od `eleznoto vreme. Na okolu 2 km od
seloto, od desnata strana na rekata Bregalnica se
nao|a blokot 21 na stopanstvoto „Vardar“ vo koj
ima zaramneto plato izdol`eno okolu 100-110 m i
{iroko okolu 50 m. Na severniot kraj na platoto
ima tumul so pre~nik od 12 m, visok 1,5 m. Po povr-
{inata na tumulot se gledaat vkopani kamewa,
mo`ebi od jadroto na nasipot ili konstrukcijata
na grobovite. Vo centralniot del ima dlapka od
povr{insko divo kopawe. (V.S.)
55. ULANCI
Gramadi, naselba od rimskoto vreme. Na 750 m is-
to~no od lokalitetot Topot, od levata strana na
patot Ulanci-Ubogo i vo blizinata na utokata na
Bregalnica vo Vardar, po povr{inata na nivite na
ZIK „Lozar“ se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i gramadi od grade`en materijal.
(D.Z.)
Dimov Grob, nekropola od `eleznoto vreme. Vo
mesnosta Veternica, na levata strana od patot za
Xidimirci i na 1 km od seloto se gledaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Ima triesetina gro-
ba od tipot cista, so orientacija istok-zapad ili
severozapad-severoistok. Vo eden od grobovite se
najdeni lo{o za~uvani osteolo{ki ostatoci, 2 spi-
ralni obetki od bronzen teq, fragment od salta-
leon, monista od kafeava staklena pasta i drugi
predmeti od bronza vo vid na cev~e, fragment od
kerami~ki sad so sivokafeava boja i so dve vre-
`ani linii. Od 1992 do 1994 godina nekropolata e
iskopuvana od Muzejot na Makedonija. Istra`eni
se 50 groba-cisti so konstrukcii od kameni plo~i,
so zgr~ena inhumacija, postaveni vo pravec istok-
zapad, organizirani vo redovi, naj~esto po linijata
sever-jug. Nekropolata e datirana od XIII do XI vek
pred n.e. [to se odnesuva do mati~nata naselba na
nekropolata, taa se nao|a na 200 m ju`no, na ridot
Stolot, kade {to se otkrieni kulturni sloevi so
materijalni ostatoci isti kako onie od nekropo-
87
VI. VINICA
lata. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje. (D.Z., D.M. )
Krst, srednovekovna crkva so nekropola. Na 2 km
severno od seloto, na patot kon seloto Ele{ovo,
blizu do selskite lozja vo mesnosta Cucule se
nao|a lokalitetot nare~en Krst na koj, spored po-
datocite od Petre Cenovski i Tase Kimov, do 1960
godina imalo ostatoci od temeli na crkvi~ka. De-
nes terenot e selska utrina. (V.S.)
Srbinovo, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto, na leviot
breg na Bregalnica i vo neposrednata blizina na
najzinata utoka vo Vardar, na golema terasa koja
zafa}a povr{ina od okolu 5 hektara se sre}avaat
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si, teguli, imbreksi i grade`en materijal. Pri ob-
rabotuvaweto na zemjata se pronajdeni i kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Naodite se ~uvaat vo
Narodniot muzej vo Veles.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 107-113. (B.J.)
Stolot, naselba od preminot na br onzenoto vo `e-
leznoto vreme i od helenisti~koto vreme. Na 1,5
km ju`no od seloto, na leviot breg na Vardar, na
okolu 150 m na levata strana od patot Ulanci-Xi-
dimirci se izdiga dominanten rid. Na vrvot ima
zaramneto plato, so dimenzii 80 x 25 m, na koe se
zabele`uvaat ostatoci od fortifikacija i povr-
{inska keramika. Vo 1994 godina se izvr{eni kon-
trolni iskopuvawa na prostor od 100 m2 vo severo-
zapadniot del na platoto. Otkrieni se ostatoci od
arhitektura (golem objekt so pove}e prostorii) i
dva praistoriski sloja so materijal {to odgovara
na materijalot od nekropolata Dimov Grob, odda-
le~ena 200 m severno. (D.Z., D.M.)
Stranata, naselba ‡ vikus od docnoanti~koto vre-
me. Vo neposrednata blizina na seloto, desno od
patot Xidimirci‡Ulanci, po povr{inata na nivi-
te se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so
fina i prose~na faktura so crvena boja i mnogu
grade`en materijal. (D.Z.)
Topot, utvrdena naselba ‡ opidum od rimskoto vre-
me. Na 500 m nizvodno od utokata na Bregalnica vo
Vardar i visoko nad Vardar, na povr{ina od 150 x
60 m ima vidlivi ostatoci od bedem, gradeni od ka-
meni blokovi bez malter, ostatoci od yidovi na
pove}e gradbi, kako i fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, amfori i grade`en materijal. (D.Z.)
56. CRKVINO
Belu{ka, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugo-
zapadno od seloto, na zaramneto plato so povr{ina
od okolu 2 hektara se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
@itelite nao|ale i bronzeni moneti. (\.P.)
Venule, naselba od rimskoto vreme. Na 4,5 km is-
to~no od seloto, desno od sovremeniot pat Veles-
Negotino, na padina so povr{ina od okolu 0,4 hek-
tara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Vo Narodniot muzej
vo Veles se ~uva edna rimska moneta. (\.P.)
Gaber, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugois-
to~no od seloto, na zaramneto plato so {irina od
80 m i dol`ina od okolu 300 m se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade-
`en materijal. (\.P.)
Selska crkva, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Isto~no od crkvata Sv. \or|i se otkrieni pove}e
grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
(\.P.)
57. ^ALO[EVO
Kula, tumul od rimskoto vreme. Na 2 km jugois-
to~no od seloto, levo od sovremeniot pat Veles-
[tip, na zaramneto plato se izdiga tumul so viso-
~ina od 3-4 m i pre~nik vo osnovata od okolu 20 m.
(\.P.)
58. ^A[KA
Kapinovo ‡ Kowarnik, naselba od rimskoto vreme.
Se nao|a severno od `elezni~kata stanica, vo na-
selbata ^a{ka, na desniot breg na rekata Topolka.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal, a pri izgrad-
bata na stanbenite objekti i pri izveduvaweto na
zemjodelskite raboti se otkrieni yidovi od pove}e
objekti. Otkriena e i stela so gr~ki natpis. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1953, 229-230; Mikul~i} I., TIR, 34; Pe-
ta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Mramorje, naselba od neolitskoto vreme. Na 300 m
jugozapadno od naselbata, na leviot breg na Topol-
ka, od obete strani na patot za Oti{tino, na pros-
tor od okolu 300 x 50 m se sre}avaat fragmenti od
ra~no izraboteni kerami~ki sadovi, kako i kameni
i kremeni orudija. Vo 1990/91 godina se izvr{eni
probni iskopuvawa pri {to e konstatirana pove}e-
slojna naselba od sredniot neolit (Anzabegovo-
Vr{nik IV) i docniot neolit (Zelenikovo II). Nao-
dite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles.
Aleksova B., 1954, 51-65; Peta~ki \., Beldedovski Z.,
1980, 191-198; Jov~evska T., 1993, 31. (\.P.)
Sretselo, srednovekovna nekropola. Vo neposredna
blizina na u~ili{teto i na starata op{tinska
zgrada, pri izveduvaweto na grade`ni raboti pred
Vtorata svetska vojna se otkrieni grobovi so kon-
strukcija od kameni plo~i, so orientacija istok
-zapad. Arheolo{kiot muzej od Skopje izvr{il za{-
titni iskopuvawa, pri {to vo 5 groba se najdeni
grobni prilozi ‡ ukrasni predmeti.
Aleksova B., 1954, 63-66; Peta~ki \., Beldedovski Z.,
1980, 191-198. (\.P.)
Sulinar, naselba od rimskoto vreme. Na 200 m se-
verno od seloto, na desnata strana od `elezni~kata
pruga za Veles, na blaga padina {to se spu{ta kon
rekata Topolka, na povr{ina od 1,5 hektar se
sre}avaat golem broj fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i mnogu grade`en materijal. Vo sredi{niot
del na ovoj lokalitet se gledaat yidovi od objekt so
kru`na osnova i so pre~nik od 14-15 m. Ovde e
najdena i stela so gr~ki natpis i reljef. Se ~uva vo
Narodniot muzej vo Veles.
Peta~ki \., Beldedovski Z., 1980, 191-198. (\.P.)
Tulana, nekropola od rimskoto vreme. Na 300 m
zapadno od `elezni~kata stanica, pri kopaweto na
glina se pronajdeni pove}e grobovi koi se celosno
uni{teni. Ovde e pronajdena i votivna plo~a so
pretstava na Hekata pome|u dioskurite. Se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Aleksova B., 1954, 51-65; Mikul~i} I., TIR, 34. (\.P.)
]eramidnica ‡ Crna Kru{a, naselba i nekropola
od rimskoto vreme. Na 1 km ju`no od `elezni~kata
stanica, na desnata strana na Topolka se pronajde-
ni ostatoci od objekt so pomali dimenzii. Najdena
e i mermerna statueta na ma` vo prirodna golemi-
na, bez glava. Okolu ovaa gradba se sre}avaat osta-
toci od pove}e gradbi. Lokalitetot e celosno uni{-
ten so kopawe na glina za izrabotka na kerami~ki
proizvodi na fabrikata „Kiro ]u~uk“. Od drugata
strana na rekata Topolka, vo neposrednata blizina
na lokalitetot, pri izgradba na oran`erii se
otkrieni grobovi koi se celosno uni{teni. Naodi-
te se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Aleksova B., 1954, 51-65; Peta~ki \., Beldedovski Z.,
1980, 191-198. (\.P.)
59. XIDIMIRCI
Crkvi{te, crkva so nekropola od sredniot vek. Na
2 km isto~no od seloto, na mala viso~inka so za-
ramneto plato se gledaat ostatoci od yidovi i za-
~uvani temeli od objekt so ~etirilisna osnova.
Okolu nego se otkrieni konstrukcii na grobovi od
kameni plo~i so orientacija istok-zapad. (\.P.)
Xidimirci, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, koe e celosno
napu{teno, neposredno do patot za Ulanci i blizu
do farmata na nekoga{nata JNA se gledaat kameni
cisti so golemi dimenzii. (D.Z.)
88
VI. VINICA
VI. VINICA
1. Blatec...................................................................... 89
2. Vinica ..................................................................... 90
3. Vini~ka Kr{la ..................................................... 91
4. Gradec ...................................................................... 92
5. Grqani ..................................................................... 96
6. Dragobra{ta .......................................................... 96
7. Istibawa ................................................................ 96
8. Jakimovo .................................................................. 97
9. Kalimanci .............................................................. 97
10. Kru{evo .................................................................. 98
11. Laki.......................................................................... 98
12. Leski ........................................................................ 99
13. Lipec ....................................................................... 99
14. Pekqani .................................................................. 100
15. Troino ..................................................................... 100
16. Trsino ...................................................................... 100
17. Crn Kamen .............................................................. 100
1. BLATEC
Gramadi, naselba so nekropola od rimskoto vreme.
Na 1 km severoisto~no od seloto, vo podno`jeto na
lokalitetot Kale, na povr{ina od 2 hektara se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i od
pokrivni }eramidi, kako i grade`en materijal.
Zapadno od Kale se gledaat kameni konstrukcii od
grobovi so orientacija istok-zapad.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 154. (C.K., Z.B.)
Irin Dol, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a na 4
km severoisto~no od seloto, na desniot breg na re-
kata Osojnica. Visoka e 3 m, a vo osnovata ima pre~-
nik od 20 m. (C.K., Z.B.)
Kalajxievo, naselba i mogila od rimskoto vreme.
Se nao|a na 5 km jugoisto~no od seloto, na leviot
breg na Blate~ka Reka, na prostor od 4 hektara. Na
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, a spored iskazite na A. ^ekani od Blatec,
bile najdeni metalni delovi od zapre`na kola. Mo-
gilata e o{tetena taka {to ne mo`at da ñ se od-
redat dimenziite. (C.K., Z.B.)
Kale, gradi{te od rimskoto vreme. Le`i isto~no
od seloto, na visok rid so nadmorska viso~ina od
1.037 m {to se izdiga nad Blate~ka Reka. Na zaram-
netoto plato, koe ima dimenzii od 80 x 50 m, se nao-
|aat ostatoci od bedem graden od kamen i varov
malter.
Mikul~i} I., TIR, 27; Krsteveski C., Beldedovski Z.,
1987, 154. (C.K., Z.B.)
Mojmija, tumul od `eleznoto vreme i docnoanti~ka
naselba. Se nao|a na 4 km severno od seloto, na
mala viso~inka {to se izdiga nad patot Vinica-
Berovo. Na povr{ina so dimenzii od 60 x 40 m se
89
VI. VINICA
nao|aat ostatoci od temeli na pove}e objekti yi-
dani od kr{en kamen i varov malter. Tumulot e
razvle~en vo osnovata, so pre~nik od okolu 5 m i
viso~ina od 1 m. (C.K., Z.B.)
Ra~i Brdo, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a na 3
km od seloto, na desnata strana od patot Blatec-
Vinica. Visoka e 2 m, a vo osnovata ima pre~nik od
15 m. (C.K., Z.B.)
Sveta Nedela, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a
severno od seloto, na leviot breg na rekata Osojni-
ca. Visoka e 10 m, a vo osnovata ima pre~nik od
okolu 60 m. Na povr{inata se gledaat grobovi so
kameni konstrukcii, postaveni vo pravec istok-za-
pad, sekundarno vkopani vo srednovekovieto. Spo-
red iskazite na K. Kostadinov, pred 40 godini mo-
gilata bila prekopana po sredinata, pri {to bile
najdeni metalni predmeti koi ne se za~uvani.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 153. (C.K., Z.B.)
Sveta Nedela, s. Blatec. ‡ Mogila od rimskoto vreme
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 100 m is-
to~no od seloto, vo podno`jeto na lokalitetot Ka-
le, na povr{ina od 4‡5 dekara se sere}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. Ottuka poteknuvaat dve venecijanski sreb-
reni moneti {to se ~uvaat kaj R. Popov od Vinica.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 154. (C.K., Z.B.)
Crkvi{te, naselba od docnorimskoto vreme. Na 3,5
km severozapadno od seloto, na zaramneto plato se
nao|aat gramadi od kamewa, fragmenti od kerami~-
ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 27. (C.K., Z.B.)
^ukata, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a na 1 km
severno od seloto, na zaramneto plato, vo nivata na
M. Krstev. Ima pre~nik od 20 m i viso~ina od 3,5
m. Na jugoisto~nata strana e o{tetena.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 154. (C.K., Z.B.)

^ukata, s. Blatec. ‡ Mogila od rimskoto vreme
2. VINICA
Vinica, srednovekovna naselba. Vo dvorot na V.
Atanasov, na ulica „Naum Naumovski-Bor~e“, pri
kopawe na temeli za ku}a e otkriena furna za pe-
~ewe na kerami~ki sadovi i fragmentirana mer-
merna kolona. (C.K., Z.B.)
Vinica ‡ Pazari{te, naselba od rimskoto vreme.
Na platoto kade {to e locirano sovremenoto paza-
ri{te, M. i D. Gara{anin, pri rekognosciraweto
vo 1957 god., konstatirale golema koncentracija na
fragmenti od kerami~ki sadovi. Ovde, pred ku}ata
na I. Ivanov se otkrieni nekolku kerami~ki sado-
Vini~ko Kale. ‡ Gradbi pokraj gradskiot bedem od IV-VI vek
vi celosno za~uvani. Naodite se ~uvaat kaj R. Po-
pov od Vinica.
Gara{anin M. i D., 1959, 79. (C.K., Z.B.)
Vini~ko Kale, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a jugozapadno od gradot, levo od
Grde~ka Reka, na rid so nepravilen oblik, izdol-
`en vo pravec jugoistok-severozapad, so nadmorska
viso~ina od 400 m. Opkru`en e so strmni strani so
isklu~ok na jugoisto~nata koja so dlabok i {irok
ve{ta~ki rov go odvojuva od sosednata viso~ina.
Ima neramen vrv, so pad kon severozapad, kade
visinskata razlika dostignuva i do deset metri.
Gabaritot na prostorot {to go zafa}aat ostato-
cite od utvrduvaweto ima pribli`ni dimenzii od
250 x 150 m, {to iznesuva okolu 2,5 hektara. Spored
povr{inskite ostatoci, naselbata se prostirala i
na padinite od ridot, kako i na okolnite rit~iwa.
So svojata viso~ina i polo`ba lokalitetot
dominira nad prostorot od Vinica, a ima ubava
preglednost i nad koritoto na Bregalnica.
Vini~ko Kale kako arheolo{ki lokalitet e
notirano u{te vo 1954 godina od strana na M. Gr-
bi}, pod imeto „Gradi{te“, a podocna, vo 1958 godi-
na, M. i D. Gara{anin go voveduvaat kako „Kale
Bair“. Interesot za negovoto istra`uvawe se poja-
vuva vo 1978 godina, koga arheologot C. Krstevski
donel vo Muzejot na Makedonija pet fragmenti od
terakotni reljefi so ikonografski pretstavi, do-
toga{ nepoznati, osobeno interesni za prou~uva-
weto na starohristijanskiot period. Taka, od 1985
godina se zapo~nuva so arheolo{ki iskopuvawa koi
neprekinato }e prodol`at do denes. Na po~etokot
kako za{titni, a podocna sistematski, so ovie
iskopuvawa e konstatirana relativnata strati-
grafija na lokalitetot. Spored arheolo{kite
naodi, osobeno kerami~kite, `ivotot vo naselbata
se odvival vo dolg kontinuitet, od neolitskoto
vreme sè do polniot sreden vek, so taa razlika {to
se najmnogubrojni arhitektonskite ostatoci od
docnoanti~koto vreme (IV-VI vek). Otkrieni se os-
tatoci od yidovi na nekolku objekti od profan
karakter, so organizirani tremovi, „klupi“ za se-
dewe, magacinski prostorii, yidani od kamen i va-
rov malter, koi na oddelni mesta se za~uvani vo
visina duri do 4 m. Vo edni se najdeni piscina, pre-
furnium, vodovodni instalacii i drugo. Objektite
bile podignati pokraj odbranbeniot bedem, od koj e
otkrien eden del zaedno so edna polukru`na kula.
Bedemot e yidan od kr{en kamen i varov malter, a
negovata {irina iznesuva 3 m. Zna~ajno e da se
spomene deka vo {utot me|u yidovite e najden golem
broj na celi i fragmentirani repliki od
terakotni ikoni, so neprocenlivi arheolo{ki,
umetni~ki i teolo{ki vrednosni dimenzii.
Pribli`no na sredinata na lokalitetot se
nao|aat mo{e lo{o za~uvani ostatoci od yidovi na
mala srednovekovna crkva, mnogu porano prekopana
od „divi kopa~i“ – traga~i po zlato. Okolu crkvi~-
kata e otkrien golem broj primeroci od arhitek-
90
VI. VINICA
tonska plastika, i toa koloni, bazi, kapiteli, de-
lovi od kancel, tranzeni, podni plo~i i sl., a od
podvi`niot materijal fragmenti od kerami~ki
sadovi, predmeti od bronza, `elezo i koska, potoa
nakit, moneti i drugo. Otkrien e i istra`en bogat
`enski grob od XII vek vo koj se najdeni 9 stakleni
i 4 bronzeni pozlateni belezici, 11 bronzeni prs-
teni (nekolku pozlateni) i eden predmet od koska
(iglenica).
Rezultatite od iskopuvawata, iako sè u{te
nezaokru`eni, jasno poka`uvaat deka utvrdenata
naselba na Vini~ko Kale bila permanentno izlo-
`ena na podemi i padovi {to jasno se zabele`uva
preku grade`nite intervencii kaj objektite. Seka-
ko, vo seto toa golem udel imala i negovata mesto-
polo`ba, koja le`i na edna od frekventnite eko-
nomski anti~ki komunikacii ‡ patot od Stobi za
Pautalija i Serdika. Na ovoj pat, spored istoris-
kite izvori, imalo nekolku gradski naselbi, pa
ottuka se nametnuva razmisluvaweto deka mo`ebi
eden od gradovite Armonija ili Kalenidin se nao-
|al tokmu na Vini~ko Kale, {to se o~ekuva da se
potvrdi so natamo{nite istra`uvawa.
Grbi¢ M., 1954, 125; Gara{anin M. i D., 1959, 69, 79,
89; Sanev V., 1964, 103; Krstevski C., Beldedovski
Z., 1979, 153-159; Krstevski C., Beldedovski Z., 1982,
Vini~ko Kale. ‡ Arhangel Mihail, terakotna ikona
91
VI. VINICA
153-166; Balabanov K., Krstevski C., 1989; Balabanov
K., Krstevski C., 1991; Balabanov K., Krstevski C.,
1993; Balabanov K., Krstevski C., 1995; Dimitrieva E.,
1993; Balabanov K., 1995. (C.K).
Gorica, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska bazilika. Na 1,5 km severozapadno od
gradot, na edna terasa {to blago se spu{ta kon
leviot breg na Bregalnica, so prostor od okolu 1
hektar, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i grade`en materijal. Od 1984 do 1989 godina
Muzejot na Makedonija vr{el za{titni iskopuva-
wa pri {to se otkrieni temeli od pomala triko-
rabna bazilika so narteks i dve strani~ni prosto-
rii, kako i ostatoci od temeli od drugi objekti.
Yidovite od bazilikata se za~uvani vo temelnite
partii, namesta do 1 m visina, i se gradeni od re-
~en i kr{en kamen so varov malter. So iskopuva-
wata se otkrieni fragmenti od ubava arhitekton-
ska i dekorativna plastika rabotena vo kamen (krs-
tovi, gulabi i drugi hristijanski motivi).
Krstevski C., 1987, 108. (C.K., Z.B.)
Ila, nekropola od `eleznoto vreme. Na severniot
del od gradot, nedaleku od benzinskata pumpa, vo
obrabotliviot teren bile otkrieni grobovi so ka-
mena konstrukcija.
Gara{anin M. i D., 1959, 90. (C.K.,Z.B.)
3. VINI^KA KR[LA
Barba{ki Dol, nekropola ‡ tumuli od `eleznoto
vreme. Jugoisto~no, nedaleku od seloto, se nao|aat
4 tumuli so pomali dimenzii, rasporedeni re~isi
eden do drug, od koi edniot e o{teten.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Vr{nik, mogila od rimskoto vreme. Na 200 m od
selskiot pat za Kr{la, od levata strana, i 800 m
severozapadno od lokalitetot Gradi{te 2 se nao|a
mogila visoka 5 m i so pre~nik vo osnovata od 25 m,
koja e delumno o{tetena.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Gradi{te 1, nekropola − tumuli od `eleznoto vre-
me. Jugozapadno od seloto, na povisok rid prista-
pen od severoisto~nata strana se nao|aat tri tumu-
li dosta razvle~eni. Prviot ima pre~nik od 4 m i
viso~ina od 0,50‡0,60 m; vtoriot 10 m pre~nik i
viso~ina od 0,70 m i tretiot 12 m pre~nik vo osno-
vata i 0,80 m viso~ina.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Gradi{te 2, utvrdena naselba od `eleznoto i doc-
noanti~koto vreme. Na visok rid so dominantna
mestopolo`ba nad Dragobra{ka Reka se za~uvani
ostatoci od bedem, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 156; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
 Gorica, Vinica. ‡ Starohristijanska bazilika
\afurski Lozja, naselba od rimskoto vreme. Se na-
o|a na desniot breg na Dragobra{ka Reka, vo nepo-
srednata blizina na lokalitetot Vr{nik. Po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, a bile najdeni i moneti.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Kr{lanski Gumewa, nekropola od `eleznoto vre-
me. Na 2,5 km jugozapadno od seloto, pome|u rekite
Osojnica i Dragobra{ka Reka se nao|a teren so za-
ramneto plato na koe, so rabotite za pravewe gum-
no, bile otkrieni grobovi so konstrukcija od kame-
ni plo~i. Od grobnite prilozi se za~uvani dve ma-
sivni belezici od bronza koi se ~uvaat kaj R. Po-
pov od Vinica.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 156; Mitrevski
D., 1988, 88. (C.K., Z.B.)
Mogila, naselba i mogila od rimskoto vreme. Na 2
km severozapadno od selskoto u~ili{te, na desnata
strana od stariot pat Ko~ani-Del~evo, na povr{i-
na od okolu 150 x 100 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, pitosi i pokrivni }era-
midi. Koncentracijata na arheolo{kiot materijal
e najgolema vo nivata na I. Mitev. Vo neposred-
nata blizina se nao|a o{tetena mogila so pre~nik
vo osnovata od 25 m i viso~ina od 4‡5 m.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Rusalski Grobi{ta, nekropola od `eleznoto vre-
me. Na levata strana od stariot pat Ko~ani-Del-
~evo, nad Kalimansko Pole se gledaat grobovi so
konstrukcija od golemi kameni plo~i.
92
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 156. (C.K., Z.B.)
Su{ica ‡ Bav~i, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na prostorot pome|u lokalitetite Gradi{-
te 2 i Vr{nik, vo nivite na Fidan~o Petrov i ne-
goviot brat se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. Na isto~niot
del od neselbata se konstatirani grobovi gradeni
od kameni plo~i. Spored ka`uvaweto na sopstveni-
kot, bile pronao|ani moneti koi denes se ~uvaat
kaj R. Popov od Vinica.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
4. GRADEC
Bede{, srednovekovna naselba. Na 1 km zapadno od
seloto, na zaramneto plato se gledaat ostatoci od
temeli na pove}e objekti.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Vini~ka Reka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2,5 km severoisto~no od seloto, vo nivata na C.
Spasov se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal.
(C.K., Z.B.)
Gradec, depo na moneti od sredniot vek. Levo od
patot na vlezot vo seloto, vo placot na Todor Stoj-
kov pri kopawe na temeli za ku}a vo 1966 godina se
najdeni 721 vizantiska moneta od XII vek. Depoto go
so~inuvaat 60 elektrumi ‡ moneti od zlato i
srebro, i 651 moneta od bakar. Monetite se otkupe-
VI. VINICA
ni od Muzejot na Makedonija, so isklu~ok na 47
elektrumi. [to se odnesuva do vremenskata pri-
padnost, me|u pribranite elektrumi 1 e od Manuel
I Komnen, 7 od Andronik I Komnen i 9 od Isak II
Angel. Bakarnite moneti ne se definirani poradi
konzervatorskite tretmani, no sosema e sigurno
deka i tie se od vremeto na spomenatite vladeteli.
(J.K)
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na ju-
goisto~niot kraj od seloto, na padinite od viso-
~inkata Gavran, na povr{ina od 3‡4 dekara ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi i drug grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Klise Bair, nekropola − mogili od rimskoto vre
me. Na severoisto~niot kraj od seloto, vo nepos-
rednata blizina na u~ili{teto se locirani dve
mogili. Ednata ima pre~nik vo osnovata do 40 m i
viso~ina od 8 m, a vtorata 20 m vo osnovata i viso-
~ina od 4‡5 m i se oddale~eni edna od druga okolu
20 m.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 157; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
5. GRQANI
Manastirot, starohristijanska bazilika. Na 1 km
isto~no od u~ili{teto se gledaat ostatoci od te-
meli na objekt so orientacija istok-zapad i so ap-
sida na isto~nata strana. Se raboti za ednokorabna
crkva, so ~etiri prostorii od ju`nata strana, so
pribli`ni dimenzii od 38 x 20 m.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 155; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Mogilata, mogila od rimskoto vreme. Desno od sta-
riot pat Ko~ani-Del~evo i na okolu 2 km vo sre-
di{niot del na Kalimansko Pole se nao|a golema
mogila so pre~nik vo osnovata od 35 m i viso~ina
od 4 m.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 154; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Samovilec, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Okolu 400 m jugoisto~no od maaloto Manilovci, na
visok rid so nadmorska viso~ina od 930 m koj do-
minira nad kalimanskata visoramnina, na zaram-
netoto plato se gledaat temeli od yidovi gradeni
od kamen i varov malter.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1978, 155; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
6. DRAGOBRA[TA
Belte~ke Maalo, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na desniot breg na Seli{ka Reka, vo nivata na
M. Stojan se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en materi-
jal. Vidlivi se i temeli od yidovi gradeni od ka-
men i kal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Vr{nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na des-
niot breg na Pekqanska Reka, desno od patot za
Dragobra{ta i Pekqani, na mala viso~inka se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni
}eramidi, kako i drug grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 160. (C.K., Z.B.)
Dragobra{ko Gradi{te, gradi{te od rimskoto vre-
me. Ju`no od seloto, na leviot breg na Sele{ka
Reka, na povr{ina od 150 x 100 m se gledaat ostato-
ci od yidovi na pove}e objekti, a fragmenti od ke-
ramika se sre}avaat po celata povr{ina na loka-
litetot.
Beldedovski Z., 1979, 143-155; Beldedovski Z., Krs-
tevski C., 1979, 155; Krstevski C., Beldedovski Z.,
1987, 161. (C.K., Z.B.)
Manastir, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
maaloto Blate{ko, pri nivelirawe na terenot za
izgradba na crkva me{tanite otkrile temeli od
mala ednokorabna crkva, a naokolu grobovi. Denes
vo novoizgradenata crkva se nao|a mal `rtvenik −
ara od kamen, koj bil donesen od lokalitetot Dra-
gobra{ko Gradi{te. (C.K., Z.B.)
Sveti Spas, starohristijanska bazilika. Na ras-
krsnicata od selskiot pat za Dragobra{ta i Pek-
qani, dene{nata crkva Sv. Spas e izgradena vrz
temeli od golema bazilika, so dimenzii od 40 x 20
m, od koja se gledaat apsidata, severniot i ju`niot
yid, za~uvani vo temelite.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 155; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 161. (C.K., Z.B.)
Seli{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 500 m ju`no od ^ukarlisko maalo, pome|u
Trsinska i Seli{ka Reka, na edna niska padina se
konstatirani ostatoci od objekti ~ij grade`en
materijal se sre}ava na povr{inata, a isto taka i
fragmenti od keramika. Vo neposrednata blizina
na lokalitetot `itelite otkopale pove}e grobovi
so kamena konstrukcija. (C.K., Z.B.)
Crveno Brdo, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a
na 500 m jugozapadno od Dragobra{ko Gradi{te. Vo
osnovata ima pre~nik od 10 m i za~uvana viso~ina
od 2 m. (C.K., Z.B.)
7. ISTIBAWA
Badem Bair, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I.,TIR, 64. (D.G.).
Batevka, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km isto~-
no od seloto, na levata strana na stariot pat Ko~a-
ni-Del~evo, vo nivata na B. Antov se sre}avaat
96
VII. GEVGELIJA
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., Z.B.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vrme. Na 2 km
severoisto~no od seloto, na zaramnetoto plato od
karpestiot rid koj strmno se izdiga nad koritoto
na Bregalnica, se gledaat ostatoci od temeli na
bedem. Vo vnatre{nosta na gradi{teto se zabele-
`uvaat i temeli od pomali objekti.
Mikul~i} I., TIR, 64; Mikul~i} G., 1987, 181. (C.K.,
Z.B.)
Prevalec, nekropola − tumuli od `eleznoto vreme.
Na 3 km od seloto, blizu do raskrsnicata Vinica
-Del~evo-Ko~ani se nao|aat dva pomali tumula. Ed-
niot e celosno uni{ten so kopaweto na vojni~ki
rovovi, a drugiot e delumno o{teten.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 161. (C.K., Z.B.)
Raklevi Bav~i, naselba od rimskoto vreme. Na vi-
sokiot rid {to se nao|a na 400 m severoisto~no od
seloto se gledaat temeli od pove}e objekti, a po
povr{inata se sre}avaat golemi koli~estva od gra-
de`en materijal: kamen, pokrivni }eramidi, podni
tuli i dr.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 161. (C.K., Z.B.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 64. (D.G.).
Slatina ‡ Gorica, naselba i nekropola od rimsko-
to vreme. Na 2 km ju`no od seloto i na 1,5 km seve-
rozapadno od seloto Jakimovo, vo edna mala plodna
kotlina opkru`ena so niski terasi se gledaat osta-
toci od objekti i naselbinska keramika. Na edna od
terasite, blizu do nivata na A. Apostolov, vo 1968
godina, so postavuvaweto na kanalot za navodnu-
vawe − lev krak na bregalni~kiot meliorativen
sistem, bile otkrieni dva groba izdlabeni vo kar-
pa, so kremirani pokojnici i mno`estvo kerami~ki
prilozi. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
[tip.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 157; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 161. (V.S., C.K., Z.B.)
Turski grobi{ta, naselba od rimskoto vreme. Na
okolu 300 m jugoisto~no od seloto, od levata strana
na stariot pat Istibawa-Del~evo, vo blizinata na
turskite grobi{ta se sre}avaat ostatoci od nasel-
binska keramika i grade`en materijal.
Krstveski C., Beldedovski Z., 1987, 161. (C.K., Z.B.)
8. JAKIMOVO
Ambarica, naselba od rimskoto vreme. Vo nivite
na severniot kraj na seloto, na prostor od okolu
100 x 60 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i grade`en materijal (kamen, pokrivni
}eramidi i sl).
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 161. (C.K., Z.B.)
97
VII. GEVGELIJA
Blate~ki pat, naselba i nekropola − mogili od
rimskoto vreme. Na 2 km isto~no od seloto, neda-
leku od utokata na Su{i~ka Reka vo Osojnica, vo
nivite na N. i T. Arsovi, so povr{ina od okolu 6-7
dekara, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i grade`en materijal. Sopstvenicite na nivite
pri orawe naiduvale na temeli od objekti, pitosi i
moneti. Vo zapadniot del na lokalitetot se izdiga
malo rit~e, nare~eno Bulite, na koe dominiraat
dve delumno o{teteni mogili. Na rit~eto, vo se-
verniot kraj, le`i u{te edna mnogu poo{tetena
mogila, so pre~nik od okolu 10 m. Naodite ne se za-
~uvani.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Kupelot, naselba i mogila od rimskoto vreme. Na 1
km zapadno od seloto, na desniot breg na rekata
Osojnica, vo nivite na S. Stojanov se sre}ava mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi. Pri obra-
botuvaweto na nivite, sopstvenikot nao|al temeli
od yidovi yidani so kr{en kamen i varov malter.
Na lokalitetot se konstatirani i dve pomali
mogili o{teteni vo pogolema mera. (C.K., Z.B.)
Selski grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo ju-
goisto~niot del na dene{nite grobi{ta, locirani
vo podno`jeto na ridot Bair, se gledaat grobni
konstrukcii od srednovekovna nekropola. (C.K.,
Z.B.)
]eramidnica, nekropola od docnorimskoto vreme.
Severozapadno od seloto ima mala dolinka niz koja
minuva selskiot pat od seloto Jakimovo za seloto
Istibawa. Spored informaciite od F. Traj~ev,
ovde pri gradeweto na {talata bile otkopani po-
ve}e grobovi so konstrukcii od kameni plo~i.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
9. KALIMANCI
Velogat, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na maaloto Ignatevci, vo nivi-
te na M. Mitev se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal, a se zabele`u-
vaat i temeli od objekti.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Vini~ka Skala, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 500‡600 m severozapadno od lokalitetot Osto-
vec se konstatirani ostatoci od objekti, a po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Gorica, nekropola od rimskoto vreme.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 154; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 162. (D.G.).
Manastiri{te ‡ Studewak, naselba od rimskoto
vreme. Na 3 km severno od stariot pat Ko~ani-
Del~evo, vo nivite na semejstvata Zoevi i Ilkovi

Manastiri{te ‡ Studewak, s. Kalimanci. ‡ Herkulanka
od rimskoto vreme
se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal. Na po~etokot na pedesettite godi-
ni bile otkrieni dve `enski statui − karijatidi
od krupnozrnest mermer koi se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo [tip.
Gara{anin M. i D., 1959, 81; Sanev V., 1964, 106; Mi-
kul~i} I., TIR, 66. (C.K., Z.B.)
Ostovec, srednovekovna crkva. Nedaleku od Kali-
manci, na levata strana od stariot pat Ko~ani-
Del~evo, na zaramneto plato po{umeno so bagre-
movi drvja se nao|aat ostatoci od yidovi na crkva
so mali dimenzii.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Rusalski Grobi{ta, nekropola − tumul od `elez-
noto vreme. Na 500 m ju`no od u~ili{teto vo
pravecot na Juru~ko maalo, na terasesto plato se
gledaat konstrukcii od dvaesetina groba raspore-
deni vo krug koj formira osnova od tumul so pre~-
nik od okolu 5 m i viso~ina od 0,80 m. Grobovite se
gradeni od kameni plo~i i se postaveni vo
pravcite istok-zapad i severozapad-jugoistok
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Studewak, naselba od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 66. (D.G.)
Carevec, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na niskite terasi okolu plodnoto i ne mnogu gole-
mo Kalimansko Pole, vo mesnostite Kunec, Pore-
vica i Vrten Dab se sre}avaat ostatoci od gradbi,
a po povr{inata mnogubrojni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi so siva boja. Severozapadno od mes-
nosta Kunec, na malata viso~inka Gorica e konsta-
tirana nekropola.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
Cincov Rid, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a
vo Padnato maalo {to le`i me|u lokalitetot
Manastiri{te i patot Ko~ani-Del~evo. Vo nivite
se sre}avaat fragmenti od atipi~na keramika i od
tuli so rimska forma.
Gara{anin M. i D., 1959, 81; Mikul~i} I., TIR, 66.
(V.S.)
10. KRU[EVO
Defovo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 1 km isto~no od seloto, na viso-
~inka {to se izdiga na desniot breg na rekata @e-
lezni~ka. Na zaramnetoto plato, koe ima dimenzii
od 150 x 50 m, se gleda golemo koli~estvo na rasfr-
len grade`en materijal (kamen, pokrivni }erami-
di, tuli), kako i fragmenti od kerami~ki sadovi.
Bedemot {to go opkru`uval gradi{teto e za~uvan
na pove}e mesta vo temelite.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 155; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 162. (C.K., Z.B.)
11. LAKI
Anxiski Valovi, srednovekovna naselba. Na 6 km
isto~no od seloto, vo mesnosta Obezdna, na povr-
{ina od 60 x 40 m se sre}avaat fragmenti od tuli.
Spored podatocite od J. Nakov, na ovoj lokalitet
bil vaden i drug grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Biglansko Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na 4 km jugoisto~no od seloto, od desnata
strana na patot Vinica-Berovo, na prostor od oko-
lu 180 x 80 m se gledaat temeli od pomali objekti, a
po povr{inata grade`en materijal. Ostatoci od
bedemot ima na nekolku mesta. Od ju`nata strana
na gradi{teto e vse~en dlabok odbranben rov.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 163; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 5 km zapadno od seloto, na prostor od 50 x 50
m se zabele`uvaat ostatoci od pomali objekti, a po
povr{inata grade`en materijal i fragmenti od
kerami~ki sadovi.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
98
VII. GEVGELIJA
Gramadi, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid so dominantna polo`ba, oddale~en 5 km
jugozapadno od seloto, na povr{ina od 150 x 80 m se
gledaat ostatoci od grade`en materijal i kerami~-
ki sadovi. Na nekolku mesta se za~uvani delovi od
temelite na bedemot.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Manastirot, srednovekovna crkva. Vo mesnosta Bo-
rovec, {to se nao|a na granicata me|u atarite na
selata Laki i Pekqani, spored ka`uvaweto na
Stojan Manasiev, postojat temeli od objekt so ap-
sida na isto~nata strana, so dimenzii od 20 x 10 m.
Na povr{inata se zabele`uvaat i temeli od drugi
pomali objekti. (C.K., Z.B.)
Mogila, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a na 2
km severozapadno od seloto, na leviot breg na re-
kata Osojnica. Tumulot vo osnovata ima pre~nik od
8 m i viso~ina od 2 m. Na ju`nata strana ima o{-
tetuvawa. (C.K. Z.B.)
Sejmenski Preslap, srednovekovna nekropola. Se
nao|a zapadno od seloto, na oddale~enost od okolu
6 km me|u ridi{tata ^ikur i Trtqa. Nekropolata
e golema, so grobovi od kameni plo~i.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Stara Kula, mal kastel od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 77. (D.G.).
Crkvata, srednovekovna crkva. Na 3-4 km zapadno
od seloto se nao|aat ostatoci od crkva so dimenzii
od 15 x 6 m. (C.K., Z.B.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 2,5 km severo-
zapadno od seloto, na leviot breg na rekata Osoj-
nica se gledaat ostatoci od objekt so dimenzii od
20 x 10 m, od koi jasno se izdvojuva apsidalniot
prostor. Okolu crkvata ima golemo koli~estvo gra-
de`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
12. LESKI
Oreovo, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 2 km jugoisto~no od seloto, od levata strana na
selskiot pat Leski-Zrnovci, vo podno`jeto na
Pla~kovica, na povr{ina od okolu 12 hektari se
sre}ava mno`estvo fragmenti od kerami~ki sado-
vi, a od grade`en materijal pokrivni }eramidi, tu-
li i kr{en kamen. Najdena e zgura od topeni meta-
li, kako i pove}e moneti koi ne se za~uvani. Na
isto~nata strana na lokalitetot se konstatirani
nekolku grobovi so kameni konstrukcii, a na okolu
500 m jugozapadno od nego, pri kaptiraweto na
izvorite za sovremeniot vodovod e otkrien del od
instalaciite na stariot rimski vodovod.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 154; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
99
VII. GEVGELIJA
Sv. Atanas, naselba od rimskoto vreme i srednove-
kovna crkva. Na 300 m severoisto~no od seloto, na
povr{ina od 6-7 dekara se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal (pokrivni
}eramidi i podni tuli). Vo sredi{niot del na na-
selbata, na podignato plato `itelite otkrile
temeli od ednokorabna crkva so dimenzii od 22 x 10
m. Vo temelot na severniot yid e vgradena baza od
stolb.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 153; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
Sveti Jovan Opse~a, srednovekovna crkva. Vo sov-
remenite selski grobi{ta `itelite otkrile osta-
toci na temeli od sakralen objekt od koj pove}e
spolii se vgradeni vo novata crkva. Se gledaat
nadvratnici i dovratnici, a vo gorniot del na
ju`nata fasada ima plo~a so kirilski natpis.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 163. (C.K., Z.B.)
13. LIPEC
Beli, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km zapadno
od seloto, vo podno`jeto na Pla~kovica, vo nivata
na B. Apostolov se gledaat ostatoci od naselba, i
toa fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
edno zaramneto plato so povr{ina od 80 x 50 m,
smesteno na padinite na Pla~kovica, oddale~eno 2
km jugozapadno od seloto, se sre}avaat ostatoci od
gradi{te.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Ilovica, naselba od rimskoto vreme. Zapadno od
seloto, pri obrabotuvaweto na zemjata `itelite
otkrile temeli od pove}e objekti. Denes, na povr-
{inata se gledaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
a od grade`en materijal pokrivni }eramidi, kr{en
kamen i varov malter.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Sveti Spas, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Vo neposrednata blizina na crkvata Sv. Spas,
koja e na 300 m ju`no od seloto, se zabele`uvaat
ostatoci od kr{en kamen i kal i pokrivni }erami-
di. Postojat indicii i za postoewe na nekropola.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Crkvenec, naselba i mogila od rimskoto vreme. Od
levata i desnata strana na dolot Crkvenec se sre-
}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, a se
gledaat i temeli od nekolku objekti. Spored ka`u-
vaweto na A. Petrov, bile pronajdeni golem broj
moneti koi ne se za~uvani. Na severniot kraj na lo-
kalitetot se nao|a pomala mogila so pre~nik vo
osnovata od 8 m i viso~ina od 1,5 m.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 157; Krstevski
C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
^ukarki, nekropola od `eleznoto vreme − tumuli.
Na 2 km severozapadno od seloto, na zaramneto pla-
to se nao|aat 11 tumuli.
Beldedovski Z., Krstevski C., 1979, 157. (C.K., Z.B.)
14. PEKQANI
Dolovi, naselba od rimskoto vreme. Na 300 m seve-
rozapadno od seloto, od levata strana na patot se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. (C.K., Z.B.)
Kolnik, nekropola od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na isto~niot kraj na ridot Kolnik,
koj se nao|a na 200 m ju`no od seloto, se gledaat
grobni konstrukcii od nepravilno redeni kamewa.
Poradi erozivnosta na terenot nekropolata e pod-
lo`na na uni{tuvawe, a me{tanite prekopale po-
ve}e grobovi.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Ra{ka, rudarska naselba od rimskoto vreme. Vo
atarot na seloto, na pogolema povr{ina se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i zgura. Vo
1977 godina se otkrieni zlatonosni rudarski ga-
lerii. Se raboti za eksploatacija na zlatonosen
materijal preku horizontalni galerii vo aluvi-
jalnite re~ni nasipi.
Beldedovski Z., 1979a, 143-155; Beldedovski Z., Krs-
tevski C., 1979, 156. (C.K., Z.B.)
Sabotinite Grobi{ta, naselba i rudarska jama od
docnoanti~koto vreme. Na 1 km severno od seloto,
vo nivata na Gero Hristov, pri obrabotuvaweto na
zemjata e otkriena rudarska jama vkopana 2,5 m pod
povr{inata, so okno visoko 1,5 m i {iroko 1,40 m.
Na povr{inata na nivata ima mnogu fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Studen Kladenec, mogili od rimskoto vreme. Jugo-
zapadno od seloto, vo podno`jeto na ridot Kolnik
se nao|aat dve mogili so pribli`no isti dimenzii:
18 m pre~nik vo osnovata i 3 m viso~ina.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
Su{ica ‡ Duborovo, naselba od rimskoto vreme. Ju-
gozapadno od seloto, vo podno`jeto na ridot Kol-
nik, vo nivite i bav~ite na T. Traj~ev i S. Kosta-
dinov se sre}ava golem broj fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (C.K., Z.B.)
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severoisto~no od seloto, na rit~e so dominan-
tna mestopolo`ba se zabele`uvaat ostatoci od te-
meli na yidovi i grade`en materijal.
Krstevski C., Beldedovski Z., 1987, 164. (C.K., Z.B.)
15. TROINO
Po~ivalo, nekropola od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na 50 m isto~no od osnovnoto u~i-
li{te, na povr{ina od 50 x 50 m se otkrieni pove-
}e grobovi gradeni od kameni plo~i. Spored iska-
zite na M. Angelov, grobni prilozi ne se najdeni.
(C.K., Z.B.)
16. TRSINO
Deboki Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
150 m severno od seloto, na desniot breg na Trsin-
ska Reka selanite otkopale temeli od objekti.
(C.K., Z.B.)
Manastirski Dol, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 2 km isto~no od seloto se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, kamen, pokrivni }e-
ramidi i drug grade`en materijal. (C.K., Z.B.)
Priben, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na Vitinski maala, oddale~eni
5 km jugoisto~no od seloto, na prostor od 200 x 100
m se zabele`uvaat ostatoci od grade`en materijal
od objekti (pokrivni }eramidi, tuli). Bilo najdeno
i pogolemo depo na moneti koi ne se za~uvani.
(C.K., Z.B.)
Trsino, naselba i nekropola − mogili od rimskoto
vreme. Vo seloto, a posebno pokraj rekata, se ot-
krieni temeli od yidovi na pove}e objekti, a na po-
vr{inata ima ostatoci od grade`en materijal. Na
okolu 400 m severno od seloto, od desnata strana na
patot kon Dragobra{ta se nao|aat dve pogolemi
mogili. Ednata ima pre~nik vo osnovata od 23 m i
viso~ina od 1,5 m, a vtorata 25 m pre~nik vo osno-
vata i viso~ina od 2 m. Poradi kopawe na vojni~ki
rovovi mogilite ja imaat zagubeno prvobitnata
viso~ina. (C.K., Z.B.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 5 km isto~no
od seloto se gledaat ostatoci od temeli na objekt
koj na isto~nata strana ima apsida. (C.K., Z.B.)
17. CRN KAMEN
Selimovi Nivi, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km severozapadno od seloto, na eden mal
prostor se gledaat ostatoci od temeli na pomal
objekt i grade`en materijal: pokrivni }eramidi,
tuli, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi. (C.K.,
Z.B.)
Selski grobi{ta, srednovekovna crkva. Od desnata
strana na patot Ko~ani-Del~evo, vo selskite gro-
bi{ta se konstatirani ostatoci − temeli od crkva
so dimenzii od 10 x 5 m. (C.K., Z.B.)
100
VII. GEVGELIJA
VII. GEVGELIJA
1. Bogdanci ................................................................. 101
2. Bogorojca ................................................................ 101
3. Gabrovo .................................................................... 102
4. Gevgelija ................................................................. 102
5. Gorni~et ................................................................. 98
6. Davidovo ................................................................. 108
7. \avato ...................................................................... 108
8. Kovanci ................................................................... 108
9. Konsko ..................................................................... 109
10. Miletkovo .............................................................. 109
11. Miravci .................................................................. 109
12. Moin......................................................................... 110
13. Mrzenci................................................................... 110
14. Negorci ................................................................... 110
15. Nikoli} .................................................................. 110
16. Nov Dojran .............................................................. 111
17. Petrovo ................................................................... 111
18. Prdejci .................................................................... 112
19. Selemli ................................................................... 113
20. Sermenin................................................................. 113
21. Smokvica ................................................................. 113
22. Star Dojran ............................................................ 114
23. Stojakovo ................................................................ 114
24. Furka ....................................................................... 115
25. Huma ......................................................................... 115
26. Crni~ani ................................................................ 115
1. BOGDANCI
Bardanov Kamen, naselba od rimskoto vreme. Na
500 m zapadno od seloto se sre}avaat gramadi od
grade`en materijal, fragmenti od kerami~ki sado-
vi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 1976, 28. (@.V.)
Sveta Gora, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme i starohristijanska bazilika. Na 2 km
severozapadno od seloto, levo od patot Gevgelija
-Bogdanci, vo nivata na I. Pr~ev i R. Krkala~ev se
gledaat ostatoci od yidovi ‡ kr{en kamen i varov
malter. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i imbreksi. Nao-
dite uka`uvaat na postoewe na starohristijanska
bazilika, kako i na pogolema nekropola.
Mikul~i} I., TIR, 1976, 27. (@.V., M.I.)
Tumba, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 2,5
km severozapadno od seloto, vo nivata na Risto
Xalev se otkrieni pove}e grobovi. Vo 1990 godina
Muzejot od Gevgelija izvr{il mali za{titni isko-
puvawa pri {to se otkrieni dva groba. (K.R.)
101
VII. GEVGELIJA
2. BOGOROJCA
Gajki ‡ Odrina, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo lozjeto na L. Mando{ev, na 500 m od asfaltniot
pat Gevgelija-Bogdanci, od severnata strana na
ridot Kofilak, na blaga padina so povr{ina od 70
x 40 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli, imbreksi i drug grade`en mate-
rijal. (@.V., M.I.)
Kofilak ‡ Bogorodi~ki Dab, naselba od `elez-
noto vreme. Visoko nad leviot breg na rekata Var-
dar, sproti Gevgelija, nad samiot pat za seloto Bo-
gorodica se izdiga dominantna viso~ina so malo za-
ramneto plato so poniska terasa na ju`nata strana.
Pretstavuva naselba od tipot „gradi{ta“ na ~ija
povr{ina se sre}avaat fragmenti od keramika od
`eleznoto vreme. Vo 1995 godina od strana na Mu-
zejot na Makedonija se vr{eni kontrolni sondira-
wa pri {to se otkrieni ostatoci od grade`en ob-
jekt so pravoagolna osnova od kamen i yidovi od
plet. Spored stratigrafijata na platoto i inven-
tarot od objektot, vo koj dominiraat magacinski
kerami~ki sadovi od samiot po~etok na `eleznoto
vreme (XI-X vek pred n.e.), e utvrdeno deka na ovoj
prostor postoela najstarata inicijalna naselba.
[ireweto na naselbata vo `eleznoto vreme vero-
jatno bi trebalo da se o~ekuva na ju`nata terasa,
denes vo golema mera ogolena od erozii. Vo zapad-
noto podno`je na Kofilak se prostira nekropola-
ta Milci, so pogrebuvawa od VIII-V vek pred n.e.
(@.V., M.I., D.M.)
Milova ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od seloto, vo neposrednata blizina na dr-
`avnata granica so Grcija, na povr{ina od 70 x 50
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi, teguli, imbreksi i drug grade`en materijal.
(@.V., M.I.)
Milci, nekropola od `eleznoto vreme. Se nao|a na
500 m od mostot na Vardar, od levata strana na av-
topatot {to vodi kon grani~niot premin Bogo-
rodica. So za{titnite arheolo{ki iskopuvawa,
izvedeni vo 1979 godina se otkrieni 45 groba so
konstrukcii od kameni plo~i ‡ tip cista, a so sis-
tematskite iskopuvawa vo 1983 godina u{te 14 gro-
ba. Vo niv se najdeni kerami~ki sadovi, ukrasni
predmeti od bronza i oru`je {to mu pripa|aat na
vremeto od po~etokot na VII do krajot na VI vek
pred n.e. Vo tekot na 1995 godina se otkrieni u{te
5 groba od istiot tip so {to se pro{ireni grani-
cite na nekropolata na istok, kon mati~nata na-
selba na ridot Kofilak ili Bogorodi~ki Rid.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje i vo Muzejot vo Gevgelija.
Pa{i} R., Vin~i} @., Ivanovski M., 1981, 35-37;
Pa{i} R., Vin~i} @, Ivanovski M., Georgiev Z.,
1987, 75-84. (@.V., M.I., D.M.)

Milci, s. Bogorojca. ‡ Nekropolata od VI vek pred n. e.
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo nivi-
te na T. Pan~ev, T. Uzunov, T. Rizov i B. Angelov,
na 200 m levo od patot Bogorodica-Stojakovo, na
edna mala viso~inka so povr{ina od 100 x 50 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, tåguli,
imbreksi i drug grade`en materijal. (@.V., M.I.)
3. GABROVO
Auzo, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km jugois-
to~no od seloto, vo nivite na \. Georgiev i J. Nes-
torov se gledaat tragi od temeli na pove}e objekti,
a po povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, teguli, imbreksi i drug grade`en materijal.
(@.V., M.I.)
Gradi{te, srednovekovno gradi{te. Se nao|a na 1
km severoisto~no od seloto, na visok rid so zaram-
neto plato, koj ima dominantna mestopolo`ba. Ov-
de se gledaat gramadi od grade`en kamen i varov
malter, kako elementi od fortifikacija. Tradi-
cijata kaj me{tanite uka`uva i na prisustvo na
sakralen objekt. (@.V., M.I.)
Dedovec, rudarska naselba od rimskoto vreme. Na 2
km ju`no od seloto, levo od patot za Visoka ^uka,
vo nivata na L. Ristov se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i grade`en
kamen. Naodite od zgura na topena ruda upatuvaat
na pomala rudarska naselba. (@.V., M.I.)
Ko~iwe, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 3 km ju`no od seloto, na visok rid so domi-
nantna mestopolo`ba se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, a namesta se gledaat temeli od
yidovi na pove}e objekti. (@.V., M.I.)
Lalovo Trlo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
zapadnata periferija na seloto, vo nivata na \.
Georgiev ima fragmenti od kerami~ki sadovi i
mnogu grade`en materijal (kamen, teguli, imbrek-
si). (@.V., M.I.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km
ju`no od seloto, vo nivata na A. Popovski e otkri-
en del od hidroinstalacija ‡ kanal graden od kr-
{en kamen i varov malter, so pokriv od kameni
plo~i. Po povr{inata na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i mnogu grade`en mate-
rijal. (@.V., M.I.)
Stojkov Rid, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na jugoisto~nata strana na seloto, vo sinorot po-
me|u selata Gabrovo i Smokvica se otkrieni gro-
bovi so konstrukcija od kameni plo~i ‡ tip cista,
so orientacija istok-zapad. Vo profilot napraven
od porojot se gledaat pove}e grobovi. (@.V., M.I.)
Studenka, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 2,5 km jugoisto~no od seloto. Vo nivata na
A. Andonov se gledaat yidovi od pove}e objekti, a
po povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i mnogu grade`en materijal. (@.V., M.I.)
4. GEVGELIJA
Vardarski Rid, pove}eslojna naselba i nekropola
so tragi od eneolitskoto do rimskoto vreme. Se
nao|a na isto~niot rab na gradot, na desniot breg
na Vardar, i pretstavuva rid na koj dominiraat dve
viso~inki. Na ju`nite, isto~nite i zapadnite pa-
dini na ridot se konstatirani ostatoci od forti-
fikacija, yidovi od pove}e objekti gradeni od kr-
{en kamen i varov malter, a po povr{inata na ce-
liot prostor ima mnogu fragmenti od kerami~ki
sadovi so razli~na vremenska pripadnost. Na se-
vernata strana na lokalitetot vo 1970 godina se
izvr{eni sonda`ni za{titni iskopuvawa pri {to
se otkrieni pove}e grobovi „na dve vodi“, gradeni
od teguli, a na isto~nata grobovi so kamena kon-
strukcija ‡ tip cista. Na ju`nata ili centralnata
viso~inka, kade dominira sovremeniot spomenik na
Revolucijata, se zabele`uvaat ostatoci od akropol
na anti~ka naselba. Ovde, ju`no od spomenikot, vo
1995/1996 godina se vr{eni poobemni istra`uvawa.
Otkrieni se ostatoci od 4 kulturni stratumi.
Najstariot stratum go pretstavuvaat pogrebuvawa
od docnoarhajskiot period (krajot na VI i raniot V
vek pred n.e. Vtoriot e odbele`en so naselbinska
arhitektura i podvi`ni naodi od klasi~noto
vreme (V-IV vek pred n.e.). Me|u otkrienite gradbi
dominantnoto mesto go zazemaat osta-
102
VII. GEVGELIJA
 Vardarski Rid, Gevgelija. ‡ Gradbi od helenisti~koto vreme

tocite od eden javen monumentalen objekt, yidan od

masivni kameni blokovi, obraboteni vo tehnikata
opus quadratum. Tretiot stratum pretstavuva nova
naselba, so mnogubrojni pomali gradbi (ulici, ra-
botilnici i sl.) yidani vo suvoyidica. Posledniot
stratum go odbele`uvaat srednovekovni grobovi so
inhumirani pokojnici, vkopani me|u ostatocite od
poslednata helenisti~ka naselba. Spored otkrie-
nite nepodvi`ni i podvi`ni naodi (keramika, na-
kit, alatki, terakoti, moneti i dr.) najgolemiot
podem naselbata go imala vo tekot na V i IV vek
pred n.e. Toa mo`e da se povrze so istoriskite za-
pisi na Tukidid za pohodot na Sitalk vo Makedo-
nija i urivaweto na povardarskite gradovi, me|u
koi i klasi~nata naselba na Vardarski Rid vo koja
najverojatno se krie edno od imiwata na gradovite
Gortinija i Atalanta. Naodi se ~uvaat vo Muzejot
vo Gevgelija i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 55, 120-122; Mikul~i}
I.,TIR, 56. (D.M.)

Gevgelija, depo na moneti od helenisti~koto vre-

me. Vo 1966 godina Muzejot na Makedonija otkupil
35 tetradrahmi od II vek pred n.e. od Prvata make-
donska merida. Mestoto na nao|aweto ne e poznato.
(J.K.)

Raul, nekropola od rimskoto vreme. Vo dvorot na

Kazneno-popravniot dom se otkrieni pove}e grobo-
vi od tipot „na dve vodi“, gradeni od teguli. Naodi-
te se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija. (@.V., M.I.)
Suva Reka ‡ Paragon, nekropola od `eleznoto vre-
me. Vo ju`niot del na gradot, a osobeno vo korito-
to na Suva Reka i na nejzinite bregovi, kako i na
fluvijalnata terasa na desnata strana, poznata pod
Suva Reka ‡ Paragon, Gevgelija. ‡ Grobovi od VII-VI vek pred
n.e.
imeto Paragon, e otkrien golem broj grobovi od ne-
kolku tipovi: slobodno vkopuvawe, cisti od kame-
ni plo~i i vo pitosi, site so razli~na orientacija.

VII. GEVGELIJA
103
Grobovite se relativno bogati so prilozi, me|u
Suva Reka ‡ Paragon, Gevgelija. ‡ Predmeti od t.n. grupa „makedonska bronza“, VII-VI vek pred n.e.
kolce, dodeka grubata ra~no rabotena e sosema ret-
ka. Vo golem broj se i predmetite od bronza vo vid
na ukrasni predmeti i nakit, kako i orudija i
oru`je od `elezo. Vo periodot 1975-77 godina Re-
publi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata i Muzejot na Makedonija vr{ele za{tit-
ni arheolo{ki iskopuvawa. Otkrienite naodi se
~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija i vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje.
Sanev V., Simoska D., Kitanoski B., Sar`oski S.,
1976, kat. br. 629-652; Pa{i} R. 1977, 43-57; Pa{i}
R., 1978, 21; Sanev V., Sokolovska V., Babi} B., 1980,
kat. br. 241‡261. (@.V., M.I.)
5. GORNI^ET
Beli Breg, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km severozapadno od seloto, na prostor od 100 x 100
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i mnogu grade`en materijal. (A.K.)
Gramadi, flotacija na ruda od anti~koto vreme. Na
okolu 500 m zapadno od seloto, na dvata brega na
Konska Reka se nao|aat gramadi od kamen ‡ re~ni
104
koi e naj~esta finata keramika rabotena na
bajki so razli~na golemina. Gramadite se rezultat
na izvr{ena separacija, koja kako pojava e prisutna
re~isi po celiot tek na rekata. Nema somnenie
deka se raboti za ostatoci od flotacija na zlato.
(@.V., M.I.)
Sifulajka, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2 km zapadno od seloto, na leviot breg na
Konska Reka, na terasa {to zafa}a povr{ina od
200 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Loka-
litetot e otkrien so izgradbata na patot za Smrd-
liva Voda. (K.R.)
Star Gorni~et, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 2 km severno od seloto, na golema viso-
ramnina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal. (K.R.)
Suv Bunar, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 1 km severno od seloto, na visok
rid so zaramneto plato se nao|aat ostatoci od te-
meli na bedem, a po povr{inata fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Be-
VII. GEVGELIJA
demot ograduval mal prostor na vrvot od ridot.
(A.K.)
6. DAVIDOVO
Brest, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severozapadno od seloto, vo neposrednata blizina
na ~e{mata, na povr{ina od 100 x 80 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 40. (@.V., M.I.)
Varijanta, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2,5 km severno od seloto, po povr{inata
na nivite se nao|aat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Otkrieni
se i nekolku grobovi gradeni od kameni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 40. (@.V., M.I.)
Gradi{te, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km se-
verozapadno od seloto, na viso~inka {to dominira
nad koritoto na Vardar se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 40. (@.V.)
Grobi{ta ‡ Reka, docnoanti~ka nekropola. Na ras-
tojanie od 1 km severozapadno od seloto, na desniot
breg na rekata se gledaat kameni plo~i od grobni
konstrukcii ‡ tip cista, so orientacija istok-
zapad. (@.V., M.I.)
Sveti Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Na
200 m severoisto~no od seloto ima mnogu grade`en
materijal i golemi kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. (@.V., M.I.)
Seli{te, docnoanti~ka naselba. Na 1 km zapadno
od seloto, vo nivite na \. Popov i vo okolnite ni-
vi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
gramadi od grade`en materijal. Vidlivi se i teme-
li od pove}e objekti. (@.V., M.I.)
7. \AVATO
Mamino, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 4 km severno od seloto, na visok rid so
zaramneto plato, koj dominira nad okolinata, se
zabele`uvaat temeli od odbranben bedem koi na
nekoi mesta dostignuvaat viso~ina i do 1,20 m. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Naj-
deni se i moneti od VI vek. Naodite se ~uvaat vo
Muzejot vo Gevgelija.
Mikul~i} G., 1987, 182. (K.R.)
Molnikot, srednovekovna naselba. Vo dabovata {u-
ma {to se nao|a na 500 m isto~no od seloto, na po-
vr{ina od 50 x 30 m se sre}avaat fragmenti od
pokrivni }eramidi, kako i pomali gramadi od gra-
de`en materijal. (@.V., M.I.)
Ramni{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
severoisto~niot rab na seloto, na prostor od 100 x
70 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi i pomali gramadi od grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
Seli{te, srednovekoven sakralen objekt. Na 500 m
severoisto~no od seloto se sre}avaat fragmenti od
pokrivni }eramidi i grade`en materijal. Preda-
nijata upatuvaat na sakralen objekt. (@.V., M.I.)
8. KOVANCI
Grobi{ta, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 300 m isto~no od seloto, vo nivata
na S. Tasevski i vo sosednite nivi se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i grade`en materijal. Ima i golemi koli~estva
zgura, {to upatuva na rudarski aktivnosti, a po
povr{inata se gledaat i golemi kameni plo~i od
grobni konstrukcii ‡ tip cista.
Mikul~i} I., TIR, 74. (@.V., M.I.)
Grozdeni Dupki, naselba od `eleznoto vreme. Se
nao|a na 3 km zapadno od seloto, visoko nad desniot
breg na Kovanska Reka. Na platoto {to e zaram-
neto i so povr{ina od 120 x 70 m se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi so gruba faktura, ra~no
raboteni. (@.V., M.I.).
\urova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km jugoisto~no od seloto i na okolu 1 km od Ko-
vanska Reka, vo nivata na R. Krstev, {to se nao|a na
malo zaramneto plato, se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i gramadi od grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
Le{kite, docnoanti~ka naselba. Vo nivata na A.
Anastasov, {to se nao|a na 1,5 km zapadno od se-
loto, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, imbreksi i mnogu grade`en materijal.
(@.V., M.I.)
Manastir Sv. Atanas, naselba od `eleznoto i
docnoanti~koto vreme. Na 3 km zapadno od seloto,
na desniot breg na Kovanska Reka, a vo neposredna-
ta blizina na manastirot Sv. Atanas se konstati-
rani fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba fak-
tura (`eleznovremenski), kako i fragmenti od
pitosi, teguli, imbreksi i mnogubroen grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
Mu~arad ‡ Dubrava, srednovekoven sakralen ob-
jekt. Na 3 km jugozapadno od seloto, vo nivite na R.
i L. Markovi se gledaat temeli gradeni od kr{en
kamen i varov malter koi bi mo`ele da se dovedat
vo vrska so nekakov sakralen objekt. (@.V., M.I.)
^e{mata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 400
m zapadno od seloto, vo nivata na L. i J. Delovski
108
VIII. GOSTIVAR
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i gramadi od grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 74. (@.V., M.I.)
9. KONSKO
Vo seloto, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na crkvata se konstatirani kameni
plo~i od grobni konstrukcii, a isto takvi grobovi
ima i okolu u~ili{teto. (K.R.)
Gramadi, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na desniot breg na Konska Reka, sproti se-
loto se gledaat gramadi od kr{en kamen, kako i os-
tatoci od urnatini na stanbeni objekti. Se zabele-
`uvaat i golemi kameni plo~i od grobni konstruk-
cii ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Dolno pole, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 3 km jugoisto~no od seloto, na leviot breg na
Konska Reka, vo nivata na M. Stojanov se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
Poljani, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km severno od seloto, na prostrana padina se sre-
}avaat gramadi od nasobrani kamewa, a po povr-
{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i pokrivni }eramidi. Bile najdeni i nekolku
moneti koi ne se za~uvani. (A.K.)
Popova Niva, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 1,5 km severozapadno od seloto, vo
nivata na J. Velov se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi, a pokraj patot za Smrdliva
Voda kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip
cista. (@.V., M.I.)
10. MILETKOVO
Gradi{or ‡ Mramor, naselba i nekropola od rano-
anti~koto i rimskoto vreme. Na 1,5 km ju`no od
seloto, na desniot breg na Vardar, sproti lokali-
tetot Isar Kale (Marvinci), vo nivite na P. i N.
Mitrevi, {to se nao|aat na golemo zaramneto flu-
vijalno plato so povr{ina od okolu 2,5 hektara, se
gledaat temeli od objekti, a po povr{inata ima
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si, imbreksi i grade`en materijal. Vo profilot
prese~en so izgradbata na `elezni~kata pruga
Skopje-Gevgelija se gledaat grobni konstrukcii
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
Papazoglu F., 1957. (@.V., M.I.)
Grobi{ta ‡ Manastir, sakralen objekt od rimskoto
vreme. Na 1,5 km jugoisto~no od seloto, vo nepos-
rednata blizina na nekoga{nite selski grobi{ta
ima gramadi od grade`en kamen i fragmenti od ar-
109
VIII. GOSTIVAR
hitravni gredi. Sporadi~no se sre}avaat i frag-
menti od kerami~ki sadovi.
Josifovska Dragoejvi} B., 1996, 112 (@.V., M.I.)
Lozjata ‡ Dukovec, vodovod od rimskoto vreme. Vo
nivite na A. Dimov i D. Lazarov, koi le`at na 1 km
jugoisto~no od seloto, e otkrien vodovod graden od
tubulusi. Se raboti za dve vodovodni trasi {to se
nao|aat na rastojanie od 1,50 m i visinska razlika
od 0,20 m. Spored pravecot mo`e da se zaklu~i deka
tie go snabduvale so voda naselenieto od
lokalitetot Gradi{or ‡ Mramor. (@.V., M.I.)
Manastir, naselba od rimskoto vreme. Lokalitetot
se nao|a pome|u selata Smokvica i Miletkovo,
sproti Isarot, nedaleku od mostot na Vardar. Na
golem prostor po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
Se zabele`uvaat i temeli gradeni od kamen i varov
malter. Na ova mesto, spored podatocite dobieni
od me{tanite, bile najdeni: torzo od `enska
statua, profiliran blok od mermer i tordirana
kolona, koi sega se smesteni vo dvorot na crkvata
Sv. Dimitrija vo seloto Smokvica.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 113. (B.J.)
Smrekov Rid, naselba od helenisti~koto i rimsko-
to vreme. Na okolu 2 km zapadno od seloto, na blaga
viso~ina so zaramneto plato se nao|aat mnogu
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal. (K.R.)
11. MIRAVCI
Dolna Crkva, sakralen objekt od rimskoto vreme.
Na jugoisto~niot kraj od seloto, na desnata strana
na stariot pat Miravci-Gevgelija sporadi~no se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. Otkri-
eni se pove}e delovi od arhitektonska mermerna
plastika: tordiran stolb i pove}e obraboteni blo-
kovi. (@.V., M.I.)
Kr~anovo, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 1 km severno od seloto, na golem prostor se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i mnogu grade`en materijal. Na
eden del od lokalitetot ima pove}e fragmenti od
teguli od grobni konstrukcii „na dve vodi“. (@.V.,
M.I.)
Megdan, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao-
|a na ju`nata periferija na seloto. Vo nivata na R.
Vrtev se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (@.V., M.I.)
^au{evec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km ju`no od seloto, vo nivite na G. Bozov, G.
Sumrov, R. Pejov i vo drugite nivi se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, kako i gramadi od
kr{en kamen, par~iwa od teguli i imbreksi. (@.V.,
M.I.)
 12. MOIN
Male~ok Prlik, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km zapadno od seloto, vo nivite na
K., J. i M. Prodanovi se nao|aat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, teguli, imbreksi, a vidlivi se i
temeli od yidovi. Mestopolo`bata, od strategiska
gledna to~ka, upatuva na fortifikacija. (@.V.,
M.I.)
Me~kin Dol, vodovod od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km zapadno od seloto, na desniot breg na ^u~u-
lanska Reka se gledaat ostatoci od mal kanal gra-
den od kamen i varov malter, so dimenzii od 0,30 x
0,25 m. Isto taka se konstatirani i fragmenti od
kerami~ki tubulusi. Se raboti za ostatoci od vo-
dovodna mre`a koja go snabduvala so voda lokali-
tetot ^u~ulan. (@.V., M.I.)
Trajkova ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Se
nao|a na 1,5 km jugozapadno od seloto, na padinite
na Beli Breg. Vo neposrednata blizina na presu-
{enata ~e{ma se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i gramadi od
grade`en kamen. (@.V., M.I.)
Tutulen, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2,5
km jugozapadno od seloto, na severnoto podno`je na
ridot, na prostor od 150 x 100 m se sre}avaat mnogu
ostatoci ‡ fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i gramadi od nasobrani kamewa. (A.K.)
Crnkova ^e{ma, vodovod od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km jugozapadno od seloto, na leviot breg na
Crnkov Dol se gleda trasa od vodovod od kerami-
~ki tubulusi, koj ja snabduval so voda fortifika-
ciskata naselba na lokalitetot Male~ok Prlik.
(@.V., M.I.)
^u~ulan, fortifikacija od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km zapadno od seloto, na desniot breg na
^u~ulanska Reka, na dominantno plato pod ridot
^u~ulan se gledaat gramadi od kr{en kamen, a spo-
radi~no i fragmenti od teguli i imbreksi. (@.V.,
M.I.)
Xaipka, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vite na L. Boev i K. Prodanov, {to se nao|aat za-
padno od seloto, ima temeli od objekti gradeni od
re~ni bajki. Vo severozapadniot del na lokalite-
tot se sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal. (@.V., M.I.)
13. MRZENCI
Manastir ‡ Nad seloto, naselba od docnoanti~koto
vreme. Vo lozjeto na „Vinojug“, {to se nao|a na
okolu 500 m zapadno od seloto i vo blizinata na
krstopatot za Negorci i Gevgelija ima fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (@.V.,
M.I.)
Crkva, srednovekoven sakralen objekt. Na ridot
{to se izdiga visoko nad seloto, vo neposrednata
blizina na selskata crkva se gledaat temeli od
objekt graden od kr{en kamen i varov malter. Isto
taka ima i gramadi od kr{en kamen i fragmenti od
pokrivni }eramidi. (@.V., M.I.)
14. NEGORCI
Ba{ot ‡ Gorna Korija, naselba od rimskoto vreme.
Na ju`nata periferija na seloto, vo neposrednata
blizina na zadru`nite {tali, na povr{ina od 200
x 150 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli i imbreksi, kako i mnogu grade-
`en materijal. (@.V., M.I.)
Govedarnikot, naselba od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Vo dvorot na Tan~o Turtu{ev, pri ob-
rabotuvaweto na bav~ata bile otkrieni temeli od
objekti, a po povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. Sopstvenikot na{ol bronzeni bele-
zici i moneti koi i denes gi ~uva. (K.R.).
Gurbi{, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
profilot na leviot breg na Kovanska Reka, na oko-
lu 2,5 km severozapadno od seloto se gledaat gro-
bovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista. (@.V.,
M.I.)
15. NIKOLI]
Agizmo, srednovekoven sakralen objekt. Na 500 m
severno od seloto, na dominanten rid {to ima
zaramneto plato se gledaat gramadi od kamewa koi
upatuvaat na ostatoci od sakralen objekt. Spored
lokalnite predanija, tuka postoel manastir Sv.
\or|i. (@.V., M.I.)
Grobi{ta, srednovekovna crkva so nekropola. Na
okolu 500 m severoisto~no od seloto, vo selskite
grobi{ta se nao|aat ostatoci od mala crkva. Kon-
statirani se sosema sitni fragmenti od fresko`i-
vopis i pove}e par~iwa od arhitektonska mermer-
na i kamena palstika.
Aleksova B., 1960, 135‡139. (@.V., M.I.)
Lager ‡ Stari Lozi{ta, naselba od helenisti~koto
i docnoanti~koto vreme. Na pove}e terasi nad
severnata periferija na seloto, na povr{ina od
200 x 100 m se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi. Vo nivite na K. Trajkov i vo
okolnite nivi ima gramadi od grade`en kamen,
fragmenti od teguli i imbreksi, kako i od kera-
mi~ki sadovi. (@.V., M.I.)
110
VIII. GOSTIVAR

Lager ‡ Stari Lo`i{ta, s. Nikoli}.
‡ Pitos od docnoanti~koto vreme
Staro Selo, srednovekovna crkva i nekropola. Na
1 km isto~no od seloto i 500 m zapadno od granica-
ta so Grcija se gledaat ostatoci od sakralen objekt
i okolu nego mala nekropola. (@.V., M.I.)
Crkvi{te, starohristijanska bazilika. Na sever-
nata periferija na seloto se gledaat ostatoci od
bazilikalna gradba od IV-V vek, so narteks i egzo-
narteks. Se zabele`uvaat tragi od oltarnata pre-
grada, a za~uvan e kancel od mermer. Isto taka se
otkrieni i fragmenti od bogato ornamentirana ar-
hitektonska plastika.
Aleksova B., 1960, 135‡139. (B.J.)
16. NOV DOJRAN
Kaj u~ili{teto, srednovekovna crkva so nekropo-
la. Na severnata periferija na naselbata, vo ne-
posrednata blizina na u~ili{teto se otkrieni os-
tatoci od ednokorabna crkva gradena od kr{en ka-
men i varov malter. Blizu do nea postojat ostatoci
od nekropola so grobovi od kameni plo~i.
Aleksova B., 1960, 137. (@.V., M.I.)
Kula, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na vi-
sok rid so izvonredna polo`ba se gledaat gramadi
od grade`en kamen i trasa od bedem na pomala tvr-
dina. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. (@.V., M.I.)
Manastir, naselba i nekropola od rimskoto, docno-
anti~koto i starohristijanskoto vreme. Na celiot
prostor od sovremenata naselba, osobeno na patot
111
VIII. GOSTIVAR
za Star Dojran se konstatirani ostatoci od temeli
na gradbi, bazilika, arhitektonska plastika,
grobovi so konstrukcija od teguli „na dve vodi“ i
mnogubrojni arheolo{ki predmeti (keramika,
moneti, nakit) i skulpturalna plastika. Se pret-
postavuva deka se raboti za ostatoci od anti~kata
naselba Tauriana. Najdenite predmeti se ~uvaat vo
Muzejot vo Gevgelija i vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Papazoglu F., 1957, 248; Vu~kovi¢ D., 1952, 164-167;
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 121; Aleksova B., 1960, 137;
Mikul~i} I., TIR, 92. (@.V., M.I.)
Manastir, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
podno`jeto na aktivnata crkva, vo 1958 godina so
iskopuvaweto na Arheolo{kiot muzej od Skopje
bile otkrieni ostatoci od postar crkoven objekt i
nekropola. Istra`eni se 20 groba so kamena kon-
strukcija vo koi imalo naodi karakteristi~ni za
IX-X vek,
Aleksova B., 1959, 1967-1968. (B.A.)
Toplec, termi od rimskoto vreme. Na 4 km od nasel-
bata, na severozapadniot breg na ezeroto, vo zonata
na termalnite izvori se otkrieni ostatoci od
arhitektonska plastika od mermer (koloni i kapi-
teli). Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. Naodite
se odneseni vo Muzejot na Makedonija.
Aleksova B., 1960, 136. (@.V., M.I.)
Crkvi{te, starohristijanska bazilika. So arheo-
lo{kite iskopuvawa od strana na Arheolo{kiot
muzej od Skopje, vo dvornite mesta na G. Pop Kocev,
R. Xikov i R. Kacaniev, ju`no od patot vo central-
niot del na gradot se otkrieni ostatoci od triko-
rabna, luksuzno gradena bazilika, so narteks i {i-
roka polukru`na apsida na isto~nata strana. Ot-
krieni se tragi od kancel-pregrada. Podot vo prez-
viteriumot bil izveden so beli mermerni plo~ki,
organizirani vo poliwa {to oformuvale krst.
Najdena e bogata arhitektonska plastika od bel
mermer. Bazilikata e datirana vo IV-V vek.
Aleksova B., 1960, 136-139. (B.A.)
^ervikansko Pole, depo na moneti od helenisti~-
koto vreme. Vo Arheolo{kiot muzej vo Zagreb se
~uva depo od 100 makedonski moneti kovani vo Am-
fipolis, Pela i Tesalonika, me|u niv edna od Fi-
lip V, otkrieni na ovoj lokalitet.
Mirnik I. A, 1981, 37, No 22. (@.V., M.I.)
17. PETROVO
Bawa, srednovekovna crkva. Na 3 km zapadno od se-
loto, na konusna viso~inka, vo nivata na D. Tanas i
vo sosednite nivi se gledaat gramadi od grade`en
kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi {to mu
pripa|aat na osamen objekt. (@.V., M.I.)
Beli Most, naselba od `eleznoto vreme. Na 3 km
isto~no od seloto, na desniot breg na Stara Reka,
vo podno`jeto na ridot Markov Manastir, vo nivi-
te na T. Tankov, L. Velkov, M. Mitrev i R. Petkov
se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba
faktura, ra~no raboteni. Pogolema koncentracija
na arheolo{ki materijal ima vo neposrednata
blizina na srednovekovniot most, i toa od dvete
strani na patot za seloto Petrovo. Povr{inski
naodi se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija. (@.V.,
M.I.)
Bolnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Po
povr{inata na selskata utrina {to se nao|a na
okolu 3 km severno od seloto se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i
mnogu kr{en kamen. (@.V., M.I.)
Vi{ova Niva, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na 700 m jugozapadno od seloto, na visok dominan-
ten rid so zaramneto plato, ~ii dimenzii iznesuva-
at 120 x 100 m, se gleda trasata na temeli od masi-
ven odbranben bedem. Po povr{inata ima gramadi
od grade`en kamen, a fragmentite od keramika se
sporadi~ni. (@.V., M.I.)
Glavata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m od seloto, na leviot breg na Petru{ka Reka, vo
nivata na Ilija Stojanovski, na fluvijalna terasa
{to zafa}a povr{ina od 250 x 150 m se gledaat gra-
madi od re~en kamen, kako i grade`en materijal.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. Naodite se ~uvaat vo
Muzejot vo Gevgelija.
Mikul~i} I., TIR, 101. (@.V., M.I.)
Leskov Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
4 km zapadno od seloto, na leviot breg na Leskov
Dol, a na 1 km od utokata na Stara Reka, vo nivite
na K. \urov, \. Micev i S. Micev se gledaat temeli
od pove}e objekti, gramadi od re~en kamen, kako i
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (@.V.,
M.I.)
strana, se gledaat gramadi od kr{en kamen.
Odredeni elementi uka`uvaat na fortifikacija.
(@.V., M.I.)
18. PRDEJCI
Bisterna, naselba od eneolitskoto i rimskoto vre-
me i srednovekovna crkva so nekropola. Na 500 m
severozapadno od seloto, vo planta`ite na „Vino-
jug“ od Gevgelija, na povr{ina od okolu 2 hektara
se otkrieni delovi od ovalni jami so pre~nik od
1,5-2 m i dlabo~ina od 0,80-1,20 m, vo koi se najdeni
fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba faktura i
ra~no raboteni, kako i kameni i kremeni orudija.
Na pogolem del na lokalitetot se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i im-
breksi, arhitektonska plastika, a najden e i del od
nadgrobna stela. Isto taka, konstatirani se i tra-
gi od objekti gradeni od kr{en kamen i teguli, po-
vrzani so varov malter, mozai~ni podovi, kerami~-
ki tubulusi i suspenzuri. Vo dolniot del na plan-
ta`ata e otkriena i pogolema ednokorabna crkva
so tragi od fresko`ivopis. Masivnite yidovi na
objektot se gradeni od kr{en kamen i varov malter.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija.
Mikul~i} I., TIR, 103. (@.V., M.I.)
Vetka Crkva, sakralen objekt od rimskoto vreme.
Na severoisto~nata periferija na seloto, vo ne-
posrednata blizina na prugata Skopje-Gevgelija se
sre}avaat gramadi od grade`en kamen i fragmenti
od mermerna arhitektonska plastika so razli~na

Presek ‡ Markov Manastir, naselba od docnoan-

ti~koto vreme ‡ refugium. Na 2 km jugozapadno od
seloto, vo nivata na T. Tan~ev ima gramadi od
grade`en kamen, a namesta se gledaat i temeli od
objekti. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 101. (@.V., M.I.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva i nekropola.
Vo seloto postojat ostatoci od sakralen objekt
graden od kamen i varov malter. Vo neposrednata
blizina se otkrieni i kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. (@.V., M.I.)
Sv. Marko ‡ Gradi{te, srednovekovno gradi{te.
Se nao|a na 4 km severoisto~no od seloto, visoko
nad desniot breg na Stara Reka. Na viso~inkata so Vetka Crkva, s. Prdejci. ‡ Mermerno torzo od rimskoto vreme
malo zaramneto plato, pristapno samo od zapadnata

112
VIII. GOSTIVAR
profilacija. Tuka e najdeno i mermerno torzo so
pretstava na oble~ena ma{ka figura vo prirodna
golemina. Naodite se ~uvaat vo Muzejot vo Gevge-
lija.
Mikul~i} I., TIR, 103. (@.V., M.I.)
Kolnik, starohristijanska bazilika. Na 1 km za-
padno od seloto, vo neposrednata blizina na uprav-
nata zgrada i magacinskiot prostor na planta`ite
na „Vinojug“ se sre}avaat fragmenti od teguli i
imbreksi, kako i od arhitektonska plastika, koi se
pointenzivno izrazeni na prostor od 100 x 50 m.
Mikul~i} I., TIR, 103. (@.V., M.I.)
19. SELEMLI
Golema ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od seloto, vo reonot na ve{ta~koto ezero, vo
planta`ite na „Vinojug“ se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal: teguli,
imbreksi i mnogu kr{en kamen. (@.V., M.I.)
20. SERMENIN
\urka, srednovekovna kula. Nad isto~nata perife-
rija na seloto, na leviot breg na rekata Belica, vo
nivata na B. Nigrova se gledaat gramadi od kamen i
fragmenti od pokrivni }eramidi. Verojatno stanu-
va zbor za pomala fortifikaciska edinica ‡ kula.
(@.V., M.I.)
Markova Kula, srednovekovna tvrdina. Na 2 km
jugozapadno od seloto, nad lokalitetot Podor, na
visok rid so dominantna mestopolo`ba se gledaat
gramadi od grade`en kamen i fragmenti od pok-
rivni }eramidi. (@.V., M.I.)
Podor, srednovekovna naselba. Na 1,5 km od seloto
i na 250 m oddale~enost od desniot breg na rekata
Belica, vo nivite na M. Delov i I. Batanxiev se
gledaat gramadi od grade`en kamen, fragmenti od
pokrivni }eramidi, a sporadi~no se sre}avaat i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V., M.I.)
Sadov, srednovekovna nekropola. Na 500 m jugois-
to~no od seloto, na desniot breg na rekata Belica
se gledaat kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡
tip cista. (@.V., M.I.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Vo neposrednata
blizina na selskite grobi{ta se gledaat gramadi
od kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi. Topo-
nimot i lokalnata tradicija zboruvaat za crkva.
(@.V., M.I.)
Singra, utvrdena naselba ‡ refugium od rimskoto
vreme. Na 5 km ju`no od seloto ima visok rid so
dominantna mestopolo`ba na ~ij zaramnet vrv se
sre}avaat gramadi od grade`en kamen, a sporadi~no
113
VIII. GOSTIVAR
i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (@.V.,
M.I.)
Crkvi{te ‡ Seli{te, srednovekovna crkva. Na 3
km severno od seloto i na 500 m od desniot breg na
Kovanska Reka, vo nivite na D. Delov i K. Li~ko-
manov se gledaat gramadi od kr{en kamen i frag-
menti od pokrivni }eramidi. (@.V., M.I.)
21. SMOKVICA
Agova ^e{ma, naselba od neolitskoto vreme. Na 1
km ju`no od seloto, vedna{ do lokalitetot Goli
Rid, po povr{inata na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, kameni i kremeni oru-
dija i fragmenti od ku}en lepe`. Najgolema kon-
centracija na ovie materijali ima vo nivata na
Apostol Mitrov. Naodite se ~uvaat vo Muzejot vo
Gevgelija. (K.R.)
Agova ^e{ma ‡ Vetka Crkva, sakralen objekt od
rimskoto vreme. Na 150 m ju`no od seloto, od des-
nata strana na patot Skopje-Gevgelija se gledaat
fragmenti od arhitektonska plastika i grade`en
materijal. Vo profilot severno od hramot se sre-
}avaat fragmenti od teguli od grobni konstrukcii
„na dve vodi“. (@.V., M.I.)
Aerot, utvrdena naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na okolu 4,5 km zapadno od seloto, na visok
rid so zaramneto plato se gledaat temeli od bede-
mot, a na nekoi mesta e za~uvan i yidot vo visina do
0,70 m. Po povr{inata na utvrdenata naselba se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i arhi-
tektonska plastika. Vo eden del se otkrieni i
grobovi. (K.R.)
Vi{ov Javor, nekropola od `eleznoto vreme. Na
1,5 km od seloto, vo nivite na Risto Dinev i Todor
Zarlinov se otkrieni ~etiri groba ‡ tip cista, vo
koi se najdeni dve fibuli so forma na o~ila. Vo
1989 godina se izvr{eni mali sonda`ni iskopu-
vawa pri {to se otkrieni u{te tri groba. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija. (K.R.)
Goli Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km ju`no od seloto, vo nivata na A. Mitrov se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal: kamen, teguli i imbreksi. (@.V., M.I.)
Gradi{te ‡ Brest, naselba od helenisti~koto vre-
me. Na 3 km jugozapadno od seloto, vo nivite na K.
Zarlinov, R. Kartov i J. Todorov se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal, a vidlivi se i temeli od objekti. Naodite se
~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija.
Josifovska Dragojevi} B., 1966a, 112. (@.V., M.I.)
Leskite, utvrdena naselba od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Na okolu 3 km zapadno od seloto,
blizu do stariot pat za seloto Gabrovo, na prostra-
na terasa se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. Pri izgradbata na te-
rasi protiv porojni vodi bilo najdeno torzo od
mermer, a vo neposrednata blizina i pove}e grobo-
vi ‡ tip cista. Naodite se ~uvaat vo Muzejot vo
Gevgelija. (K.R.)
Mramorot ‡ Manastir, naselba i nekropola od
docnoanti~koto vreme. Na 2,5 km severoisto~no od
seloto, vo neposrednata blizina na mostot na Var-
dar, pome|u avtopatot i prugata Skopje-Gevgelija,
vo nivite na J. Todorov i K. I~ov se sre}avaat gra-
madi od grade`en kamen i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. Vo neposrednata blizina e otkri-
ena i grobna konstrukcija od tipot cista. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija. (@.V., M.I.)
Mu{nica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severno od seloto, vo nivite na J. Todorov i
R. Alaxajkov se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (@.V., M.I.)
Padarnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km od seloto, na leviot breg na Nedin Dol se
sre}avaat gramadi od grade`en kamen, fragmenti
od teguli i imbreksi, kako i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. (@.V., M.I.)
Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
dvorot na crkvata Sv. Dimitrija se nao|aat mer-
merno `ensko torzo (visina 1 m), del od golem pro-
filiran blok i edna tordirana kolona od mermer.
Naodite poteknuvaat od lokalitetot Manastir.
Josifovska Dragojevi} B., 1966, 112. (@.V., M.I.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Vedna{ nad sever-
nata periferija na seloto se gledaat gramadi od
grade`en kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi
{to mu pripa|aat na sakralen objekt. (@.V., M.I.)
Tufka, naselba od bronzenoto i helenisti~koto
vreme. Na 200 m isto~no od seloto, pome|u prugata
i avtopatot Skopje-Gevgelija, na izdol`en i ne
mnogu visok rid obrasnat so prnar, so eksploa-
tacijata na kamen e uni{ten pogolem del od
terenot. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi so gruba faktura, mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi raboteni na
grn~arsko kolce i grade`en materijal.
Grbi} M., 1954, 106. (@.V., M.I.)
]eramidnica, nekropola od helenisti~koto vreme.
Na 1,5 km od seloto, pome|u Vardar i `elezni~kata
pruga Skopje-Gevgelija, vo profilot se gledaat
ostatoci od nagoreni koski i pepel koi uka`uvaat
na postoewe na grobovi so gorewe. (@.V., M.I.)
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
4,5 km zapadno od seloto, vo reonot na lokaliteti-
te Padarnica i Goli Rid, vo nivite na R. Alaxajkov
i I. Ikonomov se gledaat gramadi od grade`en ka-
men i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(@.V., M.I.)
22. STAR DOJRAN
Me{ino Brdo, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km pred kampot Mrdaja, desno od patot se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(@.V., M.I.)
23. STOJAKOVO
Drumot I, most od rimskoto vreme. Na 1,5 km seve-
rozapadno od seloto, na selskiot pat {to vodi na
sever za \avato i ponatamu za Gr~i{te i Marvinci,
a na jug za Araxan, Kuku{ i Solun se nao|a edno-
la~en most od koj se gleda samo gorniot del ‡ koso
postaveni amorfni plo~esti kamewa. (@.V., M.I.)
Drumot II, most od rimskoto vreme. Na 1 km seve-
rozapadno od seloto, na selskiot pat za \avato,
Gr~i{te i Marvinci na sever i za Araxan, Kuku{
i Solun na jug se nao|a ednola~en most, do temeto
zatrupan. Koso postavuvanite plo~esti (amorfni)
kamewa pretstavuvaat kaldrma. (@.V., M.I.)
Zad Kamen, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km zapadno od seloto, na povr{ina od 150 x 100
m, vo nivite na D. Popto{ev i drugi se gledaat
gramadi od grade`en kamen, fragmenti od teguli i
imbreksi, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, a najdena e i edna moneta na Konstantin.
(@.V., M.I.)
Ko{kut, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 500 m severno od seloto i levo od as-
faltniot pat za Bogdanci, vo nivite na T. Spirov i
na drugi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal. Na periferi-
jata na lokalitetot se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Manastir~eto, srednovekovna crkva i nekropola.
Na zapadnata periferija od seloto, vo dvorot na
{talite na ZIK „Vinojug“ se gledaat gramadi od
kameni fragmenti od pokrivni }eramidi. Vo nepo-
srednata blizina ima i kameni plo~i od grobni
konstrukcii ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Sred selo, naselba od `eleznoto vreme. Vo dvorot
na R. Xorov se otkrieni fragmenti od kerami~ki
sadovi so gruba faktura, ra~no raboteni. (@.V.,
M.I.)
[ipkov Dol, naselba od helenisti~koto vreme i
nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 2 km za-
padno od seloto, na ju`nite padini od Golem Rid,
vo nivite na Spaso i \or|i Kaevi, na povr{ina od
300 x 100 m se gledaat gramadi od kr{en kamen,
teguli, imbreksi i mnogu fragmenti od kerami~ki
114
VIII. GOSTIVAR
sadovi i pitosi. Najdeni se i pove}e kameni plo~i
od grobni konstrukcii ‡ tip cista. Sopstvenicite
na nivite na{le srebreni moneti od Aleksandar
Vrliki i bronzeni moneti od docnoanti~koto
vreme. Naodite se ~uvaat vo Muzejot vo Gevgelija i
kaj sopstvenicite na nivite od Stojakovo. (@.V.,
M.I.)
24. FURKA
Ani{te, srednovekovna naselba i nekropola. Na 3
km severozapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na asfaltniot pat Valandovo-Dojran, vo niva-
ta na R. Rizov se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. Otkrieni se i
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
Devolski Most, srednovekoven most. Severozapad-
no od seloto, kaj Devolska ^e{ma, desno od patot
Valandovo-Dojran i vo neposrednata blizina na voe-
nite grobi{ta i na spomenikot od Prvata svetska
vojna se gledaat ostatoci od ednola~en most izgra-
den od plo~esti kamewa so varov malter. (@.V.,
M.I.)
Manastir, srednovekoven sakralen objekt. Na 5 km
isto~no od seloto, na desniot breg na Kamilska
Reka se gledaat gramadi od kr{en kamen i frag-
menti od pokrivni }eramidi. (@.V., M.I.)
Crvenica, srednovekovna naselba. Na 500 m isto~-
no od seloto, vo nivata na T. Nikola se sre}avaat
fragmenti od pitosi i grade`en materijal. (@.V.,
M.I.)
25. HUMA
Citate, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 3
km severoisto~no od seloto, na visok rid so domi-
nantna mestopolo`ba, na zaramnetiot prostor na
vrvot {to zafa}a povr{ina od 150 x 80 m se gleda-
at temelite od odbranben bedem, gradeni od kamen
i varov malter. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (A.K.)
^ukarka, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 4
km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina na
patot {to vodi kon Gevgelija, na pogolem prostor
se sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i gramadi od kamen i pokrivni }era-
midi. (A.K.)
26. CRNI^ANI
Atici, naselba od neolitskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na krstopatot Valandovo-Dojran-
Bogdanci, vo parcelite 5 i 10 na „Vinojug“, na po-
vr{ina od 500 x 200 m se sre}avaat fragmenti od
ku}en lepe`, ogni{ta i fragmenti od kerami~ki
115
VIII. GOSTIVAR
sadovi i kameni i koskeni orudija. Muzejot na Ma-
kedonija vo 1988 godina izvr{il za{titno arheo-
lo{ko iskopuvawe. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
vo Gevgelija.
Zdravkovski D., Skopje 1989, 79-87. (@.V., M.I.)
Kerami~luk, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severno od seloto, na leviot breg na potokot
Karabali, vo nivata na R. Pavlovi} se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
imbreksi. (@.V., M.I.)
Popovi Trwa, naselba od rimskoto vreme. Vo nepo-
srednata blizina na krstopatot Valandovo-Dojran-
Bogdanci, od severnata strana na patot za Bogdan-
ci, a sproti lokalitetot Atici, vo parcelite na
„Vinojug“, na povr{ina od 200 x 100 m se gledaat
gramadi od grade`en kamen, fragmenti od arhitek-
tonska plastika, kako i mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi. (@.V., M.I.)
Selsko Gumno, srednovekoven sakralen objekt. Na
jugoisto~nata periferija na seloto, kaj odrinata
na Stojan \o{ev se gledaat gramadi od kr{en
kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi. Spored
lokalnata tradicija, ova mesto se smeta za sveto.
(@.V., M.I.)
^i{mica, srednovekoven sakralen objekt. Na 500 m
severozapadno od seloto se nao|aat gramadi od
kr{en kamen i fragmenti od pokrivni konstruk-
cii. (@.V., M.I.)
VIII. GOSTIVAR
1. Balin Dol ............................................................. 116
2. Belovi{te .............................................................. 107
3. Bogdevo.................................................................... 116
4. Vrap~i{te .............................................................. 116
5. Vrben ....................................................................... 116
6. Vrbjani .................................................................... 116
7. Vrutok ..................................................................... 116
8. Galate ...................................................................... 117
9. Gorna Bawica ........................................................ 117
10. Gorna \onovica ..................................................... 117
11. Gorno Jelovce ........................................................ 117
12. Gostivar .................................................................. 117
13. Gradec ...................................................................... 117
14. Debre{e .................................................................. 118
15. Dobri Dol ............................................................... 119
16. Dolna Bawica ........................................................ 119
17. Dolna \onovica ..................................................... 119
18. \ur|evi{te ............................................................. 119
19. @elezna Reka ......................................................... 119
20. @irovnica.............................................................. 120
21. @u`we .................................................................... 120
22. Zduwe ....................................................................... 120
23. Zubovce ................................................................... 120
24. Jan~e ......................................................................... 120
25. Kali{te .................................................................. 121
26. Krakornica ............................................................ 121
27. Kunovo ..................................................................... 121
28. Lazaropole ............................................................. 121
29. Lakavica ................................................................. 121
30. Leunovo ................................................................... 121
31. Lomnica ................................................................... 122
32. Mavrovo................................................................... 122
33. Mitroj Krsti ......................................................... 122
34. Negotino ................................................................. 122
35. Novaci ..................................................................... 122
36. Novo Selo ............................................................... 122
37. Padali{te .............................................................. 122
38. Po`arane ................................................................ 122
39. Prisojnica.............................................................. 123
40. Raven ........................................................................ 123
41. Ribnica ................................................................... 123
42. Rostu{a ................................................................... 123
43. Senokos ................................................................... 123
44. Simnica ................................................................... 124
45. Srbinovo ................................................................. 124
46. Sretkovo ................................................................. 124
47. Su{ica .................................................................... 125
48. Tanu{e ..................................................................... 125
49. Toplica ................................................................... 125
50. Treson~e .................................................................. 125
51. Trnovo ..................................................................... 125
52. Tum~evi{te ............................................................ 117
53. Forino..................................................................... 126
54. Cerovo ..................................................................... 126
55. ^ajle ........................................................................ 126
56. ^egrane .................................................................... 126
1. BALIN DOL
Marena, naselba od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 20; Mikul~i} I., 1970, 82. (D.G.)
Papradi{te, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 20; Mikul~i} I., 1970, 82. (D.G.)
2. BELOVI[TE
Kopa~, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 24; Mikul~i} I., 1970, 82. (D.G.)
Sv. Spas, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 24. (D.G.)
3. BOGDEVO
Dingovska Crkva, srednovekovna crkva. Na sinorot
so seloto Krakornica se gleda gramada od kr{en
kamen, pokrivni }eramidi i drug grade`en mate-
rijal, a se zabele`uva i osnovata na ednokorabna
crkva. (@.V., M.I.)
4. VRAP^I[TE
Brca, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 134; Mikul~i} I., 1970, 81. (D.G.)
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m severozapadno od seloto, vo podno`-
jeto na planinata, po povr{inata na nivite se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mnogu grade`en materijal. (B.A.)
Ograda, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na isto~nata periferija na seloto, po povr-
{inata na nivite na Abu Ramen i Alili Abdula se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mnogu grade`en materijal. Otkrieni se dva
pitosa i eden grob graden od kameni plo~i (tip
‡ cista). (@.V., M.I.)
Topli{nica, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 134; Mikul~i} I., 1970, 82. (D.G.)
Tumba, srednovekovna nekropola. Na ju`nata peri-
ferija na seloto, vo Potok maalo, pri izgradbata
na ku}ata na Alip Genan se otkrieni grobovi gra-
deni od kameni plo~i ‡ tip cista, so orientacija
istok-zapad. (@.V., M.I.)
5. VRBEN
Ko`a ‡ Leskov Dol, sakralen objekt od sredniot
vek. Na 2 km severozapadno od patot za Mavrovi
Anovi, vo severnata zona na istoimeniot rid nad
Mavrovsko Ezero se gledaat gramadi od kr{en ka-
men. Spored tradicijata, lu|eto od celiot region
se sobiraat tuka na prviot petok po Veligden.
(@.V., M.I.)
6. VRBJANI
Kamewa na starata crkva, srednovekovna crkva. Na
okolu 2 km zapadno od seloto, na teren obrasnat so
gusta {uma se gledaat konturi od sakralen objekt.
(@.V., M.I.)
7. VRUTOK
Bigor ‡ Sv. Mina, srednovekovna nekropola. Na se-
veroisto~nata periferija na seloto, vedna{ nad
leviot breg na Vardar se sre}avaat fragmenti od
kameni plo~i i krstovi od bigor. Nekropolata e vo
zna~ajna mera uni{tena so izgradbata na selskite
ku}i. (@.V., M.I.)
Lazovi, srednovekovna crkva i nekropola. Pome|u
selata Vrutok i Re~ane, vo neposrednata blizina
na izvorot i vedna{ nad patot se gleda gramada od
kr{en kamen i golemi kameni plo~i od grobni
116
VIII. GOSTIVAR
konstrukcii. Tradicijata uka`uva deka na ova mes-
to postoela crkva posvetena na sv. Bogorodica.
(@.V., M.I.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Vo neposrednata
blizina na seloto, od isto~nata strana, na desniot
breg na rekata Vardar, na prostrana fluvijalna te-
rasa se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pokrivni }eramidi i kr{en kamen. (@.V., M.I.)
8. GALATE
Gladnica ‡ Topli~ki Izvori, naselba i nekropola
od docnoanti~koto vreme. Na isto~nata perife-
rija na seloto, vo nivite na Rufat ^eli} i ]emal
Sidani se otkrieni pitosi. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, a spored
ka`uvaweto na me{tanite, bile otkrieni i grobo-
vi gradeni od kameni plo~i.
Mikul~i} I., 1970, 81. (@.V., M.I.)
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto i rim-
skoto vreme. Na okolu 500 m severozapadno od selo-
to, nad patot za seloto Toplica, na dominanten rid
vo ~ie podno`je e kamenolomot se gleda trasa od
fortifikacija, a po povr{inata na gradi{teto se
sre}avaat gramadi od grade`en materijal, frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i dr. Na severo-
isto~nata strana se za~uvani delovi od bedemot koj
e graden vo suvoyidica i ima debelina od 2 m. Gra-
di{teto e otvoreno kon Polo{ko Pole i e pris-
tapno samo od zapadnata strana kade so blag prevoj
se vrzuva so rasklonenijata na [ara. Dosega{nata
arheolo{ka literatura ovoj lokalitet go locira
vo atarot na seloto Vrap~i{te, pod imeto Po`a-
ransko Gradi{te, {to ne odgovara na objektivnata
katastarska podelba na selskite atari.
Mikul~i} I., 1970, 85; Aleksova B., 1959. (@.V.,
M.I.)
9. GORNA BAWICA
Vrbjansko maalo, srednovekovna nekropola. Pri
izgradbata na selskite ku}i, na severoisto~nata
periferija od seloto se otkrieni grobovi od kame-
ni plo~i ‡ tip cista, so orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto i docno-
anti~koto vreme i sredniot vek. Na okolu 500 m
ju`no od seloto se izdiga dominanten rid lociran
na ju`nata periferija na Gorni Polog, zapadno nad
stariot pat za Ki~evo. Na zaramnetoto plato, ~ija
povr{ina iznesuva 120 x 120 m, se gleda trasa od
bedem graden od kr{en kamen i varov malter. Po
povr{inata na gradi{teto se sre}avaat gramadi od
grade`en materijal, fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, pokrivni }eramidi i drugi predmeti so
razli~na vremenska pripadnost.
117
VIII. GOSTIVAR
Mikul~i} I.,TIR, 57. (@.V., M.I.)
10. GORNA \ONOVICA
\onovi~ko Kale ‡ Kaja ‡ Yvezdeno Kale, utvrdena
naselba od rimskoto vreme i sredniot vek. Na pa-
tot za seloto Srbinovo, nad leviot breg na rekata
Lakavica, na visok rid so zaramneto plato se gle-
daat ostatoci od fortifikacija i delovi od edna
kula ~ii bedemi se za~uvani namesta i do 5 m vo vi-
so~ina. Po povr{inata na gradi{teto se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi i mnogubroen grade`en materijal. Isto
taka se sre}ava i zgura od topena `elezna ruda. Ka-
leto imalo funkcija da ja {titi komunikacijata
Makedonski Brod-Ki~evo.
Mikul~i} I., 1970, 89. (@.V., M.I.)
Yvezda, naselba od rimskoto vreme. Vo nivata na
Sai Zenki, koja se nao|a na okolu 3 km isto~no od
seloto i ima pribli`no 100 x 100 m, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, imbreksi,
mnogubroen grade`en materijal, kako i zgura od to-
pena `elezna ruda. Kaj sopstvenikot ima pitos i
`elezno kopje najdeni na ova mesto. (@.V., M.I.)
11. GORNO JELOVCE
Budimov Grob ‡ Zlatno ^e{me, srednovekovna nek-
ropola. Na padinite na planinata Mla~a, koi le-
`at na okolu 3 km zapadno od seloto, se najdeni
grobovi yidani od kameni plo~i, so orientacija
istok-zapad. (@.V., M.I.)
12. GOSTIVAR
@elezni~ka stanica, depo na srednovekovni mone-
ti. Vo 1955 godina, pri postavuvaweto na novi {i-
ni kaj samata stanica bil najden kerami~ki sad i vo
nego 1.163 ~ankovidni vizantiski moneti od bronza ‡
skifati, od XII-XIII vek. Monetite se deponirani
vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. (B.A.)
Sv. Nikola, srednovekovna nekropola. Vo mesnosta
Novaci se otkrieni kameni plo~i od grobni kon-
strukcii.
Aleksova B., 1959. (D.G.)
13. GRADEC
Golema ^e{ma ‡ Crkvi{te, srednovekovna crkva i
nekropola. Vo jugozapadniot del na seloto, vedna{
nad ~e{mata, na povr{ina od 80 x 80 m se sre}avaat
gramadi od grade`en materijal, fragmenti od arhi-
tektonska plastika, a spored ka`uvaweto na me{-
tanite, bil otkrien i mozai~en pod. Vo profilot
na isto~niot rab od terenot se gledaat grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i ‡ tip cista. Gramadi-
te od grade`en kamen indiciraat postoewe na
sakralen objekt, na {to mu odi vo prilog i samiot
toponim.
Aleksova B., 1959, 230. (@.V., M.I.)
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme i sredniot
vek. Na zapadnata periferija na seloto se izdiga
visok rid koj od zapadnata strana so dolot Suva
Reka e otse~en od masivot na [ar Planina. Pris-
tapen e edinstveno od isto~nata strana koja e otvo-
rena i vo pomali terasi se spu{ta kon poleto. Na
dolnite terasi se zabele`uvaat bedemi yidani od
kr{en kamen i varov malter, a po povr{inata ima
mno`estvo kr{en kamen, teguli, fragmenti od
pitosi i kerami~ki sadovi. Najdeni se moneti i
nadgrobni steli od bel mermer. Gradi{teto ima
izvonredna strategiska polo`ba i se pretpostavu-
va deka bi mo`elo da se raboti za Polog.
Trifunoski J., 1948, 153; Grbi¢ M., 1954, 111; To-
moski T., 1957, 271; Aleksova B., 1959; Mikul~i} I.,
1970, 87; Mikul~i} I., TIR, 59; Ivanovski M., 1993, 33.
(@.V., M.I.)
Poto~ane, srednovekovna naselba. Pome|u selata
Gradec i Senokos, vo reonot na planinskiot pojas
se sre}avaat gramadi od grade`en kamen, pokrivni
}eramidi, kako ostatoci od napu{teno selo.
Gruji¢ R., 1933, 43; Trifunoski J., 1949. (@.V., M.I.)
Tumba ‡ Bunar, fortifikacija od rimskoto vreme.
Na okolu 1 km isto~no od seloto, na visok rid so
zaramneto plato se gledaat ostatoci od mala for-
tifikacija ‡ kula. Kulata se nao|a na anti~kata
komunikacija {to minuvala niz ovoj del na Gorni
Polog. (@.V., M.I.)
Crkvi{te, crkva i nekropola od sredniot vek.
Aleksova B., 1959; Mikul~i} I., TIR, 59. (D.G.)
14. DEBRE[E
Gorni Krst, srednovekovna crkva i nekropola. Pri
pro{iruvaweto na patot i izgradbata na stan-
benite ku}i i vodovodot vo maaloto Menga, a po-
sebno vo dvorot na Amzai Amza bile otkrieni gro-
bovi gradeni od kameni plo~i i krstovi od bigor.
Postoi i gramada od kr{en kamen kako ostatok od
sakralen objekt. (@.V., M.I.)
Gorni Ropai~, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 1 km zapadno od seloto, na izdol`en rid vo pra-
vecot zapad-istok, {to le`i pod lokalitetot Kale
(Kaqa), se gledaat kameni plo~i i krstovi od
bigor. Na zapadniot kraj od nekropolata ima gra-
mada od kr{en kamen, a se raspoznavaat i peri-
metralnite yidovi na edna mala ednokorabna crkva
so apsida. (@.V., M.I.)
Dolni Krst, srednovekovna crkva i nekropola. So
izveduvawe na zemjeni raboti vo neposrednata bli-
zina na isto~niot rab na seloto delumno se uni{-
teni nekropola i pomala crkva, na {to upatuvaat
kamenite plo~i, fragmentite od krstovi od bigor,
kako i samiot toponim. (@.V., M.I.)
@ubovski Pat, srednovekovna nekropola. Vo se-
verniot del na seloto, Nazmi Ismail pri izgrad-
bata na ku}ata otkril grobovi od kameni plo~i.
(@.V., M.I.)
Zilbov Grob, srednovekovna nekropola. Na okolu
1,5 km od seloto vedna{ nad patot za seloto Vrap-
~i{te se gledaat kameni plo~i i krstovi od kameni
plo~i {to ñ pripa|aat na pomala nekropola. (@.V.,
M.I.)
Kale ‡ Kaqa, utvrdena naselba od `eleznoto i
rimskoto vreme. Na okolu 1,3 km zapadno od seloto,
na visok rid so zaramneto plato {to ima izvon-
redno povolna strategiska pozicija nad padinite
na [ar Planina, se nao|aat ostatoci od pomala
fortifikacija, gradena od kr{en kamen i varov
malter, koja zafa}a povr{ina od 40 x 40 m. Na po-
vr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i mnogu grade`en materijal. Na isto~nite pa-
dini na terenot sporadi~no se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi {to upatuvaat na prisustvo
na u{te edna pomala utvrdena naselba od `elezno-
to vreme. (@.V., M.I.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 500 m jugozapadno od seloto, nad patot za seloto
Zduwe, a vo neposrednata blizina na zadru`nite
lozja na vakafskiot rid se gledaat kameni plo~i i
gramada od kr{en kamen, {to se najverojatno osta-
toci od pomala ednokorabna crkva i nekropola.
(@.V., M.I.)
Spas, srednovekovna crkva i nekropola. Na ju`ni-
ot rab na seloto, vo imotot na Demiri Ruhi, na za-
ramneto plato se gledaat kameni plo~i od grobni
konstrukcii so orientacija istok-zapad, a vo zapad-
niot del na lokalitetot ima gramada od kr{en ka-
men {to upatuva na pomala ednokorabna crkva.
(@.V., M.I.)
Sred selo, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
sredi{niot del na seloto, vo neposrednata blizina
na spomenikot od NOB se sre}avaat kameni plo~i
od grobni konstrukcii i gramada od kr{en kamen.
So izgradbata na spomenikot lokalitetot e vo
golema mera uni{ten. (@.V., M.I.)
Stra`nik, nekropola od bronzenoto vreme. Vo bli-
zinata na severniot rab na seloto, vo porane{noto
lozje na Halili Raman, {to le`i vo podno`jeto na
ridot Stra`nik, pri zemjodelskite raboti bile
otkrieni tri urni ‡ kerami~ki sadovi so mali dr-
`alki na naj{irokiot del, so tragi od pepel vo
118
VIII. GOSTIVAR
niv. Urnite bile vkopani vo zdravica. Po povr{i-
nite na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi. Lokalitetot e zagrozen so intenzivnata
urbanizacija na gradot. Urnite imaat analogii vo
nekropolite na Kosovo i ju`noto Pomoravie i se
datiraat me|u 1700-1200 godina od starata era.
Mikul~i} I., 1970, 74. (@.V., M.I.)
^atal ‡ Dap~e, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 2,5 km isto~no od seloto, vo nivite na Sa-
liu Vesel, Ademi Ferid i Ja{ari Nuhija se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i mnogubroen grade`en materi-
jal.
Mikul~i} I., 1970, 82. (@.V., M.I.)
^iflik, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
dvorot na ku}ata na [efket Deari, {to se nao|a na
glavnata ulica na seloto i ima br. 70, vo 1979 go-
dina, pri kopaweto na dupka za gasewe var e najdena
stela so reljefna pretstava na `ena. Se ~uva doma
kaj sopstvenikot. (@.V., M.I.)
15. DOBRI DOL
Livadi~e, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na selskoto u~ili{te se otkrieni
grobovi gradeni od kameni plo~i, so orientacija
istok‡zapad. (@.V., M.I.)
Molaka, srednovekovno utvrduvawe. Na 2,5 km za-
padno od seloto, na visok rid so izvonredno povol-
na polo`ba se gledaat ostatoci ‡ yidovi od pomala
fortifikacija. Po povr{inata se sre}avaat gra-
madi od kr{en kamen. (@.V., M.I.)
Pravoslavni grobi{ta, srednovekovna nekropola.
Na zapadniot del od seloto, pri izgradbata na
stanbeni objekti vo 1955 g. se otkrieni grobovi
gradeni od kameni plo~i so orientacija istok‡za-
pad. Pogolem del od nekropolata e uni{ten. (@.V.,
M.I.)
Sred selo, depo na srednovekovni moneti. Vo ne-
posrednata blizina na avtobuskata stanica, pri
izgradba na stanben objekt e pronajdeno depo na
srebreni moneti. Monetite ne se za~uvani. (@.V.,
M.I.)
16. DOLNA BAWICA
Grodaica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km jugoisto~no od seloto, na zapadnite pa-
dini na ridot Grodaica, vo nivite na @ivko Mil-
~evski i Voj~e Dim~evski se otkrieni kameni plo-
~i na dlabo~ina od 1,20 m. Golem del od nekropola-
ta e uni{ten so izgradbata na individualni stan-
beni objekti. (@.V., M.I.)
119
VIII. GOSTIVAR
Pusto Lozje, srednovekovna nekropola. Na okolu
500 m jugozapadno od seloto, vedna{ nad stariot
pat za Ki~evo, vo nivata na Simon i Mom~ilo Di-
mitrioski vo 1963 godina, pri izveduvaweto na
zemjodelskite raboti se otkrieni grobovi od kame-
ni plo~i so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na selskata crkva, vo vakafsko mesto
se gledaat kameni plo~i i krstovi od bigor kako
ostatoci od pomala nekropola. (@.V., M.I.)
17. DOLNA \ONOVICA
Xamija, srednovekovna nekropola. Pri nivelira-
weto na {kolskiot dvor vo 1956 godina e otkriena
pomala nekropola so grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista. Imaat orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
18. \UR\EVI[TE
Kaj {koloto, srednovekovna nekropola. Nad zapad-
nata periferija na seloto, vo reonot na selskoto
u~ili{te se gledaat kameni plo~i od grobni kon-
strukcii ‡ tip cista. Nekropolata e delumno
uni{tena pri izgradbata na u~ili{teto. (@.V.,
M.I.)
Pravoslavni grobi{ta, srednovekovna nekropola.
Na okolu 1 km zapadno od seloto, na mala povr{ina
se gledaat kameni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Stari Lozja, osamen objekt od rimskoto vreme. Na
okolu 2,5 km jugoisto~no od seloto, na patot za Ne-
gotino (na sinorite na selata) se gledaat gramadi
od kr{en kamen, a sporadi~no se sre}avaat i tegu-
li. (@.V., M.I.)
19. @ELEZNA REKA
Grobi{ta, docnoanti~ka nekropola. Vo neposred-
nata blizina na selskite grobi{ta e otkriena nad-
grobna stela so {to e inicirano postoewe na ne-
kropola.
Mikul~i} I., 1970, 82; Mikul~i} I., TIR, 136. (@.V.,
M.I.)
Rudni~e ‡ Rudi{te, naselba i topilnica od docno-
anti~koto vreme i sredniot vek. Na okolu 4 km is-
to~no od seloto, pokraj {umskiot pat za Brod se
sre}avaat ostatoci od zgura od topena `elezna ru-
da, gramadi od grade`en kamen i, sporadi~no, frag-
menti od pitosi, teguli, imbreksi i dr.
Mikul~i} I., 1970, 83; Mikul~i} I., TIR, 136. (@.V.,
M.I.)
Crkvi~e, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 4,5 km isto~no od seloto se otkrieni kameni
plo~i od grobni konstrukcii so orientacija istok-
zapad. Vidliva e i gramada od kr{en kamen i varov
malter, verojatno od sakralen objekt, na {to upatu-
va i toponimot. (@.V., M.I.)
20. @IROVNICA
Manastir ‡ Crkvi{te, srednovekovna naselba, sak-
ralen objekt i nekropola. Na 2 km isto~no od selo-
to, visoko nad leviot breg na @irovni~ka Reka, na
nekolku terasi se gledaat gramadi od grade`en ma-
terijal: kr{en kamen, varov malter i pokrivni
}eramidi. Na krajniot severoisto~en del od loka-
litetot, pome|u dve karpi so vertikalni yidovi
koi zatvoraat pravoagolen prostor so dimenzii od
15 x 6 m se sre}avaat pogolemi kr{eni kamewa, a vo
karpite dupki za instalirawe na pokrivna kon-
strukcija koi upatuvaat na sakralen objekt. Na
krajniot jugozapaden del od lokalitetot se gledaat
grobni mogilki od kr{eni nafrleni kamewa i pe-
rimetralni yidovi od sakralen objekt gradeni od
kr{en kamen i varov malter. Vo nivata na Fadiq
Sadiku se otkrieni temeli od yidovi na sakralen
objekt i grobovi od kameni plo~i. Naselbata ima
dominantna mestopolo`ba vo dolinata na Radika.
(@.V., M.I.)
Popovci, srednovekovna crkva i nekropola. Isto~-
no od seloto, vo neposrednata blizina pri obrabo-
tuvaweto na nivite se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i so orientacija istok-zapad. Spored
tradicijata, ovde postoela i mala crkva na {to
upatuva i toponimot. (@.V., M.I)
21. @U@WE
Pat, srednovekovna nekropola. Isto~no od seloto,
vo neposrednata blizina na manastirskata crkva se
gledaat kameni plo~i i krstovi od bigor koi uka-
`uvaat na pomala nekropola. (@.V., M.I.)
22. ZDUWE
Golemo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na 1 km severno od seloto, na
visok rid so zaramneto plato se gledaat gramadi od
kr{en kamen, a delumno i temeli od odbranben
bedem. Povr{inata na gradi{teto ima pre~nik od
130 m. Dolnata zona na lokalitetot e poznata pod
imeto Malo Gradi{te i pretstavuva sostaven del
na fortifikacijata. Gradi{teto ima izvonredno
dobra strategiska polo`ba za obezbeduvawe na
krajnata jugozapadna periferija na Gorni Polog.
Aleksova B., 1959, 230-231. (@.V., M.I.)
L’goi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na is-
to~niot del od seloto, pri izgradbata na stanbena-
ta ku}a na Bajrami Asan e uni{ten del od nekro-
pola so grobovi gradeni od dobro obraboteni plo-
~i od bigor ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Rudina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 2 km od seloto, vo neposrednata blizina na ~e{-
mata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i mnogu grade`en materijal od pomala ridska
naselba. (@.V., M.I.)
23. ZUBOVCE
Pandilova Tumba ‡ Podlak, naselba od neolitsko-
to vreme. Na okolu 4 km od leviot breg na Vardar i
isto tolku jugoisto~no od seloto, dlaboko vo pole-
to, vo mo~uri{niot del ima tumba so povr{ina od
okolu 90 m vo pre~nik i visina od 2,5 m. Ovde se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, ku}en
lepe`, kremeni i kameni orudija. (@.V., M.I.)
Piligrinci, srednovekovna naselba. Na okolu 2,5
km isto~no od seloto, na mala viso~inka ‡ tumba se
gledaat gramadi od kr{en kamen, a spored ka`uva-
weto na me{tanite, tuka bilo staroto selo Pili-
grinci (Zubovce).
Trifunoski J., 1949, 160. (@.V., M.I.)
Sv. Marija, srednovekovna nekropola. Na severois-
to~nata periferija na seloto i severoisto~no od
crkvata se gledaat kameni plo~i od grobni kon-
strukcii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Fi}urovci, srednovekovna nekropola. Na ju`nata
periferija na seloto, vo neposrednata blizina na
ku}ata na Risto Trifunovski, vo maaloto Fi}urov-
ci se otkrieni kameni plo~i od grobni konstruk-
cii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
24. JAN^E
Pesogorica, srednovekovna naselba. Na 5 km jugois-
to~no od seloto, na padinite na Bistra se gledaat
gramadi od grade`en kamen i pokrivni }eramidi.
Spored ka`uvaweto na me{tanite, na ovoj
lokalitet bilo staroto selo Jan~e. (@.V., M.I.)
Sv. Ilija, srednovekovna nekropola. Na okolu 500
m jugoisto~no od seloto se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
Sv. Petar, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 3 km jugoisto~no od seloto se gleda gramada
od kr{en kamen, a vo neposrednata blizina ima ka-
meni plo~i od grobni konstrukcii so orientacija
istok-zapad. Vo 1967 godina e otkopan eden grob bez
grobni prilozi. (@.V., M.I.)
120
VIII. GOSTIVAR
 25. KALI[TE
Memski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo
1951 godina, pri izgradbata na u~ili{teto se
otkrieni i uni{teni pove}e grobovi gradeni od
kameni plo~i ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Orman, rudarska naselba i topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 3 km zapadno od seloto, od
desnata strana na porojnicata Mazdra~a, na pomala
povr{ina se sre}avaat ostatoci od zgura od topena
`elezna ruda i mnogu grade`en materijal. (@.V.,
M.I.)
Sokolec, utvrdena naselba od `eleznoto i docno-
anti~koto vreme. Na okolu 1 km jugozapadno od
seloto, na {iroko plato so pad kon istok, vo nepos-
rednata blizina na edna golema karpa se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal.
Mikul~i} I., 1970, 85. (@.V., M.I.)
Stojanov Kamen, srednovekovna crkva i nekropola.
Na ju`nata periferija na seloto se sre}avaat gra-
madi od kr{en kamen, a vo neposrednata blizina i
golemi kameni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V.,
M.I.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Pri iz-
gradbata na selskoto u~ili{te se otkrieni ostato-
ci ‡ temeli od pomala ednokorabna crkva i grobo-
vi gradeni od kameni plo~i so orientacija istok-
zapad. (@.V., M.I.)
26. KRAKORNICA
Crkvi{te, srednovekovna nekropola. Na okolu 500
m ju`no od seloto se sre}avaat kameni plo~i i krs-
tovi od bigor koi uka`uvaat na pomala nekropola.
(@.V., M.I.)
27. KUNOVO
Brkiwo, srednovekovna naselba. Se nao|a na sino-
rot pome|u atarite na selata Kunovo i Srbinovo.
Na nekolku pomali terasi se sre}avaat gramadi od
kr{en kamen, pokrivni }eramidi i drug naselbin-
ski materijal.
Trifunoski J., 1949, 159. (@.V., M.I.)
28. LAZAROPOLE
Glavino Selo, srednovekovna naselba i nekropola.
Na okolu 4 km severozapadno od seloto se nao|aat
temeli od objekti i gramadi od kr{en kamen, pok-
rivni }eramidi i golemi kameni plo~i od grobni
konstrukcii so orientacija istok-zapad. (@.V.,
M.I.)
121
VIII. GOSTIVAR
Javorska Voda, naselba od `eleznoto vreme i sred-
novekovna nekropola. Na okolu 4 km jugozapadno od
seloto, vo nivata na Doli~ovci, koja e vo nepos-
rednata blizina na izvorot na t.n. ma{ka lekovita
voda, u{te vo 1952 godina so strmeweto za lozja
bile otkrieni 60 groba gradeni od kameni plo~i
‡ tip cista, postaveni vo pravec istok-zapad.
Istata godina Arheolo{kiot muzej na Makedonija
izvr{il za{titno iskopuvawe. Denes na povr{i-
nata se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i
ostatoci od ku}en lepe`. Naodite se deponirani
vo Muzejot na Makedonija.
Aleksova B., 1959b. (@.V., M.I.)
Jama ‡ Kula, srednovekovna fortifikacija. Na
okolu 5 km zapadno od seloto, na visok rid so domi-
nantna polo`ba se nao|aat gramadi od kr{en kamen
{to uka`uvaat na pomala fortifikaciska edinica
‡ kula. (@.V., M.I.)
Kapta`a, srednovekovna nekropola. Na zapadniot
rab na seloto, vo neposrednata blizina na kapta`a-
ta so grade`nite raboti se otkrieni i uni{teni
pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i i so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Orali{te, srednovekovna nekropola. Vo 1950 godi-
na, pri izgradbata na kambanarijata i vodovodot vo
dvorot na crkvata Sv. \or|i bile otkrieni grobovi
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista, so orienta-
cija istok-zapad. (@.V., M.I.)
29. LAKAVICA
Mali Grobi{ta, srednovekovna nekropola. So iz-
gradbata na patot, na severoisto~niot rab na selo-
to e zafaten del od nekropola od koja vo profili-
te se gledaat grobni konstrukcii od kameni plo~i
postaveni vo pravec istok-zapad. (@.V., M.I.)
30. LEUNOVO
Dolnomaalski grobi{ta, srednovekovna crkva. Na
okolu 2 km zapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na selskite grobi{ta se gledaat temeli od
objekt graden so kr{en kamen i varov malter, so
orientacija istok-zapad, {to upatuva na ednoko-
rabna crkva. (@.V., M.I.)
\onovica, srednovekovna naselba. Se nao|a na oko-
lu 4 km severozapadno od seloto, nad bregot na
Mavrovsko Ezero, vo ogradenata za{titena zona na
nacionalniot park „Mavrovo“. Ovde se gledaat gra-
madi od kr{en kamen, a spored ka`uvaweto na
me{tanite, lokalitetot go smetaat za mesto na
staroto selo. (@.V., M.I.)
Suv Dol, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 500 m severoisto~no od seloto, vedna{ nad
ezeroto i od levata strana na patot za Gostivar se
gledaat temeli od mala ednokorabna crkva yidana
od kr{en kamen i varov malter. Vo neposrednata
blizina ima golemi kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. (@.V., M.I.)
31. LOMNICA
Pravoslavni Grobi{ta, nekropola od docniot sre-
den vek. Na zaramneta viso~inka {to le`i na is-
to~niot rab na seloto se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
32. MAVROVO
Sv. Nikola, nekropola od docniot sreden vek. Vo
neposrednata blizina na selskata crkva posvetena
na sv. Nikola, vedna{ pod patot se gledaat kameni
plo~i od grobovi i arhai~ni krstovi od bigor.
(@.V., M.I.)
[arkoski Rid, srednovekovna crkva i nekropola.
Na jugozapadniot rab na seloto, pri izgradbata na
hotelot „Bistra“ vo 1973 godina e uni{tena poli-
konhalna crkva i nekropola so grobovi gradeni od
kameni plo~i ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
33. MITROJ KRSTI
Grn~are, srednovekovna naselba. Na okolu 500 m ju-
gozapadno od seloto, nad stariot pat Gostivar -Ki-
~evo se gledaat gramadi od kr{en kamen i drug
grade`en materijal. Predanieto kaj me{tanite ka-
`uva za lokacija na staroto selo.
Trifunoski J., 1949, 158. (@.V., M.I.)
34. NEGOTINO
Pod Jazot, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 1 km jugoisto~no od seloto, vo katastarskata
parcela br. 977, sopstvenost na Arifi Abiba. Na
povr{inata se gledaat gramadi od kr{en kamen i
tuli, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i pitosi. (@.V., M.I.)
Selo ‡ Crkva, srednovekovna nekropola. Kaj gor-
niot dobrodolski pat, pri izgradbata na privatni
stanbeni objekti se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i koi imaat orientacija istok-zapad.
Nekropolata e uni{tena vo golema mera. (@.V.,
M.I.)
Sred selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na selskoto u~ili{te se ot-
krieni pitosi, a po povr{inata ima fragmenti od
kerami~ki sadovi i mnogu grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1970, 73. (@.V., M.I.)
Hristijanski Grobi{ta, srednovekovna nekropola.
Pri izgradbata na fudbalskoto igrali{te, koe se
nao|a 500 m zapadno nad seloto, levo od patot za
seloto Kali{te se otkrieni i delumno uni{teni
grobovi gradeni od kameni plo~i so orientacija
istok-zapad. (@.V., M.I.)
35. NOVACI
Crkva Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Na isto~nata strana na seloto se nao|aat
urnatini od ednokorabna crkva posvetena na sv.
Nikola, od XVI vek. Pred Vtorata svetska vojna od
nea se izvadeni originalni freski i preneseni vo
toga{niot crkoven muzej vo Skopje, a denes vo
Muzejot na Makedonija. Okolu crkvata se gledaat
grobovi od kameni plo~i postaveni vo pravec
istok-zapad.
Radoj~i¢ S., 1941, 67; Aleksova B., 1959, 231. (@.V.,
M.I.)
36. NOVO SELO
Krst, docnosrednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 500 m pred vlezot vo seloto od pravecot na
Ki~evo se gledaat temeli od mala ednokorabna crk-
va, a vo neposrednata blizina ima monumentalen
krst od bigor so vdlabena mala ni{a na ednata
strana. (@.V., M.I.)
Sv. \or|ija, docnosrednovekovna crkva. Na okolu 1
km isto~no od seloto pred 50-tina godini e po-
dignata crkvata Sv. \or|ija, i toa vrz temeli od
postara crkva, na {to upatuva isfrleniot {ut {to
se nao|a vo neposrednata blizina. (@.V., M.I.)
Sv. Petka, docnosrednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 1 km zapadno od seloto se gleda gramada
od grade`en materijal (kr{en kamen i pokrivni
}eramidi), a vo neposrednata blizina kameni plo-
~i od grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
37. PADALI[TE
Veternik, tumul od `eleznoto vreme. Severois-
to~no od seloto, do granicata so sinorot na seloto
@elezna Reka, na srtot Veternik ima mala viso-
~inka {to potsetuva na tumul od `eleznoto vreme.
Mikul~i} I., 1970, 77; Mikul~i} I., TIR, 96. (@.V.,
M.I.)
38. PO@ARANE
Katrawe, srednovekovna naselba, crkva i nekropo-
la. Na okolu 1 km severno od seloto, na edna blaga
padina se gledaat gramadi od kr{en kamen i pok-
rivni }eramidi. Naselbata se nao|a neposredno do
izvorot. Na severniot rab na lokalitetot ima
gramada od kr{en kamen i temeli od ednokorabna
crkva, a sosema blizu do nea se sre}avaat golemi
kameni plo~i od grobni konstrukcii. Lokalnoto
122
VIII. GOSTIVAR
predanie ka`uva za postoewe na crkvi~e so ime Sv.
Spas.
Trifunoski J., 1949, 161. (@.V., M.I.)
Careva ^e{ma ‡ Juri{ki Grobi{ta, docnosredno-
vekovna nekropola. Na okolu 5 km zapadno od selo-
to, na malo zaramneto plato se sre}avaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip cista. (@.V.,
M.I.)
39. PRISOJNICA
Gradi{te ‡ Kale, srednovekovna utvrdena naselba.
Pome|u selata Prisojnica i Skudriwe, visoko nad
rekata Radika i patot {to vodi za Debar, od levata
strana na dolot Osoj, na izdol`eno i zaramneto
plato, koe blago se spu{ta kon istok, se gledaat
gramadi od kr{en kamen, fragmenti od teguli, im-
breksi, a sporadi~no se sre}avaat i fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., 1970, 86; Mikul~i} I., TIR, 116. (@.V.,
M.I.)
Na Crkov, srednovekovna crkva. Spored ka`uvawe-
to na me{tanite, selskata xamija e podignata vrz
temeli od crkva, na {to uka`uva i toponimot.
(@.V., M.I.)
Ogra|e, srednovekovna nekropola. Na 1 km ju`no od
seloto, na blaga padina {to se spu{ta kon rekata
Radika se sre}avaat kameni plo~i od grobni kons-
trukcii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Urdobar, srednovekovna nekropola. Na ju`nata pe-
riferija od seloto, na vakafsko mesto koe e blaga
padina {to se spu{ta kon rekata Radika se gledaat
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
40. RAVEN
Kale ‡ Kaqa, utvrdena naselba i nekropola od
docnoanti~koto vreme i srednovekovna nekropola.
Na okolu 1 km zapadno od seloto, na visok rid so
zaramneto plato se gledaat yidovi od bedemot na
tvrdinata, gradeni od kr{en kamen i varov malter,
debeli i do 2 m. Nadvore{niot pojas na tvrdinata e
isto taka graden od kr{en kamen i varov malter, a
debelinata na ovie yidovi e do 0,60 m. Vo podno`-
jeto na tvrdinata, sprema Jelovi~ka Reka se ot-
krieni tragi od naselba ‡ gradbi izveduvani od
kr{en kamen i varov malter, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi.
Najdeni se i pove}e moneti od Valentijan i Justi-
nijan. Severozapadno od tvrdinata se otkrieni os-
tatoci ‡ grobovi od docnoanti~ka nekropola, a nad
nea, vo gornite sloevi, ima grobovi od slovenska
nekropola koi se gradeni od kameni plo~i ‡ tip
cista.
123
VIII. GOSTIVAR
Deroko A., 1950, 198; Aleksova B., 1955; Aleksova
B., 1959, 231; Mikul~i} I., TIR, 107. (B.A.)
41. RIBNICA
Grobi{ta od Konde, srednovekovna nekropola.
Severno od seloto, pokraj patot za s. Nivi{ta se
sre}avaat kameni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Jugois-
to~no nad seloto, na mala padina se sre}avaat gra-
madi od grade`en materijal i pove}e kameni plo~i
od grobni konstrukcii koi upatuvaat na postoewe
na mala crkva i nekropola. Vo prilog na toa odi i
samiot toponim. (@.V., M.I.)
42. ROSTU[A
Dobje, srednovekovna nekropola. Vo blizinata na
crkvata vo gorniot del na seloto, vo 1966 godina,
pri izgradbata na vodovodot, na dlabo~ina od oko-
lu 1,40 m e otkrien detski grob graden od kameni
plo~i. Pritoa se uni{teni pove}e grobovi od po-
mala nekropola. (@.V., M.I.)
Manastir Sv. Jovan Bigorski, srednovekovna crk-
va. Visoko nad leviot breg na rekata Radika, spro-
ti selata Trebi{te i Velebrdo se nao|a manas-
tirskiot kompleks Sv. Jovan Bigorski. Vrz osnova
na istoriskite izvori, a osobeno so arheolo{kite
iskopuvawa izvedeni vo tekot na 1982/83 godina od
strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spome-
nicite na kulturata se konstatirani pove}e fazi
na gradba. (@.V., M.I.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva i nekropola.
Vo sredi{niot del na seloto, pri izgradba na stan-
beni ku}i i nivelirawe na terenot, na pove}e nav-
rati se otkrivani grobovi gradeni od kameni plo-
~i ‡ tip cista. Isto taka, otkrieni se i temeli od
manastirska crkva posvetena na sv. Bogorodica.
Crkvata po doa|aweto na Turcite bila pretvorena
vo xamija koja, vo 1912 godina, srpskite vlasti ja
sru{ile. Vo 1984 godina, pri izgradbata na ku}ata,
Angele Eftimovski otkril grob od kameni plo~i
vo koj imalo bronzen prsten so staklena pasta so
crvena boja. (@.V., M.I.)
43. SENOKOS
Senokoska Crkva, srednovekovna crkva i nekropo-
la. Na severnata periferija na seloto, vedna{ nad
patot za seloto Gradec se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad, a
vo neposrednata blizina gramada od kr{en kamen i
temeli od pomal sakralen objekt. (@.V., M.I.)
 44. SIMNICA
Kaj Crkvata, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
neposrednata blizina na `elezni~kata stanica od
starata trasa na maliot kolosek se gleda gramada
od grade`en materijal, a vo neposrednata blizina i
kameni plo~i od grobni konstrukcii. Toponimot
upatuva na postoewe na srednovekovna crkva. (@.V.,
M.I.)
Manastir, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1 km severozapadno od seloto, na mestoto na
manastirot urnat vo Vtorata svetska vojna se nao-
|al postar manastir i nekropola na koja upatuvaat
otkrienite kameni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
45. SRBINOVO
Anovi, srednovekovna crkva i nekropola. Na okolu
4 km jugozapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na fudbalskoto igrali{te, na sinorot so se-
loto Padali{te se gledaat temeli od objekt graden
od kr{en kamen vo suvoyidica, a vo neposrednata
blizina i golemi kameni plo~i od grobni kon-
strukcii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Balovsko maalo ‡ Crkvi~e, docnoanti~ka nekro-
pola. Na jugoisto~niot del od seloto, vo dvorot na
Saidi Said, vo 1984 godina na dlabo~ina od 1,5 m e
otkrien grob graden od teguli na dve vodi. I vo
okolnite dvorovi pri pogolemi zemjeni raboti se
nao|ani grobovi. (@.V., M.I.)
Yvezdino Kale, utvrdena naselba od rimskoto i
docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 118; Mikul~i} I., 1970, 85. (D.G.)
Samokov, srednovekovna rudarska naselba. Na 3,3
km zapadno od seloto, vo neposrednata blizina na
utokata na Padali{ka vo Srbinovska Reka, vo pod-
no`jeto na \onovi~ko Kale se sre}ava zgura od to-
pena `elezna ruda, kako i gramadi od kr{en kamen,
pokrivni }eramidi i ostatoci od intenzivna obra-
botka na `elezna ruda. Toponimot upatuva na ko-
va~nica.
Trifunoski J., 1967, 153; Mikul~i} I., TIR, 118. (@.V.,
M.I.)
Crkva ‡ Brewevo, srednovekovna crkva i nekropo-
la. Na okolu 4 km severno od seloto, se gleda gra-
mada od kr{en kamen, a vo neposrednata blizina i
golemi kameni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
46. SRETKOVO
Jela, srednovekovna naselba i nekropola. Na okolu
1,5 km jugoisto~no od seloto, na blaga padina se
gledaat gramadi od kr{en kamen i pokrivni }era-
midi. Vo neposrednata blizina se otkrieni i ka-
meni plo~i od grobni konstrukcii so orientacija
istok-zapad.
Trifunoski J., 1949a, 203. (@.V., M.I.)
Krstovi, srednovekovna nekropola. Na 4,5 km is-
to~no od seloto se gledaat kameni plo~i od grobni
konstrukcii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Rexov Grob, srednovekovna fortifikacija. Na
okolu 2 km zapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na preminot Stra`a, na visok rid so domi-
nantna mestopolo`ba se gledaat gramadi od grade-
`en kamen {to ñ pripa|aat na mala fortifikacija
{to go obezbeduvala planinskiot premin kon
ki~evskiot bazen. (@.V., M.I.)
Sotka, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na `elezni~kata stanica od porane{nata
pruga za Ki~evo se gledaat kameni plo~i od grobni
konstrukcii so orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
124
VIII. GOSTIVAR
 Yvezdeno Kale, s. Srbinovo. ‡ Naselba od rimskoto i docnoanti~koto vreme (V.L.)
47. SU[ICA
Rusino, srednovekovna crkva i nekropola. Na sino-
rot na atarite na selata Su{ica i Simnica, pokraj
patot Gostivar-selo Cerovo, na golema zaramneta
povr{ina se gledaat gramadi od grade`en kamen, a
vo neposrednata blizina na izvorot i kameni plo-
~i od grobni konstrukcii so orientacija istok-za-
pad.
Trifunoski J., 1949, 158. (@.V., M.I.)
48. TANU[E
Crkva, srednovekovna crkva. Na okolu 500 m sever-
no od seloto se gleda gramada od kr{en kamen i
osnova od mala ednokorabna crkva. Lokalnata tra-
dicija i samiot toponim upatuvaat na postoewe na
sakralen objekt. (@.V., M.I.)
49. TOPLICA
Kalipole, srednovekovna nekropola. Na 1 km seve-
rozapadno od seloto se sre}avaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
VIII. GOSTIVAR
50. TRESON^E
Kadievci, srednovekovna nekropola. Vo dolniot
del od maaloto Kadievci, od desnata strana na
Tresone~ka Reka, pri izgradbata na individualni
stanbeni objekti se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i ‡ tip cista, so orientacija istok
-zapad. (S.S.)
Petreva Livada, srednovekovna nekropola. Na oko-
lu 500 m zapadno od maaloto Lekovci pri izgrad-
bata na patot za seloto Lazaropole se otkrieni
grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista. Vo
eden od grobovite e najdena bronzena toka. (S.S.)
Rimski Grobi{ta, nekropola od sredniot vek. Na
200 m zapadno od maaloto Pe{kovci, na mala iz-
dol`ena tumba so pravec sever-jug, spored ka`u-
vaweto na me{tanite, imalo grobovi. (S.S.)
51. TRNOVO
Pekli{te, srednovekovna naselba i nekropola. Na
okolu 3 km severoisto~no od seloto se gledaat
gramadi od kr{en kamen i golemi kameni plo~i od
grobni konstrukcii.
Trifunoski J., 1949, 159. (@.V., M.I.)
125
 52. TUM^EVI[TE
Dolni Ogra|e, mala naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 128; Mikul~i} I., 1970, 83. (D.G.)
Manastiri{te, mal vikus od docnoanti~koto vreme
i starohristijanska crkva.
Mikul~i} I., TIR, 128; Mikul~i} I., 1970, 83. (D.G.)
53. FORINO
Glaica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severozapadno od seloto, na desniot breg na Var-
dar, na povr{ina od okolu 150 x 100 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
mnogubroen grade`en materijal. (@.V., M.I.)
Kaldrma, srednovekovna naselba. Se nao|a na za-
padnata periferija na seloto. Vo neposrednata
blizina na izvorot, po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni }era-
midi. (@.V., M.I.)
Leska, srednovekovna naselba. Na okolu 1 km sever-
no od seloto i okolu 200 m levo od patot za seloto
^egrane. Vo neposrednata blizina na novoto u~i-
li{te, vo nivata na Emini Sadi, na povr{ina od
150 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i kr{en kamen. (@.V., M.I.)
Rudina, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na jugoisto~nata periferija na seloto, vo
dvorot na staroto u~ili{te i naokolu se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i mnogu kr{en kamen. Vo 1978 godina, pri pos-
tavuvaweto na vodovod se otkrieni grobovi.
Mikul~i} I., 1970, 82; Mikul~i} I., TIR, 54. (@.V.,
M.I.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Vo zapadniot del
na seloto, pri izgradbata na novi stanbeni objekti
se otkrieni temeli od pove}e objekti gradeni od
kr{en kamen i varov malter. (@.V., M.I.)
Tome Brez ‡ Tumba, nekropola ‡ tumuli od `elez-
noto vreme. Na jugozapadnata periferija na seloto,
na padinite na Suva Gora, na patot Gostivar -selo
Forino, na mala visoramnina se zabele`uvaat po-
ve}e mali tumuli indicirani so sitni kamewa.
Grbi¢ M., 1954, 111; Mikul~i} I., 1970, 77. (@.V.,
M.I.)
54. CEROVO
Biljanovo Crkvi~e, srednovekovna nekropola. Na
500 m ju`no od seloto se otkrieni kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad,
kako i krstovi od bigor. (@.V., M.I.)
126
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na okolu 500
m zapadno od Gorno maalo se gledaat kameni plo~i
od grobni konstrukcii i krstovi od bigor. (@.V.,
M.I.)
Krst, srednovekovna nekropola. Na 1,5 km seve-
rozapadno od seloto, nad patot Gostivar-Ki~evo se
gledaat kameni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad i golem krst od bigor.
(@.V., M.I.)
Lipa, srednovekovna naselba i nekropola. Na 1,5 km
severozapadno od seloto, vo nivata na Slave Vasi-
levski se gledaat gramadi od kr{en kamen i po-
krivni }eramidi, a pri obrabotuvaweto na zemjata
bile otkrieni i grobovi gradeni od kameni plo~i.
(@.V., M.I.)
55. ^AJLE
Vetva Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 2 km severozapadno od seloto, vo podno`jeto
na lokalitetot Gradi{te, vo neposrednata blizina
na kamenolomot, od ju`nata strana se gledaat yido-
vi od urnata crkva, a okolu nea kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
Gradi{te ‡ Kaqa, utvrdena naselba od `eleznoto i
docnoanti~koto vreme. Na okolu 2,5 km jugoisto~no
od seloto, na dominanten rid od padinite na Suva
Gora, na izdol`eno plato {to zafa}a povr{ina od
120 x 70 m se gleda pribli`no elipsovidnata
forma na trasata na bedemot. Po povr{inata na
gradi{teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Se
nayiraat i ostatoci od cisterna na severoisto~ni-
ot del od lokalitetot. Fortifikacijata ima oso-
beno zna~ewe za za{titata na komunikacijata Gos-
tivar-Ki~evo.
Mikul~i} I., 1970, 86. (@.V., M.I.)
Jurija ‡ Rudina, srednovekovna naselba. Vo nepos-
rednata blizina na crkvata i nekropolata, od ju`-
nata strana, na pogolemo koso plato so pad kon
zapad sporadi~no se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
56. ^EGRANE
Sumurde{, srednovekovna naselba. Na okolu 4 km
severoisto~no od seloto, na padinite na Suva Gora
se gledaat gramadi od grade`en materijal ‡ kamen,
pokrivni }eramidi, a ima i bunar. (@.V., M.I.)
VIII. GOSTIVAR
IX. DEBAR
1. Bajramovci.............................................................. 127
2. Balanci ................................................................... 127
3. Bani{te .................................................................. 127
4. Bre{tani ................................................................ 127
5. Bro{tica ................................................................ 127
6. Golem Papradnik .................................................. 128
7. Gorenci ................................................................... 128
8. Gorno Kosovrasti ................................................. 128
9. Debar........................................................................ 128
10. Dolno Kosovrasti ................................................. 129
11. Elevci ..................................................................... 129
12. @itineni ................................................................ 129
13. Koxaxik ................................................................... 129
14. Krivci ..................................................................... 130
15. Mal Papradnik ...................................................... 130
16. Mogor~e ................................................................... 130
17. Osoj........................................................................... 131
18. Oti{ani .................................................................. 131
19. Pare{i .................................................................... 131
20. Raj~ica ..................................................................... 131
21. Seloku}i ................................................................. 131
22. Spas .......................................................................... 132
23. Hame ......................................................................... 132
24. Xepi{te .................................................................. 132
1. BAJRAMOVCI
Varvarica, srednovekovna crkva. Se nao|a na okolu
1,5 km jugozapadno od seloto, desno od patot za gra-
nicata so Albanija. Na Klobu{ki pat, spored tra-
dicijata, se nao|al sakralen objekt. Denes na ova
mesto se gledaat gramadi od grade`en kamen i va-
rov malter. (M.I.)
Crkov, srednovekovna crkva i nekropola. Na 1 km
isto~no od seloto se sre}avaat gramadi od kamewa
i varov malter. Vo neposrednata blizina se gle-
daat monolitni kameni plo~i od grobni konstruk-
cii. (@.V., M.I.)
2. BALANCI
Crkva, srednovekovna nekropola. Na jugoisto~niot
del od seloto, vedna{ od desnata strana na patot za
seloto Golem Papradnik se sre}avaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
3. BANI[TE
Arbanovci, srednovekovna nekropola. Na stotina
metri zapadno od seloto, na edna blaga padina se
sre}avaat grubo obraboteni kameni plo~i od grob-
VIII. GOSTIVAR
ni konstrukcii. Grobovite se od tipot cista, so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Krasta, srednovekovna crkva i nekropola. Na pa-
tot pome|u seloto Brajkovci i maaloto Centar se
gledaat urnatini od mala crkva i okolu niv grobo-
vi gradeni od kameni plo~i. (M.I.)
Rov, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na seloto, na leviot breg na Bani{ka Re-
ka, blizu do Borisova vodenica, vo nivata na Osman
Le{i se otkrieni grobovi so konstrukcii od ka-
meni plo~i ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
4. BRE[TANI
Vlai ‡ Lai, srednovekovna naselba i nekropola.
Na okolu 2 km severozapadno od seloto, na desniot
breg na Bre{tanska Reka, vo nivata na Mefail
Ajda se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, }eramidi, tuli, a spored ka`uvaweto na sop-
stvenikot, pri oraweto naiduval na temeli od ob-
jekti yidani od kamen i varov malter. Na okolu 250
m isto~no ima kameni plo~i od grobni konstruk-
cii. (@.V., M.I.)
Dolno Poli~e, naselba od docnoanti~koto vreme.
Le`i na desniot breg na Bre{tanska Reka, oddale-
~ena okolu 1 km isto~no od seloto. Pri obrabotu-
vaweto na nivite me{tanite naiduvale na temeli
od objekti. Po povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, imbreksi, teguli i mnogu
grade`en materijal. (@.V., M.I.)
Ma{atlak, srednovekovna nekropola. Vo centarot
na seloto se gledaat ostatoci od grobovi so kon-
strukcii od kameni plo~i, postaveni vo pravec
istok-zapad. (@.V., M.I.)
Poli~e ‡ Tumka, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 1,5 km jugozapadno od seloto, na desniot breg na
Bre{tanska Reka se nao|a gramada od kr{en kamen,
a okolu nea grobovi so konstrukcii od kameni
plo~i. (M.I.)
5. BRO[TICA
Stara Ku}a, srednovekovna naselba. Vo selskite
utrini {to se nao|aat na okolu 1 km kraj patot {to
vodi za Debar, od negovata desna strana na povr{i-
nata se sre}avaat gramadi od grade`en materijal
(kr{en kamen, tuli, }eramidi). (@.V., M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1 km severno od seloto se sre}avaat gramadi
od kr{en kamen i delumno obraboten kamen. Isto
taka, na povr{inata se ocrtuvaat delovi od apsi-
dalniot i severniot yid na pomala crkvi~ka. Okolu
prostorot na crkvata se gledaat grubo obraboteni
127
monolitni kameni plo~i od grobovi, postaveni vo
pravec istok-zapad. (@.V., M.I.)
6. GOLEM PAPRADNIK
Vapavska Krasta, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na viso~inka {to dominira nad plato-
to na @upa se gledaat ostatoci od fortifikacija
koja go {titela patot {to vodel za Koxaxisko Ka-
le. Vo 1980 godina, pri izgradbata na patot @upa-
Koxaxik, vo podno`jeto na Vapavska Krasta e ot-
krien del od mozai~en pod so geometriski motivi,
izveden vo opus tessalatum. (@.V., M.I.)
Vap~ica, srednovekovna nekropola. Na okolu 3 km
jugozapadno od seloto, vedna{ do bregot na hidro-
akumulacijata [piqe se gledaat monolitni plo~i
od grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
Lokalitetot povremeno se poplavuva od ezerskite
vodi. (@.V., M.I.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Na okolu 300 m od
levata strana na patot za Debar se gleda gramada od
grade`en materijal (kamen, tuli i pokrivni }e-
ramidi), a se zabele`uvaat i temeli od mala edno-
korabna crkva. (@.V., M.I.)
9. DEBAR
Gorno Udovo, naselba od `eleznoto vreme i sredni-
ot vek. Na 2 km isto~no od gradot, pod nekoga{niot
pat Debar-Skopje, na blaga padina {to se spu{ta
kon rekata Radika se nao|ale golem broj fragmenti
od kerami~ki sadovi. Denes lokalitetot e potopen
so vodite na hidrosistemot [piqe.
Mikul~i} I., 1970; Mikul~i} I., TIR, 73; Bitrakova
Grozdanova V., 1980a, 198-199. (@.V., M.I.)
Ku}ata na Kaplan Arifi, osamen naod od rimskoto
vreme. Vo 1952 godina, pri izgradbata na stanbeni-
ot objekt na ul. „Bajram Selimi“, Kapan Arifi
prona{ol mermerna bista so prirodna golemina.
Bistata e na ugleden rimski gra|anin preku ~ii
ramewa ima nametka {to preminuva na gradite na
levata strana. O~ite se plitko izrezbani, ro`ni-
cata e kru`no ozna~ena so izdlabena zenica; kosata
e nazna~ena so plitki ubodi, a bradata so kusi za-
seci. ^eloto e nisko i zbr~kano. Datirana e vo III
vek. Bistata se ~uva vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Bitrakova Grozdanova V., 1980a, 200-201. (@.V., M.I.)

Crkvi~ka, srednovekovna crkva i nekropola. Na

desniot breg na Crn Drim i na okolu 100 m od mos-
tot {to vodel kon seloto, so za{titnite sonda`ni
iskopuvawa vo 1968 godina e otkriena mala crkva i
nekropola okolu nea. Denes lokalitetot e potopen
so vodite na hidrosistemot [piqe. (@.V., M.I.)

7. GORENCI

Na Crkov, naselba i nekropola od helenisti~koto

vreme. Na jugozapadniot rab na seloto i na okolu
100 m severoisto~no od crkvata, vo nivite na Bla-
`e Stra{evski, Boge Ristevski i \ore Ivanovski
po povr{inata se nao|aat fragmenti od kerami~ki
sadovi. Kaj Bla`e Stra{evski ima sad od pe~ena
zemja i eden no` (bode`) kako grobni naodi izva-
deni od grob pri obrabotuvaweto na zemjata. (@.V.,
M.I.)

8. GORNO KOSOVRASTI

Na Crkov, srednovekovna nekropola. Na jugoisto~-

niot rab na seloto, od desnata strana na patot {to
vodi za seloto se gledaat grubo obraboteni pokriv- Debar. ‡ Bista na rimski gra|anin, III vek
ni plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip cista. (@.V.,
M.I.)
Ku}ata na Karpuzi Muhamed, depo na srednove-
Kale, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme. kovni moneti. K. Muhamed, u~itel od Debar, pri iz-
Mikul~i} I., TIR, 73; Mikul~i} I., 1970. (D.G.) gradbata na svojata ku}a otkril pove}e veneci-

128 VIII. GOSTIVAR

janski moneti od XI vek. Monetite se ~uvaat kaj K.
Muhamed. (@.V., M.I.)
Ski ‡ Gorno Udovo, naselba i nekropola od rim-
skoto vreme. Se nao|a na okolu 2 km isto~no od gra-
dot, pod nekoga{niot pat Debar-Skopje, na padina
{to se spu{ta kon rekata Radika. Na imotot na ma-
nastirot Sv. Jovan Bigorski bile otkrieni temeli
od objekti gradeni od kamen i varov malter, kako i
pove}e pitosi. Vo neposrednata blizina se
otkopani i grobovi od teguli ‡ tip „na dve vodi“.
Denes lokalitetot e potopen so vodite od hidroa-
kumulacijata [piqe.
Lisi~ar P., 1954; Bitrakova Grozdanova V., 1980a,
199. (@.V., M.I.)
Stojanica, srednovekovna crkva i nekropola. Na
severnata periferija na gradot, na ridot {to se
izdiga nad gipsarnicata se gledaat urnatini od
crkva, a vo neposrednata blizina ima grobovi gra-
deni od kameni plo~i. (M.I.)
Suva ^e{ma ‡ Nova gipsarnica, srednovekovna nek-
ropola. Vo 1941-1944 godina rabotnicite na pret-
prijatieto „Rasadnik“ pri obrabotuvaweto na zem-
jata otkrile pove}e grobovi. Spored ka`uvaweto
na eden od u~esnicite vo tie raboti, grobovite bi-
le gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista, i vo niv
nao|ale prsteni i bakarni pari. Vo ponovo vreme,
pri izgradbata na vlezot za gipsarnicata, isto ta-
ka bile otkrieni i uni{teni grobovi gradeni od
kameni plo~i. (M.I.)
Fabrika za tepisi „Novost“, srednovekovna crkva
i nekropola. Pri kopaweto na zemja za pro{iru-
vawe na fabrikata za tepisi se otkrieni grobovi
od tipot cista. Vo neposrednata blizina, nad nova-
ta fabrika za gips i fabrikata za tepisi se gleda-
at urnatini od mala ednokorabna crkva. (@.V.,
M.I.)
10. DOLNO KOSOVRASTI
Elica, srednovekovna crkva i nekropola. Vo samo-
to selo, na okolu 100 m od desniot breg na rekata
Radika delumno se zabele`uvaat temeli od edno-
korabna crkva okolu koja ima grobovi gradeni od
kameni plo~i ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Zagradi{ta ‡ Na Klak, srednovekovna tvrdina. Se
nao|a jugozapadno od seloto, vo podno`jeto na pla-
ninata Kr~in, na viso~inka so nepravilna kvadrat-
na osnova, koja ima izvonreden pogled kon dolinata
na Radika i patot {to minuva pokraj nea. Na
povr{inata se sre}avaat pokrivni }eramidi, tuli
i mnogu kr{en kamen. Namesta se zabele`uvaat te-
meli od objekti. (@.V., M.I.)
Star Pat, srednovekoven pat. Severno od seloto se
nao|aat ostatoci od star pat {to vodi kon seloto
VIII. GOSTIVAR
Skudriwe. Probien e vo varoviti karpi i nema
konstrukcija. (@.V., M.I.)
11. ELEVCI
Be`an, srednovekovna naselba. Vo reonot na selo-
to se gledaat gramadi od kr{en kamen i pokrivni
}eramidi {to upatuvaat na postoewe na mala na-
selba. (M.I.)
Rajki Evler, srednovekovna naselba. Vo nivata na
Amdi Eip, {to se nao|a na okolu 1 km isto~no od
seloto, na desniot breg na rekata Dolga se sre}a-
vaat gramadi od kamewa, pokrivni }eramidi i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V., M.I.)
12. @ITINENI
Manastir, srednovekovna utvrdena naselba, crkva i
nekropola. Na okolu 1 km zapadno od seloto, vo
nivata na Taip Asanovski od seloto Mal Paprad-
nik, koja le`i na leviot breg na @itinenska Reka,
se gledaat ostatoci od temeli na ednokorabna crk-
va i okolu nea grobovi gradeni od kameni plo~i ‡
tip cista, postaveni vo pravec istok-zapad. Nad lo-
kalitetot konusno se izdiga viso~inka so dominan-
tna polo`ba, na koja ima mnogu kr{en kamen i drug
grade`en materijal, {to upatuva na mo`ni tragi
od fortifikacija. (@.V., M.I.)
Crkov ‡ Ilinec, srednovekovna nekropola. Na
okolu 500 m severno od seloto, vo reonot na gole-
miot dab po povr{inata se sre}avaat kameni plo~i
od grobni konstrukcii so orientacija istok -zapad.
(@.V., M.I.)
^iflik, docnoanti~ka i srednovekovna naselba.
Na okolu 1 km isto~no od seloto, vo nivite na Tur-
mi{ i Sali Bakrioski se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogubroen grade`en
materijal. (@.V., M.I.)
13. KOXAXIK
Axi ^orme Memeti, tumul od `eleznoto vreme. Na
okolu 2 km severozapadno od seloto, na konusna
viso~inka se nao|a tumul so pre~nik od okolu 8 m
vo osnovata. (@.V., M.I.)
\urumluk, srednovekovna nekropola. Severoisto~-
no od seloto, na oddale~enost od okolu 1 km se
nao|aat pokrivni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
Kale, utvrdena naselba od helenisti~koto i rim-
skoto vreme i sredniot vek. Se nao|a severozapadno
od seloto, na golema viso~inka {to ima dominant-
na polo`ba nad prostranata teritorija na @upa, so
129
mo`nost za kontrola na komunikaciite vo nea. Na
samiot vrv, koj ima strmni karpi i zaramneto
plato, postojat ostatoci od utvrdena naselba.
Odbranbeniot bedem na kaleto e graden od golemi
kameni blokovi vo suvoyidica. Do kaleto vodi pat
poslan so kr{eni kamewa ‡ kaldrma. Po povr{i-
nata na tvrdinata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal.
Vo mesnosta Potkale, pokraj patot {to vodi za ka-
leto se gledaat grobni konstrukcii od kameni plo-
~i ‡ tip cista.
Von Hahn J. G., 1967, 115; Tomoski T., 1968, 93; To-
moski T., 1972, 110; Bitrakova Grozdanova V., 1980a,
199. (@.V., M.I.)
Kelica, srednovekovna naselba. Na granicata na
atarite na selata Novak i Koxaxik se sre}avaat
gramadi od kr{en kamen i pokrivni }eramidi, kako
i fragmenti od kerami~ki sadovi. (M.I.)
Petko, srednovekovna naselba. Na okolu 1 km za-
padno od seloto, vo nivata na I. Aveni se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni }era-
midi, tuli i mnogu kr{en kamen. (@.V., M.I.)
14. KRIVCI
Alakati, srednovekovna nekropola. Se nao|a na
okolu 1 km ju`no od seloto, na desniot breg na po-
rojnicata Alakat, na desnata strana na selskiot
pat. Vo nivata na Zike Krliu, koja e na blaga padi-
na, se otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i ‡
tip cista. (@.V., M.I.)
Ogra|e, nekropola od rimskoto vreme i srednove-
kovna crkva. Vo neposrednata blizina na seloto, od
dvete strani na patot za seloto Bani{te, vo nivata
na Oloman Kaziu e otkrien grob graden od mono-
litni plo~i od bigor vo vid na sarkofag. Spored
ka`uvaweto na sopstvenikot, vo grobot imalo po-
ve}e prilozi: staklo, kerami~ki sadovi i predmeti
od bronza, koi ne gi izvadil. Vo neposrednata bli-
zina na raskrsnicata kade {to od asfaltniot pat
za seloto Bani{te se izdvojuva patot za seloto
Krivci, se zabele`uvaat ostatoci od ednokorabna
crkva yidana od kamen i tuli. (@.V., M.I.)
Opre, srednovekovna nekropola. Na 100 m od ku}a-
ta na Oloman Kaziu, na desnata strana od patot
{to vodi kon seloto se gledaat pokrivni plo~i od
grobovi so orientacija istok-zapad. (M.I.)
15. MAL PAPRADNIK
Baja Dol, grob od rimskoto vreme. Vo nivata na
Amid Xemovski e otkrien grob ‡ tip „na dve vodi“,
graden od teguli, bez prilozi. Po povr{inata na
nivata se sre}avaat fragmenti od teguli. (@.V.,
M.I.)
130
Butina ‡ Grob, srednovekovna crkva i nekropola.
Na severoisto~niot kraj na seloto, levo od asfalt-
niot pat {to vodi od Centar @upa za Mal Pap-
radnik ima gramada od kr{en kamen, a delumno se
nasetuvaat konturi na temeli od mala crkva. Vo
neposrednata blizina se nao|aat grobovi gradeni
od kameni plo~i ‡ tip cista, so orientacija istok-
zapad. (@.V., M.I.)
Jambol, docnosrednovekovna crkva. Na 1 km ju`no
od Centar @upa, po povr{inite na nivite na Axi
Ajradin, Xefer i Ekrem Ajradin se sre}avaat kr-
{en kamen, fragmenti od pokrivni }eramidi, a
sporadi~no i fragmenti od kerami~ki sadovi.
(@.V., M.I.)
Kalu|erica, srednovekovna crkva i nekropola. Na
edna mala viso~inka, izdol`ena vo pravec istok-
zapad, {to e oddale~ena ju`no od seloto okolu 500
m i le`i na desniot breg na rekata Vap~ica, se
gledaat ostatoci od mala crkva i grobni konstruk-
cii gradeni od kameni plo~i so orientacija istok-
zapad. (@.V., M.I.)
Kup~ei Drva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1 km jugoisto~no od seloto, vo nivata na
Tair Asanovski, na prostor od 50 x 50 m se nao|a
gramada od grade`en materijal, a okolu nea grobni
konstrukcii od kameni plo~i so orientacija istok-
zapad. (@.V., M.I.)
Ramni{te, srednovekovna nekropola. Na okolu 1
km zapadno od seloto, vo nivata na Irfan Meme-
dovski se sre}avaat pokrivni plo~i od grobni kon-
strukcii ‡ tip cista. (@.V., M.I.)
Cutina, srednovekovna naselba i nekropola. Na
rastojanie od okolu 2 km jugozapadno od seloto, na
desniot breg na Vapavska Reka, vo neposrednata
blizina na nivite na Nuredin Nami~ovski se sre-
}avaat gramadi od grade`en materijal: kr{en ka-
men, pokrivni }eramidi, tuli i dr. Okolu gramadi-
te ima pokrivni plo~i od grobni konstrukcii so
orientacija istok-zapad. (@.V., M.I.)
16. MOGOR^E
Bogorodica, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km
isto~no od seloto, na leviot breg na rekata Bele{-
nica se gledaat ostatoci od mala crkva. (@.V., M.I.)
Vranska Krasta, fortifikacija od docnoanti~-
koto vreme. Vo mesnosta kade {to se grani~at
atarite na selata Mogor~e i Osoj, na desniot breg
na Mala Reka i vo neposrednata blizina na utokata
na Bele{nica vo Mala Reka se izdiga visok rid so
dominantna polo`ba na koj se zabele`uvaat yidovi
od fortifikacija. Yidovite se za~uvani na ju`nata
i jugoisto~nata strana, a yidani se od kr{en kamen
VIII. GOSTIVAR
i varov malter. Fortifikacijata go ~uvala patot
{to odel od Debar za Ki~evo. (@.V., M.I.)
Ko{ari, nekropola od rimskoto vreme. Se nao|a vo
nivata na Sulejman Alioski, oddale~ena okolu 1
km severno od seloto. Na povr{inata se gledaat
tragi od izgorena zemja koja e rastresita i po boja
crveno`olta. Na nekolku mesta ima par~iwa od
izgoreni ~ove~ki koski, kako i fragmenti od tegu-
li. Najverojatno se raboti za o{tetena nekropola
so grobovi od tipot „na dve vodi“, so kremirani po-
kojnici. (@.V., M.I.)
Nikolica, srednovekovna naselba i nekropola. Na
isto~niot rab na seloto, na blaga padina so orien-
tacija sever-jug se gledaat yidovi od objekti od kr-
{en kamen i varov malter. Vo neposrednata blizi-
na ima grobovi so konstrukcija od golemi kameni
plo~i, postaveni vo pravec istok-zapad. (@.V.,
M.I.)
17. OSOJ
Krst ‡ Sv. Arangel, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Na okolu 500 m jugoisto~no od seloto, na
desniot breg na Verski Dol se nao|a malo crkvi~e
posveteno na sv. Arangel. Vo 1925 godina, pri pro-
{iruvaweto na crkvi~eto bile otkrieni temeli od
postar objekt, a okolu niv grobovi gradeni od kame-
ni plo~i, postaveni vo pravec istok-zapad. (@.V.,
M.I.)
18. OTI[ANI
Groboj, srednovekovna nekropola. Na okolu 500 m
severoisto~no od seloto, na blaga padina {to se
spu{ta kon ezeroto se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
(@.V., M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 100 m od dene{nata xamija, zapadno od dol-
noto maalo, pokraj patot za pograni~nata karaula
se nao|a mala crkva i okolu nea grobovi gradeni od
kameni plo~i, postaveni vo pravec istok-zapad.
(M.I.)
19. PARE[I
Bu{aec ‡ Pare{ki Kosten, srednovekovna nekro-
pola. Na okolu 500 m zapadno od seloto, na levata
strana od asfaltniot pat za seloto Bajramovci, vo
zase~eniot profil se gledaat grobovi gradeni od
grubo obraboteni kameni plo~i ‡ tip cista, so
orientacija istok-zapad. Nekropolata e otkriena
vo 1971 godina, pri izgradbata na patot, pri {to e
uni{tena vo golem del. (@.V., M.I.)
VIII. GOSTIVAR
Pare{ko Pole, srednovekovna naselba. Na okolu
500 m zapadno od seloto, vo nivata na I. Iseni, na
desnata strana od asfaltniot pat za seloto Bajra-
movci se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, tuli i pokrivni }eramidi. Namesta se
sre}ava i zgura od topeno `elezo. (@.V., M.I.)
20. RAJ^ICA
Dolni Rabroec, srednovekovna crkva i nekropola.
Ju`no od seloto, na 500 m kon ezeroto se konsta-
tirani ostatoci od objekt graden od kr{en kamen i
varov malter, od koj temelite na severniot perime-
tralen yid se zabele`uvaat povpe~atlivo. Od
isto~nata strana na objektot se gledaat i kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Vo nivata na Strezo
Topuzovski se najdeni grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista, postaveni vo pravec istok-za-
pad. (@.V., M.I.)
21. SELOKU]I
Mersuid, srednovekovna nekropola. Okolu 200 m
zapadno od seloto, vo blizinata na maaloto Jo`u-
lija, Mukarem Hasan pri obrabotuvaweto na zemja-
ta otkril grobovi gradeni od kameni plo~i. (M.I.)
Mojsieva Crkva, srednovekovna crkva i nekropola.
Na zapadnata periferija na seloto, na isto~nata
padina na visok rid {to dominira nad okolniot
teren i dolinata na Crni Drim se otkrieni grobo-
vi bez grobna konstrukcija, pokrieni samo so edna
kamena plo~a. Grobovite se so orientacija istok-
zapad. Isto taka mo`e da se vidat i temelite na ed-
na mala ednokorabna crkva gradena od kamen i va-
rov malter. (@.V., M.I.)
Muzlagica, naselba od neolitskoto vreme. Na se-
vernata periferija na seloto, vo maaloto Tara-
ne{, na desniot breg na Popovska Reka, po povr-
{inata na nivite na Bajram Arifi, Mustafa Ko~a,
Xemail Kazui i Elmaz Duka se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, ku}en lepe`, kameni
sekiri i kremeni no`evi. Keramikata, vrz osnova
na fakturata i ornamentite, poka`uva tesna vrska
so keramikata od neolitskite naselbi vo sosedna
Albanija i preku nea, osobeno impreso-ornamen-
tite, so naselbite od zapadnata jadranska zona.
(@.V., M.I.)
Stara Crkva, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Srede selo, vo neposrednata blizina na selskata
~e{ma, na izdol`en greben so pravec sever-jug, vo
1945/46 godina, pri niveliraweto na terenot za iz-
gradba na selskoto u~ili{te bile otkrieni gro-
bovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista. Vo gro-
bovite ne bile najdeni predmeti. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i ka-
meni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V., M.I.)
131
Tarane{, naselba i nekropola od rimskoto i doc-
noanti~koto vreme. Na severnata periferija na se-
loto, vo maaloto Tarane{, pome|u rekite Crni
Drim i Popovska Reka, na visoko zaramneto plato
so forma na nepravilen triagolnik koe blago se
spu{ta kon rekata se gledaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i kr{en ka-
men. Vo nivata na Besim Meqami, vo oktomvri 1982
godina e izvr{eno za{titno iskopuvawe pri {to e
otkrien grob ‡ tip cista, vo koj kako grobni
Tarane{, s. Seloku}i. ‡ Krstovidna zlatna fibula, III-IV vek
Tarane{, s. Seloku}i. ‡ Staklena ~a{a ‡ dijatreta, III-IV vek
prilozi se najdeni: zlatna krstovidna fibula, sre-
brena pozlatena ~inija, srebren |um, pribor za pi-
{uvawe, koskeni `etoni za igra, ~a{a dijatreta,
dve vretenesti fioli, `elezna sekira i drugi pred-
meti od srebro. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
132
Ivanovski M., 1987a, 81-90. (@.V., M.I.)
[ulon, srednovekovna nekropola. Na isto~nata pe-
riferija na seloto, do ku}ata na Mustafa Mo{ku
se otkrieni pove}e grobovi gradeni od kameni plo-
~i so orientacija istok-zapad. (M.I.)
22. SPAS
Troja, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
severozapadnata periferija na seloto, na blago za-
ramneta terasa, pri postavuvaweto na topli lei se
otkrieni grobovi ‡ tip cista. Po povr{inata na
terenot se gledaat fragmenti od kameni plo~i, de-
lumno obraboteni, a se sre}avaat i fragmenti od
kerami~ki sadovi. (@.V., M.I.)
23. HAME
Raven, srednovekovna nekropola. Isto~no od selo-
to, visoko vo planinata, pri izveduvawe na zemjeni
raboti bile otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista. (M.I.)
Crkva, srednovekovna nekropola. Na jugozapadnata
periferija na seloto, vo neposrednata blizina na
u~ili{teto, po povr{inata se nao|aat kameni plo~i
od grobni konstrukcii ‡ tip cista. Pri izgradbata
na u~ili{teto bile uni{teni pove}e grobovi.
(@.V., M.I.)
24. XEPI[TE
Izvor, nekropola od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na motelot „Nov `ivot“, {to se nao|a
na desnata strana od patot Debar-Ohrid, vo 1967
godina, pri postavuvaweto na banderi za dalnovo-
dot, na dlabo~ina od 1 m se otkrieni grobovi grade-
ni od teguli ‡ tip „na dve vodi“. (@.V., M.I.)
Manastirec ‡ Sv. Arangel, srednovekovna crkva.
Na okolu 7 km jugoisto~no od seloto, kraj ~etirite
~e{mi pokraj asfaltniot pat Debar-Struga ima
gramadi od kamewa, }eramidi i drug grade`en mate-
rijal. Na terenot se gledaat temelite od peri-
metralnite yidovi i apsidata. Na ova mesto sela-
nite se sobiraat na denot Sv. Arangel. (@.V., M.I.)
Paraspur, naselba od rimskoto vreme. Na isto~na-
ta periferija na seloto, vo nivite na E. Ramanov-
ski i M. Selmanovski, pri obrabotuvaweto na zem-
jata se otkrieni temeli od objekti i kerami~ki
cevki za vodovod. Po povr{inata na terenot se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu
grade`en materijal. (@.V., M.I.)
VIII. GOSTIVAR
X. DEL^EVO
1. Bigla ........................................................................ 124
2. Vir~e ....................................................................... 124
3. Vratislavci ........................................................... 125
4. Gabrovo .................................................................... 125
5. Grad .......................................................................... 125
6. Del~evo ................................................................... 125
7. Dram~e ..................................................................... 125
8. Dulica ..................................................................... 126
9. Yvegor....................................................................... 127
10. Ilievo ..................................................................... 128
11. Kamenica................................................................. 128
12. Kiselica ................................................................. 128
13. Kosovo Dabje .......................................................... 129
14. Kostin Dol ............................................................. 129
15. Kosevica ................................................................. 129
16. Lukovica ................................................................. 129
17. Mo{tica ................................................................. 130
18. Nov Istevnik ......................................................... 130
19. O~ipale ................................................................... 130
20. Razlovci .................................................................. 130
21. Sasa .......................................................................... 131
22. Selnik ..................................................................... 131
23. Stamer ..................................................................... 131
24. Star Istevnik ....................................................... 131
25. Todorovci ............................................................... 132
26. Trabotivi{te ........................................................ 132
27. Turija ....................................................................... 132
28. Crkvenec ................................................................. 132
29. ^iflik .................................................................... 132
1. BIGLA
Krsto, starohristijanska crkva. Na desnata strana
od stariot pat Del~evo-Ko~ani, na visok rid so
zaramneta povr{ina se za~uvani temeli od crkva
okolu koja ima grade`en materijal: kamewa, varov
malter, delovi od pokrivni }eramidi.
Gara{anin M. i D. 1959, 91. (A.K.)
Mogila, mogila od rimskoto vreme. Do Dim~ovsko
maalo e za~uvana golema mogila {to dominira nad
okolniot teren. Ima pre~nik vo osnovata od 25 m i
viso~ina od 4-5 m. Na nekolku mesta e o{tetena od
divo kopawe. (A.K.)
Mogila ‡ Ano, mogila od rimskoto vreme. Nepos-
redno do Bumbarsko maalo, pokraj selskiot pat e za~u-
vana mogila so pre~nik od 25 m i viso~ina od 4 m. Na
ju`niot kraj e o{tetena so zemjodelskite raboti.
(A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km severno od [eltansko maalo, na prostor
od 150 x 100 m se sre}avaat golem broj fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
124
Pri oraweto na nivite se otkrivani temeli od
yidovi na pove}e objekti. (A.K.)
Seli{te, naselba i mogila od rimskoto vreme. Se
nao|a na leviot breg na Bregalnica, neposredno do
staroto u~ili{te. Ovde, na pogolem prostor se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Vo blizinata ima edna za~u-
vana mogila vo koja so divo kopawe bile otkrieni
tri groba vo koi bila najdena i moneta od Karaka-
la. Mogilata ima pre~nik vo osnovata od 15 m i
viso~ina od 2-3 m. (A.K.)
Stara Reka, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a vo neposrednata blizina na {umskata
stanica, na leviot breg na Stara Reka. Otkrieni se
nekolku grobovi gradeni od kameni plo~i. (A.K.)
2. VIR^E
Golemo Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme. Na
4 km od seloto, na levata strana na patot Del~evo-
Trabotivi{te ima visoka ~uka so dominantna po-
lo`ba nad celata okolina. Na vrvot se za~uvani
ostatoci od utvrdena naselba, a sporadi~no se sre-
}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
Malo Gradi{te, mogila od rimskoto vreme. Na ras-
tojanie od okolu 1 km ju`no od lokalitetot Golemo
Gradi{te se izdiga niska ~uka {to li~i na
gradi{te. Vsu{nost, se raboti za golema, dobro za-
~uvana mogila so pre~nik od 25 m vo osnovata i vi-
so~ina od 5 m. (A.K.)
Prekinato Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Vo planinskiot predel, na okolu 2,5 km is-
to~no od seloto se izdiga visok rid {to ima domi-
nantna polo`ba. Na vrvot, koj e zaramneto plato so
povr{ina od 250 x 150 m, se za~uvani ostatoci od
temeli na odbranben bedem, kako i od temeli na
drugi objekti, a se sre}avaat par~iwa od pokrivni
}eramidi, kr{en kamen i drug grade`en materijal,
kako i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(A.K.)
Turski Grobi{ta, mogila od rimskoto vreme. Sre-
de grobi{tata, koi se nao|aat na jugozapadniot rab
na seloto, ima mala mogila, dobro za~uvana, so
pre~nik od 12 m vo osnovata i viso~ina od 2,5 m.
(A.K.)
Crkvi{te, starohristijanska crkva. Na isto~nata
strana na lokalitetot Gradi{te se izdiga visok
rid na koj se gledaat temeli od ednokorabna crkva
so dimenzii od okolu 20 x 30 m. (A.K.)
Crkvi{te, starohristijanska crkva. Se nao|a 2,5
km severno od seloto, pokraj patot Vir~e-Grad. Vo
ovaa mesnost, poznata kaj me{tanite pod imeto Sv.
Vra~, se gledaat urnatini od crkva. (A.K.)
X. DEL^EVO
 3. VRATISLAVCI
^uka, mogila od rimskoto vreme. Vo neposrednata
blizina na maaloto Terziite, na edna prostrana
padina ima golema mogila, dobro za~uvana, so pre~-
nik vo osnovata od 20 m i viso~ina od 2 m. (A.K.)
4. GABROVO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visokiot rid {to se izdiga na severoisto~nata
strana od seloto, na zaramnetoto plato se gledaat
ostatoci od temeli na odbranben yid. Vo prostorot
{to zafa}a povr{ina od 120 x 80 m se sre}ava gra-
de`en materijal (kamen, malter i pokrivni }era-
midi) i fragmenti od pitosi i kerami~ki sadovi.
(A.K.)
Skokoto, naselba od neolitskoto vreme. Le`i na
niska terasa {to se nao|a na isto~nata strana na
Gabrovska Reka. Prostorot zafa}a mala povr{ina
na koja se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi. (A.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km
isto~no od seloto, od levata strana na dolot se za-
bele`uvaat temeli od srednovekovna crkva i mno-
`estvo grade`en materijal. (A.K.)
5. GRAD
Gradi{te, gradi{te od helenisti~koto i docnoan-
ti~koto vreme. Na severoisto~niot rab na seloto
se izdiga visok rid so dominantna polo`ba. Na
vrvot ima zaramneto plato, so prostor od 200 x 300
m, na koe se zabele`uvaat ostatoci od odbranben
bedem i drugi pomali objekti. Po povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi i drug materijal. Najden e i golem broj
moneti od rimskoto i ranovizantiskoto vreme, od
koi edni se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje. So ogled na goleminata na gradi{teto i na
vremenskiot kontinuitet, se pretpostavuva deka bi
mo`elo da se identifikuva so makedonskiot an-
ti~ki grad Armonija, {to se nao|al na trasata na
patot Stobi ‡ Pautalija. (A.K.)
Kali{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 200 m zapadno od seloto, vo nivata na Ilija
Nov~ev ima golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, kako i teguli. Pri obrabotuvaweto
na zemjata bile otkrieni temeli od stari gradbi
gradeni od kr{en kamen i varov malter. (A.K.)
Selce, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2,5 km
zapadno od seloto i levo od glavniot pat Del~evo
-Trabotivi{te, na teren {to pretstavuva prostra-
na terasa se nao|aat mnogu fragmenti od pokrivni
}eramidi, pitosi i kerami~ki sadovi. (A.K.)
X. DEL^EVO
6. DEL^EVO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na lokalitetot Dolno Gra-
di{te, odnosno na okolu 2 km ju`no od gradot, na
prostor od 150 x 50 m ima golemi gramadi od kr{en
kamen i par~iwa od pokrivni }eramidi, pitosi i
kerami~ki sadovi. Delumno se za~uvani i ostatoci
od temelite na bedemot.
Mikul~i} I., TIR, 41. (A.K.)
Dolno Gradi{te, naselba od neolitskoto vreme. Na
2 km ju`no od Del~evo, desno od stariot pat kon
Trabotivi{te, po povr{inata na edna mala terasa
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, od neolitska
naselba. (A.K.)
Kula, srednovekovna kula. Na nekolku kilometri
pred vlezot vo gradot, na levata strana od patot
Berovo-Del~evo postojat urnatini od kula.
Gara{anin M. i D., 1959, 89. (V.S.)
Mogilka, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a na
600 m zapadno od ridot ^uka, na desnata strana na
Del~evski Dol. Tumulot e mal, so dimenzii od 10 m
vo osnovata i viso~ina od 1,5 m. (A.K.)
Ranovo Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 5 km zapadno od gradot, vo nivata na S.
Trajkovski, kako i vo sosednite nivi. Po povr{i-
nata ima mnogu par~iwa od pokrivni }eramidi, pi-
tosi i kerami~ki sadovi. S. Trajkovski na{ol i po-
ve}e moneti od Justinijan I i Prob koi se sopstve-
nost na Qup~o Trajkovski od Del~evo. (A.K.)
Studena ^e{ma, mogila od rimskoto vreme. Se nao-
|a na okolu 2 km severozapadno od gradot i desno od
glavniot pat Del~evo-Kamenica, vo pravecot na
Dram~e, na 15 m severno od Studena ^e{ma. Mogi-
lata e dobro za~uvana, so pre~nik od 30 m vo osno-
vata i viso~ina od 4 m.
Gara{anin M. i D., 1959, 74; Mikul~i} I., TIR, 41.
(A.K.)
^apanica, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na \or|i Valo`enski, {to se nao|a na okolu
4 km zapadno od Del~evo, se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
^uka, naselba od neolitskoto vreme. Vo nivata na
P. Stojanov, koja e na 1 km zapadno od gradot, vo
neposrednata blizina na gradskiot rezervoar se
sre}ava golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi
so gruba faktura, ra~no raboteni. (A.K.)
7. DRAM^E
Berova ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km oddale~enost od lokalitetot Gradi{te, vo
reonot na maalata Vakanica i Iliovci, na mala
povr{ina se sre}avaat mnogubrojni par~iwa od
125
pokrivni }eramidi. Bile iskopani i nekolku pito-
si. (A.K.)
Vrnica, nekropola ‡ tumuli od `eleznoto vreme.
Na okolu 1,5 km od selskoto u~ili{te, pokraj pa-
tot za Del~evo ima malo plato {to se izdiga nad
mesnosta Mal ^iflik, na koe se nao|aat 8 tumuli
so pribli`no isti dimenzii, i toa: pre~nik vo os-
novata od okolu 10 m i za~uvana viso~ina od 0,20 do
0,30 m. Ovde Efrem Georgiev otkopal tri mali ke-
rami~ki sat~iwa. Tumulite se delumno o{teteni.
Gara{anin M. i D., 1959, 75. (A.K.)
V’~kovsko Maalo, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Pod ridot ^uka, vo dvorot na Q. V’~kovski
se otkrieni grobovi praveni od kameni plo~i.
Vidlivi se konturi na desetina grobovi. (A.K.)
Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme. Sproti De-
~ansko maalo, na desniot breg na Bregalnica se
izdiga visoka ~uka koja noviot pat Del~evo-Kame-
nica ja ima prese~eno. Ostatoci od utvrduvaweto
ne se za~uvani, me|utoa, na samiot vrv, kako i vo
podno`jeto na severnata strana, se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
Gradi{te I, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Pome|u maalata Vakanica i Iliovci se izdiga vi-
sok rid so dominantna polo`ba. Na negoviot vrv,
{to ima prostrano plato so dimenzii od 150 x 150
m se za~uvani temeli od odbranben bedem. Vo vnat-
re{nosta na tvrdinata se sre}avaat mnogu par~iwa
od pokrivni }eramidi, pitosi i kerami~ki sadovi.
Vidlivi se i ostatoci od nekolku pomali objekti.
Mikul~i} I., TIR, 47. (A.K.)
Gradi{te II ‡ Prisoj, gradi{te od rimskoto vreme.
Na leviot breg na Bregalnica, na zaramnetoto pla-
to na visokiot rid (kota 785 m) so povr{ina od
okolu 100 x 50 m se gleda odbranben bedem od koj se
za~uvani temelite. Po povr{inata i vo negovoto
podno`je se sre}avaat mnogu fragmenti od kera-
mi~ki sadovi.
Gara{anin M. i D., 1959, 80; Mikul~i} I., TIR, 47.
(A.K.)
Jazova ^uka, tumuli od `eleznoto vreme. Po stari-
ot pat {to vodi od Del~evo kon Kamenica, na 800 m
pred Jazova ^uka ima 2 tumula koi se delumno o{-
teteni. Edniot e so pre~nik od 20 m vo osnovata i
za~uvana viso~ina od okolu 1 m, a vtoriot, koj e na
okolu 40 m ju`no od prviot, ima 12 m vo pre~nikot
na osnovata i okolu 0,50 m viso~ina.
Gara{anin M. i D., 1959, 75. (A.K.)
8. DULICA
Begov Dab, starohristijanska bazilika. Na okolu
400 m zapadno od utokata na Kamenica vo Bregalni-
ca, so iskopuvawata na Arheolo{kiot muzej od
Skopje vo 1968/1969 godina se otkrieni ostatoci od
trikorabna bazilika so po 4 stolbovi na stiloba-
126
tite i transept. [irokata apsida na isto~nata
strana e vovle~ena vo vnatre{nosta na gradbata,
{to ja dobli`uva do eden vid krstovidna. Vo ol-
tarniot del e za~uvan sintronosot so masivna plat-
forma za centralnoto sedi{te, a pred nego plat-
forma za ~esnata trpeza so forma na krst. Za-
~uvanata osnova od kancelot poka`uva deka oltar-
nata pregrada odela po {irinata na centralniot
korab. Bazilikata ima dobro za~uvan narteks na za-
padnata strana, od koj preku tribelon se vleguvalo
vo naosot. Na severnata strana e otkrien kompa-
rtiment so bankini, a na zapadnata yid {to ja ogra-
duval crkvata. Prezviteriumot so pastoforiite i
naosot se poslani so zamaznet malter, a strani~ni-
te korabi so pe~eni tuli. Najdena e bogata dekora-
tivna arhitektonska plastika. Bazilikata e od
krajot na V i po~etokot na VI vek. Neposredno do
bazilikata se otkrieni nekolku grobovi od nekro-
pola prekopana od porano. Pokraj atriumot se is-
tra`eni pet groba so kameni konstrukcii vo koi
bile najdeni primeroci od kvaliteten nakit koj
tipolo{ki, a i hronolo{ki, mo`e da se povrze so
najstarite primeroci na nakit od golemata nekro-
pola vo Demir Kapija, datirana vo IX-X vek.
Mikul~i} I., Keramid~iev A., 1966, 227; Mikul~i}
I., Keramid~iev A., 1972, 161-171; Mikul~i}
I.,1977, 181-191; Mikul~i} I., 1986a, 241. (B.A.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
500 m zapadno od ezeroto Kalimanci se izdiga vi-
sok rid so dominantna mestopolo`ba. Na zaramne-
tiot vrv so prostor od 200 x 100 m se gledaat osta-
toci od golemo utvrduvawe. Vo vnatre{nosta na
tvrdinata ima temeli od desetina pomali objekti,
a po povr{inata se sre}avaat mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (A.K.)
Kalata, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
utokata na Kamenica vo Bregalnica se izdiga viso-
ka ~uka so zaramnet vrv na koj ima ostatoci od be-
demi. Na povr{inata se gledaat temeli od pove}e
objekti, a preku celiot prostor se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo
grade`en materijal. Na okolu 500 m severno se ot-
krieni pove}e grobovi.
Mikul~i} I., 1977a, 181; Mikul~i} I., TIR, 67. (A.K.)
Manastir, naselba od rimskoto vreme, starohristi-
janska crkva i nekropola. Na okolu 1 km severoza-
padno od branata na ezeroto Kalimanci, na padina
so prostor od 300 x 150 m, {to se spu{ta kon eze-
roto, se sre}ava mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. Na
gorniot kraj na lokalitetot se za~uvani temeli od
mala starohristijanska crkva, a okolu nea grobovi
gradeni od kameni plo~i. Nekropolata e o{tetena
so izgradbata na asfaltniot pat {to pominuva po-
kraj ezeroto. (A.K.)
X. DEL^EVO
 Begov Dab, s. Dulica. ‡ Starohristijanska bazilika (I.M.)
Seli{te ‡ Sv. Ilija, naselba od rimskoto vreme,
starohristijanska crkva i nekropola. Vo nepo-
srednata blizina na selskoto u~ili{te, na prostor
od nekolku hektari se sre}avaat golem broj frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Poradi intenzivnata obrabotka na zem-
jata, lokalitetot vo golema mera e o{teten. Vo
neposrednata blizina na u~ili{teto se za~uvani
temeli od mala starohristijanska crkva, a okolu
nea grobovi. (A.K.)
]eramidnica, starohristijanska crkva. Se nao|a na
platoto od ridot Kalata {to se izdiga na utokata
na Kamenica vo Bregalnica. Otkriena e so
za{titnite iskopuvawa vo 1968/1969 godina. Pret-
stavuva ednokorabna crkva so narteks, trem i ogra-
den dvor od ju`nata strana, a ima tragi i od aneks.
Od vnatre{nata strana na apsidata e za~uvan sin-
tronos so naglaseno sedi{te na sredinata. Podot
vo apsidalniot prostor e izveden od fin malter.
Me|u grade`niot materijal se najdeni teguli i im-
breksi signirani so bukvi.
Mukul~i} I., Keramid~iev A., 1968, 226; Mikul~i} I.,
1977, 189. (B.A.)
Crkva, starohristijanska crkva. Na desniot breg
na Kamenica, na visok rid se za~uvani temeli od
X. DEL^EVO
starohristijanska crkva okolu koja ima gramadi od
grade`en materijal. (A.K.)
9. YVEGOR
Amam, mogila od rimskoto vreme. Na 2 km isto~no
od seloto, pokraj patot {to vodi kon bugarskata
granica e za~uvana mogila so pre~nik od 25 m vo
osnovata i viso~ina od 4-5 m. (A.K.)
Golemo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na 4 km isto~no od seloto, na visok rid so
dominantna mestopolo`ba, na zaramneto plato so
dimenzii od 200 x 100 m se gledaat ostatoci od be-
dem i temeli od pomali objekti. Na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Ilina Crkva, starohristijanska crkva. Isto~no od
lokalitetot Malo Gradi{te, na eden povisok rid
se za~uvani tragi od starohristijanska crkva so di-
menzii od 16 x 7 m. Okolu nea se sre}ava grade`en
materijal, kako i fragmenti od pokrivni }eramidi
i pitosi.
Gara{anin M. i D., 1959, 81. (A.K.)
127

Kalata, s. Dulica. ‡ Gradi{te od docnoanti~koto vreme (I. M.)
Malo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Na 500 m isto~no od seloto, na zaramnetoto
plato na vrvot na ridot se gledaat ostatoci od be-
demot na gradi{teto, a vo vnatre{nosta temeli od
pomali objekti, pokrivni }eramidi, kerami~ki sa-
dovi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 138. (A.K.)
Petrova Mogila, naselba od rimskoto vreme. Na
500 m ju`no od Malo Gradi{te, po povr{inata na
nivite ima mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 81; Mikul~i} I., TIR, 138.
(A.K.)
128
10. ILIEVO
Bori{ko maalo, srednovekovna crkva i nekropola.
Na desniot breg na Bregalnica, vo neposrednata
blizina na maaloto se za~uvani temeli na crkva od
docniot sreden vek koja vo golema mera, e o{tete-
na. So za{titnite arheolo{ki iskopuvawa izvede-
ni vo 1969 godina se otkrieni fragmenti od fres-
ko`ivopis, a okolu crkvata pove}e grobovi. (A.K.)
Grobi{ta, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
desniot breg na Bregalnica, vo blizinata na ku}a-
ta na ^. Stojmenoski, na pogolem prostor se sre}a-
vaat mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (A.K.)
11. KAMENICA
Govedarnik, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na crkvata, pri izgradba-
ta na patot za crkvata bile otkrieni pove}e grobo-
vi gradeni od kameni plo~i. (A.K.)
Grobi{ta, starohristijanska crkva i nekropola.
Vo atarot na Gr~ovsko maalo, kaj dene{nite gro-
bi{ta se otkrieni temeli od mala starohristijan-
ska crkva pokraj koja ima grobovi gradeni od
kameni plo~i. (A.K.)
Popova Glava, mogila od docnoanti~koto vreme. Na
desniot breg na rekata Kamenica e za~uvana mogila
koja ima 12 m vo osnovata i 2-3 m viso~ina. (A.K.)
Stari Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na 1
km severno od seloto i desno od asfaltniot pat,
pri izgradbata na patot se otkrieni pove}e grobo-
vi. (A.K.)
Crkva, mogili od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 67. (D.G.)
^ukar~e, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a vo
neposrednata blizina na Gr~ovsko maalo. Dobro e
za~uvan, so pre~nik od 12 m vo osnovata i viso~ina
od 2 m. (A.K.)
12. KISELICA
Bogoslovec, starohristijanska crkva. Pod maaloto
Lisi~or se gledaat gramadi od nasobrani kamewa i
urnatini od crkva. Yidovite na crkvata se gradeni
od kr{en kamen i varov malter. (A.K.)
Dupkite, mogila od rimskoto vreme. Vo selskite
livadi {to se nao|aat na prostorot me|u maalata
Pijanci i Filevci ima golema mogila so pre~nik
vo osnovata od 30 m i viso~ina od okolu 5 m. (A.K.)
Mogilka, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto, na prostor od okolu
X. DEL^EVO
100 x 50 m, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
Pe{tera, naselba od neolitskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na pe{terite, koi se nao|aat vo
atarot na seloto, na prostor od 50 x 50 m se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, glavno so
siva boja. (A.K.)
^ukutin Dol, mogila od rimskoto vreme. Neposred-
no do glavniot pat {to vodi kon seloto Kiselica e
za~uvana golema mogila so pre~nik od 30 m vo
osnovata i viso~ina do 6 m. Pri izgradbata na
patot delumno e o{tetena. (A.K.)
13. KOSOVO DABJE
Derven, srednovekovno gradi{te. Na leviot breg
na Bregalnica, na visok rid so zaramnet vrv {to
zafa}a povr{ina od 250 x 70 m se gledaat temeli od
odbranben bedem. Po povr{inata se sre}ava
mno`estvo grade`en materijal. (A.K.)
Drandovica, starohristijanska crkva. Pod maaloto
Kosovo Dabje se gledaat gramadi od grade`en mate-
rijal i ostatoci od mala crkva. (A.K.)
Mogila ‡ Derven, mogila od rimskoto vreme. Na
desniot breg na Bregalnica, na mestoto na koe sta-
riot pat Del~evo-Ko~ani navleguva vo klisurata
na Bregalnica, desno od selskiot pat {to vodi kon
seloto Kosovo Dabje e za~uvana mogila so pre~nik
od 30 m vo osnovata i viso~ina do 6 m. (A.K.)
14. KOSTIN DOL
Ja~kov Rid ‡ Seli{te, naselba od neolitskoto i
rimskoto vreme. Vo neposrednata blizina na ku}a-
ta na Todor Ja~kov, na niska ~uka, po povr{inata
na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, kameni i koskeni orudija i fragmenti od
dislociran ku}en lepe`. Najdeno e i ~etvrtesto
tav~e, so recipient vo ednoto }o{e, koe se ~uva vo
Zavodot i muzej vo [tip. Vo podno`jeto na ridot,
na pogolem prostor, isto taka se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i gramadi od
grade`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 70; Mikul~i} I., TIR, 73.
(A.K.)
Seli{te, naselba i mogila od rimskoto vreme i sta-
rohristijanska crkva. Le`i jugoisto~no od Umensko
maalo, pome|u dolot na istok i suvodolicata Le{-
tar na zapad. Se raboti za greben so orientacija
severozapad-jugoistok, {to se spu{ta terasesto
kon jug i jugoistok i e {irok okolu 100 m. Na
mestoto blisku do ku}ata na Milan Vasev, kako i
vo nivata na Todor Sokolov se nao|aat rimski tuli
X. DEL^EVO
i fragmenti od pitos. Vo furnata na Milan Janev
e soyidan venec od usta od pitos so nejasni zgra-
fiti, dodeka kaj sopstvenikot se ~uva pomal sad od
rimskoto vreme. Na najvisokata to~ka na loka-
litetot se gledaat urnatini od starohristijanska
crkva. Mogilata ima pre~nik od 20 m vo osnovata, a
viso~ina do 6 m.
Gara{anin M. i D., 1959, 70; Mikul~i} I., TIR, 73.
(A.K.)
^ukar, naselba od neolitskoto i docnoanti~koto
vreme. Se nao|a isto~no od anti~kiot lokalitet
Seli{te, na maloto plato ograni~eno so dlaboki
suvodolici na koe e podignato selskoto u~ili{te.
Na povr{inata se zabele`uvaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi od rimskoto vreme, a spored ka`u-
vaweto na me{tanite, bile najdeni terakota i fa-
lus od pe~ena zemja, mo`ebi od neolitskoto vreme.
Gara{anin M. i D., 1959, 70, 83. (V.S.)
15. KOSEVICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Nad
Parovsko maalo, na visok rid so dominantna po-
lo`ba i zaramneto plato so dimenzii od 120 x 80 m
se za~uvani temeli od utvrduvawe gradeno od kr-
{en kamen i varov malter. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi. (A.K.)
Grobi{ta ‡ Seli{te, naselba od rimskoto vreme,
starohristijanska crkva i nekropola. Isto~no od
u~ili{teto i vo blizinata na selskite grobi{ta,
na pogolem prostor se gledaat urnatini od crkva, a
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Spored ka`uvaweto na me{tanite, pri obrabotu-
vaweto na zemjata naiduvale na temeli od objekti.
Gara{anin M. i D., 1959, 83. (A.K.)
Kukli (^ukli), nekropola ‡ tumuli od docno`e-
leznoto vreme. Na 2 km ju`no od seloto, na desniot
breg na Lukovi~ka Reka, na prostrana terasa de-
lumno se za~uvani 6 tumula koi bile o{teteni pri
po{umuvaweto. Vo eden od tumulite e najdena sreb-
rena moneta od ranoanti~kiot period. Naodite se
~uvaat kaj Stojan Dimitrov, slu`itel vo u~ili{-
teto.
Gara{anin M. i D., 1959, 75. (A.K.)
16. LUKOVICA
\ur|ina Livada, tumul od `eleznoto vreme, naselba
od rimskoto vreme i starohristijanska crkva.
Isto~no od seloto i vo neposrednata blizina na
stariot pat Kamenica-Del~evo, vo nivata na Mane
Stojmenovski imalo 2 tumula koi sopstvenikot,
pri niveliraweto na zemji{teto za seidba na oriz,
vo golema mera gi uni{til. Pritoa se najdeni ne-
129
kolku kerami~ki sadovi i pove}e metalni predme-
ti, kako i bronzen me~ so dol`ina od 0,50 m, od
tipot „Erbenhein“. Po povr{inata na nivite, na
pogolem prostor se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en mate-
rijal. Na ju`niot kraj na lokalitetot se gledaat
urnatini od starohristijanska crkva. Me~ot se ~u-
va vo Muzejot na Makedonija.
Sanev V., 1986, 80. (A.K.)
Mogili, mogili od rimskoto vreme. Na desniot
breg na dolot Lukovica ima 3 mogili naredeni vo
red i oddale~eni edna od druga po 30 m. Vo osnovata
imaat pre~nik od pribli`no 25 m i delumno se
o{teteni. (A.K.)
17. MO[TICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
leviot breg na Kamenica, do utokata na dolot
Mo{tenica vo rekata, na zaramneto plato od 100 x
100 m se gledaat ostatoci od temeli na bedem gra-
den od kr{en kamen i varov malter. Spored poda-
tocite od `itelite, na ovoj prostor bile otkopani
pitosi i ranovizantiski moneti koi se ~uvaat kaj
selanite. (A.K.)
Gramadje, naselba od docnoanti~koto vreme, sred-
novekovna crkva i nekropola. Do maaloto Gramadje,
na prostor od okolu 200 x 200 m, pri obrabotuva-
weto na zemjata se otkrieni temeli od pove}e
objekti, a po povr{inata ima mnogu fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na
dolniot kraj na lokalitetot, vo livadata na D.
Nikolovski se otkrieni temeli na mala crkva koja
e sosema uni{tena, a okolu nea grobovi gradeni od
kameni plo~i. Otkrieni se i nekolku bronzeni
moneti koi se ~uvaat kaj sopstvenikot na livadata.
(A.K.)
Kladenci, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km severno od ^au{ko maalo, vo nivata na B. Laza-
rov ima gramadi od nasobrani kamewa. Na lokali-
tetot se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Pavlin Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Ne-
posredno do istoimenoto maalo, na prostor od oko-
lu 100 x 100 m po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Policej, naselba od docnoanti~koto vreme. Na des-
niot breg na rekata Mo{tenica, pod maaloto Selo,
na edna prostrana terasa se sre}avaat mnogu frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Ravni{te, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a na
1,5 km ju`no od ^au{ko maalo, na prostrano plato.
Tumulot e dobro za~uvan, ima pre~nik vo osnovata
od 18 m i viso~ina od 1 m. (A.K.)
130
Stankov Dol, tumuli od `eleznoto vreme. Pod is-
toto ^au{ko maalo, vo livadata na B. Stamenov
ima za~uvani dva tumula, edniot so pre~nik vo os-
novata od 12 m i viso~ina od 2 m, a vtoriot so pre~-
nik od 10 m i viso~ina od 2 m. (A.K.)
18. NOV ISTEVNIK
]eramidarka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na leviot breg na dolot Karakostovski Endek, do
utokata na rekata @elevica, na golem prostor ima
gramadi od kamewa i fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
19. O^IPALE
Vrnica, mogila od rimskoto vreme. Vo imotot na
semejstvoto Bogdanovi, {to se nao|a vo {umata i
na levata strana od patot za Del~evo se izdiga mo-
gila so pre~nik od 16 m vo osnovata, o{tetena na
vrvot od divi kopawa.
Gara{anin M. i D., 1959, 76. (A.K.)
Jurto, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
2 km severno od Duovsko maalo, na prostrana terasa
se gledaat temeli od objekti, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal. (A.K.)
Prese~en Kamen ‡ Gradi{te, gradi{te od docnoan-
ti~koto vreme. Na mestoto na koe Bregalnica ja
napu{ta dolinata na Pijanec, na desniot breg se
izdiga visok rid na ~ij zaramnet vrv, so prostor od
250 x 80 m, se gledaat ostatoci od bedem graden od
kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta na gradi{-
teto ima gramadi od grade`en materijal, fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i pitosi, a bile otkrieni i
pove}e moneti koi se ~uvaat kaj Dragan Arsov, pro-
fesor od seloto. (A.K.)
Top~in Mogila, mogila od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na Bumbarsko maalo ima go-
lema mogila so pre~nik od 25 m vo osnovata i za~u-
vana viso~ina od 2 m. Vrvot na mogilata e o{teten
od divo kopawe. (A.K.)
^ukar~e, starohristijanska crkva i nekropola. Na
700 m isto~no od ridot Prese~en Kamen, na mala
terasa se za~uvani ostatoci od crkva gradena od
kamen i varov malter. Okolu nea se gledaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii. (A.K.)
20. RAZLOVCI
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km zapadno od seloto, vo predelot Konarnik, na
visok rid so zaramnet prostor od 100 x 90 m se
za~uvani temeli od utvrduvawe. Vo vnatre{nosta
X. DEL^EVO
na gradi{teto se gledaat temeli od pomali objek-
ti, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
pitosi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 108. (A.K.)
Grn~arica, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 108. (D.G.)
Grobi{ta, naselba od docnoanti~koto vreme, sta-
rohristijanska crkva i nekropola. Na 2 km ju`no
od seloto, na prostrana terasa na leviot breg na
Bregalnica se gledaat ostatoci od golema naselba.
Na prostor od 200 x 300 m se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. Na gorniot kraj na
lokalitetot se zabele`uvaat temeli od mala crkva
okolu koja ima grobovi gradeni od kameni plo~i.
(A.K.)
O{qan Grad, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I., TIR, 108; Mikul~i} G., 1987, 182. (D.G.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Sproti selo-
to, na niska terasa na desniot breg na Bregalnica,
na prostor od 400 x 400 m, po povr{inata se sre}a-
va mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal. Najdeni se i pove}e mo-
neti.
Gara{anin M. i D., 1959, 85; Mikul~i} I., TIR, 108.
(A.K.)
21. SASA
Balta{tica, srednovekovna topilnica. Visoko vo
planinskiot predel, pod vrvot Ruen i neposredno
do izvorite na Kozja Reka se prisutni mnogubrojni
ostatoci od topena olovna ruda. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Le-
`i na 2 km od maaloto Kapetanovci, na visok rid
{to ima zaramneto plato. Za~uvani se ostatoci od
mala utvrdena naselba so dimenzii od 80 x 50 m.
(A.K.)
Jagodinska Reka, srednovekovna topilnica. Vo ne-
posrednata blizina na utokata na Jagodinska Reka
ima ostatoci od topena olovna ruda. Bile otkopani
i nekolku grobovi. (A.K.)
Konarnik, starohristijanska crkva. Nad Saraevsko
maalo se nao|aat temeli od mala ednokorabna crk-
vi~ka. (A.K.)
Madem, srednovekovna topilnica. Podolu od flo-
tacijata na rudnikot Sasa, na rastojanie od okolu 1
km, na leviot breg na Kamenica ima ostatoci od to-
pena olovna ruda. (A.K.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Severno od
flotacijata na rudnikot, kaj mesnosta Pe{ov Rid
se nao|aat ostatoci od mala ednokorabna crkvi~ka.
(A.K.)
X. DEL^EVO
Petrova Reka, srednovekovna topilnica. Pokraj
dolot Petrova Reka, koj e pritoka na Kamenica, se
sre}avaat ostatoci od topena olovna ruda. Kako i
kaj drugite topilnici, i ovde se za~uvani urnatini
od pe~ka za topewe. Mesnosta e poznata i pod imeto
Seli{te. (A.K.)
Sviwa Reka, srednovekovna topilnica. Vo nepos-
rednata blizina na dene{niot rudnik, na dvata
brega na Sviwa Reka ima ostatoci od topena olov-
na ruda. (A.K.)
]erovica, naselba od docnoanti~koto vreme. Pod
maaloto Mr{alevci, na prostor od okolu 300 x 200
m se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i gramadi od grade`en materijal. Na terenot se
otkopani 5 golemi pitosi {to se ~uvaat vo ku}ata
na G. Apostolov. (A.K.)
22. SELNIK
Kadin ^iflik, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na maaloto Terziite se
za~uvani ostatoci od mala naselba. Pokraj golemi-
ot broj gramadi od nasobrani kamewa ima i frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
23. STAMER
Kukul, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a na 300
m od seloto. Ima pre~nik od 35 m vo osnovata i vi-
so~ina od 3-4 m. Mogilata e delumno o{tetena od
divite kopa~i. (A.K.)
24. STAR ISTEVNIK
Branigrad ‡ \urova Crkva, starohristijanska crk-
va. Na mala viso~inka oddale~ena okolu 1 km od
seloto se nao|aat ostatoci od temeli na crkvi~ka
so dimenzii od 12 x 6 m. (A.K.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme i starohristi-
janska crkva. Po povr{inata na edna prostrana
terasa, {to se nao|a na okolu 100 m levo od patot
Del~evo-Peh~evo, se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en mate-
rijal. Na gorniot kraj na lokalitetot se gledaat
urnatini od crkva. (A.K.)
Dautov ^ukar, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na mestoto kade {to od glavniot pat Del~evo-Peh-
~evo se izdvojuva patot kon seloto Istevnik se
izdiga visok rid so dominantna polo`ba. Vrvot na
ridot e zaramnet prostor so povr{ina od okolu 150
x 100 m na koja se za~uvani temeli od bedem graden
od kr{en kamen i varov malter. Na povr{inata se
sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli
i pokrivni }eramidi. (A.K.)
131
 25. TODOROVCI
Prese~nik, naselba od `eleznoto vreme. Na des-
niot breg na ezeroto Kalimanci, na niska ~uka so
zaramnet vrv se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi. (A.K.)
26. TRABOTIVI[TE
Asanova Laka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km isto~no od seloto, od dvete strani na
dolot Dap{tica, na ramna povr{ina od nekolku
dekari mo`at da se najdat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na severo-
isto~niot kraj na seloto se izdiga viso~inka so
elipsovidno zaramneto plato so dimenzii od 150 x
150 m, izdol`eno vo pravec sever-severozapad‡jug-
jugoistok. Po negoviot rab se gledaat konturite na
bedemot, koi se namesta raskopuvani. Po povr{i-
nata na terenot ima rimski tuli, fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i moneti od II do VI vek.
Na severoisto~niot kraj ima drugo plato odvoeno
so dlapka, na koe bile otkrieni vodovodni cevki i
eden natpis koj, spored ka`uvaweto, bil odnesen vo
Skopje(?). Lokalitetot e poznat od porano vo lite-
raturata, a I. Venedikov go identifikuva so
anti~kiot grad Armonija.
Gara{anin M. i D., 1959, 86. (A.K.)
Gradi{te (Golak), gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na ju`nite padini na Golak, do izvorite na
rekata Lo{ana se izdiga visok rid so zaramneto
plato na koe ima ostatoci od temeli. Vo vnatre{-
nosta na gradi{teto mo`e da se sretnat fragmenti
od pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Krastati Kamen ‡ Slatina, naselba od rimskoto
vreme. Na edna niska terasa {to le`i na okolu 1
km ju`no od seloto, vo nivata na P. Ivanovski se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 87. (A.K.)
[iro~ica, starohristijanska crkva. Na 2 km seve-
rozapadno od seloto i 150 m od stariot pat Trabo-
tivi{te-Del~evo se za~uvani ostatoci od mala
crkvi~ka. (A.K.)
XI. DEMIR HISAR
1. Babino ..................................................................... 134
2. Bazernik ................................................................. 134
3. Barakovo ................................................................. 134
4. Bel~e ........................................................................ 135
5. Boi{te .................................................................... 135
132
27. TURIJA
[irinite, naselba od docnoanti~koto vreme.
Isto~no od maaloto Crngalka, na prostor od okolu
200 x 100 m se sre}ava golem broj fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi, a bile
najdeni i docnoanti~ki moneti. (A.K.)
28. CRKVENEC
Bela Reka, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na maaloto Masla-
rovo, na prostor od okolu 100 x 100 m se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
\ur|eva Crkva, naselba od docnoanti~koto vreme i
srednovekovna crkva so nekropola. Vo reonot na
maaloto Crkvenec, vo neposrednata blizina na is-
toimeniot dol, na edna mala povr{ina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. Se gledaat i ostatoci od temeli na mala
ednokorabna crkvi~ka. (A.K.)
Mogila, mogila od rimskoto vreme. Na leviot breg
na rekata Kiselica se nao|a dobro za~uvana mogila
so pre~nik od 30 m vo osnovata i viso~ina od 5-6 m.
(A.K.)
29. ^IFLIK
Petru{evec, nekropola ‡ mogili od rimskoto vre-
me. Ju`no od naselbata, vo neposrednata blizina na
zgradata na zemjodelskoto stopanstvo, do samata
ku}a na M. Dimitrov ima 2 dobro za~uvani mogili.
Ednata e so pre~nik od 20 m vo osnovata i viso~ina
od 4-5 m, a drugata, koja e triesetina metri podale-
ku, ima pre~nik od 15 m vo osnovata i viso~ina od 4
m. Na okolu 1 km isto~no od ku}ata na Dimitrov se
nao|a u{te edna mogila so pre~nik od 20 m vo
osnovata i viso~ina od 5 m. (A.K.)
6. Brezovo ................................................................... 135
7. Vardino ................................................................... 135
8. Virovo ..................................................................... 135
9. Golemo Ilino ........................................................ 136
10. Grai{te................................................................... 136
11. Demir Hisar........................................................... 136
12. Dolenci ................................................................... 137
13. Edinakovci............................................................. 137
14. @van ........................................................................ 137
15. @eleznec ................................................................ 138
16. @ur~e ...................................................................... 138
17. Zagori~e ................................................................. 138
X. DEL^EVO
18. Za{le ....................................................................... 138
19. Kutretino ............................................................... 139
20. Leskovo .................................................................... 139
21. Malo Ilino ............................................................ 139
22. Mrenoga ................................................................... 140
23. Murga{evo .............................................................. 140
24. Novo Selo ............................................................... 140
25. Obednik ................................................................... 140
26. Pribilci ................................................................ 141
27. Radovo ...................................................................... 141
28. Sveta ........................................................................ 142
29. Sladuevo.................................................................. 142
30. Slep~e ..................................................................... 142
31. Sloe{tica .............................................................. 142
32. Smilevo ................................................................... 142
33. Sopotnica ............................................................... 142
34. Strugovo .................................................................. 142
35. Suvo Grlo ................................................................ 143
36. Suvodol ................................................................... 143
37. Cerovo ..................................................................... 143
1. BABINO
Bojano Lozje ‡ Lavci, nekropola od ranoanti~koto
vreme. Na 1 km isto~no od seloto, vo neposrednata
blizina na raskrsnicata na patot Bitola-Ki~evo-
selo Babino se otkrieni grobovi gradeni od kame-
ni plo~i ‡ tip cista, so bogati prilozi: {lem od
bronza (gr~ko-ilirski tip), dvojni igli od bronza,
monista od staklena pasta, obetki od srebro i
`elezni vrvovi od kopja. Lokalitetot e otkrien vo
1948 godina pri strmeweto na zemjata za lozovi
nasadi od strana na Siljan Trajkovski. Vo 1952 go-
dina Arheolo{kiot muzej na Makedonija izvr{il
iskopuvawe. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Bitola i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., 1966, 37; Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J.,
G.F.)
Vrte{ka, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Zapadno od seloto, na {iroko plato me|u
mesnostite Lozje, Niva i Sun, vo nivata na Milan
Spasenovski se gledaat ostatoci od topena `elezna
ruda. Po povr{inata na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
Dukovska Krastica, topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo nivata na V. Parmatovski, {to se nao|a
severozapadno od seloto i visoko vo planinskiot
masiv, se otkrieni mnogubrojni ostatoci od topena
`elezna ruda. Po povr{inata ima fragmenti od
kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Crno Selo, srednovekovna naselba i nekropola. Na
mala visoramnina {to dominira nad okolniot te-
ren, oddale~ena 1,5 km severozapadno od seloto, na
povr{ina od okolu 2 hektara se sre}avaat gramadi
od grade`en materijal, a spored ka`uvaweto na
me{tanite, bile otkrieni grobovi. Po povr{inata
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi.
Gagi} G., 1980/81, 86. (E.M., T.J., G.F.)
2. BAZERNIK
Dupki, rudnik od docnoanti~koto vreme. Na seve-
rozapadniot rab na seloto se otkrieni stari rudar-
ski jami. Geolo{ki istra`uvawa za otkrivawe na
`elezna ruda na ova mesto se vr{eni i vo ponovo
vreme. (A.K.)
Sv. Atanas, srednovekovna crkva i nekropola. Oko-
lu 1300 m severoisto~no od seloto, na ridot Beleica
e podignata crkvata Sv. Atanas vrz temelite na po-
stara crkva. Okolu nea se zabele`uvaat grobovi
gradeni od kameni plo~i.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Na 1,5 km zapadno
od seloto, na leviot breg na Selska Reka, vo nivata
na Tome Laskovski, {to zafa}a povr{ina od 1 hek-
tar, se gledaat gramadi od grade`en materijal
(kr{en kamen, tuli, pokrivni }eramidi).
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
Sredni Livadi, naselba i topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na 3 km ju`no od seloto, pokraj ma-
lata reki~ka, po povr{inite na nivite ima grama-
di od grade`en materijal, fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, a vo livadata na Qube Dimovski e
otkrieno golemo koli~estvo zgura od topeno `ele-
zo. (A.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 800 m severo-
isto~no od seloto se nao|aat golemi gramadi od
kamen koi, spored me{tanite, pretstavuvaat osta-
toci od crkva.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
3. BARAKOVO
Prevalec, srednovekovna nekropola. Na 1 km zapad-
no od seloto po povr{inata na nivite se nao|aat
gramadi od kameni plo~i. Spored iskazite na
me{tanite, pri obrabotuvaweto na zemjata bile
otkrieni kerami~ki sadovi, uzengii i dr.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
Staro Selo, srednovekovna naselba i crkva. Na 1
km jugoisto~no od seloto po povr{inata na nivite
se gledaat gramadi od grade`en materijal ‡ ostato-
ci od ku}i i crkva.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 1 km jugois-
to~no od seloto se gledaat ostatoci od srednove-
kovna crkva.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
134
XI. DEMIR HISAR
 4. BEL^E
Gori~e, starohristijanska crkva. Vo dvornoto mes-
to na `ivinarskata farma na Veterinarniot cen-
tar od Demir Hisar, koja e na 1,5 km ju`no od selo-
to, se gledaat tragi od objekt obrasnat vo gusta ve-
getacija, postaven vo pravec istok-zapad.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
Zad Korija, srednovekovna naselba. Na 600 m za-
padno od seloto, na povr{ina od okolu 2 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pok-
rivni }eramidi, tuli i drug grade`en materijal.
Ovde e najden pitos koj na venecot na ustata ima
vtisnati 5 krsta. Smestena e vo dvorot na Stevan
Nikolovski.
Gagi} G., 1980/81, 87. (E.M., T.J., G.F.)
Zarev Manastir, srednovekovna crkva. Se nao|a na
2 km severoisto~no od seloto, vo neposrednata bli-
zina na mesnosta Svetec i na te{ko pristapno mes-
to. Po povr{inata se gledaat ostatoci od objekt.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
Stari Anovi, srednovekovna naselba. Na okolu 100
m od seloto, od levata strana na patot Bitola-Ki-
~evo se za~uvani tragi od objekt i dva bunari za vo-
da.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
5. BOI[TE
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Jugoisto~no od seloto, na edna viso~inka so za-
ramneto plato (kota 1.102 m) se gledaat gramadi od
grade`en materijal, kako i fragmenti od kerami~-
ki sadovi i pitosi.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Atanas, srednovekovna crkva. Se nao|a na okolu
500-600 m od seloto. Ima mali dimenzii, a spored
ka`uvaweto na me{tanite, bila podignata vrz
postari temeli.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Se nao|a na 1,5 km
severoisto~no od seloto i e podignata vrz stari
temeli.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
6. BREZOVO
Gaber ‡ Kalu|eri, srednovekovna crkva. Na 1,5 km
severoisto~no od seloto se gledaat ostatoci od
sru{en objekt za koi me{tanite smetaat deka se os-
tatoci od manastirot Sv. Preobra`enie.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
135
XI. DEMIR HISAR
Kamenec, naselba, nekropola i topilnica od docno-
anti~koto vreme. Se nao|a isto~no od seloto na
okolu 2 km, visoko vo planinskiot predel, a vo ne-
posrednata blizina na ~e{mata. Vo livadata na
Spiro Lopatarovski se otkrieni ostatoci od na-
selba (fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi), kako i golem broj par~iwa od
topena `elezna ruda. Spored ka`uvaweto na me{-
tanite, vo nivata na Aleksa Mir~evski, koja se gra-
ni~i so spomenatata livada, bile otkopani pove}e
grobovi gradeni od kameni plo~i, so grobni pri-
lozi od belezici, krstovi, moneti i dr. koi ne se
za~uvani.
Gagi} G., 1980/81, 88. (A.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 4,5 km severozapadno od seloto, kaj mesnosta
Suvo Pole, desno od patot Bitola-Ki~evo se gleda-
at ostatoci od objekt za koj me{tanite smetaat
deka e crkva. Pri obrabotuvaweto na zemjata bile
otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i. Na po-
vr{inata mo`at da se sretnat fragmenti od pito-
si.
Gagi} G., 1980/81, 88. (E.M., T.J., G.F.)
7. VARDINO
Gorna Crkva, srednovekovna naselba, crkva i nek-
ropola. Le`i na okolu 500 m isto~no od seloto, na
padinite na selskiot rid. Vidlivi se ostatoci od
sru{ena crkva okolu koja ima grobovi gradeni od
kameni plo~i so orientacija istok-zapad. Crkvata
ima dimenzii od 15 x 8 m i e yidana od kr{en kamen
i varov malter. Vo apsidata, na mestoto na ~esnata
trpeza ima del od vertikalno postaven mermeren
stolb. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 1
hektar.
Gagi} G., 1980/81, 89. (E.M., T.J., G.F.)
Plo~a, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severno od seloto, vo poleto na desniot breg na
Crna Reka, obrabotuvaj}i ja zemjata, me{tanite
na{le pove}e grobovi.
Gagi} G., 1980/81, 89. (E.M., T.J., G.F.)
8. VIROVO
Gumni{te, srednovekovna naselba i crkva. Crkvata
Sv. Petka, {to se nao|a 500 m severoisto~no od
seloto, e izgradena vrz temelite od postara crkva.
Spored ka`uvaweto na Petre ‡ selskiot kova~, pri
kopaweto na temelite (vo 1935 g.) bile najdeni
fragmenti od fresko`ivopis. Okolu crkvata ima
mno`estvo grade`en materijal, a vo nejzinata ne-
posredna okolina ostatoci od pove}e objekti gra-
deni od kr{en kamen i kal. Isto taka, konstatira-
ni se i grobovi gradeni od kameni plo~i, postaveni
vo pravec istok‡zapad. (E.M., T.J., G.F.)
Dolno Virovo, srednovekovna neselba, crkva i nek-
ropola. Na okolu 500 m jugoisto~no od seloto, od
desnata strana na patot, na povr{ina od nekolku
hektari se nao|aat ostatoci od temeli na objekti,
crkva i grobovi gradeni od kameni plo~i. (E.M.,
T.J., G.F.)
Sv. Bogorodica Pre~ista, srednovekovna crkva. Vi-
soko vo planinata, na 3 km severozapadno od seloto
se nao|a mala ednokorabna crkva okolu koja ima
tragi od postar objekt. (E.M., T.J., G.F.)
[teuni, rudarski jami od docnoanti~koto vreme.
Na desniot breg na Virovska Reka, vo samoto selo,
poto~no sproti ku}ata na Nikodin Stankovski,
ima stari rudarski jami vkopani vo karpa na 3 m
nad koritoto na rekata. Imaat otvor so forma na
trapez so dimenzii od 1,70 m (visina) i 1,20 m
({irina). Na 5 m vnatre vo jamata ima ostatoci od
izgnieni gredi ‡ potpira~i. Vo neposrednata bli-
zina se nao|a u{te edna jama so pribli`no isti di-
menzii na otvorot. (A.K.)
9. GOLEMO ILINO
Visoi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Spo-
red ka`uvaweto na me{tanite, na 1,5 km severoza-
padno od seloto bila otkriena pravoagolna grobni-
ca yidana od kamen i varov malter. Vo nea nemalo
ostatoci od skeleti nitu pak grobni prilozi. (E.M.,
T.J., G.F.)
Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto i
docnoanti~koto vreme. Se nao|a na 1,2 km severois-
to~no od seloto, na visok rid {to se izdiga nad
Ilinska Reka. Na povr{inata se gledaat ostatoci
od odbranben yid ‡ bedem, a vo ogradeniot prostor
ima fragmenti od docnorimski kerami~ki sadovi,
pitosi i mno`estvo grade`en materijal. Najdeni
se i pove}e moneti od IV-VI vek (Konstantin I, Jus-
tinijan I), kako i predrimski moneti od Aleksan-
dar III, kovani vo Pela. Monetite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} I., TIR, 57; Mikul~i} G., 1987, 182. (G.M.)
Prisoi, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na oddale~enost od okolu 2 km severoisto~-
no od seloto, na povr{ina od 1 hektar se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi, a spored
ka`uvawata na selanite, bile otkrieni grobovi
„na dve vodi“ gradeni od teguli.
Gagi} G., 1980/81, 90. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva i nekropola. Na
isto~niot kraj na seloto se nao|a crkvata Sv. Pet-
ka, izgradena vo 1874 godina, i toa vrz temelite na
postara crkva. Vo nejzinata neposredna blizina
ima masivni plo~i od grobni konstrukcii.
Gagi} G., 1980/81, 90. (E.M., T.J., G.F.)
Staro Selo, srednovekovna naselba. Na 3‡4 km se-
veroisto~no od seloto, vo neposrednata blizina na
crkvata Sv. Ilija, koja bila podignata vrz stari
temeli, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal.
Gagi} G., 1980/81, 90. (E.M., T.J., G.F.)
10. GRAI[TE
Gradi{te, gradi{te od ranoanti~koto i docnoan-
ti~koto vreme. Smesteno e na visok konusen rid so
zaramneto plato, opkru`eno od tri strani so re~ni
dolini. Ogradeno e so tri pojasi od odbranbeni
yidovi gradeni od kamen bez malter, koi vo vid na
terasi opfa}aat prostor od okolu 10 hektari. Po
povr{inata se sre}avaat mnogubrojni fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Najdeni se pove}e od 200 moneti od IV-II vek pred
n.e. Vo zapadnoto podno`je se otkopani grobovi so
zlaten nakit. Na najvisokoto plato, ostatocite od
ranoanti~koto gradi{te, koi se na povr{ina od
okolu 3 hektara, se opfateni so docnoanti~kiot
bedem yidan od kr{en kamen i varov malter. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i moneti. Vo ju`noto podno`je na ridot, nad
selskoto u~ili{te e otkopan pogolem broj grobovi
gradeni od kameni plo~i vo koi me|u prilozite
imalo i moneti od IV vek. Predlo`ena e
identifikacija so deuriopskiot grad BRYANION.
Naodite se smesteni vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje i vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} I., 1966, 64; Mikul~i} I., TIR, 60; Mikul~i} G.,
1987, 182. (G.M.)
Prevalec, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
padinite na Grai{ka ^uka, {to se nao|a na 1,5 km
severno od seloto, me{tanite na{le pove}e grobo-
vi gradeni od kameni plo~i. I denes na povr{inata
se sre}avaat kameni plo~i od grobni konstrukcii.
Gagi} G., 1980/81, 91. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Se nao|a na 1 km
severoisto~no od seloto. Ima mali dimenzii i e
za~uvana vo temelite.
Gagi} G., 1980/81, 91. (E.M., T.J., G.F.)
Crkvi{te, starohristijanska crkva. Na 1 km sever-
no od seloto, na povr{ina od 30 x 15 m se zabele-
`uva gramada od grade`en materijal (kr{en kamen
i teguli). Mestoto se po~ituva kako vakafsko.
Gagi} G., 1980/81, 91. (E.M., T.J., G.F.)
11. DEMIR HISAR
Grn~arnica, utvrduvawe ‡ refugium od docnoan-
ti~koto vreme. Na visok planinski srt {to se nad-
136
XI. DEMIR HISAR
visnuva nad dolinata na Crna Reka, oddale~en 1,5
km isto~no od seloto, ima zaramneto plato na koe
se nao|aat ostatoci od odbranben yid. Na povr{i-
nata se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, teguli i mno`estvo kr{en kamen.
(G.M.)

12. DOLENCI

Stari Ku}i, srednovekovna naselba.

Gagi} G., 1980/81, 91. (D.G.)

13. EDINAKOVCI

Vo seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Pri

izgradbata na selskite ku}i bile otkrivani osta-
toci od objekti. Najdeni se nekolku pitosi, pove}e
moneti, a vo selskite dvorovi se sre}avaat i frag-
menti od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi.
Monetite se ~uvaat kaj M. Najdenovski. (A.K.)

Stevano Lozje, nekropola od docnoanti~koto vre-

me. Na okolu 100 m isto~no od seloto bile najdeni
grobovi gradeni od mermerni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 51; Gagi} G., 1980/81, 92. (E.M., T.J.,
G.F.) Vo seloto, s. Edinakovci. ‡ Postament so gr~ki natpis

Crkvi{te, starohristijanska crkva i nekropola.

Na okolu 2 km ju`no od seloto se gledaat ostatoci 14. @VAN
od objekt yidan od kr{en kamen i varov malter.
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
Spored ka`uvawata na me{tanite, vo negovata ne-
vreme.
posredna blizina bile otkrieni pove}e grobovi.
Mikul~i} I., TIR, 138. (D.G.)
Mikul~i} I., TIR, 51. (E.M., T.J., G.F.)
Latinska Crkva ‡ Sv. Dimitrija, srednovekovna
crkva. Na 1 km severoisto~no od seloto, desno od
patot Bitola-Ki~evo se nao|a mala crkvi~ka vo
koja e za~uvan natpis postaven nad zapadniot vlez
od vnatre{nata strana, na koj e navedena izgradba-
ta na crkvata vo 1634 godina. (E.M., T.J., G.F.)

Majdani{te, naselba i topilnica od docnoanti~-

koto vreme. Na visokiot vrv Stavrakovo, {to se
izdiga nad selata @van i Sopotnica, vo mestoto
kade sи u{te se kopa ruda se otkrieni mnogubrojni
ostatoci od topena `elezna ruda, fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i dru-
go. (A.K.)

Manastir Sv. Arangel, srednovekovna crkva i nek-

ropola. Na 1,5 km severno od patot Bitola-Ki~evo
i na 1 km severoisto~no od lokalitetot Gradi{te
se nao|a noviot manastir, podignat vrz stari teme-
li. Okolu nego se rasfrleni grobni plo~i, a spo-
red ka`uvaweto na me{tanite, bile otkopani po-
ve}e grobovi.
Gagi} G., 1980/81, 92. (E.M., T.J., G.F.)

137
XI. DEMIR HISAR
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Na 1 km jugois-
to~no od seloto se nao|a novata crkva podignata na
kultno mesto, odnosno, spored ka`uvawata na me{-
tanite, vrz temelite od postara crkva ‡ drvena
crkva.
Gagi} G., 1980/81, 92. (E.M., T.J., G.F.)
Seli{te ‡ Gradi{te, utvrdena naselba od docno-
anti~koto vreme. Na blaga viso~inka severno od
patot Bitola-Ki~evo, do osnovnoto u~ili{te
„Bra}a Miladinovci“ se gledaat ostatoci od grade-
`en materijal, fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i drugo. (E.M., T.J., G.F.)
15. @ELEZNEC
Vo Garon, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 1,2 km ju`no od seloto, pri obra-
botuvaweto na zemjata me{tanite otkrile mnogu-
brojni ostatoci od topena `elezna ruda, fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i dr.
Gagi} G., 1980/81, 93. (E.M., T.J., G.F.)
Gradi{te, utvrdena naselba od ranoanti~koto vre-
me, opidum od docnoanti~koto vreme i srednove-
kovna tvrdina. Se nao|a vo neposrednata blizina
na seloto, od levata strana na patot Bitola‡Ki-
~evo, na nizok izdol`en rid so strmni padini kon
sostavot na Crna Reka i malata pritoka. Lokali-
tetot e te{ko pristapen, dominira nad celiot pre-
del i ja nadgleduva dolinata na Golema Reka. Tvr-
dinata gi sledi konturite na ridot i ima elipso-
vidna forma so povr{ina od okolu 3 hektari. Od-
branbeniot bedem e cvrst, graden od kamen i varov
malter, i delumno e obnoven vo srednovekovieto.
Na isto~nata strana bedemot mo`e da se sledi vo
celost, a na oddelni mesta jasno mu se ocrtuva vnat-
re{niot rab. Na isto~nata strana se gledaat
ostatocite od vleznata porta, a na severniot agol
se nao|aat impozantni ostatoci od kula. Po povr-
{inata na gradi{teto se zabele`uvaat temeli od
pove}e objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli, zgura od topena `elezna ruda, kako
i mno`estvo grade`en materijal. Vo neposrednata
blizina na bregot na Crna Reka se otkrieni pove}e
grobovi od docnoanti~koto vreme.
Jiri~ek K., 1952, 207; Vizantijski izvori, 1966.
(E.M., T.J., G.F.)
Darkojca, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1,2 km severno od seloto, po povr{inite na
nivite se gledaat gramadi od grade`en materijal,
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (E.M., T.J.,
G.F.)
Spilje, naselba od docnoanti~koto vreme. Smeste-
na e na 1,3 km zapadno od seloto. Pri obrabotuva-
weto na zemjata me{tanite naiduvale na ostatoci
od objekti gradeni od kamen i varov malter. (E.M.,
T.J., G.F.)
16. @UR^E
Ba~ili{te, sakralen objekt i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Na 1,5 km severno od seloto se
otkrieni grobovi, a vidlivi se i gramadi od grade-
`en materijal. Spored iskazite na me{tanite, bi-
le najdeni kadilnica i drugi materijali.
Gagi} G., 1980/81, 93. (E.M., T.J., G.F.)
Dabliki, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile ot-
kopani nekolku grobovi gradeni od kameni plo~i
postaveni vo pravec istok-zapad, temeli od crkva i
od ku}i. Denes na povr{inata se gledaat par~iwa
od pokrivni }eramidi. Lokalitetot se nao|a 1,5 km
ju`no od seloto.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
Qubov Kamen, naselba od neolitskoto vreme.
Gagi} G., 1980/81, 93. (D.G.)
Martinec, srednovekovna naselba. Na 2 km vo pra-
vecot na seloto Ostrilci, pri obrabotuvaweto na
nivite me{tanite naiduvale na yidovi gradeni od
kamen i kal, pitosi i dr. Vo eden pitos bile najde-
ni stari pari. Postoi predanie deka na ova mesto
se nao|alo nekoga{noto selo @ur~e. Monetite ne
se za~uvani.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Na
rastojanie od 500 m zapadno od seloto se gledaat
ostatoci od sru{ena crkva okolu koja ima kameni
plo~i od grobni konstrukcii.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
17. ZAGORI^E
Kalu|erska Reka, srednovekovna crkva. Pome|u
selata Zagori~e i Strugovo, spored ka`uvaweto na
me{tanite, se nao|ale ostatoci od manastirot Sv. -
Antonij. Toponimot na lokalitetot upatuva na
mo`no postoewe na sakralen objekt.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
Ku}i{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 300
m zapadno od seloto, pri obrabotuvaweto na zem-
jata me{tanite otkrivale ostatoci od temeli na
ku}i gradeni od kamen i kal. Po povr{inata na ni-
vite ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
dr. Vo dvorot na Alekso Trenevski se ~uva golem
pitos, kako i pove}e par~iwa od drugi pitosi.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
18. ZA[LE
Dabovja, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na planinskiot srt pome|u dolovite Malin-
ski i Ralja, vo gorniot kraj na nivata na Stojan Tu-
turevski se gledaat ostatoci od topena `elezna
138
XI. DEMIR HISAR
ruda, fragmenti od pitosi, pokrivni }eramidi i
mno`estvo grade`en materijal (kr{en kamen).
(A.K.)
Ja~mi{te, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km zapadno od mesnosta Karai~e i 4 km
zapadno od seloto, vo nivata na Stame Fidanovski
se sre}avaat ostatoci od topena `elezna ruda i
mnogu grade`en materijal (kamen i pokrivni }era-
midi). Bile najdeni i pove}e rimski moneti koi se
~uvaat kaj sopstvenikot na nivata. (A.K.)
Kale ‡ Grad, srednovekovna utvrdena naselba. Se
nao|a na 2 km isto~no od seloto, na rit~e visoko
okolu 300 m i so izvonredna strategiska polo`ba.
Kaleto ima forma na nepravilen ~etiriagolnik so
dimenzii: 100 m vo pravecot istok-zapad i 50 m vo
pravecot sever-jug. Ogradeno e so dva odbranbeni
yida {iroki okolu 2 m. Po povr{inata ima grade-
`en materijal, a se sre}avaat i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. Otkrieni se delovi od instalacija
na vodovod koj doa|al od mesnosta Krasta {to e vo
neposrednata blizina.
Gagi} G., 1980/81, 94. (E.M., T.J., G.F.)
Karai~e, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo nivata na Krste Popovski, {to se nao|a
3,5 km zapadno od seloto, se sre}avaat ostatoci od
topena `elezna ruda, fragmenti od pitosi, pokriv-
ni }eramidi i drug grade`en materijal. (A.K.)
Ku}i{te, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo nivata na Stojan Trajanovski i vo sosed-
nite nivi, koi le`at na 500 m zapadno od seloto, se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i mno`estvo zgura od topeno
`elezo.
Gagi} G., 1980/81, 95. (A.K.)
Na Ku}i{ta ‡ Na Viron, nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 500 m zapadno od seloto,
vo nivite na Spasenovci i Tekalovci se otkrieni
grobovi gradeni od kameni plo~i. Na terenot ne se
konstatirani nikakvi ostatoci.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
Staro Ko~i{te, srednovekovna naselba. Vo atarot
na seloto, na oddale~enost od okolu 7-8 km ju`no,
spored ka`uvawata na me{tanite, se nao|alo sta-
roto selo.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
19. KUTRETINO
Leska, srednovekovna naselba. Spored za~uvanata
legenda, na ova mesto se nao|ala golema naselba
pod imeto Leskoec ili Leska ili, kako {to me{ta-
nite ja narekuvaat u{te, Staro Kutretino. Vo nea
imalo mnogu bogata crkva {to ja uni{tile Turci-
139
XI. DEMIR HISAR
te. Stolbovite i kamenite blokovi bile odneseni
vo seloto Gope{ i vgradeni vo tamo{nata crkva.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
severoisto~niot agol na oltarniot del na crkvata,
{to e izgradena vo 1953 godina, e vgraden del od
mermerna plo~a so reljefna pretstava. Ne e poz-
nato od kade bil donesen mermerot. (E.M., T.J., G.F.)
20. LESKOVO
\ur|a, srednovekovna crkva. Na 1 km zapadno od
seloto se gledaat gramadi od grade`en materijal.
Spored Jon~e Taleski, na toa mesto se nao|ala
stara crkva posvetena na sv. \or|i.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
Ilinica, srednovekovna crkva. Na 1,5 km isto~no
od seloto se gledaat urnatini od stara crkvi~ka,
posvetena na sv. Ilija.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Na okolu 1,5
km ju`no od seloto, na granicata so sinorot na
seloto Boi{ta, desno od patot se gledaat gramadi
od grade`en materijal od stara crkva.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
21. MALO ILINO
Grai{ta, topilnica od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Miladin Dimovski, {to se nao|a 3 km
jugozapadno od seloto, se sre}avaat ostatoci od to-
pena `elezna ruda. Otkrieni se golemi dupki so
kru`na forma za koi se smeta deka se okna od stari
rudarski kopovi. (A.K.)
Kalec, topilnica od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km isto~no od seloto, na leviot breg na potokot
Poreka, vo nivata na Kosta Ko~ovski se sre}ava
zgura od topena `elezna ruda. (A.K.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Zapadno od seloto,
na mala viso~inka se nao|ala mala ednokorabna
crkvi~ka. Pri izgradbata na novata crkva bil upo-
trebuvan star grade`en materijal (bigor i par~i-
wa od delkanici). (E.M., T.J., G.F.)
Sv. Pre~ista, srednovekovna crkva i nekropola.
Novata crkva, izgradena vo 1979 godina, {to se na-
o|a 1,5 km od seloto, od levata strana na patot, e
podignata vrz stari temeli. Vo neposrednata bli-
zina na crkvata ima kameni plo~i od grobni kon-
strukcii postaveni vo pravec istok-zapad. (E.M.,
T.J., G.F.)
 22. MRENOGA
Bela Zemja, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Gagi} G., 1980/81, 95. (D.G.)
Bori~ino, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 500 m zapadno od seloto i na 100 m od patot, na
prostor od okolu 2 hektara, vo nivite, a posebno vo
nivata na Risto Trajanovski ima mno`estvo osta-
toci od naselba i nekropola. Pri oraweto me{ta-
nite naiduvale na temeli od yidovi na objekti.
Vojne Mir~evski ovde otkopal grob so konstrukci-
ja od kameni plo~i, vo koj na{ol kerami~ki sad,
belezici od bronza i prsten. Na lokalitetot e naj-
dena i skulptura so mali dimenzii, koja e odnesena
vo Zavodot i muzej vo Bitola. Naodite od grobot
bile zagubeni.
Gagi} G., 1980/81, 95. (E.M., T.J., G.F.)
Grn~ari, naselba so topilnica i nekropola od
docnoanti~koto vreme. Se nao|a na 3 km isto~no od
seloto, na zaramneto plato. Vo nivata na Risto
Markoski ima mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi, kako i golemo
koli~estvo zgura od topeno `elezo, a vo nejziniot
dolen del se otkrieni pove}e grobovi. (A.K.)
Kalu|erica, osamen objekt od rimskoto vreme. Na
1,8 km od seloto i na okolu 3 km od patot Bitola-
Ki~evo, Golema Reka go ima izmesteno svoeto kori-
to pri {to e zase~en breg visok 7 m. Vo profilot
na bregot se gledaat ostatoci od yidana konstruk-
cija, tuli i mnogu sa|i, {to se nao|aat na dla-
bo~ina do 2,5 m pod povr{inata. Spored tra-
pezoidnite tuli se dobiva vpe~atok deka se raboti
za objekt so la~na konstrukcija. Bidej}i na terenot
se sre}avaat i tuli so kru`en otvor za protok na
vozduh, bi mo`elo da se pretpostavi deka se raboti
za pe~ka, vo golem del uni{tena od rekata. Spored
ka`uvaweto na me{tanite, na lokalitetot bil
najden kantar koj e zaguben.
Gagi} G., 1980/81, 96. (E.M., T.J., G.F.)
Sredno Seli{te, naselba i topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na 600 m jugozapadno od lokalite-
tot Grn~ari, vo nivata na Stefan Todorovski, {to
zafa}a povr{ina od nekolku dekari, se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi, mno`estvo kr{en kamen i zgura od tope-
no `elezo. (A.K.)
23. MURGA[EVO
[uti Manastir ‡ Sv. Toma, srednovekovna crkva.
Na okolu 3 km severoisto~no od seloto, vo mestoto
kade {to se dopiraat atarite na selata Vardino i
Murga{evo, se gledaat urnatini od crkva so osnova
vo forma na trikonhos i so dimenzii od 18 x 7,10 m.
Yidovite, ~ija {irina iznesuva 0,60 m, se za~uvani
namesta vo visina i do 4 m. Crkvata bila `ivo-
pisana vo fresko-tehnika. Okolu nea ima golem
prostor ispolnet so gramadi od grade`en materi-
jal {to im pripa|a na urnatite konaci i drugite
pomo{ni zgradi. Ju`no od crkvata ima grob pokri-
en so dve kameni plo~i, so orientacija istok-zapad.
(E.M., T.J., G.F.)
24. NOVO SELO
Vidrauci, srednovekovna naselba i nekropola. Se
nao|a na 1 km ju`no od seloto, na desniot breg na
rekata @aba. Spored ka`uvaweto na Risto Ando-
novski, pri obrabotuvaweto na zemjata otkrival
temeli yidani od kr{en kamen i kal, a isto taka i
grobovi so konstrukcii od kameni plo~i, posta-
veni vo nasoka istok-zapad. Vo eden od niv bil
najden kerami~ki sad.
Gagi} G., 1980/81, 97. (E.M., T.J., G.F.)
Nad seloto, srednovekovna naselba, crkva i nekro-
pola. Spored predanijata, na 400 m zapadno od selo-
to se nao|alo nekoga{noto „^erkesko“ selo. [to se
odnesuva do Novo Selo, toa le`i vo krugot na ma-
nastirot koj e na 300 m isto taka zapadno od seloto.
Ostatocite od manastirskata crkva se gledaat i
imaat dimenzii od 10 x 5 m. Crkvi~kata bila
gradena od kr{en kamen i varov malter. Okolu nea
se otkrieni grobovi od kameni plo~i so orienta-
cija istok‡zapad. Spored ka`uvaweto na me{tani-
te, vo grobovite bile nao|ani srpovi, kerami~ki
sadovi i drugi prilozi koi denes ne se za~uvani.
Gagi} G., 1980/81, 97. (E.M., T.J., G.F.)
Nad crkvata Sv. Arangel, srednovekovna crkva. Na
okolu 100 m nad crkvata Sv. Arangel se otkrieni
temeli od postara crkva yidana so kamen i varov
malter.
Gagi} G., 1980/81, 97. (E.M., T.J., G.F.)
Rakinski Dol, srednovekovna naselba i nekropola.
Vo nivata na Stojan Veljanovski, koja e na 1 km
isto~no od seloto, se otkrieni yidovi od objekti i
pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i.
Gagi} G., 1980/81, 96. (E.M., T.J., G.F.)
25. OBEDNIK
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Me{tanite lokalitetot go vikaat
u{te „Ku}ata na Kralot“. Se nao|a na okolu 500 m
severozapadno od seloto, na visok rid {to domini-
ra nad okolniot teren. Na samiot vrv, koj e zaram-
net, se gledaat konturi od odbranben bedem yidan
od kamen i varov malter, ~ija {iro~ina od 1,90 m e
za~uvana na severozapadnata strana. Po povr{ina-
ta na kaleto ima tragi od yidovi na drugi objekti,
gramadi od grade`en materijal, kako i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. (E.M., T.J., G.F.)
Stara Korija ‡ Manastiri{te, srednovekovna crk-
va. Na 2,5 km severozapadno od seloto se otkrieni
140
XI. DEMIR HISAR
yidovi od objekt graden od kr{en kamen so varov
malter. Sudej}i spored toponimot, mo`e da se pret-
postavi deka se raboti za ostatoci od sakralen ob-
jekt. (E.M., T.J., G.F.)

Stari Lozja, naselba i topilnica od docnoanti~-

koto vreme. Vo nivata na Trajan To{evski i vo
okolnite nivi se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, mno`estvo grade`en materijal i
zgura od topena `elezna ruda. Lokalitetot se nao|a
na okolu 1,5 km severoisto~no od seloto. (E.M., T.J.,
G.F.)

Suva Reka, sakralen objekt i nekropola od docno-

anti~koto vreme. Vo podno`jeto na tvrdinata na
lokalitetot Kale, pri izgradbata na patot za selo-
to Boi{te se otkrieni ostatoci od crkva i nekro-
pola. Zafaten e jugozapadniot del na objektot, od-
nosno ju`niot del od narteksot. Zavodot i muzej od
Bitola izvr{il za{titno iskopuvawe. Po povr{i-
nata na terenot se sre}avaat fragmenti od teguli,
bigor i drug grade`en materijal. Severoisto~no od
crkvata se otkrieni grobovi od kameni plo~i ‡ tip
cista, a najdena e i nadgrobna stela od bel mermer
so gr~ki natpis koja se ~uva vo selskata pro-
davnica. (E.M., T.J., G.F.)

26. PRIBILCI

Nad seloto ‡ Stara Crkva, srednovekovna crkva i

nekropola. Na okolu 100 m severno od seloto, na
blagata padina na koja e izgraden dene{niot rezer-
voar za voda se nao|a gramada od grade`en materi-
jal od crkva. Okolu nea se zabele`uvaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii.
Gagi} G., 1980/81, 98. (E.M., T.J., G.F.)

Samonikojca, topilnica od docnoanti~koto vreme.

Vo nivata na Kole Mir~eski, {to se nao|a 1,5 km
severno od seloto, se sre}avaat mnogubrojni osta-
toci od topena `elezna ruda. Suva Reka, s. Obednik. ‡ Nadgrobna stela
Gagi} G., 1980/81, 98. (A.K.)

Stara Raslojca, srednovekovna naselba. Na 2 km

severozapadno od seloto i na okolu 200 m desno od
patot {to vodi za Novo Selo, spored ka`uvaweto
na me{tanite, se nao|alo staroto selo Rastojca,
odnosno Raslojca. Vo neposrednata blizina ima
mineralna voda. Pri obikolka na terenot ne se
zabele`ani nikakvi ostatoci.
Gagi} G., 1980/81, 98. (E.M., T.J., G.F.)
Staro Selo ‡ Mala Maska, srednovekovna naselba
i nekropola. Na prostorot na sega{noto selo pri
izgradbata na ku}ite bile otkrieni temeli od ob-
jekti i grobovi gradeni od kameni plo~i. Spored
me{tanite, na toa mesto se nao|alo staroto selo.
Gagi} G., 1980/81, 98. (E.M., T.J., G.F.)
27. RADOVO
Grama|e, naselba so nekropola i rudnik od rimsko-
to vreme. Na 1,5 km severno od seloto, vo mesnosta
Dolna Livada ima rudnik za mermer so razni boi
(bela, sina, siva i rozova). Okolu nego ima tragi od
rudarska naselba na koja upatuvaat fragmentite od
kerami~ki sadovi, imbreksi i pokrivni }eramidi
{to se vidlivi po povr{inata. Vo nivata na Jane
Koleski bile otkopani pove}e grobovi koi
pretstavuvaat del od nekropola.
Keramid~iev A., 1987, 118. (A.K.)
Klainec, srednovekovna nekropola. Na okolu 800 m
severno od seloto se gledaat konturi na grobovi
gradeni od kameni plo~i. (E.M., T.J., G.F.)

141
XI. DEMIR HISAR
Krasta, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na lokalitetot Manastiri{te se zabele-
`uvaat konturi na grobovi gradeni od golemi
kameni plo~i, postaveni vo nasoka istok-zapad.
(E.M., T.J., G.F.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Spored ka`u-
vaweto na me{tanite, na okolu 800 m zapadno od
seloto imalo manastir so konaci. Mestoto i denes
se po~ituva kako vakafsko. Po povr{inata na te-
renot ima gramadi od grade`en materijal. (E.M.,
T.J., G.F.)
28. SVETA
Stari Grobi{ta ‡ Crkvi{te, srednovekovna crkva
i nekropola. Na okolu 200 m jugozapadno od seloto
vo 1970 godina e izgradena nova crkva Sv. Petka.
Taa e podignata vrz stari temeli, koi se vidlivi,
{to с pripa|ale na nekoga{nata crkva Sv. Pante-
lejmon. Okolu crkvata se otkrieni grobovi grade-
ni od kameni plo~i, so orientacija istok-zapad. Vo
sega{nata crkva se nao|a ~esna trpeza od mermeren
blok so natpis posveten na `itel od seloto.
Gagi} G., 1980/81, 99. (E.M., T.J., G.F.)
[iroka Leska, srednovekovna naselba i nekropola.
Na 2 km jugoisto~no od seloto, vo gusto obrasnata
mesnost se otkrieni temeli od objekti i grobovi.
Po povr{inata se gledaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Gagi} G., 1980/81, 99. (E.M., T.J., G.F.)
29. SLADUEVO
Svetec, srednovekovna naselba i nekropola. Zapad-
no od seloto, na levata strana od patot za Ki~evo,
spored ka`uvawata na Boris Doj~inovski i Tanas-
ko Traj~eski, se nao|alo staroto selo. Na terenot
ne se zabele`uvaat nikakvi ostatoci. (E.M., T.J.,
G.F.)
30. SLEP^E
Gorni Ku}i, srednovekovna naselba. Na 1.300 m za-
padno od seloto, vo nivata na Vlado Pupul~evski
se gledaat gramadi od grade`en materijal, a spored
ka`uvaweto na Jon~e Don~evski, na ovoj lokalitet
bile najdeni i pitosi. Eden od pitosite se ~uva vo
manastirot Sv. Jovan. (E.M., T.J., G.F.)
Grama|e, naselba od helenisti~koto vreme. Na 200
m severoisto~no od seloto se otkrieni temeli od
objekti, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, a bile najdeni i moneti. Edna
moneta na Filip II se ~uva vo Zavodot i muzej vo
Bitola. (E.M., T.J., G.F.)
Dobromirovo, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 3 km severozapadno od seloto vo 1970 godina e
izgradena crkvata Sv. Bogorodica vrz temelite od
postara crkva. Okolu nea se konstatirani grobovi
gradeni od kameni plo~i. (E.M., T.J., G.F.)
31. SLOE[TICA
Zavrtok, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severoisto~no od seloto i na okolu 100 m od
levata strana na patot {to vodi za seloto, vo ni-
vata na Selviovci, {to zafa}a povr{ina od okolu
0,5 hektara, po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i mno`estvo
grade`en materijal. (E.M., T.J., G.F.)
32. SMILEVO
Staro Selo, srednovekovna naselba. Na mestoto na
Staro Selo, spored predanieto, bilo locirano sta-
roto selo Smilevo. (E.M., T.J., G.F.)
33. SOPOTNICA
Bunari{te, srednovekovna naselba. Na 2 km zapad-
no od seloto se gledaat ostatoci od urnati objekti.
Na ovoj teren minuval patot {to gi povrzuval
Dolenci, Brezovo i Ki~evo. (E.M., T.J., G.F.)
Izvor, sakralen objekt i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 1,5 km severozapadno od seloto
se nao|a gramada od grade`en materijal (kr{en ka-
men, varov malter). Pri kopaweto na kanalot za
vodovod na ovoj lokalitet e otkrien grob graden od
kameni plo~i i vo nego e najden kerami~ki sad koj
denes ne e za~uvan. (E.M., T.J., G.F.)
Krai{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1,5 km ju`no od seloto se nao|a gramada od
grade`en materijal. Spored predanieto, ovde se na-
o|ala crkva, a vo neposrednata blizina bile ot-
krivani i grobovi. (E.M., T.J., G.F.)
Crkvi{te, sakralen objekt od docnoanti~koto vre-
me. Na 1,5 km severoisto~no od „Carski most“ na
Crna Reka, na terenot se zabele`uva gramada od
grade`en materijal. Spored predanieto, me{tani-
te smetaat deka e od sru{ena crkva. (E.M., T.J., G.F.)
34. STRUGOVO
Miqo ^e{me ‡ Pajn~ari, nekropola od ranoan-
ti~koto vreme. Na 1,6 km severozapadno od seloto,
na prostor obrasnat so dabova i leskova {uma jasno
se ocrtuvaat konturite na pove}e grobovi. Spored
ka`uvaweto na Stojan Ognenoski od seloto Stru-
govo, vo 1937 godina ovde bile izvr{eni arheolo{-
142
XI. DEMIR HISAR
ki iskopuvawa od strana na Buda Borisavqevi} (?)
i pritoa bile otkrieni pove}e grobovi vo koi ima-
lo belezici, prsteni, moneti i kerami~ki sadovi ‡
pajnci. Na terenot jasno se ocrtuvaat sondite iako
mestoto e obrasnato so xbunovi od leska. Rasto-
janieto me|u grobovite e 3-4 m, a nivnite konturi
uka`uvaat na orientacija istok-zapad. Eden od
grobovite odnovo be{e is~isten i mo`e{e da se
zaklu~i deka vo 1937 godina se iskopuvalo samo
jadroto na grobot so cel da se izvadat prilozite.
Stranite na grobot se formirani od krupni kame-
wa, ramno isklepani od vnatre{nata strana. Okolu
sondite ima dosta rasfrleni kamewa od {to se
dobiva vpe~atok deka grobovite bile pokrieni so
tumuli od kamen. Otkrieniot materijal, spored
ka`uvaweto, bil odnesen vo Narodniot muzej vo
Belgrad.
Gagi} G., 1980/81, 101. (E.M., T.J., G.F.)
35. SUVO GRLO
Gorna Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
300 m severozapadno od seloto, vo neposrednata
blizina na lokalitetot Ku}i{ta, vo 1941 godina e
izgradena crkva posvetena na sv. Bogorodica. Crk-
vata e izgradena vrz temelite od stara crkva, gra-
dena od kr{en kamen i varov malter, a na yidovite
imalo i fresko`ivopis. Okolu crkvata bile ot-
krieni i grobovi gradeni od kameni plo~i, so
orientacija istok-zapad. (E.M., T.J., G.F.)
36. SUVODOL
Ba~ili{te, srednovekovna naselba. Na 1 km isto~-
no od seloto, spored ka`uvaweto, me{tanite pri
obrabotuvaweto na zemjata naiduvale na temeli od
postari objekti. (E.M., T.J., G.F.)
Duwi, srednovekovna crkva. Na 1-2 km od seloto i
ju`no od patot za seloto Drevenik, spored ka`uva-
weto na me{tanite, imalo ostatoci od stara crk-
XII. KAVADARCI
1. Begni{te................................................................. 144
2. Bojan~i{te ............................................................. 144
3. Bohula ...................................................................... 144
4. Bru{ani .................................................................. 145
5. Vata{a ..................................................................... 145
6. Vozarci ................................................................... 145
7. Gali{te ................................................................... 146
8. Garnikovo ............................................................... 146
9. Gli{i} .................................................................... 146
10. Gorna Bo{ava......................................................... 147
11. Grbovec .................................................................... 147
12. Dabni{te ................................................................ 147
143
XI. DEMIR HISAR
vi~ka. Na terenot se ocrtuva gramada od grade`en
materijal. (E.M., T.J., G.F.)
Spaiska ^e{ma, srednovekovna crkva. Se nao|a vo
neposrednata blizina na seloto. Spored veruvawe-
to kaj me{tanite, na ova mesto postoela stara crk-
va. (E.M., T.J., G.F.)
Crkva Sv. Bogorodica, starohristijanska bazili-
ka. Crkvata Sv. Bogorodica e izgradena vrz teme-
lite na trikorabna bazilika od koja se za~uvani se-
verniot i ju`niot perimetralen yid. Okolu crk-
vata i vnatre ima pove}e mermerni blokovi. Vo
~esnata trpeza e vgradena ara so natpis vo ~etiri
reda. (E.M., T.J., G.F.)
37. CEROVO
Vragutnica, srednovekovna crkva. Na raskrsnicata
na patot Cerovo-Boi{te, pokraj Crna Reka se za-
bele`uva gramada od grade`en materijal, odnosno
ostatoci od stara crkva. (E.M., T.J., G.F.)
Kru{je, srednovekovna naselba i crkva. Na 1,5 km
zapadno od seloto se otkrieni ostatoci od temeli
na pove}e objekti, a tuka e izgradena i crkvata Sv.
Ilija, i toa vrz temelite na stara crkva. (E.M., T.J.,
G.F.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Na okolu 500 m
zapadno od seloto se nao|a malata crkvi~ka Sv.
Petka izgradena vo ponovo vreme, i toa vrz stari
temeli. Yidana e od kamen i kal, bez apsida, so di-
menzii vo osnovata od 4,5 x 2,5 m. Okolu nea po po-
vr{inata nema nikakvi arheolo{ki tragi. (E.M.,
T.J., G.F.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 1 km severois-
to~no od seloto, vo nivata na Lazovci ima gramada
od grade`en materijal {to с pripa|a na sru{ena
crkva. (E.M., T.J., G.F.)
13. Debri{te ................................................................ 147
14. Dobrotino .............................................................. 148
15. Drago`el ................................................................ 148
16. Dradwa .................................................................... 148
17. Drenovo ................................................................... 148
18. Kavadarci ............................................................... 150
19. Kamen Dol .............................................................. 151
20. Kesendre ................................................................. 152
21. Klinovo................................................................... 152
22. Konopi{te ............................................................. 152
23. Ko{ani .................................................................... 153
24. Krwevo .................................................................... 153
25. Kumani~evo ............................................................ 154
26. Majden...................................................................... 154
27. Manastirec ............................................................ 154
28. Marena..................................................................... 154
29. Mokli{te ............................................................... 154
30. Mre`i~ko ............................................................... 155
31. Mrzen Oraovec ...................................................... 155
32. Palikura ................................................................. 155
33. Pravednik ............................................................... 156
34. Radwa ....................................................................... 156
35. Raec .......................................................................... 156
36. Resava ....................................................................... 157
37. Ribarci ................................................................... 159
38. Ro`den ..................................................................... 159
39. Rosoman ................................................................... 160
40. Sirkovo ................................................................... 161
41. Sopot ....................................................................... 161
42. Stragovo .................................................................. 161
43. Trstenik .................................................................. 161
44. Fari{ ...................................................................... 161
45. ^emersko ................................................................. 162
46. [e{kovo ................................................................. 162
47. [ivec....................................................................... 162
1. BEGNI[TE
Bela Tumba, srednovekovna naselba. Na 3 km seve-
rozapadno od seloto se gledaat gramadi od grade-
`en kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi.
(@.V.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
500 m severno od seloto, na edna strmna padina {to
se spu{ta od sever kon jug. Ovde, vo lozjata na G. Ja-
kimov i D. Daskalov se nao|aat fragmenti od
arhitektonska plastika od bel mermer i fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en mate-
rijal. (@.V.)
Kula, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme i sta-
rohristijanska crkva.
Lil~i} V., 1989, 72. (D.G.)
Markovo Kale, utvrdena naselba od rimskoto vre-
me. Vo ju`niot del na atarot na seloto, na visok
rid so izvonredna polo`ba, na zaramneto plato se
gledaat ostatoci od utvrdena naselba: grade`en
kamen, fragmenti od teguli, imbreksi, a spo-
radi~no i fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V.)
Martinica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
ju`niot rab na seloto, na blaga padina {to se spu{-
ta kon jug se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (@.V.)
Pisan Kamen, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km severno od seloto i na okolu 1 km od Tik-
ve{ko Ezero, vo nivata na B. Klin~arov i vo so-
sednite nivi se otkrieni kameni plo~i od grobovi
‡ tip cista. Otkriena e i edna fragmentirana ara.
Radovanovi¢ V., 1924, 428; Vuli¢ N., Sp. LXXI, 130;
Vuli} N., 1938a, 5-6. (@.V.)
Po~ivalo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m severoisto~no od seloto, po povr{i-
nata na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal: kamen, teguli i
imbreksi. (@.V.)
Ramni{te, naselba od rimskoto vreme. Na ju`niot
del na begni{kiot atar, po povr{inite na nivite
se gledaat gramadi od grade`en kamen, fragmenti
od teguli i imbreksi, kako i mno`estvo fragmenti
od kerami~ki sadovi.
Vuli} N., 1938a, 6; Mikul~i} I., TIR, 23. (@.V.)
Suva Gora, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo lozjeto na ZIK „Vozarci“ se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, kako i mno`estvo
grade`en materijal. Otkriena e i nadgrobna stela
so starogr~ki natpis. (@.V.)
Crveno Brdo, srednovekovna naselba. Na 1 km od
seloto, od desnata strana na patot za Resava se sre-
}avaat gramadi od grade`en kamen, fragmenti od
pokrivni }eramidi, a sporadi~no i fragmenti od
kerami~ki sadovi. (@.V.)
^ermec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
jugozapadno od seloto, nad utokata na Kamenica vo
Crna Reka, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal.
Radovanovi¢ V., 1924, 428. (@.V.)
2. BOJAN^I[TE
Gradi{te, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme.
Lil~i} V., 1988-89, 118-119. (D.G.)
Lozata, naselba od docnoanti~koto vrme. Na blaga
padina {to se nao|a 2 km zapadno od seloto se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. (@.V.)
Sv. Atanas, naselba i nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Nad severoisto~niot rab na seloto, po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i gramadi od kr{en ka-
men. V. Radovanovi} izvestuva za najdeni nadgrobni
steli so gr~ki natpisi i ogromna plo~a so reljef-
na pretstava na bukranion.
Radovanovi¢ V., 1924, 419; Mikul~i} I., 1975b, 186,
197. (@.V.)
3. BOHULA
Ogra|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Nepos-
redno pred vlezot vo seloto, na zaramneto plato so
obrabotlivi nivi se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Proeva N., 1985, 123-128. (@.V.)
Petro{nica, srednovekoven rudnik. Na 8 km ju`no
od seloto, na leviot breg na rekata Petro{nica,
pri izgradbata na {umskiot pat bile otkrieni ru-
144
XII. KAVADARCI
darski jami. Otsustvoto na ostatoci od zgura uka-
`uva na toa deka rudata bila nosena na drugo mesto
za topewe. (A.K.)
Stranata, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
verno od seloto, vo podno`jeto na planinata, na
desniot breg na Bohulska Reka, vo nivata na M.
Rizov e otkrieno mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i gramadi od grade`en mate-
rijal. Eden pitos se ~uva kaj F. Nikolovski vo se-
loto Bohula. (@.V.)
4. BRU[ANI
Gradi{te, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Se
nao|a na 1,5 km severoisto~no od seloto, na izvon-
redna lokacija. Po celata povr{ina na lokalite-
tot se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli i imbreksi, a ima i dosta grade`en materi-
jal. Isto taka se gledaat i temeli od odbranben
bedem koj ima polukru`ni zajaknuvawa na aglite.
Vo gorniot del na prostorot se gledaat i temelite
na vnatre{niot bedem. [to se odnesuva do golemi-
nata na gradi{teto, toa zafa}a prostor od okolu
2,5 hektara.
Mikul~i} I., 1975b, 186-190; Mikul~i} I., TIR, 30.
(@.V.)
Ov~arov Grob, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 1 km isto~no od seloto, vo nivata na Kos-
tadin Egeecot ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal: kamen, imbreksi, te-
guli, a sporadi~no se sre}ava i zgura od topena
ruda.
Mikul~i} I., TIR, 30. (@.V.)
Staro Selo, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 4 km od seloto, od desnata strana na
patot za Vozarci, po povr{inata na nivite se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. Otkriena e i nadgrobna stela
so gr~ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 110-111; Mikul~i} I., TIR, 31.
(@.V.)
Tikve{, naselba ‡ opidum od docnoanti~koto vre-
me. Pokraj patot za seloto Resava, na okolu 1 km is-
to~no od seloto, na povr{ina od 300 x 200 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal (teguli i imbreksi). Naselbata e so
izvonredna mestopolo`ba i pogled kon dolinata na
Crna Reka.
Mikul~i} I., TIR, 30. (@.V.)
5. VATA[A
Amideja, naselba od `eleznoto vreme. Na isto~-
niot rab na seloto, na desniot breg na rekata Luda
145
XII. KAVADARCI
Mara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
so gruba faktura, ra~no izraboteni. (@.V.)
Grneica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 500 m ju`no od seloto, na desniot breg na rekata
Luda Mara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (@.V.)
Kalnica, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Nad isto~niot rab na seloto, vo nivite na
P. Nanev, \. Trajkov i R. Don~ev se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i mnogu grade`en mate-
rijal (teguli i imbreksi). Otkriena e nadgrobna
stela so gr~ki natpis i pitos koj se ~uva vo dvorot
na J. Ristov.
Vuli} N., 1938a, 21. (@.V.)
Parakelova Glava, nekropola od rimskoto vreme.
Na 1,5 km kon seloto Mokli{te, pome|u patot i
rekata Luda Mara, na desniot breg se gledaat grob-
ni konstrukcii od tipot „na dve vodi“, izvedeni so
teguli. (@.V.)
Suva ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 2 km ju`no od seloto, na patot za seloto
Mokli{te. Na povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i gramadi od grade`en materijal
(kamen, teguli i imbreksi). (@.V.)
^oralica, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto, od leva-
ta strana na patot za seloto Mokli{te se gledaat
gramadi od grade`en kamen, teguli i imbreksi, a
sporadi~no i fragmenti od kerami~ki sadovi. Vo
gorniot del na lokalitetot se otkrieni grobovi od
kameni plo~i ‡ tip cista. (@.V.)
6. VOZARCI
Golema Strana, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na leviot breg na Crna Reka, od sprotivnata
strana na lokalitetot Kale, kaj samiot vlez vo
klisurata na Crna Reka se gledaat delovi od kame-
ni plo~i od grobovi ‡ tip cista.
Radovanovi} V., 1924, 446. (@.V.)
Gr{ni~e, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
leviot breg na Crna Reka, pokraj stariot pat Ka-
vadarci-Prilep, a sega Kavadarci-selo Drenovo, vo
profilot se gledaat grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista. (@.V.)
Dolno Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na desniot breg na Crna Reka, vo neposred-
nata blizina na vlezot vo klisurata se otkrieni
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 198. (@.V.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na desniot breg na Crna Reka, na dominanten rid
so izvonredna mestopolo`ba i so pogled kon vlezot
vo klisurata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Na-
selbata zafa}a povr{ina od okolu 100 x 90 m.
Mikul~i} I., 1975b, 198. (@.V.)
^air~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na ju`-
niot rab na seloto, na desniot breg na Crna Reka se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal (kamen, teguli i imbreksi). (@.V.)
7. GALI[TE
Gali{te, depo na srednovekovni moneti. Od oko-
linata na seloto poteknuvaat 50 bakarni skifati
od XII-XIII vek koi se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Veles. (J.K.)
Gradi{te ‡ Grama|eto, naselba od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na 3 km zapadno od seloto, na
povr{ina od 150 x 100 m se sre}avaat gramadi od
grade`en materijal (kamen, imbreksi i pokrivni
}eramidi). Isto taka ima i fragmenti od pitosi i
kerami~ki sadovi. (@.V.)
Kararica, srednovekovna fortifikacija. Na 2 km
od utokata na Gali{ka Reka vo Crna Reka se sre}a-
vaat gramadi od grade`en kamen koi upatuvaat na
fortifikacija ~ie zna~ewe treba da se gleda vo
kontekstot na komunikacijata {to vrvela po tekot
na Crna Reka. (@.V.)
Raven, srednovekovna fortifikacija. Se nao|a na 4
km od seloto, na viso~inka so strategiska polo`ba
{to se izdiga nad leviot breg na Crna Reka. Na
povr{inata se sre}avaat gramadi od grade`en ka-
men i fragmenti od pokrivni }eramidi. Sekako se
raboti za edna od pozna~ajnite fortifikacii {to
go obezbeduvala patot po tekot na Crna Reka. (@.V.)
]eliite, srednovekovna kula. Na leviot breg od
Gali{ka Reka, neposredno do nejzinata utoka vo
Crna Reka ima ostatoci od osamen objekt ‡ kula.
(@.V.)
Ub~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
jugoisto~no od seloto, po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i teguli. (@.V.)
Crepi{te, depo na moneti od docnoanti~koto vre-
me. Na 6 km severno od seloto e otkrieno depo na
bronzeni moneti {to se ~uvaat vo Muzejot i gale-
rija vo Kavadarci. (@.V.)
Crkvi{te, utvrdena naselba ‡ refugium od docno-
anti~koto vreme. Vo reonot na lokalitetot Kara-
rica, na okolu 2 km od utokata na Gali{ka Reka vo
Crna Reka ima gramadi od kr{en kamen i fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i pitosi. (@.V.)
8. GARNIKOVO
Aramiska Pe{tera, nekropola od rimskoto vreme.
Na granicata me|u atarite na selata Garnikovo i
Bojan~i{te, na leviot breg na selskata reka, preku
tesen i te{ko vidliv vlez se vleguva vo mala pe{-
tera ~ii dimenzii ne se to~no definirani. Na
okolu stotina metri od vlezot se slu{a bu~ava od
reki~kata koja ponira. Vo predniot del na pe{te-
rata se vr{eni pogrebuvawa na toj na~in {to po-
kojnicite bile stavani vo izdlabeni mesta, kako
mali galerii. Interesen e faktot deka koskite na
pokojnicite se pokrieni so stalagmitska masa, so
{to se petrificirani, odnosno trajno konzervi-
rani. Najdeni se 12 bronzeni moneti, 2 belezici i 1
prsten {to se ~uvaat kaj Boro Rebula, slu`benik
na „FENI“ od Kavadarci. (@.V.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Isto~-
no od seloto, na desnata strana od asfaltniot pat
Kavadarci-Mre`i~ko, na edna impozantna visina
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i gramadi od grade`en kamen, teguli i imbreksi.
(@.V.)
Gra|a Niva, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
verno od seloto, na granicata so atarot na seloto
Dabni{te, na golema povr{ina se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i mnogu grade`en mate-
rijal od kr{en kamen, teguli i imbreksi. (@.V.)
Dabjeto, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo nivata na Trajko Don~ev, koja e na 1,5 km
ju`no od seloto, se gledaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i mnogu grade`en materijal. Ima i frag-
menti od kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡
tip cista. (@.V.)
9. GLI[I]
Gradi{te, utvrdena naselba od ranoanti~koto i
rimskoto vreme. Isto~no od seloto, na visok rid so
dominantna mestopolo`ba se gledaat ostatoci od
bedem koi uka`uvaat na postoewe na golema utvr-
dena naselba. Vo vnatre{nosta na naselbata, vo ni-
vite na K. Nastev, B. Mitrevski, G. Metodij, S.
Janev i drugi se nao|aat fragmenti od kerami~ki
sadovi i drugi arheolo{ki naodi. Isto taka, re~i-
si po celata povr{ina ima golemi gramadi od gra-
de`en materijal i fragmenti od arhitektonska i
skulpturalna plastika. Naodite se ~uvaat vo Mu-
zejot i galerija vo Kavadarci.
Vuli} N., 1938a, 11; Vuli¢ N., Sp. LXXI, 142; Kera-
mid~iev A., 1968; Mikul~i} I., TIR, 57. (@.V.)
146
XII. KAVADARCI
Gramada, naselba od neolitskoto i rimskoto vreme.
Na 1 km ju`no od seloto, pome|u patot i rekata
Luda Mara, po povr{inite na lozjata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal (kamen, teguli, imbreksi). Eden pitos se
~uva kaj Gerasim Kujunxiev. Vo nekoga{noto lozje
na Kujunxiev ima fragmenti od neolitska kerami-
ka i orudija od kremen i kamen. (B.J.)
Tanko Pat~e, vila rustika od rimskoto vreme. Na
severniot rab na seloto, na desniot breg na Luda
Mara se nao|aat ostatoci od osamen objekt. Po po-
vr{inata ima fragmenti od teguli, imbreksi i
kr{en kamen. (@.V.)
10. GORNA BO[AVA
Gradot, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Ju-
goisto~no od seloto, na dominantno plato se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. Otkriena e i kamena plo~a so gr~ki
natpis.
Vuli} N., 1938a, 11; Vuli¢ N., Sp. LXXV, 38, 119; Mi-
kul~i} I., TIR, 58. (@.V.)
Tanko Pat~e, s. Gli{i}. ‡ Mermeren stol od rimskoto vreme
Pogled, nekropola od rimskoto vreme. Ju`no od se-
loto se najdeni nadgrobni steli so gr~ki natpisi,
{to upatuva na postoewe na pomala nekropola.
Edna od stelite se ~uva vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Vuli} N., 1938a, 11; Vuli¢ N., Sp. LXXV, 38, 120-121;
Mikul~i} I.,TIR, 58. (@.V.)
Skalite, utvrdena naselba od `eleznoto i docno-
anti~koto vreme. Vo neposrednata blizina na se-
147
XII. KAVADARCI
loto, od severnata strana se gledaat ostatoci od
kameni skali {to vodele kon vrvot. Po povr{ina-
ta na terenot se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i mnogu grade`en materijal. Na kosite
padini od severnata strana na ridot isto taka ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, so taa razlika
{to se so gruba faktura i raboteni ra~no. (@.V.)
11. GRBOVEC
Preslap, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Vo neposrednata blizina na izvorot na rekata Dre-
novica se gledaat gramadi od grade`en kamen, a
sporadi~no i fragmenti od teguli. Otkrieni se
nadgrobni steli so gr~ki natpisi i moneta od im-
peratorot Aleksandar Sever.
Radovanovi¢ V., 1924, 440-441; Mikul~i} I., 1975b,
192. (@.V.)
12. DABNI[TE
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m za-
padno od seloto, od desnata strana na patot za
Resava, na edna blaga padina ima fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i gramadi od grade`en kamen. Naj-
dena e edna profilirana ara so pretstava na bukra-
nion. Arata se nao|a pred portata na V. Penkov
Mi{ev. (@.V.)
@elkovica, nekropola od rimskoto vreme. Vo loz-
jeto na K. Mano, {to se nao|a 1 km severno od selo-
to, e otkriena nadgrobna stela so pretstava na ma`
i `ena so dve deca. Otkrieni se i pove}e grobovi.
(@.V.)
Ku}i{te, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 500 m isto~no od seloto, vo lozjeto na T. Stav-
rev se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli i imbreksi. Otkriena e nadgrobna stela so
gr~ki natpis, kako i pove}e grobovi. (@.V.)
13. DEBRI[TE
Izvor, rudnik za mermer od rimskoto i docnoan-
ti~koto vreme. Na zapadniot rab na seloto, od
levata strana na dolot se konstatirani tragi od
stara eksploatacija na mermer, i toa na nekolku
mesta. Na lokalitetot ima fragmenti od pitosi.
Rudarski alatki ne se najdeni. Se pretpostavuva
deka mermerot bil upotrebuvan za izgradba na ob-
jekti vo Stobi.
Keramid~iev A., 1987, 116. (A.K.)
Kurilovo, rudnik za mermer od rimskoto vreme. Na
2 km zapadno od seloto, na eden visok rid ima tragi
od dolgogodi{na eksploatacija na mermer. Na po-
vr{inata se sre}avaat delovi od koloni i kapi-
teli, nezavr{eni i iskr{eni. Izgleda deka od ova
mesto bile vadeni golemi blokovi koi bile grubo
obrabotuvani, a potoa prenesuvani vo Stobi kade
se vr{ela definitivna obrabotka.
Keramid~iev A., 1987, 115. (A.K.)
Pod seloto, rudarska naselba od rimskoto vreme.
Ju`no od seloto se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i ostatoci od eksploatacija
na mermer. Tuka e najden i eden natpis posveten na
bogot Zevs.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 124. (@.V.)
14. DOBROTINO
Atanasica, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
sinorot na selata Dobrotino i [e{kovo, na mala
povr{ina se sre}avaat gramadi od grade`en kamen
i sporadi~no fragmenti od kerami~ki sadovi.
(@.V.)
15. DRAGO@EL
Resava, naselba od docnoanti~koto vreme. Desno od
selskiot pat za Kumani~evo, na okolu 4 km ju`no od
seloto se gledaat gramadi od grade`en materijal,
kako i fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V.)
Radovanovi¢ V., 1924, 422. (@.V.)
Stena, srednovekovna crkva. Na 1 km zapadno od
seloto, vo mala pe{tera se nao|aat ostatoci od
freski koi uka`uvaat na sakralen objekt. (@.V.)
17. DRENOVO
Bekirova ^e{ma, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo reonot na lokalitetot Vrano Brdo, {to
se nao|a na 800 m od seloto se otkrieni grobovi
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
Mikul~i} I., 1971b, 281; Mikul~i} I., 1975b, 185;
Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Valevica, sakralen objekt i nekropola od rimsko-
to vreme. Na 3 km severozapadno od seloto, na viso-
ko i dominantno plato se sre}avaat fragmenti od
arhitektonska plastika: arhitravna greda, delovi
od timpanon i koloni. Ju`no od lokalitetot se ot-
krieni grobovi.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 54. (@.V.)

Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Se

nao|a na 3 km ju`no od seloto, na edna od terasite
pod ridot Sokol. Na mala povr{ina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (@.V.)

16. DRADWA

Varvara, naselba od rimskoto vreme. Na dominant-

na terasa, {to se nao|a nad re~noto korito, se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal.
Radovanovi¢ V., 1924, 442. (@.V.)

Gradi{te, fortifikacija od docnoanti~koto vre-

me. Nad kawonot na rekata Drenovica ima zaramne-
to plato na koe se sre}avaat gramadi od grade`en
materijal {to upatuvaat na pomala fortifikaci-
ska edinica.
Radovanovi¢ V., 1924, 442. (@.V.)

Ilimski Grobi{ta, nekropola od rimskoto vreme.

Na zapadniot rab na seloto, vo profilot se gleda-
at konstrukcii na grobovi „na dve vodi“ od teguli.
Radovanovi¢ V., 1924, 442. (@.V.)

Manastiri{te, srednovekovna crkva i nekropola.

Vo reonot na pe{ternata crkva Markova Crkva se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki plo~i od grob-
ni konstrukcii i gramadi od grade`en kamen i
pokrivni }eramidi.

148
XII. KAVADARCI

Gradi{te, s. Dradwa. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (V.L.)
Vrano Brdo, utvrdena naselba ‡ refugium od rim-
skoto vreme. Na 900 m isto~no od seloto, na domi-
nanten rid so zaramneto plato se gledaat ostatoci
od bedem na utvrdena naselba. Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Gradi{te ‡ Devolgrad, naselba od ranoanti~koto i
rimskoto vreme. Na 2,5 km od seloto, na desniot
breg na rekata Raec, na visok rid so dominantna
polo`ba i pred vlezot vo Rae~ka Klisura se gle-
daat yidovi, arhitektonska plastika i mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi i bronzeni moneti
koi uka`uvaat na pogolema zna~ajna naselba. Lo-
kalitetot zafa}a povr{ina od okolu 10 hektara.
149
XII. KAVADARCI
Se pretpostavuva deka se raboti za anti~kiot grad
Eu(da)riston. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija i vo Muzejot i galerija vo Kavadarci.
Radovanovi¢ V., 1924, 444-445; Vuli} N., 1938a, 10;
Papazoglu F., 1957, 243-244; Mikul~i} I., 1975b,
173-197; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
isto~no od seloto, po povr{inite na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1971b, 281; Mikul~i} I., 1975b, 185;
Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
\upski Rid, naselba od docnorimskoto vreme. Na
edna mala povr{ina na 2 km severoisto~no od selo-
to se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Ja~kovec, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 2 km isto~no od seloto, po povr{inite na nivi-
te se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.
Otkriena e edna nadgrobna stela so starogr~ki
natpis. Naodite se nao|aat vo muzejot i galerija vo
Kavadarci. (@.V.)
Kartozov Rid, vila rustika od rimskoto vreme. Se-
verno od seloto, vo nivite na Golub \or|i, Trajko
Conev i drugi se otkrieni delovi od arhitektonska
plastika (4 mermerni stolp~iwa). Od ovoj
lokalitet poteknuvaat fragment od mermerna ste-
la i mermerna plo~a koi se vgradeni vo selskata
~e{ma. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Kolibi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 700
m isto~no od seloto se nao|aat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Muti~anski Dol, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1,5 km jugozapadno od seloto, po povr{inata
na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, grade`en materijal i arhitektonska plas-
tika.
Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Penur, nekropola od docnoanti~koto vreme. Is-
to~no od seloto porojnite vodi otkrile grobovi
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Pitranec, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km zapadno od seloto, po povr{inite se sre}a-
vaat fragmenti od teguli, imbreksi i grade`en
materijal. Otkrien e eden mermeren kapitel {to
se nao|a vo dvorot na crkvata Sv. Bogorodica vo
Drenovo. (@.V.)
 Gradi{te ‡ Devolgrad, s. Drenovo. ‡ Gradot Eudarist od anti~koto vreme (I.M.)
Sv. Bogorodica, naselba od rimskoto vreme i sred-
novekovna nekropola. Vo neposrednata blizina na
crkvata Sv. Bogorodica, na povr{ina od okolu 3
hektara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. Na eden kraj na
lokalitetot ima fragmenti od arhai~ni krstovi i
kameni plo~i od grobni konstrukcii.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
Skala, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km seve-
rozapadno od seloto, sproti lokalitetot Gradi{te
‡ Devol, na golema povr{ina se sre}avaat frag-
150
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli, imbrek-
si i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 53. (@.V.)
18. KAVADARCI
Babin Dol, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Na 5 km isto~no od gradot, vo neposrednata
blizina na zgradata na ZIK „Tikve{“, vo lozjeto
na T. Mi{ov se otkrieni grobovi „na dve vodi“ gra-
deni od teguli. Otkriena e moneta od imperatorot
XII. KAVADARCI
Avgust so pretstava na Janus na reversot. Po
povr{inata na ostanatite lozja ima mnogu frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Monetata se ~uva kaj Trajko Mi{ov od
Kavadarci.
Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Begova Padina, naselba od eneolitskoto vreme. Vo
nivata na Trajko Dimov, {to se nao|a na okolu 4 km
isto~no od seloto, na povr{ina od 300 x 100 m se
sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi so
fina i gruba faktura i orudija od kamen i kremen.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot i galerija vo
Kavadarci. (@.V.)
Bel Grad, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 6
km isto~no od gradot, vo neposrednata blizina na
zgradata na ZIK „Tikve{“, osobeno vo parcelite
37 i 38 se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, arhitektonska i skulpturalna plastika. Ot-
krieni se grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip
cista.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 95-96; Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Gavalinica, nekropola od rimskoto vreme. Na is-
to~niot rab na gradot se otkrieni grobovi gradeni
od kameni plo~i ‡ tip cista, i grobovi „na dve vo-
di“ od teguli. Isto taka e otkriena i stela so gr~-
ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 136; Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Gumniwata, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km
isto~no od gradot e otkriena nadgrobna stela so
gr~ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 162; Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Disansko Mov~e, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 3,5 km isto~no od gradot se otkrieni
pove}e kameni plo~i od grobovi ‡ tip cista. (@.V.)
@elkovec, nekropola od rimskoto vreme. Na isto~-
niot del od atarot na gradot e najdena stela so gr~-
ki natpis, {to upatuva na nekropola. Stelata se
~uva vo lapidariumot na Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 87-88; Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Karamanski Rid, naselba od rimskoto vreme. Na
edno dominantno plato, na 2 km severozapadno od
naselbata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i mnogu grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Livadi{te, nekropola od rimskoto vreme. Na 3 km
jugoisto~no od gradot se otkrieni 4 steli so gr~ki
natpisi koi upatuvaat na postoewe na nekropola.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 160-163; Mikul~i} I., TIR, 69.
(@.V.)
Malinovi Ku}i, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Se nao|a na 5 km severoisto~no od
XII. KAVADARCI
gradot, na leviot breg na Ov~a Reka. Na povr{ina-
ta ima fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. Konstatirani se i kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (@.V.)
Manastir, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km jugoisto~no od gradot, visoko nad
Ov~a Reka, vo neposrednata blizina na ~e{mata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i
imbreksi. Spored podatocite dobieni od C. Mil-
~ev Disanski, me|u dvete svetski vojni, vo toga{ni-
ot muzej vo Skopje ottuka bile odneseni nadgrobni
steli so gr~ki natpisi i drug arheolo{ki ma-
terijal.
Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Ovovo ‡ Me~kin Dol, naselba i nekropola od rim-
skoto vreme. Vo nivite na T. Donev, C. Mil~ev i
drugi, {to se nao|aat 2 km isto~no od gradot, se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal. Otkrieni se i kameni plo~i od
grobni konstrukcii, kako i nadgrobni steli so
gr~ki natpisi.
Vuli} N., 1938a, 14, 15; Mikul~i} I., TIR, 69. (@.V.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 4
km severoisto~no od gradot, na leviot breg na
Ov~a Reka, po povr{inite na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i grade`en materijal. (@.V.)
Uma, naselba od rimskoto vreme. Na zapadniot rab
na gradot, vo nivata na D. Majstorov i vo okolnite
nivi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi i grade`en kamen. Ovde e najdena
mermerna plo~a so reljefna pretstava na nosa~ na
grozje i drugi fragmenti od arhitektonska plas-
tika. Plo~ata se ~uva kaj sopstvenikot na nivata
Majstorov od Kavadarci. (@.V.)
Crkvi{te, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 4,5 km isto~no od gradot, vo neposrednata bli-
zina na ~e{mata se konstatirani grobovi od kame-
ni plo~i ‡ tip cista. (@.V.)
19. KAMEN DOL
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km ju`no
od seloto, na blaga padina so povr{ina od 100 x 150
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi i grade`en kamen, a najdeni se mo-
neti od Justinijan I i drugi vladeteli. Vidlivi se
i temeli od pove}e objekti yidani so kr{en kamen
i varov malter.
Vuli} N., 1938a, 12; Mikul~i} G., 1987, 183. (@.V.)
151
 20. KESENDRE
Grbave~ka Kula, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a na 2 km jugoisto~no od seloto, na rid
so zaramneto plato. Na povr{inata se gledaat
gramadi od grade`en kamen, a delumno i trasata na
bedemot {to ja opkru`uval naselbata.
Mikul~i} I., 1975b, 192-193. (@.V.)
Crkvi{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km severoisto~no od seloto, vo nepos-
rednata blizina na izvorot se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i gramadi od grade`en
materijal. Vo zapadniot del na lokalitetot se ot-
krieni kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip
cista.
Vuli¢ I., Sp. LXXV, 140; Mikul~i} I., 1975b, 185.
(@.V.)
21. KLINOVO
Babina Niva, srednovekovna naselba. Na jugoisto~-
niot rab na seloto se nao|aat gramadi od grade`en
kamen, fragmenti od pitosi, a sporadi~no i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V.)
Gradi{ta, gradi{te od `eleznoto i rimskoto vre-
me i sredniot vek. Na 6 km od utokata na rekata
Bla{nica vo Crna Reka, visoko nad desniot breg
ima rid so izvonredna mestopolo`ba na ~ie zaram-
neto plato se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi so gruba faktura i ra~no raboteni, frag-
menti od rimska keramika, pitosi i gramadi od
grade`en kamen. Gradi{teto ja obezbeduvalo komu-
nikacijata kon centralnoto podra~je na Tikve{i-
jata i Mariovskiot bazen. (@.V.)
Gradi{tanska Crkva, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 2,5 km jugoisto~no od utokata na Bla{-
nica vo Crna Reka, na izvonredno povolna mestopo-
lo`ba, vo neposrednata blizina na crkvata se sre-
}avaat gramadi od grade`en kamen i fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. Vo oltarot na crkvata
se nao|a ara postavena kako nosa~ na ~esnata tr-
peza, najdena na ovoj lokalitet. (@.V.)
Grozana, srednovekovna fortifikacija. Preku re-
kata Su{ica, na ridot Starecot, koj e na okolu 5
km zapadno od seloto, se gledaat gramadi od grade-
`en kamen i fragmenti od kerami~ki sadovi i pi-
tosi koi upatuvaat na ostatoci od pomala forti-
fikacija. (@.V.)
Karpuza, srednovekovna nekropola. Na 2,5 km jugo-
zapadno od seloto, na leviot breg na rekata Su{i-
ca se zabele`uvaat grobovi gradeni od kameni plo-
~i ‡ tip cista. (@.V.)
Katuni{ta, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Kaj utokata na rekata Bla{nica vo
Crna Reka, na prostor od 300 x 200 m se nao|aat
152
gramadi od grade`en kamen, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. Otkrien e i fragment od
nadgrobna stela. (@.V.)
Kolibi, srednovekovna fortifikacija. Preku re-
kata Su{ica, na ridot Stojanova Dupka, koj e na 7
km zapadno od seloto, se sre}avaat gramadi od
kr{en kamen i fragmenti od pokrivni }eramidi,
{to upatuvaat na pomala fortifikacija. (@.V.)
Krst, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na se-
vernata periferija na lokalitetot Katuni{ta, na
desniot breg na rekata Bla{nica se otkrieni gro-
bovi gradeni od tuli ‡ tip cista. (@.V.)
Prekiot Pat, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km jugoisto~no od utokata na rekata Bla{-
nica vo Crna Reka, vo neposrednata blizina na
lokalitetot Gradi{tanska Crkva ima gramadi od
grade`en kamen, fragmenti od teguli, imbreksi i
kerami~ki sadovi. (@.V.)
Samarxica, srednovekovna naselba. Na 2 km zapad-
no od seloto, preku rekata Su{ica i ridot Stare-
cot se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, gramadi od grade`en kamen i pokrivni
}eramidi. (@.V.)
Strej, srednovekovna fortifikacija. Vo neposred-
nata blizina na utokata na rekata Su{ica vo
Bla{nica, na okolu 5 km severoisto~no od seloto
ima viso~inka so fortifikacija, so povr{ina od
170 x 100 m, na koja se nao|aat gramadi od grade`en
kamen koi na izvesen na~in ja ozna~uvaat trasata
na bedemot. Fortifikacijata e zna~ajna so ogled
na toa {to e locirana na krstopatot Tikve{ija
-Mariovo. (@.V.)
Tumba, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na leviot breg na rekata Su{ica, vo ne-
posrednata blizina na utokata vo Crna Reka, kako
i na spomenikot na narodniot heroj Gaberot. Na
prostor od 300 x 200 m se sre}avaat fragmenti od
arhitektonska plastika, a sporadi~no i fragmenti
od kerami~ki sadovi. (@.V.)
^erwec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m severoisto~no od seloto, vo neposrednata blizi-
na na selskata crkva se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (@.V.)
22. KONOPI[TE
Bozduvnik, naselba od docnoanti~koto vreme.
Lil~i} V., 1989, 73. (D.G.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od seloto, na leviot breg na Stara Reka, na
visok rid so zaramneto plato ima tragi od utvrde-
na naselba. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti
XII. KAVADARCI
od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en ma-
terijal.
Radovanovi¢ V., 1924, 304-305. (@.V.)
Kula ‡ Gradot, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na visok rid so povolna mestopolo`ba
{to se izdiga nad desniot breg na rekata Bo{avi-
ca. Na povr{inata ima gramadi od grade`en kamen.
(@.V.)
Livadite, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
granicata so atarot na seloto Vita~evo, vo nivite
na ZIK „Tikve{“ se nao|aat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (@.V.)
Ravna Niva, naselba ‡ refugium od docnoanti~-
koto vreme. Na 4 km severno od seloto, na desniot
breg na rekata Bo{avica, vo nivata na A. \o{ev se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
kako i gramadi od grade`en kamen.
Vuli} N., 1938, 16. (@.V.)
Sv. Ilija ‡ Markovica, crkva i nekropola od sta-
rohristijanskiot period.
Lil~i} V., 1989, 73. (D.G.)
23. KO[ANI
Belutrak, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na rekata Kame-
nica se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i grade`en materijal. Otkrieni se i nadgrobni
steli.
Mikul~i} I., 1975b, 194. (@.V.)
Vr~vata, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto i na 500 m severno
od lokalitetot Zadrid se nao|aat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 192. (@.V.)
Zadrid, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Vedna{ nad seloto, na rid so dominantna polo`ba
se sre}avaat gramadi od grade`en kamen, fragmen-
ti od teguli i imbreksi, a sporadi~no i od kera-
mi~ki sadovi.
Mikul~i} I., 1975b, 191. (@.V.)
24. KRWEVO
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme i
sakralen objekt.
Aleksova B., 1977, 48. (D.G.)
Me~kovec, srednovekovna naselba. Na 1,5 km sever-
no od seloto, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, grade`en kamen i
pokrivni }eramidi. (@.V.)
XII. KAVADARCI
Orni~ki, naselba ‡ refugium od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 1 km severno od seloto. Po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en mate-
rijal. (@.V.)
Pr`alot, srednovekovna nekropola. Otkriena e
pri obrabotuvaweto na zemjata, i toa isto~no od
patot. So iskopuvawata vo 1975 godina bile istra-
`eni pove}e slovenski grobovi so kameni kon-
strukcii. Pribranite grobni prilozi imaat analo-
gii vo naodite od golemata slovenska nekropola vo
Demir Kapija od IX-X vek.
Radovanovi¢ V., 1924, 310; Aleksova B., 1966, 52-53;
Aleksova B., 1978, 29-41. (B.A.)
Sv. Dimitrija, srednovekovna nekropola. Sproti
seloto, na desniot breg na rekata Bo{ava se nao|a-
at kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip cis-
ta. (@.V.)
Crkvi{te Sv. Atanas, starohristijanska bazilika.
Se nao|a na zaramneto plato zapadno od patot. Ot-
kriena e vo 1975 godina so arheolo{ki iskopuvawa,
i toa nejziniot ju`en del. Bila podignata vo IV-V
vek, kako kulten objekt pokraj edna yidana sta-
rohristijanska grobnica. Crkvata e trikorabna, so
narteks i egzonarteks. Sredniot korab na is-
to~nata strana zavr{uva so polukru`na apsida.
Kancelot od oltarnata pregrada e izveden od mer-
merni blokovi, a podot vo prezviteriumot od mer-
merni plo~ki, vo tehnikata opus sectile.
Aleksova B., 1978, 29-41; Aleksova B., 1977, 48-53;
Aleksova B., 1995, 221, 222. (B.A.)
Crkvi{te Sv. Atanas, s. Krwevo. ‡ Starohristijanska bazilika
(B.A.)
^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme. Od des-
nata strana na patot za seloto Barovo, na 500 m od
mostot, na teren so povolna mestopolo`ba se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu
grade`en materijal. (@.V.)
^e{ma II, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km od prviot most na patot za seloto Barovo, od
negovata desna strana se sre}avaat fragmenti od
153
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(@.V.)
25. KUMANI^EVO
Grad, utvrdena naselba so nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Se nao|a severozapadno od seloto,
na visok rid so dominantna polo`ba. Na zaramne-
tiot vrv ima fragmenti od kerami~ki sadovi i
gramadi od grade`en kamen. Otkrieni se i grobovi
od kameni plo~i ‡ tip cista.
Vuli} N., 1938a, 16; Mikul~i} I., 1975b, 194; Mikul~i}
I., TIR, 76. (@.V.)
Gradot, utvrdena naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 3 km jugozapadno od seloto, na
visok rid so dominantna polo`ba se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi i mnogu grade`en kamen. Otkrieni se i
grobovi od kameni plo~i ‡ tip cista.
Mikul~i} I., 1975b, 194; Mikul~i} I., TIR, 76. (@.V.)
Grama|e, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 500 m od seloto, na impozantna povr{ina se
nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal (kamen, teguli i imbreksi).
Mikul~i} I., 1975b, 194; Mikul~i} I., TIR, 76. (@.V.)
26. MAJDEN
Al{ar, srednovekoven rudnik. Se nao|a na 500 m
ju`no od seloto. Na dvete strani od Majdenska Reka
se otkrieni rudarski kopovi i drugi ostatoci od
eksploatacija na antimon, bakar i hrom.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
Bogatica, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km ju`no od seloto, vo pravecot na
Dim~ev Rid se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Vidli-
vi se temeli od yidovi na pove}e objekti, a isto ta-
ka i zgura od topena ruda. Vo neposrednata blizina
na lokalitetot se otkrieni i tri rudarski jami.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
Rudnik, rudarska naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na zapadnata periferija na seloto se konsta-
tirani mnogubrojni tragi od naselba i napu{teni
rudarski okna.
Vuli} N., 1938a, 16; Mikul~i} I., 1967, 50-53; Mikul-
~i} I., 1975b, 194; Mikul~i} I., TIR, 83. (@.V.)
Toplak, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km severno od seloto, na leviot breg
na Majdenska Reka se nao|aat ostatoci od topena
`elezna ruda nasobrani na gramada. Na sprotiv-
nata strana na rekata, na prostrana terasa so blag
pad ima mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal.
154
Keramid~iev A., 1976, 245. (A.K.)
27. MANASTIREC
Vr{nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
lozjata na Risto i Frango \o{evi, {to se nao|aat
na levata strana od patot za Kavadarci, na 2 km is-
to~no od seloto, se sre}avaat fragmenti od arhi-
tektonska plastika (stolb, kapitel i meno). Isto
taka ima i mno`estvo fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal. Naodite se ~u-
vaat vo Muzejot i galerija vo Kavadarci. (@.V.)
Lakata, naselba od rimskoto vreme. Vo neposredna-
ta blizina na seloto, na leviot breg na Crna Reka,
na prostor od 150 x 100 m se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en mate-
rijal (kamen, teguli i imbreksi). (@.V.)
Manastirec, nekropola od rimskoto vreme. Na ra-
bot na seloto se otkrieni kameni plo~i i teguli od
grobni konstrukcii od tipot cista i „na dve vodi“.
Vo grobovite bile najdeni pove}e moneti (Maksi-
mijan i drugi). Najdena e i plo~a od kamen so gr~ki
natpis. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedoni-
ja vo Skopje.
Vuli} N., 1938a, 16-17; Mikul~i} I., TIR, 84; Mikul~i}
G., 1987, 183. (@.V.)
Huskov Rid, naselba od bronzenoto vreme. Nad se-
loto, od severnata strana na patot, vo profilot se
gleda kulturen sloj so fragmenti od kerami~ki
sadovi so fina i gruba faktura. Naodite se ~uvaat
vo Muzejot i galerija vo Kavadarci.
Mikul~i} I., 1975b, 186. (@.V.)
28. MARENA
Suva ^e{ma, neselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 3 km jugoisto~no od seloto, vo niva-
ta na V. Grabenarov i vo sosednite nivi, na prostor
od 1 hektar se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, imbreksi, kako i ostatoci od nekro-
pola.
Vuli} N., 1938a, 16-17. (@.V.)
29. MOKLI[TE
Valencija, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
atarot na seloto, spored podatocite na N. Vuli}, e
najdena nadgrobna stela so gr~ki natpis, a spored
iskazite na me{tanite, otkrieni se grobovi grade-
ni so kameni plo~i.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 168. (@.V.)
Gradi{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na zaramneto plato {to se nao|a nad desni-
ot breg na rekata Luda Mara, oddale~eno 6‡7 km
XII. KAVADARCI
ju`no od seloto, se gledaat gramadi od grade`en
materijal, teguli i imbreksi. Pome|u naselbata i
bregot na rekata se konstatirani grobovi od kame-
ni plo~i ‡ tip cista, a najdena e i nadgrobna plo~a
so gr~ki natpis. (@.V.)
Grkovi Sadevi, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 5 km ju`no od seloto Vata{a, na
desniot breg na rekata Luda Mara se sre}avaat gra-
madi od grade`en kamen, teguli, imbreksi i frag-
menti od kerami~ki sadovi. Najdeni se delovi od
arhitektonska plastika, kako i nadgrobni steli so
gr~ki natpisi. Naodite se ~uvaat vo Muzejot i
galerija vo Kavadarci.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 166-167; Vuli} N., 1938a, 17; Mi-
kul~i} I., TIR, 87-88. (@.V.)
Mokli{ko Kale, gradi{te od `eleznoto i docno-
anti~koto vreme. Vo neposrednata blizina na mok-
li{kiot manastir Sv. Nikola, visoko nad leviot
breg na rekata Luda Mara, na viso~inka so izvon-
redno povolna strategiska polo`ba i so pogled kon
sredi{niot del na Kavadare~kata Kotlina, se nao-
|aat ostatoci od fortifikacija. Na prostor od 250
x 200 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i mno`estvo grade`en materijal (kr{en ka-
men, teguli, imbreksi), kako i arhitektonska plas-
tika (baza, kapitel). Naodite se ~uvaat vo Muzejot
i galerija od Kavadarci.
Lil~i} V., 1988/1989, 124. (@.V.)
30. MRE@I^KO
Vlasov Grad, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na oddale~enost od 5,5 km od seloto, na
padinite na Ko`uf, na eden visok rid so zaramnet
vrv se gledaat gramadi od grade`en kamen, frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi i zgura od
topena ruda. I. Mikul~i} uka`uva i na najdeni
moneti od III i IV vek.
Vuli} N., 1938a, 17; Mikul~i} I., 1975b, 196; Mikul~i}
I., TIR, 88. (@.V.)
31. MRZEN ORAOVEC
Batok, naselba od rimskoto vreme. Na 3,5 km
zapadno od seloto, na mala povr{ina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i gramadi od gra-
de`en kamen. Najdeni se moneti od bronza.
Mikul~i} I., TIR, 89. (@.V.)
Markov Stap, rudnik za mermer od rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 2 km severno od seloto,
na eden visok rid, na pove}e mesta ima tragi od
eksploatacija i obrabotka na mermer. Najdeni se
pove}e fragmenti od mermerni stolbovi, delumno
obraboteni. Se smeta deka ottuka se vadeni i pod-
XII. KAVADARCI
gotvuvani arhitektonski elementi koi bile noseni
i doobrabotuvani vo Stobi.
Mikul~i} I., 1975b, 185; Keramid~iev A., 1987, 113-
115. (A.K.)
Padarnica, utvrdena naselba od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Na visok rid so dominantna po-
lo`ba, {to se nao|a na 2 km jugoisto~no od seloto,
se zabele`uvaat ostatoci od pomala utvrdena na-
selba. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi, a najden e golem broj moneti, i toa od ma-
kedonskite gradovi Tesalonika, Pela i Amfipo-
lis; rimski republikanski moneti i moneti od
imperatorite Domicijan, Teodosij, Anastasij i dr.
Mikul~i} I., 1975b, 186; Mikul~i} I., TIR, 89; Mikul-
~i} G., 1987, 183. (@.V.)
Sv. Ilija, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo dvorot na selskata crkva, kako i vo sama-
ta crkva ima pove}e primeroci od mermerna arhi-
tektonska plastika, fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i drug grade`en materijal. Golem e i
brojot na najdenite nadgrobni steli so gr~ki i
latinski natpisi.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 130-132; Mikul~i} I., 1975b,
185; Mikul~i} I., TIR, 89. (@.V.)
32. PALIKURA
Grobot, grobnica od rimskoto vreme.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 91; Petrovi¢ J., 1948, 47. (D.G.)
Crkvi{te (Manastir) ‡ Palikurska bazilika, kse-
nodohion, starohristijanska bazilika i nekropola
od sredniot vek. Se nao|a na 600 m severozapadno
od seloto, na leviot breg na Crna Reka, neposredno
do mostot, a na 1,7 km ju`no od Stobi. Bazilikata e
otkriena so iskopuvawata vo 1916 godina, (videte
V/13). Vo 1976 godina, vo ramkite na za{titnite
iskopuvawa izvr{eni poradi izgradbata na `elez-
ni~kata pruga Gradsko-[ivec, na 50 m severoisto~-
no od bazilikata e otkrien rimski objekt, vo sup-
strukcija od nekolku redovi yidanica, postaven vo
pravec istok-zapad. Pred zapadnata fasada na
objektot ima pravoagolen prostor od 44,5 x 6,40 m,
podelen so pregradni yidovi na tri prostorii. Kraj
isto~nata strana na objektot se otkrieni tri
stopi, a se pretpostavuva deka imalo devet, {to ñ
pripa|ale na kolonada od trem. Stopite imaat
kvadratna osnova (1 x 1 m) i se yidani od kamen pe-
so~nik vo horizontalen slog i malter, isto kako i
yidovite na objektot. Se pretpostavuva deka ot-
krienite ostatoci mo`at da se smetaat kako del od
arhitektonski objekt ‡ ksenodohion. Na mestoto od
trasata na prugata se otkrieni i istra`eni 16
groba, organizirani okolu eden sakralen objekt od
155
 Crkvi{te (Manastir), s. Palikura. ‡ Starorimska bazilika (M.M., A.M.)
docnoanti~koto vreme. Pogrebuvaweto bilo vr{e-
no vo grobni dupki bez konstrukcii i vo grobovi so
primitivno postaveni vertikalni plo~i od peso~-
nik. Se smeta deka nekropolata e nastanata vo XII
vek i imala semeen karakter. Me|u grobnite pri-
lozi (obetki, belezici od metal i staklo, prsteni i
drugo) ima i elementi od krajot na XI, kako i od
po~etokot na XIII vek.
Vajzman X., 1973, 89-90; Vin~i} @., Ivanovski M.,
1978, 106-107; Ivanovski M., 1986, 97-104. (M.I.)
33. PRAVEDNIK
Korita, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
zapadno od seloto, na dominantna viso~inka se gle-
daat gramadi od grade`en kamen, teguli i imbrek-
si, a sporadi~no i fragmenti od kerami~ki sadovi
i pitosi. (@.V.)
Krastavec, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m
isto~no od seloto, na tri terasi so povr{ina od
okolu 100 x 100 m ima mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal (teguli,
imbreksi i kr{en kamen). (@.V.)
Polo{ko I, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
desniot breg na Tikve{ko Ezero, sproti manastir-
skata crkva Sv. \or|i Polo{ki, na rabot na isele-
noto selo Polo{ko se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. (@.V.)
156
Polo{ko II, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
desniot breg na Tikve{ko Ezero, na 1 km ju`no od
iselenoto selo Polo{ko se nao|aat gramadi od
grade`en kamen, tuli i imbreksi. (@.V.)
Polo{ki Manastir, naselba od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na manastirskata
crkva Sv. \or|i, na leviot breg na Tikve{ko Ezero
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., 1975b, 193. (@.V.)
34. RADWA
Pod seloto, nekropola od rimskoto vreme.
Vuli} N., 1938a, 18; Mikul~i} I., TIR, 105. (D.G.)
35. RAEC
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo pod-
no`jeto na ridot Tisavec, severno od starite gro-
bi{ta, na mala povr{ina ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1975b, 185. (@.V.)
Stari Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na selskata crkva
se otkrieni fragmenti od nadgrobni steli so gr~-
ki natpisi.
Radovanovi¢ V., 1924, 516. (@.V.)
XII. KAVADARCI
Tumbite, naselba od neolitskoto vreme. Od dvete
strani na patot Gradsko‡Prilep, na 20-tiot km, na
prostor od 100 x 100 m se nao|aat fragmenti od
kerami~ki sadovi so fina i gruba faktura, kako i
orudija od kamen i kremen. (@.V.)
36. RESAVA
Golemi Lozja, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 500 m ju`no od seloto i na 400 m severno od
lokalitetot Gradot se konstatirani grobovi „na
dve vodi“ gradeni od teguli i grobovi od kameni
plo~i ‡ cisti.
Mikul~i} I., 1975b, 19; Mikul~i}.,TIR, 109. (@.V.)
Gradot ‡ Tikve{ Grad, utvrdena naselba i nekropo-
la od ranoanti~koto vreme, rimskoto vreme i sred-
niot vek. Se nao|a zapadno od seloto, na viso~inka
Gradot ‡ Tikve{ Grad, s. Resava. ‡ Naselba od ranoanti~koto vreme i sredniot vek (I.M., V.L.)
XII. KAVADARCI
koja nekoga{ se izdigala visoko nad koritoto na
Crna Reka, a denes pretstavuva ostrov vo vodite na
akumulacionoto Tikve{ko Ezero. Vidlivi se
ostatoci od masivni bedemi so pove}e fazi na
gradba, a vo vnatre{nosta temeli od arhitektonski
objekti. Na povr{inata ima mno`estvo fragmenti
od kerami~ki sadovi, predmeti od metal, moneti i
drug arheolo{ki materijal, {to upatuvaat na
intenzivno i dolgo `iveewe. Na jugozapadniot del
na terenot se otkrieni pove}e grobovi od kameni
plo~i ‡ tip cista. Naodite se ~uvaat vo Muzejot i
galerija vo Kavadarci i vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Keramid~iev A., 1960, 106-110; Keramid~iev A., 1961v,
121-124; Keramid~iev A., Mikul~i} I., 1967, 185-186;
Mikul~i} I., 1971b, 269-285. (@.V.)
157
Gradevica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
isto~niot rab na seloto, vo nivata na ^. Stojanov,
vo 1970 godina e otkrien grob od kameni plo~i ‡
tip cista. Po povr{inata na nivite ima fragmen-
ti od kerami~ki sadovi. Otkrieni se i nadgrobni
steli od crvenikav travertin so natpisi na gr~ki
jazik. Stelite se nao|aat kaj sopstvenikot na
nivata ^. Stojanov. (A.K.)
Divo Ba~ilo, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na 1,5 km severno od seloto se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i mno`estvo gra-
de`en materijal (teguli, imbreksi i kr{en kamen).
Ima i fragmentirani kameni plo~i od grobni
konstrukcii.
Mikul~i} I., 1975a, 191. (@.V.)
E`ovite Padini, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Vo severniot del na selskiot atar se gledaat
gramadi od grade`en kamen, teguli i imbreksi, ka-
ko i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., 1975b, 108. (@.V.)
Laka, nekropola od rimskoto vreme. Vo isto~niot
del na selskiot atar se sre}avaat teguli od konst-
rukcii na grobovi od tipot „na dve vodi“.
Mikul~i} I., TIR, 109. (@.V.)
Manastir Tikve{, sakralen objekt od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km jugozapadno od seloto se sre}a-
vaat gramadi od grade`en kamen koi upatuvaat na
sakralen objekt, so {to na izvesen na~in se potvr-
duva lokalnoto predanie. Najdeni bile i fragmen-
ti od arhitektonska plastika, podocna preneseni
vo seloto Resava.
Radovanovi¢ V., 1924, 434; Mikul~i} I., TIR, 109.
(@.V.)
Podrid, nekropola od rimskoto vreme. Vo severo-
isto~niot del na selskiot atar, na ~ukata so isto
ime se otkrieni grobovi od pomala nekropola.
Mikul~i} I., 1975b, 190; Mikul~i} I., TIR, 108. (@.V.)
Razbienica, naselba od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od seloto se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i mno`estvo grade`en materijal (te-
guli, imbreksi i kr{en kamen). Vidlivi se i teme-
li od objekti.
Mikul~i} I., 1975b, 190; Mikul~i} I., TIR, 109. (@.V.)
Stari Lozja, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Isto~no od seloto se otkrieni kameni plo~i od
grobni konstrukcii ‡ tip cista.
Mikul~i} I., TIR, 108. (@.V.)
U{ite, naselba od docnoanti~koto vreme. Na edna
mala povr{ina na 600 m ju`no od seloto se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 108. (@.V.)
158
Crvenikovo Brdo, naselba od rimskoto vreme. Le-
`i na 2 km jugoisto~no od seloto, na eden mal pros-
tor. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en materi-
jal: teguli, imbreksi i kr{en kamen.
Mikul~i} I., TIR, 109. (@.V.)
^akovec, naselba od neolitskoto i nekropola od
rimskoto vreme. Se nao|a na okolu 2 km isto~no od
seloto, od levata strana na patot za seloto Dab-
ni{te, odnosno desno od Dabni{ka Reka. Pretsta-
vuva ridska viso~ina ~ija ju`na strana strmno se
spu{ta i ima otvoren pogled kon koritoto na reka-
ta. Na drugite strani se nadovrzuva na sli~ni vi-
so~ini me|usebno povrzani ili odvoeni so suvodo-
lici. Vsu{nost, ^akovec i negovata okolina se del
od masivot na planinata Ko`uf {to kako greben
se spu{ta kon seloto i Crna Reka. Na vrvot ima
neramno plato, izdol`eno vo pravec sever-jug, so
prostor od okolu 6 hektara na koj se sre}avaat
fragmenti od neolitska keramika od pogolema
naselba. Vo 1986 godina Muzejot na Makedonija iz-
vr{il probno iskopuvawe pri {to vo kulturniot
sloj od 2 m se konstatirani dva horizonta na `ive-
ewe. Spored tipolo{kite karakteristiki kaj kera-
mikata, vo postariot horizont ponaglaseno se pri-
sutni elementi od postariot neolit na Pelagonija,
a vo pomladiot horizont elementi od postariot
neolit na isto~na Makedonija. Vo isto~niot del na
lokalitetot se otkrieni nadgrobni steli i edna
urna. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Mikul~i} I., 1975b, 191; Mikul~i} I., TIR 109; Sanev
V., 1987, 39. (V.S.)
[akalica, vila rustika od rimskoto vreme. Na ju-
goisto~niot rab od seloto se sre}avaat fragmenti
od teguli, imbreksi i kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., 1971b, 280; Mikul~i} I., 1975b, 190;
Mikul~i} I., TIR, 109. (@.V.)
37. RIBARCI
Bela Zemja, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
isto~no od seloto, vo neposrednata blizina na
mestoto Bunar, kade {to se planta`ite na ZIK
„Tikve{“, se nao|aat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i grade`en materijal (teguli, imbreksi i
kr{en kamen). (@.V.)
Grama|e, naselba od neolitskoto vreme. Na 2 km is-
to~no od seloto, vo neposrednata blizina na ~e{-
mata, po povr{inata na pove}e lozja mo`at da se
sretnat fragmenti od kerami~ki sadovi so fina
crvena boja i fragmenti so gruba faktura ukraseni
vo barbotin-tehnika. Se nao|aat i orudija od kamen
i kremen. (@.V.)
XII. KAVADARCI
 38. RO@DEN
Arni~ko, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Zapadno, vo neposrednata blizina na seloto
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal (teguli, imbreksi i kr{en kamen).
Najdeni se i kameni plo~i od grobni konstrukcii.
Mikul~i} I., 1975b, 194; Mikul~i} I., TIR, 110. (@.V.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid, {to se izdiga na leviot breg na Majden-
ska Reka, kaj utokata vo Kru{ka Reka, na zaramne-
tiot vrv {to zafa}a prostor od 150 x 100 m se nao-
|aat ostatoci od odbranben bedem, graden od kamen
i varov malter. Po povr{inata na gradi{teto se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal. Na severniot
kraj na terenot se za~uvani gramadi od zgura od
topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242; Mikul~i} I., TIR, 110; Mi-
kul~i} G., 1987, 183. (A.K.)
Dolevica, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo planinskiot predel Pribo{ i do isto-
imenoto maalo se nao|aat gramadi od topena `elez-
na ruda. Po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
Dupkarovi Kolibi, naselba i topilnica od docno-
anti~koto vreme. Na 5 km zapadno od seloto, po
povr{inite na selskite nivi se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Na lokalitetot ima ostatoci od topena
`elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
\onovica, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Pod ridot Tumba, 3,5 km zapadno od seloto,
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Vo neposrednata blizina na kolibata na R. [i-
pendiev ima ostatoci od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Izvor, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na mesnosta Ma-
nastir, oddale~ena 2 km zapadno od seloto, na pros-
tor od 150 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. Isto
taka ima i ostatoci od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Kru{ite, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na visok preslap pod ridot Smilot, vo ni-
vata na R. ^astojanov ima mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Isto taka, prisutni se i ostatoci od topena `elez-
na ruda. Otkrieni se delovi od temeli na pe~ka za
topewe so kru`na osnova i so pre~nik od 2,5 m. Na
XII. KAVADARCI
200 m od lokalitetot se nao|a stara rudarska jama
koja ima otvor visok 2,5 m, a {irok 0,70 m.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
Manastir, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km zapadno od seloto, po povr{inta na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, mno`estvo grade`en materijal, a se gle-
daat i temeli od objekti. Isto taka ima i gramadi
od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Pe{terna Crkva, srednovekoven sakralen objekt.
Visoko nad lokalitetot Sv. Petar, na raskrsnica-
ta na planinskite pati{ta za Majden i Mre`i~ko
se gledaat gramadi od grade`en kamen i pokrivni
}eramidi. (@.V.)
Plo~ite, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na ju`niot rab na seloto, vo nivite na P.
Okardov i K. Ajkov se nao|a mno`estvo fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Vo izobilstvo ima i ostatoci od topena `elezna
ruda, a na edni mesta se zabele`uvaat temeli od
objekti.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Ramni{te, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Vo nivata na A. Noviov, {to se nao|a 3 km
zapadno od seloto i pod ridot Gornov Dol, kako i
vo sosednite nivi se sre}ava golem broj fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Na prostor od 200 x 200 m ima zgura od topena `e-
lezna ruda, i toa vo golemi koli~estva.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Ra~evi Plevni, naselba i topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na leviot breg na Dabov Dol, vo
neposrednata blizina na Arni~ko Maalo, poto~no
vo nivata na S. Ramnov, ima golemo prisustvo na
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Na dolniot kraj na nivata, koj e kako
mala terasa, ima ostatoci od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
Rulevec, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 4 km zapadno od seloto. Po povr-
{inata na nivite se sre}ava zgura od topena `elez-
na ruda. Isto taka ima mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
Sv. Petar, srednovekoven sakralen objekt. Vo nepo-
srednata blizina na krstopatot za selata ’R`a-
novo-Majden-Mre`i~ko, vedna{ nad sostavot na re-
kite se sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi
i gramadi od grade`en kamen. (@.V.)
Sivi Kladenec, topilnica od docnoanti~koto vre-
me. Vo neposrednata blizina na dene{niot rudnik
na „FENI“, vo dvornoto mesto na J. Sakaliev, koe
159
pretstavuva visoka terasa, se sre}avaat ostatoci
od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 242. (A.K.)
^akovi Kolibi, naselba i topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na zapadniot rab na maaloto Pri-
bo{, visoko vo planinskiot predel se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi i grade`en kamen. Isto taka, prisutno e
i golemo koli~estvo zgura od topena `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1976, 243. (A.K.)
39. ROSOMAN
Savova ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Na po-
vr{ina od 150 x 100 m, na severniot rab na seloto,
na 200 m od selskite grobi{ta i na dvete strani na
asfaltniot pat za Gradsko ima mno`estvo frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal
(teguli, imbreksi i kr{en kamen). (@.V.)
Selski grobi{ta, starohristijanska bazilika. Vo
severniot del na selskite grobi{ta se gledaat
fragmenti od mermerna arhitektonska plastika
(stebla od stolbovi, arhitravni gredi i parapetni
plo~i).
Mikul~i} I., TIR, 110; Lil~i} V., 1989, 78. (@.V.)
]urovec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m zapadno od seloto, na prostor od okolu 1 hektar,
po povr{inite na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i
grade`en kamen.
Josifovska B., TIR, 110. (B.J.)
^e{ma, osamen naod od rimskoto vreme. Na ju`niot
rab na seloto, vo neposrednata blizina na osumgo-
di{noto u~ili{te e otkriena masivna mermerna
plo~a so reljefna pretstava na Trakiski kowanik.
Plo~ata se ~uva vo Muzejot i galerija vo Kavadar-
ci. (@.V.)
40. SIRKOVO
Poto~e ‡ Bav~e, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo 1947 godina S. Nestorov vo potokot slu~ajno na-
{ol stela od bel mermer ukrasena so rozeti i so
natpis na gr~ki jazik. Podocna stelata bila soyi-
dana vo selskata ~e{ma.
Josifovska B., 1953, 237. (B.J.)
Pr`elka, naselba od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na avtopatot Gradsko-Prilep, na
prostor od 100 x 70 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi, kako i grade-
`en kamen. (@.V., S.S.)
Sirkite, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km severoisto~no od seloto, na blaga padina so
povr{ina od 200 x 150 m, {to se spu{ta kon istok,
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
160
tosi i grade`en materijal (kamen, teguli i im-
breksi).
Sokolovska V., 1987, 71. (@.V., S.S.)
Strupliva ^e{ma, nekropola od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Na jugozapadniot rab na seloto, na
edna blaga padina se konstatirani grobovi gradeni
so kameni plo~i ‡ tip cista. Najdena e i nadgrobna
stela so gr~ki natpis {to se ~uva vo Muzejot vo
Kavadarci.
Bitrakova Grozdanova V., Daki} D., 1991, 201‡212.
(@.V.)
Tabanica, osamen naod od rimskoto vreme. Vo sov-
remenata ~e{ma, pokraj patot {to vodi za seloto
Rosoman, bil vgraden spomenik od mermer so latin-
ski natpis, podignat od strana na gradot Stobi vo
~est na carot Hadrijan. Vo 1954 godina spomenikot
e izvaden i prenesen vo lapidariumot na Arheolo-
{kiot Muzej na Makedonija, odnosno vo dene{niot
Muzej na Makedonija vo Skopje.
Sarija B., 1929, 7; Josifovska B., 1961, 88. (B.J.)
^ernec, naselba od rimskoto vreme. Pome|u seloto
i avtopatot Gradsko-Prilep, na povr{ina od 100 x
100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i grade`en materijal. (@.V.)
41. SOPOT
Vr{nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
zapadniot rab na seloto, po povr{inata na nivite
mo`at da se najdat golem broj fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal (teguli, im-
breksi i kr{en kamen). Isto taka ima i fragmenti
od arhitektonska plastika.
Vuli} N., 1938a, 19. (@.V.)
Crkvi~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
granicata so atarot na seloto Kurija se zabele`u-
vaat ostatoci od pomala naselba. Ima mno`estvo
grade`en materijal i fragmenti od kerami~ki
sadovi. (@.V.)
42. STRAGOVO
Padarnica, naselba i nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na 2 km isto~no od seloto, na visok rid
so dominantna polo`ba se sre}avaat gramadi od
kr{en kamen i fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, imbreksi i teguli, kako i kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (@.V.)
XII. KAVADARCI
 43. TRSTENIK
Makarija, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na
1 km jugozapadno od seloto, na visok rid so domi-
nantna polo`ba se sre}avaat gramadi od grade`en
kamen, a se gleda i trasata na temelite od tvrdina-
ta {to ja za{tituvala naselbata. Sporadi~no ima i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V.)
Sred selo, srednovekovna naselba. Vo sredi{niot
del na seloto, po povr{inata na dvorovite i bav~i-
te se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
grade`en materijal. (@.V.)
44. FARI[
Dabica, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na u~ili{teto se otkrieni pove}e
grobovi od teguli od tipot „na dve vodi“ i edna ara
profilirana od site strani koja podocna e posta-
vena vo oltarot na selskata crkva kako baza za
~esnata trpeza. (@.V.)
Sv. Bogorodica, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
oltarot na selskata crkva se nao|a delumno o{te-
tena mermerna ara koja slu`i kako baza za ~esnata
trpeza. (B.K., L.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km jugoisto~no od seloto, od levata strana na re-
ki~kata, vo nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli i imbreksi. (B.K., L.K.)
Stra`a, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 2 km jugoisto~no od seloto, na kotata 441 i
na okolu 500 m jugoisto~no od lokalitetot Seli{-
te ima masiven yid {to go opkru`uva ridot. Na za-
ramnetiot rid se nao|aat ostatoci od temeli na
gradbi i mno`estvo fragmenti od teguli, imbreksi
i grade`en kamen. (B.K., L.K.)
45. ^EMERSKO
Porta, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na
granicata so atarot na seloto Bohula, oddale~ena 8
km ju`no od seloto, na rid so vpe~atlivo povolna
mestopolo`ba se zabele`uvaat ostatoci od forti-
fikacija (grade`en kamen, teguli i imbreksi), a
sporadi~no i fragmenti od kerami~ki sadovi.
(@.V.)
XIII. KI^EVO
1. Arangel ................................................................... 162
2. Ati{ta .................................................................... 162
3. Ba~i{ta .................................................................. 162
XII. KAVADARCI
Sv. Vra~ ‡ Gumni{te, nekropola od rimskoto vre-
me.
Radovanovi¢ V., 1924, 303; Vuli} N., 1938a, 7; Vuli¢
N., Sp. LXXV, 139. (D.G.)
46. [E[KOVO
Gradi{te, gradi{te od `eleznoto, ranoanti~koto
i rimskoto vreme. Na utokata na Drenovica vo Cr-
na Reka, na visok rid so zaramnet vrv se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, gramadi od grade-
`en kamen, a namesta se gleda i trasata od temeli-
te na bedemot.
Mikul~i} I., 1975b, 193. (@.V.)
Ki{tino, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km jugozapadno od seloto, na prostor od
100 x 70 m se nao|aat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i mno`estvo grade`en materijal. Konstatirani
se i kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡ tip
cista. (@.V.)
Manastirot, srednovekoven sakralen objekt. Na 2
km severozapadno od seloto se nao|aat gramadi od
grade`en kamen i fragmenti od pokrivni }era-
midi. (@.V.)
Tumba, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto, na prostor
od 150 x 100 m, od dvete strani na selskiot pat {to
vodi od branata na Tikve{ko Ezero kon seloto
[e{kovo se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i mno`estvo grade`en materijal. Vo profi-
lot se gledaat kameni plo~i od grobovi ‡ tip
cista.
Mikul~i} I., 1975b, 192. (@.V.)
47. [IVEC
Pa{ini Gramadi, naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Vo nivata na T. Lazov, koja e is-
to~no od selskata crkva, se nao|aat gramadi od gra-
de`en kamen i mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi. Najdeni se i delovi od nadgrobni steli so
gr~ki natpisi.
Radovanovi¢ V., 1924, 447; Vuli} N., 1938a, 20. (@.V.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
podno`jeto na Quba{ se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, a najdeni se i bronzeni moneti
od Maksimijan koi se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija vo Skopje. (@.V.)
4. Belica ..................................................................... 162
5. Berikovo ................................................................. 162
6. Bigor Dolenci....................................................... 162
7. Br`dani .................................................................. 162
8. Velmevci................................................................. 163
9. Vidrani ................................................................... 163
10. Vrane{tica ............................................................ 163
161
11. Gre{nica ................................................................ 164
12. Dlapkin Dol ........................................................... 164
13. Drugovo .................................................................... 164
14. Dupjani .................................................................... 164
15. @ubrino .................................................................. 164
16. Zajas ......................................................................... 164
17. Judovo ....................................................................... 164
18. Karbunica ............................................................... 164
19. Ki~evo ..................................................................... 165
20. Kladnik ................................................................... 165
21. Klenoec ................................................................... 166
22. Kne`ino .................................................................. 166
23. Kozica ..................................................................... 166
24. Kozi~ino ................................................................. 166
25. Kolari ..................................................................... 166
26. Kolibari................................................................. 166
27. Lazorovci ............................................................... 166
28. Le{nica .................................................................. 167
29. Lisi~ani ................................................................. 167
30. Mamudovci .............................................................. 167
31. Miokazi................................................................... 167
32. Orlanci................................................................... 169
33. Oslomej .................................................................... 169
34. Osoj........................................................................... 169
35. Papradi{te ............................................................ 169
36. Podvis ..................................................................... 169
37. Popol`ani ............................................................. 170
38. Premka..................................................................... 170
39. Rabetino .................................................................. 170
40. Ra{tani ................................................................... 170
41. Svetora~e ............................................................... 170
42. Sviwi{te ............................................................... 170
43. Srbica ..................................................................... 170
44. Srbjani .................................................................... 169
45. Staorec ................................................................... 170
46. Strelci ................................................................... 171
47. Tajmi{te ................................................................. 171
48. Tuin .......................................................................... 171
49. Cer ........................................................................... 171
50. Crvivci ................................................................... 171
51. ^elopeci ................................................................. 171
1. ARANGEL
Manastiri{te, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 1 km ju`no od seloto, vo nivata na [efki
Adilovski vo 1958 godina bile otkrieni dve mer-
merni plo~i. Vo negovata i vo sosednite nivi po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 17. (G.S.D.)
Me|a ‡ Manastiri{te, starohristijanska bazili-
ka. Na okolu 600 m isto~no od lokalitetot Manas-
tiri{te, na edna mala viso~inka se gledaat temeli
od pogolem objekt obrasnat so vegetacija. Po po-
vr{inata ima rasfrleno fragmenti od teguli i
grade`en materijal. Spored dimenziite i orienta-
cijata (istok-zapad), bi mo`elo da se pretpostavi
deka se raboti za starohristijanska bazilika.
162
(G.S.D., V.S.)
Merkulija, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Is-
to~no od seloto se izdiga visok rid so dominantna
polo`ba. Na vrvot, koj ima zaramneto plato, se
gledaat temeli od objekti, a na isto~nata strana,
kade terenot zapo~nuva da se spu{ta kaskadno, ima
ostatoci od odbranbena kula. Po povr{inata na
platoto i po padinite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(G.S.D., V.S.)
Staro Selo, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
centralniot del na seloto, na edna mala viso~inka,
osobeno pokraj prodavnicata, ima nekropola so
grobovi podyidani so kameni plo~i. Na sredinata
od nekropolata ima temeli od mala ednokorabna
crkva so dimenzii od 6 x 4 m. (G.S.D., V.S.)
2. ATI[TA
Arbanasinec, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na okolu 1 km severozapadno od seloto,
vo nivite zapadno od crkvata Sv. Dimitrija, kraj
patot za seloto Vrane{tica, na povr{ina od 1
hektar se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal. Spo-
red ka`uvaweto na `itelite, so zemjodelskite ra-
boti bile otkrivani grobni konstrukcii od kame-
ni i mermerni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 19. (G.S.D.)
3. BA^I[TA
Rimski Grobi{ta, nekropola od docniot sreden
vek. Na okolu 200 m severozapadno od seloto, na
viso~inka {to se izdiga nad malata selska crkva,
od porojnite vodi se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i ‡ tip cista, so orientacija istok-
zapad. (G.S.D., V.S.)
4. BELICA
Gorno Selo, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 800 m jugoisto~no od seloto, vo nivite na
Antonie, Slave i Vasil Setkaroski i Stojan Groz-
danoski, rasposlani na mala viso~inka {to potse-
tuva na mogila, ima gramadi od kamewa nasobrani
pri ras~istuvaweto na nivite. Jugoisto~no od ovaa
mesnost se nao|a sli~na mogila na koja se gledaat
vkopani kamewa. Na pove}e mesta na lokalitetot
ima dupki kopani od divi kopa~i.
Smiqani¢ T., 1935, 339-384. (G.S.D., V.S.)
Sv. Aleksandrija, srednovekovna crkva i nekropo-
la. Spored iskazite na Vasil [terjoski i Krste
Sekuloski, dene{nata crkva bila podignata vrz
temelite na postara crkva. Vo 1912 godina, pri ras-
~istuvaweto na prostorot od isto~nata strana na
crkvata bil otkrien grob vo koj imalo srebreni
XIII. KI^EVO
moneti {to bile odneseni od srpskiot na~alnik.
(G.S.D.)
5. BERIKOVO
Rajca`et, rudnik od docniot sreden vek. Se nao|a
na 2 km severno od seloto, na visok rid {to ima
nekolku preslapi. Neposredno pod vrvot terenot e
prekopuvan i se gledaat tragi od rudarski kopovi.
Ovde vo ponovo vreme se izveduvani geolo{ki is-
tra`uvawa. (G.S.D.)
6. BIGOR DOLENCI
Sv. Antonij, naselba od bronzenoto vreme. Vo ata-
rot na seloto, jugoisto~no od crkvata Sv. Antonij,
pokraj patot Ki~evo-Brod, po povr{inata na edna
bigorna terasa se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i orudija od kamen i koska. (G.S.D.)
7. BR@DANI
Bogorodi~ina Krasta, tvrdina od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na visok rid me|u selata Sviwi{-
te i Br`dani, so dobra preglednost nad koritoto
na Br`danska Reka i patot Ki~evo-Bitola. Na vr-
vot ima ramno plato, izdol`eno vo pravec istok-
zapad, koe na ju`niot kraj e karpesto i strmno. So
isklu~ok na karpestiot del, rabovite na platoto
gi sledat ostatoci od bedem {irok od 1 do 1,5 m
{to namesta se nayira. Celoto plato e re~isi pre-
kopano od selanite, od potragite po dragocenosti i
grade`en kamen. Taka, vo zapadniot kraj se gledaat
temeli od objekt so pove}e prostorii od koi edna
ima dimenzii od 5 x 5 m, a pribli`no na sredinata
temeli ({iroki 0,70 m) od objekt so gabarit od 8 x 8
m, organiziran vo dve ednakvi prostorii, yidan od
kr{en kamen i varov malter. Vo {utot pokraj
yidovite ima i par~iwa od grade`ni tuli {iroki
15 i debeli 2 cm. Spored se}avawata na Cvetan
Mir~evski, vo 1932 i 1933 godina u~enicite od
seloto zaedno so svojot u~itel rabotele na
raskopuvaweto na temelite pri {to vadele i
par~iwa malter so tragi od `ivopis. (G.S.D., V.S.)
XIII. KI^EVO
Bogorodi~ina Krasta, s. Br`dani. ‡ Docnoanti~ka tvrdina
Vodici, srednovekovna crkva i nekropola. Se nao|a
na okolu 300 m zapadno od seloto, na blaga padina
vo neposrednata blizina na izvorot. Na prostor od
30 x 50 m se zabele`uvaat rasfrleni kameni plo~i,
a na nekolku mesta grobni konstrukcii od kameni
plo~i. Vo eden od divo prekopanite grobovi e
najdena leana bronzena obetka, od tipot „grozdo-
vidni“ obetki, od X-XII vek. Na edniot kraj na te-
renot se gledaat ostatoci od yidovi na crkva. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejot vo Ki~evo. (G.S.D.)
Seli{te, naselba so topilnica i nekropola od doc-
noanti~koto vreme. Na okolu 1,5 km zapadno od
seloto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, grade`en materijal i zgura od topena
`elezna ruda. Spored ka`uvaweto na me{tanite,
na terenot imalo golemi kameni plo~i od grobni
konstrukcii.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (G.S.D., V.S.)
Selce, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
2 km severno od seloto, vo nivite na Cvetan Pando-
ski, Cvetan Mir~eski i Denko Apostoloski se
otkrivani temeli od yidovi na objekti, a na povr-
{inata se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli, imbreksi i mno`estvo grade`en
materijal. Podatokot na T. Smiqani} vo vrska so
nadgrobna plo~a so latinski natpis mo`ebi se od-
nesuva na lokalitetot Selce.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (G.S.D., V.S.)
8. VELMEVCI
Berojci, srednovekoven rudnik. Na 2 km severois-
to~no od seloto, vo blizinata na noviot asfalten
pat @eleznec-Belica se otkrieni ostatoci od star
rudnik. (G.S.D.)
Merizim, naselba od docnoanti~koto vreme.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (D.G.)
163
 9. VIDRANI
Gradi{te, nekropola od docnoanti~koto vreme. Ne-
posredno do isto~niot kraj na seloto, pokraj sovre-
meniot pat Ki~evo-Bitola, na bregot na Bre`an-
ska Reka se gledaat grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista. Spored ka`uvaweto, bile najde-
ni i kerami~ki sadovi.
Spasovska Dimitrioska G., 1989. (G.S.D.)
10. VRANE[TICA
Gradi{te, srednovekovna naselba i nekropola. Se
nao|a na okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto, pokraj
mala reki~ka. Vo nivata na Mite Bojoski so ora-
weto bil najden pitos {to i denes se ~uva kaj sop-
stvenikot. Na povr{inata se sre}avaat gramadi od
kr{en kamen, pokrivni }eramidi, kako i kameni
plo~i od grobni konstrukcii. (G.S.D.)
Kale, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na okolu 4,5 km ju`no od seloto, visoko vo pla-
ninata, vo neposrednata blizina na stariot pat Ki-
~evo-Bitola. Ovde postojat tri viso~inki imenu-
vani kako Gorno, Sredno i Dolno Kale. Spored ka-
`uvaweto na `itelite, na edna od niv se gledale
yidovi od utvrduvawe, koi denes malku se zabele`u-
vaat. T. Smiqani} spomenuva deka na ovoj lokali-
tet bile najdeni staro oru`je i golemi kerami~ki
sadovi.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (G.S.D., V.S.)
Sv. \or|i, crkva i nekropola od docniot sreden
vek. Crkvata se nao|a ju`no od seloto, na edna mala
viso~inka. Ima pravoagolna osnova so mali dimen-
zii i pokriv na dve vodi od kameni plo~i, a na
isto~nata strana mala polukru`na apsida. Vnatre,
yidnite povr{ini se pokrieni so fresko`ivopis.
Gradena e vo XVI-XVII vek. Okolu nea ima nekropo-
la so grobovi od kameni plo~i. (G.S.D.)
Sv. Ilija, crkva i nekropola od docniot sreden
vek. Neposredno do seloto, od ju`nata strana, na
mala viso~inka so zaramneto plato se nao|a crk-
vi~kata Sv. Ilija, podignata vo XVII vek. Po obli-
kot i dimenziite e sli~na na crkvi~kata Sv. \or|i.
Arhitekturata i `ivopisot se vo mo{ne lo{a
sostojba. Okolu nea ima nekropola so grobovi od
kameni plo~i. (G.S.D.)
11. GRE[NICA
Gradi{te, refugium od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 60. (D.G.)
12. DLAPKIN DOL
^ukare, utvrdena naselba od `eleznoto, helenisti~-
koto, rimskoto i docnoanti~koto vreme. Se nao|a
vo neposrednata blizina na seloto, od negovata se-
164
verna strana, na visok rid {to se izdiga nad `elez-
ni~kiot most i koritoto na Mala Reka. Na vrvot,
koj ima zaramneto plato so povr{ina od 200 x 150
m, se za~uvani ostatoci od naselba so odbranben
bedem yidan od kamen i varov malter. Na povr{i-
nata se prisutni fragmenti od kerami~ki sadovi,
grade`en materijal i zgura od topena `elezna ruda.
Keramikata spored fakturata, izrabotkata,
tipologijata i ukrasuvaweto e od razli~ni vremen-
ski i kulturni epohi. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
vo Ki~evo.
Smiqani¢ T., 1935, 339-385; Spasovska Dimitrioska
G., 1994, 49-56. (G.S.D.)
13. DRUGOVO
Rimska Crkva, srednovekovna nekropola. Vo nepos-
rednata blizina na crkvata Sv. Nedela, od severna-
ta strana postoi gramada od kr{en kamen dolga 20
m, {iroka 5 m i visoka 1,5 m. Pri izgradbata na
crkvata, spored ka`uvaweto na Apostol Todevski,
od gramadata bile vadeni kamewa pri {to bile
otkrieni sedum groba vo koi imalo grobni prilozi.
Isti takvi grobovi bile otkrieni i pokraj
selskiot pat {to pominuva od zapadnata strana na
crkvata i gramadata. (G.S.D., V.S. )
14. DUPJANI
Latinski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
okolu 100 m ju`no od seloto, levo od patot se ot-
krieni pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i so
orientacija istok-zapad. (G.S.D., V.S. )
Rimski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo
seloto, blizu do ku}ata na Tome Sejoski i pokraj
selskiot pat se gledaat grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista. (G.S.D., V.S.)
Rudiwe, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (D.G.)
15. @UBRINO
Bunari~ek, srednovekovna crkva. Na okolu 700 m
severozapadno od seloto, na blaga padina {to se
spu{ta kon poleto, po povr{inata se zabele`uvaat
rovovi od koi bile vadeni kamewa od temelite na
srednovekovna crkva so dimenzii od 8 x 6 m, posta-
vena vo pravecot istok-zapad. (G.S.D., V.S.)
16. ZAJAS
@elezni~ka stanica, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo 1969 godina, pri gradeweto na prugata
XIII. KI^EVO
Skopje-Ki~evo, vo blizinata na dene{nata `elez-
ni~ka stanica slu~ajno bil otkopan grob yidan od
tuli, od sredinata na IV vek. Me|u grobnite prilo-
zi se najdeni i dve golemi amfori od staklo.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Bitrakova V., 1966, 95-97. (G.S.D.)
17. JUDOVO
Kr{ojne, srednovekoven rudnik i topilnica. Na
okolu 3 km zapadno od seloto, na desniot breg na
dolot se zabele`uvaat ostatoci od eksploatacija
na ruda i mno`estvo zgura od topena `elezna ruda.
(A.K.)
Livadi{te, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (D.G.)
18. KARBUNICA
Kalensko Plewe, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na okolu 1 km jugoisto~no od seloto, vo nepos-
rednata blizina na raskrsnicata za selata Srbjani
i Staroec se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
(G.S.D., V.S.)
Kalojanska Crkva, srednovekovna crkva i nekropo-
la. Vo neposrednata blizina na seloto, od negovata
severoisto~na strana, levo od patot {to vodi za
Ki~evo se zabele`uvaat ostatoci od mala ednoko-
rabna crkva i okolu nea grobovi gradeni od kameni
plo~i ‡ tip cista, postaveni vo pravec istok-za-
pad. Pri izgradbata na patot bile uni{teni pove-
}e grobovi vo koi imalo moneti. (G.S.D., V.S.)
Krastica, srednovekovna nekropola. Na okolu 500
m pod ~e{mata Jasikovec, na patot za seloto Klad-
nik, vo 1976 godina Strahil Naumoski otkril gro-
bovi od kameni plo~i so orientacija istok-zapad.
(G.S.D., V.S.)
Kr`alica, naselba i nekropola od helenisti~koto
i docnoanti~koto vreme. Na okolu 700 m severois-
to~no od seloto, vo nivata na Kice Risteski i vo
okolnite nivi, pri obrabotuvaweto na zemjata se
naiduvalo na temeli yidani od kr{en kamen i va-
rov malter. Po povr{inata se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, a namesta se zabele`uvaat
i grobni konstrukcii od kameni plo~i. Spored ka-
`uvaweto, vo eden od grobovite bile najdeni me~,
kopje i kerami~ki sadovi.
Spasovska Dimitrioska G., 1987a, 81-82; Spasovska
Dimitrioska G., 1989, 143-151. (G.S.D.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva. Na okolu 800
m pod seloto, na mala viso~inka obrasnata so gusta
{uma se zabele`uvaat temeli od mala ednokorabna
XIII. KI^EVO
crkva koja, spored me{tanite, bila posvetena na sv.
Bogorodica. (G.S.D., V.S.)
Frwomlaka, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m ju`no od seloto, vo nivata na Slave Ta-
nevski se otkrieni temeli od yidovi, a po povr-
{inata se nao|a mno`estvo fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, teguli i grade`en materijal.
(G.S.D., V.S.)
19. KI^EVO
Kitino Kale, utvrdena naselba od bronzenoto i
`eleznoto vreme i sredniot vek. Na visok rid so
dve platoa, koj pretstavuva najdominantna to~ka vo
sredi{niot del na gradot, se gledaat ostatoci od
temeli od bedem i kuli. Po povr{inata ima frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
Najdeni se i moneti.
Spasovska Dimitrioska G., 1990, 103-118; Spasovska
Dimitrioska G., 1994, 49-56. (G.S.D.)
Kitka, depo na srednovekovni moneti. Spored poda-
tocite dadeni od Blaga Aleksova, pri obrabotu-
vaweto na zemjata bile najdeni 27 srpski dinari od
XIV vek {to se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
Aleksova B., 1955, 17. (G.S.D.)
Okolinata na Ki~evo, depo na srednovekovni mone-
ti. Kako {to izvestuva B. Sarija, vo 1921 godina vo
okolinata na gradot bile najdeni srebreni sred-
novekovni moneti od koi 303 dinari od XIV vek, 2
venecijanski gro{a i 41 srpski falsifikat na ve-
necijanski gro{evi. Monetite se ~uvaat vo Narod-
niot muzej vo Belgrad
Sarija B., 1925, 73-91; Aleksova B., 1955a, 17. (G.S.D.)
Palati{ta, naselba od rimskoto vreme. Pretsta-
vuva mala viso~inka {to dominira nad okolniot
teren, oddale~ena okolu 700 m zapadno od DK „Ko-
pa~ka“, od levata strana na patot Ki~evo-Ohrid.
Po povr{inata se gledaat gramadi od grade`en ma-
terijal, a okolu niv i fragmenti od kerami~ki sa-
dovi. Ottuka poteknuvaat i mermerni plo~i naj-
deni vo nivata na Destan Mitreski od seloto Dru-
govo.
Spasovska Dimitrioska G., 1994, 49-56. (G.S.D., V.S.)
^uka, naselba od bronzenoto vreme. Se nao|a na 1
km severoisto~no od seloto, desno od patot za Os-
lomej. Pretstavuva mala viso~inka na ~ija povr{i-
na se sre}avaat fragmenti od bronzenovremenska
keramika. (G.S.D.)
Xuma xamija ‡ Sultan Bajazit xamija, srednove-
koven objekt. Pri izveduvaweto na zemjenite rabo-
ti za izgradba na {adrvanot, vo dvorot na xamijata
bile otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi,
pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal, {to
naveduva na pretpostavka deka vo negovata nepos-
redna blizina se nao|al srednovekoven objekt.
Spasovska Dimitrioska G., 1993a, 252-263. (G.S.D.)
165
 20. KLADNIK
\ur|ejca, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na okolu 1,5 km severoisto~no od
seloto, na blaga padina {to se spu{ta kon jug. Na
prostor od 50 x 100 m po povr{inata se zabele-
`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mno`estvo grade`en materijal. Na severniot kraj
na terenot se otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i. Na lokalitetot e podignato spomen-obe-
le`je na borcite od ovoj kraj padnati vo Ilinden-
skoto vostanie.
Spasovska Dimitrioska G., 1989a, 43-50. (G.S.D.)
Korita, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na okolu 2 km jugozapadno od seloto, pri obrabotu-
vaweto na nivite se otkrivani temeli od objekti i
grobovi. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, a spored ka`uvaweto na me{-
tanite, najdeni se moneti i bronzena statuetka na
bogot Merkur.
Spasovska Dimitrioska G., 1988, 133-138. (G.S.D.)
Korita, s. Kladnik. ‡ Bogot Merkur, III-IV vek
Lakajca, srednovekovna crkva i nekropola. Na gra-
nicata na atarite na selata Kladnik i Kozica, od
desnata strana na Kozi~ka Reka, neposredno do as-
faltniot pat Ki~evo-Bitola, spored ka`uvaweto
na Stojan \or~eski, ~ija ku}a se nao|a vo neposred-
nata blizina, na nivite se sre}avaat fragmenti od
166
grade`ni tuli, a imalo i temeli od mala ednoko-
rabna crkva. Pri izgradbata na patot Ki~evo-Bi-
tola se otkrieni i grobovi gradeni od kameni plo-
~i. (G.S.D.)
21. KLENOEC
Seli{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 500 m isto~no od seloto, na mala viso~inka
so strmni padini e izgradena crkva posvetena na sv.
Bogorodica. Crkvata e podignata vrz temeli od
stara crkva okolu koja imalo grobovi gradeni od
kameni plo~i. (G.S.D., V.S..)
22. KNE@INO
Kne`inski Manastir, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Na okolu 1,5 km jugozapadno od seloto se
nao|a mala crkva so konak, posvetena na sv. \or|i.
Izgradena e vo ponovo vreme, vrz temeli na postara
crkva od koja na ju`nata i isto~nata strana sè u{te
se nayiraat yidovi. Okolu crkvata bile otkrieni
grobovi gradeni od kameni plo~i. Spored
istoriskite zapisi, starata crkva aktivno funk-
cionirala vo vremeto na kralot Milutin.
Petkovi¢ V., 1950, 145; Spasovska Dimitrioska G.,
1993a, 253-263; Spasovska Dimitrioska G., 1994, 49-
56. (G.S.D., V.S.)
23. KOZICA
Golo Brtce, naselba od helenisti~koto i docno-
anti~koto vreme. Vo atarot na seloto, na visok iz-
dol`en rid {to strmno se spu{ta kon Beli~ka Re-
ka i sovremeniot pat Ki~evo-Bitola, na zaramneto
plato se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
a bile najdeni i bronzeni moneti. Isto taka ima
mnogu ostatoci od topena `elezna ruda.
(G.S.D.)
24. KOZI^INO
Preobra`enie, nekropola od docnoanti~koto vre-
me.
Smiqani¢ T., 1935, 339-485. (D.G.)
25. KOLARI
Crkvi{te, srednovekovna nekropola. Na severois-
to~niot rab na seloto, so za{titnite arheolo{ki
iskopuvawa vo 1966 godina se otkrieni srednove-
kovna nekropola i ostatoci od mala crkva. Grobo-
vite se gradeni od golemi kameni plo~i so orien-
tacija istok-zapad. Vo grobovite ne se najdeni dru-
gi naodi osven `elezni klinci. (G.S.D.)
XIII. KI^EVO
 26. KOLIBARI
Kokale, srednovekovna nekropola. Se nao|a vo bli-
zinata na seloto, na mala viso~inka, kade pri obra-
botuvaweto na zemjata me{tanite otkrile pove}e
grobovi so konstrukcija od kameni plo~i. (G.S. D.,
V.S.)
Rimski Grobi{ta, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na okolu 3 km od seloto, vo pravecot na rekata
Sateska i vo neposrednata blizina na patot Ki~e-
vo-Skopje, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (G.S.D., V.S.)
27. LAZOROVCI
Ra{o Livada, depo na srednovekovni moneti. Vo
nivata na Bla`e Nikodinoski vo 1936 godina e naj-
deno depo na srednovekovni srpski moneti koi de-
nes se ~uvaat kaj Mihajlo Milososki od seloto La-
zorovci. (G.S.D., V.S.)
Sretselo, ranosrednovekovna naselba. Vo central-
niot del na seloto me{tanite otkrile temeli od
objekti gradeni od kamen i varov malter, vodovod-
ni cevki i drug grade`en materijal. Otkrieni se i
fragmenti od pitosi. (G.S.D., V.S.)
Star Zadel ‡ E|upski Dol, depo na srebreni mone-
ti od rimskoto vreme. Pri eksploatacijata na ka-
men, Dimo Milososki vo 1961 godina na{ol pove}e
srebreni moneti od koi negoviot sin za~uval samo
7. Vremenski, monetite mu pripa|aat na II-I vek
pred n.e. i se kovani vo kovnicite Dirahium i Apo-
lonija. Eden del se ~uva i vo Muzejot vo Ki~evo.
Spasovska Dimitrioska G., 1988, 133-138. (G.S.D.,
V.S.)
28. LE[NICA
Rimski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo ne-
posrednata blizina na crkvata Sv. Kuzman i Dam-
jan, pri izgradbata na patot {to vodi kon seloto,
vo 1946/47 godina se otkrieni pove}e grobovi, a del
od niv se gledaat i vo profilot na zasekot. Gradeni
se od kameni plo~i, so orientacija istok-zapad. (G.
S.D., V.S.)
29. LISI^ANI
Zadel, srednovekovna crkva. Na okolu 1,5 km zapad-
no od seloto, na padinite na planinata se nao|aat
gramadi od grade`en materijal koj pripa|a na ob-
jekt ~ii dimenzii ne mo`at da se odredat. (G.S.D.,
V.S.)
XIII. KI^EVO
Krastica ‡ Staro Selo, srednovekovna naselba. Na
okolu 2 km isto~no od seloto, od desnata strana na
Velika Reka i vo podno`jeto na planinata Baba
Sa~ se zabele`uvaat gramadi od grade`en materi-
jal. Spored J. Trifunoski, Krastica e staro selo
~ie ime se spomenuva vo istoriskite zapisi od vto-
rata polovina na XV vek.
Trifunoski J., 1975, 297-388. (G.S.D., V.S.)
Sretselo, nekropola od `eleznoto vreme. Pri iz-
gradbata na individualnite stanbeni objekti, posta-
vuvaweto na vodovodot i drugi grade`ni raboti
me{tanite otkrile pove}e grobovi gradeni od ka-
meni plo~i. Spored nivnoto ka`uvawe, vo grobovi-
te bile najdeni kerami~ki sadovi, metalni predme-
ti: igla, torkves, prsten i dr. Predmetite bile od-
neseni vo Belgrad od @ivko Zamakovi}, toga{en
u~itel vo seloto. (G.S.D., V.S.)
30. MAMUDOVCI
Bara, srednovekovna nekropola. Na okolu 2 km od
seloto, visoko vo planinata se otkrieni grobovi
gradeni od kameni plo~i. Me{tanite mestoto go
vikaat u{te i Rimski Grobi{ta. (G.S.D., V.S.)
Bigor, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
200-300 m zapadno od seloto, vo nivata na Ahmed
Muslioski so oraweto se otkrieni temeli na yido-
vi. Po povr{inata ima grade`en materijal, teguli
i imbreksi, varov malter, kamen i fragmenti od
kerami~ki sadovi za sekojdnevna upotreba. (G.S.D.)
31. MIOKAZI
Gradi{te ‡ Venec, naselba od neolitskoto, `elez-
noto, helenisti~koto, rimskoto i docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na okolu 800 m jugoisto~no
od seloto se izdiga viso~inka izdol`ena vo pravec
zapad-istok. Od nejzinata zapadna strana ima poma-
la viso~inka so pravilna konusna forma nare~ena
Krst, odvoena od gradi{teto so mal preslap. Se-
vernata strana na gradi{teto strmno se spu{ta kon
koritoto na Rabetinska Reka, nad koja, od sprotiv-
nata strana, se izdiga visokiot rid Kale. [to se
odnesuva do isto~nata i ju`nata strana, tie se po-
blagi i se spu{taat kon ramnoto pole niz koe mi-
nuva patot Ki~evo-Brod, a malku podaleku od nego
e koritoto na Velika Reka. Gradi{teto e opkru-
`eno so masiven bedem {irok 2 m, od koj se za~u-
vani temelite, namesta visoki 2 do 3 m. Na bedemot
ima 12 kuli so dimenzii od 6 x 6 m, rasporedeni na
20 do 30 m edna od druga. Kako zasiluvawe na
bezbednosta, na zapadniot kraj, pred bedemot bil
podignat za{titen yid. Vnatre{niot prostor na
167
 Gradi{te ‡ Venec, s. Miokazi. ‡ Bedemite od naselbata od V-VI vek (M.M.)
gradi{teto ima neramna konfiguracija, a na povr-
{inata e prisutno mno`estvo kr{en kamen, teguli,
tuli i drug grade`en materijal. Na oddelni mesta
se gledaat duri i temeli od yidovi na pomali ob-
jekti. Vo 1979 i 1981 godina se vr{eni sonda`ni
iskopuvawa pri {to se otkrieni ostatoci od sa-
kralna gradba ‡ bazilika od V-VI vek, grobovi od
nekropola od X-XI vek, arhitektonski ostatoci od
dva docnoanti~ki stanbeni objekta, kako i neolit-
ski artefakti. Podvi`niot arheolo{ki materijal
otkrien so ovie raboti nedvosmisleno poka`uva
deka vo gradi{teto se `iveelo dolgo, od docniot
neolit do sredniot vek. Naodite se ~uvaat vo Muze-
jot vo Ki~evo.
Spasovska Dimitrioska G., 1987, 167-175; Spasovska
Dimitrioska G., 1989a, 43-50. (G.S.D.)
Direk, naselba od rimskoto vreme. Ju`no od loka-
litetot Gradi{te ‡ Venec, poto~no od negovoto
podno`je do patot Ki~evo-Brod, po povr{inata na
nivite se sre}ava mno`estvo grade`en materijal,
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi i drugo. (G.S.D., V.S.)
168
Zad ^uka, naselba od rimskoto vreme. Pri izgrad-
bata na patot Miokazi - Sv. Ra~a, vo neposrednata
blizina na betonskiot most bile otkrieni temeli
od objekti i trkalezni tuli ‡ suspenzuri od hipo-
kaust. Dimitrija Karanfiloski pri oraweto na
nivata otkril kerami~ki sad vo koj imalo moneti
koi ne se za~uvani. (G.S.D., V.S.)
Kale, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na oko-
lu 1 km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na lokalitetot Gradi{te, od levata strana na
Rabetinska Reka, na visok rid so zaramneto plato
se gledaat temeli od odbranben bedem graden od ka-
men i varov malter. Po povr{inata se sre}avaat
gramadi od grade`en materijal. (G.S.D., V.S.)
Krst, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu 250
m zapadno od lokalitetot Gradi{te, na mala viso-
~inka, vo nivata na Vlado \ur~inoski vo 1936/37
godina negoviot tatko pri orawe otkril grob so
konstrukcija od monolitni kameni plo~i. Vo gro-
bot na{ol kerami~ki sad poln so pepel i jaglen.
(G.S.D., V.S.)
XIII. KI^EVO
Toplec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 300 m severno od seloto, vo nivata na @ivko Si-
monoski i vo okolnite nivi pri obrabotuvaweto na
zemjata me{tanite naiduvale na temeli od objekti.
Denes po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi, ka-
ko i zgura od topena `elezna ruda. (G.S.D., V.S.)
32. ORLANCI
Ramni{te, srednovekovna naselba. Na okolu 2,5 km
severozapadno od seloto, na teren obrasnat so {u-
ma se gledaat gramadi od grade`en materijal. Spo-
red ka`uvaweto na me{tanite, na ova mesto bilo
staroto selo. (G.S.D., V.S.)
Sv. \or|i, srednovekovna crkva. Vo neposrednata
blizina na seloto, od negovata severna strana se
izdiga viso~inkata Krasta. Na vrvot se nao|aat
ostatoci od temeli na objekt so dimenzii od 4 x 5
m, graden od delkani kamewa. Me{tanite go smeta-
at za kultno mesto i do den-denes ostanala tradi-
cijata tuka da se palat sve}i. (G.S.D., V.S.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva. Vo severniot del
na seloto se nao|a crkvata Sv. Nikola, koja e po-
dignata vrz temelite na stara crkva. (G.S.D., V.S.)
33. OSLOMEJ
Aleksova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme.
Pri izgradbata na barakite za potrebite na TE
„Oslomej“ rabotnicite otkrile pitosi, kerami~ki
sadovi, vodovodni kerami~ki cevki i drugo.
Smiqani¢ T., 1935, 339-385; Proeva N., 1989, 77-84.
(G.S.D., V.S.)
34. OSOJ
Ja~mi{te, docnosrednovekovna nekropola. Na oko-
lu 1 km zapadno od seloto, pri kopawe na kanal za
navodnuvawe bile otkrieni i uni{teni 12 groba
gradeni od kameni plo~i, postaveni vo pravecot
istok-zapad. Vo eden od grobovite bilo najdeno
bronzeno kop~e. (G.S.D., V.S.)
Latinska Crkva ‡ Mitrina Niva, srednovekovna
crkva i nekropola. Na okolu 2 km zapadno od selo-
to, od desnata strana na patot se otkrieni temeli
od stara crkva. Nasproti niv, levo od patot se
gledaat grobovi gradeni od kameni plo~i. (G.S.D.)
Miqo Kosten~e, srednovekovna nekropola. Na is-
to~nata strana na seloto, vo neposrednata blizina
na nekoga{niot zadru`en dom, od levata strana na
patot se gledaat grobni konstrukcii gradeni od ka-
meni plo~i, so orientacija istok-zapad. Ovaa mes-
XIII. KI^EVO
nost me{tanite ja narekuvaat u{te i Rimski Gro-
bi{ta. (G.S.D.)
Razdol, nekropola od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na severoisto~nata strana na seloto, na blaga
padina pod rit~eto Belutrak. Vo 1917 i 1918 godi-
na, obrabotuvaj}i ja svojata niva, Mile Sofroniev-
ski otkril pove}e grobovi gradeni od kameni
plo~i vo koi imalo koski od pokojnicite i kera-
mi~ki sadovi. (G.S.D., V.S. )
Crkvi{te ‡ Prisoj, naselba od docnoanti~koto
vreme. Zapadno od seloto, vo lozjeto na Risto
Gavrilovski se otkrieni kameni plo~i, fragmenti
od pitosi i kerami~ki sadovi i mno`estvo gra-
de`en materijal. (G.S.D., V.S.)
35. PAPRADI[TE
Dobra Voda, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Nad seloto ima visok rid so dominantna
polo`ba, koj me{tanite go narekuvaat u{te i Sv.
Pantelejmon. Na zaramnetiot vrv se nao|aat grama-
di od grade`en materijal i odvaj zabele`livi te-
meli od odbranben bedem. (G.S.D., V.S. )
36. PODVIS
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km zapadno od seloto ima golema viso-
~inka so strmni strani, {to se nao|a isto~no od
suvodolicata Plevewe i severno od patot Ki~evo-
Ohrid. Vrvot ñ e zaramnet, so povr{ina od 50 x 25
m, opkru`en so bedem ~ii temeli mo`at prili~no
dobro da se nasetat. Spored ka`uvaweto na me{ta-
nite, do skoro vreme bedemot bil vidliv na pove}e
mesta. Denes vo prostorot na gradi{teto ima mno-
`estvo fragmenti od pitosi, pokrivni }eramidi,
kupi{ta kr{en kamen i drug grade`en materijal.
Na isto~nata strana, vo podno`jeto, vo nivite na
Sande Damjanoski i @ivko Kitanoski se najdeni
dva primeroka od arhitektonska dekorativna plas-
tika, poto~no, kapitel i kvadraten blok od mermer.
Kapitelot e vo oblik na prese~ena piramida na
koja trite strani ñ se ukraseni so ornament vo
oblik na lu{pi od riba, dodeka na ~etvrtata
(~elnata) ima ~etvrtesto pole vo koe se vre`ani
bukvite KOY, izvedeni vo rimska kapitela. [to se
odnesuva do blokot, na gornata strana ima vre`ano
kanal~e za povrzuvawe so olovo, spored {to mo`e
da se pretpostavi deka imal funkcija na nekakov
postament, mo`ebi baza na stolb. Po povr{inata
na nivite ima dosta fragmenti od teguli. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot vo Ki~evo.
Spasovska Dimitrioska G., 1989a, 43-50; Spasovska
Dimitrioska G., 1994, 49-56. (G.S.D., V.S.)
169
 37. POPOL@ANI
Vo seloto, naselba od rimskoto vreme. Kaj zadru`-
niot dom, vo dvorovite na Dime Najdenoski, Slave
Naumoski i sosednite, pri kopaweto na bunari se
naiduvalo na temeli od yidovi na objekti, pitosi i
golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi. (G.S.D.)
38. PREMKA
Ledina, srednovekovna nekropola. Na severozapad-
niot kraj na seloto se otkrieni grobovi od nekro-
pola gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista, so ori-
entacija istok-zapad. (G.S.D., V.S.)
Pe~arica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2,5 km isto~no od seloto, vo nivata na Petre
Savevski so zemjodelskite raboti bile otkrivani
temeli od objekti yidani od kr{en kamen i varov
malter. Denes ovde se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en ka-
men. Spored iskazite na sopstvenikot, bile najdeni
alatki od `elezo {to ne se za~uvani. (G.S.D., V.S.)
Trnoec, srednovekovna naselba i nekropola. Jugo-
isto~no od seloto, zad visokiot rid, vo nivata na
Petre Savevski se nao|aat gramadi od grade`en ma-
terijal, a spored iskazite, sopstvenikot raskopal
pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i. (G.S. D.)
^ukle, docnosrednovekovna crkva i nekropola. Na
eden rid {to se nao|a jugoisto~no od seloto se
gledaat ostatoci od mala crkvi~ka koja me{tanite
ja vikaat Sv. Tanasica. Okolu nea ima grobovi gra-
deni od kameni plo~i, orientirani vo pravec is-
tok-zapad. (G.S.D., V.S.)
39. RABETINO
Spasa, srednovekovna crkva i nekropola. Vo nepos-
rednata blizina na seloto se gledaat gramadi od
kr{en kamen, kako i amorfni plo~i od grobovi.
Spored me{tanite, na ova mesto se nao|ale ostato-
ci od manastir i nekropola. (G.S.D., V.S.)
40. RA[TANI
Drenoska Niva, srednovekovna crkva i nekropola.
Zapadno od seloto, me{taninot Zdrave Lazeski,
oraj}i ja svojata niva, otkril temeli od objekt i
okolu niv grobovi gradeni so kameni plo~i. Mo`e-
bi se raboti za temeli od mala crkvi~ka i nekro-
pola. (G.S.D., V.S.)
Sina Voda, srednovekovna naselba i nekropola. Na
okolu 500 m severoisto~no od seloto, na prostor od
1 hektar, obrasnat so dabova {uma, ima gramadi od
kr{en kamen, a namesta se gledaat temeli od objek-
ti. Vo nivite {to se neposredno do lokalitetot,
spored ka`uvaweto na Zdrave Lazeski, so oraweto
170
bile otkrivani grobovi gradeni od kameni plo~i.
(G.S.D., V.S.)
41. SVETORA^E
Svetora~e, srednovekovna nekropola. Na edna mala
viso~inka {to se nao|a vo seloto, vo neposrednata
blizina na rezervoarot za voda me{tanite otko-
pale pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i vo
koi, pokraj skeletite, imalo i kerami~ki sadovi.
Spasovska Dimitrioska G., 1993a, 253-264. (G.S.D.,
V.S.)
Crkva Sv. Kuzman i Damjan, docnosrednovekovna
crkva. Spored podatocite od me{tanite, ovaa crk-
va, izgradena vo 1885 godina, le`i vrz temelite na
postara crkva. (G.S.D., V.S.)
42. SVIWI[TE
Seli{te, docnosrednovekovna crkva i nekropola.
Vo podno`jeto na ridot Bukale, {to se nao|a na
okolu 3 km zapadno od seloto, na prostor obrasnat
so {uma ima gramadi od kamewa. Na okolu 150 m
isto~no od nego ima povisoka tumba, nare~ena od
me{tanite Crkvi{te, na koja se gledaat grobovi
od kameni plo~i i gramada od grade`en materijal.
(G.S.D., V.S.)
43. SRBICA
Markulija, utvrdena naselba od `eleznoto, hele-
nisti~koto i rimskoto vreme. Na zaramnetiot vrv
na ridot {to se nao|a severoisto~no od seloto, se
gledaat ostatoci od temeli na odbranben bedem,
koi se podobro za~uvani na isto~nata strana. Po
povr{inata na gradi{teto, a posebno na padinite
od site strani se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, vremenski i kulturno razli~ni, frag-
menti od pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
(G.S.D., V.S. )
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na ju`-
niot kraj na seloto, vo profilot na dolot koj zase-
kuva zaramneta povr{ina se gledaat kameni kon-
strukcii od grobovi. Spored veruvaweto na me{ta-
nite, na ova mesto se nao|ale temelite na manas-
tirskata crkva posvetena na sv. Markulija. (G.S.D.,
V.S.)
44. SRBJANI
Barojca, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na okolu 2 km jugoisto~no od selo-
to, od desnata strana na patot za selata Karbunica
i Srbjani, vo prostorot na voenite magacini i
nivata na me{taninot [akirov. Pri izgradbata na
magacinite bile otkrieni i uni{teni pove}e gro-
XIII. KI^EVO
bovi gradeni od kameni plo~i vo koi imalo kera-
mi~ki sadovi. Na povr{inata se zabele`uvaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
mno`estvo grade`en materijal. (G.S.D., V.S.)
45. STAROEC
Poli~ica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km isto~no od seloto, na blaga padina {to
se spu{ta kon poleto i koritoto na rekata Treska,
vo nivata na Veqo Dimitrioski od Ki~evo se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, te-
guli, imbreksi i mno`estvo kr{en kamen. (G.S.D.,
V.S.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Zapad-
no od seloto, na padinite na planinata Buka, na
prostor od okolu 1 hektar se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en mate-
rijal. (G.S.D., V.S.)
46. STRELCI
Rakovce, srednovekovna crkva i nekropola. Vo ne-
posrednata blizina na selskoto u~ili{te, pri pos-
tavuvaweto na dvornata ograda bile otkrieni te-
meli od objekt i okolu nego pove}e grobovi gradeni
od kameni plo~i. Verojatno se raboti za ostatoci
od crkva so nekropola. (G.S.D., V.S.)
Rid, srednovekovna crkva i nekropola. Zapadno od
seloto, od sprotivnata strana na lokalitetot Se-
li{te, na prostor od 20 x 10 m, {to le`i na leviot
breg na rekata, se zabele`uvaat temeli, odnosno
osnova od objekt i okolu nego kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (G.S.D., V.S.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na seve-
roisto~niot kraj na seloto, na okolu 200-300 m se-
verno od novata xamija, po povr{inata se zabele-
`uvaat grobovi od kameni plo~i so orientacija
istok-zapad. Vo isto~niot del na terenot ima teme-
li, debeli 0,50 m, od crkva so dimenzii od 6 x 4 m.
Trifunoski J., 1975, 297-388. (G.S.D., V.S.)
47. TAJMI[TE
Vo seloto, rudnik od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 123. (D.G.)
48. TUIN
Sretselo, docnosrednovekovna crkva i nekropola.
Vo neposrednata blizina na selskoto u~ili{te, od
XIII. KI^EVO
isto~nata strana na Tuinska Reka se zabele`uvaat
ostatoci od temeli na crkva so bazilikalen oblik,
so dimenzii od 15 x 8 m. Zapadno i ju`no od nea ima
grobovi gradeni od kameni plo~i. (G.S.D.)
49. CER
Seli{te, docnosrednovekovna naselba. Isto~no od
lokalitetot Crkvi{te, vo nivata na Stojan Boja-
xioski so zemjodelskite raboti se otkrivani te-
meli od objekti. Vo neposrednata blizina na tere-
not ima napu{teno rudarsko okno, {to upatuva na
pretpostavka deka se raboti za mala rudarska na-
selba. (G.S.D.)
Tarea Krasta, tvrdina od docnoanti~koto vreme.
Smiqani¢ T., 1935, 339-385. (G.S.D.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto, vo nivata na
Stojan Bojaxioski, {to le`i na mala viso~inka, vo
1977 godina bile kopani temeli za nova crkva. So
rabotite bile otkrieni ostatoci od yidovi yidani
od kr{en kamen i varov malter, kako i grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i, postaveni vo pra-
vecot istok-zapad. Vo eden od grobovite bila naj-
dena `elezna statuetka (?). Sopstvenikot na niva-
ta u{te pred Vtorata svetska vojna so oraweto ot-
kopal pove}e grobovi so kerami~ki prilozi.
(G.S.D., V.S.)
50. CRVIVCI
Latinska Crkva, srednovekovna crkva. Na ridot
^uka, obrasnat so {uma, {to se nao|a na severnata
strana na seloto, ima ostatoci od temeli na crkva
~ii dimenzii ne mo`at da se odredat. Ovde vo 1923
godina me{tanite iskopale depo na srpski srebre-
ni moneti so pretstavi na kralot Milutin i carot
Uro{.
Spasovska Dimitrioska G., 1994, 49-56. (G.S.D.)
Kodrakalango~it, naselba od neolitskoto vreme.
Se nao|a na okolu 500 m jugozapadno od seloto i na
okolu 150 m od Zajaska Reka. Na blagata padina pod
ridot ^uka, {to postepeno se spu{ta kon poleto,
poto~no vo nivite na Hamiq Bala, {to zafa}aat
prostor od 3 dekara, ima mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, orudija od kremen i ku}en le-
pe`. Spored fakturata, bojata i drugite tipolo{-
ki karakteristiki na keramikata, naselbata e
srednoneolitska i kulturno bliska na velu{ko-
porodinskata grupa od Pelagonija.
Sanev V., 1976, 74. (G.S.D., V.S.)
51. ^ELOPECI
Gramada, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, od isto~nata
strana, vo severniot del na blokot na stopanstvoto
171
„Kru{ino“ se gledaat gramadi od grade`en mate- Vuli¢ N., Sp. LXXI; Proeva N., 1989, 77-84; Spasov-
rijal. Me|u nego se izdvojuvaat pove}e obraboteni ska Dimitrioska G., 1994, 49-56. (G.S.D., V.S.)
par~iwa od obi~en kamen i crvenikav mermer.
Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile najdeni i
plo~i so natpisi. Po povr{inata ima fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli i imbreksi. (G.S.D.,
V.S.)

Ogra|e, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na

izlezot od seloto, vo 1974 godina, pri ras~istuva-
weto na patot za seloto Svetora~e, vo nivata na
Stojmen Mickovski bile otkrieni i uni{teni ne-
kolku grobovi gradeni od kameni plo~i. Vo grobo-
vite se najdeni kerami~ki sadovi koi ne se za~uva-
ni. (G.S.D., V.S.)

Sv. Ilija, starohristijanska bazilika i nekropo-

la. Severno, na ridot {to blago se izdiga nad selo-
to, se nao|a crkvata Sv. Ilija izgradena vo 1861 go-
dina, a obnovena vo 1910 godina. Crkvata bila po-
dignata vrz temelite na postar sakralen objekt i
nekropola. Vo nejzinite yidovi se vgradeni spolii
od kamena plastika. Taka, eden korintski kapitel,
izraboten od sitnozrnest mermer, svrten naopaku,
slu`i kako baza na drven stolb vrz koj se potpira
balkonot vo zapadniot del na crkvata; na ju`niot
vlez se vgradeni dve plo~i od koi ednata slu`i za
prag, a drugata za dovratnik. Na plo~ata -dovrat-
nik e za~uvan del od gr~ki natpis vo 6 reda. Nad
vlezot ima ni{a so vgradeni kameni gredi, od koi
na edna isto taka ima za~uvan del od gr~ki natpis.
I na krajot, vo oltarniot yid e vgradena nadgrobna
plo~a so dvojno profilirana ramka. Od pri-
sustvoto na ovie plo~i so natpisi vgradeni vo Sv. Ilija, s. ^elopeci. ‡ Dovratnik na vlezot vo crkvata
crkvata bi mo`elo da se pretpostavi deka vo ne- so gr~ki natpis
posrednata blizina, ili na nejzinata lokacija, se
nao|ale postar objekt i nekropola od rimskoto
vreme.
19. Nebojani ................................................................. 178
XIV. KO^ANI 20. Nivi~ani ................................................................ 178
21. Novoselani............................................................. 179
22. Orizari ................................................................... 179
23. Pantelej .................................................................. 180
1. Bawa ......................................................................... 172 24. Pa{axikovo ........................................................... 181
2. Bezikovo ................................................................. 173 25. Polaki..................................................................... 181
3. Beli.......................................................................... 173 26. Preseka ................................................................... 181
4. Buril~evo ............................................................... 173 27. Pripor .................................................................... 181
5. Vidovi{te .............................................................. 174 28. Raj~ani..................................................................... 181
6. Vraninci ................................................................. 174 29. Sokolarci .............................................................. 181
7. Vrbica ..................................................................... 175 30. Span~evo ................................................................. 182
8. Glavovica ................................................................ 175 31. Teranci ................................................................... 182
9. Gorno Grat~e .......................................................... 175 32. Trkawe..................................................................... 182
10. Dolno Grat~e ......................................................... 175 33. Cera ......................................................................... 183
11. @iganci .................................................................. 175 34. ^iflik .................................................................... 183
12. Zrnovci ................................................................... 175
13. Jastrebnik .............................................................. 175
14. Ko~ani ..................................................................... 175
1. BAWA
15. Ku~i~ino................................................................. 177
16. Lepopelci ............................................................... 177 Branica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
17. Le{ki ...................................................................... 177
km severno od seloto, na eden zaramnet prostor od
18. Morodvis................................................................. 177

172 XIII. KI^EVO

30 x 30 m, na povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, pitosi i
pokrivni }eramidi.
Gara{anin M. i D., 1959, 78. (A.K.)
Vo seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
seloto, osobeno pokraj bawata se sre}avaat mnogu
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 20. (A.K.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m zapadno od seloto, na eden zaramnet prostor ima
pove}e gramadi od nasobrani kamewa i fragmenti
od pokrivni }eramidi. Na povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pito-
si. (A.K.)
Trkawski Rid, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na granicata na atarot so seloto Trkawe ima ni-
zok rid na koj se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i pokrivni }eramidi, a otkopani se i go-
lemi pitosi.
Gara{anin M. i D., 1959, 78. (A.K.)
Turski Grobi{ta, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 300 m ju`no od seloto, na prostrana padina
pokraj potokot Suva Reka, vo nivite na B. Levkov i
P. Aleksov se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Niz sredinata
na lokalitetot minuva patot Bawa-[tip.
Gara{anin M. i D., 1959, 78. (A.K.)
2. BEZIKOVO
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na maaloto ^iflik, do ku}ata
na Petru{ Angelov, na mala terasa izdignata nad
dolot se sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme i sta-
rohristijanska crkva. Vo neposrednata blizina na
maaloto Ostrici, na terasa ogradena so visoki ri-
dovi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Sporadi~no ima i ostatoci od topena
`elezna ruda. Na severniot kraj na lokalitetot se
nao|a crkvata Sv. Atanas koja e izgradena vo pono-
vo vreme, vrz temelite na starohristijanska crkva.
(A.K.)
^iflik, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska crkva. Vo neposrednata blizina na
maaloto ^iflik, na zaramneto plato so povr{ina
od 200 x 150 m se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, teguli, pitosi i pokrivni }eramidi. Na
isto~niot kraj na lokalitetot se za~uvani temeli
od starohristijanska crkva ~ii dimenzii ne mo`at
da se odredat. (A.K.)
XIV. KO^ANI
3. BELI
Vojnovica, naselba so nekropola od rimskoto vre-
me. Na 4 km od seloto i okolu 500 m severno od
ridot Gradi{te, na povr{ina od nekolku dekari se
sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, pitosi i pokrivni }eramidi. Na pove}e
mesta niz nivite se otkrieni temeli od objekti. Na
gorniot kraj na lokalitetot bile otkrieni 30-tina
groba gradeni od kameni plo~i. Najdeni se pove}e
moneti kovani vo tekot na II-VI vek. Del od niv se
~uvaat kaj T. Simonov od Ko~ani. (A.K.)
Gnoi{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Okolu 1,5 km severno od seloto, pokraj pa-
tot {to vodi kon Osogovo se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli, pitosi i pokrivni }e-
ramidi. Na visoko rit~e {to se izdiga nad nasel-
bata se otkrieni grobovi gradeni so kameni plo~i,
so orientacija istok-zapad. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severno od seloto se izdiga visoka ~uka na ~ij
vrv ima zaramneto plato so dimenzii od 220 x 100 m.
Od za{titniot bedem se za~uvani samo delovi od
temelot, graden od kamen i varov malter. Vo vnat-
re{nosta na tvrdinata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, pitosi i pokrivni }era-
midi. Bile najdeni i pove}e moneti od III-IV vek.
(A.K.)
Todorica, naselba od neolitskoto i docnoanti~ko-
to vreme. Na 1 km severozapadno od seloto, na za-
ramnetiot prostor na ~ukata {to se izdiga vo ne-
posrednata blizina na Trkawski i Bawski Dol,
pri obrabotuvaweto na nivite se otkrieni frag-
menti od kerami~ki sadovi, prete`no so siva boja.
Pokraj niv se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, pitosi i pokrivni }eramidi od doc-
noanti~koto vreme. Platoto, so dimenzii od 150 x
80 m, bilo ogradeno so bedem od koj se za~uvani
temelite gradeni od kr{en kamen i varov malter.
(A.K.)
4. BURIL^EVO
Gramadi, naselba od rimskoto vreme. Na prostrana
terasa, {to se izdiga nad leviot breg na Bregal-
nica, so oraweto na nivite bile otkrieni temeli
od pove}e objekti. Na povr{inata se sre}avaat gra-
madi od kamewa, pokrivni }eramidi i fragmenti
od pitosi. Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile
najdeni i pove}e moneti. Eden kerami~ki sad se
~uva vo Muzejot na Makedonija. (A.K.)
Manastir, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2,5
km ju`no od seloto, na zaramneto mesto {to zafa}a
prostor od okolu 100 x 200 m, na povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, teguli, pitosi i pokrivni }eramidi.
Sanev V., 1961, 73. (A.K.)
173
Manastir, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 150-200 m severno od Mogila I na lokali-
tetot Mogila. Na povr{inata ima delkani kameni
blokovi, varov malter i fragmenti od rimska kera-
mika od III-IV vek. Najverojatno Manastir i Mogila
pretstavuvaat edna spomeni~na celost.
Sanev V.,1961, 74. (V.S.)
Mogila, nekropola ‡ mogili od rimskoto vreme. So
rekognosciraweto vo 1960 godina, na ovoj lokali-
tet V. Sanev registriral dve golemi mogili, koi
podocna (1985-87) me{tanite gi uni{tile do os-
novata.
Sanev V., 1961, 73. (V.S.)
Nova ^e{ma, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na vlezot vo seloto, levo od dene{nata ~e{ma ima
ramnina {to blago se spu{ta kon dolinata na
Bregalnica. Vo nivata na Kostadin Mihailov, so
zemjodelskite raboti bile otkrivani temeli od
objekti yidani od kamen i varov malter. Ottuka
poteknuvaat del od steblo na stolb, mermeren blok
so reljefna pretstava na kowanik (Trakiski kowa-
nik) i kapak od detski sarkofag od mermer. Relje-
fot e soyidan vo ku}ata na sopstvenikot na nivata,
a kapakot podocna go otkupil Muzejot od [tip.
Sanev V., 1961, 74. (V.S.)
Pilavo, naselba od eneolitskoto vreme. Na 2 km za-
padno od seloto, na malo zaramneto plato {to se
izdiga nad leviot breg na Bregalnica, so dol`ina
od 80 m i {irina od 40 m vo pravec sever-jug, vo
1987 godina od Muzejot na Makedonija se izvr{eni
za{titni arheolo{ki iskopuvawa so koi e konsta-
tiran mo}en kulturen sloj od 2,20 m so dva horizon-
ta na `iveewe. Vo postariot horizont se otkrieni
dvojna poluzemjanka, jama i mnogu fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, a vo pomladiot del od ku}a gradena
od lepe`, dobro za~uvana polukalotesta pe~ka i
mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, kremeni i
koskeni orudija. Karakteristi~ni se fragmentite
od raznovidnite formi na kerami~ki sadovi slika-
ni vo grafitna tehnika, kako i fragmentite od
antropomorfni i zoomorfni figurini.
Hronolo{ki i kulturno naselbata poka`uva
sli~nosti so eneolitskite naselbi od kulturnata
grupa [uplevec-Bakarno Gumno vo Pelagonija, od-
nosno kulturniot kompleks na naselbite od Bubaw-
Salkuca-Krivodol. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje. So prvite rekognos-
cirawa (1960), na povr{inata od preostanatiot del
na terenot se konstatirani kerami~ki fragmenti
od `eleznoto i helenisti~koto vreme.
Sanev V., 1961, 72; Nasteva I., 1989, 49. (I.N.K.)
5. VIDOVI[TE
Vo seloto, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Vo seloto, osobeno vo neposrednata blizina na
crkvata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
174
dovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Blizu do uprav-
nata zgrada na zadrugata se otkrieni nekolku gro-
bovi. (A.K.)
Garagaska, naselba od docnoanti~koto vreme. Na ju-
gozapadniot rab na seloto, na prostrana terasa se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli,
pitosi i pokrivni }eramidi. Vo nivata na K.
Paunov e otkrien i eden pitos. (A.K.)
Mogili, nekropola ‡ mogili od rimskoto vreme.
Pod seloto, na negoviot severoisto~en rab se nao|a
golema mogila so pre~nik od 20 m vo osnovata i
viso~ina od 4 m, na ~ij vrv se vkopani nekolku gro-
bovi od turskoto vreme. Vo neposrednata blizina
na mogilata postoela u{te edna mogila koja, vo
1977 godina, so pro{iruvaweto na fudbalskoto ig-
rali{te e celosno uni{tena.
Keramid~iev A., 1964, 83. (A.K.)
Trnavica, mogila od rimskoto vreme. Na 2 km
zapadno od seloto, na desnata strana od selskiot
pat Vidovi{te-Teranci ima mogila koja e delumno
o{tetena, so pre~nik vo osnovata od 20 m i za~u-
vana viso~ina od 2 m. (A.K.)
6. VRANINCI
Gramadi, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska crkva. Vo neposrednata
blizina na istoimenoto maalo, na pogolem prostor
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i pokrivni }eramidi. Nekropolata i starohris-
tijanskata crkva se na najvisokiot del na ~ukata.
Na ovoj prostor se zabele`uvaat golemi gramadi od
grade`en materijal. (A.K.)
Grobi{ta, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska crkva. Vo neposrednata
blizina na maaloto ^u~karci, na prostrana terasa
so dimenzii od 200 x 100 m se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi,
a bile najdeni i nekolku moneti od IV vek. Vo sre-
di{niot del na lokalitetot se gledaat temeli od
starohristijanska crkva okolu koja ima pove}e gro-
bovi. Del od monetite se ~uvaat kaj Todor Simov od
Ko~ani. (A.K.)
Seli{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska crkva. Vo neposrednata
blizina na selskoto u~ili{te, na povr{ina od 200
x 200 m, vo selskite nivi se otkrieni temeli od po-
ve}e objekti. Na povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }e-
ramidi. Na gorniot kraj na lokalitetot ima osta-
toci od starohristijanska crkva, a do nea nekropo-
la od koja se gledaat konturite na desetina groba.
(A.K.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od selskoto u~ili{te se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }erami-
XIV. KO^ANI
di. Vo okolnite nivi ima gramadi od grade`en ma-
terijal. (A.K.)
7. VRBICA
Pod seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
ju`niot i isto~niot rab na seloto, po povr{inata
na selskite nivi se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Ot-
krieni se i pove}e moneti, kako i eden kapitel.
(A.K.)
8. GLAVOVICA
Preslap, naselba od docnoanti~koto vreme. Sever-
no od seloto, vo neposrednata blizina na Gorno
maalo se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i pokrivni }eramidi. Spored ka`uvawe-
to na J. Stojanov, bile otkopani desetina golemi
pitosi. (A.K.)
9. GORNO GRAT^E
Mirovnica, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 500 m ju`no od maaloto Gramataci,
na prostor od 120 x 80 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Vo
neposrednata blizina ima nekropola od koja se
gledaat desetina groba gradeni od kameni plo~i, so
orientacija istok-zapad. (A.K.)
10. DOLNO GRAT^E
Gorno Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km isto~no od lokalitetot Dolno Gradi{te,
na levata strana od utokata na Golema Reka vo
ezeroto Grat~e se izdiga golem rid so dominantna
polo`ba. Na negoviot vrv ima zaramnet prostor so
dimenzii od 200 x 120 m, na koj se za~uvani ostatoci
od bedem. Na povr{inata na gradi{teto se sre-
}avaat fragmenti od pitosi i pokrivni }eramidi.
Za odbele`uvawe e faktot deka na mnogu malo
rastojanie bile izgradeni dve golemi gradi{ta,
{to e redok slu~aj. (A.K.)
Dolno Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me so nekropola i starohristijanska crkva. Kaj
utokata na Mala i Golema Reka vo ezeroto Grat~e
se izdiga strmno visok rid na ~ij vrv ima zaramnet
prostor so povr{ina od 200 x 100 m, koj bil ograden
so jak bedem. Na povr{inata na gradi{teto se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Na gorniot kraj na tvrdinata
ima temeli od mala starohristijanska crkva okolu
koja bile otkrieni desetina groba.
Keramid~iev A., 1964, 83-84. (A.K.)
XIV. KO^ANI
11. @IGANCI
Bogatinica, naselba od neolitskoto i docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km ju`no od seloto, na prostrana
padina na leviot breg na Zletovska Reka, na povr-
{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi so prete`no siva boja, a se otkrieni
i temeli od objekti gradeni od kr{en kamen i
varov malter, kako i nekolku pitosi. Spored ka`u-
vaweto na me{tanite, bil najden i pogolem broj
moneti. (A.K.)
Dol~inica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km isto~no od seloto, na prostor od 120 x 100 m, vo
nivata na B. Lazarov se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
12. ZRNOVCI
Gornomaalski Rid, nekropola od rimskoto vreme.
Vo neposrednata blizina na Gorno maalo, na niska
~uka so zaramneto plato se otkrieni desetina gro-
ba gradeni od kameni plo~i. Spored ka`uvawata na
me{tanite, vo grobovite bile najdeni pove}e is-
kr{eni kerami~ki sadovi. (A.K.)
Patilovo, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Nad
seloto Zrnovci se izdiga visok rid so dominantna
mestopolo`ba. Na prostor od 120 x 80 m se gledaat
ostatoci od temeli na bedem graden od kamen i va-
rov malter. Na povr{inata na gradi{teto ima gra-
de`en materijal, fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. (A.K.)
13. JASTREBNIK
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
desniot breg na Golema Reka, vo planinskiot pre-
del, na visok rid so zaramneto plato, koj ima povr-
{ina od okolu 50 x 60 m, se gledaat ostatoci od ma-
la tvrdina. Na povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Keramid~iev A., 1964, 84. (A.K.)
Kalu|erica, nekropola od rimskoto vreme. Na des-
niot breg na Mala Reka, na padina koja strmno se
spu{ta kon rekata se otkrieni desetina groba gra-
deni od kameni plo~i, so orientacija istok-zapad.
(A.K.)
14. KO^ANI
Alewak, nekropola od `eleznoto vreme.
Georgiev Z., 1976, 228-239. (D.G.)
Bav~alak, docnosrednovekovna nekropola. Na oko-
lu 2 km severno od gradot, na leviot breg na Ko~an-
ska Reka, vo mestoto kaj vodenicite se zabele-
175
`uvaat grobni konstrukcii od kameni plo~i so
orientacija sever-jug. Kaj glavata i nozete na po-
kojnikot ima vertikalno postaveni kamewa. Po po-
vr{inata na terenot se sre}avaat fragmenti od
gle|osani kerami~ki sadovi. (@.V.)
Barutnica, naselba od rimskoto vreme. Na levata
strana na Ko~anska Reka, vo neposrednata blizina
na op{tinskata zgrada, kako i na desnata strana na
rekata, vo blizinata na po{tata, pri izgradbata na
stanbeni objekti se otkrieni ostatoci od pove}e
gradbi, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i drug arheolo{ki materijal.
Vuli¢ N., Sp. LXXVII, 71-73; Gara{anin M. i D.,
1959, 83. (A.K.)
Vla{ki Livadi ‡ Vla{ki Bunar, docnosrednove-
kovna naselba. Na zapadniot rab na gradot, vo bli-
zinata na benzinskata pumpa, poto~no vo mestoto
pome|u `elezni~kata pruga i patot za [tip ima
fragmenti od pokrivni }eramidi, crepni i kera-
mi~ki sadovi, a spored uka`uvaweto na A. Kera-
mid~iev, imalo indicii i za prisustvo na nekro-
pola. (@.V.)
Gorica, naselba od `eleznoto i rimskoto vreme. Se
prostira na ju`nata i severnata padina od ridot
{to se izdiga na ju`nata periferija na gradot, vo
zonata na gradskite grobi{ta. Vo 1982 godina
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata izvr{il sonda`no iskopuvawe pri {to
se otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Ko~ani.
Georgiev Z., 1981, 74. (@.V.)
Grop~e, srednovekovna nekropola. Se nao|a na 3 km
severoisto~no od gradot, na trome|ata na atarite
na Ko~ani, Orizari i Vraninci, od dvete strani na
patot {to vodi za Polaki. Vo 1984 godina e izvr-
{eno sonda`no iskopuvawe (@. Vin~i}), pri {to
se otkrieni pove}e grobovi. Spored na~inot na
pogrebuvaweto se izdvojuvaat tri tipa na grobovi:
bez konstrukcii (slobodno zakopuvawe), od kameni
plo~i ‡ tip cista, i grobovi so venec od kr{eni
kamewa. Site se postaveni vo pravec zapad-istok.
Od grobni prilozi se najdeni prsteni, obetki, be-
lezici od staklena pasta i tordirana bronzena `i-
ca i drugi predmeti. Naodite se ~uvaat vo Muzej-
skata zbirka vo Ko~ani.
Mandi} M., 1989, 231. (L.V.)
Krugot na kasarnite, nekropola od rimskoto vreme.
Na ridot {to se izdiga vo sredniot del na gradot,
nad leviot breg na Ko~anska Reka, vo i okolu kru-
got na starite kasarni se nao|a nekropola od I-III
vek. Vo 1982 godina Republi~kiot zavod za za{tita
na spomenicite na kulturata izvr{il sonda`no is-
kopuvawe (@. Vin~i}). Bile otkopani pove}e gro-
bovi so kameni konstrukcii ‡ cisti, kako i grobni
jami so kremirani pokojnici polo`eni vo urni. Vo
arheolo{kata literatura se spomenuvaat devet
176
pitosi i eden epigrafski spomenik najdeni mnogu
porano. Naodite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo
Ko~ani.
Vuli¢ N., Sp. LXXVII, 71-73; Gara{anin M., I D.,
1959, 84. (@.V.)
Rae~ki Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km jugoisto~no od gradot, do prostorot
predviden za novite gradski grobi{ta, vo nivite
na Peno Ristov i Ilo Elektri~arot i vo sosednite
nivi, na povr{inata se sre}ava pogolem broj frag-
menti od teguli i imbreksi i grade`en kamen, izva-
deni so obrabotuvaweto na zemjata. (@.V.)
Stari Lozja ‡ Lukobija, nekropola od rimskoto
vreme. Na visokiot istoimen rid {to se izdiga na
severozapadnata periferija na gradot bile otkopa-
ni grobovi od teguli od tipot „na dve vodi“. (@.V.)
Tiki{inski Lozja, nekropola od `eleznoto vreme.
Na zapadnata periferija na Ko~ani, pri izgradba-
ta na novata naselba, vo sedumdesettite godini e
otkriena golema nekropola koja e re~isi napolno
uni{tena. Podocna, vo 1982 godina, Republi~kiot
zavod za za{tita na spomenicite na kulturata (@.
Vin~i}) izvr{il za{titno iskopuvawe pri {to se
otkrieni novi ~etiri groba gradeni od kameni plo-
~i i so inhumirani pokojnici. Naodite najdeni so
grade`nite raboti se razneseni po zbirkite na
privatnite kolekcioneri, a onie od iskopuvaweto
se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Ko~ani.
Georiev Z., 1981, 65-77. (A.K., @.V.)
Tre{tena Skala, osamen naod od bronzenoto vreme.
Spored podatokot dobien od T. Simov, direktor na
Gradskata biblioteka, na severozapadnata strana
na periferijata na Ko~ani, vo eden mal dol {to gi
sobira vodite od seloto Beli e najdena kamena se-
kira so otvor za dr`alka. Sekirata se ~uva kaj T.
Simov. (A.K.)
Ciganski Rid, srednovekovna nekropola. Le`i vo
reonot na spomenikot na neznajniot borec, oddale-
~en okolu 500 m isto~no od zgradata na Sobranieto
na op{tinata. Vo 1982 godina Republi~kiot zavod
za za{tita na spomenicite na kulturata izvr{il
reviziono iskopuvawe (@. Vin~i}) pri {to se ot-
krieni 16 groba bez grobni konstrukcii ‡ slobodni
zakopuvawa, so raznovidni prilozi izraboteni od
bronza (belezici, obi~ni i tordirani, obetki,
prsteni i dr.) od XII vek. Naodite se ~uvaat vo
Muzejskata zbirka vo Ko~ani.
Georgiev Z., 1976, 238-239. (@.V.)
Crnica, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na benzinskata pumpa, kaj vlezot
vo Ko~ani bile otkrieni i celosno uni{teni pove-
}e grobovi. Na povr{inata na lokalitetot se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
[ilesti Rid, gradi{te i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na zaramnetoto plato na [ilesti
XIV. KO^ANI
Rid se sre}avaat ostatoci od utvrdena naselba. Od
bedemot se za~uvani temelite gradeni od kamen i
varov malter. Na povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }e-
ramidi. Na najvisokiot del od ridot bile otkrieni
i celosno uni{teni grobovi vo koi imalo kera-
mi~ki sadovi i moneti. Nekolku moneti se ~uvaat
kaj T. Simov od Ko~ani. (A.K.)
15. KU^I^INO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
3 km ju`no od seloto se izdiga visok rid so domi-
nantna mestopolo`ba. Na vrvot ima zaramnet pros-
tor so dimenzii od 100 x 70 m, ograden so ostatoci
od bedem za~uvan vo temelite, graden od kr{en ka-
men i varov malter. Po povr{inata na gradi{teto
se gledaat tragi od nekolku pomali objekti, kako i
mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi.
Keramid~iev A., 1964, 85. (A.K.)
Prese~nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km isto~no od seloto, od dvete strani na dolot se
sre}ava mno`estvo fragmenti od pokrivni }erami-
di, a vo nivite bile otkrieni i temeli od objekti.
Pronajdeni se i nekolku moneti. (A.K.)
16. LEPOPELCI
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m ju`no od seloto, na desnata strana od patot {to
vodi za Novoselani, na prostor od 200 x 200 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Vo nivite ima i nekolku gra-
madi od kr{en kamen i varov malter. (A.K.)
17. LE[KI
Vo seloto, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na prostorot na seloto, pri izgradbata na
ku}ite i obrabotuvaweto na dvornite mesta bile
otkrieni pove}e objekti. Denes na povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. Pronajdeni se i pove}e moneti od III -VI
vek. Vo neposrednata blizina na selskoto u~ili{-
te bile otkopani nekolku grobovi so kamena kon-
strukcija. Pogolem del od monetite se ~uvaat kaj T.
Simov od Ko~ani. (A.K.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1 km zapadno od seloto, na prostor od 200 x 100 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. (A.K.)
XIV. KO^ANI
18. MORODVIS
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Nad ju`nata periferija na
dene{noto selo se izdiga visok i ne sosema prista-
pen rid koj od isto~nata i severnata strana e ogra-
ni~en so suvodolica. Zapadnata strana se spu{ta
do Morodvi{ka Reka, a na jug dosta strmno so eden
dlabok dol ridot e oddelen od masivot na Pla~ko-
vica. So svojata prirodna postavenost toj domini-
ra nad seloto i nad golem del od Ko~ansko Pole.
Na lokalitetot se konstatirani ostatoci od bede-
mi vo nekolku pojasi od koi se najvidlivi bedemite
na najvisokite izohipsi {to verojatno go formira-
at akropolot. Vo tie ramki postoi pravoagolna
cisterna, a vedna{ pod nea se nao|a sovremenata
crkva posvetena na sv. Simeon, izgradena vrz teme-
lite od postara crkva. Zapadno od nea ima zaram-
neto plato kade {to vo 1980 godina arheolo{ki e
sondirano i pod slojot na destrukcija zaedno so
ranovizantiskiot kerami~ki materijal e otkriena
i moneta od Justinijan I. Po celata povr{ina na
gradi{teto se nao|aat fragmentirani sadovi i
moneti vremenski vklopeni od IV do XII-XIV vek.
Materijal od VII do X vek ne e konstatiran. Vo kon-
tekstot na Gradi{te se nao|a i ranovizantiska ne-
kropola {to e locirana nadvor od bedemite, od-
nosno na 50-70 m severno od desnata strana na suvo-
dolicata.
Mikul~i} G., 1987, 184; Tomoski T., 1978a, 93-94;
Trajkovski K., 1983, 133-142. (K.T.)
Grobjani Rid, srednovekoven objekt i nekropola.
Nad ju`nata periferija od seloto se izdiga rid na
~ij vrv e locirana sovremenata nekropola. Vo pod-
no`jeto na jugozapadnata strana se konstatirani
ostatoci od nedefinirana arhitektura od kamen i
kal, kako i pogrebuvawa vrameni i pokrieni so ka-
meni plo~i. Podvi`niot materijal se sostoi od
fragmentirani kerami~ki sadovi i moneti karak-
teristi~ni za XII-XIV vek. (K.T.)
Crkvi{te ‡ Morobizdon, docnoanti~ki i sredno-
vekoven kompleks na pove}e lokaliteti. Vo pod-
no`jeto na planinata Pla~kovica, 7 km ju`no od
Ko~ani e lociran Morobizdon, na koj istra`uva-
weto zapo~nalo vo 1980 godina i sè u{te trae. Na-
selbata od V-VII vek, so kompletno otkriena repre-
zentativna crkva so yidana grobnica, e locirana vo
ramkite na dene{noto selo. Crkvata ja krasele
mermeren pod, stolbovi i kapiteli so starohris-
tijanski motivi. Grobnicata e integralen del od
crkvata od V vek, arhitektonski sovr{eno izvede-
na i polihromno dekorirana, vo tehnikata signinum.
Naselbata i utvrduvaweto prestanuvaat da `iveat
vo prvite decenii na VII vek, a Slovenite
intenzivno go naseluvaat vo IX vek. Vo periodot od
X do XV vek Morobizdon dostignuva najgolem eko-
nomsko-politi~ki i kulturen prosperitet i stanu-
177
 Crkvi{te ‡ Morobizdon, s. Morodvis. ‡ Crkva od docnoanti~koto vreme i sredniot vek
va crkoven centar na Bregalni~kiot region. Vo
vremeto na Samoilovata dr`ava dostignuva najvi-
sok stepen na razvojot i vo ramkite na Ohridskata
arhiepiskopija e sedi{te na episkop, ~ija kate-
dralna crkva e delumno otkriena i istra`ena. Ar-
hitektonskata koncepcija na crkvata pretstavuva
primer na srednovizantiskata arhitektonska {ko-
la i svoi analogii nao|a vo katedralnite hramovi
na Kalambak kaj Meteori, Melnik i ohridskata Sv.
Sofija. Enterierot e zbogaten so izvedba na pod
vo tehnikata sektile, crkoven mebel od delkan ka-
men i fragmentarno za~uvan fresko`ivopis. Nad
spomenatata crkva, na lokalitetot Crkvi{te e
otkriena i crkva od XIII vek, so nov i pomal arhi-
tektonski korpus. Vo crkvata i okolu nea e otkri-
ena nekropola od XII-XX vek od koja se istra`eni
pove}e od 350 grobovi. Vo grobovite se najdeni
predmeti od bronza, srebro, staklo, koska i teks-
til. Kon krajot na XII vek ovoj del od Makedonija
pa|a pod vlasta na srpskata dr`ava so {to e oz-
na~en i krajot na prosperitetot na gradot Moro-
bizdon i Morodvi{kata episkopija. So odluka na
crkovniot sobor, odr`an vo Skopje vo 1347 godina,
sedi{teto na Morodvi{kata episkopija e premes-
teno vo Zletovo. So ovoj akt i formalno gradot
Morobizdon samo marginalno u~estvuva vo istori-
jata i umetnosta na Makedonija i centralniot Bal-
178
kan. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija i
vo Muzejskata zbirka vo Ko~ani.
Mihajlov S., 1949, 1-22; Tomoski T., 1978a, 93-116;
Aleksova B., 1984, 370-390; Trajkovski K., 1987, 89-
93. (K.T.)
19. NEBOJANI
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na Mi{ino maalo, vo nivata na
S. Atanasov se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Pronajdeni se
i nekolku zemjodelski alatki od `elezo. (A.K.)
20. NIVI^ANI
Vo seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
prostorot na seloto, re~isi vo site dvorovi na
selskite ku}i se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na ju`niot
kraj na seloto bile otkopani i nekolku grobovi
gradeni od golemi kameni plo~i. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
severniot rab na seloto, na visok rid so dominant-
na mestopolo`ba, na prostor od 100 x 70 m se gleda-
XIV. KO^ANI
at ostatoci od temeli na bedem. Vo vnatre{nosta
na tvrdinata ima za~uvani temeli od pomali objek-
ti, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Pronajdeni se i pove}e moneti od III-IV vek, od koi
edna se ~uva kaj T. Simov od Ko~ani. (A.K.)
Damjanica, naselba od neolitskoto vreme. Na 3 km
jugoisto~no od seloto, pokraj selskiot pat {to vo-
di za seloto Beli se izdiga niska ~uka, poznata u{-
te i pod imeto Gaxevica. Na zapadnata strana na
~ukata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi so siva i crvena boja. (A.K.)
\urova Livada, naselba od docnoanti~koto vreme.
Visoko vo planinskiot predel, pod {umskata sta-
nica se sre}avaat gramadi od kr{en kamen. Spored
ka`uvaweto na me{tanite, bile otkrieni temeli
od objekti. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Mitrov Dol, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, na povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
21. NOVOSELANI
Avlija, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska crkva. Na isto~nata periferija na
seloto, na prostor od 300 x 300 m, na povr{inata
na selskite nivi ima fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na isto~niot
kraj na lokalitetot se gledaat temeli od golema
starohristijanska crkva. Do nea e pronajdeno steb-
lo od stolb od kamen so dol`ina od 1,5 m i pre~nik
od 0,50 m.
Aleksova B., 1983, 85-119. (A.K.)
Jalovec, starohristijanska crkva. Na 2,5 km seve-
rozapadno od seloto, na eden nizok rid se za~uvani
temeli od golema ednokorabna crkva so dimenzii
od 18 x 7 m. (A.K.)
Kunovo ‡ ^uki (Turski Grobi{ta), nekropola ‡ tu-
muli od `eleznoto i docnoanti~koto vreme. Na 1
km ju`no od seloto i 250 m isto~no od Orizarska
Reka, na blaga padina {to se spu{ta kon orizovoto
pole i koritoto na Bregalnica, spored ka`uvawe-
to na me{tanite, imalo 5 tumbi, a vo neposrednata
blizina i gradi{te. Vo 1953 godina, so prvite
arheolo{ki rekognoscirawa se registrirani 3
dobro za~uvani mogili. Vo 1964 godina, na severo-
zapadniot rab na Mogila I bile otkopani dva groba
so skeletni pogrebuvawa, od koi vo edniot bile
najdeni fibula i belezici od bronza od `eleznoto
vreme, a vo drugiot pove}e moneti od vremeto na
Maksimijan i Dioklecijan. Del od niv bile otku-
peni od Muzejot vo [tip. Vo tekot na 1965 godina
se izvr{eni za{titni iskopuvawa na del od Mogi-
la III, vo 1968 godina, pri izgradbata na magistral-
niot pat Ko~ani-Berovo re~isi celosno e uni{te-
na Mogila I, a vo tekot na 1986 i 1987 godina Muze-
jot na Makedonija izvr{il za{titno iskopuvawe
na za~uvaniot del od Mogila II. Mogilite zafa}a-
le prostor od okolu 20 m vo pre~nik i 3 m vo viso-
~ina. Podignati se so pogrebuvawa od docnoanti~-
koto vreme vrz tumuli od `eleznoto vreme (VII
vek). Vo tekot na sredniot vek bile koristeni za
pogrebuvawe, a isto taka i mnogu podocna. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot vo [tip i vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje.
Grbi¢ M., 1954, 115; Gara{anin M. i D., 1959, 76, 84;
Sanev V., 1978, 7; Mitrevski D., 1986, 70; Mitrevski
D., 1990, 59-78. (V.S.)

22. ORIZARI

Bela Crkva, docnosrednovekovna crkva. Smestena -

e severoisto~no od seloto, na oddale~enost od ne-
kolku kilometri. Se smeta deka bila podignata vrz
temeli od malku pogolema crkva. Kako isto~en ‡
apsidalen yid e iskoristena karpata, vo koja se
izdlabeni ni{i i `lebovi za pricvrstuvawe na po-
krivnata konstrukcija. Vo ni{ite ima za~uvan
malter so tragi od `ivopis.
Sanev V., 1961, 79. (V.S.)

Zatseli{te, naselba od `eleznoto i rimskoto vre-

me. Se nao|a na mala viso~inka na koja, na severni-
ot kraj, le`i lokalitetot Seli{te. Spored kul-
turnata i hronolo{kata istorodnost na materija-
lot verojatno se raboti za ostatoci od ista nasel-
ba. Kunovo ‡ ^uki, s. Orizari. ‡ Mogila III od `eleznoto
i rimskoto vreme (V.S.)
Gara{anin M. i D., 1959, 71, 84. (V.S.)

XIV. KO^ANI
179
Kunovo, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
desnata strana na patot Ko~ani-Del~evo, na mala
terasa {to se izdiga nad orizovoto pole vo kori-
toto na Bregalnica i pretstavuva prodol`enie na
terenot na koj le`i lokalitetot Kunovo ‡ ^uki.
Na povr{inata ima fragmenti od atipi~na rimska
keramika, teguli i tuli, a selanite otkopale i ne-
kolku pitosi so razli~ni golemini. Vo 1966 go-
dina, pri rekonstrukcijata i asfaltiraweto na
patot e podignata asfaltna baza i separacija, so
{to se napraveni golemi o{tetuvawa na povr-
{inskiot sloj od naselbata.
Gara{anin M. i D., 1959, 84. (V.S.)
Seli{te, naselba od `eleznoto i rimskoto vreme.
Le`i ju`no od seloto, nad Dolno maalo, na mala
viso~inka {to se spu{ta kon sever. Severozapadno
od nea te~e Orizarska Reka, a na okolu 100 m za-
padno e lokalitetot Kunovo ‡ ^uki. U{te vo prva-
ta polovina na pedesettite godini ottuka e vadena
zemja {to ovozmo`ilo da se konstatira kulturen
sloj debel 1 m i vo nego da se zabele`at fragmenti
od kerami~ki sadovi karakteristi~ni za `elezno-
to vreme II, kako i za III-IV vek. Ottuka poteknuva i
edna bronzena dr`alka vo oblik na delfin, {to se
~uva vo Zavodot i muzej vo [tip.
Gara{anin M. i D., 1959, 71. (V.S.)
~a{ka od afion izraboteno od keramika {to se
~uva vo Zavodot i muzej vo [tip.
Gara{anin M. i D., 1959, 71, 84. (V.S.)
Crkvi{te ‡ Kru{arski Rid, srednovekovna nekro-
pola. Na severnata strana na seloto, do ku}ata na
R. Karanfilova, isto~no od patot do nivata na \.
Stojkov i zapadno do dvorot na A. Atanasov se ot-
krieni pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i.
Pri pro{iruvaweto na selskiot pat, zemjodelecot
R. Ivanov otkril redok srednovekoven naod ‡ depo,
{to se ~uva vo Muzejot na Makedonija. Na ovoj pro-
stor vo 1959 godina Narodniot muzej od [tip iz-
vr{il iskopuvawe so {to se otkrieni pove}e gro-
bovi gradeni od kameni plo~i, so pravec istok-
zapad. Vo niv, pokraj ostatoci od skeletite, imalo
i mnogubrojni arheolo{ki naodi, prete`no `en-
ski nakit. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija.
Aleksova B., 1964a, 81-98; Polenakovi} R., 1965, 5
-18. (K.T.)

Slanec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km

isto~no od seloto i levo od patot za Istibawa, na
prostor od 200 x 200 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Najdeni se i nekolku rimski moneti od koi edna e
kovana vo Filipopolis vo vremeto na Antonij Pij.
Monetata se ~uva kaj T. Simov od Ko~ani. (A.K.)

Sokolovsko maalo, naselba od docnoanti~koto vre-

me. Pokraj selskiot pat {to vodi kon Sokolovsko
maalo i Vraninski Vodenici ima mala viso~inka
na koja se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Sanev V., 1961, 77. (A.K.)

Toplak, naselba od neolitskoto vreme. Pome|u se-
lata Istibawa i Orizari, na desniot breg na Bre-
galnica se izdiga niska ~uka na ~ij zaramnet pros-
tor od okolu 200 x 100 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi so siva i crvena boja. (A.K.)
Ciganski Rid, naselba od neolitskoto, `eleznoto
i rimskoto vreme. Se nao|a na samiot vlez vo selo-
to, neposredno pred raskrsnicata kade {to od as-
faltniot pat Ko~ani-Del~evo se odvojuva patot za
Orizari. Se raboti za kosa padina od levata stra-
na na Orizarska Reka, na koja vo nivata na Tome
Igwatov i vo drugite nivi se zabele`uva neolit-
ska keramika sli~na na keramikata od Vr{nik (Ta-
rinci, [tip), fragmenti so faktura i ornamenti-
ka tipi~ni za `eleznoto vreme, kako i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi od rimskoto vreme.
Tuka e najdeno i edno votivno sat~e vo oblik na
Crkvi{te ‡ Kru{arski Rid, s. Orizari. ‡ Zlatna obetka
od XIV vek
Crna Crkva, srednovekovna crkva so nekropola. Se
nao|a na 2 km severno od maaloto Vito{a na Gorno
Orizari, na karpa ispu{tena nad leviot breg na
Orizarska Reka. Se gledaat ostatoci od temeli na
mala crkvi~ka, so dimenzii od 7 x 12 m, i grobovi
rasporedeni ju`no i zapadno od nea.
Sanev V., 1961, 79. (V.S.)
23. PANTELEJ
Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme. Na 4 km za-
padno od seloto, vo podno`jeto na edna niska ~uka
se sre}avaat fragmenti od gruba keramika. Na ~u-

180 XIV. KO^ANI

kata ima ostatoci od temeli na odbranben yid gra-
den od golemi kamewa.
Keramid~iev A., 1962, 53; Mikul~i} I., TIR, 98. (A.K.)
24. PA[AXIKOVO
Burija, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, na ramna padina
se otkrieni nekolku grobovi. (A.K.)
25. POLAKI
Sv. Spas, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visokiot rid {to se izdiga kaj utokata na dolot
Lisa vo Berovska Reka, ima zaramnet vrv so pros-
tor od 50 x 50 m na koj se za~uvani temeli od bedem
graden od kamen i varov malter. Po povr{inata na
gradi{teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Bile najdeni
i nekolku moneti, me|u koi edna od vremeto na Gra-
cijan (IV vek). Na lokalitetot e podignata crkvi~-
kata Sv. Spas. (A.K.)
Seli{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km severno od maaloto Dolgi Dol se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Spored podatocite dobieni
od Mino Atanasov, bile otkrieni pove}e grobovi.
(A.K.)
26. PRESEKA
Samoklepec, objekt od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 200 m isto~no od starata milicionerska
stanica se izdiga mala viso~inka nare~ena Samo-
klepec ili Stara Crkva, koja pretstavuva del od
planinskiot masiv. Na vrvot ima crkva izgradena
vo 1931 godina, i toa, spored selanite, vrz temeli
od postar objekt. Pri izgradbata bile najdeni rimski
tuli, pokrivni }eramidi, dva pitosa i nekolku
moneti. Eden od pitosite sè u{te le`i vkopan vo
oltarot na crkvata.
Sanev V., 1961, 76. (V.S.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
izlezot od Sokolovsko maalo, na patot kon Vra-
ninski Vodenici, na edna strmna viso~inka se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi.
Sanev V., 1961, 77. (V.S.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
padinite od vrvot Jarabar se nao|aat ostatoci od
temeli na gradbi, tuli i, kako {to ka`uvaat me{-
tanite, imalo i grobovi so konstrukcii od golemi
kameni plo~i. Mnogu godini nanazad ottamu se va-
dat tuli za pravewe na furni.
Sanev V., 1961, 77. (V.S.)
XIV. KO^ANI
27. PRIPOR
Pripor, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
od Ko~ani, vo planinskiot predel, okolu ku}ite na
Stoe i Stefan Vasilevi i vo sosednite nivi se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Stoe Vasilev ima dva pitosa
{to bile otkrieni vo nivata do negovata ku}a.
(A.K.)
28. RAJ^ANI
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km zapadno od seloto, na prostrana ramnina se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi. Bile pronajdeni i pove}e mo-
neti koi ne se za~uvani. (A.K.)
29. SOKOLARCI
Bo{linovo, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na severozapadniot rab na seloto, vo neposrednata
blizina na selskiot rezervoar za voda, pri kopa-
weto na vodovodnata kapta`a bile otkrieni ne-
kolku grobovi gradeni od kameni plo~i. (A.K.)
Vo seloto, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Re~isi vo site dvorovi na selskite ku}i se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pito-
si. Vo dvorot na u~ili{teto bile otkopani pove}e
od 30 grobovi gradeni od kameni plo~i. Vo nekoi
od grobovite imalo moneti od III-VI vek koi ne se
za~uvani. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severno od seloto se izdiga visok rid na koj se
za~uvani ostatoci od temeli na bedem graden od
kr{en kamen i varov malter koj ograduval prostor
od okolu 150 x 100 m. Na povr{inata ima frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }e-
ramidi. Vo vnatre{nosta na tvrdinata se gledaat i
temeli od nekolku objekti. (A.K.)
Livadi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severno od seloto, vo nivata na T. Danilov bile
otkopani nekolku grobovi. Spored dobienite poda-
toci, vo eden od grobovite bila pronajdena moneta
od IV vek. (A.K.)
Manastir, gradi{te od docnoanti~koto vreme, sta-
rohristijanska crkva i nekropola. Na 2 km severno
od seloto se izdiga visok rid {to dominira nad
okolinata i na koj e izgradena crkvata Sv. \or|ija.
Na vrvot na ridot, pod crkvata ima zaramnet pros-
tor so dimenzii od 200 x 100 m, ograden so bedem od
koj se za~uvani temelite. Se gledaat ostatoci i od
temeli na pomali objekti. Na povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi, a pronajdeni se i moneti. Isto
181
taka se nao|aat i ostatoci od starohristijanska
crkva, a okolu nea nekropola. (A.K.)
30. SPAN^EVO
Branica, naselba od rimskoto vreme.
Gara{anin M. i D., 1959, 86. (D.G.)
Golemensko maalo, nekropola od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I., TIR, 118. (D.G.)
Gradi{te, refugium od docnoanti~koto vreme.
Le`i severoisto~no od Petkov Dol, na mala viso-
~inka me|u koritata na rekite Kiselica i Bawska
Reka. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi, a isto taka i tuli so rimska for-
ma.
Gara{anin M. i D., 1959, 86; Mikul~i} I., TIR, 118.
(V.S.)
Gramadski Rid, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Na 4 km severno od seloto, na visok rid so do-
minantna mestopolo`ba i zaramnet vrv so povr{i-
na od okolu 300 x 200 m se gledaat ostatoci od be-
dem, za~uvan samo vo temelite. Po povr{inata na
gradi{teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 118. (A.K.)
Pat Span~evo ‡ Bawa, nekropola od `eleznoto vre-
me. Kako {to naveduvaat M. i D. Gara{anin, spo-
red sobranite podatoci, na patot pome|u Span~evo
i Bawa, neposredno do Span~evska Reka bile otko-
pani grobovi i vo niv bile najdeni monista od
staklena pasta so vmetnati `olti okca, koi, spo-
red dolgnavestiot bikonusen oblik, mo`at da se
opredelat kako monista od `eleznoto vreme. Ne-
kolku monista se nao|ale kaj Pe{e Popov od Ko~a-
ni.
Gara{anin M. i D., 1959, 72. (V.S.)
Petkov Dol, naselba od neolitskoto i rimskoto
vreme. Na okolu 1,5 km severno od seloto ima blaga
padina {to se spu{ta kon leviot breg na potokot
Kiselica. Na isto~nata strana terenot preminuva
vo rid. Vo izdol`eniot prostor, ~ija povr{ina
iznesuva 200 x 700 m, poto~no vo nivite na Sande
Ivanovski, Jorde Lazevski, Save Davitkov i na
Zemjodelskata zadruga se sre}avaat fragmenti od
neolitska (vr{ni~ka) keramika i ostatoci od gra-
de`en materijal od rimskoto vreme.
Gara{anin D. i M., 1959, 71, 86; Mikul~i} I., TIR, 118.
(V.S.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`no
i zapadno od seloto, vo selskite nivi i orizi{ta,
na prostor od 300 x 250 m se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
182
Gara{anin D. i M., 1959, 86; Mikul~i} I., TIR, 118.
(A.K.)
31. TERANCI
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
5 km isto~no od seloto, vo planinskiot predel na
Pla~kovica se izdiga visok rid so zaramneto pla-
to so dimenzii od 120 x 90 m, na koe ima ostatoci
od temeli na bedem. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokriv-
ni }eramidi. (A.K.)
Teranci, votivna plo~a od rimskoto vreme. Vo pr-
vata polovina na pedesettite godini vo Muzejot vo
[tip e donesena reljefna plo~a so pretstava na
Trakiski kowanik, od nepoznato nao|ali{te. Ko-
wanikot so gradniot del e svrten en face, so podig-
nata desna raka, i e nametnat so razviorena namet-
ka. Kowot e vo polo`ba na galopirawe, so podig-
nati predni noze. Pod niv ima ku~e {to go sledi
dvi`eweto na kowot, a pred niv stoi adorantka vo
dolga obleka, so desnata raka svitkana na gradite.
Dimenzii: {irina 31 cm, visina 26 cm, debelina 6
cm.
Sanev V., 1964, 103. (V.S.)
32. TRKAWE
Glavovec, naselba od neolitskoto vreme. Na isto~-
niot rab na seloto, na zaramneto plato, vo selski-
te nivi se sre}avaat mnogu fragmenti od kerami~-
ki sadovi, prete`no so siva boja. (A.K.)
Gorna Crkva, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km severno od seloto, levo od Trkawski Dol,
na edna visoka terasa se otkrieni grobovi gradeni
od kameni plo~i. (A.K.)
Gospodnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
ju`niot rab na seloto, vo selskite nivi, na pros-
tor od okolu 300 x 300 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Otkrieni se i temeli od pove}e objekti. (A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Sever-
no od seloto, vo podno`jeto na ridot Slamonec, na
prostor od 200 x 200 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Stragata, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
5 km severno od seloto, na granicata so atarot na
seloto Beli, na prostranata terasa {to le`i levo
od dolot Damjanica se gledaat konturi na dvaese-
tina groba gradeni od kameni plo~i. (A.K.)
Trli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km severno od seloto, na leviot breg na Trkawski
Dol, na prostor od 100 x 100 m se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
XIV. KO^ANI
 33. CERA mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Vo
nivata na R. Vu~kov e otkopan golem pitos. (A.K.)
Elenec, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo pre-
delot na Gorna Cera, do selskoto u~ili{te, vo
blizinata na manastirot Sv. Bogorodica se izdiga 34. ^IFLIK
visok rid so zaramnet vrv. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
pokrivni }eramidi. (A.K.) 1,5 km isto~no od seloto se gledaat konstrukcii od
pove}e grobovi od koi nekolku bile otvoreni. Po
Frlavi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
ju`noto podno`je na ~ukata ‡ manastir, na povr- sadovi. (A.K.)
{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
pitosi i pokrivni }eramidi. Vo nivata na N.
XV. KRATOVO Trajkov se otkopani tri pitosa, a vo nivata na M.
Tanev e najdena minijaturna statuetka od bronza so
pretstava na bogot Merkur. Statuetkata se ~uva vo
1. Vakuf ....................................................................... 183 Muzejot na Makedonija vo Skopje. (A.K.)
2. Gorno Kratovo ....................................................... 183
3. Emirica ................................................................... 183
4. @eleznica .............................................................. 183 3. EMIRICA
5. Kne`evo .................................................................. 183
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Vo
6. Kowuh ...................................................................... 184
predelot na Lopen, do utokata na Modra Reka vo
7. Kratovo ................................................................... 186
Zletovica se izdiga nizok rid so zaramnet vrv na
8. Ne`ilovo ................................................................ 187
koj se za~uvani ostatoci od malo gradi{te. Po po-
9. Prikovci ................................................................ 187
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
10. Sekulica ................................................................. 187
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (A.K.)
11. Stracin ................................................................... 187
12. Tatomir ................................................................... 188
13. Trnovec ................................................................... 188
4. @ELEZNICA
14. Turalevo .................................................................. 191
15. Filipovci .............................................................. 191 Manastiri{te, nekropola od docnoanti~koto vre-
16. [legovo................................................................... 192 me. Na ju`niot rab na seloto, pri pro{iruvaweto
17. [opsko Rudare ....................................................... 192 na patot {to vodi za Kratovo bile otkrieni i
uni{teni nekolku groba. Vo niv imalo kerami~ki
sadovi i moneti koi ne se za~uvani.
1. VAKUF Keramid~iev A., 1966, 188. (A.K.)
^ukar~e, starohristijanska crkva. Kaj utokata na Ravni{te, nekropola od rimskoto vreme vo koja se
rekata Povi{nica vo Kriva Reka se izdiga niska otkrieni 4 groba.
~uka koja zafa}a prostor od 50 x 50 m, ogradena so Keramid~iev A., 1966, 118. (D.G.)
yid od suvoyidica. Vo sredi{niot del na prostorot
se gledaat temeli od crkva, a se sre}avaat i frag-
menti od pokrivni }eramidi. Vo blizinata na crk- 5. KNE@EVO
vata bile otkopani nekolku groba od kameni plo~i.
(A.K.) Kukovo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na zaramnetoto plato so prostor od 100 x 80
m na visokiot rid {to se nao|a na 1 km isto~no od
2. GORNO KRATOVO selskoto u~ili{te se gledaat ostatoci od masivni
temeli na bedem yidan od kamen i varov malter.
Gradi{te ‡ ^ukar, gradi{te od docnoanti~koto Re~isi po celata povr{ina ima fragmenti od kera-
vreme. Na 2 km od mesnosta Gramadi se izdiga visok mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
i te{ko pristapen rid. Na samiot vrv ima prili~- Mikul~i} I., TIR, 71. (A.K.)
no dobro za~uvani ostatoci od bedem {to ogradu-
val prostor od 50 x 50 m, yidan od kamen i varov
malter, {irok 1,50 m. Po povr{inata na gradi{-
teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na maaloto Garganci, na pros-
tor od 800 x 600 m se sre}avaat grade`en materijal,

XIV. KO^ANI
183
 Gramadi, s. Gorno Kratovo. ‡ Bogot Merkur, III-IV vek
6. KOWUH

Golemo Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~-

koto vreme i sredniot vek. Se nao|a na visok rid
pokraj Kriva Reka, vo blizinata na seloto. Na
vrvot ima plato so bezbroj objekti isklepani vo
karpa ‡ mali isposni~ki }elii so tragi od `ivo-
pis, mnogu krstovi i simboli~ni znaci vre`ani do
samite vlezovi. Naselbata bila raspolo`ena na
glavniot pat {to vodel od Kumanovo za Sofija
(Serdika). Vo starohristijanskiot period pretsta-
vuvala golem crkoven centar vo provincijata Dar-
danija, vo Isto~en Ilirik. Ova bilo posebno izra-
zeno so formiraweto na arhiepiskopijata Justini-
jana prima od imperatorot Justinijan I, so koja se
stremel crkovnite diecezi da gi oslobodi od gole-
mata vlast na rimskiot papa. Po naseluvaweto na

184 VX. KRATOVO

 Golemo Gradi{te, s. Kowuh. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (I.M.)
Slovenite vo ovie oblasti, Kowuh i okolinata pa-
|aat pod jurisdikcija na episkopijata na Bregalni-
ca, a podocna, so povtornoto {irewe na vizantis-
kata vlast, pod episkopijata vo Morodvis. Od sre-
dinata na IX i vo tekot na X vek ovie teritorii bi-
le zafateni so akcijata za pokrstuvawe, rakovode-
na od sv. Kliment, pomognata od knezovite Boris i
Simeon. Staroto ime na gradot ne se sre}ava vo iz-
vorite. Na teritorijata na despotot Draga{, vo
XV. KRATOVO
1373 godina go nao|ame pod imeto Kowuh, za koe se
pretpostavuva deka bilo zemeno od slovenskata mi-
tologija.
Crkva martirium
Vo podno`jeto na Golemo Gradi{te u{te vo
1919 godina bil otkrien crkoven objekt koj ima
posebno zna~ewe za istra`uvaweto na po~etocite
185
i na razvojot na crkovnata arhitektura vo Makedo-
nija. Zabele`en e od N. Vuli} i podocna od S. Ra-
doj~i} koj vo 1952 godina gi objavil negovite gene-
ralni podatoci. Republi~kiot zavod za za{tita na
spomenicite na kulturata vo 1989/90 godina izvel
izvesni iskopuvawa zaradi podatoci za izgotvuva-
we na elaborat za konzervacija. Konzervatorski
merki dosega ne se prezemani, pa objektot i ponata-
mu e izlo`en na devastacija od mesnoto naselenie.
Spored osnovata i vnatre{noto ureduvawe
crkvata im pripa|a na gradbite so centralno re{e-
nie i so kupola. Od nadvore{nata strana ima for-
ma na pravoagolnik vo koj centralniot prostor ima
vpi{ana kru`na osnova i e opa{an so hodnik so
potkovi~na forma, postaven na masivno yidani
stolbovi i menoa. Dol`inata na crkvata iznesuva
23 m, a {irinata od 7,50 do 14 m. Vo oltarniot
prostor e formiran ambulakrum. Za~uvani se os-
novite na episkopskata katedra, a od stranite de-
lovi od sintronosite. Ima ostatoci i od oltarnata
pregrada, postavena na 6 stolba. Podot vo prez-
viteriumot e oblo`en so mermerni plo~ki koi vo
tehnikata opus sectile formiraat krst. Crkvata ima-
la rasko{no izgraden amvon od koj se najdeni de-
lovi od arhitektonskata plastika od zelen peso~-
nik. Na abakusot na eden od kapitelite ima natpis
∆OMATRIRS koj se tolkuva kako DOMUS MARTIRIS.
Objektot kako gradski martirium e datiran vo
vremeto na Justinijan ili po nego, a mo`e da se
smesti i na krajot od IV vek. Crkvata bila pos-
vetena na golemiot kult na evharistijata, vrz grob
ili relikvii na nekoj golem ma~enik. Bila opre-
delena kako centralna za poklonenie na vernicite
od ovoj del na Isto~en Ilirik. Objektite so cen-
tralno i oktogonalno re{enie od anti~koto vreme,
so funkcija na mavzolej, vo starohristijanskiot
period bile nameneti za martiriumi, a podocna za
baptisteriumi. Objektot pod Golemo Gradi{te bil
dolgo i kontinuirano vo upotreba. Na{ite istra-
`uvawa uka`uvaat deka kako starohristijanski
hram martirium imal va`na uloga vo vremeto na
pokrstuvaweto na Slovenite vo IX-X vek. Vo podno-
`jeto na lokalitetot, isto taka, ima ostatoci od
bazilikalna gradba i edna grobi{na crkva od XIV
vek, podignati vrz temeli na postar crkoven ob-
jekt.
Ivanov I., 1931; Vuli¢ N., XCVII, br. 212-213; Ra-
doj~i¢ Sv., 1952, 148-169; Aleksova B., 1957, 7-46;
Petrov K., 1958, 31-45; Josifovska B., 1964a, 166;
Mikul~i~ I., TIR, 71; Aleksova B., 1995, 228-233. (B.A.)
186
Golemo Gradi{te, s. Kowuh. ‡ Osnova na kru`nata crkva (S. R.)
K’{la, nekropola od `eleznoto i rimskoto vreme.
Se nao|a na golemo {iroko plato {to se nadvisnu-
va nad desniot breg na Kriva Reka. Na severoisto~-
niot kraj se nadovrzuva na povisokite rit~iwa
pokraj koritoto na rekata. Poradi zagrozenosta so
izgradbata na `elezni~kata pruga Kumanovo-Deve
Bair, vo 1995 godina Republi~kiot zavod za za{ti-
ta na spomenicite na kulturata izvr{i za{titno
iskopuvawe. Otkrieni se i istra`eni 54 groba, od
koi 8 od `eleznoto, a ostanatite od ranorimskoto
vreme. Ranorimskite grobovi bile vkopani vo tu-
mul, re~isi celosno uni{ten, od koj e otkrien del
od za{titniot prsten izveden od re~ni bajki. Ima-
at konstrukcija od teguli na „dve vodi“ i vo niv se
pogrebuvani kremirani ili inhumirani pokojnici.
Od grobni prilozi se najdeni razni kerami~ki sa-
dovi, belezici, obetki, prsteni, |erdani i drugo.
Ovie grobovi ñ pripa|aat na severnata nekropola
na lokalitetot Golemo Gradi{te.
Radoj~i¢ S., 1952, 148; Josifovska B., 1964a, 166-170;
Mikul~i} I., 1974a, 366-368; Mikul~i} I., TIR, 73.
(M.I.)
7. KRATOVO
Dupka ‡ Tala{manci, nekropola od docnohelenis-
ti~koto i rimskoto vreme. Na 3 km zapadno od Kra-
tovo, so trasiraweto na patot za Skopje e prese~e-
na nekropolata na blagata padina na desniot breg
na Kratovska Reka. So iskopuvawata vo 1990 godina
se otkrieni edna docnohelenisti~ka grobnica iz-
dlabena vo karpa i eden ranorimski grob.
Bitrakova Grozdanova V., AP 1987, 81-82. (V.B.G.)
@eleznica ‡ Ravni{te, nekropola od rimskoto
vreme. Spored podatocite na A. Keramid~iev, lo-
kalitetot se nao|a nad seloto, na visokoto plato
kade {to e podignata opitnata stanica za ovo{tar-
stvo. Vo 1961 godina ovde bil uni{ten del od
nekropola, poto~no 4 groba gradeni od golemi ka-
VX. KRATOVO
meni plo~i. Na edna od plo~ite, {to podocna bila
ukradena, imalo reljefna pretstava i natpis. Vo
blizinata na nekropolata bil otkopan eden pitos i
u{te nekolku vo mestata Vuk i @ivolevski Rid, vo
reonot na selskite lozja.
Keramid~iev A., 1966, 117. (V.S.)
Kratovo, naselba od docnohelenisti~koto i rim-
skoto vreme. Se nao|a na severniot del na gradot.
Na ridot kaj gimnazijata, so iskopuvawata izvedu-
vani vo 1992 godina se otkrieni delovi od ju`niot
bedem na naselbata i retki fragmenti na helenis-
ti~ka keramika, kako i mnogubrojni ostatoci od
rimski sadovi, pitosi i rimski moneti od III-IV
vek. Otkriena e i pe~ka za pe~ewe na kerami~ki sa-
dovi. Iskopuvawata gi izveduva{e V. Bitrakova
Grozdanova so kolegite od Muzejot na Makedonija i
Institutot za istorija na umetnosta so arheo-
logija.
Keramid~iev A., 1966, 115; Mikul~i} G., 1987, 184.
(V.B.G.)
Kratovo, srednovekovna nekropola. Vo dvorot na
M. Manev pred Vtorata svetska vojna bile otkrie-
ni grobovi so kameni konstrukcii, vo koi se najde-
ni bogati prilozi od zlato i srebro {to im pripa-
|ale na pokojnici od vidni semejstva od XIV-XV
vek. Nakitot e izraboten vo luksuznite tehniki na
filigran, nielo i emajl. Naodite se nao|aat vo Mu-
zejot na Makedonija vo Skopje.
Aleksova B., 1957, 7-45. (B.A.)
8. NE@ILOVO
An 2 ‡ Bari, srednovekovna naselba. Vo planinski-
ot del, na edna viso~inka {to se izdiga nad seloto
se nao|aat ostatoci od naselba, i toa fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. Naselbata le`i pokraj
karvanskiot pat koj od Bu~in An (selo Tala{-
manci), po grebenot na Osogovo, vrvel kon istok.
(A.K.)
Tri Kladenec, srednovekovna topilnica za olovna
ruda. Visoko vo planinskiot predel, na granicata
so seloto Mu{kovo se za~uvani mnogu ostatoci od
topena olovna ruda. (A.K.)
Furna, naselba i topilnica od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na Re~no maalo, na leviot
breg na Ne`ilovski Dol, na pogolem prostor ima
ostatoci od zgura, grade`en materijal, kako i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (A.K.)
^ukar, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Isto~-
no od seloto, na edeno nisko rasklonenie, 2 km od-
dale~eno od maaloto Rekarci, na vrvot ima ostato-
ci od malo utvrduvawe {to bilo ogradeno so bedem.
Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
XV. KRATOVO
9. PRIKOVCI
Le{ki, vodovod od rimskoto vreme. Se nao|a vo ne-
posrednata blizina na Bigorska ^e{ma. Spored
podatocite dobieni od T. Arsov, od ova mesto po-
teknuvaat vodovodni cevki ‡ tubulusi od rimski
vodovod. (B.J.)
Pisan Kamen, srednovekoven sakralen objekt. Vo
neposrednata blizina na seloto, desno od patot
{to vodi za Kratovo i od levata strana na potokot
Dlabok Dol, vo karpata se izdlabeni 2 ni{i vo koi
odvaj se zabele`uvaat ostatoci od fresko`ivopis.
Mestoto se smeta za sveto. (B.J.)
10. SEKULICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Vi-
soko vo predelot na Crn Vrv, na rid so zaramneto
plato postoel odbranben yid (sega ridot e uni{ten
od rudnikot Sileks) koj ograduval prostor od 250 x
150 m. Uni{teni se mnogu objekti i eden rezervoar
za voda. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Bile otkrieni pove}e od 100 pitosi, a bile pronaj-
deni i dve golemi depoa so zlatni i bronzeni vi-
zantiski moneti (folesi) kovani vo V i VI vek. Mo-
netite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Keramid~iev A., 1966, 119; Keramid~iev A., 1974b,
167-183; Mikul~i} G., 1987, 184; Kondijanov J., 1990,
199-213; Ivani{evi} V., Kondijanov J., 1992, 77-99.
(A.K.)
Pavleva Vodenica, naselba od docnoanti~koto
vreme. Vo podno`jeto na ridot Malo Gradi{te i na
dvete strani od Sekuli~ki Dol se otkrieni nekol-
ku pitosi, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Sreden Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Po-
me|u Lipovski Dol i Sekuli~ki Dol, pri obrabotu-
vaweto na zemjata se otkrieni pove}e pitosi, a po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
11. STRACIN
Vra`igrad, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Severno od maaloto Tasinci, na visoka ~uka so za-
ramnet vrv koj zafa}a prostor od 120 x 60 m se sre-
}avaat ostatoci od utvrdena naselba. Za~uvani se
temeli od bedemot graden od kamen i varov malter.
Vo vnatre{nosta na tvrdinata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }e-
ramidi. Vidlivi se i urnatini od nekolku pomali
objekti. Eden pitos se ~uva kaj V. Konstantinov od
Stracin.
Mikul~i} I., TIR, 127. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od `eleznoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na maaloto Popovci, na niska ~uka
187
{to e oddale~ena 1 km od glavniot pat Kumanovo-
Stracin, na zaramneto plato se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi so siva boja i gruba fak-
tura. Na nekolku mesta se za~uvani delovi od bedem
graden od suvoyidica. (A.K.)
^uka, nekropola ‡ mogila od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na maaloto Tasinci, pod ri-
dot Vra`igrad ima niska mogila so pre~nik vo os-
novata od 8 m i viso~ina od 2 m. Vidlivi se kontu-
rite na grobovi gradeni od kameni plo~i (A.K.)
12. TATOMIR
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m od maaloto Klisura, vo nivite na K. Stojanov,
koi zafa}aat povr{ina od 150 x 100 m, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m isto~no od selskoto u~ili{te, vo nivite na V.
Atanasov i T. Bogatinov bile otkopani nekolku
pitosi, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Gradi{te, s. Trnovec. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (V.L.)
Markova Ku}a, srednovekovna }elija. Spored poda-
tocite dobieni od \or|i Petkovski od seloto, koj
denes `ivee vo Kumanovo, vo koritoto na Kriva Re-
ka i pogore od Kratovski most ima strmna karpa
{to se izdiga nad rekata. Vo karpata imalo izdla-
bena }elija so dva vleza i oblikuvano sedalo. Viso-
ko nad karpata, vo 1940 godina `itelite raskopale
188
13. TRNOVEC
Blide{, naselba od neolitskoto vreme i gradi{te
od docnoanti~koto vreme. Pome|u dolovite Bli-
de{ i Zabel se izdiga visoka ~uka. Na zaramnetiot
vrv, so prostor od 200 x 150 m, se zabele`uvaat
fragmenti od siva i crvena neolitska keramika,
fragmenti od pokrivni }eramidi i pitosi. Vo doc-
noanti~koto vreme bila podignata naselba za{ti-
tena so mo}en bedem graden od kamen i varov mal-
ter koj denes e za~uvan vo temelite. Bile otkopani
nekolku pitosi {to se ~uvaat kaj me{taninot I.
Davitkov. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Do
utokata na Kratovska Reka vo Kriva Reka se izdiga
visok rid so dominantna mestopolo`ba. Na vrvot
ima zaramneto plato so dimenzii od 150 x 100 m,
koe bilo ogradeno so bedem graden od kamen i varov
malter. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. Vidlivi se temeli od pove}e pomali
objekti.
Keramid~iev A., 1966, 120; Mikul~i} I.,TIR, 128. (A.K.)
grob yidan od kamen i cvrst bel malter, vo koj bile
najdeni samo koski od umreniot. (V.S.)
^elopek, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na maaloto Kolakonsko, na des-
niot breg na Kriva Reka, do ku}ata na S. Trajkov-
ski, na prostor od 200 x 200 m se sre}avaat mnogu-
brojni fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
VX. KRATOVO
pokrivni }eramidi. Bile otkopani nekolku pitosi,
a pronajdeni se i rimski moneti, bronzeni be-
lezici, obetki i drugo. Naodite se ~uvaat kaj S.
Trajkovski. (A.K.)

14. TURALEVO

Spas, srednovekovni objekti. Sproti seloto ima

visoko plato so obrabotlivi nivi vo koi, na eden
mal prostor, bile otkrieni temeli od objekti yida-
ni od kamen i kal. Sudej}i spored na~inot na yida-
weto i upotrebeniot materijal, verojatno se rabo-
ti za nekakvi srednovekovni objekti.
Keramid~iev A., 1966, 120. (V.S.)

Crkvenica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na

desnata strana od Turalevski Dol, vo nivite na M.
i P. Traj~evski se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)

15. FILIPOVCI

Dolno Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vre-

me. Pome|u Turalevski Dol i Kriva Reka, na visok
planinski greben se nao|a dolgo i tesno plato so
dimenzii od 150 x 70 m, na koe ima ostatoci od be-
dem {to go ograduval gradi{teto. Za~uvani se samo
temelite gradeni od kamen i varov malter. Vo
vnatre{nosta na tvrdinata, na pove}e mesta se gle-
daat konturi na pomali objekti. Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Gradi{teto e delumno o{te-
teno so vadewe na grade`en materijal od bedemot i
objektite. Na ju`noto podno`je na ridot, kaj mes-
nosta Gerani se otkrieni pove}e grobovi vo koi se
pronajdeni nekolku kerami~ki sadovi i nekolku
moneti. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija.
Keramid~iev A., 1966, 120; Mikul~i} I., TIR, 54. (A.K.)

Sveti Ilija, naselba od docnoanti~koto vreme i

starohristijanska crkva. Na 1 km zapadno od Topan-
xisko maalo, na visoka i prostrana padina se za-
~uvani ostatoci ‡ temeli od objekti, a po povr-

Dolno Gradi{te, s. Fillipovci. ‡ Naselba od docnoanti~koto

vreme (V.L.)

{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-

vi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na najvisokoto
mesto na padinata ima ostatoci od starohristi-
janska crkva. (A.K.)

Do seloto, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo

neposrednata blizina na Topanxisko maalo, vo sel-
skite lozja i nivi, osobeno vo nivata na D. Tasev, se
otkrieni pove}e grobovi. Pri rilaweto na lozjata
bile otkrieni i nekolku epigrafski spomenici na

XVI. KRIVA PALANKA

191
latinski jazik. Pronajdeni se i pove}e moneti od
III i IV vek (Lucij i Konstantin Veliki). Naodite
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
Keramid~iev, 1966, 120; Keramid~iev A., 1973, 147-
150; Mikul~i} I., TIR, 54. (A.K.)
16. [LEGOVO
Kolenec, naselba od docnoanti~koto vreme. Kako
{to izvestuva A. Keramid~iev, na severniot rab od
seloto, vo nivite {to zafa}aat prostor od 200 x
200 m se sre}avaat par~iwa od teguli i tuli, a na-
mesta bile otkrivani temeli od objekti. Bile ot-
kopani desetina pitosi i nekolku rimski i vizan-
tiski monti.
Keramid~iev A., 1966, 121. (V.S.)
Kula ‡ Zdravi~ij Kamen, gradi{te od docnoanti~-
koto vreme. Severozapadno od seloto, na planin-
skoto rasklonenie {to se spu{ta strmno vo kori-
toto na Kratovska Reka kaj seloto @eleznica se
izdiga nizok ~ukar koj ima zaramnet prostor so
dimenzii od 70 x 50 m, {to bil ograden so bedem
graden od kamen i varov malter. Za~uvani se samo
temelite, a vo vnatre{nosta na gradi{teto ima
mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi. (A.K.)
Kula ‡ Zdravi~ij Kamen, s. [legovo. ‡ Gradi{te
od docnoanti~koto vreme (V.L.)
Vo seloto, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na severniot rab na seloto [legovo, vo nivata na
B. Petrov se otkrieni nekolku kapiteli, bazi i
koloni, koi sopstvenikot na nivata gi odnel doma i
gi upotrebil pri gradeweto na ku}ata. Ovde bil
najden i epigrafski spomenik so gr~ki natpis od III
vek. Po povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi i pokrivni }eramidi.
192
Keramid~iev A., 1973, 150-152. (A.K.)
17. [OPSKO RUDARE
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od mesnosta Careva ^e{ma se izdiga visok rid
so dominantna mestopolo`ba, na ~ij vrv ima za-
ramnet prostor so dimenzii od 150 x 100 m ograden
so masiven bedem yidan od varov malter i kamen. Od
bedemot se za~uvani temelite, a na povr{inata ima
grade`en materijal i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. (A.K.)
Kralica, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Vo
atarot na maaloto Petkovci, na leviot breg na
Kriva Reka se izdiga visok rid koj e te{ko prista-
pen, so isklu~ok na ju`nata strana. Na vrvot ima
zaramnet prostor na koj se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. Odbranbeniot yid {to
go ograduval gradi{teto e za~uvan vo temelite.
(A.K.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Vo atarot na
^erginsko maalo, na povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Pri oraweto bile otkrieni
i temeli od objekti kraj koi bile najdeni nekolku
pitosi. (A.K.)
Tron ‡ Pe{ta, naselba od neolitskoto i docnoan-
ti~koto vreme. Na 1,5 km severno od maaloto Co-
cevci se izdiga visoka karpa {to dominira nad
okolniot teren. Na zapadnata strana, pod karpata
se protega terasa so dimenzii od 70 x 60 m, na koja
ima fragmenti od neolitski kerami~ki sadovi so
fina i gruba faktura, so siva i crvenikava boja.
Naodi se sre}avaat i vo podno`jeto na terasata,
osobeno vo nivite kade {to se nao|alo podgradi-
eto. Bile otkopani nekolku pitosi i rimski mone-
ti. (A.K.)
Careva ^e{ma ‡ Lokva, naselba od neolitskoto,
`eleznoto i docnoanti~koto vreme. Pome|u selata
[opsko Rudare i Tatomir se nao|a mesnosta Care-
va ^e{ma koja pretstavuva tesna dolina. Vo nepos-
rednata blizina na ~e{mata se izdiga niska ~uka
{to dominira vo dolinata. Na povr{inata na ~uka-
ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so
fina i gruba faktura i prete`no so siva boja, ka-
rakteristi~ni za neolitot i za `eleznoto vreme.
Vo docnoanti~koto vreme terenot isto taka bil
koristen, na {to upatuva golemiot broj fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Naselbata bila ogradena so masiven bedem, delum-
no za~uvan vo temelite. Spored podatocite od me{-
tanite, najdeni se nekolku rimski i ranovi-
zantiski moneti koi se ~uvaat kaj V. Popovski,
u~itel vo seloto. (A.K.)
XVI. KRIVA PALANKA
XVI. KRIVA PALANKA
1. B’s ............................................................................. 193
2. Vetunica ................................................................. 193
3. Vr`ogrnci .............................................................. 193
4. Gabar ........................................................................ 193
5. German ..................................................................... 194
6. Dlabo~ica ............................................................... 194
7. Dubrovnica ............................................................. 194
8. Dura~ka Reka .......................................................... 194
9. Kiselica ................................................................. 194
10. Konopnica .............................................................. 195
11. Kostur...................................................................... 195
12. Ko{ari .................................................................... 195
13. Kriva Palanka....................................................... 195
14. Krivi Kamen .......................................................... 195
15. Luke .......................................................................... 195
16. Qubinci .................................................................. 195
17. Mala Crcorija ....................................................... 196
18. Mete`evo ................................................................ 196
19. Milutince .............................................................. 196
20. Mo`divwak ............................................................ 196
21. Nerav ....................................................................... 197
22. Ogut .......................................................................... 197
23. Odreno ..................................................................... 197
24. Opila ....................................................................... 197
25. Oto{nica................................................................ 200
26. P’kli{te ................................................................ 200
27. Petralica ............................................................... 200
28. Podr`ikow ............................................................ 201
29. Psa~a ........................................................................ 201
30. Radibu{ ................................................................... 201
31. Rankovce .................................................................. 202
32. Stanci ..................................................................... 202
33. Stan~a ...................................................................... 202
1. B’S
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
jugoisto~nite padini na mesnosta Kalin Kamen, vo
bukova {uma, na edno malo rit~e so zaramneto
elipsovidno plato se sre}avaat ostatoci od yidovi
i atipi~ni fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Rudarski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
4 km od Kriva Palanka, na desnata strana od patot
Kriva Palanka-Kalin Kamen, na mala viso~inka so
dimenzii od 50 x 50 m, na povr{inata se gledaat
kameni konstrukcii od grobovi. (C.K., D.Z.)
2. VETUNICA
Grobi{ta ‡ Gramadi, nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na prostorot od dene{nite selski gro-
bi{ta se otkrieni grobovi gradeni od kameni plo-
XVI. KRIVA PALANKA
~i ‡ tip cista. Vo grobovite se najdeni kerami~ki
sadovi koi ne se za~uvani. (C.K., D.Z.)
Crvenica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
800 m ju`no od seloto, na zaramneto plato nad Kri-
va Reka, vo nivata na D. Bo{kovski se sre}avaat
mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
3. VR@OGRNCI
Blide{, naselba od bronzenoto, `eleznoto i doc-
noanti~koto vreme. Na okolu 700 m ju`no od selo-
to, severno od patot Kumanovo-Kriva Palanka, me-
|u Blide{ka Reka i edno malo poto~e se izdiga vi-
sok rid so strmni padini. Vo nivite {to se na sa-
miot vrv, na povr{ina od okolu 150 x 100 m se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi, a
se nasetuvaat i temeli od objekti. Verojatno ottu-
ka poteknuvaat nekolkute bronzeni visulci vo ob-
lik na latinskata bukva V od `eleznoto vreme {to
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Georgiev Z., 1992, 105-126. (C.K., D.Z.)
Grobi{ta, srednovekovna crkva. Vo selskite gro-
bi{ta se nao|aat ostatoci od crkva gradena so go-
lemi delkani blokovi. (C.K., D.Z.)
Mutav~ina, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
blizinata na seloto, vo nivata na D. Aleksovski se
sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i teguli. (C.K., D.Z.)
4. GABAR
Ku{inci, srednovekovna nekropola. Na padina, vo
neposrednata blizina na Mitovsko maalo se otkri-
eni grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
(C.K., D.Z.)
Liva|e, srednovekovno gradi{te. Na dve rit~iwa ‡
~uki, se gledaat tragi od yidovi ‡ bedem, a na povr-
{inata ima gramadi od grade`en materijal. (C.K.,
D.Z.)
Manastirska ^uka, srednovekovna naselba. Vo Gor-
no maalo se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, a postoi i legenda deka Turcite sobirale ka-
men za izgradba na kulata‡posmatra~nica na Kit-
ka. (C.K., D.Z.)
Okatica, srednovekovna naselba. Ju`no od patot
Kriva Palanka-Ogut, na povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od atipi~na keramika. (C.K.,
D.Z.)
Ora~e, srednovekovno gradi{te. Ju`no od Gabarski
^uki i 100 m severno od patot Kriva Palanka-
Ogut, na edna zaramneta viso~inka se sre}avaat
193
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Vo neposrednata
blizina na maaloto ^iniklavica, spored ka`uva-
weto na T. Lekovski, se otkrieni temeli od yidovi
na objekti, a po povr{inata se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi. (C.K., D.Z.)
5. GERMAN
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
1 km severoisto~no od lokalitetot Crkvi{te, ju-
goisto~no od Stani{kov Dol, na zaramneto plato
od 50 x 50 m ima mnogu grade`en materijal i frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i teguli.
(C.K., D.Z.)
Manastiri{te, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Na zaramneta terasa ‡ plato so strmni strani,
se gledaat tragi od odbranben bedem graden od ka-
men i varov malter, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.)
Rusaliski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
zaramneto plato, na levata strana na patot od Ger-
man za P’kli{te se otkrieni grobovi so razli~na
orientacija. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ma-
aloto Pavlevci, na malo rit~e so zaramneto plato
se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi so fina i gruba faktura i prete`no so cr-
vena boja. (C.K., D.Z.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Vo nivata na S.
Stanisovski ima ostatoci od mala crkva so apsida
na isto~nata strana i so dimenzii od 15 x 10 m.
(C.K., D.Z.)
6. DLABO^ICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
300 m ju`no od ku}ata na S. Petkov, na dominanten
rid so zaramneto plato i strmni strani, od sever-
nata strana, preku mal preslap povrzan so Ko{ar-
ski Dol, na povr{inata se sre}avaat ostatoci od
temeli ‡ yidovi i mnogubrojni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i teguli. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na ku}ata na S. Petkov, vo ni-
vite, na povr{ina od okolu 3 hektari se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.)
7. DUBROVNICA
Gradina, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto me{tanite otkri-
194
le pove}e pitosi, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal. (C.K., D.Z.)
Lu~in Dol ‡ Star Han, depo na rimski moneti. Vo
dvorot na u~ili{teto, vo 1956 godina, pri kopa-
weto na bunar se otkrieni 202 rimski moneti od III
i IV vek, staveni vo kerami~ki sad. Denes monetite
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
(C.K., D.Z.)
Stara Vodenica, vodovod od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto se otkrieni tragi
od vodovod ‡ kerami~ki tubulusi i teguli. (C.K.,
D.Z.)
Crkva, srednovekovna crkva. Pri izgradbata na
dene{nata crkva, vo seloto bile otkrieni temeli
od postara crkva. (C.K., D.Z.)
[irina, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Na
ova mesto, spored ka`uvaweto na me{tanite, se ot-
krieni pitosi od koi nekolku se ~uvaat vo seloto.
(C.K., D.Z.)
8. DURA^KA REKA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Sproti Golomudovo maalo se nao|a rit~e so zaram-
neto plato, {to dominira nad Dura~ka Reka. Po po-
vr{inata na gradi{teto se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. Se gledaat ostatoci od bedem. (C.K.,
D.Z.)
Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na maaloto Metav, nad kli-
surata na Dura~ka Reka se gledaat grobovi gradeni
od kameni plo~i ‡ tip cista. (C.K., D.Z.)
9. KISELICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Nad
Kiseli~ka Reka, na visok rid koj so preslap e svr-
zan so planinskiot venec, na zaramneto plato se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli i grade`en materijal. Vidlivi se ostatoci
od razurnati gradbi i bunar za voda. Po povr{ina-
ta ima mno`estvo grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Spro-
ti lokalitetot Gradi{te, od desnata strana na Ki-
seli~ka Reka, na povr{ina od 3 hektari se gledaat
ostatoci od razurnati objekti, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pito-
si. (C.K., D.Z.).
Sobori{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Pri
kopaweto na temelite za transformatorot bile
XVI. KRIVA PALANKA
otkopani pove}e pitosi od koi eden se ~uva kaj D.
Velinovski. (C.K., D.Z.)
Crkva, srednovekovna crkva so nekropola. Pome|u
mesnostite Skoru{a i Gradi{te se gledaat urna-
tini od stara crkva, a okolu crkvata grobovi gra-
deni od kameni plo~i. Spored ka`uvaweto na me{-
tanite, vo grobovite imalo kerami~ki sadovi i
bronzen nakit. (C.K., D.Z.)
10. KONOPNICA
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I., TIR, 75. (D.G.)
Podi{te, vikus od docnoanti~koto vreme. Na des-
nata strana od patot Kumanovo-Kriva Palanka, na
blaga padina so povr{ina od okolu 2 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Tavan, naselba od docnoanti~koto vreme. Na des-
nata strana od patot Kumanovo-Kriva Palanka, na
300-400 m, na zaramneto plato se gledaat tragi od
objekti yidani od delkan kamen povrzan so varov
malter. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i teguli. (C.K., D.Z.)
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km severoisto~no od seloto na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
11. KOSTUR
Kupi{ta, srednovekovna topilnica za ruda. Na 2
km ju`no od maaloto Varo{ani, na leviot breg na
rekata Toranica se za~uvani mnogu ostatoci od
topena `elezna ruda, {to indicira mnogugodi{na
rudarska eksploatacija. Otkrieni se nekolku to-
pilnici. Na edna od niv vo 1978 godina se izvr{eni
iskopuvawa.
Keramid~iev A., 1975, 88. (A.K.)
Raweva Niva, srednovekovna topilnica za ruda. Na
desniot breg na Kriva Reka, vo maaloto Varo{ani,
na ju`niot kraj se sre}ava mnogu zgura od topena
`elezna ruda.
Keramid~iev A., 1975, 86-87. (A.K.)
Cepen Kamen, srednovekovna topilnica na ruda. Na
1 km ju`no od maaloto Varo{ani, na mestoto kade
rekata Toranica se vleva vo Kriva Reka se za~u-
vani mnogu ostatoci od topena `elezna ruda, kako i
urnatini od 2 pe~ki. Pri iskopuvaweto, pokraj
dvete topilnici se otkrieni golem broj na `elezni
predmeti.
Keramid~iev A., 1975, 88. (A.K.)
XVI. KRIVA PALANKA
12. KO[ARI
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Nad
Dura~ka Reka, na visok rid so dominantna mesto-
polo`ba, ~ij vrv e zaramnet i zafa}a povr{ina od
200 x 100 m, ima dobro za~uvani ostatoci od teme-
lite na bedemot, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
13. KRIVA PALANKA
Kale, mal kastel od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 75. (D.G.)
14. KRIVI KAMEN
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se-
verno od Kon~arevsko maalo, pod ridot Brezovica,
na zaramneto plato so dominantna mestopolo`ba
nad selata Radibu{, Osi~e, Petralica i Krivi Ka-
men, na povr{ina od 200 x 150 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.).
15. LUKE
Ani{ta, srednovekovna naselba. Na 800 m severno
od seloto, na desniot breg na Lu~ka Reka se otkrie-
ni pitosi, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~-
ki sadovi. (C.K., D.Z.)
Bojkova Niva, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. S. Atanasovski, pri izgradbata na
stanbenata ku}a, otkril ogni{te i pitos. Pri ob-
rabotuvaweto na nivata okolu ku}ata e otkrien
grob so kamena konstrukcija ‡ tip cista. Po povr-
{inata na nivata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. (C.K., D.Z.)
Zlobrdo, srednovekovna naselba. Po povr{inata
na lokalitetot se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i zgura od topena ruda. (C.K., D.Z.)
Sv. Petka ‡ Ostoica, srednovekovna crkva. Isto~-
no od seloto se nao|a crkvata Sv. Petka, izgradena
vrz temelite na stara crkva. Spolii od postarata
crkva se vyidani vo novata crkva. (C.K., D.Z.)
Toplak, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo cen-
tralniot del na seloto Lu~ka Reka me{tanite ot-
krile pove}e pitosi {to gi ~uvaat vo svoite dvo-
rovi. (C.K., D.Z.)
16. QUBINCI
Draki, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
prostor od 1,5 hektar obrabotlivi nivi, K. Stefa-
novski otkopal 2 groba {to bile izyidani od tuli.
195
Vo grobovite se otkrieni kerami~ki sadovi,
bronzena igla i `elezen predmet (no` ili kopje).
Pronajdena e i zlatna igla. (C.K., D.Z.)
Trli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km ju`no od seloto, na golem prostor se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`es-
tvo grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Crkvi{te ‡ Crkva Marijana, naselba i nekropola
od docnoanti~koto vreme. Na blaga padina, 200-300
m severno od patot Kumanovo-Kriva Palanka, po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. Severno od
lokalitetot, na okolu 1,5 km se otkrieni vodovod-
ni cevki ‡ tubulusi. S. Jordanovski, vo 1949 godi-
na, otkopal grobovi gradeni od kameni plo~i.
(C.K., D.Z.)
17. MALA CRCORIJA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid nad seloto se nao|aat urnatini od gra-
di{te {to zafa}a prostor od 30 x 40 m. Po povr-
{inata na gradi{teto se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(C.K., D.Z.)
Opaqu{ka, srednovekovna nekropola. Na istok od
mesnosta Konopi{te, na blaga padina koja zafa}a
prostor od 50 x 50 m se otkrieni pove}e grobovi
gradeni od kameni plo~i. Vo eden od niv e najden
kerami~ki sad. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na mal rid so zaramneto plato se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Na severnata strana na lokalitetot se
otkrieni pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i.
(C.K., D.Z.)
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
100 m ju`no od lokalitetot Opaqu{ka, selanecot
D. Angelov pri obrabotuvaweto na nivata otkril
pove}e pitosi i temeli od objekti. Na povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
18. METE@EVO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid, {to se nadvisnuva nad Ogutska Reka i
ima dominantna mestopolo`ba, na zaramneto plato
obrasnato so {uma se gledaat tragi od bedem, a po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od pitosi i
grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
196
Nikolinsko maalo, srednovekovna nekropola. Na
blagite terasi {to se spu{taat od [ileski Rid se
otkrieni grobovi od kameni plo~i ‡ tip cista.
(C.K., D.Z.)
19. MILUTINCE
Bresliki, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na selskoto u~ili{te, vo ni-
vata na K. Vu~kov, po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visoko brdo {to se izdiga nad seloto, pokraj patot
Skupi-Pautalija, na samoto zaramneto plato se
gledaat ostatoci od bedem, temeli i yidovi. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. Na zapadniot del na
gradi{teto ima bunar opkru`en so kameni plo~i
postaveni vertikalno.
Josifovska B., TIR, 86. (B.J.)
Duble, naselba od docnoanti~koto vreme. Na blaga
padina severno od selskoto u~ili{te, po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i mno`estvo grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Lebaru{a, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od seloto, vo pove}e nivi {to se postaveni tera-
sesto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Padina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 900
m jugozapadno od seloto, na blaga padina so povr-
{ina od 100 x 150 m se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(C.K., D.Z.)
Sprotiva, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugoisto~no od seloto, na nekolku terasesto pos-
taveni padini po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (C.K., D.Z.)
20. MO@DIVWAK
Avlija, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od seloto, vo nivata na B. Cvetanovski e ot-
krien pitos {to se nao|a kaj sopstvenikot na niva-
ta. (C.K., D.Z.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od seloto, na malo rit~e so zaramnet vrv,
obrasnato so bagremi koe ima dominantna mesto-
polo`ba nad kotlinata, se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Selanite imaat otkrieno pove}e pitosi. Eden se
~uva kaj Trajko Mladenovski. (C.K., D.Z.)
XVI. KRIVA PALANKA
Du}ani{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
ju`niot kraj od seloto, vo nivata na B. Mladenov-
ski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Opa{uqka, srednovekovna crkva i nekropola. Na
ju`niot kraj na seloto, na malo rit~e so zaramneto
plato se otkrieni pove}e grobovi gradeni od kame-
ni plo~i − tip cista. Vidlivi se ostatoci od teme-
li na crkva so mali dimenzii. (C.K., D.Z.)
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od seloto, na levata strana od izvorot na Mo`-
divwa~ka Reka, na rit~e so zaramneto plato se sre-
}avaat ostatoci ‡ temeli na objekti, a po povr{i-
nata ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
21. NERAV
Gradi{te ‡ ^uka, gradi{te od docnoanti~koto
vreme. Na dve niski rit~iwa so preslap pome|u
niv, se gledaat ostatoci od bedem graden od kr{en
kamen i varov malter, {irok 2 m. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so
gruba faktura, pitosi i mnogu grade`en materijal.
(C.K., D.Z.)
Gradi{te I, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Zapadno od mesnosta Ostri ^uki, na visok rid so
zaramneto plato {to zafa}a povr{ina od 300 x 200
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i mno`estvo grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Gradi{te II, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Kraj patot {to vodi za Trgovi{te, nad klisurata
na Neravska Reka, na zaramnet vrv vo neposrednata
blizina na lokalitetot Seli{te se gledaat osta-
toci od yidovi na utvrduvawe, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (C.K.,
D.Z.)
Gramadi, naselba od rimskoto vreme. Na blaga pa-
dina severno od Vidin Dol, isto~no od Neravska
Reka i ju`no od mesnosta Spas, na povr{ina od 150
x 100 m, pri oraweto na nivite se otkrieni frag-
menti od kerami~ki sadovi so gruba faktura i cr-
vena boja. Se sre}avaat i grade`ni materijali.
(C.K., D.Z.)
Ko{ari, naselba od docnoanti~koto vreme. Na des-
niot breg na Neravska Reka, po povr{inata na ni-
vite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Me{taninot S. Mi-
lo{evski na{ol edna ~ankovidna bronzena moneta.
(C.K., D.Z.)
Seli{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
zaramneto plato na malo rit~e koe ima dominantna
mestopolo`ba nad klisurata na Neravska Reka, do
XVI. KRIVA PALANKA
patot {to vodi za seloto Trgovi{te se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Vidlivi se yidovi od utvrduvawe. (C.K.,
D.Z.)
22. OGUT
Ostri ^uki, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Isto~no od mesnosta Zmijarnik, vo neposrednata
blizina na lokalitetot Gradi{te, na viso~inka so
zaramneto plato se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, grade`en materijal i bron-
zeni moneti. (C.K., D.Z.)
23. ODRENO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid so zaramneto plato, od istok zagraden so
Buin Dol, na povr{inata se gledaat ostatoci od yi-
dovi, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Seli{te ‡ Padina, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na blaga padina so povr{ina od okolu 3 hek-
tara, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal
(kamen, pokrivni }eramidi i drugo). (C.K., D.Z.)
^ukar~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na rid
so zaramneto plato, vo neposrednata blizina na
Mira{ovci se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. Mestoto se smeta za vakafsko.
(C.K., D.Z.)
24. OPILA
Grade`, naselba od docnoanti~koto vreme. Na bla-
ga padina pokraj Ciganska Reka, po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na desniot breg na Kriva Reka, na visok rid
{to dominira nad okolinata, so pravec na prote-
gawe sever-jug i dimenzii od okolu 100 x 40 m. Na
severnata strana se gleda ve{ta~ki napraven rov,
dodeka drugite tri strani se mnogu strmni. Karak-
teristi~no za ridot, a so toa i za samiot lokali-
tet, e toa {to ima struktura od meka karpa vo koja
se isklepani pove}e prostorii, skali, ni{i i sl.
Vo podno`jeto na zapadnata strana ima ostatoci od
cisterna. Od utvrduvaweto poteknuvaat pove}e
moneti od III i IV vek koi se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, fragmen-
ti od staklo, bronza, `elezo i drug arheolo{ki
materijal. Vo kontekstot na gradi{teto treba da
se imaat predvid i lokalitetite ^iflik, nekropo-
197
la od docnoanti~koto vreme, i ^ifli~i{te, nasel-
ba od istoto vreme, koi se nao|aat vo neposrednata
okolina. Se pretpostavuva deka Gradi{te bil zna-
~aen naselbinski i fortifikaciski punkt {to se
nao|al na komunikaciite Stobi-Pautalija i
Skupi-Pautalija.
Keramid~iev A., 1966, 118; Mikul~i}, I., TIR, 94;
Krstevski C., Ivanovski M., 1987, 129; Mikul~i}
G., 1987, 184. (C.K., D.Z.)

Gradi{te, s. Opila. ‡ Naselba i nekropoli od VII vek pred n.e. do VI vek (RZZSK)

198 XVI. KRIVA PALANKA

 Gradi{te, s. Opila. ‡ Docnoanti~ka i srednovekovna nekropola (iskopuvawa 1995)
Mal Trg, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
visok rid so zaramneto plato se gledaat ostatoci
od yidovi gradeni od kamen so kal. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Pa{ina Padina, naselba od docnoanti~koto vreme.
Isto~no od seloto, vo nivata na L. Georgievski se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. Otkrien e i prag od bel
mermer. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na crkvata Sv. Nikola, vo ni-
vata na S. Todorovski se otkrieni yidovi gradeni
od kr{en kamen i varov malter, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
staklo i zgura od topena ruda. (C.K., D.Z.)
^ifla~i{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na okolu 1 km od ju`niot rab na Babunsko
maalo, jugozapadno od lokalitetot ^iflik, a
neposredno pod padinite na Vojsin Rid na desniot
breg na Kriva Reka. Pretstavuva terasa so prib-
li`ni dimenzii od 200 x 100 m, na koja se gledaat
fragmenti od grade`ni tuli i kerami~ki sadovi,
isfrleni na povr{inata so permanentnoto orawe.
Vo nekoi od nivite se zabele`uvaat otpe~atoci od
temeli na yidovi od koi e izvaden grade`niot
materijal. Pove}eto od objektite imale profan ka-
rakter, a ne se isklu~uva mo`nosta za postoewe i
XVI. KRIVA PALANKA
na sakralen objekt. Vo 1995 godina, poradi postavu-
vaweto na trasata na `elezni~kata pruga, Repub-
li~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kultu-
rata izvr{i za{titno iskopuvawe. Otkrieni se os-
tatoci od temeli na objekt so 5 prostorii so pri-
bli`ni dimenzii od 4 x 4 m, za~uvani vo visina od
0,40 do 0,80 m i {iroki 0,60 m, kako i edna pe~ka za
topewe na metal. Perimetralniot yid e masivno
graden, {irok 1,00 do 1,10 m i verojatno se raboti
za objekt koristen za ekonomski celi, od vremeto
na III-IV vek. (C.K., M.I., D.Z.)
^iflik ‡ Babunci, nekropola od `eleznoto i doc-
noanti~koto vreme i sredniot vek. Vo maaloto Ba-
bunci, na desniot breg na Kriva Reka i vo nepos-
rednata blizina na lokalitetot Gradi{te, pri
oraweto na nivite i izgradbata na ku}i i drugi
pomo{ni objekti se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i, so bogati naodi. Vo 1984, 1985 i 1987
godina Muzejot na Makedonija izvr{il za{titni
arheolo{ki iskopuvawa so koi se otkrieni i is-
tra`eni 57 groba. Pove}eto od grobovite se od ti-
pot cista, nekolku so slobodno vkopuvawe i nekol-
ku od teguli ‡ tip „na dve vodi“. Grobnite prilozi
gi so~inuvaat: belezici, toki, obetki, prsteni, al-
ki i dr. izraboteni od bronza, `elezo i srebro, ka-
ko i nekolku kerami~ki sadovi. Vo 1995 godina, po-
radi zagrozenost od postavuvaweto na trasata na
`elezni~kata pruga Kumanovo-Deve Bair, Repub-
li~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kultu-
rata izvr{i za{titno iskopuvawe. Otkrieni se
199
novi 466 groba, so pribli`no isti grobni kon-
strukcii, no so razli~na vremenska pripadnost.
Kaj srednovekovnite grobovi od X-XI vek e karakte-
risti~no toa {to imaat obele`uvawa so vre`an
krst, koe kako pojava zasega e edinstveno vo Make-
donija. [to se odnesuva do grobnite prilozi vo
grobovite od `eleznoto vreme (VIII-VII vek pred
n.e), najdeni se kerami~ki sadovi, belezici i visul-
ci vo oblik na latinskata bukva V; vo grobovite od
vtorata polovina na VI vek obetki, prsteni,
fibuli, toki, pojasni garnituri, krstovi, oru`je i
moneti; vo srednovekovnite grobovi obetki, prs-
teni ukrasuvani so filigran, |erdani, belezici i
drug nakit. Od site ovie iskopuvawa, a i od samata
opservacija na prostorot, sosema e sigurno deka se
raboti za golema nekropola (pove}e od 1000 grobo-
vi), so {irok vremenski raspon na pogrebuvawe.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Krstevski C., Ivanovski M., 1989, 129-130. (C.K.,
M.I., D.Z.)
25. OTO[NICA
Ani{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m severno od patot Kumanovo-Kriva Palanka, na
terasa nad Blide{ka Reka, vo nivata na S. Iliev
od seloto Rakotince se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal: del-
kani kameni blokovi. (C.K., D.Z.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
malo rit~e so zaramneto plato, {to zafa}a povr-
{ina od 100 x 130 m, se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal od
bedem. (C.K., D.Z.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`no
od patot Oto{nica-Vetunica, na leviot breg na
Oto{inska Reka, vo nivite na \. Todorovski i ZZ
„Malina“ se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal: kr{en kamen,
teguli i pokrivni }eramidi. (C.K., D.Z.)
Liske, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, vo nivata na J. Lazarev-
ski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Mogila, nekropola ‡ mogila od rimskoto vreme. Na
23-tiot kilometar od noviot pat Kriva Palanka-
Kumanovo, od negovata desna strana ima mogila
koja e delumno o{tetena so izgradbata na patot.
Nejzinite dimenzii se 36 x 25 m vo osnovata i za~u-
vana viso~ina od 3,5-4 m. So za{titnite isko-
puvawa, izvr{eni vo 1988-90 godina, od strana na
Muzejot na Makedonija e istra`ena edna polovina
od mogilata pri {to se otkrieni 32 groba, so kre-
mirawe i skeletno pogrebuvawe, vo koi se najdeni
kerami~ki i stakleni sadovi, predmeti od koska,
200
`elezo, srebro, moneti i drugo od I do IV vek. (C.K.,
D.Z.)
26. P’KLI[TE
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Zapad-
no od mesnosta Bar i ju`no od Pobien Kamen, na
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(C.K., D.Z.)
27. PETRALICA
Bo{anovce, mogila od rimskoto vreme. Vo mesnos-
ta Bo{anovce ima mogila koja so obrabotuvaweto
na zemjata e vo golema mera zaramneta. Otkrien e
grob ‡ cista, vo koj se najdeni `elezen me~ i bron-
zen nakit. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija vo Skopje. (C.K., D.Z.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se-
verozapadno od seloto, na visok rid so zaramneto
plato se za~uvani ostatoci od bedem, a po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Otkrieni se i pove}e
moneti koi se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Josifovska B., 1953, 5. (B.J.)
Gradi{te I i II, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Na dve rit~iwa pod Biqino, koi imaat zaram-
neti platoa, se gledaat ostatoci od yidovi, a po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Gradi{te III, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Kaj utokata na Petrali~ka Reka vo Kriva Reka, na
malo rit~e so dominantna mestopolo`ba se gledaat
tragi od bedem, a po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (C.K., D.Z.)
Dubrava, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2-3
km oddale~enost od seloto, na prostor od okolu 60
x 80 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (C.K., D.Z.)
Kitka, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na mesnata kancelarija, na
prostor od 50 x 50 m e otkrien grob graden od ka-
meni plo~i, vo koj bil najden kerami~ki sad. (C.K.,
D.Z.)
Kutlev Krst ‡ Tumba, naselba i nekropola od
docnoanti~koto vreme. Na edna mala viso~inka, vo
nivata na Stojman Mladenovski se otkrieni grobo-
vi so konstrukcija od kameni plo~i, kako i pove}e
pitosi. Po povr{inata na nivata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Josifovska B., 1953, 5. (B.J.)
XVI. KRIVA PALANKA
Paratlija, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na seloto se otkrieni pove}e grobovi
gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme i sred-
novekovna nekropola. Severno od seloto, od levata
strana na selskiot potok i pod lokalitetot Gra-
di{te, na prostor od 3 hektara, na povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli i grade`en materijal. Najdeni se
i pove}e moneti. Od ovoj lokalitet poteknuva depo
od folesi od I i II tetrarhija. Monetite gi na{ol J.
Davidov, vo 1950 godina, vo eden kerami~ki sad
isto~no od crkvata. Od depoto, koe sodr`elo po-
ve}e od 400 moneti, Muzejot na Makedonija otkupil
374. Na okolu 100 m severno od crkvi~eto posve-
teno na sv. \or|i, na edna karpa se izdlabeni dva
krsta, od koi edniot ima forma sli~na na krsto-
vite na humskite povelbi ili na bosanskite
sarkofazi. Vo nivata na K. Josifov e otkriena go-
lema kamena plo~a na koja ima vre`ani krstovi so
razli~ni formi i pove}e nejasni znaci.
Josifovska B., 1953, 4-5. (B.J.)
28. PODR@IKOW
Gramadica, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
veroisto~no od mesnosta Retki Buki, pod lokali-
tetot Granxanica, na prostor od okolu 100 m2 se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. Najdeni se i pove}e moneti
koi ne se za~uvani. (C.K., D.Z.)
Kitka, srednovekovna nekropola. Visoko vo pla-
ninskiot predel, vo neposrednata blizina na @iv-
kova Rupa i Milenove Padine, na prostor od 80 x 30
m se otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i.
(C.K.)
Retki Buki, srednovekovna rudarska naselba. Na
padinite na planinata na pove}e mesta se sre}ava-
at ostatoci od naselba, zgura od topeno `elezo i
ogni{ta kade {to bil praven drven jaglen. (C.K.,
D.Z.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva so nekropola. Na 3
km zapadno od seloto se nao|aat ostatoci od crkva
so mali dimenzii. Pri obrabotuvaweto na nivite
me{tanite otkopale pove}e grobovi i golemi
kameni krstovi. Lokalitetot i denes ima domi-
nantna mestopolo`ba i se smeta za kultno mesto.
(C.K., D.Z.)
29. PSA^A
Vla{ki Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Trajko Marinin, koja zafa}a prostor od
XVI. KRIVA PALANKA
nad 1 hektar, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i mnogu grade`en materijal.
(C.K., D.Z.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme.
Mikul~i} I., TIR, 104. (D.G.)
Dolno Lozje, nekropola od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 104. (D.G.)
Manastiri{te, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 150 m ju`no od Kriva Reka, na blaga viso~inka
{to e prese~ena so suvodolica, selanite otkrile
pove}e temeli od objekti, a po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 104. (C.K., D.Z.)
Rovine, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 250 m severno od Kriva Reka i ju`no od
seloto, na edna mala viso~inka se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. Vo neposrednata blizina e otkriena i nek-
ropola so grobovi od kameni plo~i. Na ova mesto,
pred desetina godini, V. Petkovski na{ol bronze-
na statuetka, koja ne e za~uvana, i kerami~ka lamba
‡ efeski tip, koja se ~uva vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje. (C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 104. (D.G.)
Crkvi{te, starohristijanska bazilika.
Mikul~i} I., TIR, 104. (D.G.)
30. RADIBU[
Avlija, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo nepo-
srednata blizina na seloto, od ju`nata strana, nad
Radibu{ka Reka se nao|a mal rid so zaramneto
plato. Na povr{inata se gledaat ostatoci od yido-
vi i fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i gra-
de`en materijal. (C.K., D.Z.)
Krstence ‡ Manastir~e, naselba od docnoanti~-
koto vreme. Ju`no od seloto, pome|u Radibu{ka i
Germanska Reka, na malo rit~e so zaramneto plato
se nao|aat ostatoci ‡ yidovi od objekti, a po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli i grade`en materijal. Me{ta-
nite nao|ale i bronzeni moneti koi ne se za~uvani.
(C.K., D.Z.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`no
od seloto, pome|u Germanska Reka od istok i Kriva
Reka od zapad, na mala viso~inka so zaramnet vrv se
gledaat ostatoci od yidovi, a se sre}avaat i frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i teguli. (C.K.,
D.Z.)
201
 31. RANKOVCE
Mal Kamle{, naselba od neolitskoto, eneolit-
skoto i bronzenoto vreme. Na 200 m ju`no od patot
Kumanovo-Kriva Palanka, na bregot na Kriva Re-
ka, na golema povr{ina (150 x 100 m), prese~ena so
izgradbata na prugata vo 1943 godina, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi. (C.K.)
32. STANCI
Manastirska Dupka, srednovekoven sakralen ob-
jekt. Na 2 km zapadno od seloto se nao|a mala pe{-
XVII. KRU[EVO
1. Aldanci ................................................................... 202
2. Bu~in ....................................................................... 202
3. Vrboec ..................................................................... 202
4. Gorno Divjaci ........................................................ 201
5. Dolno Divjaci ........................................................ 201
6. @ito{e ................................................................... 201
7. Ko~i{te .................................................................. 201
8. Kru{evo .................................................................. 201
9. Lokveni ................................................................... 202
10. Ostrilci ................................................................. 203
11. Presil ..................................................................... 203
12. Pusta Reka .............................................................. 203
13. Rastojca ................................................................... 203
14. Svetomitrani ........................................................ 204
15. Tursko Podvis ....................................................... 204
1. ALDANCI
Gradi{te, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km se-
verno od seloto, na mala viso~inka, po povr{inata
na nivite se sre}avaat ostatoci od objekti: frag-
menti od mermerni arhitektonski delovi, tuli, ke-
ramika, rimski moneti, pitosi i dr. Naodite se ~u-
vaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Kale, utvrdena naselba od helenisti~koto vreme.
Na najvisokiot del od lokalitetot, po povr{inata
se sre}avaat gramadi od kr{en kamen i varov mal-
ter, a poretko fragmenti od kerami~ki sadovi. Po-
golema koncentracija na podvi`ni naodi ima na
ju`niot del. Najdeni se i bronzeni moneti od gra-
dot Pela. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
2. BU^IN
Vo seloto, osamen naod od rimskoto vreme. Vo dvo-
rot na Blagoja Plitarovski se nao|aat tri steli od
bel mermer. Doneseni se od okolinata na seloto, no
ne se znae to~no od kade. (B.B., B.K.)
202
tera koja ima kulturen sloj i ostatoci od fresko-
`ivopis. (C.K., D.Z.)
33. STAN^A
Brekina, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na J. Pavlovski se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli so vre`ani kon-
centri~ni krugovi. Najdeni se i pove}e bronzeni
moneti od koi nema za~uvani. (C.K., D.Z.)
Dab, osamen naod od rimskoto vreme. Nedaleku od se-
loto e najdena edna bronzena statuetka na Merkur,
visoka 5 cm. Statuetkata se ~uva vo Zavodot i muzej
vo Prilep. (B.B., B.K.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 do 2 km ju`no od seloto, na nadmorska viso-
~ina od 842 m, na zaramneto plato se gledaat grama-
di od kamen. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od pitosi i kerami~ki sadovi. Najdeni se i
moneti od Justin II i Anastasij, kako i moneti od
IV vek, koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Bitola.
Mikul~i} G., Skopje 1987, 185. (C.K., E.P.)
Manastiri{te, naselba od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Na 2,5 km zapadno od seloto, na leviot
breg na Crna Reka, na povr{ina od 50 x 100 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pi-
tosi. (C.K., E.P.)
Rid, naselba od helenisti~koto vreme. Na 1 km ju`-
no od seloto, na dolga padina se gledaat temeli od
gradbi i grade`en materijal, kako i mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi. Pri obrabotkata
na zemjata se najdeni i pove}e moneti, kako i
mermerni spomenici so gr~ki natpisi i reljefi.
Predlo`ena e identifikacija so deuriopskiot
grad Alcomena. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Prilep.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 144; Mikul~i} I., TIR 13; Papazog-
lu F., 1970a, 308. (B.B., B.K.)
3. VRBOEC
Stari Dol, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto, na levata
strana od patot Krivoga{tani-Kru{evo, na pros-
tor od 200 x 100 m, vo nivata na Blagoja Dimovski
pri oraweto se otkrieni teguli, fragmenti od
kerami~ki sadovi, kamen i mno`estvo zgura od
topeno `elezo. (C.K., E.P.)
XVI. KRIVA PALANKA
 4. GORNO DIVJACI
Ko{ari, srednovekovna crkva so nekropola. Na 2
km ju`no od seloto, na zaramneto plato obrasnato
so dabova {uma, koe zafa}a prostor od okolu 200 x
100 m, se gledaat urnatini od sakralen objekt so
mo`na nekropola. (C.K., E.P.)
Leski, docnosrednovekovna naselba. Na 1 km ju`no
od seloto se gledaat ostatoci od stari gradbi ‡
suvoyidici. Mesnosta e obrasnata so dabova {uma i
zafa}a prostor od 100 x 100 m. (C.K., E.P.)
Petrov Grob, rudnik od docnoanti~koto vreme. Se-
veroisto~no od lokalitetot Ko{ari se otkrieni
jami od star rudnik za bakar. (C.K., E.P.)
Stajkolas ‡ Crkovno Korij~e ‡ Dolno Mla~e, sredno-
vekovna nekropola. Na 3 do 5 km severno od seloto
me{tanite otkrile pove}e grobovi so kameni kon-
strukcii. Nekolku groba se gledaat i vo presekot
na patot. Naodi ne se otkrieni. (C.K., E.P.)
Crkven Dab, srednovekovna naselba. Na 500 m jugo-
zapadno od seloto me{tanite pri kopaweto otkri-
le temeli od objekti, a po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pito-
si. Lokalitetot zafa}a povr{ina od 200 x 100 m.
(C.K., E.P.)
5. DOLNO DIVJACI
Kale, srednovekovno utvrduvawe. Se nao|a na okolu
2,5 km zapadno od seloto, na granicata na atarite
od selata Za{le i Dolno Divjaci. Na visok rid so
dosta strmni strani, koj ima dominantna mestopo-
lo`ba vo odnos na okolinata, na povr{ina od 150 x
100 m se sre}avaat gramadi od grade`en materijal.
Se gledaat i yidovi gradeni od kamen so varov
malter. (C.K., E.P.)
Sv. Nedela, osamen naod od raniot sreden vek. Vo
selskata crkva Sv. Nikola se vyidani pove}e spo-
lii golemi i do 1 m, koi poteknuvaat od postara
crkva. (C.K., E.P.)
Stari Ku}i, srednovekovna naselba. Na 2 km seve-
rozapadno od seloto se gledaat ostatoci od stara
naselba {to zafa}a prostor od 100 x 100 m. (C.K.,
E.P.)
6. @ITO[E
Rid, nekropola od docnoanti~koto vreme. Srede
seloto, vo 1964 godina, pri izgradbata na ambulan-
tata, na povr{ina od 70 x 50 m se otkrieni grobovi
gradeni od kameni plo~i, vo koi nemalo prilozi.
(C.K., E.P.)
XVII. KRU[EVO
Crkva, srednovekoven sakralen objekt i nekropola.
Na 1 km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na selskite grobi{ta, spored ka`uvaweto na me{-
tanite, imalo stara crkva i grobi{ta. (C.K., E.P.)
7. KO^I[TE
Grama|e ‡ Zad Zadel, naselba i nekropola od doc-
noanti~koto vreme. Na 300-500 m ju`no od seloto,
na prostor od 150 x 100 m, vo nivite na Vlado Bog-
danovski, Van~o Petrevski, Mile Nikodinovski i
Kole Spirovski se otkrieni yidovi od objekti gra-
deni od kr{en kamen i varov malter. Po povr{ina-
ta na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, a otkrieni se i grobovi so konstrukcija od
kameni plo~i, vo koi bile najdeni belezici od
staklena pasta. (C.K., E.P.)
Manastiri{te, sakralen objekt od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km zapadno od seloto se gledaat urna-
tini od star objekt koj zafa}a prostor od 10 x 10 m.
(C.K., E.P.)
]eramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, na jugoisto~na-
ta strana, vo nivata na Qube Ilievski se sre}ava
mno`estvo fragmenti od pe~eni tuli. Imeto na
lokalitetot zboruva za mo`na rabotilnica za pod-
ni i pokrivni tuli i }eramidi. (C.K., E.P.)
8. KRU[EVO
Kale, docnoanti~ki i srednovekoven rudni~ki kas-
tel. Pretstavuva visok planinski rid (1.047 m nad-
morska viso~ina) oddale~en 1,8 km isto~no od gra-
dot. Okolu nego, pod severnoto, isto~noto i ju`no-
to podno`je zaviva sovremeniot avtopat Prilep-
Kru{evo. Vrvot na ridot e izdol`en vo nasoka is-
tok-zapad, so delumno otstapuvawe kon severoza-
pad-jugoistok. So tesno planinsko sedlo e povrzan
so planinskiot masiv kon zapad. Na vrvot ima gole-
ma zaramneta povr{ina {to denes se koristi kako
lozja i livada. Vo minatoto vrvot bil ukrepen so
cvrst odbranben yid vo malterna tehnika. Formata
na ukrepeniot prostor e nepravilno izdol`ena i
diktirana od konfiguracijata na reljefot. Ukre-
penata povr{ina iznesuva 0,7 hektara. Severoza-
padniot ~elen yid, svrten kon planinskoto sedlo,
bil zasilen so edna mo}na kula ~ii konturi se
osobeno markantni. Nejziniot plan bez iskopuvawa
ne ni e poznat. Verojatno imalo u{te najmalku dve
kuli, i toa na isto~niot kraj na kastelot. Linijata
na odbranbeniot yid se sledi mo{ne jasno, a
osobeno e vidliv na jugoisto~nata strana i u{te
pove}e na severnata strana kade {to denes se
izdiga nad povr{inata na zemjata do okolu 3-4 m.
Toa e cvrstiot docnoanti~ki malteren opus
incertum. Vo vnatre{nosta na tvrdinata se gledaat
konturi na starite objekti. Osobeno se zabele`uva
201
redica mali prostorii potpreni na severniot yid
odnatre. Povr{inski naodi vo tvrdinata: mnogu
metalni predmeti, pred sè pomali i pogolemi `e-
lezni klinovi, eden vrv od strelka, mala alka so
kuka, del od pinceta od `elezo, mnogu par~iwa `e-
lezna zgura. Nema naodi na moneti nitu pak drugi
naodi za poprecizno datirawe vo docnata antika i
sredniot vek. (V.L.)
Sveto Preobra`enie, starohristijanska bazilika
i srednovekovna crkva. Na okolu 15 km severoza-
padno od gradot, na ju`nite padini na Bu{eva Pla-
nina, na ridot Golomanica (kota 1.664) ima zaram-
neto plato koe blago se spu{ta od istok kon zapad,
Kale, Kru{evo. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme i sredniot vek (V.L.)
9. LOKVENI
Kale, kastel i refugium od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km ju`no od seloto, na visok rid so zaramnet
prostor od 50 x 50 m, {to dominira nad okolnata
ramnina (kota 909), se gledaat tragi od odbranben
yid. Po povr{inata na kaleto se sre}avaat frag-
202
so izvonreden pogled kon Prilepsko Pole. Vo 1984
godina crkovniot odbor od Kru{evo, prezemaj}i
akcija za izgradba na nova crkva, pri ras~istuva-
weto na terenot otkril temeli od ednokorabna
crkva. Vo 1987 godina, pri kopaweto na zemja, na
dlabo~ina od 0,20 m se otkrieni temeli od pogole-
ma crkva. Vo tekot na juli 1988 godina Republi~ki-
ot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata
od Skopje izvr{il za{titni istra`uvawa pri {to
e otkriena golema trikorabna bazilika vo ~ij cen-
tralen korab bila podignata pomala ednokorabna
crkva.
Ivanovski M., 1990, 201-202. (M.I.)
menti od kerami~ki sadovi, teguli i mno`estvo
kr{en kamen. (G.M.)
XVII. KRU[EVO
 10. OSTRILCI
Jovkova Koliba, srednovekovna nekropola. Na 1 km
jugozapadno od seloto, na prostor od 100 x 50 m, po
povr{inata na nivite na Marko Angelovski, Riste
Ristevski i Spiro Lozanovski se otkrieni pove}e
grobovi gradeni od kameni plo~i. (C.K., E.P.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km jugoisto~no od dene{nata crkva Sv. \or|i, na
levata strana od asfaltniot pat za Kru{evo, na
prostor od 100 x 100 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en materijal.
(C.K., E.P.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
3-4 km severno od seloto, na malo rit~e so zaram-
neto plato so povr{ina od 150 x 200 m se sre}avaat
mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal. Isto taka, po povr{i-
nata na lokalitetot se zabele`uva zgura od topeno
`elezo. (C.K., E.P.)
Stipcarnik, naselba, nekropola, rudnik i topil-
nica od docnoanti~koto vreme. Na 2 km jugoisto~no
od seloto, na prostor od 300 x 300 m se gledaat
ostatoci od objekti i topilnici. Na lokalitetot
se sre}ava mno`estvo zgura od topeno `elezo, a
najdeni se i pove}e bronzeni ~ankovidni moneti.
Bile otkrieni i grobovi gradeni od kameni plo~i
so kerami~ki sadovi. (C.K., E.P.)
11. PRESIL
\upski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na 500 m
isto~no od seloto, na prostor od 100 x 50 m se ot-
krieni grobovi gradeni od kameni plo~i. (C.K.,
E.P.)
Ograda, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na is-
to~nata periferija na seloto, vo nivata na Amdija
Zekirovski se otkrieni 4 groba gradeni od kameni
plo~i. Spored ka`uvaweto na sopstvenikot, vo ni-
vata bile najdeni kerami~ki sadovi koi ne se za~u-
vani. (C.K., E.P.)
Sv. Bogorodica ‡ Sv. \or|i, starohristijanski sak-
ralen objekt. Na 200 m jugozapadno od seloto, na
zaramneto plato se nao|a crkva podignata vrz teme-
lite na postara crkva. Zavodot i muzej od Prilep
vo tekot na 1967/68 godina izvr{il za{titni arhe-
olo{ki istra`uvawa. (C.K., E.P.)
Trska, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 400 m
isto~no od seloto, na prostor od 100 x 100 m, vo
nivite na Murat Zekirovski, Fadil Guitovski i
Trajan Ristovski se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i mno`estvo grade`en materijal.
(C.K., E.P.)
XVII. KRU[EVO
[trbel, vodovod od docnoanti~koto vreme. Na 300
m ju`no od seloto, vo nivata na Qube Brdarovski
od seloto \ur~in se gledaat delovi od star vodovod.
(C.K., E.P.)
12. PUSTA REKA
Dolna Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
500 m ju`no od seloto se gledaat urnatini od stara
crkva i okolu nea grobovi gradeni od kameni plo~i.
(C.K., E.P.)
Kru{ka, srednovekovna crkva i nekropola. Na 4 km
zapadno od seloto, na granicata so atarite na sela-
ta Pusta Reka i Cer, na zaramneto plato so povr-
{ina od 50 x 50 m, obrasnato so dabova {uma, se gle-
daat ostatoci od crkva i okolu nea grobovi gradeni
od kameni plo~i. (C.K., E.P.)
Manastir~e ‡ Staro Lapovo, srednovekovna nasel-
ba. Na 5 km severozapadno od seloto, na granicata
so atarite na selata Pusta Reka i Preglos (Brod-
sko) se gledaat urnatini od objekti. (C.K., E.P.)
13. RASTOJCA
Gumni{te, starohristijanska bazilika. Na 6 km se-
veroisto~no od seloto se gledaat ostatoci od ob-
jekt ‡ bazilika so golemi dimenzii. (C.K., E.P.)
Kula, srednovekovno utvrduvawe. Na 4 km isto~no
od seloto, na visok rid koj dominira nad okolinata,
so nadmorska viso~ina od 939 m, na povr{inata se
gleda mno`estvo gramadi od grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 107. (C.K., E.P.)
Mlaki Grma|i, srednovekoven rudnik. Na 1 km is-
to~no od seloto, na prostor od 20 x 30 m se gledaat
zgura i ostatoci od topilnica. Vo neposrednata
blizina se otkrieni i jami za eksploatacija na ru-
da. (C.K., E.P.)
Nad Sopatot, srednovekovna nekropola. Na 2 km
severoisto~no od seloto, na prostor od 20 x 30 m se
gledaat konstrukcii na grobovi gradeni od kameni
plo~i bez pokriv. Spored ka`uvaweto na me{tani-
te, vo grobovite bile otkrieni kerami~ki sadovi.
(C.K., E.P.)
Sinonec, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 1
km ju`no od seloto, vo nivite na Don~e Jovevski i
Simon Pana|oski se otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i. Spored ka`uvaweto, D. Jovevski vo
pove}e grobovi na{ol kerami~ki sadovi i bronze-
ni belezici. Naodite ne se za~uvani. (C.K., E.P.)
203
 14. SVETOMITRANI Krste Toteski, Traj~e Kolaroski i \ore Taleski se
zabele`uvaat tragi od grade`en materijal, kako i
Manastiri{te, naselba i nekropola od docnoan- fragmenti od kerami~ki sadovi. Otkrieni se i po-
ti~koto vreme. Na 1 km ju`no od seloto, na desnata ve}e grobovi gradeni od kameni plo~i. (C.K., E.P.)
strana od patot za seloto Milo{evo, na golem
prostor od 500 x 500 m se zabele`uvaat tragi od
stanbeni objekti i gramadi od grade`en materijal.
15. TURSKO PODVIS
Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile otkrieni
pove}e kameni konstrukcii od grobovi.
(C.K., E.P.) Bav~i, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 500-
700 m zapadno od seloto, vo nivata na Vangel Ni-
Rai~eica, naselba i nekropola od ranoanti~koto i kolovski se otkrieni grobovi gradeni od kameni
helenisti~koto vreme. Na 700-800 m severoisto~no plo~i, vo koi imalo kerami~ki sadovi. (C.K., E.P.)
od seloto, na prostor od 200 x 100 m, vo nivite na
43. Matej~e .................................................................... 214
XVIII. KUMANOVO 44. Mlado Nagori~ane................................................ 214
45. Murga{ .................................................................... 217
46. Nikuqane ................................................................ 217
47. Niku{tak ............................................................... 217
1. Agino Selo ............................................................. 204
48. Novoseqane ............................................................ 218
2. Alguwa .................................................................... 205
49. Oblavce ................................................................... 218
3. Aqince .................................................................... 205
50. Opae ......................................................................... 218
4. Arbana{ko ............................................................. 205
51. Orah ......................................................................... 218
5. Bajlovce .................................................................. 205
52. Ora{ac .................................................................... 218
6. Bediwe ..................................................................... 205
53. Orizare ................................................................... 219
7. Belanovce ............................................................... 205
54. Otqa ........................................................................ 219
8. Beqakovce .............................................................. 205
55. Pezovo ..................................................................... 219
9. Biqanovce .............................................................. 205
56. Pelince................................................................... 219
10. Vakav ........................................................................ 206
57. Proevce ................................................................... 220
11. Vaksince ................................................................. 206
58. Puzaqka .................................................................. 220
12. Vince ....................................................................... 206
59. P~iwa ...................................................................... 220
13. Vi{tica .................................................................. 206
60. Re`anovce............................................................... 222
14. Vojnik ...................................................................... 206
61. Ru|ince .................................................................... 222
15. Gabre{ ..................................................................... 207
62. Ska~kovce ............................................................... 222
16. Gorno Kojnare ........................................................ 207
63. Slup~ane ................................................................. 222
17. Go{ince .................................................................. 207
64. Sopot ....................................................................... 222
18. Gradi{te ................................................................. 207
65. Staro Nagori~ane ................................................ 223
19. Dejlovce .................................................................. 208
66. Strezovce ............................................................... 223
20. Dlabo~ica ............................................................... 208
67. Strnovac ................................................................. 223
21. D’lga ......................................................................... 208
68. Studena Bara.......................................................... 223
22. Dobra~a ................................................................... 208
69. Tabanovci ............................................................... 223
23. Dobro{ane .............................................................. 208
70. Trome|a ................................................................... 223
24. Dovezence ................................................................ 208
71. Umin Dol ................................................................ 223
25. Dolno Kojnare ....................................................... 209
72. ^elopek ................................................................... 224
26. Dragomance ............................................................. 209
73. ^erkeze ................................................................... 224
27. Dumanovce ............................................................... 209
74. ^etirce ................................................................... 224
28. @iviwe ................................................................... 209
75. [upli Kamen ......................................................... 224
29. Zubovce .................................................................... 209
30. Ja~ince .................................................................... 209
31. Kanarevo ................................................................. 209
32. Karabi~ane ............................................................. 210
33. Kle~ovce ................................................................. 210 1. AGINO SELO
34. Koince ..................................................................... 210
35. Kolicko................................................................... 211 Malo Saranlija, neselba od neolitskoto i rimsko-
36. Kumanovo................................................................. 211 to vreme (vikus). Pome|u Agino Selo i Romanovce,
37. Ku~karevo ............................................................... 211 na desnata strana od Brza~ka Reka, vo nivite na S.
i D. Mihajlovski i \. i A. Arsovi ima fragmenti
38. K’{awe .................................................................... 211
od neolitski kerami~ki sadovi raboteni ra~no, os-
39. Lipkovo ................................................................... 211
tatoci od ku}en lepe`, kako i fragmenti od rim-
40. Lojane....................................................................... 212
ska keramika. (R.P., @.V.)
41. Lopate ...................................................................... 212
42. Makre{ ................................................................... 213

204 XVII. KRU[EVO

Romanovsko pole, naselba od `eleznoto i rimskoto
vreme. Na levata strana na Breza~ka Reka, vo ni-
vite na S. Tasevski, vedna{ do patot {to vodi od
seloto kon jugoistok se sre}avaat fragmenti od
gruba ra~no rabotena keramika, kako i keramika
rabotena na kolce. (@.V.)
2. ALGUWA
Manastir~e, srednovekoven sakralen objekt. Na 500 m
severno od seloto ima gramadi od grade`en kamen i
amorfni teguli, verojatno od sakralen objekt, na
{to odi vo prilog i samiot toponim. (@.V.)
Seli{te, naselba (vikus) od rimskoto vreme. Na
500 m severno od seloto ima ostatoci od tuli, tegu-
li i imbreksi. (Z.N.)
3. AQINCE
Koselica, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1
km severno od seloto, na leviot breg na rekata
Petro{nica se nao|aat fragmenti od teguli, im-
breksi, tuli i grade`en kamen. (Z.N.)
4. ARBANA[KO
Vrbica, srednovekovna nekropola. Na 500 m od maa-
loto Vrbica, vo nivata na S. Pe{ovski se konsta-
tirani kameni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V.)
5. BAJLOVCE
Blatec, srednovekovna naselba i nekropola. Na le-
viot breg na suvodolicata Stevance, okolu 1,5 km
jugozapadno od seloto, vo nivite na Q. i D. Podaro-
vi sporadi~no se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i grade`en materijal. Prisustvoto na
golemi kameni plo~i upatuva na postoewe na nek-
ropola. (@.V.)
Visoko, srednovekovno gradi{te. Na zapadnata stra-
na, visoko nad seloto, na edno zaramneto elipsovid-
no plato se gledaat ostatoci od za{titen bedem
re~isi po celata negova dol`ina. Vo gradi{teto
isto taka se gledaat i ostatoci od temeli na ob-
jekti, a ima fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
`estvo rasfrlen grade`en materijal. (@.V.)
Daljan Bozovi}, srednovekovna nekropola. Na 2 km
severoisto~no od seloto, vo reonot na istoimenoto
maalo, od levata strana na patot za Dejlovce ima
ostatoci od grobovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip
cista. (@.V.)
Ramwanska Draka, srednovekovna naselba. Na 200 m
severno od Rudni~ko maalo, vedna{ kraj patot za
XVIII. KUMANOVO
seloto Bajlovce, vo nivata na D. Dimkov se gledaat
ostatoci od grade`en kamen, pokrivni }eramidi i
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (@.V.)
6. BEDIWE
Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme.
Grbi¢ M., 1954, 111. (D.G.)
7. BELANOVCE
Belanovce, grob od docnoanti~koto vreme. Vo reo-
not na seloto se otkrieni grob i stela so latinski
natpis od vremeto na Severite i Antoninite.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 96, br. 211; Mikul~i} I., TIR, 23.
(Z.N.)
8. BEQAKOVCE
Elenec, naselba od rimskoto vreme. Pome|u selata
Beqakovce i Dovezence, ju`no od `elezni~kata
stanica e konstatirano mno`estvo grade`en kamen
i fragmenti od teguli i imbreksi. (Z.N.)
Malo Gradi{te, utvrdena naselba od rimskoto vre-
me. Na vrvot na ridot {to se izdiga do maaloto
Stamenkovci ima zaramneto plato so dimenzii od
100 x 50 m na koe ze zabele`uvaat fragmenti od te-
guli, imbreksi i pitosi. (Z.N.)
Midel, srednovekovna crkva so nekropola. Vo ne-
posrednata blizina na maaloto Kalimanci se gle-
daat gramadi od grade`en kamen i plo~i. (@.V.)
Sv. Petka, srednovekoven sakralen objekt. Vo ne-
posrednata blizina na `elezni~kata stanica se
gledaat gramadi od grade`en kamen od mal objekt ‡
crkvi~ka. (@.V.)
9. BIQANOVCE
V’rla Strana, srednovekoven sakralen objekt. Se
nao|a na 500 m severno od seloto i levo od patot za
Dobro{ane. Se gledaat gramadi od kr{en kamen i
drug grade`en materijal, mo`ebi od sakralen ob-
jekt. (@.V.)
Derven ‡ Stamboliski Pat, vikus od rimskoto
vreme. Na 500 m jugoisto~no od seloto, od dvete
strani na patot za seloto P~iwa, vo nivata na S.
Kocevski i vo sosednite nivi se zabele`uvaat frag-
menti od imbreksi, teguli, pitosi i druga nasel-
binska keramika. Ima grade`en kamen i tragi od
temeli, a na oddelni mesta ostatoci od supstruk-
cija na star (rimski) pat, mo`ebi od patot od Sku-
pi za Pautalija. Konstatirani se ~ove~ki koski
{to inicira postoewe na nekropola. Najdeni se ne-
205
kolku moneti od III vek, a kaj selskata ~e{ma osta-
toci od hidroinstalacii.
Koki¢ M., 1933, 1, 2; Mikul~i} I., 1971a, 470. (Z.N.)
Kale ‡ Vrbica, srednovekovno gradi{te. Na 5 km
isto~no od seloto, na granicata so atarite na sela-
ta Vi{tica i Su{ica se nao|a visok rid ~ija domi-
nantna polo`ba ovozmo`uva da se nadgleduva ko-
munikacijata po dolinata na rekata P~iwa. Vidli-
vi se ostatoci od bedem, a na povr{inata se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, po-
krivni }eramidi i kr{en kamen. (@.V.)
Krasta, sakralen objekt ‡ mitreum od rimskoto
vreme. Na okolu 500 m jugoisto~no od seloto, na pa-
tot za seloto Dobro{ane vo 1932 godina se otkrie-
ni ostatoci od mitreum vkopan vo strmna padina i
so dimenzii od 10 x 5,5 m. Vo momentot na
iskopuvaweto yidovite bile za~uvani vo viso~ina
do 1,20 m, a denes se napolno uni{teni. Vo objektot
se najdeni reljefni ikoni od kamen so pretstava na
Mitra, koi imaat takva obrabotka {to pretsta-
vuvaat vrvno umetni~ko ostvoruvawe me|u site
dosega otkrieni mitraisti~ki spomenici.
Koki¢ M., 1933, 1, 2; Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i}
I., TIR, 27. (Z.N.)
Leska, srednovekovna naselba. Na 1 km severois-
to~no od seloto ima gramadi od grade`en kamen i
pokrivni }eramidi, a sporadi~no se sre}avaat i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (@.V.)
10. VAKAV
Bocevi Bresja, naselba od rimskoto vreme. Se nao-
|a na okolu 600 m zapadno od seloto. Pri kopaweto
na kanal za navodnuvawe bile otkrieni mnogubroj-
ni kerami~ki naodi od naselba. (Z.N.)
11. VAKSINCE
Gorubince Crkva, naselba od rimskoto vreme. Vo
reonot na seloto se sre}avaat ostatoci od grade-
`en materijal od naselba. (Z.N.)
12. VINCE
Dren~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo blo-
kot na ZIK „Kumanovo“, na 100 m od leviot breg na
P~iwa ima golemo koli~estvo na teguli, fragmen-
ti od imbreksi i pitosi, rasposlani na povr{ina
od polovina hektar. (Z.N.)
Jazbina, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vata na S. Trajkovski ima grade`en materijal, frag-
menti od grade`na keramika, a bile iskopani i pi-
tosi. Pred vlezot vo seloto se konstatirani teme-
li od objekti. (Z.N.)
206
Kale ‡ Vrbica, srednovekovna tvrdina. Na okolu 5
km jugoisto~no od seloto, na granicata so seloto
Su{ica (Skopsko) se gledaat ostatoci od yidovi na
tvrdina. (Z.N.)
Leska, srednovekovna naselba. Na okolu 1 km seve-
roisto~no od seloto, vo reonot na mnogubrojni iz-
vori e konstatirana mala srednovekovna naselba
potvrdena so keramika, hidroinstalacii i pe~ki za
var. (Z.N.)
Crkvi{te, vikus od docnoanti~koto vreme i sred-
novekovna crkva. Se nao|a zapadno od seloto, na
okolu 1 km jugoisto~no od leviot breg na P~iwa i
levo od patot za Studena Bara. Konstatirani se os-
tatoci od temeli na crkva i kerami~ki materijal
rasposlan na prostor od okolu 3 hektara. Mo`ebi
se raboti za srednovekovna naselba so crkva podig-
nata vrz docnoanti~ki vikus. (Z.N.)
13. VI[TICA
Rezina, srednovekovna naselba. Na zapadnata peri-
ferija od seloto, vo nivata na Jakub [abani i vo
drugite nivi, {to site zaedno zafa}aat povr{ina
od 150 x 100 m, se zabele`uvaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (@.V.)
Crkva, srednovekovna crkva. Na 1 km severno od
seloto ima ostatoci od pomala crkvi~ka od koja se
za~uvani dolnite partii od yidovite, na koi se gle-
daat tragi od fresko`ivopis. Delovi od arhitek-
tonska dekorativna plastika od crkvata se vgrade-
ni vo gornata ~e{ma. (@.V.)
14. VOJNIK
Grobi{ta (Grobqe), tumul od `eleznoto vreme i
srednovekovna nekropola. Na okolu 500 m ju`no od
seloto se nao|aat dene{nite grobi{ta, locirani
na zaramneta terasa {to se izdiga nad koritoto na
rekata P~iwa, od levata strana. Vo 1964/65 godina
me{tanite, pravej}i prostor za trpeza, potrebna za
pogrebnite obi~ai, uni{tile tumul {to bil podig-
nat na rabot na terasata. Poto~no, otstranet e
nasipot pove}e od polovina i zaramnet e do nivoto
na terenot. So ovie raboti, spored iskazite na
u~esnicite, vedna{ pod povr{inata bile uni{teni
grobovi so inhumirani pokojnici, direktno zako-
pani i bez grobni konstrukcii, a vo osnovata na
centralniot del na{le kerami~ko sat~e (urna) i
ukrasni predmeti od bronza (cev~iwa od |erdan i
pove}e visulci vo oblik na dvoen labris). Vo 1966
godina Muzejot od Kumanovo izvr{il za{titno is-
kopuvawe na preostanatiot del od tumulot {to
ovozmo`ilo da se odredat negovite pribli`ni di-
menzii (pre~nik od okolu 15 m i viso~ina od 2 m), a
istovremeno i da se otkrijat desetina groba so
inhumirani pokojnici, direktno zakopani vo nasi-
XVIII. KUMANOVO
pot na tumulot, so orientacija zapad-istok, bez
grobni prilozi. Od nekolkute fragmenti od kera-
mi~ki sadovi najdeni vo nasipot e konstatirano de-
ka se raboti za grobovi od vremeto na docnoto sre-
dnovekovie. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej
vo Kumanovo.
Gara{anin M., Sanev V., Simoska D., Kitanoski B.,
1971, 59. (V.S.)
Petrikovo, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Le`i na 500 m severno od seloto, vo reonot na
Makre{ki most na rekata Petro{nica. Najdeni se
dve nadgrobni steli od koi ednata so latinski (II
v.), a drugata so gr~ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 96 br. 210; Sokolovska V.,
1966, 104-105; Mikul~i} I., TIR, 133. (Z.N.)
15. GABRE[
Tumba, naselba od rimskoto vreme. Na levata stra-
na od patot {to vodi od Ska~kovce za Gabre{, na 1
km severno od seloto se sre}avaat ostatoci od gra-
de`en materijal. (Z.N.)
16. GORNO KOJNARE
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto i rano-
anti~koto vreme.
Georgiev Z., Skopje 1990/91, 97-99. (D.G.)
Kup, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 500 m
isto~no od seloto se zabele`uva golemo koli~es-
tvo grade`en materijal i fragmenti od kerami~ki
predmeti. (Z.N.)
Mala Korija ‡ Kopitwak, naselba od predrimskoto
i rimskoto vreme. Vo blizinata na patot za Ku-
manovo i severno od patot za seloto ^etirce ima
pogolem kompleks na koj se gledaat grade`en
materijal i mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi so razli~na vremenska i kulturna pripad-
nost. (Z.N.)
Re~ica, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Vo
dvorot na ZIK „Kumanovo“ i na zapad od nego, vo
prostorot {to se protega sè do patot Kumanovo
-Tabanovce se konstatirani grobovi i mnogubroen
grade`en materijal. (Z.N.)
17. GO[INCE
Luksare, sakralen objekt od sredniot vek. Vo reo-
not na seloto se konstatirani ostatoci od sakra-
len objekt. Spored predanieto kaj me{tanite, ovde
imalo manastir. (Z.N.)
XVIII. KUMANOVO
18. GRADI[TE
Gradi{ki V’r, eneolitska naselba i utvrdeno gra-
di{te od docnoanti~koto vreme. Se nao|a na 1,5 km
ju`no od seloto, desno od patot Kumanovo-Sv. Ni-
kole, na visok rid so elipsovidno zaramneto plato,
koj vo izvesna smisla pretstavuva me|a pome|u
@eglivo i Ov~e Pole. Vo arheolo{kata lite-
ratura e poznat pod imeto Gradi{te, a kaj me{ta-
nite u{te i kako Trnica. Po rabovite na platoto
se gledaat ostatoci od odbranben bedem {irok od
1,80 do 2,50 m, namesta za~uvan vo visina pove}e od
0,50 m. Najvisokata pozicija na platoto (akropo-
lot) e izdvoena so temeli od dva yida. Po povr{i-
nata, koja zafa}a prostor od okolu 6 hektara, se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i rasfrlen grade`en materijal. Vo 1988 godina od
strana na vojskata se kopani rovovi pri {to bile
o{teteni temeli od pove}e objekti, a istovremeno
bil isfrlen mnogubroen arheolo{ki materijal.
Od podlabokite sloevi poteknuva eneolitska ke-
ramika so tipolo{ki sli~nosti so keramikata od
kulturnata grupa Bubaw-Salkuca-Krivodol. Kera-
mikata od pogornite sloevi ima belezi tipi~ni za
III-IV vek. So ogled na strategiskata pozicija na lo-
kalitetot i na negovata golemina, B. \eor|ievski
pretpostavuva deka mo`ebi se raboti za gradskata
naselba Anausaro, oddale~ena XII milji od Akve
odnosno XXXV milji od Stobi, {to se nao|ala na
patot Skupi-Stobi, spored Tabula Pojtingerijana.
Gradi{teto zafa}a prostor od okolu 6 hektara.
Mikul~i} I., 1971a, 470; B. \eor|ievski, 1991, 211-219.
(B.\., L.T.)
Liska, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km severno
od seloto, do patot Kumanovo-Sv.Nikole se sre}a-
vaat fragmenti od keramika i vodovodni cevki.
(Z.N.)
Sv. \or|i, starohristijanska crkva. Na 1 km ju`no
od seloto, vo neposrednata blizina na srednovekov-
niot manastir se sre}ava pogolem broj delovi od
obraboteni blokovi, stolp~iwa od oltarna
pregrada, bazi od stolbovi, postamenti i drugo, koi
mu pripa|aat na postar sakralen objekt ‡ bazilika.
(V.L.)
Trnci, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1,5 km
ju`no od seloto, na zaramnetoto plato do manas-
tirot Sv. \or|i se nao|aat fragmenti od imbreksi,
teguli i naselbinska keramika. (Z.N.)
]eramidnica, srednovekovna naselba. Na levata
strana od patot Kumanovo-Sv. Nikole, na okolu 3
km severozapadno od seloto, po nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i gramadi od grade-
`en materijal. (@.V.)
^ukare, nekropola od rimskoto vreme. Na isto~-
nata periferija na seloto se otkrieni grobovi od
tipot cista od pomala nekropola. (Z.N.)
207
 19. DEJLOVCE
Lozja, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Na
ju`niot rab na seloto, levo od patot za Bajlovce,
vo nivata na J. Spasovski bil otkopan pitos. (@.V.)
20. DLABO^ICA
Dlabo~ica, srednovekovna naselba. Na 3 km isto~-
no od seloto, od dvete strani na dolot Sviwarnik,
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i gramadi od grade`en mate-
rijal. (@.V.)
21. D’LGA
Ogra`di, naselba od neolitskoto vreme. Na isto~-
nata periferija na seloto, desno od patot za selo-
to Kolicko se konstatirani fragmenti od nasel-
binska keramika. (Z.N.)
22. DOBRA^A
Gorno Seli{te, srednovekovna naselba. Na 2 km
isto~no od seloto, vo nivata na N. Denkovski i vo
sosednite nivi se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i grade`en materijal. (@.V.)
23. DOBRO[ANE
Ani{te, naselba (vikus) od docnoanti~koto vreme.
Vo nivata na C. Slavko, {to le`i na okolu 1 km
severoisto~no od seloto, se otkrieni fragmenti od
grade`na keramika i pitosi. (Z.N.)
Derven, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na 500
m severozapadno od seloto, levo od patot za Bi-
qanovce. Vo nivata na B. Dodevski, kako i vo so-
sednite nivi se konstatirani temeli od objekti i
fragmentiran kerami~ki materijal. (Z.N.)
Krasta, sakralen objekt (mitreum) od docnoanti~-
koto vreme.
Koki¢ M., 1932, 2. (D.G.)
Momina Bav~a, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a na 3 km ju`no od seloto i na 8
km jugoisto~no od Kumanovo, desno od patot za Sv.
Nikole. Le`i na tesen i zaramnet srt so pravec na
protegawe severozapad-jugoistok. Isto~nata stra-
na re~isi vertikalno mu pa|a vo koritoto na reka-
ta P~iwa. Na ju`nata i na zapadnata strana tere-
not se spu{ta i se nadovrzuva na dlaboka porojna
brazda. Pristapot do lokalitetot e mo`en edins-
tveno od sever, preku visokiot rid Orlovec, odde-
len so prirodno sedlo. Vrvot na srtot e plato so
forma na nepravilen triagolnik, so neramna kon-
figuracija. Spored ostatocite od arhitekturata i
povr{inskite naodi mo`e da se razgrani~i na ak-
ropol, naselbinski del i predgradie. Akropolot gi
208
zafa}a najvisokite pozicii na ridot i negovata
jugoisto~na padina i e ograden so masiven bedem.
Od naselbata e oddelen so isto takov bedem na koj e
flankirana polukru`na kula. Naselbata se pros-
tira na srtot vo dol`ina od 210 m i pribli`na {i-
rina od okolu 70 m. Na ~elnata strana ima {irok
odbranben yid koj pod agol od 90o se kr{i i prodol-
`uva kako zapaden yid sledej}i ja izohipsata na te-
renot. Zapadniot i isto~niot yid se na strmna
karpa, od koja so erozivnite vlijanija verojatno se
liznale nadolu. Kaj bo~nite yidovi se zabele-
`uvaat ostatoci od kontrafori. Pred ~elniot yid
na naselbata, na ponizok teren ima malo podgradie,
namesta {iroko do 40 m, za{titeno so yid koj so
krai{tata e vrzan za bedemot od naselbata. Poradi
pozicijata na terenot, pred sè poradi negovata
vovle~enost vo klisurata na P~iwa, se dobiva
vpe~atok deka utvrduvaweto imalo funkcija na
refugium. Me|utoa, ako se ima predvid negovata go-
lemina od okolu 4 hektara, gri`livo gradenata
arhitektura, kako i organizacijata na prostorot,
ne se isklu~uva mo`nosta da se raboti za nekoja po-
mala nepoznata gradska naselba od docnoanti~koto
vreme. (B.\., L.T.)
Orlovac, fortifikacija od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km jugoisto~no od seloto, visoko nad desniot
breg na rekata P~iwa se zabele`uvaat ostatoci od
utvrduvawe. Na istiot prostor selanite nao|ale
pitosi. (Z.N.)
24. DOVEZENCE
Stara Crkva, praistoriska naselba, docnoanti~ko
utvrduvawe i crkva so nekropola od sredniot vek.
Se nao|a na 17 km isto~no od Kumanovo, na visoka
terasa nad leviot breg na Kriva Reka, izdol`ena
vo pravec zapad-istok. Pristapna e od ju`nata
strana preku sedloto {to ja povrzuva so nejziniot
mati~en rid Jelenac. Pribli`no na sredinata, na
najvisokite pozicii na terenot ima urnatini od
ednokorabna crkva so mali dimenzii, poznata pod
imeto Sv. \or|i. Okolu nea namesta se raspoznava-
at masivni plo~i i vertikalno postaveni kameni
blokovi, {to upatuva na prisustvo na nekropola.
Severno od crkvata, po rabot na platoto se gledaat
ostatoci od odbranben yid yidan od kamen i varov
malter, vo docnorimska tehnika. Na povr{inata
ima sosema mal broj arheolo{ki ostatoci, i toa
glavno fragmenti od grade`na keramika. Od loka-
litetot poteknuvaat 3 latinski natpisi od koi
eden posveten na trakiskoto bo`estvo Zbeltiurd, a
najdeni se i fragmenti od praistoriski kerami~ki
sadovi.
Stanojevi¢ A., 1898, 130; Josifovska Dragojevi} B.,
1982, 168. (B.\., L.T.)
XVIII. KUMANOVO
 25. DOLNO KOJNARE
Belo Brdo, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto se konstatirani temeli
od objekti i fragmenti od kerami~ki sadovi od po-
mala naselba. (Z.N.)
Dolno Kojnare, depo na vizantiski moneti. Srede
seloto, so zemjodelskite raboti e otkrieno depo so
2.185 bronzeni moneti od XII vek. Monetite se ~uva-
at vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. (B.A.)
Juru~ki Grobi{ta, naselba od rimskoto vreme. Vo
dvorot na Zemjodelskoto u~ili{te i vo nivite na
Ismet i Nurgit Jaja na isto~nata periferija od se-
loto se konstatirani ostataci od temeli na ob-
jekti, fragmenti od teguli, pitosi i eden fragment
od steblo na stolb. Spored ka`uvaweto na sops-
tvenicite na nivite, bila najdena zlatna moneta.
(Z.N.)
Majorov Bunar, vila rustika od rimskoto vreme.
Se nao|a na okolu 4 km ju`no od seloto i 200 m ju`-
no od patot Kumanovo-Kriva Palanka. Vo nivata na
B. Stefanovski se konstatirani ostatoci od
temeli i grade`en materijal od pogolem objekt.
(Z.N.)
26. DRAGOMANCE
Garvani Kamen, srednovekovna nekropola. Na le-
viot breg na rekata P~iwa, me|u dvete selski maal-
a, vo nivata na S. Anti} se otkopani kameni plo~i
od grobni konstrukcii. (@.V.)
Gladnica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
seloto, na leviot breg na P~iwa se gledaat grobovi
izdlabeni vo karpa. Selanite od sosednoto selo
Puzaqka, vo 1970 godina raskopale pove}e grobovi,
o{teteni od porano. I vo nivata na Kiro Krstev-
ski bile otkrieni grobni konstrukcii vo koi se
najdeni skeletni pogrebuvawa i grobni prilozi
(prsteni). Nekropolata se vrzuva za lokalitetot
Gladnica vo nivite na manastirot Prohor P~inski
kade se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
arhitektonska plastika i grade`en materijal.
(Z.N.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m se-
verno od seloto, vo nivite na T. i P. Anti} se ot-
krieni pove}e pitosi, a ima i drugi elementi {to
upatuvaat na pomala ruralna naselba so nekropola.
(Z.N.)
27. DUMANOVCE
Gradski Dol, naselba od rimskoto vreme. Na 6 km
isto~no od seloto, vo nivata na semejstvoto Budi-
lovci ima povr{inski naodi od rimskoto vreme.
(Z.N.)
XVIII. KUMANOVO
Manastir Sv. Bogorodica, osameni naodi od rim-
skoto vreme. Vo urnatinite na crkvata, oddale~ena
okolu 1,2 km ju`no od seloto, e najdena nadgrobna
stela so latinski natpis od II vek posveten na M.
Ulpius Timentis.
Vuli¢ N., LXXVII, 44 br. 31; Mikul~i} I., TIR, 49.
(Z.N.)
Seli{te, vikus od rimskoto vreme. Na 1 km isto~-
no od seloto se konstatirani fragmenti od grade-
`en kerami~ki materijal {to inicira postoewe na
naselba. (Z.N.)
28. @IVIWE
Ostrovica, osameni naodi od bronzenoto vreme. Vo
blokot na zadrugata „Ora{ec“, oddale~en 5 km se-
veroisto~no od seloto, se najdeni nekolku pitosi
so praistoriski karakteristiki. (Z.N.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Na 500 m zapadno
od seloto se gledaat gramadi od kamen, pokrivni
}eramidi i drug grade`en materijal. (@.V.)
29. ZUBOVCE
Gu{terica, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 1 km severozapadno od seloto, na leviot breg
na rekata P~iwa. Vo nivata na Gero Jov~evski se
nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
temeli od objekti. (Z.N.)
Smrkovi, objekt od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 1 km ju`no od seloto, vo nivata na Bo`in Mitev
i vo sosednite nivi se zabele`uvaat tragi od teme-
li od objekt i rasfrlen grade`en materijal. (Z.N.)
30. JA^INCE
Seli{te, srednovekovna naselba. Na zapadniot rab
na seloto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i gramadi od grade`en materijal.
(@.V.)
31. KANAREVO
Golo Brdo, naselba od `eleznoto i docnoanti~koto
vreme. Na okolu 0,5 km severozapadno od maaloto
Macanci i na okolu 1 km zapadno od maaloto Po-
tevci, na desnata strana na rekata Petro{nica se
izdiga visok rid. So isklu~ok na jugoisto~nata
strana, koja e pristapna, drugite tri strani se mno-
gu strmni i opkru`eni so koritoto na rekata. Na
najvisokiot del na ridot ima zaramneto plato vo
oblik na nepravilen triagolnik, koe pa|a kon
severozapad. Po jugoisto~niot rab na platoto se
nao|a visok nasip, podignat od zemja i lokalen ka-
209
men, {irok vo osnovata 20 m, a pred nego paralelno
se protega dlaboko iskopan rov. Po povr{inata na
platoto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi od `eleznoto vreme II, ukrasuvani so vre`ani
{rafirani triagolnici, ornament izveden so
radla i sl. Ima i fragmenti od kerami~ki sadovi
raboteni na kolce od docnoanti~koto vreme. Zaed-
no so niv za odbele`uvawe se tragite od mnogubroj-
ni objekti ~ii osnovi se raspoznavaat po toa {to
nosa~ite na drvenata konstrukcija bile postavu-
vani vo le`i{ta izdlabeni vo karpata.
\eor|ievski B, 1993, 51-68. (B.\., L.T.)
Orqak, kastel od docnoanti~koto vreme. Na kar-
pestiot rid visok 670 m, oddale~en od seloto okolu
1,5 km se gledaat ostatoci od yidovi na kru`na
fortifikacija, temeli od objekti, izdlabeni dup-
ki vo karpata (le`i{ta na potpira~i na pokrivna
konstrukcija), kako i golem broj fragmenti od ke-
rami~ki sadovi. (Z.N.)
32. KARABI^ANE
Kulica, gradi{te od rimskoto vreme. Na severniot
rab na seloto, na visok rid (538 m) so dominantna
polo`ba se gledaat ostatoci od odbranben bedem, a
po povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli, imbreksi i grade`en materijal.
Vo podno`jeto na ridot te~e potokot Liska.
Sokolovska V.,1966, 104; Mikul~i} I.,TIR, 68. (@.V.)
Maslinke, srednovekovna crkva. Vo nivata na I. i
S. Jovanovi} se gledaat gramadi od grade`en kamen
i fragmenti od pokrivni }eramidi. Po tradicija
mestoto se smeta za sakralno. (@.V.)
Sv. Troica, srednovekovna crkva i nekropola. Na
ju`niot rab na seloto, vo nivata na D. Tomi} se sre-
}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi, mno`es-
tvo grade`en materijal i golemi kameni plo~i,
{to upatuva na sakralen objekt so nekropola.
(@.V.)
33. KLE^OVCE
Ja~inski pat, naselba od rimskoto vreme. Na 200 m
od seloto, levo od patot za seloto Ja~ince, vo nivi-
te na Nase Petrovski, Cane Radevski, kako i vo so-
sednite nivi, se zabele`uva grade`en materijal.
Otkrieni se i pitosi. (Z.N.)
Kali{te, naselba od `eleznoto vreme. Na okolu 2
km severoisto~no od seloto, a na 12,5 km isto~no od
Kumanovo se izdiga visok rid {to dominira nad
poleto Ramni{te (na isto~nata strana), kako i nad
utokata na Kriva Reka vo P~iwa. Ima plato vo ob-
lik na nepravilen triagolnik koe strmno pa|a kon
210
severozapad, so visinska razlika od 35 m, na isto~-
nata i jugozapadnata strana za{titeno so nasip od
Kali{te, s. Kle~ovce. ‡ Naselba od `eleznoto vreme
zemja. Arheolo{ki naodi na platoto na Kali{te
nema, me|utoa vo porojnite brazdi {to dopiraat do
podno`jeto na ridot se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, edni so ornamenti izvedeni so
radla, site od `eleznoto vreme II na Makedonija.
\eor|ievski B., 1993, 51-68. (B.\., L.T.)
Kle~ovce, osamen naod od rimskoto vreme. Na kra-
jot od XIX vek vo reonot na seloto bila otkriena
mermerna ara (77 x 38 x 33 cm ), vo gorniot del o{-
tetena i so latinski natpisi na prednata i na
dvete bo~ni strani. Arata ja podignal nekoga{-
niot carski rob Apolonides otkako preminal na
slu`ba vo pograni~nata stanica Lamud, so {to go
ispolnil dadeniot zavet od vremeto koga bil kon-
traskriptor vo mestoto Vizijanus, {to verojatno
se nao|alo vo atarot na ova selo.
Vuli¢ N., Sp. XXXIX, 86; Josifovska Dragojevi} B.,
1986. (Z.N.)
Orlovac ‡ Ramni{te, tvrdina od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 1,5 km zapadno od seloto i na 10
km isto~no od Kumanovo, na severozapadnite padi-
ni od ridot Orlovac, koj se izvi{uva okolu 60 m
nad leviot breg na P~iwa. Lokalitetot pretsta-
vuva „tumbarka“ na koja se za~uvani ostatoci od od-
branben bedem graden od siten kamen. Bedemot zat-
vora ~etvrtesta osnova. Na sekoe }o{e ima po edna
mala triagolna kula, a od nadvore{nata strana na
zapadniot yid ostatoci od pogolema ~etvrtesta
kula ‡ nabquduva~nica. (B.\., L.T.)
34. KOINCE
Seli{te, srednovekovna naselba. Na zapadniot rab
na seloto, vo neposrednata blizina na u~ili{teto,
vo nivite na P. Stoj~evski i Sare Ilievski se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, grade`en
materijal i pokrivni }eramidi. (@.V.)
Studeno Kladen~e, nekropola od rimskoto vreme.
Na 2 km severno od seloto, vo nivata na Stoj~e Krs-
XVIII. KUMANOVO
tevski i vo sosednite nivi se nao|ani golemi te-
guli {to upatuvaat na mo`ni ostatoci od nek-
ropola. (Z.N.)
35. KOLICKO
39. LIPKOVO
Brana I, naselba od docnoanti~koto vreme. Na iz-
lezot od seloto kon Lipkovsko Ezero, na edno {i-
roko plato e konstatiran kerami~ki materijal.
(Z.N.)

Trpeza ‡ Yidini, naselba so nekropola od rimskoto Glau~ica, naselba od `eleznoto i ranoanti~koto

vreme. Na zapadnata periferija na seloto, vo niva-
ta na Mihail Spasovski, kako i vo sosednite nivi,
na povr{ina od okolu 2 hektara se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli, plo~i i temeli
od objekti. Vo nivata na Vojo Arsov e najdena plo-
~a so rimski natpis. [to se odnesuva do konfigu-
racijata na terenot, toa e zaramneto plato koe na
ednata strana preminuva vo blaga padina. (Z.N.)
36. KUMANOVO
Bel Breg, nekropola od `eleznoto vreme. Na okolu
7 km jugoisto~no od gradot, od desnata strana na pa-
tot za Kumanovska Bawa, vo 1972 godina, pri kopa-
we zemja za gradewe gara`a e otkrien grob vo koj
imalo pove}e bronzeni predmeti i dva fragmenti-
rani kerami~ki sada. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
vo Kumanovo. Na ova mesto u{te pred Vtorata svet-
ska vojna, pri izgradbata na patot bile najdeni 30
raznovidni predmeti od bronza, verojatno od gro-
bovi.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 96-100 i 210-219; Gara{anin
M., 1956, 29-41; Georgiev Z., 1978, 70. (Z.N.)
vreme. Le`i na 1,5 km severozapadno od seloto, na
ju`niot kraj na eden planinski greben {to se
izdiga nad leviot breg na Lipkovska Reka, denes
akumulaciono ezero „Lipkovo“. Na vrvot ima plato
so nepravilna triagolna osnova, koe se spu{ta kon
jugozapad. Platoto e oddeleno od drugiot del na
grebenot so dlabok napre~en rov. Od vnatre{nata
strana na rovot se izdiga impozantna mogila
visoka 10 m i so pre~nik vo osnovata od 20 m. Ju`no
i zapadno od mogilata, po rabovite na platoto ima
tragi od nasip podignat od kamen, koi se gubat vo
poniskite delovi na terenot. Poradi padot na pla-
toto povr{inskite sloevi se svle~eni so erozijata,
a so toa i arheolo{kite ostatoci. Taka vo jugo-
zapadnoto podno`je se najdeni mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi so faktura, boja i orna-
menti tipi~ni za `eleznoto vreme. Ima i fragmen-
ti od siva keramika rabotena na kolce, od rano-
anti~koto vreme.
\eor|ievski B., 1993, 51-68. (B.\., L.T.)

Kumanovo, osamen naod od rimskoto vreme. Pred

Vtorata svetska vojna vo zgradata na op{tinata N.
Vuli} zabele`al fragment od votiven reljef od
mermer na koj e pretstaven Trakiski kowanik.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 98, br. 215. (Z.N.)

Kumanovo, osamen naod od rimskoto vreme. Vo la-

pidariumot na Muzejot na Makedonija vo Skopje se
~uva ara so posveta na Jupiter Dolihen, koja mogu
porano ja zabele`al Evans pred crkvata Sv. Niko-
la vo Kumanovo i smetal deka poteknuva od seloto
Lopate. J. Haxi-Vasiqevi} e na mislewe deka bila
najdena vo seloto Opae.
Haxi-Vasiqevi¢ J., 1909; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br.
215; Josifovska Dragojevi} B., 1982, 161. (Z.N.)

37. KU^KAREVO

Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na ju`niot

rab na seloto, kraj selskite grobi{ta se gledaat
golemi kameni plo~i od grobni konstrukcii. (@.V.)

38. K’[AWE

Ilinden, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na

okolu 2 km severno od seloto se zabele`uvaat osta-
toci {to upatuvaat na pretpostavka za postoewe na
nekropola. (Z.N.)

XVIII. KUMANOVO
211
 Lojane (srede selo), nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo 1957 godina vo nivata na Bajram Neziri e
otkopan grob vo ~ija konstrukcija bile vgradeni
dva nadgrobni spomenika so latinski natpisi od
semeen karakter.
Sokolovska V., 1966, 102; Mikul~i} I., TIR, 80. (V.So.)

41. LOPATE

Amam, naselba od neolitskoto vreme. Vo samoto

selo, na prostorot od stariot turski amam, kon
desniot breg na Lipkovska Reka se prostiraat tra-
gi od neolitska keramika. So probnoto sonda`no
iskopuvawe vo 1978 godina od strana na Muzejot na
Makedonija e konstatirana ednoslojna naselba so
kulturen sloj od 1,5 m. Spored tipolo{kite karak-
teristiki na keramikata, koja e prete`no so mono-
hromna temnosiva boja, kako i spored oblicite na
kultnata plastika, se raboti za naselba od docniot
neolit, bliska na naselbite od kulturnata grupa
Angelci-Zelenikovo II, odnosno vin~anskata kul-
turna grupa vo ju`noto Pomoravje, fazite Vin~a-
Tordo{ I-II. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija vo Skopje.
Sanev V., 1980, 27. (V.S.)

Glau~ica, s. Lipkovo. ‡ Naselba od `eleznoto vreme (B.\.)

Kisela Voda, naselba od helenisti~koto i rimsko-

to vreme i srednovekovna nekropola. Na 2 km jugo-
zapadno od seloto, vo neposrednata blizina na ~e{-
mata, pri rekonstrukcijata na patot se otkrieni
nekolku groba vo koi pokojnicite bile mnogu
dobro za~uvani (mumificirani), polo`eni vo iz-
dlabeni drva. Eden pokojnik se ~uva vo Muzejot na Amam, s. Lopate. ‡ Kultna masi~ka od docniot neolit
Sudska medicina vo Skopje. Na povr{inata se za-
bele`uvaat i fragmenti od kerami~ki sadovi od
postara anti~ka naselba ~ija fortifikacija se
nao|a na vrvot na ridot {to se izdiga vo neposred-
nata blizina. Od Kisela Voda poteknuvaat ara i
edna baza so latinski natpis posveten na Mitra od
strana na sve{tenikot Epikadus.
Mikul~i} I., 1963, 54; Keramid~iev A., 1972. (@.V.,
Z.N.)

40. LOJANE

Guri Kris, rudnik od rimskoto vreme (?). Vo prede-

lot na Suva Gora, {to se nao|a na 2 km jugozapadno
od seloto, vo blizinata na dene{niot rudnik ima
ostatoci od stari rudarski okna, mo`ebi od rim-
skoto vreme. (Z.N.)

212 XVIII. KUMANOVO


Drezga, s. Lopate. ‡ Nadgrobna stela od III-IV vek
Drezga, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Se
nao|a na 1 km severozapadno od seloto, na golem
prostor od desnata strana na patot za seloto Ma-
tej~e. Lokalitetot e poznat vo arheolo{kata lite-
ratura od mnogu odamna. Imeno, N. Vuli} objavil
pove}e kameni spomenici (kapitel, delovi od nat-
pisi i ara posvetena na Mitra), M. Koki} objavil
votiven spomenik posveten na Mitra, so natpis vo
koj se spomenuva Stanicata Lamud, a i podocna, so
arheolo{kite rekognoscirawa za arheolo{kata
karta, ovde i vo seloto Lopate se registrirani no-
vi arheolo{ki naodi i grade`en materijal. So is-
tra`uva~kata intervencija na Muzejot na Make-
donija, vo 1979 godina se otkrieni 6 groba so inhu-
mirani pokojnici, od tipot cista, vo ~ii konstruk-
cii bile vgradeni nadgrobni steli od II-IV vek so
latinski natpisi od privaten karakter. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje i vo
Narodniot muzej vo Kumanovo.
Koki¢ M., 1932, 1-9; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 217, 218;
Sokolovska V., 1966, 100; Mikul~i} I., 1971a, 470; Mi-
kul~i} I., TIR, 80; Dragojevi} Josifovska B., 1982, br.
221-226, 228; Petrova E., 1987, 97-108; Petrova E.,
1990, 135-149. (E.P.)
XVIII. KUMANOVO
Lopate, nekropola od rimskoto vreme. Vo samoto
selo se najdeni pove}e grobovi od tipot cista so
razni prilozi i nadgorbni steli so latinski nat-
pisi. Edna stela, {to se nao|a vo ku}ata na V. Ma-
linovski, ima latinski natpis posveten na libra-
rius {to slu`el vo IV Flavieva legija. Se raboti
za nekropola {to mu pripa|ala na naselenieto od
malata ruralna naselba od mesnosta Pribovce, a
mo`ebi i od polizmata na lokalitetot Drezga.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 86, br. 200; Sp. LXXV, 47 br.
155; Sp. LXXVII, 44 br. 28-30 i Sp. XCVIII, br. 214-
218. (Z.N.)
Pribovce, naselba od bronzenoto i docnoanti~ko-
to vreme. Se nao|a pome|u selata Lopate i Bediwe,
na prostor od okolu 800 m dol`ina. Na severnata
strana e opkru`en so koritoto na Lipkovska Reka,
na ju`nata so pitomite ridski viso~inki i `elez-
ni~kata pruga Skopje-Belgrad, a na ostanatite
strani so poslednite selski ku}i. Po sredinata vr-
vi patot {to gi povrzuva selata od padinite na
Skopska Crna Gora so Kumanovo. Vo 1978 godina,
vo tekot na grade`nite raboti od strana na fabri-
kata za rabni cevki „11 Oktomvri“, se vr{eni za{-
titni iskopuvawa vo organizacija na Arheolo{ki-
ot muzej od Skopje. So ogled na goleminata na pros-
torot i na uslovite za iskopuvawe, bile istra`eni
~etiri rabotni sektora, dislocirani na mesta so
pogolema koncentracija na arheolo{kiot materi-
jal. Vo site sektori se otkrieni ostatoci od gole-
mi objekti, so 10 do 15 prostorii razli~ni po gole-
minata i organizacijata, skudno za~uvani vo teme-
lite, yidani so re~en kamen i kal i mnogu malku so
varov malter. Bez ogled na toa {to gabaritite ne
im se utvrdeni, spored na~inot na yidaweto, raspo-
redot i goleminata na prostoriite i najdenite ar-
heolo{ki predmeti (fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, `elezni orudija, nakit i moneti), se raboti
za pomala stopanska naselba od IV vek. Vo Sekto-
rot II, blizu do koritoto na rekata, pod docnoan-
ti~kite temeli se najdeni mnogubrojni kerami~ki
i drugi predmeti od naselba od srednoto i docnoto
bronzeno vreme. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Sanev V., 1980, 34. (V.S.)
42. MAKRE[
Gradi{te, naselba od eneolitskoto, `eleznoto i
ranoanti~koto vreme.
Georgiev Z., 1990-91, 91-101. (D.G.)
Petrkovo, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na Makre{ki most na rekata Pet-
ro{nica se otkrieni nadgroben spomenik so latin-
ski natpis i del od golem nadgroben spomenik od
bel mermer so gr~ki natpis. Prviot se ~uva vo Na-
rodniot muzej vo Kumanovo, a vtoriot vo lapidari-
umot na Muzejot na Makedonija vo Skopje.
213
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 210; Sokolovska V., 1966,
99. (B.J.)
Sv. Jovan, srednovekovna nekropola. Na severois-
to~niot rab na seloto, pome|u patot i rekata se
otkrieni kameni plo~i od grobni konstrukcii ‡
tip cista. Kameni plo~i bile otkrieni i vo 1942
godina pri izgradbata na selskiot pat. (@.V.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na 500 m ju`no od
seloto, na leviot breg na rekata i ju`no od patot
Kumanovo-Kriva Palanka se gledaat gramadi od
grade`en materijal. Vo prilog na postoeweto na
crkva odi lokalnoto narodno predanie, kako i sa-
miot toponim na mestoto. (@.V.)
43. MATEJ^E
Vasilevo Gradi{te, srednovekovno gradi{te. Nad
seloto, do patot za manastirot Matej~e se gledaat
gramadi od grade`en materijal od pomala utvrdena
naselba. (@.V.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Pome|u seloto i
manastirot Matej~e, po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
`estvo grade`en materijal. (@.V.)
44. MLADO NAGORI^ANE
Gradi{te, naselba od `eleznoto vreme. Na leviot
breg na P~iwa, sproti lokalitetot Bran~evica,
ju`no od seloto Strnovac se izdiga viso~inka na
koja ima mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi. (Z.N.)
Gramada, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu 1
km isto~no od maaloto Gradilovci, vo nivata na
Branko bile otkrieni grobovi ‡ cisti, od golemi
kameni plo~i. Spored ka`uvaweto na selanite, na
edna plo~a imalo natpis. Nekropolata vleguva vo
kompleksot na lokalitetot Kostoperska Karpa.
(Z.N.)
Jumerovo, vila rustika od rimskoto vreme. Vo blo-
kot na ZIK „Kumanovo“, {to se nao|a na 1 km jugo-
isto~no od maaloto ^ukinci, ima golem broj }era-
midi, teguli i drug grade`en materijal. Mo`ebi se
raboti za ostatoci od pogolem objekt. (Z.N.)
Kostoperska Karpa ‡ @egligovski Kamen, pove}e-
slojna naselba. Se nao|a na 9 km severoisto~no od
Kumanovo, od levata strana na patot Kumanovo
-Kriva Palanka. Vo arheolo{kata literatura e
poznat u{te kako Sv. Petka. Pretstavuva visok rid
od bazaltna karpa so neobi~en oblik {to dominira
nad okolniot teren. Vo 1983 godina so mali
za{titni iskopuvawa se otkrieni i istra`eni 6
grobni celosti od prvata polovina na IV vek pred
n.e. Vrz osnova na ovie podatoci, a so cel da se pri-
214
berat pokompletni stratigrafski podatoci, vo
1987 godina se vr{eni novi iskopuvawa. Rezulta-
tite od sevkupnite raboti poka`ale deka se raboti
za golema naselba so {irok hronolo{ki i kulturen
kontinuitet. Najdolgo naseluvawe e prisutno na
najvisokiot del na karpata ‡ akropolot, odnosno
platoto koe na izvesen na~in bilo prirodno
za{titetno. Kulturnite sloevi dostignuvaat de-
belina od preku 2 m. Najstarite ostatoci potek-
nuvaat od eneolitskoto vreme. Najmnogubrojni se
fragmentite od kerami~ki sadovi, kvalitetno iz-
raboteni, a ima i alatki od kamen i koska. Na ju`-
niot kraj na terasata se otkrieni delovi od sadovi
so faktura i ornamentika karakteristi~ni za `e-
leznoto vreme II.
Sondirawata i detalnata opservacija poka-
`ale deka na akropolot ima kerami~ki ostatoci od
IV-III vek pred n.e., koi po ornamentikata i for-
mite pretstavuvaat kopii na helenisti~kata kera-
mika. Najmnogubrojni se ostatocite od docnoanti~-
koto vreme (IV-VI vek). Zaedno so fragmentite od
sadovi i grade`na keramika vo centralniot pros-
tor se otkrieni i ostatoci na temeli od objekt so
apsida (mo`ebi bazilika), kako i ostatoci od be-
dem. Okolu ovoj objekt se istra`eni 7 sredno-
vekovni groba. Kulturnata hronologija na Kosto-
perska Karpa zavr{uva so vremeto na turskoto vla-
deewe, pretstaveno preku fragmenti od `olto i
zeleno gle|osani kerami~ki sadovi.
Kerami~ki naodi od helenisti~koto, a osobe-
no od docnoanti~koto vreme se konstatirani i na
terasite vo podno`jeto na Karpata, na prostor od
okolu 9 hektara. Posebno arheolo{ko otkritie
pretstavuva podzemniot objekt izdlaben vo ju`niot
del na Karpata. Se raboti za objekt so arhitek-
tonski ansambl od edna glavna prostorija so is-
pusti {to potsetuvaat na klupi, nekolku hodnici i
dva rezervoara, obezbeden so vertikalni otvori za
provetruvawe, koj spored golemiot broj kerami~ki
naodi e datiran vo V-VI vek.
Na 1 km zapadno od lokalitetot e otkriena
nekropola od koja se istra`eni pove}e grobovi i
spored naodite, datirana me|u IV i VI vek.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 98-99; Mikul~i} I., 1986, 211-
212; Mikul~i} I., TIR, K-34; \eor|ievski B., 1989, 57-
58. (B.\.)
Na Breg, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na 16 km od Kumanovo, pred mostot na rekata
P~iwa. Terenot pretstavuva {iroka terasa {to se
izdiga na levata strana od koritoto na rekata, koja
so sovremeniot asfalten pat e podelena na dve
polovini. Vo 1986 godina Muzejot na Makedonija od
Skopje izvr{il sonda`no iskopuvawe pri {to se
konstatirani ostatoci od dvoslojna naselba od
sredniot neolit. Postariot sloj go karakterizira-
at monohromna sjajna keramika so crvena boja, sli-
kana keramika so kafeava boja na crvena osnova
(pehari, amfori), sadovi so top~esti oblici i ~i-
nii so impreso-ornamenti. [to se odnesuva do po-
XVIII. KUMANOVO
mladiot sloj, keramikata gi zadr`uva istite ob-li- niraat sadovite so siva boja i bikonusna profi-
ci i na~in na ukrasuvawe, so taa razlika {to domi-

Kostoperska Karpa, s. Mlado Nagori~ane. ‡ Naselba od eneolitskoto vreme do sredniot vek (RZZSK)

XVIII. KUMANOVO
215
 Kostoperska Karpa , s. Mlado Nagori~ane. ‡ Pogled na naselbata (RZZSK)

216 XVIII. KUMANOVO

lacija. Nemu mu pripa|aat i nekolku fragmentira-
ni `rtvenici od tipot „masi~ki“ so mal kru`en
ili ~etvrtest recipient. Ostatocite od arhitektu-
ra vo dvata sloja, odnosno horizonta na `iveewe, se
sosema mali. Rezultatite od ova istra`uvawe go
potvrduvaat misleweto za postoewe na ostatoci od
pogolema naselba {to hronolo{ki i kulturno se
vklopuva vo anzabegovo-vr{ni~kata kulturna gru-
pa, i toa vo fazite II-III. Naodite se ~uvaat vo Mu-
zejot vo Kumanovo.
Nasteva I., 1987, 44; Zdravkovski D., 1988, 43-63.
(I.N.K.)
Pokanci ‡ Selce, srednovekovna naselba. Vo ne-
posrednata blizina na seloto Pokanci se gledaat
gramadi od grade`en kamen, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli i pokrivni }eramidi. (@.V.)
Sre|enica, srednovekovna naselba i nekropola. Na
3 km ju`no od seloto, severno od patot Kumanovo
-Kriva Palanka, vo reonot na Vujovska Karpa ima
ostatoci od objekti. Na povr{inata se gledaat gra-
madi od grade`en materijal, kako i golemi kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Bile otkopani pove-
}e pitosi od koi eden se ~uva vo Narodniot muzej
vo Kumanovo. (@.V.)
]ur~iska Karpa, naselba od praistoriskoto vreme
do sredniot vek. Na okolu 500 m ju`no od patot
Kumanovo-Kriva Palanka, smetano od selskite gro-
bi{ta, se izdiga impozantna bazaltna karpa, so
plato izdol`eno kon istok. Na povr{inata se sre-
}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sado-
vi so razli~na vremenska i kulturna provinien-
cija, od praistorijata do sredniot vek. Naselbata
vleguva vo kompleksot na lokalitetot Kostoperska
Karpa. (Z.N.)
[antanov Kamen, srednovekovna naselba. Vo niva-
ta na S. Mladenovi}, koja le`i na desniot breg na
P~iwa, oddale~ena okolu 1 km severoisto~no od
seloto, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i grade`en materijal. Najdeni se pitosi, ra~na
melnica i navodno sabja. (@.V.)
45. MURGA[
Vitanova Ba{ta, srednovekovna crkva i nekropola.
Vo dolot, neposredno do selskata crkva se
otkrieni temeli i grade`en materijal od pomala
crkva i okolu nea golemi kameni plo~i od grobni
konstrukcii. (@.V.)
Gramadi ‡ Murga{ki Lozja, naselba od rimskoto
vreme. Se nao|a na 1 km jugoisto~no od seloto Kos-
matec i 1 km od seloto Murga{, na dvete strani na
dolot. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi, a bile najdeni
i moneti. (R.P.)
XVIII. KUMANOVO
Kula, gradi{te od rimskoto vreme. Na 1 km od se-
loto, na visok dominanten rid so zaramneto plato
se gledaat ostatoci od fortifikacija. Na povr{i-
nata ima fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
`estvo grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 89. (R.P.)
46. NIKUQANE
Glava ‡ Izvor, srednovekovna naselba. Vo dvorot
na D. Cvetanov, kako i vo okolnite bav~i, koi se vo
neposrednata blizina na ~e{mata, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi. Spored ka`uvawe-
to na me{tanite, bile nao|ani ~ankovidni moneti
(XII-XIV). (R.P.)
Gumni{ta, srednovekovna naselba. Na okolu 500 m
severno od seloto Veselinci, vo nivata na M. Traj-
kovi} e otkopan pitos, a po povr{inata se zabele-
`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(R.P.)
Murtin Dol, srednovekovna nekropola. Na 700 m
zapadno od seloto, kraj patot bile otkrieni pove}e
grobovi od kameni plo~i ‡ tip cista, vo koi nema-
lo prilozi.
Mikul~i} I.,TIR, 89. (R.P.)
47. NIKU[TAK
Bare, srednovekovna naselba. Na 1 km severozapad-
no od seloto, preku ridot Lipec, na negovite seve-
rozapadni padini se gledaat ostatoci od naselba.
(R.P.)
Guvi{ta, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500
m severozapadno od seloto, vo nivite na N. Sadiku
i N. Azis se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, teguli i grade`en materijal. (R.P.)
Kodra Zulfi, naselba od neolitskoto vreme. Na 1
km isto~no od seloto, na leviot breg na dolot, vo
nivata na I. Hirxa se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, kameni i kremeni orudija. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
(R.P.)
Putarnica, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, pome|u rekite Putar-
nica i Vodeni~arska, na edna strmna viso~inka se
konstatirani mnogubrojni fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Grbi¢ M., 1954, 118; Mikul~i} I., TIR, 91. (R.P.)
Crkva, srednovekovna nekropola. Na 1,5 km severo-
zapadno od seloto, vo nivata na I. Emir se otkrie-
ni grobovi gradeni od kameni plo~i. (R.P.)
217
^ibuk ^e{ma ‡ Ani{ta, naselba od neolitskoto
vreme. Na 1 km jugozapadno od seloto, vo nivata na
S. Muslim se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, kameni i kremeni orudija. (R.P.)
48. NOVOSEQANE
@uti Kamen ‡ ^ilak, naselba od rimskoto vreme.
Na 1,5 km severno od seloto, vo nivite na T. Sera-
fimovski i @. Lazarevski, od dvete strani na pa-
tot se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
Cervak ‡ Crnica, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 2 km ju`no od seloto, vo nivite na ZIK
„Kle~ovci“ se konstatirani temeli od objekti, a
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (R.P.)
49. OBLAVCE
@ivu{a, naselba od sredniot vek. Vo nivite {to se
nao|aat na granicata so seloto Strezovce, odda-
le~eni 3 km ju`no od seloto, ima grade`en kamen,
tuli i }eramidi karakteristi~ni za sredniot vek.
(Z.N.)
Seli{ta ‡ Samari, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 3 km ju`no od seloto, na selskata utrina
se konstatirani fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli i imbreksi. (R.P.)
Crepwarke, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivite na J. i B. Krstevski, od desnata strana na
selskiot dom se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i imbreksi. (R.P.)
50. OPAE
Malo Opae, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo u~ili{niot dvor i okolu nego se otkrieni po-
ve}e grobovi so konstrukcija od teguli, tip „na dve
vodi“. (R.P.)
Papu{ina, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na grobi{tata, na okolu 700 m se-
verozapadno od seloto, spored ka`uvaweto na me{-
tanite, u{te pred vojnata bile otkrivani mnogu-
brojni arheolo{ki naodi, i toa poden mozaik, hi-
pokaust, kako i kerami~ki sadovi.
Sokolovska V., 1966, 101. (R.P.)
51. ORAH
Ani{te, srednovekovna naselba. Na 250 m severo-
zapadno od Ku~i{te, vo Dolno maalo, vo bav~ata na
P. Stefanovski se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (R.P.)
218
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Zapadno od
maaloto Sulevac se izdiga visok rid so zaramneto
plato {to ima dominantna mestopolo`ba. Na
platoto so povr{ina od 300 x 200 m se sre}avaat os-
tatoci od fortifikacija, fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. Vo sre-
di{niot del se konstatirani yidovi, verojatno od
cisterna za voda. (R.P.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km ju`no od lokalitetot Gradi{te, na povr{ina od
500 x 400 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile najdeni i
bronzeni moneti. (R.P.)
Drezga, naselba od neolitskoto vreme. Vo reonot
na Dolno maalo, desno od patot Kumanovo-Kriva
Palanka, na blaga padina, vo nivite na T. Tomovski
i dr. se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
kameni i kremeni orudija. (R.P.)
Rajnici, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 250
m ju`no od lokalitetot Gramadi se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (R.P.)
Stubol, naselba od ranoanti~koto i helenisti~ko-
to vreme. Na 200 m jugozapadno od lokalitetot
Drezga, na padinite na edna golema viso~inka se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba
i fina faktura, so siva boja. Ostatocite od forti-
fikacijata se slabo vidlivi. (R.P.)
52. ORA[AC
Buqaba{ica, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km
severoisto~no od seloto, vo podno`jeto na brdoto
Kali{te ima gramadi od grade`en kamen, imbreksi
i teguli.
Mikul~i} I., TIR, 94. (R.P.)
Vu~eva Varnica, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Vo bav~ata na V. Mitri~evski, kraj patot za
seloto Ora{ac se otkrieni grobovi so kamena kon-
strukcija, a po povr{inata na nivite ima frag-
menti od kerami~ki sadovi. (R.P.)
Grobi{ta, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km
jugozapadno od seloto, na zaramnetoto plato nad
crkvenite nivi se nao|aat teguli i imbreksi. Spo-
red ka`uvaweto na selanite, ovde bile otkrieni
grobovi. (R.P.)
Je|upka, naselba od docnoanti~koto vreme. Od le-
vata strana na patot za seloto Ska~kovce se otkri-
eni obraboteni blokovi od kamen, stolb, teguli i
mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi. (R.P.)
XVIII. KUMANOVO
Kali{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na 1,5 km
isto~no od seloto, visoko vo karpite, na malo
zaramneto plato se konstatirani ostatoci od for-
tifikacija, a po povr{inata se sre}avaat gramadi
od kr{en kamen i teguli.
Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i} I., TIR, 94. (R.P.)
Kowarnik, naselba od `eleznoto vreme. Na 2,5 km
zapadno od seloto i 500 m isto~no od leviot breg
na P~iwa, vo nivata na B. Dederistov se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba faktura.
(R.P.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na ju`nata
periferija na seloto, vo nivata na J. Makre{anski
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
Crkvi{te, srednovekoven sakralen objekt. Na le-
viot breg na P~iwa, do patot za seloto Ora{ac se
nao|a crkva od ponovo vreme. Na ova mesto se kon-
statirani ostatoci od postar sakralen objekt. Po
povr{inata ima gramadi od kr{en kamen i pokriv-
ni }eramidi. (R.P.)
^ajkovo ‡ Drezga, naselba od rimskoto vreme. Na 2
km ju`no od seloto, po povr{inite na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (R.P.)
53. ORIZARE
Belovina, nekropola od rimskoto vreme. Vo reonot
na seloto, spored ka`uvaweto na S. Aliti, se ot-
krieni grobovi so kamena konstrukcija ‡ tip cis-
ta. (R.P.)
54. OTQA
Otqanski Vrbi, osamen naod od rimskoto vreme.
Na 5 km isto~no od seloto, pri izgradbata na ka-
nalot za navodnuvawe e otkrien spomenik so pret-
stava na kowanik i so latinski natpis. Lokali-
tetot e vo blizina na lokalitetot Drezga {to
le`i vo atarot na seloto Lopate.(R.P.)
55. PEZOVO
Vukosija, naselba od bronzenoto, rano`eleznoto,
helenisti~koto i docnoanti~koto vreme. Se nao|a
na 1 km ju`no od seloto, na periferijata na
Kumanovsko Pole, blizu do sedloto {to go deli od
Ov~e Pole, a na okolu 2 km jugozapadno od sovreme-
niot pat Kumanovo-Sv. Nikole. Pretstavuva impo-
zanten konusen rid, so kosi strani i zaramnet vrv
od koj se prostira izvonreden pogled kon okolniot
teren. Severozapadno od nego ima pomal rid
(ponizok za 45-50 m) so koj e povrzan preku izdol-
XVIII. KUMANOVO
`eno sedlo. Na platoto na Vukosija, koe ne se obra-
botuva, se zabele`uvaat ostatoci na temeli od po-
ve}e pravoagolni prostorii, yidani od neobra-
boten kamen, i fragmenti od grade`na keramika.
Najgolem broj povr{inski naodi ‡ fragmenti od
praistoriski kerami~ki sadovi se zabele`uvaat vo
podno`jeto na ridot i najverojatno bile svle~eni
so erozijata. Spored fakturata i ornamentikata,
edni se od bronzenoto, a drugi od rano`eleznoto
vreme. Interesno e toa {to se sre}avaat i fragmenti
od siva keramika rabotena na kolce koja e od tipot
na lokalnata keramika od ranohelenisti~koto
vreme (V-IV vek).
\eor|ievski B., 1993, 51-68. (B.\., L.T.)
56. PELINCE
Borova ^uka, srednovekovna nekropola. Na 4 km
zapadno od seloto me{tanite otkrile pove}e gro-
bovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista. (R.P.)
Gradi{te, naselba od bronzenoto, `eleznoto i ra-
noanti~koto vreme. Se nao|a na 18 km severoisto~-
no od Kumanovo, na desnata strana od patot {to vo-
di za vrawanskata oblast, vo blizinata na utokata
na Bistrica vo P~iwa. Pretstavuva visok rid so
golemo zaramneto plato i e edno od poslednite ras-
klonenija na planinata Kozjak. Platoto ima nepra-
vilna trapezoidna forma, so dimenzii od 170 x 115
m. Prirodno e za{titeno so strmni, te{ko pris-
tapni strani so isklu~ok na isto~nata koja e
sedlesto vdlabena i povrzana so planinskiot ma-
siv. Po rabovite na platoto se nao|aat ostatoci od
{irok nasip podignat od kamen i zemja. So izvr{e-
nite sonda`ni iskopuvawa vo 1989/90 godina od
strana na Narodniot muzej od Kumanovo se konsta-
tirani tragi od pove}eslojna naselba. Najstariot
sloj, odnosno naselba, spored odlikite na kerami-
kata e od ranobronzenoto vreme, a vtoriot, zaedno
so nasipot e od `eleznoto vreme, i toa od najranite
fazi sè do VI vek pred n.e. Posledniot sloj, na koj
mu pripa|a skromen fond kerami~ki naodi, e od V-
IV vek pred n.e, koga prakti~no i zavr{il `ivotot
na ovaa naselba. Na lokalitetot Gradi{te mu
pripa|a i sektorot nare~en Dve Mogili {to se
nao|a severozapadno na okolu 400 m, na eden poni-
zok greben. So istra`uvawata vr{eni vo 1989, 1990
i 1994 godina se najdeni neobi~ni ostatoci od ra-
nobronzenoto vreme. Spored istra`uva~ite, a vrz
osnova na naodite i nivniot raspored, se smeta de-
ka e otkrien objekt bez cvrsta arhitektonska kon-
strukcija, so funkcija na svetili{te, vo koe po
izvr{uvaweto na obredite bile ostavani grupi od
kerami~ki sadovi. Vo sredi{niot del na objektot
ima klada od kamen i kal postavena vrz karpestata
podloga, prekriena so ostatoci od gorewe, zgura,
sitni `ivotinski koski i fragmenti od sadovi.
Me|u za~uvanite sadovi ima pove}e oblici (boka-
li, ~a{ki, pehari, ~inii i drugo), so dobra faktu-
219
ra, na koi se zabele`uvaat vre`ani ornamenti, tragi
od bela inkrustacija, koi gi sodr`at osnovnite ka-
rakteristiki na keramikata od ranoto bronzeno
vreme. Najdeni se nekolku kerami~ki alatki, tego-
vi, kamena sekira i edna `enska statuetka od be-
lutrak. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Kumanovo.
Sokolovska V., 1966, 104; Georgiev Z., 1990/91, 91
-101; \eor|ievski B., 1993, 51-68; Petrova E., 1996.
(B.\., L.T.)
Gradi{te, s. Pelince. ‡ Kerami~ki sadovi od bronzenoto vreme
Kova~evec, naselba od `eleznoto vreme. Vo reonot
na \akovo maalo, vo nivite na V. Antevski i D. Si-
monovski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi so gruba faktura. (R.P.)
Ni{inci, naselba od neolitskoto vreme (?). Na
okolu 2 km zapadno od seloto, vo nivite na Du{an i
Vlado \eor|ievski, {to le`at na desniot breg na
rekata P~iwa, ima fragmenti od praistoriski ke-
rami~ki sadovi. (Z.N.)
Sv. Arangel, srednovekoven sakralen objekt. Za-
padno od asfaltniot pat {to vodi za manastirot
Prohor P~inski se gledaat gramadi od grade`en
materijal i ostatoci od objekt ‡ mala ednokorabna
crkva. (R.P.)
Sv. Nikola, srednovekoven sakralen objekt. Na 500
m severno od seloto, levo od asfaltniot pat za
manastirot Prohor P~inski se gledaat gramadi od
grade`en materijal. (R.P.)
57. PROEVCE
Bawa, srednovekovna naselba. Vo neposrednata bli-
zina na bawata, pod selskite grobi{ta se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. (R.P.)
220
Sred selo, srednovekovna naselba i nekropola. Vo
sredi{niot del na seloto, na mala viso~inka se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal, kako i golemi kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (R.P.)
58. PUZAQKA
Beli Breg, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severno od seloto, vo nivata na N. Mladenski
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
La{ac, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m za-
padno od seloto, vo nivite na T. Antovski, K. i P.
Mi{evski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
Stari Krst, srednovekoven sakralen objekt. Na 600
m zapadno od seloto se gledaat gramadi od grade-
`en kamen i golem krst od kamen. (R.P.)
59. P^IWA
Belu{, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km jugoza-
padno od seloto, od levata strana na patot Dolga-
Nova Korija se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, kako i grade`en materijal. Otkri-
ena e i edna moneta od Hadrijan. (R.P.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km severno od seloto, na visok rid so zaramneto
plato, koe zafa}a povr{ina od 250 x 100 m, se gle-
daat ostatoci od fortifikacija. Na jugoisto~niot
del na tvrdinata e za~uvan yid od bedemot koj ima
debelina od 1,70 m, graden od kr{en kamen i varov
malter. Vo vnatre{nosta na tvrdinata se gledaat
yidovi od pove}e objekti, a se sre}avaat i fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo gra-
de`en materijal.
Grbi¢ M., 1954, 124; Mikul~i} I., 1971a, 471; Mikul~i}
I., TIR, 98. (R.P.)
Manastir, srednovekovna utvrdena naselba i nek-
ropola. Na 3 km severoisto~no od seloto, na visok
rid so zaramneto plato se konstatirani ostatoci
od pomala utvrdena naselba so nekropola. Po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i mno`estvo grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i} I., TIR, 98. (R.P.)
Mija{ki Rid, nekropola od `eleznoto vreme. Na
okolu 500 m severozapadno od seloto, levo od patot
Kumanovo-P~iwa se izdiga blaga viso~inka na koja
vo nivata na Ratko Trendevski e otkrien grob ‡
cista, graden od delumno obraboteni kameni plo~i,
postaven vo pravec severoistok-jugozapad, i vo nego
se najdeni no` i dve kopja od `elezo. Vo 1988
XVIII. KUMANOVO
 Gradi{te, s. P~iwa. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (Z.G)
godina od strana na Narodniot muzej vo Kumanovo e
izvr{eno probno iskopuvawe. So sondata posta-
vena blizu do grobot bil otkrien del od temel na
suvoyidica, graden od pojadri kamewa, {irok 0,85
m, ~ija funkcija ne e definirana. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Kumanovo. (B.\., L.T.)
Sv. Arhangel, nekropola od rimskoto vreme. Na ju-
goisto~nata periferija na seloto, pri izgradbata
na u~ili{teto se otkrieni grobovi gradeni od te-
guli ‡ tip „na dve vodi“. Del od nekropolata e
uni{ten.
Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i} I., TIR, 98. (R.P.)
Selce, srednovekovno gradi{te. Na 2 km severo-
isto~no od seloto, na visok rid {to ima dominan-
tna mestopolo`ba, postojat ostatoci od srednove-
kovna tvrdina. Po povr{inata se sre}avaat frag-
XVIII. KUMANOVO
menti od kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en
materijal. (R.P.)
Slavi{te ‡ Grop~e, srednovekovna naselba i nek-
ropola. Na 3,5 km severoisto~no od seloto, na
desniot breg na P~iwa se otkrieni pove}e grobovi
gradeni od kameni plo~i, a po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno`es-
tvo grade`en materijal, {to upatuva na postoewe
na pomala naselba. (R.P.)
Stari Jaz, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
1 km isto~no od seloto, na desniot breg na P~iwa
se otkrieni grobovi gradeni od teguli ‡ tip „na
dve vodi“. (R.P.)
Crkvi{te, naselba od `eleznoto i rimskoto vreme.
Na 500 m zapadno od seloto, vo nivite na P.
221
Veli~kov se konstatirani fragmenti od kerami~-
ki sadovi i ku}en lepe`.
Mikul~i} I., 1971a, 470. (R.P.)
60. RE@ANOVCE
Gradina, utvrdena naselba od `eleznoto vreme. Na
200 m od lokalitetot Sv. Jovan, pokraj patot za Ku-
manovo, vo nivata Visoka Gradina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba faktura.
Dominantnata polo`ba na lokalitetot indicira
postoewe na utvrdena naselba. (R.P.)
Sred selo, naselba od `eleznoto vreme. Vo dvorot
na crkvata, kako i vo centarot na seloto, se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba
faktura. (R.P.)
61. RU\INCE
Veqa Strana, naselba od `eleznoto vreme.
Georgiev Z., 1992, 105-118. (D.G.)
Gradi{te, mala utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme.
Mikul~i} I., 1971a, 470. (D.G.)
Golemo Ramni{te, srednovekovna naselba. Na gra-
nicata na atarite me|u selata Orah i Ru|ince, se-
verno od patot Kumanovo-Kriva Palanka se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (R.P.)
Medvedica, srednovekovna naselba. Na 1,5 km seve-
roisto~no od seloto, na levata strana od patot Ku-
manovo-Kriva Palanka, vo selskata utrina se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. Po eden pitos vo svoite dvo-
rovi ~uvaat @. Dimitrovski i G. Taskovski. (R.P.)
62. SKA^KOVCE
Bela Voda, srednovekovna naselba i nekropola. Vo
reonot na manastir~eto Sv. Jovan, {to se nao|a na
2,5 km severozapadno od seloto i 500 m ju`no od
patot Kumanovo-Sv. Nikole, ima gramadi od grade-
`en materijal. Spored ka`uvaweto na selanite,
bile otkrieni pove}e grobovi gradeni so kameni
plo~i. (Z.N.)
Brek~e, naselba od `eleznoto vreme. Na 1,5 km is-
to~no od seloto i na 500 m ju`no od patot Kumano-
vo-Sv. Nikole, na blago izdignato plato, vo nivata
na N. Petranski se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi so gruba faktura. (R.P.)
Varnica, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km seve-
rozapadno od seloto, vo nivata na G. Despotov se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. Spored ka`uvaweto na me{-
222
tanite, bila najdena i mermerna plo~a so natpis,
koja e zagubena. (R.P.)
Yidini, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5 km seve-
rozapadno od seloto, kraj patot za Sv. Nikole, vo
nivata na S. Stojkov se otkrieni temeli od objek-
ti, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i drug
grade`en materijal. (R.P.)
Livada, naselba od sredniot vek. Na okolu 2 km se-
verozapadno od seloto, sproti lokalitetot Yidini,
na leviot breg na dolot, vo nivata na B. Stojkov se
gleda kulturen sloj so ostatoci karakteristi~ni
za docniot sreden vek.
(Z.N.)
Seli{te, naselba od `eleznoto vreme. Na 500 m se-
verno od seloto, vo nivata na Slavko Burganski se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba
faktura. (R.P.)
]eramidnica, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m
ju`no od seloto, vo nivata na N. Petrinski se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (R.P.)
63. SLUP^ANE
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km severoisto~no od seloto, na visok rid so zaram-
neto plato se gledaat ostatoci od fortifikacija,
a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en mate-
rijal.
Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i} I., TIR, 117. (R.P.)
Pla~kovica, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km
isto~no od seloto, na povr{ina od okolu 1 hektar
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. Pri obrabotuvaweto na
nivite bile otkrieni temeli od pove}e objekti.
(R.P.)
64. SOPOT
Golem Kladenec ‡ Juru~ki Grobi{ta, srednoveko-
ven sakralen objekt i nekropola. Na 100 m isto~no
od Gorno maalo se gledaat gramadi od grade`en
materijal i kameni plo~i od konstrukcii na gro-
bovi. (R.P.)
Zaptiski Kladenec, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 500 m isto~no od seloto Tabanovce, vo
atarot na seloto Sopot, vo nivata na M. Stefanov-
ska se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli i drug grade`en materijal. Otkrien
e i mermeren stolb. (R.P.)
XVIII. KUMANOVO
 65. STARO NAGORI^ANE
Bran~evica, naselba od `eleznoto i rimskoto vre-
me. Na 2 km isto~no od seloto, vo blizinata na
desniot breg na P~iwa, vo nivite na C. Krsti} i T.
Korka se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
Manastir Sv. \or|ija, osamen naod od rimskoto
vreme. Pokraj ju`niot yid na manastirot, vo 1966
godina, pri izveduvaweto na konzervatorskite ra-
boti e otkrien kamenen blok ‡ me|nik, o{teten vo
gorniot i dolniot del, so dimenzii od 96 x 38 x 16
cm. Na blokot ima latinski natpis vo koj se spome-
nuva „dardanskata granica“. (B.J.)
Plo{ka, srednovekovna nekropola. Vo reonot na
maaloto Pop~evci, desno od patot za Staro Nago-
ri~ane se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, a bila najdena i belezica od staklena pasta.
Spored ka`uvaweto na me{tanite, tuka bile ot-
krieni pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i.
(R.P.)
Pod seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
veroisto~no od seloto, vo selskite nivi, pome|u
patot za seloto i poslednite selski ku}i se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (R.P.)
66. STREZOVCE
Kali{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 2
km jugozapadno od seloto, kaj utokata na Kriva
Reka vo P~iwa, na visok rid so zaramneto plato se
sre}avaat ostatoci od fortifikacija. Po povr{i-
nata na gradi{teto ima fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1971a, 470; Mikul~i} I., TIR, 121. (R.P.)
67. STRNOVAC
Smrkovec, srednovekovna naselba. Na 1 km severo-
isto~no od seloto, vo nivite na I. Petru{ev i T.
Arsovski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
^uki, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
isto~no od seloto, od levata strana na dolot, vo
nivata na C. [abanov ima ostatoci od grade`en
materijal. (Z.N.)
68. STUDENA BARA
Osmanov Dol, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km severno od seloto, vo nivata na S. Ristov,
na povr{ina od 100 x 100 m se sre}avaat fragmenti
XVIII. KUMANOVO
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(R.P.)
Sv. Bogorodica, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
maliot paraklis na crkvata e vgradena nadgrobna
stela so dimenzii od 205 x 74 x 22 cm, o{tetena vo
gorniot i dolniot del. Potekloto i vremeto koga e
vgradena ne se poznati. (Z.N.)
69. TABANOVCI
Be`ine, naselba od rimskoto vreme. Na desniot
breg na Tabanova~ka Reka, zapadno od Arsina Vode-
nica, na golema povr{ina se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en
materijal. (R.P.)
Padali{te, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m
od desnata strana na patot Tabanovci-Kumanovo, vo
nivata na S. Hristi} se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Grbi¢ M., 1954, 118. (R.P.)
Crkvi{te ‡ Kosturac, srednovekovna naselba. Na 1
km ju`no od seloto, levo od patot Tabanovci-
Kumanovo i na 800 m od avtopatot, vo nivata na D.
Petru{evski, na povr{ina od 1 hektar se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. (R.P.)
Xabinka ‡ Ani{ta, srednovekoven objekt. Na 1 km
severno od seloto, vo nivite isto~no od avtopatot,
na mestoto na urnatinite na xamijata ima i sredno-
vekoven grade`en materijal. (Z.N.)
70. TROME\A
Golo Brdo, srednovekovna naselba. Na okolu 2 km
zapadno od seloto, vo nivite na J. Panti} i Q.
Jam~i} se gledaat gramadi od grade`en kamen i
fragmenti od srednovekovna keramika. (Z.N.)
Grobi{ta, naselba i nekropola od sredniot vek. Na
padinata {to se nao|a na 500 m jugoisto~no od
seloto, spored ka`uvaweto na me{tanite, bile
otkrieni temeli i grobovi. (Z.N.)
Crno Pole, praistoriska naselba. Vo nivata na S.
Mi{i} pri obrabotuvaweto na zemjata bile najde-
ni pitos i fragmenti od kerami~ki sadovi so pra-
istoriska faktura. (Z.N.)
71. UMIN DOL
Ujanovo Brdo, srednovekovna naselba. Na 1 km
ju`no od seloto, vo blokot na ZZ „Sloga“, na rela-
tivno golem prostor se gleda rasfrlen grade`en
materijal. (Z.N.)
223
 72. ^ELOPEK
Dobroseqane, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a
isto~no od seloto, na desniot breg na rekata P~i-
wa, vo reonot na Dragomanski most. Vo nivite na D.
Filipovski, G. Stoevski i S. Cvetanovski, na po-
vr{ina od okolu 50 dekari se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
Otkrieni se i pove}e pitosi, vodovodni cevki i
moneti. Spored ka`uvaweto na me{tanite, bila
najdena olovna plo~a te{ka 20 kg. Vo 1976 godina,
pred izgradbata na fabrikata za ~evli „^IK“, po-
gon „^elopek“, se izvr{eni za{titni arheolo{ki
istra`uvawa. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje.
Sokolovska V., 1966, 104; Mikul~i} I., TIR, 35. (R.P.)
Kula, praistoriska naselba, kastel so nekropola
od docnoanti~koto vreme. Se nao|a na okolu 1 km
severno od seloto i na okolu 15 km severoisto~no
od Kumanovo. Le`i re~isi na sredinata od eden
dolg greben {to po~nuva od vrvot ^uka i zavr{uva
vo dolinata na rekata P~iwa. Pokraj isto~niot
kraj pominuva patot {to gi povrzuva Kumanovskata
i Vrawanskata oblast. Kula pretstavuva dolga
terasa, so mo{ne strmni i re~isi nepristapni
strani, so isklu~ok na isto~nata koja koso pa|a do
rekata. Na povr{inata se raspoznavaat ostatoci
od temeli na bedem, a ima i pove}e grobni kon-
strukcii razotkrieni od erozijata. Nekolku grobo-
vi se prekopani od divi kopa~i. Spored konstruk-
ciite i pozicijata na grobovite, sosema e sigurno
deka nekropolata e od docnoanti~koto vreme (IV-VI
vek) i mu pripa|ala na naselenieto od kastelot.
Pribli`no na sredinata od severniot rab na pla-
toto se najdeni i fragmenti od atipi~na prais-
toriska keramika. (B.\., L.T.)
Puzalka, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km is-
to~no od seloto, na desniot breg na P~iwa, vo pro-
filot se gledaat grobni konstrukcii od kameni
plo~i. Prilozi ne se najdeni.
Mikul~i} I., TIR, 35. (R.P.)
III. BROD
1. Belica ..................................................................... 224
2. Brod .......................................................................... 49
3. Gorni Manastirec ................................................ 49
4. Dvorci ..................................................................... 49
5. Devi~........................................................................ 50
6. Dragov Dol.............................................................. 50
7. Zduwe ....................................................................... 50
8. Zrkle ........................................................................ 50
9. Kov~e ....................................................................... 51
10. Kosovo ..................................................................... 51
11. Krapa ....................................................................... 51
224
Sv. Bogorodica, srednovekovna nekropola. Na 2,5
km zapadno od seloto, na samiot pat se otkrieni
skeletni grobovi bez konstrukcii i prilozi, vero-
jatno srednovekovni. (Z.N.)
73. ^ERKEZE
Grobi{ta, srednovekovna naselba. Na periferija-
ta na seloto kon Kumanovo, vo reonot na stariot
pat Kumanovo-Skopje, pri izgradbata na zgradata
na Sojuzot na voza~ite bile otkrieni temeli od
objekti i pitos. (Z.N.)
74. ^ETIRCE
Mati~anski Zgradi, naselba od `eleznoto i rim-
skoto vreme. Na zapadnata periferija na seloto, vo
nivite na S. Despotovi} i S. Jakimovi} se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba
faktura, pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
Seli{te ‡ ^etirski Rid, naselba od rimskoto vre-
me. Jugozapadno, vo reonot na selskite grobi{ta
ima ostatoci od grade`en materijal, osobeno vo
nivite na V. Dodi} i P. Aleksi}. (Z.N.)
75. [UPLI KAMEN
Gorno maalo, naselba od rimskoto vreme. Vo sever-
niot kraj na seloto, vo t.n. Gorno maalo se otkrie-
ni grade`en materijal i fragmenti od kerami~ki
sadovi. (Z.N.)
Crven Rid, osamen objekt od rimskoto vreme. Na
500 m severno od seloto, vo nivite na ZIK „Kuma-
novo“ se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi i drug grade`en materijal, mo-
`ebi od vila rustika. (R.P.)
Xebexiska Strana, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km ju`no od seloto, vo blokot na ZIK
„Kumanovo“ se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (R.P.)
12. Latovo ..................................................................... 51
13. Mogilec .................................................................. 51
14. Modri{te ............................................................... 51
15. Oreovec ................................................................... 51
16. Plasnica ................................................................. 52
17. Samokov................................................................... 52
18. Slatina ................................................................... 52
19. Ta`evo ..................................................................... 52
20. Tomino Selo .......................................................... 52
21. Cre{nevo ............................................................... 52
1. BELICA
Varnica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
eden mal prostor {to se nao|a 3 km ju`no od seloto
se gledaat konturi na desetina grobovi gradeni od
XVIII. KUMANOVO
kameni plo~i, postaveni vo pravec istok-zapad.
Spored ka`uvaweto na Du{an Vra~akovski, vo
nekoj od otvorenite grobovi prona{ol moneti koi
gi ~uva i denes. (A.K.)
Kale, s. Belica. ‡ Urnatini od bedemot na gradi{teto
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 4 km
severno od seloto, na visokiot rid Stolavatec, koj
ima zaramnet prostor od 80 x 60 m, se gledaat osta-
toci od odbranben bedem yidan od kamen i varov
malter. Za~uvan e samo vo temelite, a po povr{i-
nata na gradi{teto se sre}avaat mno`estvo grade-
`en materijal, fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Kaj Du{an Vra~akovski se nao|aat moneti
otkrieni na ovoj lokalitet. (A.K.)
Kale ‡ Mitkoroen, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Lokalitetot pretstavuva nizok rid
so zaramneto plato koe zafa}a prostor od 100 x 80
m. Se nao|a na 3 km ju`no od seloto. Po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, pokrivni }eramidi i mno`estvo grade`en
materijal, a se zabele`uvaat i temelite od odbran-
beniot bedem. Ottuka poteknuvaat i moneti koi se
nao|aat kaj Du{an Vra~akovski. (A.K.)
Ridot, naselba od helenisti~koto i rimskoto vre-
me, starohristijanska crkva i nekropola. Na sever-
nata periferija na seloto, na visoko plato ogra-
deno so ridovi, na prostor od okolu 300 x 200 m, po
povr{inata na nivite se nao|aat gramadi od grade-
`en materijal, fragmenti od kerami~ki sadovi i
pokrivni }eramidi. Na severoisto~niot kraj od
lokalitetot se otkrieni nekropola i temeli od
mala starohristijanska crkva. Grobovite se grade-
ni od golemi kameni plo~i i imaat orientacija
istok-zapad. Najdeni se golem broj moneti od koi
dvaesetina se kaj Du{an Vra~akovski. Dve od mone-
tite se kovani vo vremeto na Aleksandar Makedon-
ski, edna vo Pela, a ostanatite se od III-IV vek.
(A.K.)
III. BROD
2. BROD
Gramada, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na severniot rab na gradot, kade {to se
pro{iruva naselbata, pri izgradbata na novite
ku}i se otkrieni temeli od stari objekti. Se sre-
}ava golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. Na severniot kraj od
terenot se najdeni grobovi gradeni od kameni plo-
~i. (A.K.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Ju`no od
zgradata na Sobranieto na op{tinata se izdiga ni-
zok rid so mala zaramneta povr{ina koja bila
ogradena so bedem. Na povr{inata na ridot i vo
podno`jeto sporadi~no se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Kula ‡ Barbaros, utvrdena naselba ‡ kastel od
sredniot vek.
Mikul~i} I., TIR, 21. (D.G.)
Raj~ica, starohristijanska bazilika i ranosredno-
vekovna nekropola. Vo severniot del na gradot, na
leviot breg na rekata Treska, koj e aluvijalna te-
rasa (KP 544), pri kopawe na temeli za izgradba na
eden objekt bile otkrieni dva groba. Vo osumde-
settite godini so za{titnite arheolo{ki inter-
vencii se otkrieni u{te 9 groba od tipot cista i
pogolem del od apsida na bazilika. Vo eden od gro-
bovite e najdena obetka vo vid na ko{ni~ka. Naodi-
te se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
Ivanovski M., 1987, 124. (M.I.)
3. GORNI MANASTIREC
Crkva, naselba i nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Vo neposrednata blizina na u~ili{teto, desno
od patot {to vodi kon seloto Toplica se nao|a
crkvata Sv. \or|i. Na mal prostor po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i pokrivni }eramidi. Otkrieni se teme-
li od stari objekti i nekolku pitosi. Nekropolata
e otkriena vo dvorot na u~ili{teto, a grobovite
bile gradeni od golemi imbreksi. Spored `iteli-
te, bile nao|ani i moneti. (A.K.)
4. DVORCI
Rosula ‡ E|upski Ku}i{ta, naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na isto~nata strana od seloto se
protega nizok rid koj zavr{uva do Golema Reka. Na
vrvot od ridot, na koj imalo lozja i zafa}a povr-
{ina od 200 x 100 m, se sre}avaat mnogu fragmenti
od pokrivni }eramidi, a namesta i fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
49
 5. DEVI^
Devini Kuli, docnoanti~ko i srednovekovno gradi-
{te na okolu 2 km ju`no od seloto, na visok rid koj
zavr{uva do Golema Reka. Na ova mesto rekata
pravi golem zavoj i go ograduva gradi{teto od tri
strani. Na zaramnetiot vrv se za~uvani mnogu delo-
vi od odbranben yid koj okolu vrvot ograduval
prostor so dimenzii od 150 x 80 m. Vo vnatre{nos-
Devini Kuli, s. Devi~. ‡ Srednovekovna kula
ta na tvrdinata ima dve kuli od koi ednata ima za-
~uvani yidovi i do 5 m viso~ina. Bedemot i kulite
se gradeni od kr{en kamen i varov malter i se de-
beli 1,5 m. Vo gorniot del na tvrdinata ima golem
rezervoar za voda. Vo ju`noto podno`je, do leviot
breg na Golema Reka e za~uvana kvadratna gradba
~ii yidovi se visoki do 5 m. Po povr{inata na tvr-
dinata, kako i na site strani na padinite, se sre}a-
vaat ostatoci od grade`en materijal, pokrivni
}eramidi, fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi.
(M.I.)
Drewe, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 500 m
ju`no od seloto i desno od patot {to vodi kon De-
vini Kuli, na prostrana terasa od 150 x 80 m ima
mno`estvo fragmenti od pokrivni }eramidi, a na-
mesta i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Spored ka`uvaweto na `itelite, pri oraweto na
nivite otkrivale temeli od objekti. (A.K.)
Pe{na, docnoanti~ka grobnica. Pred vlezot vo pe{-
terata, vo neposrednata blizina na seloto Slatino
e otkriena grobnica so svod od tuli i strani~en
vlez od zapadnata strana.
Lil~i} V., 1987, 149. (V.L.)
6. DRAGOV DOL
Ramni{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km isto~no od seloto, na visok rid so zaramneto
plato, po povr{inata na nivite se sre}avaat gra-
madi od grade`en materijal, fragmenti od kera-
50
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Pri
obrabotuvaweto na zemjata se najdeni i nekolku
vizantiski moneti koi gi ~uva Du{an Vra~akovski
od seloto Belica. (A.K.)
7. ZDUWE
Bo}evci, crkva i nekropola od sredniot vek. Na
okolu 3,5 do 4 km severoisto~no od seloto, na des-
niot breg na rekata Treska, na edno ne mnogu vi-
soko plato se nao|a mala grobi{na crkva so nekro-
pola okolu nea. So za{titnite arheolo{ki iskopu-
vawa izvr{eni vo 1985 godina e otkriena edno-
korabna crkva so dimenzii od 2,50 x 2,20 m. Okolu
nea se istra`eni 7 groba gradeni od kameni plo~i
‡ tip cista. Spored otkrienite naodi, crkvata i
nekropolata bile vo upotreba od po~etokot na XIV
do XVI vek. (M.I.)
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
zapadnata padina od ridot Gradec, vedna{ do des-
niot breg na rekata Treska, na terasa koja blago se
spu{ta kon zapad se gledaat gramadi od kamewa i
temeli od objekti gradeni od kr{en kamen i kal.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (M.I.)
Podgradec, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i raniot sreden vek. Na krajnite zapadni pa-
dini na Suva Planina, pod Crni Vrv, kade rekata
O~a se vleva vo Treska, na visok rid, od site stra-
ni te{ko pristapen (so zaramneto plato), koj domi-
nira nad okolinata, se za~uvani temeli od od-
branben bedem. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i dr. Vo 1986 g.,
so za{titnite arheolo{ki iskopuvawa se otkrieni
4 grobni celosti so naodi {to se datiraat od kra-
jot na V vek. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Make-
donija vo Skopje.
Ivanovski M., 1987, 123. (M.I.)
Sv. Nedela, crkva i nekropola od sredniot vek. Na
okolu 4 km severno od seloto, visoko nad leviot
breg na rekata Treska se nao|aat ostatoci od mala
ednokorabna crkva. Za~uvani se ju`niot i severni-
ot del na isto~niot yid, graden od kr{en kamen i
dobro obraboten bigor. Severno od crkvata se gle-
daat kameni plo~i od grobni konstrukcii so orien-
tacija istok-zapad. Spored predanieto, crkvata e
nare~ena Sv. Nedela. (M.I.)
8. ZRKLE
Ograda, naselba od docnoanti~koto vreme. Na levi-
ot breg na Mala Reka, vo nivata na Milosav Vidov-
ski, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Vo
dolniot kraj na nivata bile otkopani dva pitosa.
Isto taka, sopstvenikot prona{ol i pove}e mone-
III. BROD
ti. Pitosite i monetite se ~uvaat kaj sopstvenikot
na nivata. (A.K.)
9. KOV^E
Gramadi{te, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Na 2 km ju`no od seloto, na golema povr{ina od
visokata terasa {to se izdiga na leviot breg na
Mala Reka se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Vidlivi se i
golemi gramadi od grade`en materijal. Na isto~-
Gramadi{te, s. Kov~e. ‡ Grobovi od rimskoto vreme
niot kraj na lokalitetot se otkrieni nekolku gro-
bovi gradeni od golemi kameni plo~i, so razli~na
orientacija. Najdeni se i nekolku moneti koi se
~uvaat kaj Temelko Jovanovski od istoto selo.
(A.K.)
10. KOSOVO
Dolno Padi{te, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km zapadno od seloto, na mala terasa
koja le`i na leviot breg na Mala Reka, pri obrabo-
tuvaweto na zemjata se otkrieni grobovi gradeni
od kameni plo~i. (A.K.)
11. KRAPA
Vo seloto, nekropola od rimskoto vreme. Na gor-
niot kraj na seloto, vo dvorovite na A. Ristevski i
V. Petrovski se otkrieni nekolku grobovi gradeni
od golemi kameni plo~i. Spored ka`uvaweto na
selanite, bil otkopan eden nadgroben spomenik od
mermer na koj imalo pretstava na ~etvorica lu|e.
Bile najdeni i pove}e rimski moneti koi se ~uvaat
kaj sopstvenicite na ku}ite, a spomenikot le`i na
1 km ju`no od seloto, vo mesnosta Grama|e. (A.K.)
12. LATOVO
Gladnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km zapadno od seloto, na desniot breg na Golema
III. BROD
Reka, na terasa koja zafa}a povr{ina od 150 x 100
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, pokrivni }eramidi i mno`estvo grade`en
materijal. Selanite pri obrabotuvaweto na zem-
jata otkrile temeli od objekti. Nekolku pitosi se
~uvaat kaj sopstvenicite na nivite. (A.K.)
Latinski Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo blizinata na lokalitetot Gladnica, na
desniot breg na Golema Reka, pri obrabotuvaweto
na zemjata selanite otkrile grobovi gradeni od
kameni plo~i. (A.K.)
13. MOGILEC
Tumba, srednovekovna naselba. Na jugozapadnata
periferija na seloto, na prostor od 2‡3 hektara se
sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi, pitosi
i grade`en materijal. Seloto se spomenuva vo
hrisovulot na kral Stefan Du{an od 1335 godina
pod imeto Mogilica. (A.K.)
14. MODRI[TE
Vo seloto, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Pri izgradbata na selskite ku}i se otkrie-
ni temeli od stari objekti i pove}e pitosi. Nekro-
polata e konstatirana na isto~nata periferija na
seloto, kade {to se otkrieni nekolku grobovi
gradeni od golemi kameni plo~i. Isto taka, vo se-
loto se pronajdeni i pove}e moneti koi se ~uvaat
kaj `itelite. (A.K.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se nao|a
na 2 km od seloto, na eden visok rid na desniot breg
na Golema Reka, koj strmno se spu{ta kon re~noto
korito. Na zaramnetiot vrv, so prostor od 100 x 50
m, se gledaat temeli od bedem graden od kamen i
varov malter. Po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni
}eramidi i mno`estvo drug grade`en materijal.
(A.K.)
Padi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Is-
to~no od seloto, na visoko zaramneto plato, koe
zafa}a pogolema povr{ina, se gledaat temeli od
objekti i mnogu gramadi od kr{en kamen. Po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i pokrivni }eramidi. Nekolku pitosi se
~uvaat kaj sopstvenicite na nivite. (A.K.)
Crkva Sv. Bogorodica, crkva od sredniot vek.
JovanoviÊ S. P., 1928, 277. (D.G.)
15. OREOVEC
Mal Rid, crkva i nekropola od sredniot vek.
Mikul~i} I., TIR, 94. (D.G.)
51
 16. PLASNICA
Crkva, srednovekovna crkva izgradena vo 1484 g.
Petkovi¢ V., 1950, 225. (D.G.)
17. SAMOKOV
Vo seloto, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo severniot del na seloto, po ulicite i vo
dvornite mesta na ku}ite ima mno`estvo fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }erami-
di. Spored ka`uvaweto na `itelite, tuka bile ot-
krieni i grobovi vo koi se najdeni kerami~ki sado-
vi, kako i rimski i ranovizantiski moneti. Ne-
kolku moneti se ~uvaat kaj u~itelot Zlatevski.
(A.K.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
ju`no od seloto se izdiga visok rid so dominantna
mestopolo`ba. Na vrvot so zaramnet prostor, koj
zafa}a povr{ina od 100 x 80 m, se gledaat temeli
od odbranben bedem graden od kr{en kamen i varov
malter. (A.K.)
18. SLATINA
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na des-
nata strana na Slatinska Reka, na mestoto kade taa
se vleva vo Golema Reka se izdiga visok rid so za-
ramnet vrv koj zafa}a prostor od 150 x 80 m, na koj
ima ostatoci od jak odbranben bedem i dve kuli. Po
povr{inata na tvrdinata se zabele`uvaat temeli
od objekti i mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i grade`en
materijal. Yidovite od bedemot na nekolku mesta se
za~uvani vo viso~ina od 1 m. Dva pitosa, otkopani
od gradi{teto, se ~uvaat vo selskoto u~ili{te.
(A.K.)
Pod Gradi{te, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Pri izgradbata na patot, neposredno pokraj
leviot breg na rekata Slatina e otkriena zasvo-
dena grobnica, yidana od kamen, bigor i tuli, a od
vnatre{nata strana ubavo malterisana, vo koja
imalo ~etiri skeleti postaveni vo pravecot jugo-
istok-severozapad. Od grobni prilozi se najdeni
eden dobro za~uvan kerami~ki sad i srebrena obet-
ka od tipot „so ko{ni~ka“. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Lil~i} V., 1987, 149. (B.B., B.K.)
XIX. NEGOTINO
1. Barovo ..................................................................... 225
2. Besvica .................................................................... 225
3. Bistrenci ............................................................... 225
52
19. TA@EVO
Br~ka, neselba i nekropola od rimskoto vreme. Na
desniot breg na rekata, na prostrana terasa koja
zafa}a prostor od 250 x 150 m se sre}avaat mnogu
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokriv-
ni }eramidi. Vidlivi se i gramadi od grade`en
materijal, a bile najdeni i dva pitosa. Na gorniot
kraj na lokalitetot se otkopani nekolku grobovi.
(A.K.)
20. TOMINO SELO
Staro Selo, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na mestoto me|u Tomino Selo i Su{ica po povr-
{inata se sre}avaat gramadi od grade`en materi-
jal. Spored ka`uvaweto na `itelite, na ova mesto
se najdeni moneti koi se sopstvenost na Du{an
Vra~akovski. (A.K.)
21. CRE[NEVO
Brest, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na maaloto Starovci se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
}eramidi, a pri obrabotuvaweto na zemjata `ite-
lite otkrile temeli od objekti. Na najvisokata
to~ka na lokalitetot ima urnatini od crkva, a oko-
lu nea delovi od kapiteli, koloni, bazi i dr.
Otkopani se pove}e pitosi i moneti koi se nao|aat
kaj P. Jovanovski. (A.K.)
Kamen Dol, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Vo neposrednata blizina na selskata
crkva i vo okolnite nivi, na golema povr{ina se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i grade`en materijal. Nekro-
polata e otkriena na zapadnata periferija na
seloto, a grobovite se gradeni od kameni plo~i.
Pronajdeni se pitosi i nekolku rimski i ranovi-
zantiski moneti koi se sopstvenost na Du{an Vra-
~akovski od seloto Belica. (A.K.)
Minojca, nekropola od rimskoto vreme. Na 500 m
od maaloto Starovci, na povr{ina od 3‡4 dekari,
pri obrabotuvaweto na zemjata bile otkrieni gro-
bovi i vo niv kerami~ki sadovi. (A.K.)
4. Brusnik .................................................................... 225
5. Ve{je ........................................................................ 226
6. Voj{anci ................................................................. 226
7. Gorni Disan ............................................................ 226
8. Demir Kapija .......................................................... 226
9. Dolni Disan............................................................ 231
10. Dra~evica................................................................ 232
11. Dren .......................................................................... 232
III. BROD
12. Dubrovo ................................................................... 233
13. Iberli ..................................................................... 233
14. Kalawevo ................................................................ 233
15. Klisura ................................................................... 233
16. Kopri{nica ........................................................... 233
17. Kore{nica.............................................................. 233
18. Ko{arka .................................................................. 234
19. Krivolak ................................................................. 234
20. Kurija ...................................................................... 235
21. Lipa .......................................................................... 235
22. Negotino ................................................................. 235
23. Pepeli{te .............................................................. 235
24. Pr`devo .................................................................. 235
25. Strma{evo .............................................................. 236
26. Tremnik ................................................................... 236
27. Crveni Bregovi ..................................................... 237
28. ^elevec ................................................................... 237
29. ^iflik .................................................................... 237
1. BAROVO
Grama|e ‡ Dabje, hram i nekropola od rimskoto
vreme. Na okolu 1 km ju`no od seloto ima gramada
od grade`en kamen i mnogubrojna arhitektonska
plastika. Na terenot se sre}avaat i delovi od mer-
merni plo~i so reljefni prestavi na `rtvenik,
ma{ki i `enski bisti, orel i dr. Nekolku frag-
menti od mermerni statui bile najdeni mnogu pora-
no.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 54, br. 108; Radovanovi¢ V.,
1924, 318; Mikul~i} I., TIR, 22; Lil~i} V., 1987a, 138.
(M.I.)
Grobana, nekropola od rimskoto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 35, br. 98-100; Mikul~i} I., TIR,
23. (D.G.)
Dabot, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 35, br. 101-103; Mikul~i} I., TIR,
22. (D.G.)
Ridot, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Lil~i} V., 1987a, 135-148. (D.G.)
2. BESVICA
Baraka, rudnik od rimskoto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 106, 107; Vuli¢ N., Sp. CXVIII,
113. (D.G.)
Klunot, naselba od rimskoto vreme. Na 5 km ju`no
od seloto, na relativno mala povr{ina se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (M.I.)
Krivi Dabec, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo nivite {to se nao|aat na 4 km ju`no od seloto,
od levata strana na patot za seloto Barovo se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, te-
guli, imbreksi i drug grade`en materijal. (M.I.)
XIX. NEGOTINO
3. BISTRENCI
Dubqani, naselba od rimskoto vreme. Na prosto-
rot na dene{nata naselba, kraj leviot breg na
Vardar, vo neposrednata blizina na katoli~kata
crkva se otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i edna plo~a od mermer na koja e reljefno
pretstaveno ma{ko lice na sredna vozrast. Plo~a-
ta se nao|a kaj J. Trajkov od seloto.
Vuli} N., 1938a, 10. (M.I.)
Kormini{, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 5 km ju`no od seloto, vo neposrednata blizina
na leviot breg na Vardar, na edna fluvijalna tera-
sa ima fragmenti od teguli, imbreksi i golemi
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (M.I.)
Ogra|e ‡ Sv. Petka, crkva so nekropola od staro-
hristijanskoto vreme. Na okolu 800 m jugozapadno
od seloto, vo neposrednata blizina na selskite
grobi{ta i novoizgradenata crkva, na mala povr-
{ina ima fragmenti od mermerni stolbovi i arhi-
travni gredi koi verojatno mu pripa|aat na neka-
kov sakralen objekt. Spored iskazite na me{ta-
nite, pri izgradbata na crkvata bile otkrieni i
otvoreni pove}e grobovi gradeni od kameni plo~i
vo koi imalo kerami~ki sadovi i |erdani od stak-
lena pasta. Vo 1990, 1991 i 1994 godina Muzejot na
Makedonija izvr{i iskopuvawa. Vo nivata na Va-
sil Kam~ev (k. p. 809) se otkrieni 39 groba so tra-
pezoidni konstrukcii od obi~ni kameni plo~i ili
bez konstrukcii, so postaveni kamewa vo predelot
na glavata i nozete. Nekropolata e vo redovi, pra-
vilno postaveni vo pravec zapad-istok. Me|u ot-
krienite grobni prilozi najzastapeni se belezi-
cite od metal i staklena pasta (tordirani, plete-
ni), a ima monista od staklo slikani so beli orna-
menti, prsteni, obetki i drug nakit. Materijalot
od iskopuvawata se ~uva vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Bla`evska L., 1995, 189-207. (M.I., L.B.)
Rudina, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 500 m severozapadno od seloto, na plato so iz-
dol`ena forma se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. Pod
platoto e otkrien grob od tipot cista, so pove}e
prilozi. Me{taninot N. Petrov na ovoj lokalitet
na{ol moneti, belezici i prsteni. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. (M.I.)
4. BRUSNIK
Ramno Pole, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severno od seloto, po povr{inata na nivite
na V. Krstev, M. Manev i sosednite nivi ima pove-
}e gramadi od kamen, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, teguli i imbreksi. (M.I.)
Turski Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na okolu 150 m severozapadno od
225
seloto, vedna{ pod patot {to vodi za seloto Pe{-
ternica. Ovde me{tanite vadele golemi kameni plo-
~i od grobovi od tipot cista. Isti plo~i bile iz-
vadeni i vo dvorot na M. Krstev. [to se odnesuva
do grobnite prilozi, bile najdeni bronzeni pred-
meti i stakleni monista. (M.I.)
5. VE[JE
Jagnila, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km zapadno od seloto, na dve pomali terasi
ima dosta dobro obraboten grade`en kamen. S. Ku-
leva i A. Ristova, pri orawe vo svoite nivi, izva-
dile nekolku pitosi. Isto taka, bila najdena mone-
ta iskovana vo vremeto na Faustina Postarata.
Keramid~iev A., 1961, 114. (M.I.)
Ko~awe, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km sever-
no od seloto ima visoko, re~isi zaramneto rit~e,
na ~ija golema povr{ina se gledaat fragmenti od
keramika. Pri oraweto e vaden grade`en kamen, a
na nekolku mesta se zabele`uvaat trasi od temeli
na yidovi. B. Kam~ev vo svojata niva otkril dva
pitosa koi gi prenel vo seloto.
Keramid~iev A., 1961, 114. (M.I.)
Li{ovi Dabja, crkva i nekropola od starohris-
tijanskoto vreme. Na 2 km ju`no od seloto ima vi-
sok rid na ~ij vrv se za~uvani temeli od crkva. Na
isto~nata strana od crkvata se konstatirani gro-
bovi, a najdena e i edna nadgrobna stela od mermer
so gr~ki natpis od koj se doznava deka spomenikot
bil podignat od sinot na Dioskurid. (A.K.)
Pribo{ovec ‡ Ramni{te, fortifikacija od sred-
niot vek. Od desnata strana na patot {to vodi od
seloto Ve{je za seloto Pr`devo, na 3 km severois-
to~no od seloto se nao|a pravoagolen objekt so di-
menzii od 50 x 70 m, vo koj ima rasfrlen grade`en
kamen i fragmenti od pitosi. (M.I.)
Rakita Crkva, nekropola od rimskoto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 118. (D.G.)
Rakita ^e{ma, naselba od rimskoto i docnoanti~-
koto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 115; Vuli} N., 1938a, 22. (D.G.)
Romanovec ‡ Sv. Nedela, hram od rimskoto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 117; Vuli} N., 1938a, 22; Lil~i}
V., 1987a, 135-148. (D.G.)
^e{ma, naselba i topilnica od rimskoto vreme.
Srede selo, okolu ~e{mata, vo sosednite bav~i i
dvorovi se sre}avaat ostatoci od topena `elezna
ruda. Slu~ajno se najdeni i pove}e moneti od koi
edni se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
(A.K.)
226
6. VOJ[ANCI
Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto i
rimskoto vreme.
Mikul~i} I., 1984, 132. (D.G.)
Markova Noga, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2,5 km isto~no od seloto, na desnata strana od
dolot nare~en Solena Reka se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materi-
jal. (M.I.)
Utrina, naselba i nekropola od ranoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto, na is-
to~niot rab koj pretstavuva del od leviot breg na
Brusni~ka Reka, po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, me|u koi preovladuva
importiranata gr~ka keramika. Vo podno`jeto na
ju`nata strana na platoto ima grobovi od kameni
plo~i ‡ tip cista.
Vuli} N., 1938a, 22-23; Mikul~i} I., TIR, 133; Mikul~i}
I., 1984, 132. (M.I.)
7. GORNI DISAN
Vla{ki Pat, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na isto~nata strana, vedna{
nad seloto, na desniot breg na Disanska Reka, na
edna viso~inka so zaramneto plato se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi i mno`estvo grade`en materijal. (M.I.)
Gradot, opidum od docnoanti~koto vreme. Ju`no od
seloto na okolu 2,5 km ima visok rid so strmni
vertikalni karpi, koj dominira nad okolniot te-
ren. Na samiot vrv se nao|a prostor od 4,5 hektara,
opkru`en so ostatoci od odbranben bedem i kuli.
Vo vnatre{nosta na gradi{teto ima ostatoci od
temeli na golemi gradbi (cisterni), a se sre}vaat
i fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i rasfr-
len grade`en materijal. Najdeni se moneti od Jus-
tinijan I i Justin II.
Mikul~i} G., 1987, 185. (G.M.)
Lokvite, nekropola od rimskoto vreme. Na 1,5 km
severoisto~no od seloto, vo nivata na S. Donev se
otkrieni grobovi. Najdena e rimska nadgrobna ste-
la koja e smestena vo lapidariumot na Muzejot na
Makedonija vo Skopje. (M.I.)
8. DEMIR KAPIJA
Avtopat, hram od ranoanti~koto i rimskoto vreme.
Se nao|a severozapadno od Demir Kapija, pokraj
`elezni~kata pruga Skopje-Gevgelija. So rabotite
na avtopatot, na mestoto kade {to e izgraden
propustot-klu~ka bile otkrieni ostatoci od poma-
la gradba. Vo nea, na prostor od 4 m2 se najdeni rel-
jefi, statueti, fragmenti od keramika i drugo.
Reljefite i statuetite se od kompozicija na dios-
kuri vo dru{tvo na bo`ici (Artemida). Se pret-
postavuva deka se raboti za svetili{te posveteno
XIX. NEGOTINO
na dioskurite. Spored naodite, lokalitetot vre-
menski e datiran od IV vek pred n.e. do II vek od n.e.
Sokolovska V., 1974, 167; Mikul~i} I., TIR, 41; Soko-
lovska V., 1987, 83. (M.I.)
Bandera ‡ Bo{avica, hram i nekropola od rim-
skoto vreme. Na utokata na Bo{ava vo Vardar se
otkrieni delovi od arhitektonska dekorativna
plastika, od monumentalen objekt. Se raboti za ba-
zisi od stolbovi (jonski tip), delovi od arhitrav-
ni gredi so venec, eden jonski kapitel, kako i ne-
kolku natpisi od II i III vek. Najdeni se i grobovi
„na dve vodi“ so konstrukcii od teguli vo koi po-
kojnicite bile inhumirani i kremirani.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88. (M.I.)
Banderica, nekropola i yidan vodovod od rimskoto
vreme. Se nao|a vo Klisursko maalo, na okolu 1 km
jugoisto~no od centarot na Demir Kapija i pret-
stavuva jugoisto~na periferija na anti~kata na-
selba Manastir ‡ Varnici. Na severnata strana se
nao|aat rekite Bo{ava i Vardar. Na ova mesto se
otkopani grobovi od II-IV vek, kako i delovi od
rimski vodovod yidan so kamen, tuli i varov mal-
ter.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88. (M.I.)
Bolnica, nekropola od ranoanti~koto vreme i de-
po na srednovekovni moneti. U{te vo 1938 godina,
pri izgradbata na bolnicata bil iskopan grob so
kamena kostrukcija vo koj, vo kerami~ko sat~e,
bile najdeni 20 moneti ‡ srpski srednovekovni di-
nari od XIV vek. Monetite se privatna sopstvenost
na M. Mati}. Mnogu podocna, so istra`uvawata vo
1974/75 godina, vo dvorot na ovaa bolnica se
otkrieni pove}e grobovi so naodi {to se ~uvaat vo
Muzejot na Makedonija.
Aleksova B., 1955a, 18-19; Mikul~i} I., 1988/89, 65-
87; Sokolovska V., 1978, 93-112. (D.G., B.A.)
Budur ^iflik, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Vo 1947 godina e otkrien grob od
kameni plo~i so dimenzii od 1,92 x 0,66 x 0,64 m, po-
staven vo pravec sever-jug. Od vnatre{nata strana
grobot bil oblo`en so mermerni plo~i, dnoto mu
bilo poslano so pogolema mermerna plo~a, a bil
zatvoren so obi~na plo~a od kamen. Vnatre, od
grobni prilozi imalo bogati predmeti od zlato i
srebro, me|u koi edna belezica od zlato i listovi
od gagat so ametist na sredinata. Mnogu podocna,
vo 1964 godina, na ovoj lokalitet, pri izgradbata
na individualni stanbeni ku}i, se otkrieni
temeli od objekti za `iveewe so pove}e prostorii.
Temeli od vakvi objekti se konstatirani od dvete
strani na rekata Do{nica.
Vu~kovi¢ Todorovi¢ D., 1961, 244; Aleksova B.,
1966, 16, 17. (B.A.)
Gradina, naselba od bronzenoto i nekropola od
rimskoto vreme. Se nao|a zad nekoga{nite indus-
triski objekti-varnici, od kade po~nuvaat da se
XIX. NEGOTINO
izdigaat masivite na Demirkapiskata Klisura. Vo
1947/1948 godina Arheolo{kiot muzej na Makedo-
nija, pod rakovodstvo na J. Koro{ec, izvr{il isko-
puvawa. Vedna{ pod povr{inata na zemjata bile
otkrieni objekti, pod niv rimski grobovi, a pod
grobovite ostatoci od ku}a i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi od bronzenoto vreme.
J. Koro{ec, 1956, 91-101. (M.I.)
Demir Kapija ‡ Stenae ‡ Prosek
Magistralniot pat po dolinata na Vardar,
preku Podunavjeto, ja povrzuval Sredna Evropa so
Egejot i so zemjite na Mediteranot. Najtesniot
pat na rekata Vardar, koja ju`no od rekata Bo{ava
se probiva niz karpestiot teren, formira klisura
dolga 10 km, poznata pod imeto Demir Kapija, {to
vo prevod od turski jazik zna~i @elezna Vrata.
Nejziniot najtesen del e na severniot kraj, kade va-
rovitite karpi se izdigaat vo viso~ina od 100 do
220 m.
Starata gradska naselba, {to se nao|ala na
ovie prostori, imala posebeno zna~ajna strategis-
ka i voena pozicija vo minatite epohi. Na ova upa-
tuva i prisustvoto na cel sistem na utvrduvawa na
kamenite masivi od dvete strani na Vardar, me|u
koi najistaknati se Markov Grad i Kale ‡ Strezov
Grad od levata strana i Ramni{te od desnata stra-
na na rekata. Od site niv se za~uvani ostatoci od
bedemi. Vnatre{nata tvrdina ‡ akropolot na Mar-
kov Grad, e izgradena od golemi kvaderi od varov-
nik, bez malter. Naodite od keramika od klasi~no-
to i helenisti~koto vreme i nekolkute helenis-
ti~ki moneti uka`uvaat deka taa bila koristena
mnogu vekovi pred rimskata dominacija. Iako po-
dignata vo arhajskiot period, tehnikata na yidawe-
to i samiot karakter na tvrdinata imaat pajonski
beleg. Mnogu podocna bil podignat docnoanti~ki-
ot yid, yidan od kamen i malter, postaven od nadvo-
re{nata strana, na koj se gledaat ostatoci od 4 ku-
li.
227
 Demir Kapija. ‡ Kultna ikona na dioskuri
od ranorimskoto vreme
Isto~no od Markov Grad, na najvisokata va-
rovni~ka karpa (220 m) ima ostatoci od glavnata i
najgolemata tvrdina so slo`ena arhitektonska i
graditelska struktura, poznata pod imeto Kale ‡
Strezov Grad. Se uka`uva na toa deka glavnata tvr-
dina, dolga 450 m i so pravec na protegawe sever-
jug, imala dva akropola. Spored karakterot i oso-
benostite na yidovite nejzinoto gradewe se stava
vo justinijanskiot period, a namesni~avite po-
pravki vo srednovekovniot period.
Demir Kapija. ‡ Portret od III vek
Na sprotivnata ju`na strana, na bregot nare-
~en Ramni{te, isto taka ima ostatoci od utvr-
duvawe, za~uvani vo dol`ina od 120 m. Pod nea, na
padinata nare~ena Manastir se gledaat ostatoci
od anti~ki pat dolg 20 m.
Vo ranata antika na ova mesto bil ~uvan pre-
minot od Makedonskata dr`ava vo Pajonija. Po-
docna, so izgradbata na novite tvrdini i celiot
odbranben sistem, toa imalo zada~a da gi {titi
zemjite na Egejot i Tesalonika od napadite {to
doa|ale od sever. Strategiskoto zna~ewe na Demir
228
Kapija ostanuva i niz celiot sreden vek, kako glavna
za{tita od voenite probivi i invazii od sever.
Imeto na naselbata, {to se spomenuva na nat-
pisite kako polis, sè u{te ne e otkrieno. Na Poj-
tingerovata karta, na XI rimski milji od Antigo-
neja se nao|a mestoto Stenae, {to na starogr~ki
zna~i tesnina, klisura, karpa. So istoto zna~ewe
se i srednovekovnoto ime Prosek, kako i turskoto
ime Demir Kapija (@elezna Vrata). Imeto Stenae ja
ozna~uva samo klisurata, a ne i imeto na gradot. Se
pomisluva deka ovde bi mo`el da se locira neiden-
tifikuvaniot grad Almana.
Vo sredniot vek, vo vremeto na vladeeweto
na Stefan De~anski (1196-1228), vo gradot Prosek
se spomenuva imeto na zapovednikot na Strumica,
arhontot Dobromir Hrs. Podocna, okolu 1328 godi-
na, gradot go zazale Srbite. Spored F. Babinger, gra-
dot pa|a pod turska vlast vo 1385 godina.
Na izvesni tragi od stara naselba kaj Demir
Kapija uka`ale H. Barth i J. G. Hahn. Prvi arheo-
lo{ki istra`uvawa izvr{il Dr. Hald, a N. Vuli}
vrz osnova na pribranite anti~ki natpisi uka`uva
na pove}e anti~ki naselbi vo Povardarjeto. Pri
izgradbata na `elezni~kata pruga i probivaweto
na patot po dolinata na Vardar vo 1938-40 godina,
na prostorot pred tunelot e otkrien bogat arheo-
lo{ki materijal.
So arheolo{kite iskopuvawa izvr{eni 1947
-1952 godina e otkriena nekropola so bogata so-
dr`ina. Istra`uvawata na Crkvi{te vo 1952-1954
godina i podocna, vo sedumdesettite godini, dale
mo{ne zna~ajni podatoci za sledeweto na konti-
nuitetot na `ivotot na ovie prostori niz mina-
tite epohi.
Po~etocite na naselbata pred klisurata na
Prosek se lociraat u{te vo arhajskiot period.
Svojot raste` go do`ivuva kon krajot na V vek
pred n.e., kako i vo helenisti~koto vreme. Vo ovaa
pajonska naselba naodite od ati~ki kerami~ki pro-
izvodi i nakit od skapoceni metali, doneseni od
gradovite na Egejot, uka`uvaat na povisoko for-
miran op{testven stepen, prosleden so kulturno
izdigawe, zabele`uva V. Sokolovska. Ovoj podem
gradot go zadr`uva vo vremeto koga Pajonija pos-
toi kako samostojna dr`ava.
Arheolo{kiot materijal najden vo grobo-
vite go pretstavuva ati~ka keramika vo crveno-
figuralen stil i poteknuva od krajot na V i IV vek
XIX. NEGOTINO
 Demir Kapija. ‡ Arheolo{kiot kompleks so gradovite Stenae i Prosek (I.M.)
pred n.e, odnosno od vremeto koga taa dostignuva
golema rasprostranetost vo mediteranskite zemji.
Naodite se nameneti za {iroka potro{uva~ka, no
ima primeroci {to pretstavuvaat vrvni proizvo-
di. Taka treba da se spomene hidrijata {to mu se
pripi{uva na slikarot Medijas koj rabotel vo
Atina na preminot od V vo IV vek pred n.e.
XIX. NEGOTINO
Se pretpostavuva deka anti~kite Grci ovde
formirale svoja kolonija koja ne bila golema. Po
zazemaweto na Makedonija od Rimjanite, naselbata
se ra{irila kon Bo{ava, na otvoreni ramni tere-
ni. Poslednite istra`uvawa poka`ale deka sred-
novekovnata naselba se nao|ala na najgolemata
centralna tvrdina Strezov Grad ‡ Kale.
229
Hahn J. G., 1876, 239; Radoj~i¢ N., 1909, 259; Miller.,
1916, 573; Hald Dr., 1917, 49, 51, 52; Stojanovi¢ A.,
1923, 295; Kacarov G., 1921, 3; Kacarov G., 1922; Vuli}
N., 1938a; Papazoglu F., 1957, 242; Koro{ec J., 1958,
90; Todorovi¢ Vu~kovi¢ D., 1961, 229-269; Petrovi¢
N., 1961, 217-227; Sokolovska V., 1973/74, 183; Soko-
lovska V., 1978, 93; Sokolovska V., 1986, 47-51;
Pa{i} R., 1975, 155; Mikul~i} I., 1982, 132; Mi-
kul~i} I., 1988/89, 65-87; ^ausidis N., 1987, 171-
196; Petrova E., 1991, 48. (B.A.)
Klisura, naselba od ranoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88. (D.G.)
Kula na Postrelec, utvrduvawe od helenisti~koto
i docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88. (D.G.)
Manastir, naselba od praistoriskoto do docnoan-
ti~koto vreme, starohristijanska i srednovekovna
nekropola. Pretstavuva prese~en rid od desnata
strana na Vardar, pred samiot vlez vo klisurata.
Zaramnuvaweto na ridot e izvr{eno vo 1938 godi-
na, pri trasiraweto na patot. So arheolo{kite is-
kopuvawa od 1948 do 1954 godina se otkrieni mno-
gubrojni ostatoci od razli~na vremenska i kul-
turna pripadnost, i toa od praistorijata do sred-
niot vek. Otkrieni se starohristijanski grobni
strukturi i ostatoci od gradbi. Vo yidanite
grobnici, nad glavata na pokojnikot imalo nasli-
kani krstovi. Podocna, so istra`uvawata na V.
Lil~i} e utvrdeno deka se raboti za starohristi-
janska trikorabna bazilika so narteks, odnosno za
grobi{na bazilika izgradena na docnoanti~ka nek-
ropola, vo edna area martirum kade {to bile kon-
centrirani grobovi na hristijani.
Aleksova B., 1955, 221; Aleksova B., 1966, 18, 19;
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88; Lil~i} V., 1989, 69-79.
(B.A.)
Manastir, Demir Kapija. ‡ Starohristijanska bazilika
230
Manastir ‡ Varnici, naselba i nekropola od rim-
skoto vreme, bazilika i nekropola od docnoanti~-
koto vreme i srednovekovna crkva so nekropola.
Na 2 km isto~no od centarot na Demir Kapija, vo
Klisursko maalo, nad desniot breg na Vardar i nad
stariot magistralen pat se izdiga strmen rid. Na
nego se nao|a mesnosta Manastir na koja se otkrie-
ni najstarite tragi od `iveewe, od po~etokot na
antikata. Vo periodot 1948-1954 godina Arheolo{-
kiot muzej vr{el iskopuvawa i pritoa otkril
ostatoci od profana arhitektura od rimskoto vre-
me, yidani grobnici od V-VI vek, kako i 30 groba od
sredniot vek. Otkopan e i pogolem del od staro-
hristijanska bazilika, ~ij centralen del bil vo
upotreba i vo sredniot vek. Najdeni se vizantiski
moneti od XII-XIII vek i kamena ikona so pretstava
na svetitelot Jovan Prete~a. Vo severozapadnoto
podno`je na ridot se nao|a mesnosta Varnici vo
koja se otkrieni grobovi od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88. (M.I.)
Nekropola 1, nekropola od `eleznoto vreme. Is-
tra`uvawe e izvr{eno vo 1948 godina.
J. Koro{ec, 1956, 103. (D.G.)
Nekropola 2 ‡ Budur ^iflik, nekropola od `elez-
noto vreme. Iskopuvawe e izvr{eno vo 1948 godi-
na.
J. Koro{ec, 1956, 105. (D.G.)
Ramni{te, utvrdena naselba od `eleznoto i hele-
nisti~koto vreme. Se nao|a ju`no od mesnosta Ma-
nastir na okolu 500 m vozdu{na linija, na elipso-
vidno plato na najvisokiot rid Ramni{te. Po izo-
hipsata na platoto mo`at da se sledat ostatoci od
urnatini, najverojatno od bedem graden od nepra-
vilno kr{en kamen vo suvoyidica. Samo na edno
mesto vo severniot kraj mo`e da se vidi del od li-
ceto na yidot i negovata {irina koja iznesuva 3 m.
Mikul~i} I., 1982a, 127-132. (M.I.)
Rimski pat, ostatoci od pat od rimskoto vreme. Na
severniot kraj od sektorot Manastir e za~uvan del
od pat vo dol`ina od 20 m. Doa|aj}i od severoza-
pad, od severnata strana patot ja zaobikoluval sta-
rata naselba probivaj}i se kon izohipsite na naj-
bliskoto sedlo, preku karpa koja go pretstavuva
liceto na klisurata od ju`nata strana. Konstruk-
cijata na patot odgovara na karpestiot sostav na
terenot. Ottuka ne bilo potrebno, nitu pak mo`-
no, da se pravi podloga na patot. Edinstveni po-
datoci za konstrukcijata na patot se za~uvanite
vse~eni tragi od kolski trkala, {iroki 10 cm i
dlaboki do 12 cm, postaveni na rastojanie od 125
cm. Izgleda deka patot bil vo tesna vrska so naj-
starata naselba na lokalitetot Manastir. (M.I.)
Crkvi{te, starohristijanska bazilika so nekro-
pola i srednovekovna crkva so nekropola. Na des-
nata strana na stariot magistralen pat Veles-Gev-
gelija, so sistematskite arheolo{ki istra`uvawa
XIX. NEGOTINO
i iskopuvawa izvr{eni vo 1952-1954 i vo 1956
godina se otkrieni temeli od starohristijanska
trikorabna bazilika so narteks i kompartimenti
od severnata strana. Naosot bil oddelen od stra-
ni~nite korabi so koloni i na isto~nata strana za-
vr{uva so polukru`na apsida. Tragi od sintronos
ili ostatoci od kancel-pregrada ne se konstati-
rani, za{to nad centralniot korab e izgradena
podocne`na ednokorabna crkva. Objektot e podig-
nat na staro pagansko kultno mesto. Vo narteksot
na bazilikata se najdeni starohristijanski grobo-
vi so prilozi od kerami~ki sadovi i edna bronzena
fibula so pozlata, na koja e vre`an Hristoviot
monogram. Isto~no od apsidata e otkriena golema
grobnica. Ednokorabnata crkva e podignata vrz
starohristijanskata bazilika vo vremeto na nase-
luvaweto na Slovenite, a okolu nea e oformena
nekropola koja se {iri na severoisto~nata strana.
Od ovaa dosta golema nekropola, koja bila dolgo
vreme vo upotreba, se otkrieni i istra`eni 502
groba. Konstrukcijata na grobovite e od kameni
plo~i, a ima i grobovi vo koi pokojnicite bile
direktno zakopani vo zemjata. Orientacijata na
grobovite e zapad-istok. Grobnite prilozi gi so-
~inuvaat nakit, strelki, jadici i kerami~ki sado-
vi. Spored karakteristikite na naodite, ovaa nek-
ropola se datira vo IX-X vek, a grobovite na rabot
na nekropolata, kako i vo samata crkva, vo vremeto
na razvieniot sreden vek, poto~no od XIII-XIV vek.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Aleksova B., 1966. (B.A.)
Crkvi{te, Demir Kapija. ‡ Starohristijanska bazilika
9. DOLNI DISAN
Barite ‡ Ko~evi Gramadi, hram i nekropola od
rimskoto vreme. Na 2 km isto~no od seloto, vo ni-
vite {to nekoga{ im pripa|ale na I. i V. Jan~evi,
a sega se sopstvenost na ZK „Venec“, bile otkrieni
XIX. NEGOTINO
moneti na Karakala. Vo 1994 godina, pri podgotvu-
vaweto na terenot za lozov nasad se otkrieni de-
setina nadgrobni spomenici i delovi od monumen-
talen objekt. (M.I.)
Belgrad, naselba, hram i nekropola od rimskoto
vreme. Na 3,5-4 km zapadno od seloto, pri obrabotu-
vaweto na zemjata se otkrieni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. Na
lozovite povr{ini na agrokombinatot „Tikve{“
od Kavadarci, parcela 25A, so dlabokoto orawe e
otkriena i delumno o{tetena nekropola {to se
prostira na povr{ina dolga 80-100 m i {iroka 40
m. Vo sredi{teto na parcelata se izvadeni teguli
od grobovi „na dve vodi“, kako i dvaesetina nad-
grobni spomenici. Se raboti za grobovi so kremi-
rani pokojnici od I do IV vek. Ponastrana od niv se
izvadeni plo~i od grobovi od tipot cista. [to se
odnesuva do naselbata, taa se nao|ala na malite
viso~inki okolu ju`niot rab na planta`ite.
Mikul~i} I., TIR, 69. (M.I.)
Golema Strana, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2,5 km ju`no i jugoisto~no od seloto, pome|u
Vla{ki i Pr`devski Dol, vo dol`ina od re~isi 1
km se prostiraat nizi od izdol`eni rit~iwa. Na
blagite padini se sre}avaat pomali grupi od gra-
de`en kamen, kako i fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, teguli i imbreksi. Na nekolku mesta postojat
indicii za prisustvo na temeli od profani
objekti. (M.I.)
Gramadi, naselba od helenisti~koto, rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 2 km ju`no od seloto, na
edna blaga padina, so obrabotuvaweto na zemjata na
povr{inata se isfrleni fragmenti od kerami~ki
sadovi, mermerni plo~i so natpisi i golem broj
helenisti~ki, rimski i docnoanti~ki moneti. Mo-
netite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli} N., 1938a, 12; Mikul~i} I., TIR, 45; Mikul~i} G.,
1987, 185. (G.M.)
Dvata Groba, vila rustika i nekropola od rimsko-
to vreme. Na okolu 1 km jugoisto~no od seloto od
dvete strani na patot za seloto Ve{je, po povr{i-
nata mo`at da se vidat obraboteni plo~i od grobo-
vi od tipot cista. Na severozapadnata strana na
lokalitetot se nao|a trasa na yid, na oddelni mes-
ta visok 1,50 m, {irok okolu 2,50 m. Ovde e najdena
i edna stela so gr~ki natpis koja denes se ~uva kaj
Dime Stojanov od istoto selo. (M.I.)
Zmijavec, paleontolo{ko nao|ali{te. Vo golemi-
ot rakav na Zmijavec, koj e na 500 m isto~no od se-
loto, se nao|a dosta visok i ramno zase~en profil
od vodite na potokot. So erozijata, na ova mesto se
otkrieni ~erep od mastodont i delovi od dolna
vilica na rinocerus, zaedno so pikerniska fauna
(dolen pliocen). (M.I.)
231
Takragina ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na severniot rab na seloto se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (M.I.)
Topoli~ka ^e{ma, hram i nekropola od rimskoto
vreme. Na 2 km jugozapadno od seloto, na edno za-
ramneto plato e otkrien grob od tipot cista. Isto
taka se otkrieni nadgrobna stela i moneta na Pro-
bus. Vo pobliskata okolina na terenot ima rasfr-
lena mermerna arhitektonska plastika, arhitrav-
ni gredi, mermerni blokovi i dr.
Proeva N., 1985, 123-128. (M.I.)
]ofkarec, osamen naod od rimskoto vreme. Vo ni-
vata na M. Osman, koja le`i kraj patot za seloto
Tremnik, vo 1952 godina e najdena nadgrobna plo~a
so gr~ki natpis. Plo~ata se ~uva vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1953, 230. (B.J.)
]ofkarec, s. Dolni Disan. ‡ Nadgroben spomenik,
ranohadrijanovskiot period
232
10. DRA^EVICA
Padarnica, naselba i nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na severniot rab na seloto pri obrabo-
tuvaweto na zemjata se najdeni kameni plo~i od
grobni konstrukcii. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal.
Vuli} N., 1938a, 11. (M.I.)
11. DREN
Braova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na granicata pome|u atarite na selata Dren i Ko-
pri{nica, po povr{inata na nivite se nao|a ras-
frlen grade`en kamen koj ima edno lice dobro
mazneto. Vo edna niva bil iskopan pitos i prene-
sen vo seloto Dren. (M.I.)
Buevi Nivi, naselba od neolitskoto vreme. Se nao-
|a blizu do seloto, na 200 m od negovata isto~na
strana, na edna izdol`ena i zaramneta viso~inka.
Po celata povr{ina ima fragmenti od neolitska
keramika, me|u koi dominiraat fragmentite so
barbotin-ornamenti. Najgolema koncentracija na
keramika se zabele`uva vo centralniot del na
platoto, vo nivata na Vano Stanoev. (M.I.)
Buka, nekropola od rimskoto vreme. Na 2-3 km is-
to~no od seloto, Najdo Angelov vo svojata niva ot-
kril grob od teguli ‡ „na dve vodi“. Spored iska-
zite na sopstvenikot, vo grobot imalo sitni koski
i predmeti od staklo, verojatno ungventariumi.
(M.I.)
Golem Zmeovec, svetili{te od rimskoto vreme. Na
3 km severoisto~no od seloto, vo varovni~kite
karpi se nao|a pe{tera koja slu`ela kako sveti-
li{te vo anti~kiot period i podocna. Vo nea se
najdeni pove}e moneti.
Mikul~i} G., 1987, 185. (G.M.)
Kalu|erska ^uka, srednovekovna crkva. Na okolu 7
km isto~no od seloto dominira visok rid poznat
u{te pod imeto Komitska ^uka. Iako terenot e ob-
rasnat so niska flora, se raspoznava trasa od te-
mel na apsida, od koja na zapadnata strana ima go-
lema gramada kamewa ‡ urnatini od preostanatite
yidovi na objektot, izme{ani so par~iwa od pokri-
vni }eramidi. (M.I.)
Kolne{, rudarska naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km ju`no od seloto ima visok rid {to do-
minira nad seloto. Celata povr{ina mu e prek-
riena so zgura od topena ruda, gramadi od grade`en
kamen i par~iwa od varov malter. (M.I.)
Luti Kamen, topilnica od docnoanti~koto vreme.
Na 4 km zapadno od seloto, visoko vo planinskiot
predel i na desniot breg na rekata Do{nica, na
prostor od 22 x 30 m ima golema gramada od kamen
XIX. NEGOTINO
vo koja se nao|a zgura od topena bakarna ruda.
(A.K.)
Orizari, naselba i nekropola od sredniot vek. Na
desniot breg na rekata Do{nica, na granicata me|u
selata Dren i ^iflik, na prostor od 300 x 500 m se
nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, gramadi
od grade`en kamen, a delumno i temeli od objekti.
Pri izgradbata na patot Dren-^iflik bil
otkopan grob so kameni plo~i, tip cista. (M. I.)
Crkvi{te, vikus od docnoanti~koto vreme.
Radovanovi¢ V., 1924, 286; TVA, 1987. (D.G.)
12. DUBROVO
Platuwa, naselba od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na 1,5 km severozapadno od seloto, od desnata
strana na stariot pat za Negotino. Po povr{inata
na nivite ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli, imbreksi i gramadi od kamewa.
Vuli} N., 1938a, 10. (M.I.)
13. IBERLI
Dautlak, srednovekovna naselba i nekropola. Oko-
lu 1,5 km jugoisto~no od seloto, na desniot breg na
Iberliska Reka se konstatirani grobni konstruk-
cii so orientacija istok-zapad. Vo blizinata na
nekropolata sporadi~no se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (M.I.)
Samandere, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
edna viso~inka so zaramnet vrv, {to se izdiga na
zapadniot rab na seloto, se nao|aat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(M.I.)
14. KALAWEVO
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 2,5 km jugoisto~no od seloto, na visok rid
so kota 948 m, do sinorot so seloto Lipa. Na sa-
moto plato, koe e zaramneto i so pogolemi dimen-
zii, se sre}avaat grade`en materijal i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. Konstatirani se
golemi kameni plo~i, grubo obraboteni, od gro-
bovi ‡ tip cista. (M.I.)
Padinata, srednovekovna naselba i nekropola. Na
zapadnata strana na seloto, vo mesnosta Nikleovo
se konstatirani grobni konstrukcii od kameni
plo~i, gramadi od kamewa i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i teguli. (M.I.)
^i~an Tarla, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 7 km severoisto~no od seloto, na desniot
breg na dolot Dolni Promet, koj pretstavuva blaga
terasa {to se spu{ta kon rekata, se zabele`uvaat
XIX. NEGOTINO
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
imbreksi. (M.I.)
15. KLISURA
Markova ^e{ma ‡ Sv. Jovan, naselba od neolitsko-
to vreme. Zad prevojot na stariot pat za Demir Ka-
pija, koj le`i na 2,5 km severoisto~no od seloto, vo
neposrednata blizina na ~e{mata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen
i kremen. (M.I.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km jugoisto~no od seloto, na levata strana od
selskiot pat, na pogolema povr{ina vo nivite na
R. Jakimov i I. Karanfilov ima fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, teguli i imbreksi.
Radovanovi¢ V., 1924, 281. (M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
jugozapadniot rab na seloto, po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi i grade-
`en materijal. Vo neposrednata blizina ima kame-
ni plo~i od konstrukcii na grobovi. (M.I.)
^ukajlica, naselba i nekropola od helenisti~koto
i rimskoto vreme. Na 1,5 km severno od seloto ima
nekolku viso~inki. Na platoto od najgolemata vi-
so~inka jasno se zabele`uvaat tragi od akropol,
~ija naselba le`i vo podno`jeto. Re~isi po celata
povr{ina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. Na isto~niot rab od
naselbata e otkrien grob „na dve vodi“ so kon-
strukcija od teguli.
Vuli} N., 1938a, 16; Radovanovi¢ V., 1924, 282. (M.I.)
16. KOPRI[NICA
Rupova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na D. Tasev, {to se nao|a na 2,5 km zapadno
od seloto, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal, a bil najden i eden
pitos.
Vuli} N., 1938a, 16; Mikul~i} I., TIR, 73. (M.I.)
17. KORE[NICA
A{i~ka Reka, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 600 m ju`no od seloto, na terasa
{to se nao|a na leviot breg na Vardar ima kameni
plo~i od grobovi so konstrukcii od tipot cista.
Ne se isklu~uva mo`nosta ovaa nekropola da ñ
pripa|ala na naselbata {to e vo neposrednata bli-
zina, i toa od dvete strani na patot {to vodi od
noviot most na Vardar za seloto. Ovde, po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
imbreksi, grade`en materijal, kako i delovi od
dekorativna arhitektonska plastika.
233
Vuli} N., 1938a, 16. (M.I.)
Zabrwik, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km jugoisto~no od seloto, na leviot
breg na rekata Vardar se nao|aat gramadi od grade-
`en materijal. Na platoto se zabele`uvaat ostato-
ci od temeli na pove}e objekti, osobeno apsidal-
niot del na eden pogolem objekt, postaven vo
pravec istok-zapad. Vo neposrednata blizina se
konstatirani grobovi ‡ tip cista. Na povr{inata
na terenot se prisutni fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli i imbreksi. (M.I.)
Kopanec, nekropola od rimskoto vreme. Le`i na
okolu 800 m jugozapadno od seloto, na leviot breg
na rekata Vardar. Vo lozjeto na Velik Damatov se
najdeni kameni plo~i od grobovi so konstrukcii od
tipot cista. Spored iskazite na sopstvenikot na
nivata, vo nekolku groba bile najdeni belezici od
staklena pasta, kerami~ki sadovi, prsteni i dr.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje. (M.I.)
Krstevite, srednovekovna nekropola. Na edna te-
rasa na desniot breg na Vardar se zabele`uvaat
kameni konstrukcii na grobovi od tipot cista. Od
nekropolata poteknuva edna belezica od staklena
pasta {to se ~uva vo Narodniot muzej vo Negotino.
(M.I.)
Kula ‡ Juru~ki Kamen, utvrduvawe od helenisti~-
koto vreme i sredniot vek. Na leviot breg na Var-
dar, nad samiot rab na kawonot od ^elove~ka Reka,
okolu 700-800 m severno od lokalitetot Markov
Grad ima ostatoci od tvrdina. Na ovaa nepristapna
viso~ina se gledaat ostatoci od srednovekovni
bedemi, gradeni vo cvrst malteren opus, zajaknati
so ~etvrtesti kuli izgradeni vrz bedemi od hele-
nisti~koto vreme. Severno od niv ima ostatoci od
u{te edna pogolema tvrdina, postavena na vrvot na
ridot Juru~ki Kamen ~ija isto~na strana odi po
dol`inata na kawonot na rekata, koja isto taka e
podignata vrz postara tvrdina (helenisti~ka). Yi-
dana e masivno vo suvoyidica i zafa}a prostor so
dimenzii od 260 x 50 m. Vo 1971 godina vo tvrdina-
ta se vr{eni arheolo{ki sonda`ni istra`uvawa
pri {to vo edna od kulite e otkrien srednovekoven
grob.
Mikul~i} I., 1988/89, 65-88; Maneva E., 1992.
(M.I.)
Markovi Kuli, utvrduvawe od helenisti~koto i
docnoanti~koto vreme i sredniot vek. Na okolu
200 m nad koritoto na Vardar se izdiga visok rid
na ~ij vrv ima ostatoci od suvoyidica {to opkru-
`uva prostor od 1 hektar. Od permanentnata ero-
zija kulturnite sloevi se o{teteni vo golema me-
ra.
Mikul~i} G., 1987, 186. (G.M.)
234
Crkvi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km jugoisto~no od seloto, na leviot breg na re-
kata Vardar ima mala zaramneta terasa na koja se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, grade-
`en materijal, kako i delovi od stebla na stolbo-
vi, arhitravni gredi i druga arhitektonska kamena
plastika. (M.I.)
18. KO[ARKA
Asan Grob, srednovekovna nekropola. Na okolu 4
km severozapadno od seloto, vo neposrednata bli-
zina na Krumova ^e{ma na patot za seloto Kon~e
se konstatirani grobovi. (M.I.)
Ko{ara{ka Laka, srednovekovna naselba i nekro-
pola. Na 4 km ju`no od seloto pri obrabotuvaweto
na zemjata se otkrieni pitosi, a vo neposrednata
blizina i eden grob od kameni plo~i. Na povr-
{inata ima fragmenti od pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (M.I.)
19. KRIVOLAK
Brest, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 3 km severno od seloto, vo blizi-
nata na leviot breg na rekata Vardar, na edna bla-
ga padina se konstatirani grobovi so kamena kon-
strukcija od tipot cista. Vo blizinata na grobovi-
te, odnosno nekropolata, se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i mnogubroen grade`en mate-
rijal. (M.I.)
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na zapadniot
rab, vedna{ kaj vlezot vo seloto, vo 1972 godina
pri izgradbata na asfaltniot pat e uni{ten del od
nekropola. Vo profilite od zasecite na patot se
gledaat grobovi so konstrukcija od kameni plo~i,
postaveni vo pravec zapad-istok. Kaj me{tanite se
~uvaat pove}e arheolo{ki predmeti najdeni vo
grobovite. (M.I.)
To{ova Laka, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na prostorot pome|u `elezni~kata
pruga i asfaltniot pat, {to se nao|a na desniot
breg na Vardar i na ju`niot rab od seloto, se najde-
ni grobovi od kameni plo~i, so orientacija istok-
zapad. Vo blizinata na lozjeto na M. Stevo se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
grade`en materijal i delovi od arhitektonska
plastika. (M.I.)
^iflik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
3,5 km severno od seloto, na edna blaga padina {to
se spu{ta kon koritoto na rekata Vardar se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (M.I.)
XIX. NEGOTINO
 20. KURIJA
Vlakno, naselba od neolitskoto i bronzenoto vre-
me. Na oddale~enost od 1 km ju`no od seloto, na
desniot breg na Kurija~ka Reka ima rid so domi-
nantna polo`ba. Na negovata zapadna padina, koja
blago se spu{ta kon koritoto na rekata, pri iz-
gradbata na dalnovodot se najdeni ostatoci od dvo-
slojna praistoriska naselba. Na povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi so crna i crvena
monohromna boja, ornamenti izvedeni vo impreso-
tehnika, kako i orudija od kamen i kremen. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejot vo Negotino. (M.I.)
Dobrogled, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Na jugoisto~niot rab na seloto, na blaga padi-
na {to le`i na severnata strana na Kurija~ko Br-
do se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Iskopan e eden ce-
losno za~uvan pitos koj e smesten vo Muzejot vo
Negotino. Neposredno do terenot se konstatirani
grobovi gradeni od kameni plo~i, postaveni vo
pravec istok-zapad. (M.I.)
Stara Lipa, srednovekovna crkva i nekropola. Se
nao|a na 3,5 km severno od seloto, na teren {to
pretstavuva mala kotlina. Na povr{inata le`at
urnatini od objekt postaven vo pravec istok-zapad,
a vo neposrednata blizina amorfni plo~i od grob-
ni konstrukcii, postaveni vo pravec zapad-istok.
(M.I.)
22. NEGOTINO
Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto,
rimskoto i docnoanti~koto vreme. Se nao|a na 2
km severno od gradot, na terasa {to se izdiga
pokraj leviot breg na Vardar. Na zaramnetoto pla-
to ima ostatoci od odbranben bedem koj opkru`uva
prostor od okolu 2 hektara. Na povr{inata se
prisutni mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i drug arheolo{ki materijal so razli~na vre-
menska i kulturna pripadnost. Povr{inskite nao-
di se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Veles i vo Mu-
zejot vo Negotino.
Mikul~i} G., 1987, 186; Petrova E., 1991, 48. (G.M.)

Luda Mara, naselba od rimskoto vreme. Vo nivata

na D. Trajkov oddale~ena 1 km jugoisto~no od `e-
lezni~kata stanica Kukure~ani, raspolo`ena na
prostorot pome|u avtopatot i prugata, se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi i mno`estvo
grade`en materijal. Vo 1979 godina sopstvenikot
otkopal pitos koj denes se ~uva vo Muzejot vo Ne-
gotino. (M.I.)

Manastiri{te, naselba od rimskoto vreme. Vo ne-

posrednata blizina na vodenicata {to se nao|a na
1 km severno od seloto, po povr{inite na nivite se
zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i mno`estvo grade`en materijal. (M.I.)

Ogradi{te, naselba od rimskoto vreme. Na severo-

isto~niot rab od seloto, od desnata strana na sta-
riot pat Negotino-Kurija, vo nivata na M. [ter-
jova i vo lozjeto na B. Nikolov se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, grade`en mate-
rijal i delovi od arhitektonska plastika. (M.I.)

21. LIPA

Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto

vreme. Na okolu 4 km ju`no od seloto, levo od pa-
tot {to vodi za seloto Bistrenci ima visok rid so
dominantna polo`ba. Na vrvot, koj pretstavuva
zaramneto plato, se gledaat ostatoci od odbranben Gradi{te, Negotino. ‡ Naselba od helenisti~koto
bedem {to go opkru`uvaat. (M.I.) do docnoanti~koto vreme (I.M)

Kormini{ ‡ Crkvi~e, srednovekovna crkva. Na za-
ramnetoto plato na ridot {to dominira nad okol-
niot teren, oddale~en 1 km severno od seloto, ima
ostatoci od mala srednovekovna crkvi~ka. (M.I.)
Krivo Mov~e (Rasadnik), naselba od rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na okolu 1,5 km zapadno od
gradot, po povr{inite na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
(M.I.)

XIX. NEGOTINO
235
 23. PEPELI[TE
Belata Zemja ‡ Trn~e, naselba od neolitskoto vre-
me, naselba so nekropola od rimskoto vreme i sred-
novekovna nekropola. Na 2 km jugozapadno od
seloto, neposredno do koritoto na rekata Vardar,
od dvete strani na kanalot za navodnuvawe, vo ni-
vite na ZIK „Povardarje“ ima fragmenti od neo-
litska keramika, ku}en lepe` i orudija od kamen i
kremen. Vo istiot kompleks, do nivata na S. Iva-
novski se konstatirani grobovi so konstrukcii od
kameni plo~i ‡ tip cista, a po povr{inata frag-
menti od kerami~ki sadovi prema~kani so ubav
firnajs, fragmenti od pitosi, raznoviden grade-
`en materijal i delovi od arhitektonska plastika.
Na mikrolokacijata Strea vo 1989 i 1990 godina
Narodniot muzej od Negotino i Institutot za is-
tra`uvawe na staroslovenskata kultura od Prilep
izvr{ile iskopuvawa pri {to se istra`eni i
dokumentirani 100 groba od tipot cista, so mo{ne
bogat groben inventar. Nekropolata egzistirala
od krajot na X do krajot na XI vek. (@.V., M.I.)
24. PR@DEVO
Bogda{na Glava, gradi{te od `eleznoto vreme. Na
2 km severoisto~no od seloto, na visok rid so za-
ramneto plato, koe ima pravoagolen oblik, se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, ra~no ra-
boteni i so gruba faktura. (M.I.)
Ilinci ‡ Svra~ka, naselba od rimskoto vreme. Na
leviot breg na Ve{ka Reka, na okolu 3 km od selo-
to Ve{je, po povr{inata na nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal. Najdena e piscina so natpis koja se ~uva vo
eden od selskite dvorovi. (M.I.)
Slatina, srednovekoven sakralen objekt. Pokraj
Vardar se nao|aat gramadi od grade`en materijal.
Kamenot e delumno obraboten, a plo~ite se od pe-
so~nik i li~at na pokrivni plo~i. Spored preda-
nieto kaj me{tanite, ovde se nao|al sakralen ob-
jekt ‡ manastir. (M.I.)
25. STRMA[EVO
^elopek, bazilika od starohristijanskoto vreme.
Lil~i} V., 1989, 75. (D.G.)
26. TREMNIK
Anska ^e{ma, nekropola od rimskoto vreme. Na
isto~niot rab na seloto bile raskopani grobovi
od kameni plo~i ‡ tip cista, vo koi imalo moneti,
dve lambi, sadovi od keramika, kako i edna stakle-
na ~a{ka.
236
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 98, br. 231-237. (M.I.)
Belogurija, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Se nao|a 1 km severozapadno od seloto, vo nivi-
te po ~ija povr{ina se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, teguli i imbreksi. Spored
ka`uvaweto na me{tanite, bila najdena plo~a so
reljefna pretstava na kowanik, verojatno Trakis-
ki kowanik. Na nekolku mesta po rabot na lokali-
tetot se gledaat grobovi so kamena konstrukcija ‡
tip cista.
Petrova E., 1991. (M.I.)
Bunarje, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km jugozapadno od seloto, na blaga padina {to
se nao|a na desniot breg na rekata Porojnica, ot-
vorena kon zapad, se gledaat ostatoci od odbranben
bedem {to zafa}a prostor od 100 x 100 m. Po
povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Vo zapadniot del na
gradi{teto se nao|a bunar. (M.I.)
Gradi{te, naselba od bronzenoto vreme. Na okolu
1 km severno od seloto, na viso~inka so zaramneto
prostrano plato se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi prete`no so gruba faktura. (M.I.)
Jaka ^e{ma ‡ Crkvar, nekropola od rimskoto vre-
me i sredniot vek. Se nao|a na jugoisto~nata peri-
ferija na seloto, na prostor so golemo sakralno
zna~ewe. Vo 1981 godina Republi~kiot zavod za za{-
tita na spomenicite na kulturata izvr{il istra-
`uvawe i dokumentirawe na 10 groba so konstruk-
cii od kameni plo~i ‡ tip cista. Samo vo 4 groba
bile najdeni prilozi karakteristi~ni za XIV vek.
(M.I.)
Leskovo ^e{mi~e ‡ Kameno, naselba od docnoan-
ti~koto vreme i sredniot vek. Na okolu 2 km zapad-
no od seloto, na prostor od 300 x 200 m se nao|aat
gramadi od grade`en materijal, fragmenti od
kerami~ki sadovi so razli~na faktura, pitosi,
teguli i imbreksi. (M.I.)
Romanov Grob, nekropola od rimskoto vreme. Na
okolu 200 m od selskata ~e{ma, koja e vo neposred-
nata blizina na seloto, se konstatirani pove}e
grobovi gradeni od kameni plo~i. (M.I.)
Studena ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Na 3
km zapadno od seloto, na prostor od 300 x 100 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, a pri
odronot na zemjata se otkrieni delovi od dva stol-
ba od kamen. (M.I.)
Crkvi{te, starohristijanska crkva. Vo neposred-
nata blizina na seloto, ju`no od grobi{tata, na
najistaknatiot del od viso~inkata se gledaat osta-
toci od yidovi i arhitektonska plastika.
Mikul~i} I.,TIR, 127; Lil~i} V., 1985, 73-82. (M.I.)
^air ‡ Gradi{te, utvrdena naselba i nekropola od
docnoanti~koto vreme. Na 1,5 km severno od seloto
XIX. NEGOTINO
ima visok rid so zaramneto plato na koe po povr-
{inata se gledaat ostatoci od odbranben bedem,
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi, kako i
grade`en materijal. Na ju`niot kraj na lokalite-
tot se konstatirani grobovi. (M.I.)
^air ‡ Gradi{te, s. Tremnik. ‡ Naselba
od docnoanti~koto vreme (I.M.)
[este Ku}i, nekropola od `eleznoto vreme. Se na-
o|a na okolu 1 km zapadno od seloto, vedna{ pokraj
patot {to vodi za seloto Dolni Disan. Pri
podgotvuvaweto na nivata za lozov nasad N. Vasi-
lev otkril i raskopal eden grob so konstrukcija od
golemi monolitni plo~i vo koj na{ol visulec ‡
amulet so kru`na forma, ~e{el, dvojna sekira i
saltaleoni izraboteni od bronza. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Negotino.
Georgiev Z., 1987, 117-134. (D.G.)
27. CRVENI BREGOVI
\oreva Livada, naselba od neolitskoto vreme. Na
2,5 km zapadno od seloto, na prostor od 350 x 200 m
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pre-
te`no monohromno crni, so mazneta povr{ina.
(M.I.)
Keramit~eto, srednovekovna naselba. Na 10 km
jugoisto~no od seloto, pokraj Vardar, so obrabotu-
vaweto na zemjata se otkriva grade`en materijal.
(M.I.)
XIX. NEGOTINO
Kokngedi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severozapadno od seloto, po povr{inata na
nivite ima fragmenti od teguli. Otkrieni se gro-
bovi so grobni konstrukcii od teguli ‡ tip „na dve
vodi“, kako i so golemi kameni plo~i ‡ tip cista.
(M.I.)
Lepava, srednovekovna naselba. Se nao|a na 4,5 km
zapadno od seloto. Na povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal. (M.I.)
Farmata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 300
m severozapadno od seloto, na mala povr{ina se za-
bele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal. (M.I.)
28. ^ELEVEC
Kaingedi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severozapadno od seloto se sre}avaat teguli
od grobovi so konstrukcii „na dve vodi“, kako i
kameni plo~i od grobovi ‡ cisti. (M.I.)
Kale, opidum od docnoanti~koto vreme. Isto~no
od procepot na ^eleve~ka Reka i severno od Var-
dar ima visok greben od varovnik so mnogu strmni,
vertikalno zase~eni padini, na koj se protegaat os-
tatoci od odbranben bedem so dol`ina od 700 m koj
zatvora tri celosti. Vo samiot akropol, na povr-
{inata se zabele`uva mno`estvo od raznoviden ar-
heolo{ki materijal. Najdeni se i bronzeni moneti.
Mikul~i} G., 1987, 186. (G.M.)
Keramit~eto, srednovekovna naselba. Na leviot
breg na Vardar, po povr{inite na nivite ima frag-
menti od kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en
materijal. (M.I.)
Pe{terata, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na desniot breg na ^eleve~ka Reka, visoko
na ridot Kamen, koj le`i severozapadno od seloto,
se nao|aat ostatoci od utvrdena naselba. Na povr-
{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi i
mno`estvo grade`en materijal. (M.I.)
29. ^IFLIK
Grama|e, rudnik od rimskoto vreme ‡ eksploataci-
ja na zlato.
Vuli} N., 1938a, 9. (D.G.)
Ilinov Rid, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a
na okolu 2 km jugoisto~no od seloto i pretstavuva
planinska mesnost. Na prostor od okolu 300 x 300
m ima grade`en materijal i golem broj fragmenti
od kerami~ki sadovi, so hronolo{ki raspon od po-
~etokot do krajot na rimskoto vreme.
Keramid~iev A., 1961, 113. (D.G.)
237
Orizarski Grobi{ta ‡ Vodenica, nekropola od
rimskoto vreme. Na ju`nata periferija od seloto
se otkrieni pove}e grobovi so bogati grobni pri-
lozi, kako i nadgrobni steli.
Vuli} N., 1938a, 7; Vu~kovi¢ Todorovi¢ D., 1961, 243;
Mikul~i} I., TIR, 31. (D.G.)
Orizarsko Pole ‡ Staro Selo ‡ Modra Stena ‡
Besvi~ko Pole, naselba od rimskoto vreme. Na is-
to~nata periferija na seloto, vo prostorot na na-
broenite lokacii, koi zafa}aat povr{ina od ne-
kolku hektari, kako i vo samoto selo, ima ostatoci
od pogolema naselba. Konstatirani se temeli od
XX. OHRID
1. Arbinovo ................................................................ 238
2. Bel~i{ta ................................................................ 238
3. Botun........................................................................ 239
4. Bre`ani .................................................................. 239
5. Vapila ..................................................................... 239
6. Velgo{ti ................................................................ 239
7. Velestovo ................................................................ 240
8. Velmej ...................................................................... 241
9. Volino ..................................................................... 244
10. Vrbjani .................................................................... 244
11. Godivje ..................................................................... 244
12. Gorenci ................................................................... 245
13. Gorno Lako~erej .................................................... 246
14. Gorno Sredore~e ................................................... 247
15. Dolno Lako~erej.................................................... 247
16. El{ani .................................................................... 247
17. Zlesti ...................................................................... 248
18. Izdeglavje ............................................................... 248
19. Kowsko .................................................................... 248
20. Kosel........................................................................ 249
21. Kuratica ................................................................. 249
22. Laktiwe................................................................... 249
23. Leskoec .................................................................... 250
24. Le{ani .................................................................... 250
25. Livoi{ta ................................................................ 251
26. Qubani{ta ............................................................. 251
27. Me{ei{ta .............................................................. 252
28. Mramorec ................................................................ 253
29. Novo Selo ............................................................... 253
30. Ozdoleni ................................................................. 253
31. Openica ................................................................... 253
32. Orman....................................................................... 254
33. Orovnik................................................................... 254
34. Ohrid ....................................................................... 255
35. Peso~ani ................................................................. 273
36. Pe{tani .................................................................. 274
37. Pla}e ....................................................................... 274
38. Podmolje ................................................................. 274
39. Ramne ........................................................................ 274
238
golemi i mali objekti od koi so oraweto bile ot-
krieni stolbovi, kapiteli i drug konstruktiven
materijal od mermer, kako i rimski vazi. Del od
ovie masivni naodi se preneseni vo krugot na bol-
nicata vo Demir Kapija. Vo 1954 godina vo samoto
selo se otkrieni ostatoci od temeli na ~etvrtest
objekt so za~uvana bawa so hipokaust. Kaj dene{na-
ta crkva se najdeni spomenici so natpisi me|u koi
i eden na koj se spomenuva imeto Jumenion. Otkrie-
ni se i ostatoci od temeli na pogolema vila. Kraj
patot za Demir Kapija isto taka ima ostatoci od
naselba, i toa od II-III vek. Najdeno e i depo na
rimski denari od I-III vek.
Papazoglu F., 1957, 242; Vu~kovi¢ Todorovi¢ D.,
1961, 241-243; Mikul~i} I., TIR, 31. (M.I.)
40. Rasino ...................................................................... 275
41. Re~ica ...................................................................... 275
42. Svini{ta ................................................................ 276
43. Sirula ..................................................................... 276
44. Skrebatno ............................................................... 276
45. Slatino ................................................................... 276
46. Slivovo ................................................................... 277
47. So{ani .................................................................... 277
48. Trebeni{ta ............................................................ 277
49. Trpejca .................................................................... 278
50. Turje ......................................................................... 279
51. Crvena Voda ........................................................... 279
52. [ipokno.................................................................. 279
1. ARBINOVO
Dobra Voda, crkva od starohristijanskoto vreme.
Se nao|a na okolu 1 km jugozapadno od seloto. Vo
1935/1936 godina slu~ajno se otkrieni temeli od
pogolema sakralna gradba. Po povr{inata se zabe-
le`uvaat mnogubrojni fragmenti od gradbena kera-
mika. (V.M., P.K.)
2. BEL^I[TA
Katuni{ta (Kosarko Niva), srednovekovna naselba
i crkva so nekropola. Na okolu 2 km severoisto~no
od seloto, kon planinata Sini Viroj, pri obra-
botuvaweto na zemji{teto bile otkrivani osta-
toci od gradbi yidani od kamen i kal, ogni{ta, `e-
lezni predmeti − orudija i dr. Vo nivata na B. Jova-
noski od istoto selo se otkrieni ostatoci od mala
ednokorabna crkva so polukru`na apsida gradena
od kamen, bigor, tuli i varov malter. Vo vnatre{-
nosta na gradbata se najdeni i grobovi gradeni od
kameni plo~i, bez grobni prilozi.
Malenko V., 1983, 137; Kuzman P., Malenko V., 1992,
91. (V.M., P.K.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km
isto~no od seloto, ju`no od patot Bel~i{ta-Sre-
dore~e i desno od koritoto na Bel~i{ka Reka se
zabele`uvaat urnatini od mala ednokorabna crkva.
XIX. NEGOTINO
Spored povr{inskite ostatoci, bila gradena od ka-
men, bigor, tuli i varov malter, a spored rezultatite
od edna mala arheolo{ka intervencija (1988 god.) i
otkrivaweto na fragmenti od `ivopis, vnatre{-
nosta na crkvata bila `ivopisana.
Malenko V., 1983, 136; Kuzman P., Malenko V., 1992,
90. (V.M., P.K.)
Sv. Vasilij, crkva od razvienoto srednovekovie. Se
nao|a na okolu 1 km isto~no od seloto, severno od
patot Bel~i{ta-Sredore~e i vo neposrednata
blizina (200-300 m) na lokalitetite Sv. Atanasija
i Sv. Jovan. Na prostorot obrasnat so bujna vegeta-
cija se zabele`uvaat urnatini i ostatoci od mala
crkovna gradba so krstoobrazna osnova. Me|u vo-
obi~aeniot grade`en materijal dominira bigorot.
Ovoj lokalitet, zaedno so spomenatite dva, e najve-
rojatno integralen del od toponimot „Seli{te“,
mo`ebi pogolema srednovekovna ruralna naselba
od koja po povr{inata, sega zasadena so `itni i
drugi zemjodelski kulturi, ne se zabele`uvaat ni-
kakvi arheolo{ki pokazateli.
Malenko V., 1983, 136-137; Kuzman P., Malenko V.,
1992, 90. (V.M., P.K.)
Sv. Jovan (Kaj Smrekana), srednovekovna crkva i
nekropola. Na najvisokata padina od kamenitiot
rid Ore{ka Krasta, koja le`i na okolu 1,2 km is-
to~no od seloto i 200 m severoisto~no od loka-
litetot Sv. Atanasija, se zabele`uvaat urnatini
od mala ednokorabna crkva gradena od kamen, bi-
gor, tuli i varov malter. Okolu crkvata ima grob-
ni konstrukcii od kameni plo~i, so orientacija is-
tok-zapad.
Malenko V., 1983, 136; Kuzman P., Malenko V., 1992,
90. (V.M., P.K.)
3. BOTUN
Zadel, naselba so nekropola od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a vo seloto, na okolu 500 m severoza-
padno od ku}ata na S. Miceski. Vo dvorot od ku}a-
ta, kako i na prostorot vo neposrednata okolina,
pri izvedbata na razni zemjeni raboti se otkri-
vani fragmenti od kerami~ki sadovi, bronzeni
fibuli od tipot „T“ i dr. Naodite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Manastir~e, crkva od raniot sreden vek. Na bregot
na okolu 1 km zapadno od seloto, na patot za Bela
Voda, le`at urnatini od sakralna gradba. Spored
okolnostite, mo`e da se raboti za crkva so trikon-
halna arhitektonska osnova.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 90. (V.M., P.K.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva. Na edna pa-
dina vo podno`jeto na planinata, oddale~ena 2 km
jugozapadno od seloto, desno od rekata Sateska i od
patot Ki~evo-Ohrid se zabele`uvaat ostatoci od
ednokorabna crkvi~ka. Ostatocite se potvrdeni vo
XX. OHRID
1990 godina, pri intervenciite za nejzinoto obno-
vuvawe.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 90. (V.M., P.K.)
4. BRE@ANI
Bre`ansko Gradi{te, utvrdena naselba od docno-
anti~koto vreme. Se izdiga na okolu 2 km vozdu{na
linija jugozapadno od seloto. Na zaramnetiot {um-
ski teren, so nadmorska viso~ina od 1.279 m, se
zabele`uvaat ostatoci od bedem {to se protega vo
pravec istok-zapad (devijacija jugoistok-severo-
zapad) graden od kamen so sredni dimenzii i varov
malter. (V.M., P.K.)
Vo seloto, naselba od neolitskoto vreme. Vo selo-
to, blizu do selskata crkva se najdeni no`iwa od
kremen i edna kamena sekira, {to inicira postoe-
we na naselba. (V.M., P.K.)
Gradi{te ‡ Kula, naselba od `eleznoto i helenis-
ti~koto vreme. Na okolu 2 km isto~no od seloto, na
padinite na Pla}enska Planina, na pat za seloto
Pla}e se nao|a zaramneto plato ogradeno so tvr-
dinski yidovi vo suvoyidica od kr{en kamen.
Gradi{teto ima odli~na strategiska pozicija, so
pogled kon Sredore~e. Na povr{inata se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi. (V.B.G.)
[iroko Gari{te, topilnica od rimskoto vreme.
Na 3 km ju`no od seloto, na visoka terasa {to le-
`i na leviot breg na Placka Reka, vo nivite na P.
Stojanoski i R. Taneski se sre}avaat golem broj
ostatoci (zgura) od topena `elezna ruda. (A.K.)
5. VAPILA
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Na 2,5 km
severozapadno od seloto, na padinite od planin-
skiot predel [irok Kamen se gledaat ostatoci od
razurnata crkva. (V.M., P.K.)
Umali{te, depo na moneti od rimskoto vreme. Na
levata strana na dolinata {to le`i vo podno`jeto
na planinata Umali{te, oddale~ena okolu 1,5 km
jugozapadno od seloto, a 700-800 m jugozapadno od
Livoi{ka Reka, slu~ajno e otkrieno depo na rim-
ski moneti. Toa inicira mo`nost na ovoj prostor
da bil smesten logor. (V.M., P.K.)
6. VELGO[TI
Zad Kula, srednovekovna naselba. Na okolu 400 m
isto~no od Kale, do samiot pat Ohrid-Velgo{ti-
Resen ima mala visoramnina na koja se sre}avaat
osnovi od gradbi. Vo po{umeniot severen del se
gleda edna ~etvrtesta gradba so dimenzii od 18 x 18
m, ~ii yidovi se {iroki 1,70 m. (V.M., P.K.)
239
Kale, tvrdina od docnoanti~koto vreme i sredniot
vek. Se nao|a na isto~niot kraj na Petrinsko Pole,
neposredno do patot Ohrid-Velgo{ti-Resen, na
prevojot na planinata Petrino. Pretstavuva visok
dominanten rid so zaramnet vrv na koj ima ostato-
ci od utvrduvawe, so povr{ina od 100 m (sever-jug)
i 30 m (istok-zapad). Yidovite se {iroki 1,25 m,
yidani od kr{en kamen i hidrostati~en malter.
Nadvor od bedemot ima dva {iroki rova na rastoja-
nie od 10 do 15 m. Vo vnatre{nosta na tvrdinata se
zabele`uvaat temeli na yidovi od pove}e objekti
gradeni od kamen i varov malter, a vo zapadniot
kraj ima objekt so yid za~uvan 2 m vo viso~ina. Os-
ven ostatoci od arhitektura, na povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni }erami-
di, pitosi i rasfrlen grade`en materijal. Se pret-
postavuva deka na ova mesto bila stanicata Brucida,
podignata pokraj patot Via Egnatia.
Papazoglu F., 1957, 195; Josifovska Dragojevi} B., TIR,
30. (V.M., P.K.)
Kotelica ‡ Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Na sedlestiot del na ridot Olmec, pome|u
visokiot rid Kutli{ta i isto~nata padina {to
prodol`uva kon Petrinska Planina, ima crkvi~ka
posvetena na Sv. Nikola, izgradena vrz temelite
na postara crkva. Okolu crkvata ima nekropola de-
lumno uni{tena so obrabotuvaweto na zemjata.
(V.M., P.K.)
Mantica ‡ Bozoica, srednovekovna crkva i nekro-
pola. Na okolu 800 m severoisto~no od seloto, levo
od patot {to vodi kon Petrino i Resen, vo blizi-
nata na crkvata Sv. Ilija ima mala kapela posve-
tena na sv. Ilija. Isto~no od kapelata bile ot-
krieni 3 groba gradeni od kameni plo~i, so orien-
tacija istok-zapad, za koi se pretpostavuva deka se
del od ranosrednovekovna nekropola. Vo eden od
grobovite e najdena srebrena obetka koja denes se
~uva vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1957, 81; Lahtov V., 1961, 37. (V.M., P.K.)
Na Lazoj, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu
500 m jugoisto~no od seloto, levo od patot za selo-
to Ramne, vo nivata na Trajan Kosteski bile ot-
krieni 9 groba, osum gradeni od golemi teguli „na
dve vodi“, eden yidan od kamen.
Mikul~i} I., TIR, 130. (V.M., P.K.)
Olmec ‡ Kuli{te, utvrdena naselba od `eleznoto
vreme. Jugoisto~no od seloto i isto~no od manas-
tirskata crkva Sv. Petka se izdiga visok rid koj e
del od Petrinska Planina. Na ju`nata, severnata i
zapadnata strana se spu{ta kon Velgo{ko Pole. Na
zaramnetiot prostor na vrvot ima ostatoci od
~etvrtesta kula-nabquduva~nica, so nadvore{ni
dimenzii od 10 x 10 m, od koja se za~uvani sever-
niot i ju`niot yid, {iroki vo osnovata po 1 m. Po
povr{inata na terenot se zabele`uvaat fragmenti
240
od kerami~ki sadovi, pitosi i gramadi od grade`en
materijal.
Mikul~i} I., TIR, 130. (V.M., P.K.)
Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva. Na okolu 500
m jugozapadno od seloto, desno od patot za Ohrid
ima mala kapela so ikona na sv. Dimitrija. Spored
predanijata, na ova mesto nekoga{ imalo stara crk-
va posvetena na istiot svetec. (V.M., P.K.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Na
zaramneta terasa levo od patot za seloto Petrino,
oddale~ena 1 km severoisto~no od seloto, se nao|a
crkvata Sv. Ilija podignata vo 1937 godina vrz te-
melite na postara crkva. Neposredno okolu nea se
gledaat konstrukcii od grobovi. Pri izgradbata na
selskiot vodovod bile otkrieni grobovi od kameni
plo~i. (V.M., P.K.)
Turski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Pri
izgradbata na ku}ite na `itelite Petru{ Murgos-
ki, Andreja Krleski, Kire Trtuloski i Trajan Ko-
~eski bile otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i. Na 200-300 m isto~no od ova mesto se nao|a
lokalitetot Xamija ‡ Stara Sv. Petka. (V.M., P.K.)
^urila, srednovekovna nekropola. Vo lozjata {to
se nao|aat vo neposrednata blizina na seloto, od
severozapadnata strana, vo 1950 godina S. \or{e-
ski otkril grob vo koj imalo moneti. (V.M., P.K.)
Xamijata, srednovekovna crkva. Vo prostorot na
dolniot del od seloto, ju`no od Svetapetkina Re-
ka, spored ka`uvaweto na sve{tenikot L. Trpenos-
ki, postoela crkva {to bila urnata od Turcite i
pretvorena vo xamija. Edno krilo od carskite dve-
ri na crkvata bilo za~uvano i denes se nao|a vo ma-
nastirskata crkva Sv. Petka vo blizinata na selo-
to. (V.M., P.K.)
7. VELESTOVO
Bogorodica Pre~ista, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Vo jugoisto~niot del na seloto, vedna{ zad
prodavnicata se nao|a ednokorabna crkva izgra-
dena na po~etokot na XV vek, koja i denes se
koristi. Okolu nea se dene{nite grobi{ta. Na is-
tiot prostor se i grobovite od starata nekropola,
koja poleka is~eznuva poradi kopaweto na novi
grobovi.
Nikolovski A., ]ornakov D., Balabanov K., 1961,
211-212; Suboti¢ G., 1980, 61-69. (V.M., P.K.)
Velestovo, depo na moneti. Vo Zavodot i muzej vo
Ohrid se ~uvaat 510 bakarni skifati od XII-XIII
vek, slu~ajno otkrieni. (J.K.)
Kromidi{ta, srednovekovna crkva i nekropola. Na
zaramneta povr{ina {to le`i na 100 m levo od pa-
tot Ohrid-Sv. Naum, na ju`nata padina od dolinata
XX. OHRID
se raskopani temeli od mala ednokorabna crkva, i
toa od strana na divi kopa~i. Zapadno od nea se
raspoznavaat i grobovite od nekropolata. (V.M.,
P.K.)
Ra~a, naselba od docnoanti~koto vreme i sredno-
vekovna nekropola. Se nao|a na 2 km jugoisto~no od
Ohrid, levo od patot za Sv. Naum, vo dolinata {to
se protega kon istok, vo pravecot na seloto
Velestovo. Ovde, vo bav~ata na Simon Zemeski se
otkrieni ostatoci od gradba yidana od kr{en ka-
men i varov malter, a po povr{inata ima fragmen-
ti od pokrivni }eramidi i drug grade`en materi-
jal. Vo isto~niot kraj na lokalitetot, so obrabotu-
vaweto na zemjata selanecot Petar Ralev otkril
grobovi gradeni od kameni plo~i, vo koi na{ol
koski i nekolku moneti. (V.M., P.K.)
Seli{te, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto ima zaramneta
povr{ina od okolu 15 hektara. Na nejziniot seve-
ren kraj, od divi kopa~i − traga~i po zlato, slu-
~ajno se otkrieni temeli na stara crkva gradena od
kamen i varov malter, a okolu nea stari grobovi.
(V.M., P.K.)
Stara Ra~a, srednovekovna crkva. Vo neposrednata
blizina na seloto, od zapadnata strana, kade {to
po~nuva da se formira potokot-suvodolica Ra~a, se
gledaat ostatoci od temeli na mala crkva koja,
spored ka`uvaweto na `itelite, bila posvetena na
Blagovec. (V.M., P.K.)
8. VELMEJ
Bu~i{ta, naselba so nekropola od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska bazilika. Se nao|a na
okolu 3 km severozapadno od seloto, na prostorot
vo blizinata na krstosnicata od me|uselskite pa-
ti{ta Gorno Velmej-Gorno Sredore~e-Ozdoleni.
Pretstavuva izdol`ena terasa koja kon zapad pos-
tepeno se spu{ta kon Sredore~ko Pole. Severoza-
padno od ovaa pozicija na lokalitetot se izdiga
planinata Zlastrana, severno e Pa{ina Gorica, a
isto~no vrvot Popski Lazoj. Po povr{inata se sre-
}avaat kupi{ta kamewa, fragmenti od gradbena
keramika i kerami~ki sadovi od anti~koto i doc-
noanti~koto vreme, pa i od raniot sreden vek. Po
sredinata na terenot, vo pravec severoistok-jugo-
zapad, od porojnicite e sozdaden trap vo koj i denes
se zabele`uvaat ostatoci od yidovi koi formiraat
~etvrtesta prostorija (del od termi, hipokaust ‡
spored V. Lahtov) i mnogubroen kerami~ki gradben
materijal (tuli so debelina do 5 cm). Okolu 20 m
ju`no od ovaa prostorija, vo trapot se zabele`uva-
at ostatoci od u{te eden yid vo pravec istok-zapad.
Na okolu 100 m isto~no od trapot se nao|a malo
bunar~e ‡ denes ~e{mi~e vo ~ija blizina, severno,
na prostorot od nivata na Veljan Ne~eski od
XX. OHRID
istoto selo e registrirana nekropola. Grobovi so
orientacija sever-jug se registrirani i vo nivite
na so`itelot Jon~e Pa{oski. Vo eden od grobovite
bile najdeni `elezni predmeti (kle{ti, dleta i
dr., spored V. Lahtov). Vo neposrednata blizina se
nao|a i mesnosta Crnica kade {to na prostorot od
nivata na Vojne Nikoloski se konstatirani
urnatini od starohristijanska crkovna gradba so
pogolemi dimenzii. Seto toa zboruva za mo}na doc-
noanti~ka naselba so zna~ajni javni i sakralni
gradbi. (V.M., P.K.)
Velme{ko Gradi{te, utvrdena naselba od bronze-
noto vreme. Se nao|a na 1,8 km vozdu{na linija se-
veroisto~no od seloto, na nekolku stotici metri
ju`no od Selce. Odnosniot prostor ima dva rida so
sedlest del me|u niv, so nadmorska viso~ina od
1.294 m. Na zapadnata strana se zabele`uvaat osta-
toci od tvrdinska suvoyidica vo dol`ina od 70-80
m. Povr{inski naodi nedostigaat najverojatno po-
radi golemata obrasnatost so vegetacija. (V.M.,
P.K.)
Vi{in Dol, utvrdena naselba i topilnica od doc-
noanti~koto vreme. Na 2 km isto~no od seloto ima
visok rid so zaramnet vrv na koj se za~uvani osta-
toci od temeli na bedem, a na povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. Vo podno`jeto na ridot, vo nivata na M.
Nedelkoski, osven fragmenti od keramika, se
sre}ava i zgura od topena `elezna ruda. (A.K.)
Gladnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2 km isto~no od seloto, levo od patot za se-
loto Bre`ani, po povr{inata na samiot Gladni~ki
trap se sre}avaat kamewa koi slu`ele za gradewe.
Zapadno od trapot, na prostorot od Iloski nivje se
zabele`uvaat dve izdol`eni gramadi od kamewa
(dol`ina okolu 30 m i {irina okolu 3-4 m) so
prisustvo na fragmenti od gradbena keramika. Pri
obrabotuvaweto na zemjata bile otkrivani bron-
zeni i `elezni predmeti i moneti od docno-
anti~kiot period. (V.M., P.K.)
Gorica, naselba od razvienoto srednovekovie. Se
nao|a na okolu 2 km zapadno od seloto, na potegot
me|u Grkopole i Velmej. Ova e vsu{nost najsever-
nata od trite „gorici“ − tumbi {to se protegaat na
ovoj prostor. Najsevernata ima zaramnet vrv koj,
spored ostatocite na grupacii kamewa po rabovi-
te, sigurno bil utvrden vo forma na nepravilen
krug so pre~nik od okolu 50 m. Po povr{inata na-
mesta se sre}avaat fragmenti od srednovekovni
kerami~ki sadovi. (V.M., P.K.)
Gorni Javorec, topilnica od docnoanti~koto vre-
me. Na 4 km isto~no od seloto, vo livadata na J.
Temjanovski, koja le`i na desniot breg na rekata
Javorec, se zabele`uvaat ostatoci od topena `e-
lezna ruda. (A.K.)
241
Gornopolsko Gradi{te, utvrdena naselba od rani-
ot sreden vek. Na okolu 2,5 km vozdu{na linija ju-
goisto~no od seloto, levo od me|uselskiot pat Vel-
mej-Bre`ani i zapadno od Jaore~ka Dolina ima
visok rid so nadmorska viso~ina od 1018 m. Na za-
ramnetiot vrv na ridot se gledaat ostatoci od be-
dem (osobeno na severnata i isto~nata strana) gra-
den od kamen i varov malter, {irok 1,25 m, a vo
vnatre{nosta ima ostatoci od osnovi na gradbi i
rasturen grade`en materijal. Vo severoisto~niot
del od gradi{teto se raskopani ostatoci od hris-
tijanski sakralen objekt so dimenzii od 9,50 x 5,50
m. Vo blizinata se zabele`uva i edna ~etvrtesta
prostorija (rezervoar za voda?) izdelkana vo kar-
pa, so dimenzii od 3,5 x 3,5 m. Po celiot prostor od
gradi{teto i po strmnite isto~ni i ju`ni padini
se sre}avaat fragmenti od srednovekovna kerami-
ka, tuli i pokrivni }eramidi. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1957, 83; Lahtov V., 1961, 52; Po~u~a
Kuzman N., 1988, 142; Kuzman P., Malenko V., 1992,
92. (V.M., P.K.)
Grama|e, nekropola od `eleznoto vreme. Se nao|a
na 1,5 km jugoisto~no od seloto, vo jugoisto~noto
podno`je na Pejkov Rid, levo od me|uselskiot pat
Velmej-Bre`ani za okolu 800 m, a od desnata strana
na Suvi Dol. Vo nivata na Serafim i Jordan Bo-
`inoski e konstatirana nekropola. Pri obrabotu-
vaweto bile otkrivani grupacii na kamewa i
fragmentirana keramika, koi se deponirani po za-
padniot rab na Suvi Dol i zapadnata me|a na niva-
ta kade {to i denes mo`at da se zabele`at. Vo bli-
zinata na ovoj prostor, vo nivata na Petre i ^edo-
mir Il~eski bil otkrien grob so konstrukcija od
bigorni plo~i, vo koj bila najdena toka za remen.
(V.M., P.K.)
Ivanova Livada ‡ Ikona, ranosrednovekovna crkva
i nekropola. Vo ju`niot del na imenuvanata niva,
koja le`i levo od patot Velmej-Le{ani, na 1 km ju-
gozapadno od seloto se nao|a zaramneta viso~inka
formirana od urnatini na crkovna gradba. Na nej-
zinata sredina stoi bigorna plo~a so dimenzii:
1,37 x 0,745 (0,685) x 0,11 m. Vo gorniot del e vdla-
bena polukru`na ni{a (0,23 x 0,18 x 0,03 m), pokraj
koja levo i desno e vdlaben natpis vo tri reda so
staroslovenski bukvi (vo transkripcija: PRIL...
RISTO GORGIO...). Svoevremeno plo~ata bila
del od nadgrobna kostrukcija. Naokolu se zabele-
`uvaat ostatoci od osnovata na gradbata.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 91. (V.M., P.K.)
Ikona ‡ Blato, ranosrednovekovna nekropola. Se
nao|a na 1,2 km jugoisto~no od seloto, desno od me-
|uselskiot pat Velmej-Bre`ani, jugoisto~no od
Kutlina. Pretstavuva zaoblena tumba, obrasnata
so borova {uma, so zaramneto plato na ~ija sredina
stoi ispravena plo~a od bigor so dimenzii od 1,75 x
0,80 x 0,20 m. Na sredinata od plo~ata {to e svr-
242
tena kon zapad ima izdelkan ramnokrak krst so
dol`ina i {irina od 0,23 m, a na drugata, svrtena
kon istok, vo gornata polovina ima izdlabena ~et-
vrtesta ni{a so dimenzii od 0,26 x 0,22 x 0,07 cm.
Plo~ata ovde e sekundarno upotrebena, a sigurno
bila del od grobna konstrukcija. Pretpostavkata e
deka na tumbata vsu{nost se protega nekropola ko-
ja verojatno bila vrzana za naselbata na lokalite-
tot Kutlina. (V.M., P.K.)
Kalu|erica, ranosrednovekovna nekropola. Se nao-
|a severozapadno od seloto, na padinite na ridot
{to se izdiga na okolu 500 m nad gorniot pat za se-
loto Sredore~e. Padinite se ogoleni pod atmos-
ferskoto vlijanie, taka {to svoevremeno se zabe-
le`uvale grobovi gradeni od bigoren kamen. Nekoi
od niv bile divo raskopani, a del od naodite se
otkupeni za Narodniot muzej vo Ohrid. Jordan i
Stefan Jolu{ i Kole Gabeloski vo svoite nivi
pri zemjodelskite raboti naiduvale na ~ove~ki
koski, a drugi `iteli nao|ale arheolo{ki materi-
jal (moneti i dr.). (V.M., P.K.)
Kutlina, naselba od neolitskoto, eneolitskoto,
bronzenoto i `eleznoto vreme i ranosrednovekov-
na nekropola. Se nao|a 1 km jugoisto~no (pove}e
ju`no) od seloto, desno od me|uselskiot pat Velmej
-Bre`ani (40 km severno od Ohrid). Pretstavuva
elipsovidna viso~inka − tumba, so pravec na prote-
gawe istok-zapad i e edna od nekolkute tumbi {to
se prostiraat jugoisto~no od seloto. Okolu niv
ima mo~uri{en teren so slabi izvori na kisela
voda, a ju`no paralelno so nivnoto protegawe te~e
Velme{ko-sredore~ka Reka. Tumbata Kutlina e
re~isi celosno raskopana zaradi eksploatacija na
travertin so koj obiluva celiot teren, i pokraj toa
{to u{te od 1953 godina e stavena pod Zakonot za
za{tita na spomenicite na kulturata. So terenska
prospekcija, rekognoscirawa i mikroistra`uva~-
ki arheolo{ki zafati e konstatirano deka se
raboti za kompleksen lokalitet kade {to se `ive-
elo i pogrebuvalo vo vremeto na praistorijata i vo
raniot sreden vek. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Ohrid.
Pa{i} R., 1957, 115; Lahtov V., 1957, 82; Lahtov V.,
1961, 39. (V.M., P.K.)
Manastiri{te, srednovekoven sakralen kompleks.
Na okolu 4 km vozdu{na linija isto~no od seloto,
okolu 2 km severoisto~no od lokalitetot Pisan
Kamen i na okolu 50 m levo od Jaore~ka Reka ima
zaramnet prostor so dimenzii od 100 x 30 m. Na sre-
dinata se zabele`uva gramada od kamewa so dimen-
zii od 20 x 10 m, a zapadnata strana obiluva so
kupi{ta kamewa koi iniciraat postoewe na urnat
ograden yid. Okolnostite zboruvaat za manastirski
kompleks.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
Oxa Bav~a, ranosrednovekovna nekropola. Vo seve-
rozapadniot kraj na seloto, pri kopaweto na teme-
XX. OHRID
li za zgradi za selskata zadruga, vo 1950 godina bi-
le otkrieni i uni{teni pove}e grobni konstruk-
cii so orientacija istok-zapad. U~esnicite vo ak-
cijata nao|ale stakleni belezici, bronzeni prste-
ni i dr. (spored V. Lahtov). Ovie konstatacii se
glavno potvrdeni so povr{inski belezi i svedo~e-
wa na pove}e `iteli od seloto. (V.M., P.K.)
Pa{ina Gorica, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Se izdiga severno od lokalitetot Bu~i{ta, se-
verno od me|uselskiot pat Grkopole-Ozdoleni, a
desno od patot Sredore~e-So{ani. Na padinata od
goricata, sproti Bu~i{ta, kako i vo profilot na
trapot {to pominuva pokraj nejzinoto ju`no pod-
no`je, se zabele`uvaat ostatoci od naru{eni grob-
ni konstrukcii. (V.M., P.K.)
Pette Dabje, nekropola od rimskoto i docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a na okolu 1 km jugoisto~no od
seloto, levo od me|uselskiot pat Velmej-Bre`ani,
na prostor koj formira blaga padina, a celiot
pretvoren vo obrabotlivi nivi i lozja. Vo nivata
na Sote Galaboski pri oraweto se otkrieni pove}e
arheolo{ki predmeti (`elezni no`evi, delovi od
uzdi, belezici, bronzeni obetki, stakleni sadovi i
kerami~ki fragmenti) koi pripa|ale na nekropola
so dolg kontinuitet na egzistirawe. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Pe{tera Jaorec, zasolni{te od paleolitskoto
vreme. Se nao|a na okolu 3,5 km vozdu{na linija is-
to~no od seloto, desno od Jaore~ka Reka, vo jugoza-
padnoto podno`je na Ilinska Planina. Vlezot ima
kalotest oblik ({irina 5 m i visina 7 m). Vna-
tre{nosta se ras~lenuva vo hodnici od koi prviot
e dolg okolu 35 m. So paleontolo{kite istra-
`uvawa se konstatirani ostatoci od 30 primeroci
na pe{terska me~ka (Ursus Spelaeus), so vremenska
pripadnost na gorniot pleistocen. Spored dose-
ga{nite soznanija, se pretpostavuva deka najve-
rojatno pe{terata bila naselena od paleolitski
lovci, a podocna, vo drugite arheolo{ki periodi,
bila koristena kako zasolni{te. Ova poslednovo e
konstatirano vrz osnova na podebelite sloevi od
pepel i fragmentirana keramika.
Gareski R., 1970; Malez M., 1979, 411, 413; Kuzman P.,
1993, 15. (V.M., P.K.)
Pisan Kamen, nekropola od `eleznoto vreme. Se
nao|a na okolu 3,5 km jugoisto~no od seloto, desno
pokraj Jaore~ka Reka i na okolu 300 m ju`no od lo-
kalitetot Pe{tera Jaorec. Vrz osnova na eden
slu~aen naod ‡ zlatna spiralna belezica so zavr-
{oci vo oblik na zmiski glavi, od `itel na seloto
Bre`ani, se pretpostavuva deka ima tragi od nek-
ropola. (V.M., P.K.)
Popov Dol, nekropola od docnoanti~koto vreme i
raniot sreden vek. Se nao|a na okolu 300 m severo-
zapadno od seloto, zapadno od lokalitetot Kalu|e-
rica, nad gorniot me|uselski pat Velmej-Sredore-
XX. OHRID
~e. Na zapadnata strana na ridot (niva na Ilo Pa-
{oski, spored V. Lahtov) bile otkrieni pove}e
grobovi gradeni od bigoren kamen. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od docnoanti~ki i rano-
srednovekovni kerami~ki sadovi. Ovie grobovi i
grobovite od lokalitetot Kalu|erica najverojatno
ñ pripa|aat na ista naselba koja bi trebalo da se
nao|a vo neposrednata blizina. (V.M., P.K.)
Seli{te Jaorec, naselba od razvieniot i docniot
sreden vek. Se nao|a na okolu 3 km jugoisto~no od
seloto, zagraden so mestata so toponimite Ba~ili-
{ta (istok), Jaore~ka Reka (zapad), Kozica (sever)
i dolinata Zavoj (jug). Zaramnetiot teren na rides-
tiot prostor denes e zapu{ten i obrasnat. Na dve
mesta se zabele`uvaat gramadi od kamewa, a na ed-
no mesto yid.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
Selce, naselba od razvienoto srednovekovie. Na
prostorot na prevojot me|u Velme{koto Gradi{te
ju`no i planinata Blizna severno, oddale~en 2 km
vozdu{na linija severoisto~no od seloto, se zabe-
le`uvaat pove}e gramadi kamewa i urnatini od yi-
dovi. (V.M., P.K.)
Skala, ranosrednovekovna naselba i nekropola.
Pretstavuva rit~e oddale~eno okolu 5 km ju`no od
seloto, koe se izdiga ju`no od patot Le{ani-Bre-
`ani. Na padinata severno i zapadno od ovoj pat se
zabele`uvaat grupi od bigorni kamewa koi najve-
rojatno pretstavuvaat grobovi. Po povr{inata ima
fragmentirana srednovekovna keramika i frag-
menti od `elezna zgura. Vo severozapadniot kraj na
dolinata Skala, na okolu 100 m zapadno od spome-
natiot pat se zabele`uvaat ostatoci od rasturena
grobnica so orientacija istok-zapad, dolga 3 m,
{iroka 2 m i so {irina na za~uvaniot yid 0,60 m.
Na okolu 30-40 m isto~no od grobnicata povr{i-
nata obiluva so gradbena i pokrivna keramika.
Skala denes se identifikuva i so lokalitetot Srp-
nica. (V.M., P.K.)
Skala, topilnica od docnoanti~koto vreme. Na ed-
na niska terasa oddale~ena okolu 3 km isto~no od
seloto, vo neposrednata blizina na izvorot Suvi
Dol ima golemo koli~estvo zgura od topena `e-
lezna ruda so hemiski sostav: Fe 52,81. (A.K.)
Sredna Gorica, ranoslovenska nekropola. Se nao|a
na 2,2 km zapadno od seloto, na potegot me|u Gorno -
Pole i Velmej, na srednata od trite „gorici“ − tu-
mbi, {to se protegaat na ovoj prostor. Spored V.
Lahtov, po zapadnata padina se zabele`uvale osta-
toci od pogolem broj rastureni grobni konstruk-
cii od bigorni kameni plo~i, so orientacija istok
-zapad. Od sopstvenikot na nivata (Zlate Naumoski
od Velmej) vo 1953 godina bilo otkupeno kerami~ko
sat~e so vremenska pripadnost na docnata antika.
Pri kopaweto na edna mala kontrolna sonda vo
243
1957 godina V. Lahtov otkril razurnat grob i vo
nego zlaten prsten. Denes prostorot e obrasnat so
treva, a od grobnite konstrukcii nema vidlivi
tragi.
Lahtov V., 1961, 53. (V.M., P.K.)
Crkvi{te, ranosrednovekovna crkva i nekropola.
Le`i vo mesnosta Krap~in Dol, me|u Ogranxo Li-
vada i Alibexica, desno od patot za seloto Bre`a-
ni, na okolu 3,5 km vozdu{na linija jugoisto~no od
seloto. Ovde verojatno bila podignata crkva koja
podocna e prese~ena so poroite na trapot {to se
spu{ta od mesnosta Sliva. Na levata strana od tra-
pot se zabele`uvaat pogolemi kamewa vo grupi, a
samiot prostor izgleda kako ve{ta~ki sozdadena
tumbi~ka ‡ gramada. Ju`no od ovaa gramada se zabe-
le`uvaat grobni konstrukcii od kameni plo~i i
positni kamewa. Vo nivata na David Atanaskoski
od Velmej, nedaleku jugoisto~no od ovoj prostor e
raskopan grob i e otkriena srebrena obetka od H
-XII vek. (V.M., P.K.)
[ivlica, ranosrednovekovna crkva. Na okolu 100
m severozapadno od seloto, severno od lokalitetot
Popov Dol, nad gorniot me|uselski pat Velmej-
Sredore~e ima po{umena ridesta padina na koja se
nao|aat ostatoci od urnata crkva. Se zabele`uvaat
kupi{ta od grade`en materijal, so pravec na pro-
tegawe sever-jug (devijacija severoistok-jugozapad), a
so vkupni dimenzii od 20 x 6 m. Apsidalnata oznaka
se nao|a vo isto~niot del od ju`nata polovina na
urnatinata. Ova najverojatno e vo vrska so nasel-
bata i grobi{tata od Popov Dol i Kalu|erica.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 91. (V.M., P.K.)
9. VOLINO
Sv. Kliment, nekropola od rimskoto vreme. Vo se-
verozapadniot del na seloto, vo dvorot na Nikola
Spiroski i vo neposrednata okolina, na krajot na
minatiot vek bile otkrieni dve nadgrobni plo~i
so gr~ki natpisi, koi podocna od strana na N. Vu-
li} bile preneseni vo Arheolo{kiot muzej vo Skop-
je. Vo dvorot na sopstvenikot se gledaat mermerni
plo~i, fragmenti od kerami~ki sadovi, obraboten
bigor i drugo. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Ohrid i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
VuliÊ N., Sp. LXXI, 255-256. (V.M., P.K.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekropola. De-
ne{nata crkva Sv. Nikola se nao|a vo jugoisto~ni-
ot del na seloto, na okolu 60-70 m levo od patot za
seloto Trebeni{ta. Spored podatocite na V. Lah-
tov, bila izgradena vrz temeli na postara crkva
(XIV vek) okolu koja se prostirala nekropola. Pri
kopaweto na dupki za pravewe na bazen za frlawe
na krstot, ju`no od crkvata bil otkopan grob od koj
kamewata i koskite bile rasfrleni po povr-
{inata. (V.M., P.K.)
244
Stari Grobi{ta, ranosrednovekovna nekropola. Se
nao|a na severoisto~niot kraj na seloto, na po-
~etokot od kanalot na rekata Sateska. Pri vr{ewe
na iskopi bile otkrivani i uni{tuvani grobovi so
grobni prilozi od bronza i staklo, me|u koi imalo
i dva prstena so vremenska pripadnost na XII vek
(spored V. Lahtov). (V.M., P.K.)
10. VRBJANI
Nivi{ta, srednovekovna naselba so nekropola. Se
nao|a na okolu 1 km severno od seloto, na bregot
jugoisto~no od dene{nata crkva Sv. Petka, i pret-
stavuva prostor so obrabotlivi nivi. Namesta po
povr{inata se zabele`uvaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, a do neodamna postoele i temeli od
stanbeni objekti. Sopstvenicite na nivite nao|ale
raznovidni predmeti od `elezo i srebro. (V.M.,
P.K.)
Crkvi{te − Petr~ani, srednovekovna crkva so nekro-
pola. Se nao|a na okolu 3 km isto~no od seloto. Vo
centralniot i isto~niot kraj na terenot se zabe-
le`uvaat grobni konstrukcii od pogolemi kameni
plo~i i ostatoci od temeli na mal crkoven objekt
graden od kr{en kamen, bigor i malter.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 95. (V.M., P.K.)
11. GODIVJE
Vojo, srednovekovna naselba. Se nao|a na okolu 5
km zapadno od seloto, na mestoto kade {to Godiv-
ska Reka svrtuva kon jugozapad. Mesnosta go nosi
nazivot Dolno Vojo i e obrasnata so gusta {uma.
Po povr{inata od dvete strani na patot {to vodi
kon Gorno Vojo se zabele`uvaat urnatini od grad-
bi, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi. Spored
predanieto, `itelite od ovaa naselba go naselile
seloto Godivje. (V.M., P.K.)
Gorica, srednovekovni crkvi. Lokalitetot ‡ tum-
ba, se nao|a na okolu 3 km jugoisto~no od seloto i
desno od me|uselskiot pat Godivje-Slivovo. Vo
centralniot del na zaramnetiot vrv se zabele`u-
vaat urnatini od dve crkvi. Spored osobenostite,
ednata e bez mo`nosti za definirawe na formata,
no e postara, a drugata, gradena podocna, ima for-
ma na ednokorabna gradba so polukru`na apsida.
Vo blizinata se zabele`uvaat grobni konstrukcii
so orientacija zapad-istok. Spored postarite `i-
teli od seloto, crkvite bile posveteni na sv. Var-
tolomej.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 94. (V.M., P.K.)
Kula, opidum od docnoanti~koto vreme. Se nao|a na
okolu 1,5 km jugozapadno od seloto, na zapadniot
dominanten vrv od izdol`eniot rid {to se protega
ju`no od seloto, me|u Godivska Reka na sever i re-
XX. OHRID
kata @mernica na jug. Spomenatiot vrv pretsta-
vuva utvrdeno mesto so ostatoci od bedem graden od
kr{en kamen i varov malter. Po povr{inata se
zabele`uvaat fragmenti od gradbena i sadova ke-
ramika.
Mikul~i} I., TIR, 57; Mikul~i} I., 1986, 115. (V.M., P.K.)
Sv. Spas ‡ Crkvi{te, srednovekovna sakralna gradba.
Na okolu 1 km desno od patot za seloto Vrbjani
postojat indicii {to upatuvaat na trikonhalna
sakralna gradba. Na terenot dominiraat visoki
mnoguletni dabje.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 94. (V.M., P.K.)
Trumeni Gumewa, srednovekovna crkva. Se nao|a na
severoisto~niot kraj od seloto. Na mestoto na os-
novnoto u~ili{te i vo negoviot dvor, pri grade-
weto na u~ili{teto bile otkrieni ostatoci od ma-
la crkvi~ka i pove}e grobni konstrukcii so orien-
tacija istok-zapad.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 94. (V.M., P.K.)
^erenec, naselba od neolitskoto vreme. Toa e tum-
ba {to se nao|a okolu 1 km isto~no od seloto. Po
zaramnetata povr{ina na vrvot od tumbata se zabe-
le`uvaat fragmenti od ku}en lepe` i od kerami~-
ki sadovi, no`iwa i drugi orudija od kremen.
Pa{i} R., 1957, 115-121. (V.M., P.K.)
12. GORENCI
Gorenci, vila rustika od rimskoto vreme. Na 1 km
jugozapadno od seloto i severoisto~no od nekropo-
lata Trebeni{ta bile konstatirani ostatoci od
gradba so sistem za zatopluvawe.
Vuli¢ N., Sp. LXXVII, 89. (V.M., P.K.)
XX. OHRID
Pust Manastir, ranosrednovekovna crkva. Se nao|a
okolu 1 km isto~no od seloto, na sredinata na
zapadnite viso~ini na Vi{ovska Planina. Na malo
zaramneto plato se zabele`uvaat ostatoci od mala
sakralna gradba − grupacii na kamewa, bigor i
fragmenti od pokrivni }eramidi. Spored preda-
nieto kaj `itelite, na ovoj prostor se nao|al go-
lem manastirski kompleks u{te pred doa|aweto na
Turcite. (V.M., P.K.)
Tigari, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km sever-
no od seloto, pod patot {to vodi za Trebeni{ko
Kale, vo nivite na familiite Jajovski i Asenov-
ski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i mno`estvo grade`en materijal. (V.M.,
P.K.)
Trebeni{ta ‡ Suva ^e{ma, Tri ^equsti, Vrtuqka,
nekropola od `eleznoto vreme. Na trite lokacii
{to le`at na okolu 1,5 km ju`no od seloto Tre-
beni{ta, a na okolu 200 m isto~no od severniot
kraj na pistata na Ohridskiot aerodrom e otkrien
golem broj grobovi od t.n. nekropola Trebeni{ta.
So arheolo{kite iskopuvawa od 1918 godina, pa so
prekin do 1972 godina se otkrieni vkupno 56 grob-
ni konstrukcii, me|u koi prvite 13 groba se is-
klu~itelno bogati so mnogubrojni prilozi i se na-
re~eni „kne`evski“, a ostanatite imaat poskromen
groben inventar i se nazna~eni kako „siroma{ni“.
So najnovite arheolo{ki iskopuvawa e kon-
statirano deka vo nekropolata se vr{eni pogre-
buvawa od krajot na VII do krajot na IV vek ili do
krajot na III vek pred n.e., so akcent na krajot na VI i
na po~etokot na V vek pred n.e., od koga potek-
245
 Trebeni{ta ‡ Suva ^e{ma ‡ Tri ^equsti ‡ Vrtuqka, s. Gorenci. ‡ Nekropola od VII-IV vek pred n.e.
nuvaat „kne`evskite“ grobovi. Pove}e grobovi bi-
le otkrieni vo tekot na voenite operacii i pri iz-
gradbata na patot Ohrid-Ki~evo od strana na bu-
garskite vojnici vo proletta na 1918 godina, potoa
pri iskopuvaweto vo 1918 godina pod rakovodstvo
na K. [korpil. Iskopuvawata od 1930 do 1934 godi-
na se pod rakovodstvo na N. Vuli}, iskopuvawata
vo 1953/54 od strana na V. Lahtov i J. Kastelic i vo
1972 godina pod rakovodstvo na V. Malenko. Naodi-
te od iskopuvawata se ~uvaat vo Arheolo{kiot mu-
zej vo Sofija, vo Narodniot muzej vo Belgrad i vo
Zavodot i muzej vo Ohrid.
Filow B., Schkorpil K., 1927; Vasi¢ M., 1928; Vuli¢ N.,
1932; Vuli¢ N., Sp. LXXVI, 1-31; Filov B., 1932/33,
365-370; Filov B., 1934, 428; Vuli¢ N., Sp. XCVIII,
269; Koro{ec J., 1953, 91-101; Popovi} Lj., 1956; Lahtov
V., Kastelic J., 1957, 5-58; Malenko V., 1975, 133-
153; Kuzman P., 1985. (V.M., P.K.)
13. GORNO LAKO^EREJ
Gorica, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na tumbata {to se spu{ta kon poleto, oddale~ena
500 m severoisto~no od seloto, po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
246
vi, grade`en materijal i drugo. Vidlivi se i teme-
li od gradbi yidani od kr{en kamen i varov malter.
Na zapadnata strana na tumbata selanite otkrile
grobovi gradeni od teguli − tip „na dve vodi“.
(V.M., P.K.)
Polica, srednovekovna naselba. Na 1 km severoza-
padno od seloto, na krajnata tumba od mesnosta ]e-
rija, na zaramneto plato, porano obrabotuvano a
denes po{umeno, se gledaat ostatoci od yidovi gra-
deni od kr{en kamen i varov malter. Po povr{ina-
ta na platoto se sre}avaat fragmenti od pokrivni
}eramidi i drug grade`en materijal. (V.M., P.K.)
Saloko Livada, srednovekovna nekropola. Vo niva-
ta na \ore, Nikola i Pere Kostoski, koi se na 250
m severno od seloto i 800 m jugozapadno od lokali-
tetot Gorica, se otkrieni kameni plo~i od grobni
konstrukcii, kako i fragmenti od kerami~ki sado-
vi. (V.M., P.K.)
]erija ‡ Dol~iwa, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1,5 km severozapadno od seloto ima tumba
{to dominira nad okolinata. Vo nejziniot sredi{-
ten del ima zaramneta povr{ina na koja K. Sandre-
XX. OHRID
ski so zemjodelskite raboti otkril temeli od ob- rid-Dolno Lako~erej, do mostot na Koselska Reka
jekti. (V.M., P.K.) slu~ajno e otkriena `enska statua od bel mermer,
visoka 0,80 m, koja denes se ~uva vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje. Isto taka, od ovoj lokalitet
14. GORNO SREDORE^E poteknuvaat mermerna baza i mermerno steblo od
stolb koi se nao|aat vo dvorot na selskata crkva
Zlastrana, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
Sv. Nedela.
na okolu 500 m severoisto~no od seloto, na prostor
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 107, br. 258. (V.M., P.K.)
koj pretstavuva blaga padina vo ju`noto podno`je
na planinata Zlastrana, zafa}aj}i go vsu{nost
severniot del od Sredore~ko Pole koe e zagradeno
so planinski masivi. Na povr{ina od 3800 m2 e
konstatirana naselba od raniot neolit. Vo 1988 go-
dina Zavodot i muzej od Ohrid izvr{il pomali
arheolo{ki istra`uvawa.
Pa{i} R., 1957, 115; Kuzman P., 1990, 35-50. (V.M.,
P.K.)

Sv. Bogorodica, crkva i nekropola od razvienoto

srednovekovie. Se nao|a na 500 m severno od selo-
to. Selskata crkva, izgradena vo 1936 godina, e po-
dignata vrz temelite od postara crkovna gradba.
Okolu nea se zabele`uvaat srednovekovni grobni
konstrukcii od kameni plo~i so orientacija istok-
zapad. (V.M., P.K.)

15. DOLNO LAKO^EREJ

Banik, nekropola od rimskoto vreme. Na padinata
vo zapadniot del na seloto se otkrieni grobovi so
orientacija istok-zapad. Vo grobovite, spored ka-
`uvaweto, `itelite nao|ale stakleni sadovi.
(V.M., P.K.)
Vasili~ki Grobi{ta, ranosrednovekovna nekropo-
la. Se nao|a na okolu 200-300 m severno od lako~e-
rejskoto Gradi{te (na raskrsnicata od starite
me|uselski pati{ta). Na prostorot se zabele`uva-
at pogolemi kameni plo~i so orientacija istok-za-
pad koi sekako pretstavuvaat slovenski grobi{ta.
(V.M., P.K.)
Gradi{te, naselba od bronzenoto vreme. Na 2 km
zapadno od seloto ima tumba so dominantna polo`- Lak ‡ Predikamnica, s. Dolno Lako~erej. ‡ Devoj~e so gulab,
ba. Na nejziniot zaramnet del, koj ima elipsoviden nadgrobna statua od III vek
oblik, razvle~en vo pravec istok-zapad, pri kopa-
weto na rovovi se isfrleni na povr{inata frag- Sv. Nedela, naselba i nekropola od rimskoto vre-
menti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen i me. Vo neposrednata blizina na crkvata, vo bav~ata
koska. na V. Todoroski se otkrieni yidovi gradeni od kr-
Grbi¢ M., 1954, 112. (V.M., P.K.) {en kamen i varov malter. Pri kopaweto na teme-
lite na crkvata bile otkrieni pove}e grobovi. Na
Dujgas, naselba od rimskoto vreme. Vo lozjeto na J. ju`nata fasada e vgradena kamena plo~a so natpis.
Grozdanoski, koe le`i na okolu 100 m severois- Vuli¢ N., Sp. LXXI, 107, br. 257. (V.M., P.K.)
to~no od seloto, se otkrieni delovi od hipokaust
koi upatuvaat na postoewe na termi. Vo lozjeto na
K. Manoski se otkrieni ostatoci od gradbi, a po 16. EL[ANI
povr{inata ima gramadi od kamewa, fragmenti od
pitosi i kerami~ki sadovi. (V.M., P.K.) El{ani, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 9
km od Ohrid kon Sv. Naum, od levata strana na pa-
Lak ‡ Predikamnica, naselba od rimskoto vreme.
tot, pod seloto, pri kopaweto na kanalot za vodo-
Na vlezot od seloto, neposredno pokraj patot Oh-
vod vo nivata na Tome Pavleski bile otkrieni po-

XX. OHRID
247
ve}e grobovi gradeni od teguli ‡ tip „na dve vodi“.
(V.M., P.K.)
Kupejnca, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 8,5
km od Ohrid kon Sv. Naum, od levata strana na pa-
tot, a jugoisto~no od avtokampot Ele{ec, na loka-
ciite 31, 32 i 33 se konstatirani arhitektonski
ostatoci najverojatno od sakralen objekt. Yidovite
se gradeni od kr{en kamen i varov malter. Na po-
vr{inata se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki grade`en materijal. (V.M., P.K.)
17. ZLESTI
Gradi{te, naselba od bronzenoto vreme. Na 2 km
isto~no od seloto ima visok rid so dominantna po-
lo`ba na koj se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, ra~no izraboteni i so gruba faktura. (V.M.,
P.K.)
Sv. Bogorodica Pre~ista ‡ Ra{tani, starohristi-
janska bazilika i srednovekovna crkva so nekropo-
la. Na okolu 2 km jugozapadno od seloto i na okolu
400 m desno od patot kon seloto Botun ima blaga
padina na koja se gledaat urnatini od crkva koja
`itelite ja vikaat Sv. Bogorodica Pre~ista. Crk-
vata e trikonhalna, so narteks i egzonarteks, kako
i so dve pomali prostorii − aneksi, koi se nao|aat
severozapadno od severnata i jugozapadno od ju`na-
ta konha. Najgolemata dol`ina na crkvata e 17 m, a
{irinata 9 m. Gradena e od kr{en kamen i varov
malter, na oddelni mesta so tuli. [irinata na yi-
dovite iznesuva 0,90 m, a najgolemata za~uvanost e 2
m, i toa na severniot aneks. Po yidovite vo vnat-
re{nosta na crkvata se smesteni pove}e mermerni
menoa, bazi so ornamenti, fragmenti od stolbovi,
mermeren prag, site upotrebeni kako spolii. Me|u
niv ima i edna ara so natpis {to e ne~itliv. Ovie
podatoci uka`uvaat deka ovaa crkva e podignata
vrz temeli od starohristijanska bazilika. Jugoza-
padno od nea se gledaat golemi kameni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Koco D., 1966, 93; Miqkovi} Pepek P., 1985, 67.
(V.M., P.K.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva so nekropola. Se
nao|a vo seloto, severno vedna{ do crkvata Sv.
\or|ija. Dene{nata crkva e izgradena vrz temeli
od postara gradba, koja mu pripa|ala na staroto se-
lo Leski. Vo neposrednata blizina, pri izgradbata
na transformator se otkrieni pogolemi kameni
plo~i − grobni konstrukcii.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 81. (V.M., P.K.)
Strai{ta, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Se nao|a na okolu 700 m severozapadno od seloto.
Pretstavuva izdol`en rid vo polo`ba severois-
tok-jugozapad, so nadmorska viso~ina od 894 m. Na
248
vrvot e zaramnet, a okolu zaramnetoto plato se za-
bele`uvaat ostatoci od suvoyidica so {irina od
1,80 m koja formira elipsovidno utvrduvawe. Po
povr{inata ima fragmenti od praistoriski kera-
mi~ki sadovi.
Malenko V., 1983, 135-136. (V.M., P.K.)
18. IZDEGLAVJE
Zglavinica ‡ Staro Selo, srednovekovna crkva i
nekropola. Se nao|a na okolu 2 km severozapadno
od seloto. Ja zafa}a padinata na niskiot greben
{to se spu{ta kon leviot breg na rekata Sateska.
Vo severozapadniot del se nao|aat ostatocite od
dvokonhalnata crkva Sv. Nikola, a vo ju`niot del
na lokalitetot se protega nekropolata. Vo bugar-
skata i vo makedonskata literatura se identifiku-
va so Glavenica, Svetiklimentovoto vtoro dejnos-
no mesto.
Tomovski K., 1954, 23; MiÔtev K., 1962, 5-6; Kuzman
P., Malenko V., 1992, 93. (V.M., P.K.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Se nao|a vo
zapadniot del na seloto. Na prostorot se zabele-
`uvaat urnatini od srednovekovna crkva, gradena
od obraboteni i amorfni kamewa vo kombinacija
so fragmenti od gradbena keramika. Okolnostite
zboruvaat deka crkvata bila obnovuvana vo doc-
niot sreden vek.
Grbi¢ M., 1954, 124; Kuzman P., Malenko V., 1992,
93. (V.M., P.K.)
Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva i nekropola.
Dene{nata crkvi~ka Sv. Dimitrija se nao|a na
okolu 3 km severozapadno od seloto, na desnata
strana na rekata Sateska. Podignata e vo 1928 go-
dina vrz temelite od postara crkva od koja vo nova-
ta se upotrebeni dve menoa. Severno od crkvata, a
isto~no od dene{nite grobi{ta, se za~uvani stari
grobovi.
Tomovski K., 1954, 23; Kuzman P., Malenko V., 1992,
81. (V.M., P.K.)
19. KOWSKO
Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto
vreme. Na okolu 1,5 km severozapadno od seloto, a
isto~no od hotelot Metropol ima dominanten vi-
sok rid so zaramneto plato na koe se zabele`uvaat
ostatoci od tvrdina. (V.M., P.K.)
Malo Kowsko, srednovekovna naselba. Vo nivite
{to se nao|aat na severniot kraj na seloto se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno`es-
tvo grade`en materijal. (V.M., P.K.)
XX. OHRID
 20. KOSEL
Gorna Gorica, srednovekovna nekropola. Zapadno
od seloto, na granicata so atarite na selata Vapi-
la i Gorno Lako~erej se nao|aat nivite na M. Mi-
levski od seloto Vapila. Vo 1959 godina, pri sade-
weto na lozja se otkrieni pove}e grobovi gradeni
od kameni plo~i i so orientacija istok-zapad. Vo
niv bile najdeni stakleni belezici i drugi prilo-
zi koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1961a, 47. (V.M., P.K.)
Gradi{te, utvrdena naselba od bronzenoto vreme.
Severoisto~no od seloto, nad selskite ku}i, od des-
nata strana na patot za Resen se izdiga rid so
zaramnet vrv na koj po rabovite mo`at da se sledat
tragi od utvrduvawe. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi so gruba faktura,
ra~no izraboteni.
Grbi¢ M., 1954, 113. (V.M., P.K.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Seve-
roisto~no od seloto, sproti koselskoto Gradi{te
ima mal rid na koj se nao|a kapela posvetena na sv.
Ilija. Bila podignata vrz temeli od postar sakra-
len objekt. Okolu kapelata ima grobovi od kameni
plo~i so orientacija zapad-istok. (V.M., P.K.)
Sv. Jovan, srednovekovna crkva i nekropola. Se na-
o|a severoisto~no od seloto, na desniot breg na
Koselska Reka. Pri obrabotuvaweto na nivite bi-
le otkrieni i rastureni pove}e grobovi, kako i
ostatoci od gradba. Najverojatno se raboti za osta-
toci od crkva po koja lokalitetot go nosi imeto.
Od grobovite poteknuvaat tri stakleni i edna
bronzena belezica, koi denes se ~uvaat vo Zavodot
i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1957, 78-80; Lahtov V., 1961, 47; Babi} B.,
1974, 28, 46, 51. (V.M., P.K.)
Sred selo, nekropola od helenisti~koto vreme. Na
severozapadniot del od seloto, vo dvorot i nepos-
redno okolu ku}ata na Klime Apoleski bile ot-
krieni pove}e grobovi so bogati prilozi. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1959, 43. (V.M., P.K.)
Crkvata, srednovekovna nekropola. Vo centarot na
seloto, od desnata strana na patot za Resen, pri iz-
gradbata na patot, na dlabo~ina od 1 m bile ot-
krieni temeli od stanbeni objekti so ogni{ta. Bil
najden i srednovekoven nakit. (V.M., P.K.)
21. KURATICA
Gorno Selo − Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva
i nekropola. Na 1 km severoisto~no od seloto, pok-
raj patot za Mazator ima kapela gradena od kamen i
kal. Vo neposrednata blizina se gledaat temeli od
stara ednokorabna crkva i okolu nea ostatoci od
XX. OHRID
kameni plo~i od grobovi so orientacija istok
-zapad. (V.M., P.K.)
Kuli{ta, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Pome|u tretiot i ~etvrtiot kilometar pokraj
patot Prentov most-Kuratica se izdiga visok rid
so zaramnet vrv, izdol`en vo pravec sever-jug i so
povr{ina od 150 x 200 m. Po rabovite na platoto se
zabele`uvaat ostatoci od temeli na bedem graden
od obraboten i kr{en kamen vrzan so varov malter,
a vo negovata vnatre{nost temeli od pomali
gradbi. Na povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i pitosi. Spored ka`uvaweto na
`itelite, bile nao|ani moneti koi na ednata stra-
na gi imale bukvite „M“ i „K“. (V.M., P.K.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Na 2,5 km za-
padno od seloto se nao|a mala tumba so zaramnet
vrv, so povr{ina od 35 x 15 m, na koj se gledaat os-
tatoci od sakralen objekt. (V.M., P.K.)
Trno Seli{te ‡ Anoite, srednovekovna naselba.
Na okolu 2 km severozapadno od seloto ima prostor
so povr{ina od 200 x 80 m na koj ima gramadi od
grade`en materijal, a se zabele`uvaat i temeli od
yidovi gradeni od kamen i varov malter. (V.M., P.K.)
]ule ‡ Gradi{te, srednovekovna kula. Na zaram-
netoto plato od ridot {to se izdiga isto~no od se-
loto i severoisto~no od lokalitetot Kuli{ta se
gledaat ostatoci od urnati yidovi koi vo osnovata
formiraat polukrug. Najverojatno stanuva zbor za
osamen utvrden objekt − kula za nabquduvawe. (V.M.,
P.K.)
22. LAKTIWE
Gradi{te, opidum od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na okolu 2 km ju`no od seloto i severno od pa-
tot {to vodi kon planinata Zajgazica. Se prostira
na zaramneta padina po ~ija povr{ina se zabele`u-
vaat ostatoci od tvrdinski yid i fragmenti od grad-
bena i sadova keramika.
Mikul~i} I., 1986, 115. (V.M., P.K.)
Manastir, srednovekovna naselba i crkva. Se nao|a
na okolu 8 km zapadno od seloto i 3 km isto~no od
Radomirska Reka, preku vrvot Slavej, na mala pa-
dina koja denes e obrasnata so gusta vegetacija. Na
prostorot se zabele`uvaat urnatini od gradba −
crkva so krstovidna osnova. Severno od ovoj prostor,
terenot upatuva na postoewe na mala naselba.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 93-94. (V.M., P.K.)
Mega, srednovekovna naselba. Se nao|a na okolu 3
km jugozapadno od seloto i levo od patot za plani-
nata Zajgazica. Na prostorot obrasnat so {uma se
zabele`uvaat urnatini od gradbi gradeni od kamen
i kal, fragmenti od kerami~ki sadovi i zgura od
topeno `elezo. (V.M., P.K.)
249
 23. LESKOEC
Belio, srednovekovna naselba. Na 1,5 km isto~no
od seloto, vo nivata na semejstvoto Bakreski se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i yidovi od objekti. (V.M., P.K.)
Gorica, naselba od neolitskoto, bronzenoto i doc-
noanti~koto vreme i srednovekovna nekropola. Na
okolu 5 km severoisto~no od Ohrid, od desnata strana
na patot za Resen ima mal rid so zaramneta povr-
{ina od 500 x 150 m na koja se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi so razli~na vremenska
pripadnost. So vadeweto na kamen varovnik, od koj
se pe~e var, selanite otkopale pove}e grobovi vo
koi na{le nakit od bronza. Vo severoisto~niot
kraj na tumbata, bile otkopani drugi grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i, a vo eden bil najden
bronzen krst. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Ohrid.
Lahtov V., 1961a, 57-62. (V.M., P.K.)
Lele{nica, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na severozapadniot kraj na seloto, vo nivite i bav-
~ite, a denes i varnici, na dlabo~ina od 1,5 m e
otkrien grob graden od mermerni plo~i. Vo nego
imalo dva ~erepa i koski od dolni ekstremiteti, a
od prilozi edna mala bronzena moneta. Na ovoj
prostor me{taninot Naum Bazgaloski na{ol kera-
mi~ki sad − grne so tri dr`alki. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
stariot del na seloto, vo podno`jeto na planinata
Petrino e za~uvana ednokorabna crkvi~ka od XV
vek i okolu nea nekropola. (V.M., P.K.)
Sv. Petkina Niva, nekropola od rimskoto vreme.
Na okolu 3 km severoisto~no od seloto, vo nepos-
rednata blizina na raskrsnicata Leskoec-Star
Leskoec-Velgo{ti, so zemjodelskite raboti sela-
nite otkopale i uni{tile pove}e grobovi. Vo eden
grob bile najdeni dva kerami~ki sada i edna bron-
zena moneta. Eden od sadovite se ~uva vo Zavodot i
muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Sv. Spas ‡ Voznesenie, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Na severoisto~niot kraj od staroto selo
Leskoec, a na okolu 3,5 km severoisto~no od Ohrid
ima ednokorabna gradba so pravoagolna osnova, pros-
trana apsida i polukru`en svod, podignata vo 1426
godina. Okolu nea se prostira nekropola so grobo-
vi gradeni od kameni plo~i, so orientacija zapad-
istok.
Kora¢ V., 1951, 217-220; Qubinkovi¢ R., 1951, 193-
216; Suboti¢ G., 1980, 93-104; Nikolovski A., ]or-
nakov D., Balabanov K., 1980, 275. Grozdanov C.,
1983; Grozdanov C., 1990. (V.M., P.K.)
250
Sred selo, naselba od neolitskoto vreme. Vo sta-
roto selo Leskoec, koe denes e celosno napu{teno,
vo 1954 godina selanecot Dimko Kozalevski pri
oraweto na nivata na{ol pogolema strelka od kre-
men, koja na zadnata strana bila aglesto pro{ire-
na. (V.M., P.K.)
24. LE[ANI
Gradi{te, utvrdena naselba od bronzenoto vreme.
Se nao|a na 2 km (vozdu{na linija) severoisto~no
od seloto, na dominantniot poteg od planinata {to
se protega me|u Le{ani i Velmej vo pravec seve-
roistok-jugozapad. Na zaramnetiot vrv se zabele-
`uvaat pove}e gramadi od kamen, kako i ostatoci
od dva yida terasesto postaveni, koi formiraat
elipsoviden prostor. Na ju`nata strana od zaram-
netoto plato se zabele`uvaat ostatoci od yid so
{irina od 1,70 m. Povr{inata na terenot e kar-
pesta kako posledica na izlokanosta od atmosfer-
skite vlijanija. Retko se sre}avaat fragmenti od
keramika. (V.M., P.K.)
Dumejn~ka Gorica, naselba od neolitskoto vreme.
Se nao|a severozapadno od seloto, na okolu 500-700
m jugozapadno od krstosnicata Le{ani-Velmej-
Grkopole. Pretstavuva izdol`en rid na ~ij zaram-
net sedlest del, na prostorot od nekolkute nivi na
`itelite od seloto ima fragmenti od neolitska
keramika. (V.M., P.K.)
Sv. Atanasij, srednovekovna crkva i nekropola. Se
nao|a na okolu 300 m severno nad seloto, na zaram-
netoto plato od ridot. Na prostor od 8 x 8 m se na-
yira osnova od sakralna gradba. Ju`no od ovoj pros-
tor se zabele`uvaat pogolemi kameni plo~i koi
pretstavuvaat srednovekovni slovenski grobovi.
Na sredinata na prostorot denes stoi obele`je
„ikona“ izgradena od kameni plo~i, najverojatno
izvadeni od grobnite konstrukcii.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 91. (V.M., P.K.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva. Se nao|a vo
jugozapadniot del od seloto. Ovaa dene{na mala ed-
nokorabna crkvi~ka e izgradena vrz temeli od pos-
tara crkva okolu koja se prostirala nekropola.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 81. (V.M., P.K.)
Sv. Petar, ranosrednovekovna crkva i nekropola.
Se nao|a na okolu 100 m isto~no od seloto, na se-
vernoto podno`je na planinata ^uki. Na zaramne-
tiot prostor od ledinata se nao|aat urnatini od
mala ednokorabna crkva so tristrana apsida i dve
prostorii zapadno od apsidata. Vkupnata dol`ina
iznesuva 13 m, a {irinata 6 m. Vo oltarniot pros-
tor ima ikonostas od kameni plo~i na koi se vre-
`ani natpisi so staromakedonski bukvi. Vo sredi-
nata od zapadniot yid se zabele`uva vlez vo crkva-
ta, a sli~en vlez e zabele`liv i vo sredinata od yi-
XX. OHRID
dot {to gi deli dvete prostorii od crkvata. [iri-
nata na yidovite iznesuva 0,70 m. Zapadno i severno
od ostatocite na crkvata se zabele`uvaat ~et-
vrtesti konstrukcii od kameni plo~i {to pretsta-
vuvaat grobovi. Vo 1975 godina Zavodot i muzej od
Ohrid izvr{il za{titno iskopuvawe.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 91. (V.M., P.K.)
Sisveti, srednovekovna crkva i nekropola. Manas-
tirskiot kompleks Sisveti se nao|a na okolu 500 m
jugozapadno od seloto, na zaramnetiot rid {to se
protega vo podno`jeto na pogolemiot planinski
masiv Jan~eica. Starata manastirska crkva Sisve-
ti (Site Svetci) pretstavuva mal ednokoraben hram
so pove}estrana apsida od nadvore{nata strana,
odnatre `ivopisan so freski od XV vek (1452 go-
dina). Yidovite na crkvata so okolu 1 m se nao|aat
vkopani vo zemjata. Na povr{inata na terenot, za-
padno od gradbata vo prodol`enieto, se zabele`u-
va osnova od yid. Postojat i indicii za grobovi na
prostorot vo neposrednata okolina.
Nikolovski A., ]ornakov D., Balabanov K., 1980,
276; Suboti¢ G., 1980, 69-75. (V.M., P.K.)
25. LIVOI[TA
Staro Selo ‡ Crkvi{te, srednovekovna crkva i ne-
kropola. Na okolu 3 km severozapadno od seloto se
gledaat ostatoci od gradba koi se prostiraat na
povr{ina od 20 x 20 m. Vo isto~niot del na urnati-
nite, koi pretstavuvaat gramada od kamewa, se za-
bele`uva apsidalna osnova {to indicira ostatoci
od sakralen objekt. Jugoisto~no od ovie urnatini,
na zaramnet prostor, pri izgradbata na patot bile
otkrieni i rastureni pove}e grobovi. (V.M., P.K.)
26. QUBANI[TA
Bu~ila, naselba od neolitskoto vreme i nekropola
od rimskoto vreme. Jugozapadno od manastirskiot
kompleks Sv. Naum, vo neposrednata blizina na
albanskata karaula, vo prostorot na voeniot kamp,
podignat vo ponovo vreme, i na okolu 20 m ju`no od
novata karaula na ARM e otkrien yid od objekt, a
pokraj nego grobovi gradeni od pokrupni kamewa,
so orientacija istok-zapad. Od ovoj del na loka-
litetot poteknuva nadgroben spomenik − baza od
mermer so gr~ki natpis. Isto taka, vo neposred-
nata blizina bile otkrieni grobovi bez grobni
konstrukcii i vo niv najdeni `elezni kopja i ke-
rami~ki sadovi. Vo blizinata na ezerskiot breg se
najdeni fragmenti od neolitska keramika i orudi-
ja od kamen i kremen (no`iwa i strugalki). Naodi-
te se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1956, 166-171. (V.M., P.K.)
Gradi{te ‡ Vilicite, utvrdena naselba od hele-
nisti~koto vreme. Vo neposrednata blizina na ma-
XX. OHRID
kedonsko-albanskata granica, na okolu 3 km ju`no
od seloto i 1 km od karaulata na ARM, na padinite
na planinata Gali~ica se izdiga visok rid na koj
ima ostatoci od utvrdena naselba. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
mnogubroen grade`en materijal. (V.M., P.K.)
Raica ‡ Manastiri, starohristijanska bazilika.
Na zaramnetata povr{ina vo zapadnoto podno`je
na ridot na koja se nao|a seloto, po povr{inata na
bav~ite se gledaat ostatoci od urnatini na dva ob-
jekta. Vo 1971 godina, od strana na Zavodot i muzej
vo Ohrid se izvr{eni za{titni iskopuvawa pri
{to se otkrieni delovi od temeli na bazilika (del
od apsidata, ju`nata konha, del od yidot na narteks-
ot i zasvodena grobnica). (V.M., P.K.)
Sv. Atanasija, nekropola od rimskoto vreme i sred-
novekovna crkva. Na okolu 500 m jugoisto~no od
manastirot Sv. Naum vo 1928-1930 godina e izgrade-
na malata crkvi~ka Sv. Atanasija, vrz temeli od
postara gradba. Pokraj nea slu~ajno bile otkrieni
i uni{teni grobovi. Grobnite prilozi ne se za~u-
vani, so isklu~ok na eden bronzen sad koj denes se
~uva vo Zavodot i Muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva. Na okolu 500 m
isto~no od manastirot Sv. Naum, od severnata stra-
na na patot Qubani{ta-Sv. Naum se nao|aat
ostatoci od crkva so dimenzii od 20 x 15 m. Na po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od fresko`ivo-
pis. (V.M., P.K.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 3 km ju`no od seloto, vo ju`nite delovi pod
planinata Gali~ica, a vo neposrednata blizina na
karaulata Qubani{ta se nao|aat ostatoci od stara
crkva. Okolu nea bile otkopani grobovi. Od ovoj
lokalitet poteknuva bronzen prsten so vre`ani
~ove~ki figuri na glavata koj se ~uva vo Zavodot i
muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1961, 50. (V.M., P.K.)
Sv. Naum, srednovekovna crkva. Pod temelite na
dene{nata crkva Sv. Naum, koja se nao|a na 30 km
ju`no od Ohrid, na bregot na ezeroto i vo blizina-
ta na makedonsko-albanskata granica, se konstati-
rani ostatoci od starata crkva Sv. Arhangel Miha-
il so trikonhalna osnova, {to bila podignata od
Naum Ohridski vo 896 godina. Ottuka poteknuvaat
dve bronzeni belezici i dve srebreni obetki koi se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Koco D., 1858, 56-80; Koco D., 1966, 91-100; Grozda-
nov C., 1995. (V.M., P.K.)
Sv. Nikola ‡ Selski grobi{ta, srednovekovna crk-
va i nekropola. Vo severozapadniot del na selskite
grobi{ta se za~uvani ostatoci od sakralna gradba
koja `itelite ja vikaat Sv. Nikola. Crkvata zafa-
}a prostor od 15 x 8 m. Na isto~niot kraj se gleda
apsidata. Yidovite se malku podobro za~uvani vo
oltarniot del i se gradeni od kr{en kamen, bigor i
251
varov malter. Okolu crkvata ima grobovi so kon-
strukcii od kameni plo~i. (V.M., P.K.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva i nekropola. Po-
me|u izvorot Sv. Petka, {to se nao|a na zapadniot
trap od ezerceto formirano od izvorskite vodi na
rekata Drim i isto~niot ograden yid od manasti-
rot Sv. Naum, pokraj patot {to vodi za karaulata
se nao|ala crkvata Sv. Petka i okolu nea nekropo-
la. Pri izveduvaweto na zemjodelskite raboti bile
otkrieni grobovi i vo niv najdeni kerami~ki sado-
vi. (V.M., P.K.)
Stara Koliba ‡ ]o{ot, naselba od rimskoto vre-
me. Jugozapadno od seloto, na prostorot pome|u re-
kata ^arava i zapadnata granica na ovo{tarnikot
na zemjodelskata zadruga, na povr{ina od okolu 5
hektara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, mno`estvo grade`en materijal, a se za-
bele`uvaat i temeli od objekti. (V.M., P.K.)
Turski Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Jugozapadno od seloto, na prostorot kade
{to se izgradeni novite vikendi~ki i vo okolina-
ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
bile otkrieni grobovi gradeni od golemi teguli.
Grobnite prilozi ne se za~uvani, so isklu~ok na
edna krstovidna fibula koja se ~uva vo Zavodot i
muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
27. ME[EI[TA
Gorno Pole, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
verno od seloto, na zapadnoto podno`je od ridot
Sv. Ilija, se otkrieni temeli od gradbi yidani od
kamen i varov malter. Od ovoj lokalitet poteknu-
vaat `elezni alatki koi se ~uvaat vo Zavodot i mu-
zej vo Ohrid.
Kuzman P., 1987, 26. (V.M., P.K.)
Gorno Crkvi{te ‡ Na Martinec, srednovekovna crk-
va. Se nao|a na mala ridska izdadenost pome|u Sa-
mare~ki Dol (na sever) i Martinec (na jug), na oko-
lu 200 m isto~no od ku}ata na D. Bujaroski. Na
prostorot prekopan so vojni~ki rovovi se nao|aat
ostatoci od srednovekovna crkva, koi se vo forma
na kupi{ta kamewa, yidni formi, fragmenti od
grade`ni tuli i bigoren kamen.
Kuzman P., 1987, 27. (V.M., P.K.)
Zad Lozja, docnosrednovekovna naselba. Se nao|a
na okolu 1,2 km jugozapadno od seloto i na 400 m se-
verozapadno od lokalitetot Rade{, na prostorot
od patot Ohrid-Ki~evo i okolu nego. Terenot obi-
luva so mnogubrojni fragmenti od keramika.
Kuzman P., 1987, 27. (V.M., P.K.)
252
Krivi Zagoni ‡ Lozi{ta, nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 400 m zapadno od seloto i
od magistralniot pat Ohrid-Ki~evo, na me|ata od
nivite na Micko i Jon~e Tupan~eski, pri izveduva-
weto na zemjodelskite raboti bile otkrieni gro-
bovi gradeni od teguli − tip „na dve vodi“. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Kuzman P., 1987, 26. (V.M., P.K.)
Rede{, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
1,2 km ju`no od seloto so zemjodelskite raboti
selanite otkrile pove}e pitosi. Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i grade`en materijal.
Kuzman P., 1987, 26. (V.M., P.K.)
Sv. Ilija, naselba od `eleznoto vreme i srednove-
kovna crkva. Na 1 km severoisto~no od seloto ima
visok rid koj dominira nad okolinata. Na vrvot
ima zaramneto plato na koe se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi. Na isto~niot kraj od pla-
toto se nao|a crkvata Sv. Ilija podignata vrz te-
meli na postar sakralen objekt od razvieniot sre-
den vek.
Kuzman P., 1987, 25. (V.M., P.K.)
Seli{te Ivani, srednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 4,5 km isto~no od seloto, na ju`niot breg
na Ivanin Dol, a na zapadniot kraj na prostorot
obgraden so borova {uma, se gledaat ostatoci od
sakralna gradba. Okolu nea ima masivni plo~i od
grobni konstrukcii.
Kuzman P., 1987, 27. (V.M., P.K.)
Crveni Bregovi, ranosrednovekovna crkva i nek-
ropola. Se nao|a na okolu 1,5 km severno od seloto
i na okolu 500 m isto~no od patot Ohrid-Ki~evo.
Vo 1933 godina, pri po{umuvaweto na ridskiot pros-
tor bile otkrivani pitosi i ~ove~ki koski.
Kuzman P., 1987, 26. (V.M., P.K.)
Crkva Sv. Petar, docnosrednovekovna crkva i nek-
ropola. Se nao|a vo selskiot crkoven prostor. Crk-
vata e izgradena vo 1902 godina vrz temeli na po-
stara crkovna gradba. Dokaz za toa se postojnite
stari grobovi okolu nea.
Kuzman P., 1987, 27. (V.M., P.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Se
nao|a na okolu 400 m ju`no od poslednite ku}i na
seloto i okolu 800 m isto~no od patot Ohrid-Ki~e-
vo. Vo prostorot obrasnat so vegetacija se nao|aat
ostatoci od ednokorabna crkva so indicii za
nekropola ju`no od nea.
Kuzman P., 1987, 27. (V.M., P.K.)
^e{mite ‡ Magda, naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Isto~no i jugoisto~no od dvete
selski ~e{mi, vo zapadnata polovina na selskite
grobi{ta i vo neposrednata blizina na ku}ite na
Bogdan Krckoski, Sidor Tupan~eski i Dimko Kos-
XX. OHRID
toski, pri kopaweto na temeli vo 1957 godina bile
otkrieni pove}e grobovi gradeni od teguli − tip
„na dve vodi“. Isto taka se otkrieni i ostatoci od
temeli na objekti gradeni od kr{en kamen i varov
malter. Na lokalitetot se najdeni moneti, a denes
po povr{inata se zabele`uvaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Kuzman P., 1987, 25. (V.M., P.K.)
28. MRAMOREC
Gradi{te ‡ Kutliwa, naselba (refugium) od docno-
anti~koto vreme. Kutliwa e dominanten rid {to se
izdiga na okolu 2 km jugozapadno od seloto. Vrvot
mu e zaramnet, a okolu nego se zabele`uvaat osta-
toci od tvrdinski yid. Pod vrvot se prostira za-
ramneta povr{ina so dve plitki kotlinki edna do
druga, vo pravec jugoistok-severozapad. Po povr{i-
nata se zabele`uvaat fragmenti od gradbena i
sadova keramika.
Mikul~i} I., 1986, 115. (V.M., P.K.)
Mramor, srednovekovna nekropola. Se nao|a na okolu
2 km isto~no od seloto. Prostorot pretstavuva sed-
lest premin na patot kon seloto Belica, Ki~evsko.
Na povr{inata se zabele`uvaat staroslovenski
grobovi gradeni od kameni plo~i i bigor. Najvero-
jatno ñ pripa|ale na naselbata vo neposrednata
blizina zapadno od niv, koja denes go nosi nazivot
Seli{te. (V.M., P.K.)
Rupi, topilnica od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
jugoisto~no od seloto, na edna prostrana padina vi-
soko vo planinskiot predel se sre}ava mno`estvo
zgura od topena `elezna ruda, fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 88. (A.K.)
29. NOVO SELO
Lai{ta, grobnica od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 2 km jugozapadno od seloto i na okolu 50 m od
magistralniot pat Ohrid-Ki~evo. Pretstavuva
elipsovidna tumba so pravec na protegawe jug-se-
ver. Vo nejziniot jugoisto~en del slu~ajno e otkri-
en arhitektonski objekt postaven vo pravec istok
-zapad. Najverojatno pretstavuva yidana grobnica
so svodesta konstrukcija. Yidovite se gradeni od
tuli i malter vo kombinacija so bigorni kamewa.
Vnatre{niot del od grobnicata e malterisan. Vo
isto~niot del ima otvor so dimenzii od 0,60 x 0,88
m. (V.M., P.K.)
Crkva, srednovekovna crkva so nekropola. Na oko-
lu 800 m desno od patot za seloto Pom, na povr-
{inata od prostorot se zabele`uvaat staroslo-
venski grobovi. Konfiguracijata na terenot uka-
`uva na postoewe na mala crkva.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
XX. OHRID
Crkva ‡ Belo Gumno, srednovekovna crkva. Se nao-
|a na okolu 3 km severozapadno od seloto. Vo sever-
niot del od prostorot se zabele`uvaat urnatini od
gradbi me|u koi najzabele`livata e gradena od
pogolemi blokovi na kr{en kamen i e so orienta-
cija istok-zapad. Se pretpostavuva deka se raboti
za ostatoci od crkva.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
30. OZDOLENI
Seli{te ‡ Na Breston, srednovekovna naselba i
nekropola. Se nao|a na okolu 2 km zapadno od selo-
to, me|u selskite pati{ta Ozdoleni-Izdeglavje i
Slatino-Izdeglavje. Na celiot prostor od padina-
ta se zabele`uvaat fragmentirana sadova kerami-
ka i tragi od staroslovenski grobi{ta. (V.M., P.K.)
31. OPENICA
Gorno Selo, srednovekovna naselba. Vo nivite na
severoisto~niot kraj od seloto se zabele`uvaat
gramadi od kr{en kamen, kako i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. Ottuka poteknuva eden bronzen prs-
ten {to se ~uva vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1961, 51; Babi} B., 1974, 39. (V.M., P.K.)
La`i{te ‡ Vilipec, naselba od rimskoto vreme.
Na 2 km severozapadno od seloto, levo od patot Oh-
rid-Resen ima blaga padina na koja vo nivata na T.
Grueski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i grade`en materijal. Pred Vtorata svetska
vojna bila otkopana ara so gr~ki natpis, na site
~etiri strani ukrasena so girlandi od lavrovi lis-
ja obeseni na ovne{ki glavi, postaveni na gorniot
del od arata. Arata se nao|a vo selskata crkva Sv.
Nikola.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 179. (V.M., P.K.)
Madem, topilnica od docnoanti~koto vreme. Na
mestoto kade {to Stari Dol se vleva vo Openi~ka
Reka, na desniot breg pod Prentov most se nao|aat
ostatoci od topena `elezna ruda.
Mikul~i} I., TIR, 94. (A.K.)
Relejca, rudarski jami od rimskoto vreme. Na oko-
lu 2 km isto~no od seloto, vo neposrednata blizina
na patot {to vodi za Prentov most, vo periodot
1927-1929 godina e izvr{ena eksploatacija na rud-
nikot za srebro, zlato, bakar i nikel. Vo tekot na
rabotite bile otkrieni stari okna i vo niv bile
najdeni rudarski alatki i druga oprema, koi ne se
za~uvani. Po povr{inata na terenot ima fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Lisi~ar P., 1953, 251; Mikul~i} I., TIR, 94. (V.M., P.K.)
Stare~ki Dol, rudnik i topilnica od rimskoto
vreme. Se nao|aat severno od seloto, na 14-tiot
kilometar na patot Ohrid-Resen, na okolu 150 m se-
253
verno od vlezot vo dolot. Na desniot breg se zabe-
le`uvaat rudarski okna koi vo periodot 1935-1938
godina bile ispituvani od strana na edna angliska
ekspedicija. Najdeni se rudarski alatki koi
verojatno bile odneseni vo Anglija. Podocna, vo
1952 godina, se vr{eni istra`uvawa i od strana na
Geolo{kiot zavod na Makedonija pri {to bil
najden rudarski ~ekan.
Lisi~ar P., 1953, 251. (V.M., P.K.)
Trebi{ki Rid, srednovekovna naselba i nekropola.
Na okolu 3 km severozapadno od seloto ima zaram-
net prostor koj strmno se spu{ta kon patot Ohrid-
Resen. Po povr{inata se sre}avaat gramadi od
grade`en materijal, a vo nivata na Mile Spiroski
bile otkrieni grobovi so konstrukcija od kameni
plo~i. Od ovoj lokalitet poteknuva edna bronzena
belezica {to se ~uva vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1957, 80. (V.M., P.K.)
Crvejnca, naselba od neolitskoto vreme, nekropo-
la od helenisti~koto vreme i sredniot vek. Se nao-
|a severno od seloto, na levata strana na patot Oh-
rid-Resen, na po~etokot na 20-tiot kilometar, a vo
neposrednata blizina na Prentov most. Na po~eto-
kot na 1956 godina, so rabotite na mostot, vo bre-
got bile otkrieni grobovi od helenisti~ka i sred-
novekovna nekropola. Vo istata godina Muzejot od
Ohrid izvr{il sonda`ni, a vo 1957-1959 sistemat-
ski iskopuvawa. So ovie raboti bile otkrieni i
istra`eni 143 groba od koi 83 od helenisti~koto
vreme i 60 od raniot sreden vek. Vo dolnite sloevi
se najdeni fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija
od kremen i koska koi upatuvaat na tragi od neo-
litska naselba. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i mu-
zej vo Ohrid.
Lahtov V., 1957a, 144; Lahtov V., 1961, 40; Bitrakova
V., 1967a, 383-392; Malenko V., 1985, 289; Bitrakova
Grozdanova V., 1987, 53, 68-74. (V.M., P.K.)
32. ORMAN
Maalski Rid, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Se nao|a na okolu 300 m jugoisto~no od selo-
to, na povisok rid {to se izdiga nad Kose~ka Reka.
Ridot se protega vo pravec severoistok-jugozapad,
vo dol`ina od 300-400 m. Po povr{inata na gorni-
ot del se sre}avaat golem broj fragmenti od po-
krivni }eramidi i gramadi od grade`en materijal.
Vo nivata na Krume Stanoeski se otkrieni temeli
od objekt yidan od kr{en kamen, tuli i varov mal-
ter. Vo 1938 godina bile otkopani 4 groba yidani
od tuli i varov malter, a eden so mermerni plo~i.
Vo niv bile najdeni prsteni, bronzeni belezici,
stakleni balsamarii, kerami~ki sadovi, zlaten
nakit i drugo, koi podocna bile prodadeni na razni
kolekcioneri i ustanovi. (V.M., P.K.)
Orman, naselba od neolitskoto vreme i nekropola
od rimskoto vreme. Levo od patot pri vleguvaweto
254
vo seloto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i orudija od kamen i kremen od neolitska
naselba. Pri kopaweto na temelite za ku}ata na
Dimitrij Trajanoski bile otkrieni i uni{teni po-
ve}e grobovi. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Ohrid. (V.M., P.K.)
^eko{tina, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na 2 km zapadno od Ohrid, vo ju`niot del
na ridot {to le`i jugozapadno od seloto. Pri iz-
gradbata na patot za seloto i kopaweto na temeli
za vikendi~ka bile otkrieni grobovi od teguli −
tip „na dve vodi“. (V.M., P.K.)
33. OROVNIK
Orovnik, naselba i nekropola od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Vo centralniot del na seloto, za-
padno od selskata crkva, vo dvorot na Trajan Seku-
loski se otkrieni temeli od objekti yidani od ka-
men i varov malter, kako i pove}e grobovi gradeni,
isto taka, od kr{en kamen i varov malter, a nekoi
od tuli. Po povr{inata se sre}ava mno`estvo frag-
menti od kerami~ki sadovi. Isto~no od crkvata, vo
dvorot na Krste Miteski, vo 1962 godina bil ot-
krien grob od kameni plo~i vo koj se najdeni bron-
zena moneta od Avrelijan (275) i edna mermerna
ptica so prirodna golemina. Vo isto~niot del na
seloto, vo dvornoto mesto na Branko Mojsoski, pri
izgradbata na gara`a se otkrieni ostatoci od rim-
ski termi, na koi vo 1981 godina se izvr{eni ar-
heolo{ki istra`uvawa. Severozapadno od seloto
na nekolku mesta se otkrieni kerami~ki cevki od
vodovod koj vodel kon termite. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Orovnik, s. Orovnik. ‡ Rimski termi
Pod crkvata, nekropola od `eleznoto vreme. Za-
padno od selskata crkva, na prostorot na ku}ata i
dvorot na Trajan Sekuloski se otkrieni pove}e
grobni konstrukcii od kr{en kamen, a nekoi od tu-
li. Po povr{inata na dvorot ima fragmenti od ke-
rami~ki sadovi karakteristi~ni za `eleznoto vre-
me. (V.M., P.K.)
XX. OHRID
Trojani, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu
2,5 km isto~no od seloto, vo pazuvite na Vi{ovska
Planina, vo ju`noto podno`je na Trojanska ^uka i
neposredno pokraj stariot pat za seloto Dolno La-
ko~erej se otkrieni pove}e grobovi. (V.M., P.K.)
34. OHRID
Anti~ka furna, osamen naod od docnoanti~koto
vreme. Na 5-tiot kilometar od levata strana na pa-
tot Ohrid-Sv. Naum e otkriena furna za pe~ewe
tuli. Ima ~etvrtesta forma i e sostavena od dva
dela. Gorniot e ~etvrtest i slu`el za postavuvawe
na nepe~eni tuli, a dolniot e dvodelen, so svodesti
okna {to slu`ele za zagrevawe na gorniot del.
Furnata e slu~ajno otkriena vo 1969 godina, pri iz-
gradbata na asfaltniot pat, a vo 1972 godina e kon-
zervirana. (V.M., P.K.)
Vidobi{ta, grobnica od rimskoto vreme. Se nao|a
vo severoisto~noto predgradie na Ohrid, na ulica-
ta „Marko Cepenkov“ br. 140. Otkriena e slu~ajno,
vo 1979 godina, a sistematski e istra`uvana vo 1990
i 1993 godina. Grobnicata e semejna, so svodesta
konstrukcija, so komora i pretkomora, a gradena e
od obraboteni kameni blokovi, kr{en kamen i bi-
gor, tuli i varov malter. Celiot gabarit na grob-
nicata iznesuva 12 x 8 m. Vnatre{nosta na komo-
rata e malterisana, a vo dolnite delovi e obrabo-
tena vo {tukatura i ukrasena so romboidni poli-
wa. Vo komorata se konstatirani vkupno 10 grobo-
vi postaveni razli~no, a vo pretkomorata 1 grob
postaven vo pravec istok-zapad. Grobnicata bila
delumno ograbena, a vo preostanatite grobni ce-
losti e otkrien bogat arheolo{ki materijal od
zlato, skapoceni kamewa, bronza, staklo i kerami-
ka. Karakteristikite na terenot i slu~ajnite nao-
di zboruvaat i za drugi gradbi vo neposrednata
blizina na ovoj objekt: vila rustika, termi, drugi
grobnici i dr. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i mu-
zej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Gorica, nekropola od rimskoto vreme i srednove-
kovna crkva so nekropola. Na poluostrovot koj e
del od isto~niot breg na ezeroto, oddale~en okolu
2 km jugoisto~no od gradot, u{te vo 1925 godina,
pri izgradbata na kasarnite bile otkrieni ara so
gr~ki natpis, temeli od trikonhalna crkva i nek-
ropola okolu nea.
Vuli¢ N., Sp. LXXVII, 50-51; Koco D., 1966, 91-100.
(V.M., P.K.)
Gorno Trnovo, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a
vo Ohridsko Pole, severoisto~no od gradot, na
okolu 2 km severoisto~no od prigradskata naselba
„Radoica Novi~i}“. Pri obrabotuvaweto na nivite
XX. OHRID
i lozjata (osobeno vo lozjeto na Klime Mlekarot
od Ohrid, spored V. Lahtov) e otkrivana fragmen-
tirana sadova keramika (pitosi i dr.), kako i
kupi{ta od kamewa i fragmenti od gradbena kera-
mika. Najverojatno se raboti za pomala naselba.
(V.M., P.K.)
Gumni{ta ‡ Invalidsko odmorali{te, naselba i
nekropola od rimskoto vreme. Na 4 km od gradot,
desno od patot Ohrid-Sv. Naum i zapadno od pe{-
ternata crkva Sv. Stefan, pri izgradbata na hote-
lot se otkrieni ostatoci od objekt, ogni{ta i
fragmenti od kerami~ki sadovi. Vo tekot na Vto-
rata svetska vojna bile otkrieni dva groba od tegu-
li ‡ tip „na dve vodi“. Denes po povr{inata na ni-
vite i lozjata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i mno`estvo grade`en materijal.
(V.M., P.K.)
Dolno Trnovo, naselba od neolitskoto vreme. Se
nao|a neposredno do severnoto predgradie na Oh-
rid „Radoica Novi~i}“, na okolu 6 km severno od
stariot del na Ohrid i Ohridskata krepost, seve-
rozapadno od novite hoteli na fabrikata „HTD“.
Vo ju`niot del na terenot e konstatirana naselba
podignata na mala visoramnina. Prostorot e zasa-
den so `itni kulturi i lozja, a po povr{inata obi-
luva so fragmenti od ku}en lepe` i fragmenti-
rana sadova keramika od vremeto na postariot neo-
lit. Vo 1987 godina e izvr{eno sonda`no iskopuva-
we. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Kuzman P., Simoska D., Kitanoski B., 1989, 38-39.
(V.M., P.K.)
Kozluk, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na 1
km zapadno od gradot, vo neposrednata blizina na
krstosnicata Ohrid-Ki~evo-Skopje. So za{titni-
te arheolo{ki istra`uvawa vo 1974, 1982 i 1983 go-
dina e otkriena monumentalna gradba − rasko{na
vila so terma. Objektot ima tri apsidalni delovi,
pove}e golemi prostorii i ostatoci od hipokaust
vo severniot kraj. Vo pove}e prostorii se konsta-
tirani povr{ini od podni mozaici. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Malenko V., 1976, 219; Malenko V., Kuzman P., 1988.
(V.M., P.K.)
Ohrid ‡ Lichnidos, anti~ki grad
(Λυχνιδôς, Λιχνιτôς, Lychnidus, Lygnidus, Lygnido).
Bil formiran na ridot {to se izdiga na
severoisto~niot breg od Ohridsko Ezero. Na
urnatinite na ovoj grad se razvil srednovekovniot
Ohrid, vrz ~ii temeli i pokraj ~ii gradbi
egzistira i sovremeniot Ohrid. Isklu~itelno
povolnata geografska polo`ba, zaedno so
ostanatite privle~ni prirodni okolnosti, ovoz-
mo`ila kontinuiran `ivot na ovoj
255
 Ohrid. ‡ Samoilovata tvrdina
prostor, od vremeto na mugrite na ~ove~kata civi-
lizacija, preku praistoriskite i istoriskite epo-
hi do denes. Ridot e vsu{nost poluostrov koj po
svojata konfiguracija ima dva dela: edniot, povi-
sokiot, go zafa}a zapadniot prostor i go nosi na-
zivot Gorni Saraj i Visoko Kale, a drugiot, ponis-
kiot, go zafa}a isto~niot del i go nosi imeto De-
boj. Me|u niv e formirana dolina, sedlest premin
koj blago se pro{iruva i se spu{ta kon jug, do bre-
got na ezeroto.
Vrz osnova na dosega{nite arheolo{ki soz-
nanija i na zakonitostite {to gi sledat razvojnite
procesi na starite naselbi, sega so sigurnost mo-
`eme da konstatirame deka na Gorni Saraj, prosto-
rot od povisokiot del od ridot, vo vnatre{nosta
od citadelata na ohridskata tvrdina, kako i na te-
rasite ju`no i isto~no od ovoj del, postoela nasel-
ba u{te od neolitskiot period koja sigurno egzis-
tirala kontinuirano vo bronzenoto i vo `eleznoto
vreme, od koja se razvile gradskata naselba i an-
ti~kiot grad Lihnidos. Ovaa konstatacija direkt-
no ja potvrduvaat podvi`nite arheolo{ki naodi
otkrivani pri sonda`nite i sistematskite arheo-
lo{ki istra`uvawa na ovoj teren, vr{eni vo vre-
meto od 1952 godina od strana na Narodniot muzej i
Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata
vo Ohrid.
Bidej}i se registrirani i drugi naselbi od
neolitskoto, bronzenoto i `eleznoto vreme vo po-
bliskata i podale~nata okolina na ovoj rid, toa
zna~i deka ovaa oblast bila intenzivno naseluvana
u{te od najranite vremiwa, pri {to ne mo`ela da
bide nezabele`ana isklu~itelnata mestopolo`ba
za naseluvawe i `iveewe na primamliviot prostor
na koj se razvivale anti~kata gradska naselba i
gradot Lihnidos. Nedostigaat arheolo{ki podato-
ci za vremeto na nastanokot na gradot. Pri nedos-
tig na takvi direktni arheolo{ki potkrepi i
pi{ani dokumenti, ulogata vo toj pogled ja odigra-
le legendite. Nastanokot na mo}niot grad se povr-
zuva so legendata za Feni~anecot Kadmo. Progonet
od Teba vo Beotija, toj prebegal kaj Enhelejcite i
tamu, zaedno so svojata `ena Harmonija, osnoval
dinastija. Stanuva osnova~ i na Lihnid, a imeto
Λυχνιδôς se doveduva vo vrska so zborot Λυχνoς
{to zna~i „svetilka“ (spored eden epigram na
Hristodor od Egipet, V-VI vek).
Kako najstaro naselenie se poso~uvaat Bri-
gijcite (ili Frigijcite) i Enhelejcite. Brigijci-
te vo istoriskite izvori se spomenuvaat kako `i-
teli na pove}e mesta vo Ilirija i vo Makedonija.
Kon krajot na VI vek vo ju`noilirskata teritorija,
vo vnatre{nosta, `iveat Enhelejcite kako sosedi
na epirskoto pleme Haoncite (spored Hekatej).
Enhelejcite najverojatno ne bile Iliri, spored
svedo{tvata {to se sre}avaat kaj istori~arite He-
rodot i Apolodor. Apolodor, na primer, veli deka
Kadmejcite stignale kaj Enhelejcite, koi bile vo
vojna so Ilirite. Ilirite, vo ranite etapi na
256
svoeto minato, bile samo edno pleme pod toj naziv,
a Enhelejcite verojatno bile nivni najbliski sose-
di, {to podocna dovelo do toa da bidat opfateni
so imeto na etni~kata grupa koja izrazito posilno
se reproducirala. Enhelejskiot element, spored
nekoi so trakiska proveniencija, bil prisuten na
ovoj prostor pred Ilirite, spored {to e i logi~no
osnovaweto na gradot Lihnidos od strana na ovoj
etni~ki supstrat, vo vremeto na praistoriskite
hronolo{ki okolnosti na ovoj del od Balkanskiot
Poluostrov. So ovaa konstatacija se doveduva vo
vrska i podatokot na Polibij (II vek od n.e.) za
postoeweto na naselbata Enchelanai blizu do
Ohridsko Ezero. Imeto na ova pleme vo grciziran
oblik, ’Εγχελεις se povrzuva so imenkata ’Εγχιλυς,
{to zna~i „jagula“ ili zmija, a koe pak se doveduva
vo vrska so bogatstvoto na Lihnidsko Ezero so jagu-
li, isto kako i Kopajsko Ezero vo Beotija, od kade
{to do{ol Kadmo.
Vo ovoj prostor podocna vo izvorite (Heka-
tej) se spomenuvaat Sasaretite koi obi~no se iden-
tifikuvaat so Dasaretite, vo ~ii ramki glavno
vlegle i oslabenite Enhelejci.
Istoriskite izvori najnapred go spomenuva-
at Lihnidsko Ezero vo eden podatok na Diodor koj
veli deka makedonskiot kral Filip II, vo vremeto
na prvata vojna so Ilirite vo 358 godina, po pobe-
data nad Bardilis, gi pomestil granicite na svoja-
ta dr`ava na zapad do Lihnidsko Ezero. Zna~i, kon
sredinata na IV vek pred n.e. za prv pat se spomenu-
va Lihnidsko Ezero, {to ne zna~i deka postoelo
ezeroto, a ne postoel gradot Lihnidos. Ponovite
arheolo{ki istra`uvawa, so svojata tridimenzio-
nalna uverlivost, uka`uvaat na nepobitniot fakt
za postoewe na mo}na naselba kon krajot na IV vek
pred n.e. Ovaa naselba egzistirala sigurno na pros-
torot na Gorni Saraj so Visoko Kale i vo nivnoto
isto~no podno`je, za{to na lokalitetot Deboj,
zaramneto plato isto~no od Visoko Kale, na ponis-
kiot del od ridot, vo 1978 godina e otkriena go-
lema i dosta bogata helenisti~ko-rimska nekropo-
la so vremenski raspon na pogrebuvawe od krajot
na IV vek pred n.e. do periodot na ranoto hristi-
janstvo koga na eden del od ovoj prostor e podigna-
ta starohristijanska trikorabna bazilika so ras-
ko{ni mozai~ni podovi. Nad toj horizont bea kons-
tatirani i srednovekovni grobni konstrukcii, pa i
grobovi od neodamne{nata istorija na gradot, a seto
toa zboruva deka ovaa nekropola vsu{nost ja pot-
krepuva celokupnata istorija od formiraweto na
predurbanata naselba pa sè do najnovoto vreme.
Pi{anite izvori ponatamu velat deka vo 335
godina pred n.e. Aleksandar Makedonski ja pot~i-
nil cela Ilirija, {to zna~i deka Lihnidos i Lih-
nidskata oblast ostanale vo ramkite na makedon-
skata dr`ava.
Vo vtorata polovina na III vek pred n.e. Lih-
nidskata oblast najverojatno bila vo sostavot na
makedonskata dr`ava za {to osobeno zboruva go-
XX. OHRID
lemiot protok na arheolo{ki podatoci od make- e ve}e poznato od literaturata, nakoi nau~nici
donsko-helenisti~ka proveniencija. Toa e vremeto pozicijata na Lihnidos ja utvrduvale na jugoza-
koga Rimjanite se pojavuvaat na balkanskata isto- padnoto krajbre`je na Ohridsko Ezero (W.M. Leake),
riska scena. Rimskite legii vo naletot protiv glav- drugi smetale deka se nao|a na polovina pat me|u
niot neprijatel na Balkanot, Makedonija, navle-
guvale glavno preku Ju`na Ilirija, so {to ovie te-
ritorii bile zafateni vo vitelot na rimsko
-makedonskite vojni. Sudbinata na Lihnidskata ob-
last nezaobikolno e povrzana so ovie nastani. Vo
217 godina prvpat se spomenuvaat Dasaretija i ob-
lasta okolu Lihnidsko Ezero vo kontekst od koj
proizleguva deka Lihnidskata oblast vo toa vreme
ne vleguvala vo ramkite na dasaretskata terito-
rija. Eden od sudbinskite nastani se slu~il vo 209
godina pred n.e. koga makedonskiot kral Filip V,
koj se nao|al vo Tesalija, vojuvaj}i protiv antima-
kedonskata koalicija, dobil vest deka „nekoj Ero-
pos go zazel Lihnidos otkako go potkupil koman-
dantot na posadata na tvrdinata ...“ (Liv. XXVIII,
32, 9). Ovoj podatok ima dvojno zna~ewe: gradot Lih-
nidos prvpat se spomenuva vo izvorite i gradot Lih-
nidos bil utvrden u{te vo III vek pred n.e. Ohrid. ‡ Dionis so menadi i satir, kraj na I vek pred n.e.
Vo vremeto na rimsko-makedonskite vojni
gradot glavno e vo racete na rimskite konzuli, a
oblastite Dasaretija i Lihnitida (Lihnidskata
oblast) vo razni okolnosti imaat razli~ni statu-
si. Izvorite ka`uvaat deka vo 199 godina pred n.e.
Lihnidos so sigurnost padnal pod rimska vlast. Vo
197 godina, po bitkata kaj Kinoskefale me|u Rim-
janite i Makedoncite, gradot mu bil otstapen na
rimskiot sojuznik, ilirskiot kral Plevrat.
Vo vremeto na Tretata makedonska vojna
(197-168) Lihnidos stanuva glavna rimska baza vo
vnatre{nosta na Ilirija. Vo 170 godina Lihnidos
prvpat se spomenuva vo neposredna vrska so Dasare-
tija i se narekuva „dasaretski“ (ad Luchnidum Dassa-
retiorum), koga rimskiot vojskovodec Apij Klavdij
so 12-iljadna vojska zalogoril kaj ova mesto za da
mo`e ottamu da go napa|a penestinskiot grad
Uskana. Ovoj podatok ka`uva za toa deka vo rim-
skoto vreme Lihnidos bil glaven grad na Dasare-
tija.
Poslednoto spomenuvawe na Lihnidos vo is-
toriskite izvori na pretcarskiot rimski period e
od 168 godina pred n.e., koga se naveduva odlukata
na rimskiot senat so koja pretorot Lucij Anicij
treba da go nasledi Apij Klavdij „vo provincijata
Ilirik kaj Lihnid“ (in provinciam Illyricum circa
Luchnidum). Ovoj podatok ka`uva za toa deka vo toa
vreme Lihnidos bil sedi{te na rimskiot pretor vo
Ilirik, vo vremeto koga sè u{te ne bila organi-
zirana civilnata vlast. Vo 148 godina Makedonija
e pretvorena vo provincija. Vo ramkite na taa pro-
vincija Dasaretija so Lihnitida go zadr`ala svo-
jot status na „slobodna“ zaednica. Ohrid. ‡ Kentauromahija, rimsko vreme
Celiot ovoj period (III-II vek), vo koj Lihni-
dos e spomenuvan vo anti~kite izvori, e osvetlen
od arheolo{ki aspekt so koj, pokraj drugoto, i ko-
ne~no e ras~istena nau~nata dilema za toa kade
to~no se nao|al ovoj poznat anti~ki grad. Kako {to

XX. OHRID
257
 Ohrid. ‡ Portret na mom~e, I vek
Ohrid. ‡ Detaq od grobnica, III i IV vek
Struga i Ohrid (G. Zippel, M. Fluss), treti deka he-
lenisti~kiot Lihnidos vsu{nost e vo ramkite na
„kiklopskite“ yidini kaj Sv. Erazmo (P. Lisi~ar),
~etvrti kaj seloto Lin (Albanija) na zapadnoto
krajbre`je na Ohridsko Ezero (G. Fiaccodori) itn.
Deka dene{niot Ohrid le`i na stariot Lihnidos
(helenisti~kiot i rimskiot) se imaat opredeleno
pogolem broj prou~uva~i vrz osnova na razni pret-
postavki, okolnosti i podatoci. Taka, na primer, J.
Hahn taa konstatacija najmnogu ja potkrepuva so is-
klu~itelno povolnata geografska polo`ba; Th.
Tafel vrz osnova na rezultatite do koi do{ol so is-
258
crpnata studija za Via Egnatia; L. Heuzey vrz osnova
na vyidanite epigrafski spomenici vo tvrdinata
ili najdeni vo vnatre{nosta na utvrdeniot pros-
tor; M. Dimica vrz osnova na prou~uvawata na miljo-
kazite od 217 godina od novata era na koi se poja-
vuva imeto na gradot (otkrieni vo Ohrid i Struga);
F. Papazoglu vrz osnova na {irokata analiza {to
proizleguva od anti~kite izvori, epigrafskite
spomenici i podatocite {to gi obezbeduvaat iti-
nerariumite; vo ponovo vreme ovaa konstatacija so
prilozi i arheolo{ka gra|a ja potkrepuvaat V. Bi-
trakova Grozdanova, V. Malenko ‡ P. Kuzman i dru-
gi.
Arheolo{kite soznanija vo ponovo vreme nu-
dat sè po~esto korekcii na nekoi pretpostavki
{to proizleguvaat od ednostrani prou~uvawa od
pri~ina {to i ne mo`elo da bide poinaku poradi
siroma{tvoto so raznorodna gra|a. Taka, na pri-
mer, pretpostavkite i zaklu~ocite za pripadnosta
na Lihnidskata oblast na ilirskoto kralstvo vo
tekot na III vek, koi od svoite analizi gi izvlekuva
F. Papazoglu, ve}e ne se dovolno ubedlivi za{to,
spored V. Bitrakova Grozdanova, intenzivnoto
prisustvo na gr~ki proizvodi i na moneti na make-
donski vladeteli otkrivani vo celiot region, uka-
`uva i naso~uva kon poinakov zaklu~ok.
Arheolo{kite podatoci sè u{te skromno no
dovolno gi potkrepuvaat re~isi site tri fazi od
razvojot na gradskata naselba i gradot Lihnidos,
predurbanata faza, protourbanata faza i urbanata
faza. Predurbanata naselba bi bila smestena na
zapadniot breg od Varo{, na terasite od Gorni Sa-
raj i Visoko Kale. Vo protourbanata faza naselba-
ta se {iri kon jug zafa}aj}i go i prostorot na
Plao{nik (Imaret) i kon istok do helenisti~kata
grobnica od makedonski tip na ulicata „Bra}a Mi-
ladinovci“. So izgradbata na anti~kiot teatar kon
krajot na helenisti~kiot period gradot Lihnidos
ve}e vleguva vo urbanata faza od svojot razvoj (V.
Bitrakova Grozdanova). Spored navedeniot avtor,
„pogolemiot del od utvrduvaweto na gradot vo he-
lenisti~kiot period se poklopuva so yidinite koi
se obnovuvani vo docnata antika na potegot sever-
no od Visoko Kale i Gorni Saraj i na jugozapadnata
strana“.
XX. OHRID
 Ohrid. ‡ Urbaniot razvoj na Lihnid (V.B.G., V.P.)
Vo eden kratok vremenski period me|u Vto-
rata i Tretata makedonska vojna (okolu 170 godina)
gradot Lihnidos so svojata po{iroka regija se od-
delil od dr`avata na Gencij i dobil nezavisen sta-
tus pod rimski protektorat. Arheolo{kite poda-
toci go potvrduvaat toj kratok period so kovaweto
na edinstvenata poznata lihnidska moneta so
pretstava na makedonski {tit na aversot i zadniot
del na la|a so natpis Luchnidiôn na reversot, {to
pak zboruva za politi~kata pripadnost na Lihni-
dos na makedonskata dr`ava vo vremeto koga gradot
koval sopstvena para (K. Regling).
Vo docnorepublikanskiot i ranocarskiot
rimski period Lihnidos, kako i mnogu drugi pro-
vinciski gradovi, u`ivaj}i go „rimskiot mir“, bil
isklu~en od istoriskite nastani vo carstvoto. Vo
izvorite ne se spomenuva, osven patem, pri opisot
na Via Egnatia od strana na Strabon i od strana na
geografot Ptolomej za toa deka e dasaretski grad.
Toa e vsu{nost vremeto koga gradot e vo postojan
podem vo sekoj pogled. Bil sostaven del na provin-
cijata Makedonija. Isklu~itelno povolna pozicija
za komunikacija so celiot toga{en civiliziran
svet mu ovozmo`uvala zna~ajnata rimska patna ma-
gistrala Via Egnatia koja go svrzuvala ovoj grad so
zapadniot i isto~niot del na Rimskoto Carstvo.
Nasproti otsustvoto na podatoci za Lihni-
dos vo anti~kite izvori za ovoj period, evidenti-
rani se i prou~eni pogolem broj epigrafski spome-
XX. OHRID
nici so kakvi obiluva centralnoto gradsko podra~-
je, a vo poslednovo vreme dragoceni soznanija
ovozmo`uvaat i drugite arheolo{ki otkritija.
Epigrafskite spomenici najdeni vo Ohrid (osven
vo starohristijanskite baziliki, vgradeni kako
spolii vo tvrdinata, vo yidovite od crkvata Sv.
Sofija i na drugi mesta) ne bile postavuvani od
imeto na lihni|anite, tuku od imeto na Dasareti-
te, {to zboruva za toa deka Lihnidos navistina bil
sedi{te na dasaretskata zaednica i na nejzinite
upravni organi. Epigrafskiot materijal sodr`i
podatoci od razli~en karakter: nadgrobni spome-
nici, po~esni plo~i, carski natpisi i dr., koi site
zaedno vsu{nost zboruvaat za silnata helenizacija
na Lihnidos i Lihnidskata oblast. Re~isi site se
prezentirani na gr~ki jazik, so isklu~ok na dva
miljokaza koi se na latinski (osven delot so naz-
na~enoto rastojanie koe e pak na gr~ki jazik), edna
posveta na Jupiter za spasuvawe na carot Galien i
eden nadgroben spomenik na carski evokat ‡ stra-
nec kogo smrtta go zateknala vo Lihnidos. Vospos-
tavenata helenska tradicija zboruva za toa deka vo
toa vreme gradot imal avtonomen status na
grad−polis i bil administrativen centar na Dasa-
retija so povisok stepen na razvien gradski `ivot
vo site sferi. Nekade na po~etokot na II vek od no-
vata era e adaptiran teatarot i prisposoben za iz-
veduvawe na amfiteatralni igri i zabavi vo rims-
ki stil. Verojatno ju`no od nego se izgradeni i sta-
259
dion, pove}e hramovi i drugi javni gradbi. Arheo-
lo{kite istra`uvawa upatuvaat i na faktot deka
vo ova vreme, so izdvojuvaweto na aristokratskiot
sloj, imame voobi~aena pojava na rasko{ni gradbi
na bogati lihni|ani ponastrana od jadroto na gra-
dot, vo slu~ajov vo ramni~arskiot del i vo pred-
gradijata na dene{en Ohrid. Potkrepa za ova e, na
primer, arheolo{kiot lokalitet Kozluk, seve-
rozapadno od Ohrid, kade vo 1974 i 1982/83 godina e
otkriena monumentalna arhitektonska gradba vila
rustika (so bawi i drugi prostorii) so rasko{ni
mozai~ni podovi i so hronolo{ka pripadnost na
III-IV vek. Bogatata semejna grobnica „Vidobi{ta“,
otkriena vo 1990 godina vo severoisto~noto pred-
gradie, ja potkrepuva gornata pretpostavka i
uka`uva na toa deka so sigurnost pripa|ala na edno
bogato romanizirano lihnidsko semejstvo koe gi
pogrebuvalo vo nea svoite mrtvi vo vremeto od
sredinata na III vek do sredinata na IV vek.
Vo vremeto na docnata antika (IV-VI vek)
Lihnidos i Lihnidskata oblast se del od novofor-
miranata rimska provincija Nov Epir, vo koja vle-
guvaat i site drugi ju`noilirski teritorii od die-
cezata Makedonija. Imeto na gradot se spomenuva
na po~etokot na IV vek kako stanica na Via Egnatia
vo dva itinerariuma i vo Tabula Peutingeriana. Od
epigrafskite spomenici se poznati samo dva od
ovoj period: edniot e natpis na edna plo~a od crve-
nikav mermer vyidana vo crkvata Sv. Sofija, so
posveta na provinciskiot namesnik Flavij Higin
na cezarot Konstancij (ili na cezarot Konstans)
od 333 godina (ili 335); i vtoriot, koj e vre`an na
ara od bel mermer, posveten na carot Konstancij II
i cezarot Konstancij Gal od 351-354 godina. Karak-
teristi~no za ovie natpisi e toa {to se vre`ani
na stari spomenici taka {to porane{nite natpisi
se izredirani i preku niv se izvedeni novite. Od
druga strana, ovaa konstatacija e kontradiktorna
so podemot na gradot vo crkovnata smisla. Imeno,
so pojavata i oficijaliziraweto na hristijanstvo-
to se zapostavuvaat i zamiraat elementite {to go
karakteriziraat paganstvoto, a o`ivuvaat onie
{to ja veli~aat sakralnosta na novata monoteis-
ti~ka religija. Taka vo IV i V vek gradot Lihnidos
naj~esto se spomenuva kako episkopsko sedi{te.
Prvoto spomenuvawe na Lihnidskata episkopija e
vo aktite na crkovniot sobor vo Serdika od 343
godina kade {to me|u potpisnicite se pojavuva i
Dionysius de Macedonia de Lihnido (Le Quien). Natamu,
na ^etvrtiot vselenski sobor vo Halkedon, koj se
odr`al vo 451 godina, e registrirano prisustvoto
na lihnidskiot episkop Antonij. Ovoj u~estvuval i
na t.n. „razbojni~ki“ sobor vo Efes vo 449 godina.
Na krajot na V vek i na po~etokot na VI vek lihnid-
ski episkop bil Lavrentij, a vo 519 godina e osve-
do~en episkopot Teodorit. Va`no e da se spomene
deka lihnidskiot episkopski dvor za seto ova vreme
potpa|a pod jurisdikcija na papskata stolica vo
Rim, a episkopite vo site hristijanski prepirki
`estoko ja branele papskata verska politika.
260
Toa {to Lihnidos vo ovoj period e episkop-
sko sedi{te osobeno se odrazilo vo urbanizacijata
na gradot so zdobivawe na nov globalen izgled vo
arhitektonskata smisla. Imeno, so arheolo{kite
iskopuvawa dosega se konstatirani sedum baziliki
vo stariot del na Ohrid ({to sigurno ne e i kone-
~en broj), so vremenska pripadnost na IV, V i na po-
~etokot na VI vek i so takvi arhitektonsko-dekora-
tivni odliki koi neminovno uka`uvaat na silen
podem i sjaj na Lihnidos vo ovaa nasoka. Kon ova tre-
ba da se dodade i arheolo{kiot naod od ul. „Ilin-
denska“ (Poparnica) vo jugoisto~noto podno`je na
povisokiot del od ridot vo 1980 godina, koj vsu{-
nost pretstavuva edna rasko{na arhitektonska grad-
ba so yidni mozai~ni partii i za koj se pretposta-
vuva deka stanuva zbor za episkopski dvor.
Prostorno gradot vo ova vreme e pro{iren i
kon isto~niot, poniskiot del od ridot, kade {to,
kako {to e ve}e spomenato, na lokalitetot Deboj e
otkriena trikorabna starohristijanska bazilika
koja, hronolo{ki i simboli~no, na nekoj na~in
pretstavuva most (vo stratigrafskata smisla) ili
premin na anti~kiot Lihnidos vo srednovekovniot
Ohrid. Istovremeno, vo ovoj docnoanti~ko-staro-
hristijanski period Rimskoto Carstvo pred i po
podelbata na Isto~no i Zapadno (395), bilo potre-
suvano od naezdata na varvarskite narodi. Kon kra-
jot na IV vek Lihnidos verojatno prvpat (ako se is-
klu~at 60-tite godini na III vek, koga Gotite pomi-
nale preku Epir i Makedonija) bil cel na germans-
kite plemiwa, a vo 447 godina mo`ebi na hunskite
ordi na Atila. Vo 478 godina pro~ueniot gotski
vojskovodec Teodorik, po razurnuvaweto na Stobi
i po zaobikoluvaweto na Herakleja (koja ja
po{tedil poradi podarocite {to gi dobil od vla-
dikata), so svojata vojska mu se nastrvil na Lihni-
dos, no ne mo`el da go zazeme „zatoa {to gradot
le`el na utvrdeno mesto i izobiluval so hrana i
izvori me|u yidinite“ (Malch, frg. 18, 128). Deka gra-
dot bil pod te{ka opsada na Gotite (koja traela i
vo 479 godina) potvrduvaat i arheolo{kite isko-
puvawa izvr{eni kaj severniot del od tvrdinata
(mesnosta Deboj) vo 1964 godina koga pokraj samiot
tvrdinski yid od vnatre{nata strana se otkrieni
grupni pogrebuvawa vo ~etvrtesti jami i mno`est-
vo grobovi od teguli so docnoanti~ka hronolo{ka
pripadnost, na ~ii pokojnici se otkrivani frag-
menti od korodirano `elezo zabivano vo predelot
na stomakot i butnite koski. Me|u ovie grobovi e
golem procentot na detski pogrebuvawa, bez pravi-
la, kako i drugite, vo orientacijata. Seto ova uka-
`uva na edna isklu~itelno haoti~na sostojba kaj
naselenieto vo za{titeniot grad − izdr`uvawe na
opsada.
Nemirnite vremiwa i ~estite zakani od var-
varskite vojski vo ovoj period gi terale prvencite
na gradot da ja obnovuvaat tvrdinata. Pogolemiot
del od denes vidlivite yidini, osobeno na severna-
ta i zapadnata strana, se izgradeni vrz temeli po-
staveni u{te vo III vek pred n.e., dodeka nekoi par-
XX. OHRID
tii na severnata i na isto~nata strana se podigna-
ti najdocna vo IV vek od novata era, koga vo ram-
kite na utvrdeniot del od gradot vlegol i pros-
torot od mestoto Deboj. Docnoanti~kiot na~in na
gradewe e registriran na nekoi mesta na tvrdinata
po o{tetuvawata nastanati vo fasadnite dogradbi
na srednovekovieto.
Vo izvorite Lihnidos za posleden pat se spo-
menuva so vesta za negovoto razurnuvawe koe, spo-
red Prokopij, se slu~ilo vo vremeto na golemite
katastrofi {to go pogodile Rimskoto Carstvo...
koga se slu~ile zemjotresi koi za mig gi uni{tile
Antiohija i Seleukija vo Sirija..., Lihnid vo Epir
i Korint ‡ „stari i gusto naseleni mesta“ (Proc.
Anecd. 18, 42). Spored ovoj izvor, toa se slu~ilo na
29 ‡ 30 maj 526 godina, vo vremeto na vladeeweto na
carot Justin I. Ottoga{ gradot Lihnidos zaseko-
ga{ is~eznuva od istoriskite izvori.
Koristej}i gi fundamentite i za~uvanosta
na znamenitata tvrdina, vrz temelite od uni{teni-
ot Lihnidos izrasnal nov grad ‡ srednovekovniot
Ohrid.
Dimitsas M., 1874, 605-629; Dimitsas M., 1896, 361-329;
Paulys R., 1927, 2111-2115; Lisi~ar P., 1953, 245-261;
Papazoglu F., 1957, 224-230; Lisi~ar P., 1959, 231-233;
Ul. „Klimentska“, ‡ Ostatoci od docnoanti~ka gradba
Lahtov V., 1963; Bitrakova Grozdanova V., 1975; Ka-
ti~i} R., 1977, 5-80; Malenko V., 1978, 339-348; Malenko
V., 1981, 17-28; Bitrakova Grozdanova V., 1985, 125-
172; Papazoglu F., 1985, 61-124; Bitrakova Grozda-
XX. OHRID
nova V., 1987; Sokolovska V., 1987; Malenko V.,
Kuzman P., 1988, 89-116; Malenko V., 1989, 3-22; Bi-
trakova Grozdanova V., 1989, 249-265; Proeva N.,
1991, 194-198; Sokolovska V., 1993, 7-13. (P. K.)
Starohristijansko vreme
Vo ohridskiot region starohristijanskoto
vreme se prezentira so mnogubrojnite arheolo{ki
spomenici otkrieni vo gradot i okolu ezerskiot
breg. Vo urbanoto jadro na Lihnidos se istra`uva-
ni tri objekta, a se konstatirani u{te devet: poli-
konhalnata crkva, bazilikata na ulica „Ilinden-
ska“, bazilikata kaj Deboj, bazilikata pod Sv. So-
fija, bazilikata pod crkvata Sv. Kliment Pante-
lejmon, bazilikata kaj anti~kiot teatar, kru`nata
crkva so mozaici kaj ^obanovi, bazilikata na uli-
ca „Boro [ain - Hristo Uzunov“, docnoanti~kata
ku}a na ulica „Klimentska“.
Polikonhalnata crkva e najmonumentalnata
gradba od V vek vo Lihnid, kade crkovnite veliko-
dostojnici ja izveduvale svetata liturgija. Smes-
tena na najdominantniot prostor vo gradot (se-
verno od Klimentovata crkva), mu davala pe~at na
vremeto. Taa pripa|a na crkvite so dvoen ~etvoro-
list koi vo Mediteranot se poznati kako prostra-
ni i retki gradbi od V i VI vek (dimenzii: 39 x 43
m). Ovaa crkva, sedi{te na lihnidskite episkopi,
bila rasko{no dekorirana so pozlatena dekorativ-
na plastika, so mozai~ni ansambli izvedeni od
mermer, staklena pasta so paleta na polihromija i
pozlata. Prostorniot atrium so cisterna, nartek-
sot, katehumeneumot, krstilnicata, aneksite i ~e-
tirilisniot naos ja so~inuvaat poslednata arhi-
tektonska faza na gradbata koja slu`ela za odviva-
we na normalniot evharisti~en kult.
Edna od najzna~ajnite ikonografski temi e
pretstavata na Rajskite reki vo vid na ~ove~ki glavi
pridru`eni so natpisi i ilustracija na Fontanata
na `ivotot, i izvedeni vo krstilnicata i vo sever-
niot aneks. Sudej}i spored stilot na dekorativna-
ta plastika i mozaicite i razvojnite arhitektons-
ki promeni, krajnata faza vo formiraweto na ovaa
katedralna crkva se odvivala vo tekot na vtorata
polovina na V vek (istra`uva~i: Dim~e Koco, Va-
sil Lahtov, Vera Bitrakova Grozdanova, Vlado
Malenko).
Bazilikata na ulica „Ilindenska“, podig-
nata jugoisto~no od anti~kiot teatar, e triko-
rabna bazilika so narteks. Centralniot korab i
narteksot bile dekorirani so geometriska mozai~-
na dekoracija (istra`uva~ Vasil Lahtov).
261
 Plao{nik. ‡ Ktitorski natpis od Polikonhalnata crkva
Plao{nik. ‡ Mozaikot vo naosot na Polikonhalnata crkva
Plao{nik. ‡ Mozaik od naosot na Polikonhalnata crkva
262
Plao{nik. ‡ Rajskata reka Geon vo krstilnicata
na Polikonhalnata crkva
Bazilikata kaj Deboj e smestena vo poniski-
ot isto~en rid od lihnidskata tvrdina, isto~no od
crkvata Bogorodica Perivlepta, otkriena vo 1978
godina. Taa e trikorabna, so atrium, narteks i bo~-
ni aneksi. Izdvoeni se dve grade`ni fazi potvrde-
ni so arhitektonskoto preureduvawe i so otkrie-
nite podni mozaici vo dva sloja, so razli~ni tipo-
lo{ki i stilski osobenosti (istra`uvawa od Vla-
do Malenko).
Bazilikite nadvor od gradot se site triko-
rabni, prostrani i ukraseni so mozai~ni podovi.
Bazilikata kaj Sv. Erazmo, otkriena vo 1974
godina, se nao|a na 7 km od Ohrid na patot za Stru-
ga, vo blizinata na srednovekovnata crkva posvete-
na na sv. Erazmo. Pokraj trikorabniot naos, ima
prostran atrium, narteks, bo~ni aneksi i krstil-
nica. Narteksot i naosot se pokrieni so mozaici
so geometriska ornamentika i `ivotinski pretsta-
vi. Oltarniot prostor e poplo~en so mozaik vo
opus sectile, edinstveno tuka zastapen vo ohridskiot
region. Spored stilot na mozaicite, mo`e da se da-
tira kon sredinata na V vek (istra`uva~ Vlado
Malenko).
Bazilikata kaj Studen~i{ta e otkriena vo
1954 godina, postavena na padinite na Petrinska
Planina, 3 km isto~no od anti~kiot Lihnid (di-
menzii: 29 x 73,50 m). So prekini istra`uvawa se
vr{eni sè do 1971 godina. Taa e trikorabna, so nar-
teks, dvoen atrium, bo~ni aneksi, katehumeneum i
krstilnica. Koristej}i go terenot, site prostorii
se kaskadno postavuvani od istok kon zapad. Od de-
korativna plastika se otkrieni fragmenti od ol-
tarnata pregrada. Naosot, narteksot i katehumene-
umot se pokrieni so stilizirani geometrisko-flo-
ralni elementi i `ivotinski pretstavi so evharis-
ti~no zna~ewe. Bo~nite korabi, severniot aneks i
krstilnicata se pokrieni so kerami~ki plo~i.
Spored dekorativnata plastika i mozai~nata deko-
racija, bazilikata e datirana kon krajot na V ili
na po~etokot na VI vek (istra`uva~i: Vasil Lah-
tov, Vera Bitrakova).
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 589; Koco D., 1961, 16-33;
Koco D., 1967, 257-267; Bitrakova Grozdanova V.,
1970, 103-165; Bitrakova Grozdanova V., 1975; Ma-
lenko V., 1976, 219-234; Malenko V., 1977, 125-141;
Bitrakova Grozdanova V., 1976, 127-137; Malenko V.,
1977, 45-51; [onje A., 1981, 265-276; Bitrakova Groz-
danova V., 1986, 107-120; Bitrakova Grozdanova V.,
1986a, 121-134; Cvetkovi¢ Toma{evi¢ G., 1977; As-
simakopoulou Atzaka P. 1984, 406-436; Malenko V.,
1989, 3-23; Bitrakova Grozdanova V., 1989v; Bitrakova
Grozdanova V., 1994a; Bitrakova Grozdanova V., 1995.
(V.B.G)
XX. OHRID

Ohrid i okolinata niz srednovekovieto
Od krajot na VI i po~etokot na VII vek, nad
ostatocite od docnata antika prodol`uva `ive-
eweto i razvojot na gradot, vo promeneti op{te-
stveni, ekonomski i kulturni uslovi so noviot et-
nos Slovenite ‡ Berezitite. Ohrid, vozobnovu-
vaj}i se na pridobivkite od docnoanti~kite tradi-
cii na Lihnid, vo pogled na materijalnata, a oso-
beno na duhovnata kultura, niz srednovekovieto
izrasnuva vo crkoven, kulturen, administrativen i
zanaet~isko-stopanski centar, ne samo vo regionot
tuku i vo po{irokoto balkansko podra~je.
Dosega{nite istra`uvawa poka`aa postoe-
we na odredeni jasno izdiferencirani celosti
{to se vrzuvaat za kulturno-istoriski epohi od
razvojot na gradot i okolinata. Od ovie celosti
posebno mesto zazemaat arheolo{kite lokaliteti
vo ~ija kompleksnost vleguvaat i ranosrednovekov-
nite kulturni horizonti {to so svoite sodr`ini
ja nadopolnuvaat istoriskata slika, otvoraj}i nova
dimenzija vo prou~uvaweto i razjasnuvaweto na
dosega stati~no postavenite istoriski postulati
od doseluvaweto i stabilizacijata na Slovenite
(Berezitite), pa sè do XIV vek. Se razbira, }e bide
potrebno da se potenciraat mestata na sovpa|awe
na arheolo{kite soznanija so istoriskite podato-
ci ‡ vrskata na materijalnata kultura so pi{anite
izvori so cel barem nekoi od istoriskite momenti,
preku dopirnite to~ki vo edna nau~na logi~nost,
da najdat odraz i da bidat potkrepeni so rezulta-
tite od arheolo{kite iskopuvawa.
Od arheolo{ko-konzervatorskite zafati vo
ohridskata tvrdina, posebno za odbele`uvawe se
dobienite nau~ni soznanija od prostorite na akro-
polot, raznovidnite porti i kuli, koi gi pretsta-
vuvaat najzna~ajnite punktovi vo priodot na istra-
`uva~kite potfati, kako i vo odreduvaweto na hro-
nolo{kata determinacija. Pokraj jasno izdiferen-
ciranite ostatoci od makedonsko-helenisti~kiot,
rimskiot i docnoanti~kiot period, prisutni se ni-
za pregraduvawa, dograduvawa i nadgraduvawa {to
im pripa|aat na srednovekovieto i na turskiot pe-
riod. Vrz osnova na stratigrafskite pokazateli i
na odlikite na gradbenite sostojbi i intervencii
od pogolem ili pomal obem, se odreduvaat nekoi
gradbeni zafati i opsadi na gradot (opsadata na
Gotite, Samoiloviot period i po nego, turskiot
period i zavr{no so Xeladin-beg).
Od nekolkute sistematski arheolo{ki is-
tra`uvawa (polikonhalnata bazilika i anti~kiot
teatar) i mnogubrojnite incidentni otkrivawa na
ostatoci od profana i sakralna arhitektura, delo-
vi na komunikacii, vodovodni i kanalizacioni in-
stalacii na pove}e mesta vo utvrdenoto gradsko
jadro i okolu nego, e nadopolneta pretstavata za
najbitnite elementi na Ohrid vo srednovekovieto
kako urbaniziran grad. Ovaa stanbena arhitektura
XX. OHRID
so povisok stepen na grade`ni{tvo e sekako odraz
na negovata gradska oformenost, so gardski celos-
ti i so razvien ekonomski, kulturen i duhoven `i-
vot. Sistematskite istra`uvawa vo ovaa sfera se
ote`nati, a vo nekoi slu~ai i onevozmo`eni, od
pri~ini {to vsu{nost imaat dve krajnosti: ili
sloevite na zemjata se debeli ili pak i denes pri-
sutnite gradbi se isprepleteni so konglomerat od
specifi~nosti.
Spored dosega otkrienoto od profana arhi-
tektura, bez razlika na vremenskata pripadnost, vo
pogled na na~inot na gradeweto postojat vidlivi i
jasno izdiferencirani stilski razliki spored
upotrebeniot gradben materijal i spored osobe-
nostite i na~inite na gradeweto. Ranosrednove-
kovnata profana arhitektura e svedok na dve soci-
jalni sprotivnosti. Za toa od edna strana zboru-
vaat porasko{nite gradbi kaj koi docnoanti~kite
i voop{to anti~kite gradbeni materijali se upo-
trebuvani na nekoj na~in kako dekoracija i ukras, a
od druga strana posiroma{nite i poskromni grad-
bi, kade {to ednostavniot na~in na gradewe, zaed-
no so siroma{niot register na gradbeni materi-
jali, e odraz i odlika na posiroma{niot sloj na
naselenieto.
Mestoto i ulogata na Lihnid vo docnoan-
ti~kiot ‡ starohristijanski period kako duhoven i
kulturen centar, e izrazeno so prisustvoto na 18
monumentalni starohristijanski baziliki, od koi
najgolem broj e lociran vo samiot grad i vo nego-
vata neposredna krajbre`na okolina, kako i so
mo}ta na lihnidskata episkopija, so {to izleguva
nadvor od svoite regionalni granici. Odraz na tie
duhovni i kulturni tradicii od docnata antika se
ostatocite od duhovnata i materijalnata kultura
vo ranoto srednovekovie i potoa niz celoto sred-
novekovie.
Za~etok na organiziraweto na hristijanska-
ta crkva po slovenizacijata na ohridskoto podra~-
je se ~ini deka e prisuten u{te od samiot kraj na
VIII ili od po~etokot na IX vek, na {to upatuvaat
idealnata horizontalna stratigrafija na ranosred-
novekovnata nekropola na bazilikata Sv. Erazmo i
vertikalnata stratigrafija na srednovekovnata
nekropola kaj seloto Radoli{ta, Stru{ko, kako i
gradeweto na sakralni srednovekovni objekti vo
vtorata polovina na VIII i IX vek, pa i niz celoto
srednovekovie. Na toa upatuvaat i eparhiskite
spisoci od VII i VIII vek vo koi na tretoto mesto od
vkupno osumte episkopi pri mitropolijata vo Dra~
stoi episkopot lihnidski, podatok ne bez zna~ewe
ako se zeme predvid izdignuvaweto na Ohrid kako
crkoven centar. I vo 879 godina ovoj grad e se-
di{te na eparhija. Toga{ se spomenuva ohridskiot
mitropolit Gavril, {to od druga strana uka`uva
na toa deka vo ovoj region duhovni{tvoto ne pres-
tanalo da `ivee. Trikonhalnite crkvi prisutni na
ovie prostori se za~etoci na srednovekovnata sa-
kralna arhitektura. Vo vremeto na misionerskata
dejnost vo Ohrid i Ohridsko na slovenskiot pros-
263
vetitel i prv slovenski episkop sv. Kliment i na
negoviot sorabotnik-sobrat sv. Naum, se izgradeni
nekolku crkvi so manastirski kompleksi, posebno
va`ni za {ireweto na slovenskata bogoslu`ba vo
teritoriite na Makedonija. Vo razvojot na mladata
dr`ava na makedonskite Sloveni, Ohrid e vo cen-
tarot na najva`nite voeno-politi~ki nastani. Po
Prespa, Ohrid stanuva sedi{te na Samoilovoto
carstvo, kade Samoil imal svoj dvor, i golem crko-
ven centar.
Od posebno zna~ewe za razvojot i sjajot vo du-
hovnoto i svetoto `iveewe ne samo na regionalnite
balkanski prostori tuku i po{iroko e postoeweto i
opstojuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija.
So konzervatorskite zafati vo crkvata Sve-
ta Sofija na svodot od oltarot i centralniot svod
‡ do prostorot od prvobitnata kupola bea otkri-
eni nad dve iljadi kerami~ki sadovi. Ovoj naod
spa|a me|u pozna~ajnite reprezenti i zasega e edin-
stven kako po bogatstvoto na formi taka i po broj-
nosta na naselbinskata i gradbenata grn~arija.
Raznite formi so posebni tipovi i varijanti se
osnova za tipolo{ka i hronolo{ka klasifikacija
na ovoj proizvod vo periodot od X do XIV vek. Na
ovoj naod go nadovrzuvame i naodot {to zaslu`uva
vnimanie, a toa se pokrivnite }eramidi so vre`a-
ni ornamenti i so natpisi ‡ signaturi na darodave-
cot ili majstorot {to gi posvetuva na hramot na
Bogorodica.
Vo Ohrid kako zna~aen centar niz srednove-
kovniot period, sekako vidno mesto zazemale i raz-
novidnite zanaet~iski rabotilnici. So rasteweto
na ekonomskata mo} i so kulturnoto izdigawe na
duhovnite i svetovnite feudalci, kako i na os-
tanatoto naselenie, so {to potrebite stanuvaat
pogolemi, a barawata i vkusovite poiskristali-
zirani, zanaet~istvoto, osobeno filigranstvoto,
se razviva i cuti. Negovite vrvni dostreli se evi-
dentirani so izrabotkata na crkovni predmeti,
krstovi relikvijari, razni pehari, kako i opkovi
na ikoni. So permanentnata potreba za ukrasuvawe
i li~na sopstvenost niz `ivotot i smrtta, nakitot
vsu{nost stanuva najzastapeniot proizvod vo rabo-
tilnicite za obrabotka na metal.
Od mnogute registrirani lokaliteti na oh-
ridskoto podra~je, srednovekovnata zbirka sodr`i
naodi od nekropoli i objekti spored koi e napra-
ven sledniot raspored vo prostorot:
‡ vrz i okolu urnatinite na starohristijanski-
te baziliki: Polikonhalnata crkva na Plao{nik,
Deboj, Ohrid; Sv. Erazmo, s. Radoli{ta, Stru{ko;
‡ vo sloboden prostor so sè u{te neubici-
rana naselba ili sakralen objekt vo Crvejnca kaj
Prentov most, s. Openica;
‡ vo i okolu srednovekovnite sakralni objek-
ti vo obgradenite dvorni mesta na Sv. Pantelejmon ‡
Klimentova crkva, Bogorodica Pantanasa ‡ Pan-
donos, Sv. Bogorodica Perivlepta, Sv. Konstantin
i Elena, Sv. Nikola Bolni~ki, Sv. Jovan Bogoslov
‡ Kaneo, Starata ~ar{ija, na lokacijata od stokov-
264
nata ku}a „Biljana“, „Asan Ago“, okolu sru{enata xa-
mija „Ali Hasan“, Sv. Naum, Sv. Jovan vo s. Kosel;
‡ na slobodni prostori ‡ lokacii: Labino ‡
Ohrid, okolu akropolot i tvrdinata, kako i na
prostorite od reonite Mesokrasto i Ko{i{ta; nad
seloto Orovnik i vo seloto Kowsko.
Blagodarej}i na rezultatite dobieni od ot-
krienite ranosrednovekovni nekropoli, kako vo
pogled na brojnosta i raznovidnosta na predmetite
od materijalnata kultura taka i vo pogled na jasno
izdiferenciranata horizontalna i vertikalna stra-
tigrafija na grobovite, materijalnata srednove-
kovna kultura vo ohridskiot region tipolo{ki i
hronolo{ki mo`e da se podeli na dve grupi, i toa:
I ‡ materijali vrzani za migracionite dvi-
`ewa vo vremeto na preselbata na narodite i sa-
moto naseluvawe na ovie teritorii vo periodot od
VI-VII vek, otkrieni vo nekropolite na bazilikite
od Sv. Erazmo i vo seloto Radoli{ta, kako i na loka-
litetite nad seloto Orovnik i vo seloto Kowsko.
II ‡ materijali vrzani za periodot na stabi-
lizacijata na Slovenite i nivniot razvoj od IX do
XIV vek, otkrieni i prisutni na site ostanati do-
sega registrirani lokaliteti.
Materijalite od prvata grupa se rasprostra-
neti vo jugozapadniot del od Balkanskiot Poluo-
strov, i toa od krajot na VI do VIII vek, a gi prets-
tavuvaat la~ni i plo~esti fibuli, razni vidovi
lunulesti nau{nici, torkvesi, |erdani od staklena
pasta, razni visulci za pojas, kerami~ki sadovi, no-
`evi, ognila, alatki i dr. Raznite interpretacii
na ovie materijali sekako uka`uvaat na nivnata
nedovolna prou~enost. Spored najnovite soznanija
od arheolo{kite i antropolo{kite istra`uvawa
na nekropolite od ohridskiot region so jasno iz-
diferenciranite stratigrafski sloevi, ovoj mate-
rijal najverojatno ima slovensko-alansko poteklo
ili e vo tesna vrska so nekoi drugi vlijanija od
plemiwata {to bile vo sojuz so Slovenite vo vre-
meto na preselbata na narodite (Avarite, Gepidi-
te, Hunite, Kutrigurite, a mo`ebi i Sarmatite ‡
Jazigite).
Materijalot od vtorata grupa e zastapen so
poraznovidni formi i so mno`estvo prsteni, bele-
zici, obetki, nau{nici, kop~iwa, |erdani od staklena
pasta, kerami~ki sadovi, oru`je i orudija, i prisuten
e na site nabele`ani lokaliteti. Vo evidentiraniot
nakit od ohridskiot region se razlikuvaat poluk-
suzno izraboteni predmeti, kako i poobi~ni.
Ostanuva za bliska idnina ovoj bogat fond
na ranosrednovekovnata materijalna ostavina od
ohridskoto podnebje, niz analiza i tipolo{ko-hro-
nolo{ka klasifikacija i prezentacija, da go zaze-
me svoeto mesto vo kompleksot na ranosrednove-
kovnata kultura vo Jugoisto~na Evropa.
Lahtov V., 1957; Aleksova B., 1960; Lahtov V., 1961;
Aleksova B., 1966; Qubinkovi¢ M., 1966; Koco D.,
1967; Ostrogorski G., 1970; Kova~evi¢ J., 1972; Ba-
bi} B., 1974; Jovanovi} S., 1974; Panov B., 1978; Po-
XX. OHRID
povi} V., 1978; Malenko V., 1985; Maneva E., 1992.
(V.M.)
Trikonhalnite crkvi vo Klimentovoto vreme
Prvite slovenski spomenici od religiozna-
ta arhitektura vo Makedonija se manastirite Sv.
Pantelejmon vo Ohrid i Sv. Arangel na ju`niot breg
na Ohridsko Ezero, podignati od u~enicite na Kiril
i Metodija − Kliment i Naum. Ovie manastiri ne
se najstarite hristijanski arhitektonski spomeni-
ci vo Ohrid. Dosta baziliki i drugi crkvi bile iz-
gradeni vo Ohrid i vo negovata neposredna okolina
i pred Kliment i Naum. Sudej}i po literaturnite
podatoci {to gi imame za ovoj period i najnovite
rezultati od arheolo{kite ispituvawa {to se
izvr{eni osobeno poslednive godini, vo Ohrid
imalo hristijanski crkvi po~nuvaj}i od docno-
rimskiot, odnosno starohristijanskiot ili rano-
vizantiskiot period navamu. Golemiot broj na do-
sega otkrieni ranovizantiski baziliki vo Ohrid
(4) i vo negovata okolina (3), so rasko{ni mozaici
(fragmentarno za~uvani re~isi kaj site baziliki),
uka`uva na va`nata uloga {to ovoj grad ja imal
kako episkopski centar u{te od priznavaweto na
hristijanskata religija za slobodna (so Milan-
skiot edikt 313). Dimenziite na skoro otkrienata
ranovizantiska bazilika na lokalitetot Imaret,
nedaleku od citadelata na gradot, uka`uvaat kolku
intenziven crkoven, a vo vrska so nego sekako i
politi~ki `ivot postoel vo Ohrid vo ovoj period.
Do skoro postoe{e ogromen vakuum vo na{i-
te znaewa za istoriskiot razvitok na Ohrid od
doa|aweto na Slovenite, pa re~isi do Kliment,
za{to istoriskite izvori se do taa mera skudni
{to ne davaat duri ni mo`nosti za seriozni pret-
postavki. Me|utoa, so arheolo{kite prou~uvawa na
spomenatata ranovizantiska bazilika na lokali-
tetot Imaret se frla izvesna svetlina i na isto-
rijata na Ohrid od VI vek navamu. Vo ovaa bazilika
bea najdeni ogni{ta na podot po celiot naos so
kru`ni formi, oblepeni so horosan malter, og-
ni{ta na improvizirani `iveali{ta, verojatno
kolibi, ~ij pod go pretstavuvale rasko{nite mo-
zaici na urnatata bazilika. Trgnuvaj}i od podato-
cite {to gi nao|ame kaj Prokopija, spored koi
Lihnidos te{ko nastradal od zemjotresot vo VI vek
(koga nastradale Skupi, Stobi, Herakleja Linkes-
tis i drugi makedonski gradovi) i na{ite poznava-
wa za vremeto na naseluvaweto na Slovenite na
Balkanot, soobrazeni so najdenata polo`ba na spo-
menatata bazilika i otkrienite ogni{ta, mo`e da
se postavi vo dadenite uslovi samo edna seriozna
pretpostavka vo odnos na lu|eto {to se naselile
nad urnatata bazilika. Toa e deka Slovenite go na-
selile razurnatiot Lihnidos u{te vo VI vek i otto-
ga{ do denes `iveat vo nego kako negovi gra|ani.
So prethodnata hipoteza mo`e da se objasni
vo golema mera i nedostigot na izvori {to se odne-
XX. OHRID
suvaat na `ivotot na Ohrid za eden podolg period,
sè dodeka Slovenite ne se izdignale do taa mera
{to go slovenizirale duri i stariot naziv na gra-
dot i Lihnidos go pretvorile vo Ahrida, kako {to
se spomenuva ovoj grad vo aktite na Carigradskiot
crkoven sobor od 879 godina. Vo ovoj slovenski
Ohrid, vo koj, se razbira, se slu`ela slu`ba na
gr~ki jazik i se {irela gr~kata kultura i pisme-
nost od Grci i gr~ki vospitanici, do{le Kliment
i Naum da go {irat slovenskoto pismo, da gi post-
avat temelite na slovenskata kultura, da podignat
manastiri {to stanale sto`eri na makedonskata i
slovenskata pismenost.
Crkvite {to gi podignale Kliment i Naum
vo svoite manastiri se trikonhosi. Yidawe na tri-
konhosi vo manastirite bilo voobi~aeno vo hris-
tijanskata crkva od IV vek navamu. Trikonhosi bi-
le isto~nite delovi na mnogu ranohristijanski ba-
ziliki (na primer, na bazilikata na Bo`jiot grob
vo Erusalim), pove}e martiriumi i mnogubrojni
crkvi po celata teritorija na Rimskoto Carstvo.
Zatoa ne e ~udno toa {to i crkvite na prvite slo-
venski manastiri bile trikonhosi. Me|utoa, zna-
~ajno e da se odbele`i deka vo Ohrid i pred Kli-
ment imalo trikonhosi, za{to Kliment ja podignal
crkvata Sv. Pantelejmon kako obnova na eden ra-
zurnat trikonhos. Ovoj trikonhos, me|utoa, soob-
razno so rezultatite od arheolo{kite ispituvawa
izvr{eni okolu porano otkopanite ostatoci od
Klimentovata crkva, bil podignat nad edna izgo-
rena starohristijanska bazilika. Ovie fakti na-
lo`uvaat da se postavi pra{aweto: dali ovoj urnat
pretklimentov trikonhos ne bil crkva na eden ma-
nastir vo samiot Ohrid na koj porano mu pripa|ala
starohristijanskata bazilika. I dali bugarskiot
knez Boris ne mu go podaril na Kliment toj opus-
ten manastir (zaedno so negoviot imot) i so toa
ovozmo`il vrz temelite na edna pretslovenska
kultura da se gradi slovenskata? Ova pra{awe e
nerazdelno i od pra{aweto zo{to Naum ja podig-
nal svojata crkva so re~isi identi~en plan so Kli-
mentovata koga od polo`bata na terenot se gleda
deka formite {to gi ima Naumovata crkva se pove-
}e `elba da se kopira Klimentovata crkva, makar
delumno, i fiktivno, otkolku da se koristat mo`-
nostite {to gi dava terenot soobrazeni so funkci-
jata na objektot. Ovaa misla ja potkrepuva i fak-
tot {to vo neposrednata okolina na Ohrid dosega
se otkrieni u{te dva trikonhosa (kaj Gorica i kaj
seloto Zlesti) i tret kaj Izdeglavje, {to vo nauka-
ta se datiraat vo IX-X vek i sekako so pravo indi-
rektno se povrzuvaat so Klimentoviot trikonhos.
Po sè izgleda deka postoela odredena rakovodna
misla pri opredeluvaweto na formite na crkvite
podignati vo vremeto na Kliment ili neposredno po
nego. Kliment bil prv slovenski u~itel vo Kutmi-
~evica, prv slovenski episkop. Negoviot manastir
bil prv slovenski manastir vo Makedonija i toj bil
simbolot na prosvetata i napredokot. Zatoa negovata
265
crkva mo`ela da slu`i i kako obrazec pri yidaweto
na crkvi, vo prv red na manastiri.
Arheolo{kite prou~uvawa gi otkrija ne sa-
mo prvobitnite formi na crkvite na Kliment i
Naum, tuku i promenite {to se vr{ele niz vekovi-
te. Ovie promeni vo izvesni periodi imale takov
karakter {to vo golema merka go izmenile prvo-
bitniot izgled na crkvata, osobeno na Naumovata,
koja po urivaweto, vo turskiot period, go dobila,
so postojani doyiduvawa, dene{niot izgled. Me|u-
toa, treba da naglasime deka pri site obnovuvawa i
doyiduvawa (so isklu~ok na poslednoto) trikon-
hosot na Klimentovata crkva bil po~ituvan.
Odbele`avme deka Kliment obnovil eden
trikonhos najden vo urnatini, izyidan nad izgorena
starohristijanska bazilika vo neposrednata blizi-
na na starohristijanskata bazilika (~etirikonhal-
na) so spomenatite ogni{ta. Pri obnovuvaweto na
trikonhosot toj, po sè izgleda, ne go obnovil i ne-
goviot narteks, ~ija forma mo`e da se pretpolaga
vrz osnova na izvesni podatoci {to gi dadoa pos-
lednite prou~uvawa na Klimentovata crkva vo te-
kot na 1965 godina. Severniot vlez na Klimento-
viot trikonhos, me|utoa, uka`uva deka Kliment
pri obnovuvaweto na trikonhosot, od negovata za-
padna strana moral da postavi najmalku trem, na
~ie mesto podocna, odnosno u{te vo tekot na svojot
`ivot ja izyidal, ili poto~no ja doyidal, vtorata
crkva vo koja go postavil i svojot grob vo jugois-
to~niot del (vo pronaosot, kako {to stoi vo op-
{irnoto Klimentovo `itie, sekako smetaj}i go
trikonhosot za naos). I kako {to ne ni e poznat
zapadniot izgled na Klimentovata crkva isto taka
nepoznat ni e celosniot izgled na negovata vtora
crkva. Od poslednata gi znaeme samo dimenziite,
yidovite i vlezot od nejziniot zapaden del vo is-
to~niot tribilon (otkrien vo 1965 godina). Dis-
pozicijata na ostanatite yidni masi mo`e samo da
se pretpolaga, iako kako logi~no treba da se smeta
deka i ovaa crkva imala kupola, odnosno bila krs-
toobrazna (spored nejzinata osnova), bez ogled na
faktot {to dosega ne se najdeni ostatoci od stolp-
ci, odnosno bazi za koloni {to se ednovremeno yi-
dani vo vtorata Klimentova crkva, odnosno {to se
povrzuvaat so prviot pod na Klimentovata crkva.
Nepoznato e zo{to i koga Klimentovite crkvi
bile razurnati i manastirot opusten. Sudej}i po os-
tatocite na `ivopisot, tie bile obnoveni verojat-
no vo XIII vek i pro{ireni podocna so novi doyidu-
vawa. Izgleda deka prvo bile doyidani od sever i
jug paraklisi, potoa od sever i zapad egzonarteks i
na krajot, kako posledno doyiduvawe i pro{iruva-
we na manastirskata crkva (odnosno crkvi), od jug
egzonarteksot bil pro{iren i pred negoviot zapaden
vlez, a do samiot egzonarteks bila podignata kam-
banarija. Ovie doyiduvawa, soobrazno so stilot na
freskite od koi bea najdeni mnogubrojni fragmen-
ti, bile izvr{eni verojatno vo XIV vek, na {to
uka`uva i kambanarijata koja pred XIV vek vo Ma-
kedonija ne e konstatirana. Od obnovuvawata izvr-
266
{eni vo tekot na XIII vek se za~uvani tri bazisi,
pove}e fragmenti od freski i fragmenti od pos-
ledniot mozai~en pod. Vo vrska so ovie obnovuva-
wa se i promenite {to se izvr{eni na Klimentovi-
ot grob, koga bila zayidana ju`nata ni{a nad grobot i
izgradena isto~nata. Sekako so niv ili so vre-
menski bliski intervencii na crkvite se povrzani
i dvete ktitorski kompozicii na koi, osven likot
na Klimenta kako patron na crkvata, se pret-
staveni i u{te neidentifikuvani li~nosti me|u
koi e i Kesar Duka.
Iako nemame nikakvi arheolo{ki podatoci
za prostorot {to go zazemal manastirot zaedno so
manastirskite zgradi (koi, trgnuvaj}i od analogi-
jata, sekako se delele na zgradi za `iveewe i zgra-
di za manastirska ekonomija ‡ prvite mo`ele da
bidat ju`no od crkvata, a vtorite severno), vrz os-
nova na dimenziite na manastirskata crkva {to gi
imala do doa|aweto na Turcite, odnosno do nejzi-
noto pretvorawe vo xamija, ovoj manastir bil eden
od najzna~ajnite ne samo po svojata istoriska ulo-
ga, tuku i po svojata polo`ba i izgled. Toj bil vis-
tinskiot simbol na gradot na Klimenta, za{to, iz-
graden na stariot Plao{nik, dene{en Imaret, do-
miniral nad gradot i ezeroto.
Istorijata na Klimentoviot manastir od
doa|aweto na Turcite navamu ni e isto taka slabo
poznata. So arheolo{kite prou~uvawa be{e usta-
noveno deka Klimentovite crkvi, zaedno so drugite
crkvi vo Ohrid (Sv. Sofija, Sv. \or|ija, Sv. Ne-
dela), bile pretvoreni vo xamii. Toga{ freskite
bile varosani. No tankiot sloj var najden na fres-
kite vo Klimentovite crkvi uka`uva na kratkiot
vremenski interval od nivnoto pretvorawe vo xa-
mii do nivnoto urivawe.
Mnogu pozna~aen e, me|utoa, eden drug poda-
tok {to ni go dadoa arheolo{kite iskopuvawa od
1965 godina. Me|u apsidata na starohristijanskata
bazilika i apsidata na Klimentoviot trikonhos,
vo slojot od turskiot period bea otkrieni ostato-
ci od edna dosta golema, sekako oltarna apsida.
Ovoj fakt, zaedno so grobovite na kalu|eri najdeni
nad urnatite yidovi od kambanarijata i egzonar-
teksot od manastirskata crkva uka`uva na edna ne-
o~ekuvana konstatacija, imeno deka vrz urnatinite
na Klimentovata crkva (odnosno crkvi), pretvore-
na vo xamija, bila izgradena druga crkva ili, so
drugi zborovi, vo turskiot period bil obnoven
Klimentoviot manastir. Koga i pod kakvi uslovi e
izvr{eno ova nevoobi~aeno obnovuvawe na manas-
tirot }e poka`at natamo{nite prou~uvawa na re-
zultatite od arheolo{kite ispituvawa izvr{eni
vo tekot na 1965 godina. Vo vtorata polovina od
XVI vek ili na po~etokot na XVII vek i ovaa crkva
bila razurnata i vrz nea bila izgradena xamijata
na Sultan Muhamed, ~ii ostatoci se za~uvani do
denes. Vo vrska so gradeweto na ovaa xamija e seka-
ko i formiraweto na turskata naselba vo Imaret,
koja pred XVI vek, spored site uka`uvawa, ne posto-
XX. OHRID
ela (turski grobovi se konstatirani samo vo gor-
nite sloevi od nasipot okolu xamijata).
I istorijata na Naumoviot manastir i nego-
vata crkva ni e poznata pove}e od rezultatite od
arheolo{kite ispituvawa otkolku vrz osnova na
pi{ani izvori. Samo vrz osnova na arheolo{kite
ispituvawa doznavame deka Naumovata crkva bila
razurnata i vo turskiot period, verojatno istovre-
meno so Klimentovata crkva (XVI-XVII vek) bila
obnovena. Kon ovaa obnovena krstoobrazna crkva,
prvo beskupolna, bil doyidan tribilonot {to od
severnata i ju`nata strana na zapadnata konha na
crkvata formiral prostorii od koi vo ju`noto bil
grobot na sv. Naum. Podocna, po dodavaweto na
narteksot zapadno od tribilonot, bile izvr{eni
izmeni i na ju`nata prostorija vo smisla na pro-
{iruvawe vo kapela, ~ija kupola, od trite sega{ni
kupoli na crkvata, ako ne e najstara, toga{ sigurno
e najrusti~na. Kupolite na naosot i narteksot bile
izgradeni koga bil izveden vtoriot sloj `ivopis
vo narteksot koj odi preku stolpcite vo aglite na
narteksot {to so pomo{ta na arki ja nosat kupola-
ta. Prviot sloj `ivopis vo narteksot odi zad
stolpcite, dokaz deka kupolata nad narteksot ({to
e identi~na so kupolata nad naosot) ne e gradena
ednovremeno so narteksot. Ovie arhitektonski
promeni na crkvata na sv. Naum tolku logi~no i
obmisleno se povrzuvaat vo edna celost {to samo
so detalni arheolo{ki prou~uvawa mo`e{e da se
potvrdi postoeweto na starite srednovekovni tra-
dicii vo Ohridskiot kraj, tolku evidentni na ovaa
crkva {to dovedoa do nedorazbirawa pome|u dosta
na{i i stranski nau~nici vo odnos na datiraweto
na sega{nata crkva na manastirot Sv. Naum. Za{to
nikoj ne mo`e{e da pretpolaga deka sega{nata
crkva na manastirot Sv. Naum e podignata vo turs-
kiot period nitu deka nema nikakvi ostatoci nad
zemja od prvobitnata Naumova crkva {to ja podig-
nal Naum i vo koja bil pogreban vo 910 godina,
{est godini pred smrtta na Kliment.
Koco D., 1948, 129-180; Koco D., 1958, 56-80; Koco D.,
1961, 15-33; Koco D., 1967a, 245-255; Koco D., 1974, 152-
156. (D.K.)
(Tekstot za Trikonhalnite crkvi vo Klimentovoto vreme se
objavuva spored izdanieto Slovenska pismenost, Ohrid 1966,
XX. OHRID
za{to avtorot akad. Dim~e Koco po~ina vo tekot na podgotov-
kite na Arheolo{kata karta.)
Anti~ki teatar. Teatar od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Se nao|a vo stariot del na Ohrid, Va-
ro{, vo isto~noto podno`je na povisokiot zapaden
rid na gradot (Gorni Saraj, Visoko Kale). Pret-
postavki za negovoto postoewe se izneseni vo prva-
ta polovina na ovoj vek (N. P. Kondakov, N. Vuli},
\. Bo{kovi}), a in situ e konstatiran vo 1960
godina (V. Lahtov). Objektot se prostira na povr-
{ina od okolu 4000 m2. Dosega so iskopuvawe e ot-
krien sredi{niot del so epiteatronot i jugoza-
padniot del od teatronot so 9 reda sedi{ta, a so
sonda`ni istra`uvawa se konstatirani paradosite
(vlezovite) i teatarskata zgrada, kako i orkes-
trata so po~esnite sedi{ta (postarata faza na
teatarot) i postoeweto i protegaweto na arenata
so ortostatniot yid (pomladata faza na teatarot).
Vo istra`eniot prostor, pokraj perimetralni yi-
dovi, se otkrieni i pove}e ostatoci na gradbi od
vremeto na docnata antika i sredniot vek.
KondakovÍ P. N., 1909, 240-241; Bo{kovi¢ ™., 1933,
309; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 123; Lahtov V., 1962, 198;
Bitrakova Grozdanova V., 1975a, 63-68; Malenko V.,
1979, kat. br. 5, 62, 145, 146, 165, 173, 178, 185, 257,
281, 601, 611; Malenko V., 1981, 17-28. (V.M., P.K.)
Deboj, nekropola od helenisti~koto i rimskoto
vreme i od sredniot vek i starohristijanska bazi-
lika. Go zafa}a ju`niot prostor na zaramnetoto
plato na isto~niot rid od stariot del na Ohrid,
isto~no od kompleksot „Sv. Kliment“ i severno-se-
veroisto~no od crkvata Sv. Konstantin i Elena.
Ovde e otkriena centralnata nekropola na Lihnid
i na srednovekovniot Ohrid. Dosega se otkrieni
vkupno 180 groba. Na prostorot se konstatirani i
ostatoci od starohristijanska bazilika so mozai~-
ni podovi.
Malenko V., 1980, kat. br. 343, 368, 369, 371-376, 385-
387, 393-406, 411-415, 539-549; Malenko V., 1984, 111.
(V.M., P.K.)
267
 Ohrid. ‡ Anti~ki teatar
Karabegomala, hram od helenisti~koto vreme. Se
nao|a vo ramninskiot del na gradot, isto~no od oh-
ridskiot rid. Na prostorot me|u ulicite „Dimitar
Vlahov“ i „Dame Gruev“, vo blizinata na zgradata
na Sobranieto na op{tinata Ohrid, so za{titnite
iskopuvawa vo 1967 godina se otkrieni ostatoci od
hram posveten na bo`icata Izida, gradba so dve
prostorii i podvi`ni naodi: dve statueti od
mermer i drugi fragmenti od mermerna plastika.
Malenko V., 1976a, 169-187; Malenko V., 1974, 33-34.
(V.M., P.K.)
Kompleks „Poparnica“, osameni naodi od rimskoto
vreme, starohristijanski i ranosrednovekovni
sakralni objekti. Go zafa}a sedlestiot prostor
me|u dvata rida, odnosno ul. „Ilindenska“ i nejzi-
nata neposredna okolina levo i desno, na potegot
od Gorna porta do crkvata Sv. Sofija. Na ovoj
prostor se evidentirani ostatoci od pove}e staro-
hristijanski i pomali ili pogolemi ranosredno-
vekovni slovenski crkvi, epigrafski spomenici i
druga fragmentirana mermerna plastika, ostatoci
268
od stara rimska ulica vo blizinata na Gorna porta,
kako i svetovni ili sakralni objekti ukraseni so
yidni mozaici (Man~evci).
Dimitsas M. I., 1896, 376; Malenko V., 1978, 340.
(V. M., P.K.)
Kompleks „Sv. Kliment“, objekti i crkva od staro-
hristijanskoto vreme. Se nao|a na zapadniot del od
zaramnetoto plato na isto~niot rid vo stariot del
na Ohrid. Go zafa}a prostorot od crkvata Sv.
Bogorodica Perivleptos (dene{nata Sv. Kliment)
i neposred nata okolina od site ~etiri strani. Vo
vnatre{nosta na crkvata (narteksot i nadvore{-
nata priprata) se konstatirani ostatoci od prvo-
bitniot trem i osnova od postara gradba, najvero-
jatno starohristijanska crkva. Ju`no i isto~no se
konstatirani ostatoci od drugi gradbi, podvi`ni
naodi i grobni konstrukcii od sredniot vek.
Arheolo{ki iskopuvawa se vr{eni vo 1960 g. od
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata i Narodniot muzej od Ohrid.
XX. OHRID
 Deboj. ‡ Od iskopuvaweto na nekropolata i starohristijanskata bazilika
KondakovÍ P. N., 1909, 247; Mesesnel F., 1934, 38-43;
SnÝgarovÍ Iv., 1943, 23-29; Nikolovski A., ]orna-
kov D., Balabanov K., 1971, 183-190. (V.M., P.K.)
Kompleks „Sv. Pantelejmon“ (Plao{nik, Imaret),
starohristijanski i srednovekovni crkvi. Se nao-
|aat na zaramnetoto plato od ju`niot prostor na
povisokiot zapaden rid od gradot, ju`no od citade-
lata na Samoilovata tvrdina i severoisto~no nad
strmnata padina {to se izdiga nad crkvata Sv. Jo-
van Kaneo. Na ovoj prostor se nao|a Klimentoviot
manastir „Sv. Pantelejmon“, osnovan od sv. Kli-
ment vo 893 godina ili neposredno potoa, prostor
poznat kako Prv slovenski univerzitet i sredi{te
na Ohridskata kni`evna {kola. Ovde se otkrieni
ostatoci od dve crkvi izgradeni od sv. Kliment,
neposredno edna do druga. Prvata sv. Klimentova
crkva, posvetena na sv. Pantelejmon, bila trikon-
halna, a vtorata imala nepravilna pravoagolna os-
nova. Trikonhosot bil podignat vrz temelite od
stara razurnata trikonhalna crkva, a ovaa vrz te-
melite od edna izgorena trikorabna starohristi-
janska bazilika. Vo neposrednata blizina severno
od sv. Klimentovata crkva se otkrieni ostatoci od
monumentalna starohristijanska polikonhalna cr-
kovna gradba, na ~ii mozai~ni podovi vo naosot se
otkrieni ogni{ta so kru`na forma {to im pripa-
|ale na improvizirani `iveali{ta na prvoto slo-
vensko naselenie {to `iveelo na ovoj prostor.
Klimentovata crkva bila dograduvana vo XIII i XIV
XX. OHRID
vek. Vo XV vek bila pretvorena vo xamija, vo XVI
vek povtorno obnovena, vo prvata polovina na XVII
vek povtorno e urnata, a vrz temelite e izgradena
sultan Muhamedovata xamija, ~ii yidovi i denes se
za~uvani. Vo vnatre{nosta na Klimentovata crkva
se nao|a grobot na sv. Kliment, a okolu crkvite se
otkrieni i pogolem broj grobovi na kalu|eri. Sis-
tematski istra`uvawa na Plao{nik se vr{eni vo
1943 g. (D. Koco) vo 1960-1961 g. (D. Koco, B. Lah-
tov) i vo 1965 g., a doistra`uvawa i konzervacija
od 1967 do 1990 godina (Zavodot i muzej od Ohrid, V.
Malenko).
Koco D., 1948, 129-184; Koco D., 1966, 91-100; Niko-
lovski A., ]ornakov D., Balabanov K., 1971, 172-
174. (V.M., P.K.)
Kompleks „Sv. Sofija“, se nao|a na ju`niot pros-
tor me|u dvata rida, blizu do ezeroto, me|u dene{-
nite zna~ajni uli~ni komunikacii vo stariot del
na gradot: „Ilindenska“ i „Samoilova“ i „Kosta
Abra{“. Kompleksot gi podrazbira arheolo{kite
ostatoci vo ramkite na katedralnata crkva Sv. So-
fija i nejzinata neposredna okolina od site ~eti-
ri strani, vklu~uvaj}i go glavniot objekt so arhi-
tektonski pokazateli od hronolo{kite fazi ‡
rimska, docnoanti~ka i ranosrednovekovna, i pri-
dru`nite objekti severno i ju`no, grobni kons-
trukcii i ostatoci od eden krak na ohridskata tvr-
dina {to e evidentiran jugoisto~no pokraj crkva-
ta. Kompleksot e istra`uvan arheolo{ki vo 1951 g.
269
 Plao{nik. ‡ Krstilnicata na Polikonhalnata crkva
(R. i M. ]orovi} Qubinkovi}), 1971 g. (V. Ma-
lenko), 1984/1985 g. (M. Petrovski i V. Malenko) i
geomehani~ki e sondiran vo 1985 g. (B. ^ipan i V.
Malenko). Vo 1948 godina, vo tekot na konzervator-
skite raboti na crkvata, na 20 cm pod podot vo sre-
dinata na egzonarteksot se otkrieni 18 srebreni
srpski dinari od XIV vek (B. Aleksova). Rezulta-
tite od arheolo{kite istra`uvawa do izleguvawe-
to na ova izdanie, ne se objaveni.
KondakovÍ P. N., 1909, 242-250; Mesesnel F., 1934,
30-36; SnÝgarovÍ I., 1943, 16-23; Koco D., 1949, 341-
358; Aleksova B., 1955a, 20-21; Bo{kovi} \., To-
movski K., 1961, 76-84; Nikolovski A., ]ornakov
D., Balabanov K., 1971, 175-179; Malenko V., 1980,
kat. br. 763-767, 785, 786. (V.M., P.K.)
Kompleks „Sv. Spas“, osamen naod od rimskoto vre-
me, starohristijanska i srednovekovna crkva so
nekropola. Se nao|a vo stariot del na gradot, na
prostorot na ju`nata padina na poniskiot isto~en
rid, ju`no od ul. „Klimentska“ (denes ul. „Sloven-
ski univerzitet“), na potegot me|u ku}ite od se-
mejstvata na S. Aleksova i B. ^ipan. Ovde se ot-
krieni mermerna ara so latinski natpis, ostatoci
od starohristijanska crkva so vkopani ranosredno-
vekovni grobovi vo isto~niot del, kako i ostatoci
od ranosrednovekovna crkva. Sonda`no arheolo{-
270
ko iskopuvawe e vr{eno vo 1962 godina (Naroden
muzej ‡ Ohrid, V. Lahtov).
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 57, br. 174. (V.M., P.K.)
Kompleks „Stara ~ar{ija“, nekropola od `elezno-
to vreme do raniot sreden vek. Se nao|a vo isto~-
noto podno`je od poniskiot isto~en rid na Ohrid.
Na prostorot od dene{nata ul. „Sv. Kliment Oh-
ridski“, kako i levo i desno od nea, od ^inarot na
sever do Plo{tadot kaj ezeroto na jug, Dolna porta
na jugozapad i Domot na kulturata „Grigor Prli-
~ev“ na jugoistok, se konstatirani arheolo{ki nao-
di, i toa: vo blizinata na ^inarot zasvodena grob-
nica i svetili{te; ju`no od nego, kaj kni`arni-
cata na „Nova Makedonija“, makedonsko-helenis-
ti~ki grobovi; kaj stokovnata ku}a „Biljana“ ‡ gro-
bovi od `eleznoto vreme, makedonsko-helenisti~-
ki i rimski, kako i anti~ka furna; na okolu 100 m
jugozapadno od ^inarot, kaj ku}ata od semejstvoto
na Quben ^ekrexi ‡ isto taka grobovi od
mekedonsko-helenisti~koto i rimskoto vreme; kaj
kompleksot „Amam“ ‡ docnoanti~ki horizonti i
grobovi, a na prostorot od Plo{tadot i Domot na
kulturata „G. Prli~ev“ ‡ ostatoci od crkvata Sv.
Dimitrija i ranosrednovekovni grobni konstruk-
cii. Na ovoj kompleks se vr{eni za{titni iskopu-
XX. OHRID
vawa vo 1971 godina (Naroden muzej ‡ Ohrid) i vo
1976 godina (Zavod i muzej ‡ Ohrid).
Lahtov V., 1961, 46; Malenko V., 1978, 341-324; Ma-
lenko V., 1980, kat. br. 378, 388, 392. (V.M., P.K.)
Kompleks „Stara ~ar{ija“. ‡ Kerami~ka furna
od anti~koto vreme
Ko{i{ta, nekropola od helenisti~koto i rimsko-
to vreme i raniot sreden vek. Lokalitetot se pro-
tega na padinata od ohridskiot rid severno i seve-
roisto~no od tvrdinata i lokalitetot Deboj. Pri
izgradbata i pro{iruvaweto na patnata komunika-
cija Ko{i{ta-Gorna porta-Imaret i pri kopaweto
na temeli za individualni stanbeni zgradi e kon-
statirana nekropola so skeletni pogrebuvawa i
pravoagolni yidani i zasvodeni grobni konstruk-
cii.
Malenko V., 1978, 341. (V.M., P.K.)
Labino, arheolo{ki ostatoci od bronzenoto vreme
do raniot sreden vek. Lokalitetot ja zafa}a zapad-
nata padina od povisokiot zapaden rid na Ohrid,
jugozapadno od citadelata na Samoilovata tvrdina
od kompleksot „Sv. Pantelejmon“ na istok do strm-
niot breg na Ohridsko Ezero na zapad. Na ovoj
prostor e konstatirana fragmentirana keramika i
otkrieni se metalni arheolo{ki predmeti od pra-
istoriskiot period (bronzenoto i `eleznoto vre-
XX. OHRID
me), anti~kiot i srednovekovniot period, grobni
konstrukcii od rimskiot i ranosrednovekovniot
period i ostatoci od stanbeni zgradi od ranoto
srednovekovie.
Grbi¢ M., 1954, 112, 119, 125; Lahtov V., 1957, 59;
Lahtov V., 1961, 36, 39-41, 44-46, 49-53; Malenko V.,
1985, 290; Maneva E., 1992, 177-180. (V.M., P.K.)
Panzir, naselba i nekropola od docnoanti~koto vre-
me i sredniot vek. Se nao|a na okolu 3-4 km jugois-
to~no od gradot, na jugoisto~nata padina od polu-
ostrovot Gorica, vo blizinata na ezerskiot breg.
Vo ovo{tarnikot na Boro Fortomar bile otkrie-
ni ostatoci od temeli gradeni od kr{en kamen i
varov malter, kako i nadgrobna plo~a so gr~ki nat-
pis. Vo neposrednata blizina, na povr{ina od oko-
lu 100 m se najdeni pove}e grobovi, a na mestoto na
odmorali{teto „Orce Nikolov“ temeli od objekti,
isto taka gradeni od kr{en kamen i varov malter.
Denes na celiot prostor se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i imbreksi.
Grbi¢ M., 1954, 119; Lahtov V., 1956, 167; Mikul~i} I.,
TIR, 82. (V.M., P.K.)
Samoilova tvrdina, tvrdina od helenisti~koto i
docnoanti~koto vreme i sredniot vek. Gi za{titu-
va jugozapadnite pozicii na dvata rida. Na najviso-
kiot zaramnet del od zapadniot rid se nao|a cita-
delata koja ima prese~ena elipsovidna forma i e
podelena na dva dela so yid po sredinata vo pravec
istok-zapad. Na jugoisto~nata strana se nao|a im-
pozanten vlez zagraden so dve kuli. Na ovoj del od
prostorot na zapadniot rid se nao|ale i tvrdinata
i anti~kiot Lihnidos. Tvrdinskiot yid kon zapad
prodol`uva do mestoto Labino, a potoa, spored za-
~uvanite ostatoci na izvesni delovi, sviva kon
jugozapad sè do najstrmnite karpesti delovi na bre-
got od ezeroto, koi pretstavuvaat vsu{nost pri-
rodna za{tita na utvrdeniot grad. Od citadelata
kon istok, po severnata izohipsa na dvata rida,
tvrdinskiot yid se protega kon mesnosta Deboj, naj-
visokoto plato od isto~niot rid, od kade sviva kon
jug do bregot na ezeroto. Eden krak od yidot kon jug
gi se~e ulicite „Samoilova“ i „Kosta Abra{“ i
pominuva ju`no od crkvata Sv. Sofija, zavr{uvaj-
}i kaj ku}ata na semejstvoto Grdanovci na bregot
na ezeroto, od kade ponatamu, kon Kaneo, zapo~nu-
vaat strmnite karpesti prostori, odnosno prirod-
nata za{tita na utvrdeniot grad. Ostatoci od tvr-
dinskiot yid se zabele`ani na strmnata padina nad
naselbata Kaneo, na pristapniot prostor severois-
to~no od nea. Yidovite vo centralniot del (citade-
lata) se za~uvani vo viso~ina od 10 do 16 m. Tvrdi-
nata ima vkupno 18 silni odbranbeni kuli i ~etiri
porti: @elezna porta, Gorna porta, ^elna porta i
Dolna porta. Na ostatocite od kreposnite yidovi
se zabele`uvaat pove}e gradbeni intervencii od
vremeto na docnata antika (opus mixtum), preku
sredniot vek sè do vremeto na Xeladin-beg
271
 Sv. Erazmo. ‡ Starohristijanska bazilika so detali od podnite mozaici

272 XX. OHRID

(XIX vek). Tvrdinata e istra`uvana so arheolo{ki
iskopuvawa vo 1956, 1964 (sonda`ni) i 1994-1996
godina (sistematski) od Filozofskiot fakultet
vo Skopje i Zavodot i muzej vo Ohrid.
Mesesnel F., 1934, 20, 37-38, 49-50; SnÝgarovÍ
Iv., 1943, 40-42; Deroko A., 1950, 194-195, 204-205;
Lisi~ar P., 1953, 245-261; Lisi~ar P., 1959, 231-233; Ma-
vrodinov N., 1959, 259-260; Bo{kovi} \., Tomovski
K., 1961, 74-75; Nikolovski A., ]ornakov D., Bala-
banov K., 1971, 172; Bitrakova Grozdanova V., 1986,
255, 259-262. (V.M., P.K.)
Sv. Erazmo, starohristijanska bazilika i nekro-
pola. Se nao|a na 5-tiot kilometar od Ohrid kon
Struga, vo ju`noto podno`je na Gabovski Rid i vo
neposrednata blizina na crkvata Sv. Erazmo od
XIII vek. Ovde, vo nekoga{nite nivi na \or{e Kit-
razov od Ohrid so sistematskite arheolo{ki is-
tra`uvawa vo 1974 i 1975 godina od strana na Zavo-
dot i muzej vo Ohrid, se otkrieni ostatoci od teme-
li na trikorabna bazilika i ranosrednovekovna
nekropola od koja se istra`eni 124 grobni celosti,
vo koi pogrebuvawata zapo~nuvaat od krajot na VI i
kombinirano te~at do XII vek. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Ohrid.
Unverzagt W., 1934, 19-21; Lahtov V., 1957, 81; Malen-
ko V., 1976, 221-236; Malenko V., 1977, 125-141; Ma-
lenko V., 1985, 228-289; Malenko V., Kuzman P.,
1988, 94-97. (V.M., P.K.)
Sv. Erazmo ‡ Kuli{ta, utvrdena naselba od ranoan-
ti~koto i helenisti~koto vreme. Na 5-tiot kilo-
metar od Ohrid kon Struga, na najvisokite koti od
Gabovski Rid, koj se izdiga vo neposrednata bli-
zina na severniot breg na ezeroto, se gledaat osta-
toci od utvrduvawe. Vo severozapadniot del yido-
vite se za~uvani vo visina do 2 m i se {iroki 2,80
m. Tvrdinata e gradena od masivni, dobro obrabote-
ni blokovi od kamen.
Sv. Erazmo ‡ Kuli{ta. ‡ Utvrdena naselba od ranoanti~koto
vreme (W.U)
XX. OHRID
Unverzagt W., 1934, 19-21; Lisi~ar P., 1953, 260; Lisi~ar
P., 1959, 231-233; Malenko V., Kuzman P., 1988, 21.
(V.M., P.K.)
Aleksova B., 1955a, 20-21. (B. A.)
Sv. Stefan ‡ Gorica, depo na srednovekovni mone-
ti. Vo 1948 godina, pri kopaweto na temeli za iz-
gradba na Sindikalnoto odmorali{te se najdeni
vizantiski moneti od XII vek. Monetite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Aleksova B., 1955a, 19. (B.A.)
Studen~i{ta, starohristijanska bazilika i nekro-
pola. Isto~no od gradot, vo neposrednata blizina
na Biljanini Izvori, levo od patot Ohrid-Sv. Na-
um i isto~no od benzinskata pumpa „Biljanini Iz-
vori“ se otkrieni ostatoci od bazilika so podni
mozaici, narteks i atrium, a ju`no od nea grobovi
od nekropola so kameni konstrukcii.
Lahtov V., 1957a, 145-146; Koco D., 161, 16; Bitrako-
va Grozdanova V., 1975; Mikul~i} I., TIR, 82. (V.M.,
P.K.)
Hermeleja, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
3-ot kilometar od Ohrid kon Struga i na okolu 800
m severno od bregot na Ohridsko Ezero. Vo dolina-
ta {to slu`i za streli{te i ju`no pokraj magis-
tralniot pat vo 1974 godina Zavodot i muzej od Oh-
rid izvr{il arheolo{ko za{titno iskopuvawe.
Otkrieni se temeli od pove}e gradbi i vo niv mno-
gubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi, moneti i
drugi predmeti.
Malenko V., 1976, 220; [apkarev A.K., 1976, 556;
Malenko V., Kuzman P., 1988, 89-116. (V.M., P.K.)
35. PESO^ANI
Kula, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Se nao|a na okolu 500 m isto~no od
seloto, na leviot breg na rekata Sateska, severno i
severoisto~no od Novoselsko i Peso~ansko Pole.
Pretstavuva osobeno dominanten rid koj na seve-
roisto~nata strana e povrzan so red poniski rit~iwa
ozna~eni so zaedni~koto ime Gaber. Zaramnetiot
del bil utvrden so tvrdinski yid, najverojatno od
vremeto na docnata antika pa sè do razvieniot sre-
den vek. Po povr{inata se zabele`uvaat gramadi
od kamewa koi se od urnati gradbi gradeni od kr-
{en kamen, tuli i varov malter. Ima i podatoci za
yidovi gradeni od kamen i kal. Prisutna e i frag-
mentirana sadova i gradbena keramika. Vo
jugoisto~noto podno`je na ridot se zabele`uvaat
ostatoci od drugi gradbi. Se pretpostavuva deka na
ovoj lokalitet bil podignat stariot srednoveko-
ven grad Debrec.
Mikul~i} I., 1986, 115. (V.M., P.K.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva i nekropola.
Se nao|a na okolu 1 km severoisto~no od seloto i
okolu 200 m isto~no od starata `lezni~ka pruga
273
Ohrid-Ki~evo. Vo severniot del na prostorot se
zabele`uvaat ostatoci od sakralna gradba so ori-
entacija istok-zapad od raniot i razvieniot sreden
vek. Na celiot prostor, isto taka, se zabele`uvaat
tragi od srednovekovni grobi{ta.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
36. PE[TANI
Gradi{te, utvrden logor ‡ kastrum od rimskoto
vreme. Se nao|a na 2,5 km jugozapadno od seloto, na
bregot na Ohridsko Ezero. Vsu{nost, toa e mal
poluostrov na koj denes delumno e rasposlan mo-
derniot avtokamp. Po povr{inata na zaramnetoto
plato od najniskiot vrv, osobeno na jugoisto~nata
strana, se zabele`uvaat osnovite na temeli od od-
branbeniot bedem, graden od kr{en kamen i varov
malter. [irinata na yidovite iznesuva 1,80 m. Vo
vnatre{nosta na tvrdinata se gledaat ostatoci od
kuli i pomali objekti, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 100. (V.M., P.K.)
Staro Selo, srednovekovna naselba. Po povr{i-
nata na nivite i lozjata, koi se na severoisto~niot
kraj na seloto, se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i gramadi od grade`en materijal. Na od-
delni mesta se prepoznavaat ostatoci od osnovi na
objekti. Postoi legenda deka na ova mesto bilo
staroto selo Pe{tani. (V.M., P.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na ju`niot kraj
na seloto, isto~no od patot Ohrid-Sv. Naum se nao-
|a crkvata Sv. Vra~i koja bila podignata vrz osta-
toci od stara crkva, za koja se pretpostavuva deka
bila posvetena na sv. Bogorodica Odigitrija.
(V.M., P.K.)
Xami{te, srednovekovna crkva. Vedna{ do novo-
izgradenata trafostanica vo centarot na seloto se
nao|aat ostatoci od xamija. Spored ka`uvaweto na
`itelite, xamijata bila podignata vrz temeli na
crkva posvetena na sv. Nikola. (V.M., P.K.)
37. PLA]E
Sv. Nedela, srednovekovna crkva. Na mala tumba
oddale~ena 1 km ju`no od seloto se zabele`uvaat
ostatoci od srednovekovna crkva. (V.M., P.K.)
38. PODMOLJE
Korija ‡ Manastiri{te, srednovekovna crkva. Se
nao|a na okolu 1 km isto~no od seloto. Na sever-
nata padina od dolot se gledaat ostatoci od sakral-
na gradba (istok-zapad okolu 30 m; sever-jug okolu
10 m). Zabele`livi se i nekolku prostorii.
274
Yidovite se {iroki 0,90 m i se za~uvani vo viso-
~ina od 0,10 do 0,30 m. Na prostorot od kupi{tata
kamewa ima fragmenti od pokrivni }eramidi i
bigoren kamen. Okolu celiot prostor se zabele`u-
vaat ostatoci od ograden yid izveden vo suvoyidica.
Jugozapadno za okolu 50 m na sprotivnata padina,
na ju`niot srt od dolot se nao|aat ostatoci od
~etvrtesta gradba za koja se pretpostavuva deka bi-
la kambanarija. Najverojatno se raboti za mal
manastirski kompleks od razvieniot sreden vek.
(V.M., P.K.)
Seli{te, srednovekovna naselba, crkva i nekropo-
la. Se nao|a na 1 km severoisto~no od lokalitetot
Korija − Manastiri{te (okolu 2 km od seloto Pod-
molje) i 2,5 km jugoisto~no od seloto Orovnik.
Pretstavuva blaga kotlina zagradena od site stra-
ni so bregovi. Po povr{inata se zabele`uvaat
kupi{ta od grade`ni kamewa me|u koi i dva bunari
za voda. Na krajniot jugozapaden del od kotlinata
postojat ostatoci od ednokorabna crkva ~ii yidovi
se {iroki 0,90 m, yidani od kr{en kamen. Spored
ka`uvaweto na `itelite od Podmolje, ovde bile
nao|ani i fragmenti od `ivopis. Ju`no od crkvata
se protega nekropola. (V.M., P.K.)
^e{ma, srednovekovna crkva i nekropola. Se nao|a
vo samoto selo, isto~no od patot Ohrid-Ki~evo
-Skopje, vo blizinata na selskata ~e{ma. Severno
od ~e{mata se nao|a crkvata Sv. Konstantin i Elena
koja e podignata vrz temeli od postara crkva okolu
koja (osobeno ju`no) se protega srednovekovna ne-
kropola. Spored V. Lahtov, grobni konstrukcii se
zabele`uvale pokraj samata ~e{ma i bile postave-
ni vo pravec istok-zapad. (V.M., P.K.)
39. RAMNE
Kumbarevci, srednovekovna crkva i nekropola. Kaj
samiot vlez vo seloto, na prostorot od prvata ku}a
zaedno so dvorot na familijata Kumbarevci, pri
kopaweto na temeli bile otkrieni pove}e grobovi
gradeni od kameni plo~i i bez grobni prilozi. Spo-
red ka`uvaweto na Metodija Risteski, bile otkrieni
yidovi od osnova na mala crkvi~ka. (V.M., P.K.)
Makla, srednovekovna nekropola. Na okolu 3 km
severoisto~no od seloto, levo od patot {to vodi
kon planinata Letnica, na prostorot koj selanite
go vikaat u{te Turski Grobi{ta, so zemjodelskite
raboti bil otkrien grob yidan od delkan bigor. Vo
neposrednata blizina bile otkrieni i pove}e gro-
bovi od kameni plo~i so orientacija istok-zapad.
(V.M., P.K.)
Manastiri, srednovekovna crkva i nekropola. Na
zaramnetata povr{ina na ridot {to se izdiga nad
seloto, jugoisto~no za okolu 200 m se gledaat osta-
toci od osnova na pogolema crkva, so dimenzii od
25 x 15 m. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti
XX. OHRID
od kerami~ki sadovi i drug grade`en materijal koj
uka`uva na mo`nost da bila podignata od urnatini
od starohristijanska bazilika. Isto~no od nea se
otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i, so ori-
entacija istok-zapad. Od literaturata e poznato
deka „Bolowskiot psaltir“, koj poteknuva od XIII
vek, bil napi{an vo seloto Ramne.
Jagi} V., 1907; IvanovÍ É., 1931, 51-52; Georgievski
M., 1979, 31. (V.M., P.K.)
Ramnenski Lozja, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na okolu 1 km severno od seloto, po povr{i-
nata na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, a vo lozjeto na Krume Risteski bile
otkrieni grobovi vo koi imalo kerami~ki sadovi.
(V.M., P.K.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva. Pri izgrad-
bata na crkvata vo podno`jeto na Ramnenski Lozja,
koi se na okolu 1 km severno od seloto, se otkrieni
temeli od postara crkva. Najverojatno nejze ñ pri-
pa|a osnovata od yidot, {irok 0,80 m, {to se nao|a
vo neposrednata blizina od isto~nata strana.
(V.M., P.K.)
Sv. Varvara, srednovekovna crkva i nekropola. Za-
padno od seloto, vo bav~ite na familijata ^ipo-
ini, koi se nao|aat vo Ramnensko Pole, bile ot-
krieni temeli od stara crkva i okolu nea grobovi.
(V.M., P.K.)
Sv. Vra~i, srednovekovna crkva i nekropola. Na ju-
gozapadniot kraj na seloto, desno od patot za Stu-
den~i{ta, vo neposrednata blizina na selskoto
u~ili{te bile otkrieni pove}e grobovi so orien-
tacija zapad-istok, gradeni od kameni plo~i, kako i
osnova od temeli na mala crkva posvetena na sv.
Vra~i. Spored ka`uvaweto na u~itelot Stamen
[oka od Ohrid, vo grobovite bile najdeni nakit i
drugi predmeti koi gi predal vo Muzejot na Make-
donija vo Skopje. (V.M., P.K.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Na isto~niot kraj
na seloto do 1907 godina se gledale ostatoci od
stara crkva posvetena na sv. Ilija. Podocna vrz
nejzinite temeli e izgradena novata crkva, koja go
zadr`ala imeto na patronot. (V.M., P.K.)
Tu{e Varnica, srednovekovna naselba. Na okolu 1
km isto~no od elektri~nata centrala se zabele`u-
vaat ostatoci od yidovi na objekti. Vo jugozapadni-
ot del na nivata na Ilija Veljanoski, po povr{ina-
ta ima mnogu fragmenti od pokrivni }eramidi. Na
ovoj del e najden i vrv od `elezna strela. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
XX. OHRID
40. RASINO
^e{ma, srednovekovna naselba. Na okolu 1 km ju`-
no od seloto, na desnata strana od Rasinska Reka,
vo nivata na Mice Stojanov so zemjodelskite rabo-
ti bile otkrieni temeli od yidovi gradeni od ka-
men, tuli i varov malter. Denes po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi. Vo ne-
posrednata blizina na ovoj prostor, vo nivata na
Stojan Jakimoski bile otkopani pitosi. (V.M., P.K.)
41. RE^ICA
Zadru`ni {tali, nekropola od `eleznoto i rim-
skoto vreme. Na zapadniot kraj od seloto, pri kopa-
weto na temeli za zadru`nite {tali i pri niveli-
raweto na prostorot pred niv, vo 1952 godina bile
otkrieni i rastureni pove}e grobovi. Delumno e
za~uvana samo edna grobna celost sostavena od
srebrena romboidna plo~ka, bronzen {lem, vrv od
kopje i dvojna igla od bronzena `ica.
Lahtov V., 1965, 48-78. (V.M., P.K.)
Kov~e ‡ Padina, srednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 5 km zapadno od seloto i na 1,5 km desno
od rekata Grdejca, na prostorot obrasnat so drvja
se zabele`uvaat ostatoci od gradba, odnosno ku-
pi{ta od grade`en materijal. Spored ka`uvawata
na `itelite, ovde se nao|ala crkvata od staroto
selo Pol~ani koe se nao|a na okolu 800 m zapadno.
Jugozapadno od ostatocite na crkvata se zabele`u-
vaat kameni plo~i od grobni konstrukcii. (V.M.,
P.K.)
Lozi{ta, depo na bronzen nakit od `eleznoto vre-
me. Na okolu 1 km severozapadno od seloto, vo niva-
ta na Tanasko Mitreski vo 1955 godina so zemjodel-
skite raboti bilo otkrieno depo od 46 razni
predmeti (belezici, prsteni, ukrasni petlici i
dr.). Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Oh-
rid.
Kuzman P., 1983, 109-126. (V.M., P.K.)
Manastiri{te ‡ Sv. Nedela, srednovekovna crkva.
Na okolu 3 km ju`no od seloto i na okolu 500 m
desno od Koselska Reka se nao|a blaga padina {to
se spu{ta od sever kon jug. Na povr{ina od 50 x 50
m se zabele`uvaat gramadi od kr{en kamen i frag-
menti od pokrivni }eramidi. Toponimot i karakte-
ristikite na terenot upatuvaat na toa deka ovde se
nao|ala sakralna gradba. (V.M., P.K.)
Pol~ani, srednovekovna naselba. Se nao|a na okolu
6 km zapadno od seloto, na pomala tumba obrasnata
so dabova {uma. Na povr{inata se zabele`uvaat
ostatoci od gradbi, odnosno gramadi od kamewa i
drug grade`en materijal. (V.M., P.K.)
275
 42. SVINI[TA
Dabje, srednovekovna crkva. Vo zapadnoto podno`je
na seloto, na okolu 50 m od poslednata ku}a i desno
od patot Prentov most-Svini{ta se gledaat
gramadi od kr{en kamen, bigor i fragmenti od
pokrivni }eramidi rasposlani na prostor od 30 x
30 m. (V.M., P.K.)
Doli{te, naselba i topilnica od docnoanti~koto
vreme. Na zapadniot rab na seloto, vo neposrednata
blizina na plevnata na P. Smileski, po povr-
{inite na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, grade`en materijal i ostato-
ci od topena `elezna ruda. Vo atarot na seloto se
registrirani stari rudarski okna kaj mesnosta
Duvlo, do izvorite na Svini{ka Reka. (A.K.)
Manastiri{te, ranosrednovekovna crkva. Na 3 km
ju`no od seloto po povr{inite na nivite se sre}a-
vaat ostatoci od gradba. Prostorot e raskopuvan
od divi kopa~i pri {to e otkrien yid so pravec is-
tok-zapad, graden od pokrupni kamewa i od positni
plo~esti kamewa vrzuvani so varov malter. Za~u-
van e vo viso~ina od 1,10 m i e {irok 0,70-0,80 m.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od pokriv-
ni }eramidi i obraboten bigor. (V.M., P.K.)
Pir~i{ta, naselba od neolitskoto vreme i sredno-
vekovna tvrdina. Na okolu 4 km jugozapadno od se-
loto i severno od Prentov most ima rid so zaram-
net vrv na koj se nao|aat ostatoci od utvrduvawe so
povr{ina od 35 x 25 m. Yidovite se prividno {iro-
ki i ne mo`e da im se odredi to~nata {irina. Na
povr{inata ima mnogu fragmenti od pokrivni }e-
ramidi, kr{en kamen i varov malter, a na oddelni
mesta i dupki od divi kopa~i. Na jugoisto~nata pa-
dina od ridot se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi od neolitskoto vreme. (V.M., P.K.)
43. SIRULA
Gorna Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1,5 km severozapadno od seloto ima tumba
nasadena so borova {uma koja dominira nad okol-
niot teren. Na nea se nao|aat ostatoci od temeli
na crkva so dimenzii od 16 x 7 m. [irinata na yi-
dovite iznesuva 0,85 m, a yidani se od kr{en kamen
i kal. Okolu crkvata se gledaat grobni konstruk-
cii gradeni so kamewa, pokrieni so monolitni plo-
~i, postaveni vo pravec istok-zapad. (V.M., P.K.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva. Na srtot {to se
nao|a na 2 km severozapadno od seloto, po koj minu-
va patot Me{ei{ta-Sirula, i na okolu 200 m za-
padno od lokalitetot Gorna Crkva se gledaat osta-
toci od grade`en materijal od sakralen objekt.
Spored ka`uvaweto na `itelite, na ovoj prostor
postoela selska crkva posvetena na sv. Nikola.
(V.M., P.K.)
276
44. SKREBATNO
Kuli{ta, srednovekovna kula. Na okolu 800 m se-
verno od seloto se nao|a prili~no visok rid {to
dominira nad okolniot teren, opkru`en so planini
i pristapen samo od isto~nata strana, pokraj pla-
ninata Bigla. Na vrvot se gledaat ostatoci od te-
meli na mala kula − nabquduva~nica, so dimenzii
od 8 m (istok-zapad) i 5 m (sever-jug). Kulata e po-
dignata pokraj komunikacijata nare~ena „Drumje“
koja vo sredniot vek go povrzuvala Ohrid so Bito-
la. (V.M., P.K.)
45. SLATINO
Bawi ‡ Bigori, naselba od rimskoto vreme. Se
nao|a na 700 m zapadno od seloto, vo blizinata na
Slatinsko Ezero, na ju`nata padina od visoram-
ninata, ju`no od dene{nata ograda na crkvata Sv.
Jovan „Bigorski“. Na povr{inata se zabele`uvaat
osnovi od yidovi (istok-zapad) gradeni od bigor.
Ne retko se sre}avaat fragmentirani i celi pe-
~eni tuli so pogolemi dimenzii. Od ovoj lokalitet
poteknuva i edno mermerno torzo − `enska statua,
kako i eden kapitel koj najverojatno mu pripa|al
na sosedniot lokalitet Sv. Jovan „Bigorski“.
Evidentiran e i podatok deka vo blizinata bil
otkrien hipokaust (spored ka`uvawata na me{-
tanite, V. Lahtov). (V.M., P.K.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i raniot sreden vek. Se nao|a na okolu 1,5 km
isto~no od seloto, so mala devijacija kon sever.
Pretstavuva dominanten rid so nadmorska viso~i-
na od 1.358 m. Ima elipsovidna forma. Ostatoci od
kreposni yidovi se zabele`uvaat na sever, istok i
jug. Po povr{inata na terenot se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., 1986, 115. (V.M., P.K.)
Izbi~ani, srednovekovna naselba. Se nao|a na oko-
lu 4,5-5 km isto~no od seloto, na terasest prostor
vo ju`noto podno`je na planinata Ru{inci. Ovde
se prostirala srednovekovnata naselba Izbi~ani.
(V.M., P.K.)
Kalu|eroec, srednovekoven sakralen objekt. Se
nao|a na okolu 800 m jugoisto~no (pove}e ju`no) od
seloto, na isklu~itelno strmna padina. Na cen-
tralnoto mesto padinata e poblaga, so bogati bi-
gorni punktovi − gramadi od kamewa, koi zboruvaat
za postoewe na sakralen objekt, mo`ebi i pomal
manastirski kompleks od razvieniot sreden vek.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 93. (V.M., P.K.)
Preslop, ranosrednovekovna nekropola. Se nao|a
na okolu 2 km isto~no od seloto i na okolu 100 m
severno od Slatinsko Gradi{te. Pretstavuva pre-
voj na severnoto podno`je, blaga padina na koja se
zabele`uvaat ostatoci od staroslovenski grobi{-
XX. OHRID
ta so orientacija istok-zapad. Ovie grobovi bi mo-
`ele da imaat vrska so srednovekovnoto naselenie
od lokalitetot Gradi{te. (V.M., P.K.)
Sv. Jovan Bigorski, ranosrednovekovna crkva. Na
okolu 800 m zapadno od seloto, na mala visoramni-
na isto~no pokraj Slatinsko Ezero se nao|a novata
crkva Sv. Jovan izgradena vrz temeli od postara is-
toimena crkva. Vsu{nost stanuva zbor za damne{en
manastirski kompleks za ~ija sudbina postojat
pove}e varijanti od edno isto predanie koe ovoj
crkoven kompleks go povrzuva so manastirot Sv.
Jovan Bigorski kaj Debar.
Marjanovi¢ ^., 1924, 23-24, 26-27; Kuzman P., Ma-
lenko V., 1992, 81. (V.M., P.K.)
Selce, srednovekovna naselba. Se nao|a na okolu 1
km severno od seloto, na nadmorska viso~ina od
okolu 850 m. Karakteristikite poka`uvaat deka
stanuva zbor za tipi~no srednovekovno slovensko
seli{te koe kontinuirano prodol`uva da egzis-
tira vo dene{noto selo Slatino. Na eden mal srt
vo sredi{niot del na lokalitetot se zabele`uvaat
osnovi od pomala gradba ‡ crkvi~ka vo ~ija severna
polovina i denes stoi star grob so orientacija
istok-zapad, izgraden od bigorni plo~i.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 93. (V.M., P.K.)
46. SLIVOVO
Brce, ranosrednovekovna crkva so nekropola. Se
nao|a na okolu 2 km jugozapadno od seloto, od dvete
strani na patot Slivovo-Vrbjani. Povr{inata
obiluva so fragmentirana sadova i gradbena kera-
mika so pripadnost na sredniot vek. Vo severniot
del svoevremeno bile raskopuvani grobovi me|u
koi se izdigala srednovekovna slovenska crkva.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 94. (V.M., P.K.)
Gorica, ranosrednovekovna crkva. Lokalitetot
pretstavuva tumba i se nao|a na okolu 3,5 km zapad-
no od seloto. Spored konfiguracijata na terenot i
povr{inskite naodi, ovde sekako postoela crkovna
gradba, mo`ebi vo ramkite na manastirski kom-
pleks. Spored predanieto na `itelite od seloto,
crkvata bila posvetena na Preobra`enie.
Grbi¢ M., 1954, 124; Kuzman P., Malenko V., 1992,
94. (V.M., P.K.)
Eleni{ta, srednovekovna naselba. Lokalitetot se
nao|a na prostorot me|u patot Ohrid-Ki~evo i
Vrbjanska Reka, na 10 km od Preseka kon Ohrid. De-
nes celata povr{ina se obrabotuva, a pri obrabo-
tuvaweto se sre}avaat fragmenti od srednovekovna
sadova keramika. Ovde postoelo seli{te, podocna
uni{teno od Turcite. Na dominantnata tumba
sproti Eleni{ta se nao|aat urnatinite od crkvata
Sv. Nikola.
XX. OHRID
Kuzman P., Malenko V., 1992, 94-95. (V.M., P.K.)
Jakovski Ku}i, ranosrednovekovna naselba. Se
nao|a na okolu 2 km zapadno od seloto i na okolu
0,5 km severno od patot za Brce. Terenot e kotlina
so padini od okolnite ridovi. Na povr{inata se
zabele`uvaat fragmenti od sadova keramika. Ova e
osobeno izrazeno na isto~nata padina na ridot
Orali{te. Vo nivite na bra}ata Gerasimovi ima
tragi od grobi{ta gradeni od kameni plo~i. (V.M.,
P.K.)
Kova~nica, srednovekovna topilnica i kova~nica.
Se nao|a na okolu 1,5 km zapadno od seloto, severno
pokraj patot za Brce, nad patot za livadite od
Jakovski Ku}i. Po povr{inata imalo gorena zemja
izme{ana so zgura od `elezna ruda, a bile najdeni
dva fragmenta od mal `elezen no` i eden vrv od
strela (spored V. Lahtov). Pretpostavkata e deka
ovde imalo nekakva kova~nica koja rabotela za po-
trebite na naselbata od lokalitetot Jakovski
Ku}i. (V.M., P.K.)
47. SO[ANI
Dr`ilec, ranosrednovekovna crkva. Se nao|a na
okolu 2 km zapadno od seloto. Na toj prostor se za-
bele`uvaat ostatoci od crkovna gradba so orienta-
cija istok-zapad, a gradena od kamen, bigor, tuli i
malter.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 93. (V.M., P.K.)
48. TREBENI[TA
Alistrati, srednovekovna crkva i nekropola. Se
nao|a na okolu 2,5 km isto~no od seloto i isto~no
od Trebeni{ko Kale. Na po~etokot od dolot, vo
samoto podno`je od desnata strana ima urnatini od
crkva koja me{tanite ja narekuvaat Sv. Naum.
Gradbata najverojatno pretstavuvala ednokorabna
crkva od koja e najza~uvana osnovata od apsidalni-
ot del. Na prostorot se prisutni mnogubrojni
fragmenti od pokrivni }eramidi (debelina 2 cm).
Zapadno od urnatinite se zabele`uvaat pogolemi
kameni plo~i koi vsu{nost pretstavuvaat grobovi.
So ovoj naziv e ozna~en eden dol {to se protega
ju`no od me|uselskiot pat Trebeni{ta-Livoi{ta,
vo pravec jug-sever. (V.M., P.K.)
Baroec, ranosrednovekovna nekropola. Se nao|a na
okolu 2 km isto~no od seloto, vo isto~noto pod-
no`je na Trebeni{ko Kale, i okolu 250 m ju`no od
me|uselskiot pat za Livoi{ta. Na prostorot se
protega nekropola so grobovi pokrieni so pogole-
mi kameni plo~i, orientirani vo pravec zapad-is-
tok. (V.M., P.K.)
Dere ‡ Kaj ^e{mata, naselba od bronzenoto vreme.
Vo severozapadniot del na seloto, levo od patot
Ohrid-Ki~evo, vedna{ do nekoga{nata ~e{ma, po
277
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi. Pri kopaweto na zemjata za iz-
rabotka na tuli, na dlabo~ina od 0,80 m e otkriena
jama vo koja e najdena fragmentirana kamena sekira
so otvor za dr`alka na sredinata. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (V.M., P.K.)
Zabrdo, naselba od `eleznoto vreme, naselba i ne-
kropola od helenisti~koto i rimskoto vreme i
naselba od raniot sreden vek. Le`i na mala viso-
ramnina isprese~ena so suvodolici, oddale~ena
okolu 1,5 km severoisto~no od seloto. Od isto~-
nata strana se grani~i so planinskiot venec, a od
zapad so Trebeni{ko Pole. Po povr{inata na
visoramninata se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi od `eleznoto, helenisti~koto i
rimskoto vreme. Vo zapadniot del na lokalitetot
se otkrieni grobovi od nekropola.
Grbi¢ M., 1954, 112-114. (V.M., P.K.)
Sv. Martinija, starohristijanski sakralen objekt.
Na isto~niot kraj na seloto, desno od patot Trebe-
ni{ta-Livoi{ta, neposredno do mestoto kade {to
e izgraden rezervoarot za voda se nao|aat ostatoci
od objekt. Yidovite se gradeni od kr{en kamen i
varov malter, vo {irina od 0,90 m. Vo ju`niot yid
od ~e{mata e vgradeno mermerno meno visoko 0,48
m i {iroko 0,37 m. (V.M., P.K.)
Trebeni{ko Kale, utvrdena naselba od bronzenoto,
`eleznoto, helenisti~koto i rimskoto vreme. Na
jugoisto~nata strana nad seloto se izdiga visok rid
so nadmorska viso~ina od 1.080 m, so koj prakti~no
zavr{uva Vi{ovska Planina. Vrvot mu e zaramnet
i na nego se gledaat ostatoci od yidovi na tvrdina,
gradena od kr{en kamen i varov malter, na koi se
raspoznavaat nekolku fazi na gradba i
intervencii. Po celata povr{ina na naselbata se
zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi od
razli~na vremenska i kulturna proveniencija.
Onie vo sredi{teto se od neolitskoto, bronzenoto
i `eleznoto vreme, a onie po padinite od ju`nata i
zapadnata strana od helenisti~koto i rimskoto
vreme. Na poniskiot del od ju`nata padina se nao|a
nekropola na koja so iskopuvawata vo 1953/54
godina bile otkrieni i istra`eni 17 grobni celos-
ti, a na povisokiot del od istata padina bila kon-
statirana rimska nekropola. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Ohrid.
Lahtov V., 1959, 11-78; Rendi} Mio~evi} D., 1989, 192;
Bitrakova Grozdanova V., 1990a, 119-126. (V.M.,
P.K.)
Crkva, ranosrednovekovna nekropola. Vo blizina-
ta na selskata crkva, pri izveduvawe na zemjeni ra-
boti, na dlabo~ina od 0,60 m se otkrivani grobovi.
Vo eden od niv bila najdena belezica od staklena
pasta. Belezicata se ~uva vo Zavodot i muzej vo Oh-
rid.
Lahtov V., 1961, 47. (V.M., P.K.)
278
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Se nao|a na okolu
3 km isto~no od seloto, ju`no od me|uselskiot pat
Trebeni{ta-Livoi{ta, na dolgunesto rit~e {to se
spu{ta kako jazik vo kotlinata po koja pominuva
spomenatiot pat. Na prostor od 18 x 14 m e otkri-
ena gradba, najverojatno sakralen objekt od razvie-
niot sreden vek. Na prostorot e prisutna pokrivna
i grade`na keramika. (V.M., P.K.)
49. TRPEJCA
Glaj{o ‡ Seli{te, srednovekovna naselba. Se nao-
|a severoisto~no od seloto, od levata strana na pa-
tot Ohrid-Gali~ica-Prespa, na prostrana ramnina
vo zapadnoto podno`je na vrvot Crn Kamen na pla-
ninata Gali~ica. Ramninata e dolga 1 km (sever-
jug), a {iroka 700 m (istok-zapad). Vo severniot
del na ramninata se gledaat gramadi od kr{en ka-
men koi indiciraat postoewe na ostatoci od grad-
bi. Ovde se nao|a novata crkva Sv. Spas, koja, spo-
red ka`uvawata na `itelite, bila izgradena vrz
temeli od postara crkva. (V.M., P.K.)
Gradi{te ‡ Osoj, srednovekovna tvrdina. Jugois-
to~no od seloto, na isto~niot breg na Ohridsko
Ezero se izdiga ridot Osoj, so nadmorska viso~ina
od 1006 m. Na ju`nata padina na vrvot se gledaat
ostatoci od tvrdina. Utvrduvaweto e izvedeno so
dva paralelni yida, oddale~eni eden od drug okolu
40 m. [irinata na yidovite varira od 1,50 do 2,40
m. Na nekolku mesta od vnatre{niot (gorniot) yid
se nao|aat ostatoci od kuli. (V.M., P.K.)
Zaum, osameni naodi od starohristijanskoto vreme
i srednovekovna naselba. Vo crkvata Sv. Bogorodi-
ca Zaumska, koja se nao|a vo jugozapadnoto podno`je
na ridot Osoj, na isto~niot breg na Ohridsko
Ezero i pome|u selata Trpejca i Qubani{ta, se
vgradeni delovi od arhitektonska dekorativna
plastika. Imeno, dva kapitela ukraseni so akantu-
sovi lisja se postaveni na oltarnite stolbovi, a
impost-kapiteli od bel mermer na zapadnite stol-
bovi. Vo 1960 godina vo dvorot na crkvata slu~ajno
bil otkopan impost-kapitel od bel mermer. Pri
kopaweto na dupki za sadewe ovo{ni drvja, vo se-
verniot kraj na dvorot bile otkrieni ostatoci od
ku}i ‡ zemjanki, re~isi so kru`na forma vo osno-
vata. (V.M., P.K.)
Kale, naselba od docnoanti~koto vreme. Na jugoza-
padnata strana od seloto se nao|a greben so zaram-
neta povr{ina, koj na zapad strmno se spu{ta kon
Ohridsko Ezero. Ovde, spored ka`uvawata na `ite-
lite, pri obrabotuvaweto na zemjata bile otkrieni
razni predmeti (nakit) od srebro i bronza. Me{-
taninot Gele Trajkoski prona{ol nekolku sreb-
reni i bronzeni moneti. Denes na povr{inata se
XX. OHRID
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (V.M., P.K.)
Crna Pe{ ‡ Krston Zab, naselba od neolitskoto
vreme. Na okolu 700 m ju`no od seloto, na isto~ni-
ot breg na Ohridsko Ezero, vo podno`jeto na ridot
Osoj {to se spu{ta strmno kon ezerskite vodi se
nao|a pe{tera. Pe{terata ima mal i nizok vlez,
dolg okolu 3 m, koj kon vnatre{nata strana se {iri
vo sala so dimenzii od 10 x 5 m. Prostorot na
vlezot e raskopan od divi kopa~i i pritoa bile
otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi od neo-
litskoto vreme. (V.M., P.K.)
50. TURJE
Radeica ‡ Stranana, ranosrednovekovna naselba.
Se nao|a vo zapadniot del od seloto, sproti selska-
ta crkva Sv. Bogorodica. Po povr{inata od ni-
vite i livadite se zabele`uvaat fragmenti od sa-
dova keramika. Najverojatno se raboti za mala sta-
roslovenska naselba. (V.M., P.K.)
XXI. PRILEP
1. Alinci..................................................................... 280
2. Bela Crkva ............................................................. 281
3. Belovodica ............................................................. 281
4. Belo Pole ............................................................... 281
5. Berovci ................................................................... 282
6. Be{i{te ................................................................. 282
7. Bon~e ....................................................................... 282
8. Borotino ................................................................. 282
9. Brailovo ................................................................. 282
10. Varo{ ...................................................................... 283
11. Vepr~ani ................................................................. 289
12. Vesel~ani ............................................................... 290
13. Vitoli{te .............................................................. 290
14. Vo|ani ...................................................................... 292
15. Volkovo ................................................................... 292
16. Vran~e ..................................................................... 292
17. Vrbjani .................................................................... 292
18. Vrpsko ..................................................................... 293
19. Gali~ani ................................................................. 293
20. Godivje ..................................................................... 293
21. Golemo Kowari ..................................................... 293
22. Golem Radobil ....................................................... 293
23. Golemo Mramorani ............................................... 293
24. Gorno Selo ............................................................. 293
25. Gostira`ni............................................................. 294
26. Gudjakovo ................................................................. 294
27. Dabnica ................................................................... 294
28. Debre{te ................................................................ 294
29. Desovo ...................................................................... 297
30. Dolgaec .................................................................... 298
31. Dolneni ................................................................... 298
XX. OHRID
51. CRVENA VODA
Staro Selo, srednovekovna naselba so crkva i nek-
ropola. Se nao|a na okolu 3 km severozapadno od se-
loto, po patot za Malesija. Lokalitetot pretsta-
vuva napu{teno selo vo koe se identifikuvaat
urnatini od dve crkvi, kako i obele`ja na selskite
grobi{ta.
Kuzman P., Malenko V., 1992, 92. (V.M., P.K.)
52. [IPOKNO
Nivata od Vasil Bu~koski, nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Se nao|a vo neposrednata blizina
na seloto, od zapadnata strana. Ovde so obrabotuva-
weto na zemjata bile otkrieni tri groba gradeni
od teguli − tip „na dve vodi“. (V.M., P.K.)
32. Dren ......................................................................... 298
33. Drenovci ................................................................. 298
34. Duwe ......................................................................... 299
35. Dupja~ani ................................................................ 299
36. Zabr~ani ................................................................. 300
37. Zagorani ................................................................. 300
38. Zapol`ani .............................................................. 300
39. Zrze .......................................................................... 300
40. Kadino Selo ........................................................... 301
41. Kalen ....................................................................... 301
42. Kokre ....................................................................... 301
43. Krivoga{tani........................................................ 302
44. Kru{eani ................................................................ 302
45. Kru{evica .............................................................. 302
46. Kutle{evo .............................................................. 303
47. La`ani .................................................................... 303
48. Leni{ta .................................................................. 303
49. Lopatica ................................................................. 303
50. Ma`u~i{te ............................................................ 303
51. Mal Radobil........................................................... 303
52. Malo Mramorani .................................................. 303
53. Malo Ruvci ............................................................. 303
54. Manastir................................................................. 304
55. Melnica .................................................................. 304
56. Nebregovo ............................................................... 305
57. Nikodin .................................................................. 305
58. Novoselani............................................................. 305
59. Obr{ani ................................................................. 306
60. Oreovec ................................................................... 306
61. Pa{ino Ruvci ........................................................ 306
62. Pe{tani .................................................................. 306
63. Pletvar ................................................................... 307
64. Podmol .................................................................... 307
65. Pol~i{te ............................................................... 307
66. Prilep..................................................................... 308
67. Prilepec ................................................................ 310
279
68. Prisad ..................................................................... 310
69. Rakle ........................................................................ 311
70. Rilevo ...................................................................... 311
71. Sekirci ................................................................... 311
72. Selce ........................................................................ 311
73. Senokos ................................................................... 312
74. Slavej ....................................................................... 312
75. Slep~e ..................................................................... 312
76. Sveti Todore .......................................................... 313
77. Smolani................................................................... 313
78. Staro Lagovo.......................................................... 313
79. Strovija .................................................................. 313
80. Toplica ................................................................... 313
81. Topol~ani ............................................................... 314
82. Treskavec ................................................................ 314
83. Trojaci .................................................................... 314
84. Trojkrsti ................................................................ 315
85. Carevi} ................................................................... 315
86. Crnili{te ............................................................. 316
87. ^ani{te .................................................................. 316
88. ^epigovo ................................................................. 316
89. ^umovo ..................................................................... 319
90. [tavica................................................................... 319
1. ALINCI
Bostani{ta, nekropola od rimskoto vreme. Na 500
m jugoisto~no od patot Prilep-Bitola, mereno od
policiskata stanica, bile otkrieni 14 groba so os-
tatoci od kremirani pokojnici. Vo grobovite ima-
lo prilozi od stakleni i kerami~ki sadovi i nakit
od bronza (fibuli, toki i drugo). Isto taka se naj-
deni i moneti.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 140; Babi} B., 1971, 67. (B.B.,
B.K.)
Crkvi{te, osamen naod od rimskoto vreme. Na oko-
lu 1,3 km od seloto, vo selskite grobi{ta ima mala
crkvi~ka vo koja se vgradeni nekolku kameni spo-
lii (ara, baza i o{tetena nadgrobna plo~a so relje-
fna pretstava na tri figuri {to stojat).
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 140. (B.B., B.K.)
2. BELA CRKVA
Sv. Bogorodica, osamen naod od helenisti~koto
vreme. Vo selskata crkva se vyidani pove}e mer-
merni plo~i so natpisi, nakolku steli so reljefi i
delovi od arhitektonska plastika. Isto taka, vo
dvorot na crkvata se zabele`uvaat ostatoci od an-
ti~ki gradbi.
Vuli¢ N., LXXI, 140; Papazoglu F., 1957, 221; Mikul-
~i} I., 1966, 68. (B.B., B.K.)
3. BELOVODICA
Gramadina, nekropola od rimskoto vreme. Ju`no od
seloto, vo livadata na Jovan Ristov e otkopana nad-
281
XXI. PRILEP
grobna stela, a isto taka i drugi materijali koi se
vyidani kako spolii vo selskata crkva i vo u~i-
li{teto. Najverojatno ottuka poteknuva u{te edna
stela so natpis {to se nao|a vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Vuli¢ N., LXXI, 142; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 164.
(B.B., B.K.)
Seli{te, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km se-
verozapadno od seloto, neposredno kraj starata
trasa na patot Prilep-Skopje se najdeni grobovi
od mermerni plo~i i vo niv moneti. Naodite se ~u-
vaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
4. BELO POLE
Visoi, naselba od bronzenoto i docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km zapadno od seloto se izdiga tumba
na ~ija povr{ina se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i orudija od kamen i kremen. Na oko-
lu 100 m ju`no se zabele`uvaat ostatoci od temeli
na objekti, a ima delovi od arhitektonska plastika
i fragmenti od kerami~ki sadovi. Najdeni se mone-
ti od Konstancij II.
Kitanoski B., 1961, 46. (B.B., B.K.)
Do seloto, naselba od rimskoto vreme. Pome|u se-
loto i selskata crkva Sv. Nikola, vo podno`jeto
na ridot Manastiri{te se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Vuli} N., 1937, 12. (B.B., B.K.)
\erakarnica, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
500 m ju`no od seloto ima tragi od grade`en mate-
rijal i fragmenti od kerami~ki sadovi. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 24. (B.B., B.K.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Ju`no od se-
loto, na viso~inka so istoto ime se gledaat osta-
toci od svetili{te, i toa temeli od yidovi i mnogu
grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 24. (B.B., B.K.)
Markov ^ardak, naselba od helenisti~koto i doc-
noanti~koto vreme i sredniot vek. Nad samoto selo
se izdiga visok rid na koj se zabele`uvaat ostatoci
od gradbi od podolg vremenski period, i toa temeli
od yidovi na bedem, cisterni i pomali objekti
izdlabeni vo karpa. Na povr{inata ima mnogubroj-
ni fragmenti od kerami~ki sadovi, terakoti i dru-
gi sitni naodi, kako i materijalni tragi od vreme-
to na starite Sloveni. Naodite se ~uvaat vo Zavo-
dot i muzej vo Prilep.
Babi} B., 1971, 62; Mikul~i} I., TIR, 24. (B.B., B.K.)
Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
crkvata {to se nao|a jugoisto~no od seloto se vgrade-
ni pove}e anti~ki spolii, i toa: dve bazi, plo~a so
natpis i pove}e delovi od arhitektonska plastika.
(B.B., B.K.)
^a~orica, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m za-
padno od seloto se sre}avaat ostatoci od grade`en
materijal i fragmenti od kerami~ki sadovi, tegu-
li i drugi positni predmeti.
Mikul~i} I., TIR, 24. (B.B., B.K.)
5. BEROVCI
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
vlezot na selskata crkva e vyidana nadgrobna plo~a
od mermer so gr~ki natpis vo 6 reda.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 144. (B.B., B.K.)
6. BE[I[TE
Gorni Lozja, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km
jugozapadno od seloto, od dvete strani na patot za
seloto Zovi~, vo livadata na Boris Le{kov bile
otkopani 8 pitosi. Do severozapadnata strana na
livadata ima dve korita izdlabeni vo karpa, so
pravoagolna forma, oddale~eni edno od drugo 0,30
m i me|usebno povrzani, verojatno nameneti za gme-
~ewe na grozje. Po povr{inata se gledaat gramadi
od grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Ogradi, srednovekovna naselba. Jugoisto~no od se-
loto i isto~no od lokalitetot Tur~ija, na edno po-
golemo zaramneto plato se gledaat gramadi od gra-
de`en materijal, delovi od temeli na yidovi, zgura
od topeno `elezo, kako i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pokrivni }eramidi.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 120;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Tur~ija, srednovekovna nekropola. Vo neposredna-
ta blizina na seloto, od negovata jugoisto~na stra-
na ima mala viso~inka na ~ija povr{ina se gledaat
grobni konstrukcii od plo~i postaveni vertikal-
no ili kako pokrivi. Orientacijata na grobovite e
zapad-istok, so pomali ili pogolemi otstapuvawa
kon sever i jug. Nekropolata se sledi do samite ku-
}i od sovremenata selska naselba.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B, 1986, 120; Ke-
peska L., 1995, 13. (B.K., L.K., K.K.)
7. BON^E
Spanica, osameni naodi od helenisti~koto i doc-
noanti~koto vreme. Vo blizinata na seloto se naj-
deni moneti na Aleksandar Makedonski i Jovan II
Komnen. Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
Kepeski K., 1987, 41. (B.B., B.K.)
Staro Bon~e, nekropola od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Ju`no od seloto, vo nivata na J. Bla-
goja bile otkrieni grobovi vo koi se najdeni mone-
ti od Aleksandar Makedonski i od drugi makedon-
ski vladeteli, kako i rimski bronzeni moneti.
Kepeski K., 1987, 41. (B.B., B.K.)
Crkvi{te, naselba od helenisti~koto i rimskoto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto se najde-
ni mermerna ara so gr~ki natpis, trkalezni tuli,
isto taka so gr~ki natpis, anti~ki moneti i poma-
li bronzeni statuetki. Na povr{inata ima ostato-
ci od temeli na objekti i mnogu grade`en materi-
jal. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 19; Mikul~i} I., TIR, 28. (B.B.,
B.K.)
8. BOROTINO
Petkov Vir, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
300 m severozapadno od seloto se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
(B.K., L.K., K.K.)
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
pripratata na selskata crkva se ~uva mermerna sta-
tua bez glava i del od gradite.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 144. (B.B., B.K.)
Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Na okolu 1 km
severno od seloto ima tumba koja so izgradbata na
patot Borotino-Slavej e prese~ena na dva dela. Na
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i drug materijal od bronzenoto vreme. Nao-
dite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B.,
B.K.)
9. BRAILOVO
Bojoica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, od negovata zapad-
na strana i na okolu 50 m desno od patot {to odi za
seloto Slep~e e najdena nadgrobna stela od granit,
na koja vo gorniot del e pretstavena `enska glava
vo plitok reljef, a pod nea edikula so gr~ki nat-
pis vo 4 reda.
Mikul~i} I., TIR, 29. (B.B., B.K.)
Manastir Sv. Ilija, bazilika od starohristijan-
skoto vreme. Na okolu 400 m pod kotata 757, odda-
le~ena 1 km ju`no od seloto, se gledaat ostatoci od
bazilika od koja se otkrieni golem broj impost-ka-
piteli, stolbovi, menoa i delovi od oltarnata pre-
grada. Bazilikata e trikorabna, so polukru`na ap-
sida i katehumenium na zapadnata strana.
Mikul~i} I., TIR, 29; Lil~i} V., 1984, 90. (B.B., B.K.)
Peto~na Voda, nekropola od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Na edna blaga padina, oddale~ena 1,5
km severno od seloto, selanite otkopale pove}e
grobovi so kameni konstrukcii vo koi po~inatite
bile kremirani, a od prilozi na{le kerami~ki sa-
dovi, moneti i drugo. Od ovaa nekropola poteknu-
282
XXI. PRILEP
vaat tri moneti od mekedonskiot period koi se ~u-
vaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 29; Kepeski K., 1987, 41. (B.B., B.K.)
Selski grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na mestoto na sega{nite grobi{ta bile ot-
krieni grobovi so kameni konstrukcii. Najdeni se
nekolku steli so reljefni pretstavi, sarkofag i
delovi od arhitektonska plastika, site izraboteni
od mermer, potoa tuli i drug grade`en materijal.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 29. (B.B., B.K.)
Tumba, nekropola od rimskoto i docnoanti~koto
vreme.
Keramid~iev A., 1961a, 46; Mikul~i} I., TIR, 29. (B.B.,
B.K.)
10. VARO[
Brev~ina, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km jugo-
zapadno od seloto, vo nivata na T. Todor i vo okolni-
te nivi {to le`at pokraj patot za seloto [ilevo
se otkrieni temeli od yidovi yidani od kamen i kal
i golem broj fragmenti od teguli i imbreksi. Isto
taka ima i fragmenti od kerami~ki sadovi. (B.K.,
L.K., K.K.)
Zagrad, nekropola od `eleznoto vreme. Na 1 km se-
verozapadno od Varo{, vo jugozapadniot del na lo-
kalitetot, vo rovinite po do`d bile nao|ani bron-
zeni fibuli so yvezdesti pro{iruvawa na lakot i
plo~esta triagolna noga. Naodite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1961, 48. (B.B., B.K.)
Kabawa, naselba od rimskoto vreme. Vo podno`jeto
na Markovi Kuli, nedaleku od kamenot nare~en
Kabawa, od negovata isto~na strana, na dlabo~ina
od 3-4 m se otkrieni ostatoci od naselba, fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi, mone-
ti i drugo. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 130. (B.B., B.K.)
Kaldrma, nekropola od `eleznoto i helenisti~ko-
to vreme. Na 1 km severoisto~no od Institutot za
tutun, na 150 m od patot Varo{-Gorno Selo e ot-
kriena nekropola od koja sopstvenikot na nivata
Trajan Petreski delumno otkopal tri groba. Po-
docna se otkopani i istra`eni u{te grobovi. Gro-
bovite se gradeni od kameni plo~i ili kamewa. Po-
grebuvaweto bilo vr{eno so kremirawe, so is-
klu~ok na eden grob. Najdeni se pove}e razli~ni
grobni prilozi, i toa kerami~ki sadovi, bronzeni
fibuli i belezici, zlatni visulci, `elezni no`e-
vi i kopja i drugo. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1969a, 69; Kitanoski B., 1975, 89.
(B.K., L.K., K.K.)
283
XXI. PRILEP
Ku}ata na \o{evi, depo od bronzenoto i `eleznoto
vreme. Pri izgradbata na individualnata stanbena
zgrada na ulicata „Borka Lopa~“ br. 3b se otkrieni
pove}e golemi kerami~ki sadovi, iskr{eni i gru-
pirani vo tri kupovi postaveni blisku eden do
drug. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep.
Kitanoski B., 1980, 21; Kitanoski B., 1980a, 33.
(B.B., B.K.)
Ku}ata na M. Mantov, nekropola od bronzenoto
vreme. Pri izgradbata na individualnite zgradi na
ulicata „Nil Armstrong“, i toa na M. Mantov (br.
3), Voislav Glav~ev (br. 19) i Stojan ^ubrikov (br.
21), e otkrien del od nekropola. Poto~no, otkrieni
se 4 groba – cisti, ogradeni so kameni plo~i ili
samo obele`eni so pomali kamewa, vo koi po-
~inatite bile polo`eni vo zgr~ena polo`ba. Od
grobni prilozi se najdeni 10 pomali kerami~ki
sadovi, koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1978, 33. (B.B., B.K.)
Manastir Sv. Arhangel Mihail, osamen naod od
rimskoto vreme. Pred manastirskiot vlez se nao|a
del od timpanon so reljefna palmeta. Vo yidot na
konakot ima mala mermerna plo~a so reljefna
pretstava na Trakiski kowanik. Mermernite stol-
bovi {to go nosat tremot na crkvata isto taka se
od anti~ko poteklo.
Vuli} N., 1937, 29. (B.B., B.K.)
Markovi Kuli, severno od Prilep, nad negovoto
predgradie Varo{, vo granitno-planinskiot kom-
pleks e smesten lokalitet so kulturni sloevi od
docniot neolit do XIX vek.
Vo prirodnata celost formirana od ~etiri
vrvovi (^ardak, Krupnik, Tapan~e i Grebnik), so
nekolku terasi, udolnini i sedla, se nao|aat osta-
toci od yidovi i kuli od eden isklu~itelno golem
tvrdinski kompleks. Spored nekoi istra`uvawa,
Markovi Kuli se vbrojuvaat, po prostorot {to go
zazemaat, me|u pette najgolemi tvrdini na Balkan-
skiot Poluostrov. Tvrdinata e organizirana vo
tri odbranbeni pojasi. Glavniot del se nao|al na
vrvot ^ardak i na negovite pridru`ni dvorovi B i
C. Podocna na ovoj del e dodaden dvorot D. Vtoriot
pojas go opfa}a dvorot E, takanare~en Sred Kuli,
so vrvot Krupnik vo isto~niot agol i delovi od vr-
vovite Grebnik i Tapan~e na ju`nata strana. Tret
pojas pretstavuva dvorot F, nare~en Ramni{te, so
delovi od vrvovite Grebnik i Tapan~e na severnata
strana. Ovoj kompleks od tri pojasa e definitivno
dooformen vo docniot sreden vek i vo turskiot pe-
riod. Glavnata tvrdinska porta se nao|a vo dvorot
E na severozapadnata strana. Sostavena e od nadvo-
re{en srednovekoven del, so tragi od freski, i
vnatre{en del od vremeto na turskata okupacija.
Portata za dobitokot i za rabota se nao|ala vo se-
verniot agol na prviot pojas, pod eden graniten
masiv. Ostanatite porti gi povrzuvale vnatre{ni-
te me|uprostori. Nesomneno barem edna od portite
morala da bide i vo yidovite na tretiot pojas kon Markovi Kuli, Varo{. ‡ Statua na imperator, II vek
Prilep. Snabduvaweto so voda, spored dosega{nite
istra`uvawa, se vr{elo so izvorska voda od dve
cisterni kaj yidovite na vtoriot odbranben bedem,
odnosno vo Kula 2 i kaj objektot 29 zapadno od nea.
Vo dvorot B e otkriena cisterna za sobirawe na
atmosferska voda. Najgolemata cisterna se nao|a
vo Kula 1 vo jugoisto~niot yid od tretiot pojas.
Taa se polnela od prelevaweto na vodata od Kula 2.
Izgleda deka so voda od ovaa cisterna delumno se
snabduvalo i podgradieto

Markovi Kuli, Varo{, ‡ Srednovekovniot grad

284
XXI. PRILEP
na Prilep, vo isto~niot del na dene{noto
podgradie Varo{. Kulite od tvrdinata se so
razli~en oblik, glavno vo osnovata kvadratni,
pravoagolni, kru`ni, ovalni, kapkoobrazni i
nepravilni. Denes poznatata tvrdina so maksima-
len opseg, so niski yidovi i srelnici vo niv, e iz-
gradena vo vremeto na vizantiskiot car Andronik
II.
Vo vremeto na latinskoto carstvo (1204-
1261) tvrdinata ja opfa}ala viso~inkata na ^ardak
i dvorovite B i C. Portite na ovaa tvrdina se nao-
|ale vo severniot del na dvorot C (gorespomenato)
i glavnata vo zapadniot del na dvorot B, pokraj se-
ga{nata ovalna kula (br. 34). Taa porta e zayidana
vo poslednite decenii na XIII vek, koga niz kulata
34 e probien premin kon dvorot D. Od vidnite
srednovekovni grade`ni objekti gi izdvojuvame re-
zidencijata i stanot na komandantot na gradot, pod
vrvot ^ardak, vo dvorot A (objekt 16). Na edna po-
niska terasa, zapadno od rezidencijata, vo gorniot
del na dvorot B se nao|a pogolema pravoagolna
zgrada so tragi od poslednata grade`na interven-
cija vo XVI-XVII vek. Na granicata od dvorovite B
i C so vlez od prviot pojas nao|ame pogolema pove-
}ekatna kula (br. 11). Pogolemi delovi od
ekonomski prostorii, {tali i rabotilnici nao|a-
me vo dvorot C. Najreprezentativniot grade`en ob-
jekt, so slo`ena osnova, od tipot palata, se nao|a
severoisto~no od Glavnata porta. Izgradena e vo X
vek. Na zapadnite ju`ni terasi nao|ame ostatoci
od feudalni dvorci. Na punktovite 56 i 86 ima ed-
na feudalna dvorska celost sostavena od stanbena
i ekonomska zgrada, kowu{nica, kova~nica i
pridvorna crkva od vremeto na XII-XIV vek. Prvoto
podgradie na tvrdinata go nao|ame vo sklopot na
tretiot odbranben pojas, na lokalitetot Ramni{-
te. Vo toj del e otkriena ednokorabna crkva so
pirg na jugoisto~niot agol. Vremenski, posledniot
registriran objekt od pogolem format se nao|a vo
dvorot B. Toj objekt slu`el za smestuvawe na ov~a-
rite, kozite i ovcite i za izrabotka na mle~ni pro-
izvodi. Poteknuva od XIX vek.

XXI. PRILEP
285
 Markovi Kuli, Varo{. ‡ Plan na srednovekovniot grad

286 XXI. PRILEP

 Poslednata tvrdinska faza so nadyidani i
pro{ireni yidovi poteknuva od vremeto na krale-
vite Volka{in i Marko. Me|u reprezentite na gra-
de`nite objekti na tvrdinata treba da se smesti i
kompleksot na manastirot Sv. Arhangel Mihail.
Pod crkveniot pod, na eden yid na severnata strana
e otkriena kompozicija od vtorata polovina na XII
vek. Isto~no od nego, na povr{inata na nekoga{
vertikalno postavenata karpa se najdeni osobeno
kvalitetni freski od sredinata na XI vek. Pod za-
padniot del na sega{nata crkva se pronajdeni
delovi od nekakva profana gradba. Tragi od posta-
ri gradbi se pronajdeni i vo temelite na sega{ni-
ot zapaden konak. O~igledno e deka ovoj kompleks
pretstavuval dvor na vizantiskiot namesnik vo
Prilep vo XI-XIV vek. Privremeno zakalu|ereniot
vizantiski namesnik Jovan Veliki Hartularij od
krajot na XIII vek, go pretvora dvorecot vo manas-
tir. Po negovata smrt ovoj kompleks povtorno sta-
nuva dvorec. Kako dvorec im slu`i na kralevite
Volka{in i Marko.
Od sredniot vek poteknuvaat i slikite na
karpite pod vrvot ^ardak i dvorot A. Najstarite
ostatoci od tvrdinata, so tragi od gradewe, razur-
nuvawa i obnovuvawe, poteknuvaat od rimsko-make-
donskite vojni vo III-II vek pred n.e. a pronajdeni se
vo severoisto~niot yid na dvorot C. Najstari
kulturni sloevi od razni vremiwa dosega se
otkrieni na vrvot ^ardak, vo dvorovite B i C pod
palatata kaj Glavnata porta. Pokraj malobrojnite
fragmenti od kerami~ki sadovi od docnoneolit-
skoto vreme se pronajdeni i ostatoci od bronzeno-
to i od `eleznoto vreme. Mo{ne e bogat helenis-
ti~kiot sloj so mnogubrojni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`na keramika. Od toa vreme
mo{ne e reprezentativen sistemot od kanali i ja-
mi za cedewe na grozje i filtrirawe na grozdov
sok vo dvorot B. Tuka se nao|aat i mesta so otvori
vo karpa za vrzuvawe na ~etirino`ni `ivotni so
koi go donesuvale grozjeto. Evidentno e otsustvoto
na naodi od carskiot rimski period. Nedaleku, pod
zapadniot yid na tretiot odbranben pojas e regis-
triran red grobovi izdlabeni vo karpa, od VI vek.
Mnogubrojni se tragite od ku}i vo karpite na Mar-
kovi Kuli, vo oblik na dlabnatini – izdlabeni le-
`i{ta za drveni direci, ~etvrtesti gredi i kolci
od plet. Pokraj ovie objekti ~esto se nao|aat jami
za `ito, ostatoci od pe~ki, korita za perewe, za
mesewe na leb i za drugi potrebi, negativi na
ra~ni melnici, dibeci, mali sistemi za cedewe na
grozdov sok i drugo. Tie ostatoci im pripa|aat na
ku}i od razni vremiwa i se razlikuvaat po for-
mata i upotrebata na drvenata gra|a. Tragite od
kru`ni vdlabnuvawa za drveni direci i kolci od
plet upatuvaat na slovenski `iteli od IX-X vek.
Od podocne`ni vremiwa se ku}ite so ~etvrtesti
gredi vo kombinacija so yidovi so i bez kr{en
kamen (XII-XIV vek). Tragi od drveni ku}i ima od
predanti~koto i pretslovenskoto vreme. Se izdvo-
juvaat ku}i so cokliwa izdlabeni vo karpi i pe~ki
XXI. PRILEP
so forma na jami. Ovie objekti se bez hronolo{ka
potkrepa na terenot i te{ko e vremenski da se op-
redelat. Za slovenskiot period IX-XI vek se
vrzuvaat golemata nekropola vo jugoisto~nata
strana na Markovi Kuli i op{testveno-politi~-
kiot centar so tron od kamen pod sedloto na
Markovi Kuli, vo blizinata na zooglifot Slon.
Na arheolo{kiot kompleks Markovi Kuli treba da
mu se pridodade i lokalitetot Potkuli na
jugoisto~nata strana na Markovi Kuli, kade {to
denes se nao|aat cisternite na prilepskiot vodo-
vod. Ovde se pronajdeni mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi, odreden broj predmeti od metal,
jami za skladirawe na `ito i bunari, od praistori-
jata do turskata okupacija, kako i del od nekropo-
lata od XII-XIII vek. Posebno se zna~ajni otkriti-
jata na mnogubrojnite golemi jami za skladirawe na
`ito od docniot XIII i od prvata polovina na XIV
vek, {to zboruva za toa deka vo tie vremiwa na ovoj
prostor se nao|al gradskiot magacin za `ito. Od
istite vremiwa ima i segment od solidno graden
pat od kameni plo~i, {irok 2,30 m, nad koj e pro-
najdena kaldrma od turskiot period. Na ova mesto
vo vtorata polovina na XIV vek bile izvr{uvani
smrtnite kazni so ~ere~ewe, {to bilo poznato vo
penologijata na redica evropski zemji vo sredniot
vek, pa i podocna. Delovi od ~ere~eni tela se pro-
najdeni vo in situ polo`ba na koskite. Po doa|aweto
na Turcite na ova mesto (1395) bilo organizirano
jadro za metalurgija, za proizvodstvo na `elezo i
boeni metali. Ku}ite se vo oblik na kru{oobrazni
zemjanki. Vo tie zemjanki se nao|aat fragmenti od
kerami~ki sadovi od turskiot period. Toj oblik na
stanben objekt nema analogija vo na{ite prostori
vo porane{nite periodi. O~igledno e deka
poteknuvaat od istok. Poznato e deka vo sistemot
na turskite voeni formacii, kako metalurzi bile
anga`irani Cigani, pa taka ova mesto bi bil
prviot slu~aj na podigawe na ciganska naselba vo
na{ata zemja.
Heisenberg A., 1903; Deroko A., 1954/55, 83-101;
Vizantiski izvori, 1966; Babi} B., 1971b; Babi} B.,
1972a, 21-38; Babi} B., 1974; Babi} B., 1980/1981,
167-170; Babi} B., 1984, 120-135; Polak T., 1985, 45;
Polak T., 1985a, 8-18; Szczechowski B., 1985, 39-44;
Babi} B., 1985, 5-7; Babi} B., Cnotliwy E., 1985, 22-38;
Babi} B., 1986; Mandi} M., 1986; Polak T., 1987;
Rogosz R., 1990; Cnotliwy E., 1990; Cnotliwy E., 1990a;
Baranski M., 1990; Pazdur F.M., 1990; Bitrakova Groz-
danova V., 1991, 162-168. (B.B.)
Me~kina Dupka, nekropola od helenisti~koto vre-
me. Vo podno`jeto na zapadnata padina na Markovi
Kuli, od kade pogledot se {iri kon Institutot za
tutun, se nao|a dvodelna „makedonska“ grobnica,
izdlabena vo karpa, otkriena pred mnogu godini.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 191. (B.B., B.K.)
287
Padarnica, nekropola od rimskoto vreme. Vo niva-
ta na Kire Srbinovski, {to se nao|a me|u grobi{-
tata i patot Prilep-Ki~evo, bile otkrieni grobo-
vi gradeni od golemi teguli i nadgrobni steli vo
sekundarna upotreba. Naodite se uni{teni.
Babi} B., 1961b, 99. (B.B., B.K.)
Pod Kuli, nekropola od helenisti~koto vreme. Pred
vlezot vo Varo{, od desnata strana na patot Pri-
lep-Brod, vo 1968 godina pri iskopuvaweto od stra-
na na Narodniot muzej od Prilep e otkriena nek-
ropola so grobovi od kameni plo~i – tip cista, vo
koja se najdeni kerami~ki sadovi, nakit i moneti.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kepeski K., 1972, 82; Kepeski K., 1975, 155. (B.B., B.K.)
Popadin Dol, nekropola od `eleznoto vreme. Na 1
km severno od Institutot za tutun, vo lozjeto na
Trajko Slabakoski, so iskopuvaweto vo 1959 godina
se otkrieni dva groba od tipot cista, so konstruk-
cija od kameni plo~i. Vo edniot grob se najdeni dve
bronzeni la~ni fibuli, {est bronzeni belezici,
dve bronzeni spiralni belezici, del od prsten i
tri monista, dodeka drugiot bil prazen.
Kitanoski B., 1961a, 209. (B.B., B.K.)
Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme i sred-
novekovna naselba so nekropola. Vo temelite na
crkvata se vgradeni pogolem broj anti~ki spolii
od mermer, i toa delovi od arhitravni gredi, stol-
bovi i drugo. So arheolo{kite iskopuvawa okolu
crkvata se otkrieni pove}e sloevi na `iveewe od
naselba, od XII-XIV vek. Vo dolniot sloj ima tragi
od drveni ku}i, ~etvrtesti vo osnovata. Nad nego,
vo sredniot sloj, se nao|aat ostatoci od ku}i yida-
ni od kr{en kamen i kal, jami za ~uvawe na `ito,
rabotilnici za topewe na `elezna ruda, kako i ra-
botilnici za izrabotka na predmeti od `elezo i
keramika. Ovde se najdeni predmeti za sekojdnevna
upotreba (orudija, oru`je, moneti i drugo). Vo pos-
ledniot sloj ima grobovi od krajot na srednoveko-
vieto i turskiot period.
Babi} B., 1971a, 185; Babi} B., 1971b, 9; Maneva E.,
1992. (B.B., B.K.)
Sv. Varvara, srednovekovna crkva. Vo neposrednata
blizina na crkvata Sv. Atanas, poto~no na okolu
150 m severozapadno od nea, so iskopuvaweto vo
1964 godina od strana na Muzejot vo Prilep se ot-
krieni ostatoci od crkvata Sv. Varvara. Crkvata
se spomenuva vo povelbata na kralot Stefan Du-
{an kako crkva na manastirot Treskavec i bila
u{te toga{ urnata. Vo 1964 godina se vr{eni ar-
heolo{ki iskopuvawa od Narodniot muzej vo Pri-
lep.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
Sv. Vra~, srednovekovna crkva. Vo jugoisto~niot
del na Varo{, vo blizinata na patot Prilep-Ki~e-
vo i na okolu 80 m jugozapadno od crkvata Sv. Pe-
288
tar, spored podatocite od naselenieto, se nao|ala
crkvata Sv. Vra~, koja se spomenuva vo povelbata
na kralot Stefan Du{an. So iskopuvaweto vo 1955
godina ne se konstatirani ostatoci od crkva.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B.,B.K.)
Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
yidovite na crkvata i pokraj niv se nao|aat pove}e
anti~ki spolii od mermer: delovi od arhitravni
gredi, stolbovi, timpanoni i mermerna ara so gr~-
ki natpis.
Saria B., 1925a, 108; Babi} B., 1972, 125. (B.B., B.K.)
Sv. \or|ija, srednovekovna crkva. Vo 1965 godina
so iskopuvaweto {to go vr{el Muzejot od Prilep,
vo sondata 31 bile otkrieni ostatoci od crkva.
Spored najdenite fragmenti od freski, crkvata
bila `ivopisana kon sredinata na XIII vek. I taa se
spomenuva vo povelbata na kralot Stefan Du{an
od 1335 godina.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
Sv. Jovan, osamen naod od rimskoto vreme i sred-
novekovna crkva so nekropola. Na okolu 500 m se-
verozapadno od naselbata, neposredno do u~ili{-
nata ograda, pri sonda`nite iskopuvawa izvr{eni
vo 1960 godina se otkrieni temeli od crkva i ne-
kolku grobovi od XIII-XIV vek, vo koi se najdeni
prsteni, belezici i obetki. Isto taka, bile najde-
ni i pove}e mermerni fragmenti od anti~ka deko-
rativna plastika. (B.B., B.K.)
Sv. Nikola, osameni naodi od rimskoto vreme i
srednovekovna crkva so nekropola. Vo crkvata i vo
nejziniot dvor ima pogolem broj anti~ki lapidi od
mermer, i toa: impost-kapitel, meno, ara so reljef
kako baza na ~esnata trpeza, del od ara so pretsta-
veni girlandi i glava od oven vgradena vo desniot
dovratnik. So iskopuvaweto i konzervatorskite
raboti vo 1960 godina bile otkrieni nekolku mer-
merni plo~i so gr~ki natpisi, ari so reljefni
pretstavi i gr~ki natpisi, a vo dvorot bile otko-
pani 170 groba, datirani od XII do po~etokot na
XIX vek, so golem broj prilozi od raznoviden na-
kit, stakleni sadovi i vizantiski i srpski moneti.
Isto taka se otkrieni i delovi od stanbeni objek-
ti od staroslovenska naselba. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Mil¥kovÍ P.N., 1899, 125; Saria B., 1925a, 105-107.
(B.B., B.K.)
Sv. Petar, osamen naod od rimskoto vreme. Vo se-
verniot yid na crkvata e vyidan del od nadgrobna
plo~a na koja vo gorniot del se gleda rozeta i pod
nea {est ~ove~ki figuri {to stojat, reljefno
pretstaveni. Pred crkvata le`i goren del od pogo-
lema ara koja na prednata strana ima delumno za-
~uvan reljef na koj se pretstaveni dvajca ma`i i
edna `ena prostum, a desno od niv `ena {to sedi.
Vo yidovite na crkvata se vgradeni u{te nekolku
delovi od arhitektonska plastika.
XXI. PRILEP
Saria B., 1925a, 105. (B.B., B.K.)
Sv. Haralampija, osamen naod od rimskoto vreme i
srednovekovna crkva. Vo 1960 godina, so arheolo{-
kite iskopuvawa vo isto~niot rab od naselbata se
otkrieni ostatoci od temeli na crkva vo koi e
vgradena pogolema ara od mermer. Spored otkrie-
nite fragmenti od freski, crkvata e datirana vo
tretata ~etvrtina na XIV vek.
Babi¢ B., 1969. (B.B., B.K.)
Svetec, nekropola od bronzenoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na manastirot Sv. Arhangel Miha-
il, od desnata strana na patot koga se sleguva kon
Varo{, pod karpata so freskata na sv. Arhangel e
otkrien grob so urna vo koja se nao|ale ostatoci od
kremirana `ena.
Kitanoski B., 1981, 31; Kitanoski B., 1987, 32. (B.B.,
B.K.)
Sivastoec, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na naselbata, do poslednite ku}i vo
isto~niot del e otkriena pogolema srednovekovna
nekropola. Vo 1955 godina od strana na `itelite
bile otkopani pove}e grobovi vo nekolku sloevi,
so moneti i nakit, od XI i XIV vek. Najstarite gro-
bovi bile izdlabeni vo karpa. (B.B., B.K.)
Slon, naselba od bronzenoto vreme. Vo podno`jeto
na Markovi Kuli, od jugoisto~nata strana, a vo ne-
posrednata blizina na prirodnata karpa vo oblik
na slon se gledaat mnogubrojni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. Vo 1965 godina se izvr{eni probni
iskopuvawa od pomal obem. Materijalot se ~uva vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1972, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Ta{a~ica, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme i srednovekovna naselba. Zapadno od Marko-
vi Kuli, vo podno`jeto na ridot blizu do ~e{mata
i do patot Prilep-Gorno Selo, po povr{inata na
nivite se zabele`uva mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. Prisutni
se i ostatoci od anti~ka terma.
Babi} B., 1961b, 99; Babi} B., 1965, 133. (B.B., B.K.)
Crkva 13, osamen naod od rimskoto vreme i sredno-
vekovna crkva so nekropola. Vo sredi{teto na
naselbata, okolu 120 m jugoisto~no od crkvata Sv.
Nikola, vo 1965 godina vo dvorot na Riste Rokano-
ski bile izvr{eni iskopuvawa pri {to se otkrie-
ni ostatoci od temeli na crkva i pove}e grobovi,
kako i anti~ki spolii od mermer.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
Crkva 14, srednovekovna crkva. Vo podno`jeto na
Markovi Kuli, na okolu 150 m severozapadno od
crkvata Sv. Petar, so iskopuvaweto vo 1965 godina
se otkrieni ostatoci od crkva od koi delumno bil
za~uvan severniot yid vo dol`ina od okolu 6 m i
XXI. PRILEP
viso~ina od 0,50 m. Najverojatno crkvata bila po-
dignata vo XIII vek.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
Crkva 15, srednovekovna crkva. Vo podno`jeto na
Markovi Kuli, na okolu 180 m severno od crkvata
Sv. Petar, so iskopuvaweto vo 1965 godina bile ot-
krieni ostatoci od temeli na crkva gradena od ka-
men, tuli i varov malter.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
Crkva 16, srednovekovna crkva i nekropola. Vo
podno`jeto na Markovi Kuli, na okolu 100 m seve-
rozapadno od crkvata Sv. Haralampija, so iskopu-
vaweto vo 1965 godina se otkrieni ostatoci od te-
meli na crkva i okolu nea grobovi.
Babi¢ B., 1969, 11-15. (B.B., B.K.)
11. VEPR^ANI
Viroi, srednovekovna naselba. Na 1 km isto~no od
seloto, desno od lokalitetot ^ukarkite, po povr-
{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, a bile najdeni pove}e vizantiski mo-
neti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep. (B.K., L.K., K.K.)
Gradi{te, nekropola od `eleznoto vreme. Na polo-
vina pat me|u selata Vepr~ani i Duwe ima zaram-
neto plato nad rekata na koe se gledaat konstruk-
cii na 5 groba od tipot cista rasporedeni vo for-
ma na potkovica. (B.K., L.K., K.K.)
Zavir – Sreden Breg, naselba od rimskoto vreme.
Na okolu 300 m ju`no od seloto, na zaramneto pla-
to se gledaat dve korita povrzani so kanal za iste-
kuvawe dolg 15 i {irok 10 cm, koi verojatno slu`e-
le za gme~ewe na grozje.
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
selskata crkva se nao|aat stolb so natpis i drugi
anti~ki spolii koi najverojatno bile doneseni od
nao|ali{tata {to se nedaleku od seloto.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 145. (B.K., L.K., K.K.)
Soli{ta – Pazalka, nekropola od helenisti~koto
i rimskoto vreme. Vo neposrednata blizina na se-
loto, od severoisto~nata strana, na prirodna viso-
~inka koja blago se spu{ta vo pravecot na seloto,
ima dve korita izdlabeni vo karpa, dolgi od 1,80 do
2 m i {iroki po 0,50 m. Verojatno se raboti za
grobni konstrukcii. (B.K., L.K., K.K.)
Crkva Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva. Na 100
m isto~no od seloto ima nepravilna ve{ta~ka vi-
so~inka koja, spored `itelite, nastanala od urna-
tinite na postara crkva. Na povr{inata se gledaat
gramadi od grade`en materijal (kr{en kamen i
pokrivni }eramidi). (B.K., L.K., K.K.)
289
 12. VESEL^ANI
Gornik, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 350 m jugozapadno od selskata crkva se gleda-
at golem broj grobovi. (B.B., B.K.)
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m ju`no od seloto po povr{inata na ni-
vite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (B.B., B.K.)
13. VITOLI[TE
Bojkov Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugoisto~no od rabot na seloto, na desniot breg
na rekata Sidorka ima mala povr{ina na koja se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i
imbreksi, a se zabele`uvaat i temeli od objekti.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Vlajkova ^e{ma, naselba od rimskoto vreme. Vo
Mokli{ki Dol, koj se nao|a na okolu 1 km ju`no od
seloto, i na dvete strani od patot za seloto Pol-
~i{te ima ostatoci od pogolema naselba. Prisutni
se fragmenti od kerami~ki sadovi, grade`en
materijal, moneti i edna mermerna statua na gra|a-
nin, a vo neposrednata blizina postamenti i drugi
arhitektonski elementi.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Vrtko Livada, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km od jugoisto~nata strana na seloto, na des-
niot breg na gorniot tek na rekata Sidorka ima
blaga padina na koja se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i grade`en materijal od pomala na-
selba.
Mikul~i} I., 1967, 46-53; Mikul~i} I., TIR, 133. (G.M.)
Gore Reka – Prteva Livada, naselba od rimskoto
vreme. Na 2 km isto~no od seloto po povr{inata se
sre}ava mno`estvo fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. Spored Trajko
[ikloski, ovde bile otkopani 4 pitosa. (B.K., L.K.,
K.K.)
Grobi{ta Sv. Ilija, nekropola od rimskoto vreme.
Okolu starata crkva Sv. Ilija i selskite grobi{-
ta, koi se nao|aat na severniot rab od seloto, sela-
nite na nekolkupati otkopale grobovi i pritoa
na{le nadgrobni steli od mermer koi denes se nao-
|aat pokraj crkvata. Ovde se gleda i golema docno-
anti~ka grobnica so vgradena stela od II ili od po-
~etokot na III vek.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
\erek, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km seve-
roisto~no od seloto, na mala povr{ina od severo-
zapadnata strana na Kova~evska Tumba se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, grade`en
materijal i zgura od topena ruda.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
290
Zagradni~ka ^uka, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na 2 km severoisto~no od seloto,
nad sostavot na Zagradi~ka i Cerove~ka Reka ima
dominantna ~uka so izdol`eno plato na vrvot, na
koe ima ostatoci od mo}en odbranben bedem yidan
od kamen i varov malter. Po povr{inata na plato-
to, koe zafa}a prostor od 1,5 hektar, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, pokrivni
}eramidi, moneti i drugi sitni naodi.
Mikul~i} I., 1967, 46; Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Zadna Reka – Grmajte, naselba so nekropola od doc-
noanti~koto vreme i nekropola od sredniot vek. Se
nao|a na okolu 1,2 km severno od seloto, na blagi
terasesti padini od dvete strani na koritoto na
Zadna Reka. Za nea, kako arheolo{ki lokalitet,
ima podatoci kaj pove}e avtori od postaro i pono-
vo vreme. Vo periodot od 1983 do 1990 godina, od
strana na Zavodot i muzej vo Prilep se vr{eni is-
tra`uvawa pri {to se konstatirani ostatoci od
docnoanti~ka naselba so nekropola, kako i sredno-
vekovna nekropola. Od naselbata se otkrieni teme-
li od yidovi na pogolem stanben objekt, yidani od
kamen i kal, so lo{a tehnika na povrzuvawe i gole-
mi otstapuvawa od osnovniot pravec. Objektot bil
pokrien so drvena konstrukcija vrz koja bile po-
staveni teguli i imbreksi i najverojatno nastradal
vo po`ar. Od docnoanti~kata nekropola se otkrie-
ni 4 groba so kontrukcii od golemi liskunovi plo-
~i – cisti, i od teguli „na dve vodi“. Spored mone-
tite i drugite naodi naselbata i nekropolata eg-
zistirale od po~etokot na II vek do prvite decenii
na V vek. Podocna, na prostorot od naselbata i ne-
kropolata bila formirana slovenska nekropola so
grobovi vo redovi, koja se pro{irila na dvata bre-
ga na Zadna Reka. So pomestuvaweto na koritoto
pogolem del od nekropolata e uni{ten. Najza~uva-
ni se grobovite na leviot breg na koj se istra`eni
47 groba so orientacija istok-zapad. Kako grobni
konstrukcii se izdvojuvaat kamari od pogolemi i
pomali kamewa ili plo~i, delumno ogradeni jami,
jami so delumno ogradeni nadol`ni strani so
{tici, i grobovi direktno vkopani vo zemjata i bez
ograduvawe. Grobniot inventar go so~inuvaat
predmeti {to slu`ele za li~no ukrasuvawe na po-
kojnicite, kako {to se obetki, nau{nici, prsteni
od bronza i belezici od bronza i staklo. Nekropo-
lata ñ pripa|ala na selska naselba ~ija lokacija sè
u{te ne e utvrdena. Spored grobnite naodi, taa se
razvivala vo X-XI vek, a zgasnala na krajot od XII
vek. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep.
Kacarov G., 1922, 6; Kacarov G., 1924; Filov B.,
1921-1922, 223; Vuli} N., 1937, 49; Mikul~i} I., 1967,
46; Keramid~iev A., 1978, 114; Kepeska L., Kepeski
K., 1989, 218; Kepeska L., Kepeski K., 1990, 181; Ke-
peska L., 1995. (L.K.)
XXI. PRILEP

Zadna Reka ‡ Grmajte, s. Vitoli{te. ‡ Docnoanti~ka
arhitektura i srednovekovni grobovi
Karava{~ina, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km jugoisto~no od seloto, dlaboko vo rasklo-
nenijata na planinata Kozjak, na edno pomalo pla-
to se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1967, 46-53; Mikul~i} I., TIR, 133. (G.M.)
Kova~evo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na ed-
na prostrana padina {to se nao|a na 3 km isto~no
od seloto se zabele`uvaat tragi od rudarska nasel-
ba (pokrivni }eramidi, fragmenti od pitosi, kera-
mi~ki sadovi, kako i ostatoci od topena `elezna
ruda).
Mikul~i} I., TIR, 133; Keramid~iev A., 1978, 117-118.
(A.K.)
La~nikot, nekropola od rimskoto vreme. Na 1,5 km
severno od seloto, vo nivata na P. Gogoski se ot-
krieni pove}e grobovi.
Vuli} N., 1937, 49. (B.K., L.K., K.K.)
Ligorasa, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2,8 km severoisto~no od seloto i isto~no od
lokalitetot \erek, na padinite na Kova~eska Tum-
ba ima mala povr{ina na koja se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, grade`en mate-
rijal, a se gledaat i temeli od objekti.
Mikul~i} I., TIR, 133. (G.M.)
Mokli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km ju`no
od rabot na seloto, od dvete strani na patot za
seloto Pol~i{te, vo {irokiot Mokli{ki Dol, vo
pove}e nivi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, zgura od topena ruda i temeli od po-
ve}e objekti gradeni od kamen i varov malter.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Polenite, naselba od rimskoto vreme. Na ju`nite
padini na Kova~eska Tumba, oddale~ena 2,5 km is-
to~no od seloto, na edna mala planinska povr{ina
XXI. PRILEP
se sre}ava mnogu golem broj fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi, teguli, zgura od topena `elezna
ruda, a ima i temeli od objekti.
Mikul~i} I., 1967, 46-53; Mikul~i} I., TIR, 133. (G.M.)
Prteva Livada, naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na 1,2 km jugoisto~no od seloto, vo doli-
nata na rekata Sidorka, i na okolu 400-500 m seve-
roisto~no od lokalitetot Bojkov Dol. Na edna ma-
la povr{ina ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Sv. Petka – Golem Dab, naselba od docnoanti~koto
vreme i raniot sreden vek. Se nao|a na okolu 800 m
severozapadno od seloto, na edna ramnina vo ~ija
blizina ima pove}evekoven dab, od levata strana na
patot za seloto @ivovo. Na povr{inata se gledaat
fragmenti od tuli, pokrivni }eramidi i ostatoci
od gradba gradena od pridelkani kameni blokovi i
varov malter.
Kacarov G., 1921, 280; Vuli} N., 1937, 49; Kepeska L.,
Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 122; Kepeska L.,
1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Sv. Haralampija, nekropola od rimskoto vreme. Vo
dvorot na selskoto u~ili{te i neposredno do sta-
rata crkva, pred Vtorata svetska vojna selanite ot-
krile grobnica izdlabena vo karpa, vo koja imalo
trojca pokojnici i bogati prilozi koi denes ne se
za~uvani.
Mikul~i} I., 1967, 46-53; Mikul~i} I., TIR, 132. (G.M.)
Siwak, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
2,5 km severoisto~no od seloto, na edna mala povr-
{ina na Stolovski Rid se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i grade`en mate-
rijal.
Mikul~i} I., 1967, 46; Mikul~i} I., TIR, 133. (G.M.)
Cari~ina Niva, naselba od neolitskoto i rimsko-
to vreme. Na 1,7 km severno od seloto ima prirodno
zaramneta tumba na koja se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, dislociran ku}en lepe` i oru-
dija od kamen i kremen, a na padinite kon Zla~ka
Reka se gledaat tragi od anti~ki objekti. Otkrien
e i eden pogolem profiliran kamen so gr~ki
natpis vo 9 reda.
Kacarov G., 1922, 6; Filov B., 1921/22, 223; Mikul-
~i} I., 1967, 46-53; Keramid~iev A., 1978, 114. (B.K.,
L.K., K.K.)
Crkva Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo selskata crkva Sv. Atanas, gradena vo 1862 godi-
na, vo oltarot se nao|a ara postavena kako ~esna
trpeza. Vo tremot se ~uvaat dva fragmenta od mer-
merni steli od koi na edniot ima reljefna pret-
stava na ma` i `ena i pod niv gr~ki tekst, na dru-
giot pretstava na ma{ka figura. (B.K., L.K., K.K.)
291
Crkvi{te – Urvi~, naselba od sredniot vek. Se na-
o|a na visok rid so strmni padini, oddale~en 1,5 km
od ju`nata strana na seloto. Na samiot vrv, koj
pretstavuva golemo zaramneto plato, kako i vo
negovoto podno`je, se sre}avaat mnogubrojni frag-
menti od srednovekovna keramika, kako i rasfr-
leni kamewa, {to najverojatno poteknuvaat od raz-
urnati objekti. Spored ka`uvaweto na me{tanite
imalo oltar od crkva, a tuka se nao|alo i staroto
selo.
Kepeski L. i K., Kitanoski B., 1986, 122; Kepeska
L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
[uplivec, naselba od rimskoto vreme. Na 250 m
ju`no od selskoto u~ili{te ima blaga terasa {to
se spu{ta kon prirodniot pat za seloto, na koja se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1967, 47. (B.K., L.K., K.K.)
14. VO\ANI
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
selskata crkva se ~uva nadgrobna plo~a od bel mer-
mer, na koja vo gorniot del e pretstavena kola {to
ja vle~at ~etiri kowi. Pod reljefot ima gr~ki
natpis vo ~etiri reda. Isto taka, vo crkvata se na-
o|a i ara od bel mermer koja na ednata strana ima
reljefna pretstava na kow.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 146. (B.B., B.K.)
Tumba, naselba od bronzenoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na seloto ima ve{ta~ka viso~inka –
tumba na koja se sre}avaat fragmenti od keramika
od bronzenoto vreme i par~iwa od ku}en lepe`.
Vuli} N., 1937, 49. (B.B., B.K.)
15. VOLKOVO
Golema Niva – Zereica, naselba od eneolitskoto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto, vo ni-
vata na D. Risto se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, a sopstvenikot na{ol i predmeti od
bronza. (B.K., L.K., K.K.)
Peto~na Voda, depo na moneti od helenisti~koto i
rimskoto vreme. Vo 1959 godina blizu do seloto,
pri kopawe na kanal e otkrieno depo od 25 moneti
staveni vo pomal sad. Spored selanite, me|u niv
imalo i moneti od makedonskite kralevi i gradovi.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kepeski K., 1987, 41. (B.B., B.K.)
Selski grobi{ta, osamen naod od rimskoto vreme.
Na selskite grobi{ta se nao|aat pove}e fragmen-
ti od mermerni spomenici, i toa: od ara so reljef-
no pretstavena bista i del od nadgrobna stela
ukrasena so rozeta i lisja od palma.
Vuli} N., 1937, 40. (B.B., B.K.)
292
16. VRAN^E
Ad`ina Bara, naselba od rimskoto vreme i sredni-
ot vek. Na 1 km severoisto~no od seloto, pokraj
mo~uri{niot teren se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade-
`en materijal. (B.B., B.K.)
Gorna Korija, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 800 m severozapadno od seloto i 400
m levo od patot za Belo Pole, na edna pogolema po-
vr{ina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli, pokrivni }eramidi, delovi od
vodeni~ni kamewa i nadgrobni steli od mermer i
kamen. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
Dlaboka Bara, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km jugoisto~no od seloto, a na 500 m isto~no
od patot za seloto Krivoga{tani ima mala tumba
na koja se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal.
(B.B., B.K.)
Rusoica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 600 m jugoisto~no od seloto, na desnata strana
od patot za seloto Zapol~ani se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
(B.B., B.K.)
Stari Lozja, naselba od eneolitskoto i rimskoto
vreme. Na okolu 600 m zapadno od seloto, na edna
pogolema povr{ina se sre}avaat fragmenti od
eneolitska keramika, kako i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pokrivni }eramidi, tuli i par~iwa
zgura od topena ruda od rimskoto vreme.
Kitanoski B., 1961, 43. (B.B., B.K.)
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
2,2 km jugoisto~no od seloto, na edna mala viso-
~inka (kota 601) ima mno`estvo fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme.
Pred vlezot vo crkvata, od zapadnata strana se nao-
|aat pove}e anti~ki spomenici od mermer, i toa
nadgrobni steli, delovi od stebla na stolbovi i
drugo. (B.B., B.K.)
17. VRBJANI
Kru{eanska ^uka, naselba od eneolitskoto vreme.
Na 1 km ju`no od seloto ili 2,2 km severno od selo-
to Kru{eani, vo mestoto {to se vika Malo Blato
pokraj staroto i novoto korito na reki~kata Blato
ima mala tumba na koja se nao|a mo`estvo fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i ku}en lepe`. Vo 1979
godina e izvr{eno iskopuvawe. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
XXI. PRILEP
Popadica – Devet Slogovi, naselba od eneolitsko-
to vreme. Na 1,5 km severozapadno od seloto, isto~-
no od lokalitetot ^uka – Liva|e i 1 km severoza-
padno od patot Prilep-Bitola se izdiga blago raz-
vle~ena tumba na koja se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (B.K., L.K.,
K.K.)
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5 km
isto~no od seloto, levo od patot Slavej-Srbjani
ima mala viso~inka na koja ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal rasposlani na
povr{ina od 500 m2. (B.K., L.K., K.K.)
^uka – Liva|e, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
severozapadno od seloto ima pogolema izdol`ena
tumba, visoka okolu 2 m, na koja se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (B.K., L.K., K.K.)
^ukar~e Momirosko, nekropola od `eleznoto vre-
me. Na okolu 600 m od ju`nata strana na seloto, a
na levata strana od patot za seloto Obr{ani se iz-
diga mala tumba na koja nema arheolo{ki tragi po
povr{inata. (B.K., L.K., K.K.)
^ukar~e Cvetkosko, naselba od rimskoto vreme.
Pretstavuva golema razvle~ena tumba {to se nao|a
na 150 m ju`no od seloto, od desnata strana na pa-
tot za seloto Obr{ani. Na povr{inata se zabele-
`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni
}eramidi i grade`en materijal. Bila najdena i ed-
na bronzena moneta. (B.K., L.K., K.K.)
^ukar~iwa, tumuli od `eleznoto vreme. Na 1 km
zapadno od seloto i na 500 m jugoisto~no od sovre-
meniot pat Prilep-Kru{evo ima dva tumula so
pre~nik vo osnovata od okolu 30 m i za~uvana viso-
~ina od 1,5 m, oddale~eni eden od drug okolu 400 m.
(B.K., L.K., K.K.)
18. VRPSKO
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na ridot so zaramnet vrv, {to se izdiga vo nepos-
rednata blizina na seloto se gledaat ostatoci od
bedem graden od kr{en kamen i varov malter. Vo
vnatre{niot prostor na tvrdinata se sre}avaat
fragmenti od pokrivni }eramidi, kr{en kamen, a
sporadi~no i fragmenti od pitosi. (B.K., L.K., K.K.)
Crkvi{te – Grobi{ta, srednovekovna crkva. Vo
selskite grobi{ta ima ostatoci od dve postari
ednokorabni crkvi gradeni edna vrz druga. Posta-
rata crkva poteknuva od XIV vek, a ponovata od
XVII vek. Vo 1968 godina vrz temelite na ovie dve
crkvi e podignata nova crkva. (B.K., L.K., K.K.)
XXI. PRILEP
19. GALI^ANI
Gali~anska Rudina, hram od rimskoto vreme.
Babi} B., 1961, 33. (D.G.)
Crkva Sv. Atanas, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo selskata crkva ima nekolku anti~ki spome-
nici od mermer najdeni vo seloto i na lokalitetot
Gali~anska Rudina, i toa: votivna plo~a so pret-
stava na Trakiski kowanik, delovi od stebla na
stolbovi, arhitravni gredi i bazi. Naodite se ~u-
vaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Babi} B., 1961, 33; Mikul}i} I., TIR, 55. (B.B., B.K.)
20. GODIVJE
Crkva Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo ovaa crkva, izgradena vo vtorata polovina na
XIX vek, vo oltarot se nao|a ara koja slu`i kako
~esna trpeza, a vo dvorot del od mermeren stolb i
fragmenti od drugi arhitektonski elementi. (B.B.,
B.K.)
21. GOLEMO KOWARI
Crkva Sv. Troica, osamen naod od docnoanti~koto
vreme. Severno od crkvata i tremot koj slu`i kako
trpezarija se nao|a starohristijanski kapitel so
krst na prednata strana, reljefno obraboten, i del
od mermeren stolb profiliran na krajot, a vo ol-
tarot na crkvata edna pregradna plo~a e postavena
vrz anti~ka baza od mermer. (B.B., B.K.)
22. GOLEM RADOBIL
Selska crkva, osamen naod od docnoanti~koto vre-
me. Vo crkvata se ~uvaat tri nadgrobni steli. Na
ednata se pretstaveni dve `eni, ma` i dete i kowa-
nik vo kalkanot, na vtorata pet figuri {to stojat,
a na tretata trojca ma`i i edna `ena.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 177. (B.B., B.K.)
23. GOLEMO MRAMORANI
Grobi{ta, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
delumno urnatata selska crkva se nao|aat pove}e
anti~ki spolii od mermer: delovi od stolbovi, ar-
hitravni gredi i timpanon od nadgroben spomenik.
(B.B., B.K.)
24. GORNO SELO
Asanica, nekropola od rimskoto vreme. Spored po-
datocite od `itelite, na ovoj lokalitet, koj e vo
blizinata na seloto, bile najdeni rimski moneti,
delovi od nakit i statuetka so pretstava na Mer-
293
kur, site izraboteni od bronza. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Vuli} N., 1937, 26. (B.B., B.K.)
Brev~ina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severno od seloto, vo podno`jeto na ridot Su-
run se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi i drug grade`en materijal. Najde-
ni se i moneti. (B.B., B.K.)
Bu~ali{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Se-
veroisto~no od seloto, neposredno do crkvata se
sre}avaat fragmenti od gruba i fina keramika.
Selanite na{le i srebreni moneti. (B.B., B.K.)
Grama|e, utvrduvawe od helenisti~koto vreme. Na
1,5 km jugozapadno od seloto i zapadno od Zlatov
Vrv se nao|aat ostatoci od yidovi na utvrduvawe.
Kepeski K., 1971, 49; Babi} B., 1981, 24. (B.B., B.K.)
Rizoec, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu
300 m severno od seloto e otkrien grob so bogati
prilozi (sadovi od keramika i bronza) koi se ~uva-
at vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Surun, nekropola od helenisti~koto vreme. Vo pod-
no`jeto na ridot Surun, oddale~en okolu 500 m se-
verno od seloto, se otkrieni 5 „makedonski“ grob-
nici izdlabeni vo karpa, so kremirani pokojnici.
Site se so podolg hodnik, pretsobje i grobna pros-
torija. Od grobni prilozi bile najdeni fragmenti
od kerami~ki sadovi i metalni predmeti.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 192; Aleksova B., 1959v, 67.
(B.B., B.K.)
25. GOSTIRA@NI
Crkva Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme.
Pred vlezot vo crkvata, od levata strana se nao-
|aat dva bloka od mermer, verojatno delovi od ara.
Spored ka`uvaweto na selanite, blokovite bile
doneseni od lokalitetot Palezi. (B.B., B.K.)
26. GUDJAKOVO
Vo seloto, osamen naod od docnoanti~koto vreme.
Vo seloto ima anti~ki spomenik so reljef i natpis
za koj ne se znae od kade e donesen.
Vuli} N., 1937, 27. (B.B., B.K.)
Gradi{ka Tumba, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto, na
mala viso~inka {to se spu{ta kon koritoto na Cr-
na Reka se nao|aat ostatoci od yidovi gradeni od
kr{en kamen i varov malter. Na povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi,
a bile najdeni i moneti.
Babi} B., 1971, 70. (B.B., B.K.)
294
Kozjanik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na za-
ramnetoto plato {to se nao|a me|u Sredni Gramadi
i Pisarnik ima tragi od objekt. Na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i
imbreksi. (B.B., B.K.)
Papradi{ki Rid, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km severno od seloto, na edno zaramneto
plato se gledaat tragi od yidovi i gramadi od kr-
{en kamen, golem broj fragmenti od razni tipovi
na teguli i imbreksi. Poretko se sre}avaat i frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi. (B.B., B.K.)
Pisanik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1,5
km jugoisto~no od seloto, na edna pogolema povr-
{ina ima mno`estvo fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, teguli, imbreksi, a se gledaat i temeli od ob-
jekti. (B.B., B.K.)
Soli{ka Padina, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na granicata na atarite me|u selata Gudjakovo
i Gali{te, vo neposrednata blizina na Crna Reka
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, tegu-
li i imbreksi. (B.B., B.K.)
Sredna Gramada, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na edna mala visoramnina, oddale~ena 500 m ju`no
od seloto, se evidentirani temeli od objekt graden
od kr{en kamen i varov malter. Na nekolku pati
selanite otkopuvale pitosi od koi dva se ~uvaat vo
ku}ite na Boge i Stojan Stojanoski. (B.B., B.K.)
Trnka – Anovi, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na 2 km ju`no od seloto, pokraj patot
Gudjakovo-Vrpsko, na eden golem prostor vo pod-
no`jeto na planinata Trnka se gledaat gramadi od
kr{en kamen i mno`estvo teguli i imbreksi. (B.B.,
B.K.)
Crnelica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1,5 km jugoisto~no od seloto, vo podno`jeto
na Gradi{ka Tumba se sre}avaat golem broj frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i tu-
li. Vo ku}ata na D. Najdoski od seloto ima dva pi-
tosa otkrieni na ovoj lokalitet. (B.B., B.K.)
27. DABNICA
Karata{, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto bile najdeni nekolku
nadgrobni steli so gr~ki natpisi, kako i pove}e
grobovi. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 148; Babi} B., 1971, 67. (B.B.,
B.K.)
28. DEBRE[TE
Ba~ili{te, naselba od rimskoto vreme. Na nekol-
ku stotici metri isto~no od lokalitetot Gradi{-
te, na desnata strana od patot Prilep-Ki~evo, po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
XXI. PRILEP
kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (B.K., L.K., K.K.)
Gorna Crkva, naselba od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska crkva. Na okolu 400 m zapadno
od seloto, na pogolema povr{ina vo podno`jeto na
Leni{te ima fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Vo gorniot del na lokalitetot se nao|a ma-
la viso~inka na koja se konstatirani ostatoci od
crkva. Otkopani se pove}e mermerni spolii koi se
nao|aat kaj `itelite Mehmed Maksutoski i Sina-
din Stefanoski. (B.K., L.K., K.K.)
Gradi{te, naselba od neolitskoto vreme do sredni-
ot vek (XIV). Se nao|a pod seloto Debre{te, na
okolu 26 km severno od Prilep i zapadno kraj pa-
tot Prilep-Makedonski Brod. Gi opfa}a kultur-
nite sloevi od preminot od IV vo III vek pred n.e. pa
sè do XIV vek. Poto~no, registrirani se ostatoci
od naselbi od docnoneolitskoto, bronzenoto, `e-
leznoto, helenisti~koto, rimskoto i docnoanti~-
koto vreme, sè do XII-XIII vek.
Praistoriskite periodi obiluvaat so golem
broj fragmenti od kerami~ki sadovi, a se sre}ava-
at i antropomorfni figurini. Mnogu e bogat na-
selbinskiot sloj od III-II vek pred n.e. Odli~no e
registriran i slojot na ku}ite so pravoagolni os-
novi i fundamenti na yidovi od kr{en kamen, koi
prodol`uvale vo gorniot del so plet. ^etirite
srebreni moneti so imiwa na magistrati, najdeni
vo edna od ku}ite na ovoj sloj ispolnet so tragi od
po`ar, upatuvaat na nastanite od 143 godina pred
n.e., koga bilo zadu{eno vostanieto na Psevdo-Fi-
lip, a istovremeno bile uni{teni pove}e make-
donski naselbi na ovoj prostor od strana na rim-
skite kazneni ekspedicii. Ostatocite od po`ar vo
ovoj sloj gi nao|ame na celiot lokalitet. Tragi od
sli~ni ku}i uni{teni vo po`ar, so identi~en ke-
rami~ki materijal od ova vreme nao|ame i vo
Varo{, predgradieto na Prilep. Od kerami~kiot
materijal posebno se izdvojuvaat megarskite ~a{ki
od stransko i od doma{no proizvodstvo. Vo ovoj
sloj, kako i vo site podocne`ni anti~ki sloevi,
dosta e bogata pojavata na kerami~ki grade`en ma-
terijal. Sè do docniot V vek od n.e. ima mnogubroj-
ni objekti za `iveewe i javni raboti izgradeni od
kr{en kamen vrzan so varov malter, a vo nekoi slu-
~ai i od kal. Se izdvojuvaat ostatoci od zgradi ~ii
yidovi od vnatre{nata strana imaat fini premazi
od kal koi se ukraseni so linearni kompozitni or-
namenti i verojatno poteknuvaat od III vek. Vo ovie
sloevi ima mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi od koi posebno se izdvojuvaat primeroci od
tera-sigilata koja poteknuva od razni prostori na
Rimskata Imperija. Od VI vek nao|ame izobilstvo
fragmenti od grnci upotrebuvani vo kujna, izrabo-
teni na grn~arsko kolce. Ovie sadovi za srednove-
kovniot period do X vek pretstavuvaat osnovni
primeroci, kako po tehnikata na izrabotkata i
tehnolo{kata podgotovka na materijalot taka i po
XXI. PRILEP
oblicite. Vo slojot od ovoj vek e najden i odreden
broj dobro za~uvani predmeti od `elezo i bronza,
me|u koi se izdvojuvaat edna sekira, fragmenti od
me~, kantar i toka za pojas. Zgradi od ova vreme se
nao|aat i vo podgradieto, isto~no od tvrdinata.
Ima cvrsti gradbi pokraj samata tvrdina, a malku
ponaistok od niv ovalni gradbi-ku}i od plet.
Po golemata preselba na Slovenite, na ovie
prostori na krajot od VI vek se prisutni pripadni-
cite na slovenskoto pleme Brsjaci koi organizira-
le svoja naselba i ovde, vo sredi{niot prostor na
lokalitetot. Dosega celosno e otkopan dolen del
od slovenska ku}a, od krugot na pra{ko-penkovska-
ta kultura. Toa e tip na ku}a poluzemjanka so
pravoagolna osnova i so pokriv na dve vodi koj so
dolniot rab le`el na zemjata. Isto~niot i zapad-
niot yid bile izraboteni od plet, vlezot se nao|al
na zapadniot yid, a vo jugoisto~niot agol imalo
masivna pe~ka od kr{en kamen. Vo niv imalo i jami
za skladirawe na `ito. Stanbeni gradbi so yidovi
od kr{en kamen glavno se sre}avaat vo XI vek i
podocna. Slojot na ovie ku}i go sledat mno`estvo
fragmenti od crepni, a na oddelni mesta nad nego i
ostatoci od rabotilnici za topewe na `elezna ru-
da i za izrabotka na predmeti od `elezo.
Zna~ajni svedo{tva za `ivotot na ovoj loka-
litet se delumno istra`enite nekropoli. Jugois-
to~no od isto~nata porta na tvrdinata ima nek-
ropola so grobovi od helenisti~koto, helenisti~-
ko-rimskoto vreme i od IV vek od n.e. Od rimskoto
vreme ima grobovi i severoisto~no od ovaa porta.
Nekropola od VII i eventualno od VIII vek ima za-
padno od zapadnata porta na tvrdinata, na lokali-
tetot Mlaka. Nekropola od VI vek ima vo sostavot
na hristijanskiot sakralen kompleks {to se sostoi
od trikorabna bazilika so sintronos i tronos, bap-
tisterium i martirium. Grobovite vo golem del se
opqa~kani. Me|u pronajdenite prilozi se izdvoju-
vaat nekolku zlatni kop~iwa za obleka i predmeti
za kitewe – nakit.
Vo sostavot na ovie starohristijanski ob-
jekti se nao|a i nekropola koja mo`e da se datira
dosta {iroko, i toa od IX do XI vek, so nakit karak-
teristi~en za ovie vremiwa. Severozapadno od niv
ima nekropola od XII i XIII vek, so mnogubrojni
primeroci na nakit od bronza i bakar. Vo ramkite
na nekropolata se pronajdeni ostatoci od mala
krstoobrazna crkva so priprata na zapadnata stra-
na. Vo crkvata ima mermerni spolii od anti~koto
vreme koi imaat gr~ki natpisi. Spolii so gradbena
namena se najdeni i na drugi mesta vnatre vo tvrdi-
nata. Sloevite po X vek gi pridru`uvaat mnogu-
brojni fragmenti od kerami~ki sadovi za kujna od
koi se izdvojuvaat grncite so lentesta dr`alka i
re~isi vertikalni venci od ustinkata, so ili bez
kaneluri. Me|u kerami~kiot materijal isto taka
se izdvojuvaat i odreden broj primeroci od gle|o-
sani sadovi so ornamenti izvedeni vo slikawe ili
grafito-tehnika.
295
 Vo ovoj kompleks od sloevi posebno e zna~aj-
na tvrdinata. Poslednata faza na tvrdinata potek-
nuva od vremeto na Justinijan I. Vo vremeto na
svoeto funkcionirawe, od zapadnata, severozapad-
nata i jugozapadnata strana bila opkolena so voda.
Nejzinite yidovi se od kr{en kamen i varov
malter, so debelina {to varira od 1,60 do 3,20 m.
Najdebeli se yidovite na onie strani kade {to
vodata ne bila pre~ka za napa|a~ite. Osnovata na
tvrdinata e nepravilna i zavisela od formata na
Gradi{te, s. Debri{te. ‡ Plan na naselbata
Linijata na dekumana, na ~ii krai{ta se nao|ale
portite, najverojatno bila celosno izmeneta so
proektot na Justinijanoviot arhitekt. Toa e osobe-
no vpe~atlivo na zapadnata strana kade se gleda ka-
ko porano da imalo porta, dokolku voop{to posto-
ela na taa strana, poseverno od sega{nata. Vo pri-
log na toa odi i naodot od ve}e spomenatata ku}a od
pretpostaveniot III vek, so fini prema~kuvawa na
296
viso~inkata na koja bila podignata, kako i od
nejzinata visina nad vodata. Ima pet kru`ni kuli
i tri petoagolni. Portite se nao|aat na isto~nata
(Porta principalis) i zapadnata strana (Porta dekumana).
Isto~nata porta od nadvore{nata strana ja
ozna~uvale dve od trite spomenati petoagolni
kuli, a zapadnata edna kula od severnata strana.
Ovaa zapadna porta se ~ini deka od ju`nata strana
imala postara kru`na kula.
yidovite od kal, na samata trasa na dekumana od
Justinijanovoto vreme.
Najranata tvrdina poteknuva od vremeto na
Prvata makedonska vojna (215-205). Vo istoto vreme
bilo i prvoto razoruvawe na tvrdinata. Novata fa-
za na izgradba i razoruvawe se povrzuva so Vtorata
makedonska vojna (200-197) i tretata faza na
izgradbata so Tretata makedonska vojna (171-168).
Ne e odvi{no da se ka`e deka tokmu od ovaa tvrdi-
XXI. PRILEP
na, so odbranata na severnata makedonska granica
rakovodel Persej, sin na kralot Filip V. Tragi od
uni{tuvawe ima i od vtorata polovina na III vek i
od krajot na V vek. Se ~ini deka tvrdinata vo
poslednite decenii na V vek bila nadvor od svojata
osnovna funkcija, na {to osobeno uka`uva
otkritieto na golema masivna zgrada – fortalicium, so
debeli yidovi od kr{en kamen i varov malter {to
ja izgradile isto~nite Goti vo vremeto na svojot
prestoj vo Pelagonija, za {to svedo~at i drugi
naodi vo bitolskiot i vo prilepskiot kraj. Tvrdi-
nata ja gubi svojata osnovna funkcija na odbrana vo
poslednite decenii na VI vek. Sè do XIV vek ovoj
lokalitet imal naselbinski karakter, a od toa vre-
me pa natamu se koristi isklu~ivo za zemjodelstvo.
N. Vuli¢, Sp. LXXI, 150-151; Babi} B., 1965, 62-64;
Babi} B., 1965a, 6; Babi} B., 1971b; Babi} B., 1972a,
21-38; Kaletyn T., 1972, 84-87; Babi} B., Hensel W.,
Rauhutowa J., 1976, 251-263; Babi} B., 1978, 205-215;
Babi} B., Henzel V., Rauhut J., 1979, 141-149; Babi}
B., 1984, 120-135. (B.B.)
Zagori~e, srednovekovna naselba i crkva. Na 1,5 km
od seloto i isto tolku isto~no od seloto Ko{ino,
vo podno`jeto na Karaxova Niva ima fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, crepni i zgura od topena
ruda. Na eden mal prostor od 20 m2, obrasnat so
niska vegetacija, ima gramada od kr{en kamen,
bigor i fragmenti od srednovekovni pokrivni
}eramidi. (B.K., L.K., K.K.)
Kale – Gradi{te, poligonalen kastel so kuli od
docnoanti~koto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 150-151; Mikul~i} I., TIR, 40.
(D.G.)
Mlaka, srednovekovna nekropola. Na okolu 250 m
zapadno od lokalitetot Gradi{te, preku malata
reki~ka kon seloto Debre{te, se otkrieni pove}e
grobovi so konstrukcii od val~esti kamewa, vre-
menski datirani vo VIII i IX vek. Vo niv e najden na-
kit od srebro i bronza. Naodite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Prilep.
Babi} B., 1981, 31. (B.K., L.K., K.K.)
Selska xamija, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
dvorot na xamijata se nao|a fragmentirana mer-
merna ara so gr~ki natpis. (B.B., B.K.)
29. DESOVO
Br~ki, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 2 km
severoisto~no od seloto, na edna blaga padina pod
kotata 893 se zabele`uvaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 42. (B.B., B.K.)
XXI. PRILEP
Gorno Pole, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 2,5 km severoisto~no od seloto, pokraj patot za
seloto Gabrovnik e otkriena nekropola so grobovi
od kameni plo~i – tip cista.
Mikul~i} I., TIR, 42. (B.B., B.K.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na okolu 4 km severno od seloto, pod
vrvot Leska, na povr{ina od 30 m2 se gledaat tragi
od yidovi. I na povisokiot kraj na lokalitetot,
isto taka, ima temeli, i toa od pogolem objekt koj
se prostira na okolu 1.000 m2. Po povr{inata na
terenot se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en materi-
jal, a najdeni se i vizantiski moneti. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Babi} B., 1981, 30; Mikul~i} G., 1987, 186. (B.B.,
B.K.)
Ki{, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 2,5
km jugozapadno od seloto, neposredno do `elezni~-
kata pruga selanite otkrile pove}e grobovi. Ottu-
ka poteknuva nadgrobna stela so reljefna pretsta-
va na dve `enski, ma{ka i detska figura, a vo kal-
kanot orel, koja se nao|a vo dvorot na Demir Cinga-
roski.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 166; Mikul~i} I., TIR, 42. (B.B.,
B.K.)
Kletovnik, docnoanti~ka i srednovekovna nekro-
pola. Se nao|a na okolu 4,5 km severoisto~no od se-
loto, na prevojot pod vrvot Derven, pokraj patot za
seloto Gabrovnik. So erozijata na zemjata se ot-
krieni pove}e grobovi. Vo neposrednata blizina
ima ostatoci od srednovekovna naselba i nekropo-
la. Pred selskata crkva Sv. Troica ima nadgrobna
stela so reljefna pretstava na tri ~ove~ki figuri,
donesena od ovoj lokalitet.
Vuli} N., 1937, 24; Mikul~i} I., TIR, 42. (B.B., B.K.)
Lambi~ica, naselba od neolitskoto vreme. Na oko-
lu 2 km severoisto~no od seloto, pokraj patot za se-
loto Derven, po povr{inata se zabele`uvaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen i
kremen.
Kitanoski B., 1961, 40. (B.B., B.K.)
Ramni{te, furna od rimskoto vreme. Na rastojanie
od okolu 3 km severoisto~no od seloto, pokraj
patot Dupja~ani-Gabrovnik e otkriena dobro za~u-
vana furna za pe~ewe na grade`na keramika, grade-
na od tuli, kamen i kal, so dve ogni{ta vo dolniot
del.
Mikul~i} I., TIR, 42. (B.B., B.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na za-
padnata padina na Derven, {to se nao|a na 4 km se-
veroisto~no od seloto, ima mno`estvo grade`en
materijal, a se konstatirani i ostatoci od temeli
na objekt. (B.B., B.K.)
297
Crkvarsko – ^air, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na okolu 3 km jugozapadno od seloto, pod `elez-
ni~kata linija se konstatirani ostatoci od nasel-
ba. Na povr{ina od okolu 2 hektara ima fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i
drugi sitni naodi. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., 42. (B.B., B.K.)
30. DOLGAEC
Manastiri{te, srednovekovna crkva. Na 2 km se-
verno od seloto, vo planinskiot del se gledaat te-
meli od crkva gradena od kr{en kamen i varov mal-
ter, kako i fragmenti od pokrivni }eramidi. (B.B.,
B.K.)
Mezinica – Gramadi{te, naselba i nekropola od
rimskoto vreme. Na okolu 2 km ju`no od seloto i
400 m zapadno od patot Kostinci-Dolgaec se nao|a-
at ostatoci od temeli od objekti gradeni od kr{en
kamen i varov malter, kako i mno`estvo fragmenti
od pokrivni }eramidi. Na ovoj prostor `itelite
otkrile grobovi gradeni od kameni plo~i – tip
cista. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep. (B.B., B.K.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na okolu 3
km ju`no od seloto i na 600 m jugozapadno od patot
za seloto Kostinci se nao|a sosema mala viso~inka
– tumba, {to zafa}a povr{ina od okolu 1,5 hektar.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, orudija od kremen i kamen, kako i
par~iwa od ku}en lepe`.
Kitanoski B., 1961, 46. (B.B., B.K.)
31. DOLNENI
Bostani{te – Tri Bari, naselba od docnoanti~ko-
to vreme. Na 1,5 km severozapadno od seloto i na
300 m od patot za seloto Sarandinovo, po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. (B.B., B.K.)
Krapska Bara, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km severozapadno od seloto i severozapadno od
patot za seloto Pe{talevo, ju`no od kotata 623, na
prostor od nekolku hektari se konstatirani yidovi
gradeni od kr{en kamen i varov malter. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Pred
selskata crkva se nao|a nadgrobna plo~a od bel
mermer, so venec na gorniot kraj i edikula vo koja
reljefno se pretstaveni ma`, dete i dve `eni.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 151. (B.B., B.K.)
Selski grobi{ta, naselba od rimskoto vreme. Na
grobi{tata i neposredno okolu niv se otkrieni po-
298
ve}e pitosi, a po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
(B.B., B.K.)
32. DREN
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
ju`no od seloto, vo neposrednata blizina na
manastirot Sv. Ilija se gledaat ostatoci od gradba
yidana od kr{en i pridelkan kamen so varov mal-
ter. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, teguli i imbreksi. Vo manastirot
kako ~esna trpeza slu`ela mermerna ara so dve edi-
kuli od koi ednata ima tri bisti, a drugata dve, si-
te reljefno obraboteni. Arata e prenesena vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.)
D`id`evo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km severoisto~no od seloto, na pogolemo plato
se gledaat gramadi od kr{en kamen i fragmenti od
teguli i imbreksi.
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.)
Krkulka, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugo-
isto~no od seloto, na povr{ina od okolu 200 m2 se
sre}avaat tragi od objekti gradeni od kr{en kamen
i varov malter. Po povr{inata ima gramadi od gra-
de`en materijal, fragmenti od teguli, imbreksi i
drugo.
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 300 m jugo-
isto~no od seloto, na padinite na Govedarnik i od
dvete strani na patot za seloto Gudjakovo, na
pogolema povr{ina se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i mnogu
grade`en materijal. Od ovoj lokalitet vo crkvata
Sv. Nikola e donesena mermerna bista bez glava.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 47. (B.B., B.K.)
Torovo Trlo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
4,5 km isto~no od seloto, na edna blaga padina se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli,
imbreksi i gramadi od kr{en kamen.
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.)
33. DRENOVCI
Gradi{te, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Vo
podno`jeto na ju`nata strana na vrvot Quta, koj se
nao|a severozapadno od seloto, na okolu 1 km vo
vozdu{na linija se gledaat ostatoci od yidovi yi-
dani od kr{en kamen i varov malter.
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.)
XXI. PRILEP
Mramor, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko- Ovde, na pogolema povr{ina se gledaat ostatoci od
lu 2 km jugozapadno od seloto i isto~no od patot za razurnati gradbi me|u koi centralnoto mesto go
seloto Dupja~ani se nao|aat mnogubrojni ostatoci zafa}a mal sakralen objekt so polukru`na apsida i
od temeli na objekti, a po povr{inata fragmenti yidovi od kr{en kamen i varov malter, za~uvani do
od kerami~ki sadovi, imbreksi i mermerni elemen- 1 m visina. Vo neposrednata blizina na ovoj objekt,
ti od arhitektonska plastika. Najdeni se i moneti. na povr{ina od okolu 300 x 500 m se gledaat osta-
Izgleda deka naselbata se prostirala i na sosedni- toci od drugi gradbi. Vo 1985/86 godina me{tanite
te lokaliteti Brailovo, Le~i{te i Buvalo. Naodi- samoinicijativno izgradile crkva od kamen i kal
te se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. vrz temelite na sakralnata gradba. Okolu objektot
Mikul~i} I., TIR, 48. (B.B., B.K.) ima nekropola od koja se istra`eni 40 grobni
celosti. Konstatirano e deka se raboti za edno-
slojna nekropola na redovi ~ii grobovi se izdla-
beni vo ronliva karpa, a konstrukciite im se izve-
34. DUWE
deni so delumno ili celosno ograduvawe od vna-
Baevo Trlo, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km tre{nata strana na dlabnatinata, a ima i grobovi
bez ograduvawe. Grobniot inventar e bogat i glavno
ju`no od seloto, pokraj patot {to vodi za rudnikot
za feldspat Belu~e e otkrien grob – cista, so kon-
strukcija od kameni plo~i i so orientacija istok
-zapad. Verojatno ottuka poteknuvaat dvete nad-
grobni plo~i so natpisi, ednata vgradena vo yidovi-
te, a drugata vo podot na selskata crkva, {to podoc-
na bile preneseni vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 153; Vuli} N., 1937, 25; Mikul~i}
I., TIR, 47. (B.K., L.K., K.K.)

Grama|e – Golem Dol, naselba od rimskoto vreme.

Na 3 km severno od seloto, od levata strana na pa-
tot za Ligurasa, na dve pomali terasi ima gramadi
od grade`en materijal i yidovi od objekti, a po
povr{inata mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi i pokrivni }eramidi. (B.K., L.K., K.K.)

Dej~in Grob, naselba od docnoanti~koto vreme. Na

okolu 500 m severoisto~no od seloto, na edno za-
ramneto plato pokraj patot za Ligurasa se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni }era-
midi i drug grade`en materijal. (B.K., L.K., K.K.)
Malevo Selo – Ligurasa, naselba od rimskoto vre-
me. Se nao|a na 5 km severno od seloto, na blaga pa-
dina desno od patot Prilep-Duwe. Po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. Spored predanieto kaj
`itelite, tuka bilo staroto selo. (B.K., L.K., K.K.)
Trp~eva Crkva, s. Duwe. ‡ Srednovekovna nekropola
se sostoi od predmeti za ukrasuvawe koi uka`uvaat
deka po~etocite na pogrebuvaweto se na krajot na
IX i na po~etokot na X vek, a nekropolata bila
upotrebuvana i preku celiot XI vek.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 117; Ke-
peska L., 1992, 245-252; Kepeska L., 1995, 13. (L.K.)

Pr~inoga, naselba od neolitskoto i docnoanti~ko- 35. DUPJA^ANI

to vreme. Na okolu 700 m zapadno od seloto, vo ram-
ninata pokraj Duwska Reka, na edna blaga padina
poretko se sre}avaat fragmenti od praistoriska
keramika i kameni orudija, za razlika od docnoan-
ti~kite koi se vo golem broj. Isto taka, golemo e
prisustvoto na grade`ni materijali (kr{en kamen,
teguli i sl.).
Kitanoski B., 1961, 47. (B.B., B.K.)
Trp~eva Crkva, naselba, crkva i nekropola od sred-
niot vek. Se nao|a na prostorot pome|u selata Ka-
len i Duwe, odnosno 2 km jugoisto~no od seloto Ka-
len ili 2 km jugozapadno od seloto Duwe, a na okolu
300 m levo od sovremeniot pat Prilep-Vitoli{te.
Grobi{ta, nekropola od rimskoto vreme. Vo nivata
na Milisav Stoeski, {to se nao|a na severoisto~-
niot kraj na seloto, se otkrieni dva groba, a na
povr{inata ima pogolem broj nadgrobni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 49. (B.B., B.K.)
Grobi{ta I, nekropola od rimskoto vreme. Na ne-
kolku stotici metri jugoisto~no od seloto, vo ur-
natinite na malata grobi{na crkva se nao|aat ~et-
vrtesta urna bez kapak, ukrasena so girlandi i buk-
ranioni, edna ara od mermer i pove}e fragmenti od
mermerna plastika.

XXI. PRILEP
299
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 148; Mikul~i} I., TIR, 49. (B.B.,
B.K.)
Lozja, naselba od rimskoto vreme. Na 600 m od selo-
to, na jugozapadnata padina od Surun se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, pokrivni
}eramidi i drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 47. (B.B., B.K.)
Petro Livada, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na 1 km severozapadno od seloto i ju`no od
patot za seloto Desovo ima pogolem prostor na koj
se nao|aat temeli od yidovi gradeni od kr{en ka-
men i varov malter, fragmenti od kerami~ki sado-
vi, piramidalni tegovi od zemja i mnogu grade`en
materijal. Otkrieni se i grobovi so konstrukcii
od kameni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 47. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Od
nadvore{nata strana na selskata crkva, levo od
vlezot e vyidana nadgrobna stela so reljefna pret-
stava. Na sredinata ima oltar na koj stoi mala fi-
gura, a levo i desno od nego ma` i `ena. Natpisot e
o{teten i ne se ~ita.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 148. (B.B., B.K.)
Surun, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na 1,2
km isto~no od seloto, na severnata padina na Su-
run. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i nekolku fragmenti od
arhitektonski elementi od mermer, a se gledaat i
ostatoci od temeli na objekti gradeni od kr{en ka-
men i varov malter.
Mikul~i} I., TIR, 50. (B.B., B.K.)
36. ZABR^ANI
Zabr~ki Rid, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 1,2 km jugoisto~no od seloto, nad patot za Gorno
Selo selanite otkopale 9 groba od kameni plo~i –
tip cista, a vo isfrlenata zemja se najdeni nekolku
fragmenti od kerami~ki sadovi. (B.B., B.K.)
Lozje, naselba od docnoanti~koto vreme. Na edna
blaga padina {to se nao|a na 1 km jugozapadno od
seloto se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Martinec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugozapadno od seloto, pome|u patot Zabr~ani-
Mramorani i Dupja~ani‡Senokos se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en materi-
jal. (B.B., B.K.)
[alda{ica, osamen naod od rimskoto vreme. Na
okolu 2 km severozapadno od seloto, pome|u patot
za Dolneni i `elezni~kata pruga Prilep-Skopje
bile nao|ani moneti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot
i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
300
37. ZAGORANI
Kaj ~e{mata, moneta od helenisti~koto vreme. Vo
nivata na D. Mickoski e najdena zlatna moneta na
Filip II koja se ~uva vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kepeski K., 1987, 41. (B.B., B.K.)
Popoica, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vata na Bogoja Sankoski, {to se nao|a isto~no od
negovata ku}a, se sre}avaat ostatoci od temeli na
objekti gradeni od kr{en kamen i pridelkani gra-
nitni blokovi, kako i fragmenti od teguli i im-
breksi.
Vuli} N., 1937, 51; Mikul~i} I., TIR, 135. (B.B., B.K.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Nedaleku od
seloto ima mala viso~inka na koja se nao|aat frag-
menti od neolitska keramika.
Vuli} N., 1937, 51. (B.B., B.K.)
Crkva Latinska, osameni naodi od rimskoto vreme
i srednovekovna crkva. Vo neposrednata blizina na
seloto, od negovata zapadna strana se nao|a polu-
razurnata crkva od XIII-XIV vek. Vo nea i okolu nea
ima anti~ki spolii od mermer (delovi od stolbovi,
bazi i delovi od nadgrobni plo~i). Ottuka potek-
nuva edno `ensko torzo {to se ~uva vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 154; Mikul~i} I., TIR, 135. (B.B.,
B.K.)
38. ZAPOL@ANI
Lozja, naselba od neolitskoto vreme. Nedaleku od
seloto, na severnata strana, vo blizinata na patot
za seloto Kutle{evo se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i orudija od kamen i kremen. (B.B.,
B.K.)
Oreova Bara, naselba od neolitskoto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i orudi-
ja od kremen i kamen. (B.B., B.K.)
[atorica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km isto~no od seloto, vo nivite na ZIK „Prilep“,
koi se na blaga viso~inka, vo neposrednata blizina
na nekoga{niot bunar se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade-
`en materijal. (B.B., B.K.)
39. ZRZE
Dolna Crkva, osameni naodi od rimskoto vreme.
Pome|u grobovite od sega{nata selska nekropola
se nao|aat ara od bel mermer i nekolku fragmen-
tirani koloni od mermer. (B.B., B.K.)
Manastir Zrze, bazilika od starohristijanskoto
vreme. Na okolu 150 m severozapadno od manastirot
XXI. PRILEP
se nao|aat ostatoci od bazilika od koja se gleda del
od apsidata. (B.B., B.K.)
Stari grobi{ta, sakralen objekt od rimskoto vre-
me. Pome|u starite grobovi na dene{nite selski
grobi{ta se gledaat ostatoci od yidovi od anti~ka
gradba. Vo neposrednata blizina se nao|a ~etvrtes-
ta baza od mermer so stopa za stolb vo gorniot del,
fragment od nadgrobna plo~a od bel mermer so tra-
gi od gr~ki natpis, kapitel od mermer, mermerna
stopa od stolb i pove}e fragmenti od drugi stolbo-
vi.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 393; Mikul~i} I., TIR, 137. (B.B.,
B.K.)
Crkva Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo yidovite na crkvata se vyidani nadgrobna stela
od bel mermer, reljefno obrabotena, i goren del od
mermerna plo~a so pretstava na ~ove~ka glava i del
od ~ove~ko torzo. Nadgrobnata stela ima kalkan i
~etvrtesto pole. Vo kalkanot se pretstaveni dve
figuri {to stojat i me|u niv sad, a vo ~etvrtestoto
pole {est figuri isto taka prostum. Pod niv ima
dva kowanika svrteni eden kon drug. Na plo~ata se
gledaat i tragi od gr~ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 391, 394. (B.B., B.K.)
40. KADINO SELO
Bo`inica, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto se gledaat temeli od ob-
jekti gradeni od kr{en kamen i varov malter, a po
povr{inata fragmenti od kerami~ki sadovi, tegu-
li i imbreksi. Najdeni se i pove}e bronzeni mone-
ti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
(B.B., B.K.)
Crkva Sv. Bogorodica, osameni naodi od docnoan-
ti~koto vreme. Na grobi{tata pokraj crkvata se
nao|aat obraboteni blokovi od mermer. Na nekolku
od niv ima tragi od profilacija. (B.B., B.K.)
41. KALEN
Grama|e, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 500 m severno od seloto, levo od patot za seloto
Kokre se konstatirani tragi od nekropola. Imeno,
najdeni se fragmenti od mermerni plo~i so rel-
jefni pretstavi i natpisi. Vo okolnite nivi ima
fragmenti od kerami~ki sadovi i gramadi od kr-
{en kamen.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 156; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 169.
(B.K., L.K., K.K.)
Katun, srednovekovna naselba. Na okolu 200 m za-
padno od seloto i 50 m levo od patot za seloto Kok-
re ima prirodna viso~inka na ~ija povr{ina se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni
}eramidi, rasfrleni kamewa i kameni plo~i. Naj-
XXI. PRILEP
golemata koncentracija na ostatocite e na prostor
od okolu 100 x 50 m, izdol`en vo pravec istok-
zapad. Ottuka poteknuva kamena melnica koja se
~uva vo ku}ata na Bo`in Bo{evski.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 116;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Markovi Kuli, tvrdina od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na dominantna karpesta viso~ina so
zaramneto plato, {to se nao|a na 1 km severoisto~-
no od seloto, se gledaat ostatoci od razurnati gradbi.
Od severozapadnata strana tvrdinata e za{titena
so debeli bedemski yidovi {iroki okolu 1,50 m, a
od jugoisto~nata so strmni karpi. Vdlabnatite
kru`ni otvori vo karpite upatuvaat na le`i{ta od
konstrukcii na gradbi. Tvrdinata ima dve nivoa.
Bila izgradena i koristena vo ranovizantiskiot
period, a obnovena vo sredniot vek.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 116;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Temnik – Otsproti, nekropola od helenisti~koto
vreme. Na 200 m isto~no od seloto i 900 m desno od
Kokre~ka Reka, na edna prirodna viso~inka vo sa-
mata karpa se vdlabeni tri groba so orientacija is-
tok-zapad i sever-jug. (B.K., L.K., K.K.)
Trp~eva Crkva, srednovekovna naselba i crkva. Na
2 km jugoisto~no od seloto i na okolu 300 m levo od
patot Prilep-Vitoli{te se gledaat ostatoci od
sakralen objekt so polukru`na apsida yidana od
kr{en kamen i varov malter. Od severnata i ju`na-
ta strana ima po eden aneks, yidan isto taka od kr-
{en kamen i varov malter. Na nekolku mesta vo yi-
dot se gledaat arhitektonski elementi od mermer
upotrebeni kako spolii. Okolu objektot, na povr-
{ina od 300 x 150 m ima ostatoci od temeli i mnogu
grade`en materijal. (B.K., L.K., K.K.)
Crkva Sv. Spas, osameni naodi od rimskoto vreme.
Vo zapadniot yid na selskata crkva, od nadvore{na-
ta strana se vgradeni 4 mermerni spolii, a vo is-
to~niot tri spolii. ^esnata trpeza vo oltarot e
napravena od mermerna plo~a. (B.K., L.K., K.K.)
Crkvi{te, starohristijanska crkva. Na 600 m se-
verno od seloto se nao|aat ostatoci od pomala
gradba, yidana od kr{en kamen i varov malter, od
koja isto~niot yid e za~uvan vo dol`ina od 4,60 m, a
ju`niot od 5,5 m. Vo neposrednata blizina ima gra-
mada od kr{en kamen i pridelkani kamewa i del od
obrabotena mermerna plo~a. (B.K., L.K., K.K.)
42. KOKRE
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km isto~no od seloto, na edno zaram-
neto plato se sre}avaat ostatoci od utvrdena na-
selba, i toa gramadi od kr{en kamen i fragmenti
od kerami~ki sadovi.
301
Mikul~i} I., TIR, 72. (B.K., L.K., K.K.)
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 500 m isto~no od seloto i 500 m zapadno od loka-
litetot Gradi{te, na edna blaga padina {to se
spu{ta kon Kokre{ka Reka se gledaat gramadi od
kr{en kamen, a sporadi~no ima i fragmenti od ke-
rami~ki sadovi.
Kepeski K., Kepeska L., Kitanoski B., 1986, 122.
(B.K., L.K., K.K.)
Korita, srednovekovna nekropola. Na 500 m ju`no
od seloto, na edna mala viso~inka ima 4 korita
vdlabeni vo karpa. Trite korita se me|usebno povr-
zani so kru`ni otvori. Otkrieni se grobovi vo
sekundarna upotreba, so orientacija istok-zapad.
(B.K., L.K., K.K.)
Spasica, svetili{te od rimskoto vreme. Na okolu
200 m isto~no od poslednite ku}i na seloto, na le-
viot breg na Kokre{ka Reka se nao|a novoizgrade-
no manastir~e Sv. Spas vo koe se vgradeni anti~ki
mermerni spolii, i toa vo ju`niot yid. Okolu nego
ima rsfrleni pove}e par~iwa od mermer i arhitek-
tonska plastika i edna fragmentirana stela, isto
taka od mermer. Konfiguracijata na terenot
upatuva na mo`no postoewe na svetili{te. (B.K.,
L.K., K.K.)
Crkva Sv. Arhangel, srednovekovna nekropola. Vo
neposrednata blizina na seloto, na okolu 100 m is-
to~no od poslednite selski ku}i se nao|a dene{-
nata crkva, podignata vo 1866 godina. Pokraj isto~-
nata ograda na grobi{tata, na povr{ina od 100 m2
se konstatirani grobni konstrukcii od vertikalno
postaveni kameni plo~i od postara nekropola. Gro-
bovite formiraat redovi so orientacija zapad -is-
tok.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski K., 1986, 115;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
43. KRIVOGA[TANI
Krajni Yid, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, vo nivata na Bla-
`e Komisioski se najdeni statueta od bronza so
oloven postament i moneti. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Vuli} N., 1937, 28. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vre-
me. Vo crkvata se ~uva mermerna nadgrobna plo~a
so reljefna pretstava na dve ma{ki i dve `enski
bisti. Gore ima kalkan so palmeta i akroterija, a
vo edikulata pretstava na kowanik, dete {to stoi
na ara i desno od nego `ena. Pod niv ima gr~ki nat-
pis vo 10 reda.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 157. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo crkvata se ~uva nadgrobna stela od mermer so
302
reljefna pretstava vo dve poliwa. Vo gorniot del
levo ima dve mali figuri na postament, a desno tri
figuri {to le`at i desno od niv `ena {to sedi. Vo
dolnoto pole stojat tri figuri.
Vuli¢ N., Sp. 157; Vuli} N., 1937, 28. (B.B., B.K.)
44. KRU[EANI
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Od
nadvore{nata strana na crkvata e vyidana nadgrob-
na plo~a so reljefna pretstava na `ena {to stoi
me|u dva kowanika. Nad reljefot ima o{teten gr~-
ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 158; Vuli} N., 1937, 28. (B.B., B.K.)
45. KRU[EVICA
Babo – Kaldrma, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na okolu 1 km ju`no od seloto, na edna blaga
viso~inka so zaramneto plato se gledaat golemi
gramadi od kr{en kamen, grade`na keramika i
fragmenti od kerami~ki sadovi, prete`no so ubava
crvena boja. Vo neposrednata blizina na terenot se
nao|aat korita vdlabeni vo karpa, koi verojatno
bile grobovi. (B.K., L.K., K.K.)
Gradi{te, refugium od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, od jugozapadnata
strana, na blaga viso~inka se sre}avaat razurnati
yidovi i fragmenti od }eramidi, a sporadi~no i od
kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., TIR, 76. (B.K., L.K., K.K.)
Grama|e – Buklo, naselba od rimskoto vreme. Na 2
km ju`no od seloto, na blaga viso~inka ima gramadi
od kr{en kamen, rasfrlen grade`en materijal i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (B.K., L.K., K.K.)
Do seloto, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, vo nivite {to se nao|a-
at pome|u lokalitetot Stragata i patot za seloto
^ani{ta ima ostatoci od nekropola. Taka, vo niva-
ta na R. U~koski u{te pred Vtorata svetska vojna
bile otkopani nadgrobna stela, statuetka od bronza
so pretstava na bogot Merkur, lambi i drugi naodi.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje i vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 57; Vuli} N., 1937, 28. (B.K., L.K.,
K.K.)
Kave, naselba i nekropola od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Na 2,5 km zapadno od seloto, na povr-
{inite okolu kotata 1.472 se sre}avaat ostatoci od
razurnati yidovi, gramadi od kamen i eden zatrupan
bunar. Na istiot prostor ima golema koncentracija
na grobovi – korita izdlabeni vo karpa. (B.K., L.K.,
K.K.)
Manastir Sv. Nedela, sakralen objekt od staro-
hristijanskoto vreme. Isto~no od seloto, vo nepos-
XXI. PRILEP
rednata blizina na patot za seloto ^ani{ta se
nao|a novata crkva koja, spored ka`uvaweto na `i-
telite, bila izgradena vrz temelite na postara
crkva. Vo oltarot, kaj ~esnata trpeza ima profili-
rana baza od mermer. (B.K., L.K., K.K.)
Padarnica, tumul od `eleznoto vreme. Na oddale-
~enost od okolu 2,5 km ju`no od seloto, pokraj pa-
tot za seloto ^ani{ta ima mal tumul so nepravil-
na osnova od 8 x 5 m i za~uvana viso~ina od 1-1,5 m,
ograden so kameni plo~i na rabot od osnovata i na
vrvot. (B.K., L.K., K.K.)
Stragata, tumul od `eleznoto vreme. Neposredno
do seloto, od isto~nata strana se izdiga tumul vi-
sok 2-3 m i so pre~nik vo osnovata od 15 m, koj vo
sredi{niot del e o{teten od divo kopawe. (B.K.,
L.K., K.K.)
Crkva Sv. Arhangel, osamen naod od rimskoto
vreme. Vo samata crkva se nao|a del od mermerno
stolp~e so elipsoviden presek, a vo dvorot delumno
o{tetena nadgrobna stela od mermer, so reljefna
pretstava na `ena i dete. (B.K., L.K., K.K.)
Crkvi{te, sakralen objekt od starohristijanskoto
vreme. Na 3 km severoisto~no od seloto, od levata
strana na patot za seloto ^ani{ta ima mala viso-
~inka so zaramneto plato, so prostor od 10 x 10 m,
na koja se gledaat delovi od yidovi na objekt graden
od kr{en kamen i varov malter, od koi najdobro se
za~uvani onie vo severozapadniot agol. Okolu ob-
jektot ima rasfrleni kameni plo~i, a vo neposred-
nata blizina e najdena ara izrabotena od lokalen
kamen. (B.K., L.K., K.K.)
46. KUTLE[EVO
Peto~na Voda, naselba od rimskoto vreme. Na 150 m
ju`no od seloto se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli, tuli, pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Prisoj, naselba od neolitskoto vreme. Na okolu
500 m jugozapadno od seloto i isto tolku zapadno od
patot za seloto Zapol`ani, po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i ku}en
lepe`.
Kitanoski B., 1961, 44. (B.B., B.K.)
47. LA@ANI
^uka, naselba od neolitskoto vreme.
Kitanoski B., 1989, 47. (D.G.)
48. LENI[TA
Zapolo{ka Reka, depo na moneti od rimskoto vre-
me. Vo neposrednata blizina na seloto, Jordan Jo-
XXI. PRILEP
{eski na{ol 13 rimski moneti od bronza (Avre-
lijan, Maksimijan, Komod, Prob i Faustina). Mo-
netite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
(B.B., B.K.)
49. LOPATICA
Nedelska Voda, osamen naod od starohristijansko-
to vreme. Vo nivata na \or|ija Jovanovski, {to
le`i nedaleku od seloto, bile otkopani pitos i
krst od bronza, od palestinsko poteklo. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
50. MA@U^I[TE
Bawski Dol, depo na rimski moneti. Vo neposred-
nata blizina na seloto, vo mestoto Bawski Dol se
najdeni rimski moneti {to se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Tumba – sred selo, naselba od rimskoto vreme. Vo
centarot na seloto, na desnata strana od patot za
Brod, a ju`no od zadru`niot dom se nao|aat urna-
tini od objekti, arhitektonski delovi od mermer i
plo~i so reljefni pretstavi, isto taka od mermer.
(B.B., B.K.)
51. MAL RADOBIL
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
dvorot na crkvata se ~uva fragmentirana plo~a od
mermer so gr~ki natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 177. (B.B., B.K.)
52. MALO MRAMORANI
Crkva Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo yidovite na poluurnatata crkva, kako i okolu
nea, se nao|aat golem broj anti~ki mermerni spo-
lii (delovi od stebla na stolbovi, stopi i del od
`enska statua). (B.B., B.K.)
53. MALO RUVCI
Drum, osamen naod od rimskoto vreme. Isto~no od
sovremeniot pat Prilep-Bitola, vo neposrednata
blizina na upravnata zgrada na stopanstvoto „Mir-
~e Acev“ rabotnicite otkopale golem pitos koj se
nao|a vo dvorot na spomenatoto stopanstvo. (B.B.,
B.K.)
Crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo oltarot
na selskata crkva, kako baza na ~esnata trpeza slu-
`i del od mermeren stolb koj na ednata strana ima
reljefna pretstava na kowanik, a na sprotivnata
`enska figura {to stoi. Okolu crkvata ima frag-
mentirana plo~a od bel mermer so reljefno pret-
stavena rozeta i ara od mermer koja na ~elnata
303
strana ima girlanda i dve bisti, isto taka reljef-
no pretstaveni.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 179; Vuli¢ N., 1937, 29; Mikul~i}
I., TIR, 84. (B.B., B.K.)
54. MANASTIR
Grama|e – Belilo, nekropola od rimskoto vreme.
Na okolu 200 m isto~no od seloto, vo profilot na
povr{inskiot kop na rudnikot se gledaat grupa ka-
mewa. Spored ka`uvaweto na rabotnicite, porano
bile otkrieni nekolku pitosi i eden grob so kons-
trukcija od kameni plo~i, vo koj bile najdeni mone-
ti. (B.K., L.K., K.K.)
Kamen Krst – Prisoj, nekropola od rimskoto vre-
me. Na 500 m severozapadno od seloto, vo leviot
profil od zasekot na patot se gleda o{teten grob
so konstrukcija od golemi kameni plo~i – tip cis-
ta. Na blaga padina nad patot ima pokrivni plo~i
od grobni konstrukcii, kako i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. (B.K., L.K., K.K.)
Kameno Korito, osamen naod od rimskoto vreme. Na
okolu 200 m jugozapadno od seloto, na desniot breg
na Crna Reka, vo karpite ima izdlabeno korito za
gme~ewe grozje. Oblikot mu e pravoagolen, so
dimenzii od 2,80 x 2,45 x 0,50 m. Na zapadnata i na
ju`nata strana ima otvori – kanali, a na isto~nata
otvor so pre~nik od 0,10 m koj vodi vo polukru`en
bazen so pre~nik od 1,5 m. (B.K., L.K., K.K.)
Manastir Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Vo neposrednata blizina na seloto, od ju`-
nata strana se nao|a manastirskata crkva Sv. Niko-
la, koja e trikorabna bazilika i so dve fazi na
gradba. Postarata crkva bila podignata vo 1095 go-
dina, a ponovata (sega{nata) vo 1266 godina i `ivo-
pisana vo 1271 godina. Pred vlezot, kako i vo crk-
vata, ima mermerni spolii od rimskoto vreme, a na
prostorot okolu nea i srednovekovna nekropola.
Vo tekot na konzervatorskite raboti na crkvata se
prezemeni i arheolo{ki iskopuvawa vo severniot
del na manastirskiot dvor kade {to se otkrieni 12
groba so konstrukcii od kameni plo~i ili delumno
ogradeni so kamen. Spored gorbnite prilozi, nek-
ropolata bila upotrebuvana vo XIV-XV vek.
Koco D., Miqkovi} P., 1958; Babi} B., 1981, 33;
Kitanoski B., 1986, 115; Kepeska L., 1995, 13. (L.K.)
Markovi Kuli – Gradok, srednovekovna tvrdina i
crkva. Kaj utokata na Lesni~ka Reka vo Crna Reka,
na eden visok rid so zaramneto plato nare~en Gra-
dok ima ostatoci od bedem {irok okolu 2 m, graden
od pogolemi i pomali pridelkani kamewa. Na jugo-
isto~niot kraj na ridot se gledaat ostatoci od tri-
korabna bazilika, so dimenzii od 15 x 8 m, yidana
od pridelkan kamen, tuli i varov malter, od koja
304
apsidata i delovi od bo~nite yidovi se delumno
za~uvani. Na desetina metri jugozapadno od nea se
Markovi Kuli ‡ Gradok, s. Manastir.
‡ Starohristijanska bazilika (N.^.)
gledaat ostatoci od mala crkvi~ka, gradena od is-
tiot materijal i vo istata tehnika. Po celata po-
vr{ina na tvrdinata ima ostatoci od gradbi, frag-
menti od kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 118;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
Plevewe, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 100 m severozapadno od seloto, vo nivite e
otkrien grob od kameni plo~i – tip cista, postaven
vo pravec severoistok-severozapad. Grobni kon-
strukcii od kamen, fragmenti od kerami~ki sadovi
i pitosi ima re~isi po celata povr{ina na tere-
not. (B.B., B.K.)
55. MELNICA
Sadevite, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
mestoto kade Pol~i{ki Dol se vleva vo Vito-
li{ka Reka, na edna prostrana terasa {to zafa}a
povr{ina od nekolku hektari ima golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, zgura od
topena `elezna ruda i grade`en materijal. Na
gorniot kraj na terenot ima ostatoci od temeli na
tvrdina. Na lokalitetot se najdeni pove}e vizan-
tiski moneti.
Vuli} N., 1937, 31; Mikul~i} I., TIR, 85; Keramid~iev
A., 1978, 119-120. (A.K.)
Stojanov [opur, srednovekovna naselba so nekro-
pola. Vo mesnosta Otin, oddale~ena 4,5 km severno
od seloto, ima prirodna viso~inka so pad kon seve-
rozapad, na koja se gledaat konstrukcii od grobovi
XXI. PRILEP
gradeni od kameni plo~i, so mali otstapuvawa vo
orientacijata zapad-istok. Severno od grobovite
ima gramadi od kr{en kamen, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i zgura od topeno `elezo.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 119;
Kepeska L., 1995, 13. (B.K., L.K., K.K.)
Crkva Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vre-
me. Vo crkvata ima fragmenti od anti~ki stolb, a
od nadvore{nata strana na zapadniot yid e vgradena
plo~a od kamen so gr~ki natpis vo 7 vertikalni
redovi. (B.K., L.K., K.K.)
56. NEBREGOVO
Grobi{te, osameni naodi od rimskoto vreme. Na
600 m jugozapadno od seloto, vo poluurnatata crkva
i napu{tenite grobi{ta se nao|aat nekolku anti~-
ki spolii od mermer, i toa: del od kapak od detski
sarkofag na dve vodi i piramidalno par~e na ~ii
strani reljefno e pretstaven sot od p~eli. (B.B.,
B.K.)
Dreni~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 1,5 km jugoisto~no od seloto i na okolu 200 m
isto~no od patot za Prilep se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i moneti.
Mikul~i} G., 1987, 187. (B.B., B.K.)
Kru{i, naselba od rimskoto vreme. Na 800 m jugoza-
padno od seloto, vo nivata na J. Crvenkoski e ot-
krien pogolem broj tuli, a po povr{inata se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni
}eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 90. (B.B., B.K.)
Latinska Crkva, starohristijanska crkva i nekro-
pola. Na 1 km ju`no od seloto se otkrieni urnatini
od temeli na objekt – crkva vo koja ima pove}e blo-
kovi od mermer. Jugoisto~no od crkvata so oraweto
selanite otkrile grobovi postaveni vo pravec
zapad-istok.
Mikul~i} I., TIR, 90. (B.B., B.K.)
Le~i{te, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na okolu 2 km zapadno od seloto, a severno od patot
za seloto Dupja~ani. Po povr{inata ima frag-
menti od kerami~ki sadovi so siva i crvenikava
boja i orudija od kamen i kremen.
Kitanoski B., 1961, 45. (B.B., B.K.)
Manastiri{te, naselba od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska bazilika. Na okolu 2 km severo-
isto~no od seloto, na edna pogolema povr{ina se
nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu-
broen grade`en materijal. Vo nivata na Dragan
Ne{koski se otkrieni ostatoci od bazilika gra-
dena od kr{en kamen i varov malter. Najdeni se i
dva jonski impost-kapiteli ukraseni so krstovi i
ptici vo plitok reljef.
XXI. PRILEP
Mikul~i} I., TIR, 90; Lil~i} V., 1984, 98. (B.B., B.K.)
Orman – Bukov Dol, tvrdina, mal kastel od rimsko-
to vreme. Na okolu 3,5 km severoisto~no od seloto
se nao|aat ostatoci od yidovi gradeni od kr{en
kamen i varov malter.
Mikul~i} I., TIR, 90. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
ju`niot yid od nadvore{nata strana na crkvata e
vyidana mermerna plo~a so reljefna pretstava na
Atina i Herkul. Pred crkvata se nao|a fragmen-
tiran stolb.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 163. (B.B., B.K.)
57. NIKODIN
Antoi Gramadi, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 2 km isto~no od seloto, vo plan-
ta`nite lozja na ZIK „Prilep“, so rilaweto na
zemjata se otkrieni nekolku nadgrobni spomenici
od mermer i peso~nik. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
Bresje, osameni naodi od rimskoto vreme. Na 1,5 km
isto~no od seloto, vo urnatata crkva {to se nao|a
vo blizinata na patot za seloto Fari{ ima nekol-
ku anti~ki spolii od mermer. Se raboti za nad-
grobni steli i par~iwa od arhitektonska plastika.
Mikul~i} I., TIR, 91. (B.B., B.K.)
Glogovica, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km
isto~no od seloto e najdena nadgrobna stela so rel-
jef i bez natpis, kako i moneti na Hadrijan i Anto-
nij Pij.
Vuli} N., 1937, 33; Mikul~i} I., TIR, 91. (B.B., B.K.)
Kutra, naselba od rimskoto vreme. Na edna blaga
viso~inka, oddale~ena 1 km jugoisto~no od seloto,
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i po-
krivni }eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 91. (B.B., B.K.)
Nereziwe, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km severozapadno od seloto, pokraj patot za se-
loto Izvor se otkrieni grobovi od kameni plo~i.
Mikul~i} I., TIR, 91. (B.B., B.K.)
58. NOVOSELANI
Sv. \or|ija, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
dvorot na crkvata se nao|a golem broj obraboteni
mermerni blokovi, kako i nekolku fragmenti od
nadgrobni steli. (B.B., B.K.)
Slatina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
eden pomal prostor {to se nao|a 1,5 km severois-
to~no od seloto i na okolu 400 m severoisto~no od
305
patot Prilep-Ki~evo ima mno`estvo grade`en
materijal (kamen, teguli, tuli). (B.B., B.K.)
Stari Lozja, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km od
seloto, na blaga padina blizu do patot Belo Pole-
Ma`u~i{te se otkrieni ostatoci od yidovi gra-
deni od kr{en kamen i varov malter. Po povr{i-
nata ima fragmenti od pokrivni }eramidi, tuli i
kerami~ki sadovi. (B.B., B.K.)
59. OBR[ANI
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
dvorot na crkvata se ~uva o{tetena mermerna
plo~a na koja ima reljefna pretstava na dve bisti.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 164. (B.B., B.K.)
60. OREOVEC
Dalov Grob, nekropola od rimskoto vreme. Na pros-
torot pome|u seloto i crkvata e otkriena nad-
grobna plo~a koja ima kalkan, a pod nego vo dvojna-
ta edikula se pretstaveni po dve figuri vo dva re-
da. Pod niv ima gr~ki natpis vo 6 reda.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 164. (B.B., B.K.)
Lekovo, depo na rimski moneti. Zapadno od seloto,
vo nivata na Gane Trajkoski se najdeni pove}e bron-
zeni moneti koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
Lozja, nekropola od rimskoto vreme. Nedaleku od
seloto, vo nivata na Jordan Ilieski e najdena nad-
grobna stela od mermer so pretstava na voin. (B.B.,
B.K.)
Oreove~ka Reka, naselba od rimskoto vreme. Ne-
posredno pod seloto, na desniot breg na Oreove~ka
Reka, vo nivata na Kosta Bogeski se nao|aat delovi
od arhitektonski elementi (bazi, stolbovi i arhi-
travni gredi od mermer). Najden e i eden jonski
kapitel so voluti. (B.B., B.K.)
Pe{terica, naselba od neolitskoto i rimskoto
vreme. Na okolu 2 km jugozapadno od seloto, vo
neposrednata blizina na mestoto kade Oreove~ka
Reka se vleva vo Prisatska Reka, na zaramneto pla-
to ima tragi od naseluvawe. So iskopuvawata vo
1964 i 1976 godina se otkrieni fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, orudija od kamen i koska, kako i osta-
toci od `iveali{ta od naselba od postariot neo-
lit. Vo neposrednata blizina se najdeni i ostatoci
od anti~ki objekti gradeni od kr{en kamen i varov
malter, kako i kapta`a za vodovod. Po povr{inata
ima delovi od mermerna arhitektonska plastika.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Saria B., 1925a, 110; Vuli¢ N., Sp. LXXI, 169; Babi}
B., 1965a, 131-133; Kepeski K., 1976, 143; Kitanoski
B., 1978a, 155. (B.B., B.K.)
306
Crkvi{te – Ba~kova Niva, naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na pogolema povr{ina se gledaat urna-
tini od objekti, grade`en materijal (tuli, }erami-
di, kr{en kamen) i fragmenti od kerami~ki sadovi.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 136. (B.B., B.K.)
61. PA[INO RUVCI
Seli{te – Mogilani, naselba od rimskoto vreme.
Na 1,5 km severoisto~no od seloto, a na okolu 600 m
zapadno od rekata Blato i vo blizinata na lakata
ima pogolema povr{ina na koja se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i
kr{en kamen. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
crkvata i vo nejziniot dvor se nao|aat pove}e spo-
menici od mermer, i toa: fragmentirana nadgrobna
stela so gr~ki i latinski natpis koja na sredinata
ima pretstava na kowanik i pred nego drvo; `enska
statua od bel mermer bez glava, visoka 1,35 m, i
kapitel ukrasen so voluti i akantus.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 179. (B.B., B.K.)
Tumba – ^air, naselba od bronzenoto vreme. Na 2,5
km ju`no od seloto ima mala tumba (kota 595) na
koja se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
ku}en lepe` i orudija od kamen.
Kitanoski B., 1961, 44. (B.B., B.K.)
62. PE[TANI
Valjeto, osamen naod od rimskoto vreme. Na 1 km
ju`no od seloto, zapadno od lokalitetot Grmot, a
isto~no od lokalitetot Pe{tani ima dve korita so
pravoagolna forma, izdlabeni vo karpa. Koritata
se povrzani so kanal~e. Orientacija istok-zapad.
(B.K., L.K., K.K.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m se-
verno od seloto ima dolgunest rid na koj, vo gorni-
ot del, se gledaat ostatoci od gradbi, odnosno gra-
madi od kr{en kamen, pokrivni }eramidi i frag-
menti od kerami~ki sadovi. Ottuka vo 1964 godina
selanite prenele nekolku mermerni spomenici vo
u~ili{teto vo seloto Duwe.
(B.K., L.K., K.K.)
Grmot, naselba i nekropola od rimskoto vreme. Na
1 km ju`no od seloto ima prirodna viso~inka {to
se spu{ta terasesto kon seloto, na koja ima rasfr-
leni kamewa, fragmenti od pokrivni }eramidi i
kerami~ki sadovi. Na poniskata terasa se sre}ava-
at pogolemi pokrivni plo~i od grobovi. Vo ~e{ma-
ta e vgraden pogolem mermeren blok, a vo nejzinata
neposredna blizina se nao|a del od meno. (B.K., L.K.,
K.K.)
XXI. PRILEP
Pe{tera, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1
km jugozapadno od seloto, na padinite na edna mala
viso~inka, koi se spu{taat kon seloto, se nao|aat
ostatoci od temeli na yidovi, kr{en kamen, frag-
menti od pokrivni }eramidi i kerami~ki sadovi, a
ima i eden stolb izraboten od lokalen kamen. Na
najvisokiot del od terenot, opkru`en so granitni
karpi, vo 1950 godina e podignato malo manastir~e.
Od ovoj lokalitet poteknuva edna votivna plo~a so
pretstava na Herakle {to se ~uva vo Zavodot i mu-
zej vo Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
Pripni{, osamen naod od rimskoto vreme. Na okolu
100 m od crkvata Sv. \or|ija, {to se nao|a na seve-
rozapadnata strana od seloto, ima dve korita iz-
dlabeni vo karpa. Ednoto e pravoagolno a drugoto
so kvadratna osnova. Koritata se povrzani so kru-
`en otvor so pre~nik od 0,13 m. (B.K., L.K., K.K.)
Crkva Sv. \or|ija, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo yidovite na crkvata ima vgradeni pove}e
mermerni spolii, i toa: vo ju`niot yid plo~a so
gr~ki natpis, plo~a so profilirano pole i gr~ki
natpis i ara so reljefna pretstava na kowanik i
`ena; vo jugoisto~niot i jugozapadniot agol ima ba-
za za stolb i profiliran blok so gr~ki natpis.
Pred zapadniot vlez stoi mermerna baza i na nea
mala ara, a pred jugozapadnoto }o{e ispraven stolb.
Vo yit~eto {to se potpira na crkvata ima dve frag-
mentirani mermerni steli koi se dosta izli`ani.
Na ednata se pretstaveni ma` i `ena, a na drugata
dvajca ma`i.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 167. (B.K., L.K., K.K.)
Crkvi{te, svetili{te od rimskoto vreme. Na oko-
lu 500 m severozapadno od seloto ima blaga prirod-
na viso~inka na koja se nao|aat pove}e kamewa od
gradbi, kako i elementi od arhitektonska plastika,
i toa profilirana mermerna baza postavena na
~etvrtest mermeren blok na koj ima gr~ki natpis,
fragment od mermeren stolb i mermerna baza
delumno o{tetena. (B.K., L.K., K.K.)
63. PLETVAR
Bari~ki Dol, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Trajan Daneski, {to se nao|a na 500 m
ju`no od seloto, pokraj patot Prilep-Gradsko, po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en mate-
rijal. (B.K., L.K., K.K.)
Pletvar, osamen naod od rimskoto vreme. Na mer-
merniot masiv nad seloto ima vre`an natpis posve-
ten na Zevs Agoraios.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 170; Mari} R., 1933, 35, 47; Heire
L., Daumet H., 1876, 226-227; Düll Z., 1977, 111-112.
(B.B., B.K.)
XXI. PRILEP
Seli{te, osamen naod od rimskoto vreme. Vo niva-
ta na Milan Murxeski, koja e nedaleku od seloto, e
najdena mala votivna plo~ka od mermer so pretsta-
va na Trakiski kowanik. Naodot se ~uva kaj sopst-
venikot na nivata. (B.B., B.K.)
^a{ka, osamen naod od rimskoto vreme. Na 1 km
severno od seloto, pri izgradbata na novata trasa
na patot za Gradsko, rabotnicita na{le votivna
plo~ka od mermer so reljefna pretstava na dve af-
rontirani zmii i me|u niv kantaros postaven na
postament na koj ima nekakov plod. Naodot se ~uva
vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
64. PODMOL
Kutli{te, osamen naod od rimskoto vreme. Na oko-
lu 50 m od ku}ata na Blagoja Taleski e najdena tera-
kota koja pretstavuva `enska figura i moneti od
Julij Cezar. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Prilep. (B.B., B.K.)
Pavla ^uka, naselba od rimskoto vreme. Na 2,5 km
isto~no od seloto, po povr{inata na nivite se sre-
}ava mno`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi,
pokrivni }eramidi i tuli. Na ova mesto bile najde-
ni i pove}e moneti od srebro i bronza od vremeto
na Hadrijan. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Prilep.
Vuli} N., 1937, 36; Mikul~i} I., TIR, 102. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
tremot na selskata crkva se nao|a ara od mermer na
koja ima gr~ki natpis vo 9 reda.
Vuli} N., 1937, 36. (B.B., B.K.)
U~ili{te, naselba od helenisti~koto vreme. Na
prostorot od u~ili{teto i okolu nego, po povr{i-
nata se gledaat temeli od objekti, fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pokrivni }eramidi, tuli i pitosi.
Najdeni se i pove}e obraboteni plo~i od mermer.
Vuli} N., 1937, 36. (B.B., B.K.)
65. POL^I[TE
Vo seloto, vikus so hram i nekropola od ranoanti~-
koto vreme.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 421; Mikul~i} I., TIR, 85. (D.G.)
Joleva Ograda, naselba i topilnica od docnoanti~-
koto vreme. Na visok rid {to se nao|a na isto~nata
strana od seloto se gledaat gramadi od kamewa
nasobrani pri ~isteweto na nivite, fragmenti od
kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i ostatoci
od `elezna ruda.
Keramid~iev A., 1978, 118-119. (A.K.)
Tamburxieva Niva, utvrdena naselba od rimskoto
vreme. Na okolu 50 m severno od seloto, na zaram-
307
neto plato ima mno`estvo grade`en materijal, frag-
menti od kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i
ra~ni melnici. (B.K., L.K., K.K.)

66. PRILEP

Ali ^air, naselba od neolitskoto i rimskoto vre-

me. Pri izgradbata na novata naselba Ali ^air, na
ulicata „Du{ko Naumovski“ br. 12, so iskopuvawa-
ta vo 1968 i 1972 godina e utvrden kulturen sloj so
eden horizont na `iveewe, poto~no, ostatoci od na-
selba od docniot neolit. Na okolu 100 m severno,
na mestoto kade {to se nao|a Zoolo{kata gradina,
isto taka pri gradewe na stanbeni zgradi se
otkrieni temeli od yidovi gradeni od kr{en kamen
i varov malter, kako i mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, pokrivni }eramidi i arhitek-
tonski elementi od mermer. Vo neposrednata bli-
zina se najdeni i dve plo~ki od mermer so reljefna
pretstava na bo`icite Venera i Minerva. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1969, 19; Kepeski K., 1979, 55. (B.K.,
L.K., K.K.)

Baba, tvrdina i depo na moneti od docnoanti~koto

vreme. Vo neposrednata blizina na karpata {to se
vika Baba, oddale~ena 5 km severoisto~no od gra-
dot, a na levata strana od patot Prilep-Veles pre-
ku Babuna se otkrieni masivni yidovi gradeni od
krupen kamen. Po povr{inata ima gramadi od kr-
{en kamen i pokrivni }eramidi. Najdeno e depo na
moneti od 51 folisi i polufolisi, site od VI vek.
Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. Baba, Prilep. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (V.L.)
Kepeski K., 1977, 181; Mikul~i} G., 1987, 187; Lil-
~i} V., Mitkoski A., 1995, 147. (B.K., L.K., K.K.)
Bakalica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km severozapadno od `elezni~kata stanica vo
Prilep i na okolu 120 m ju`no od patot Varo{-
Malo Kowari, vo 1961 godina e izvr{eno iskopu-
vawe. Otkrieni se pove}e grobovi so kremirani
pokojnici. Postarite imaat konstrukcii yidani od
kr{en kamen i plo~i, a ponovite od teguli postave-
ni na dve vodi. Najdeni se sadovi od keramika i
staklo, bronzeni fibuli, moneti i dr.
Babi} B., 1961a, 97. (B.B., B.K.)

Bolnica – U~itelsko u~ili{te, naselba od neolit-

skoto, nekropola od `eleznoto i osamen naod od
rimskoto vreme. Na mestoto na dene{nata bolnica,
nekoga{noto U~itelsko u~ili{te, postoela gole-
ma tumba – neolitska naselba, koja e uni{tena. Vo
1925 godina bile otkrieni 4 groba gradeni od kame-
ni plo~i – tip cista, vo koi imalo kerami~ki sado-
vi, del od kopje, me~ i fibula od bronza. Vo yidot
na ogradata na bolnicata se vgradeni mermerni ba-
zi ukraseni so girlandi i bukranioni. Naodite ne
se za~uvani.
Koki¢ M., 1926, 494; Truhelka ›., 1929a, 59; Vuli¢
N., Sp. LXXI, 172. (B.B., B.K.)

308 XXI. PRILEP

Bon~eica, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Nekolku stotici metri ju`no od bulevarot
„Mar{al Tito“, so kopaweto na temeli za stanbena
zgrada se otkrieni docnoanti~ki objekt, nekolku
pitosi i mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sa-
dovi. Vo neposrednata blizina se otkrieni grobovi
so konstrukcija od teguli „na dve vodi“. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 104. (B.B., B.K.)
Dolno Sadovo, naselba od neolitskoto vreme. Na 4
km ju`no od gradot, pokraj `elezni~kata linija
Prilep-Bitola, vo nivata na Orde Panoski po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, kameni alatki, kako i dislociran ku}en le-
pe`.
Kitanoski B., 1961, 43. (B.B., B.K.)
Ilino, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na gradot, vo mesnosta nare~ena [atorov
Kamen, na zaramneto plato so povr{ina od 200 x 50
m se gledaat 6 grobni konstrukcii koi bile otko-
pani od `itelite. Grobovite se gradeni od kameni
plo~i, a kako prilozi bile najdeni belezici od
tordirana bakarna `ica i drugo. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.K., L.K., K.K.)
Kamenica, naselba od eneolitskoto vreme. Na oko-
lu 2 km severoisto~no od poslednite ku}i na gradot
i na okolu 500 m severno od patot Prilep-Veles
preku Babuna, na blaga padina {to se spu{ta od
Kukul, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, kameni orudija i dislociran
ku}en lepe`.
Kitanoski B., 1961, 46. (B.B., B.K.)
Karata{, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu
500 m severozapadno od kasarnata, vo lozjeto na
\or|i Ivanovski pri oraweto bile uni{teni ne-
kolku grobovi vo koi se najdeni kerami~ki sadovi i
eden postament za stela. Od ovoj lokalitet potek-
nuvaat stela so gr~ki natpis vo 8 reda i reljefna
pretstava na `ena, koja se ~uva vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje, i fragmentirana mermerna
stela so prikaz na devojka koja vo rakata dr`i pti-
ca i venec, koja sega se nao|a vo Zavodot i muzej vo
Bitola.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 175. (B.B., B.K.)
Kasarni, nekropola od `eleznoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na kasarnite, od ju`nata strana e
otkrien grob graden od kameni plo~i. Vo grobot se
najdeni eden kerami~ki sad i dva visulci so forma
na o~ila. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
Kitanoski B. 1976, 122. (B.K., L.K., K.K.)
Kladenec, slu~ajni naodi – moneti od rimskoto vreme.
Na okolu 1 km severno od gradot, na levata strana od
prevojot Zelenik-Markovi Kuli se najdeni pove}e
XXI. PRILEP
rimski moneti koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
(B.B., B.K.)
Krklari, nekropola od helenisti~koto vreme. Na
500 m severno od poslednite ku}i na gradot, vo pod-
no`jeto na sedloto Zelenik, pred Vtorata svetska
vojna Nikola Vuli} otkril dve grobnici izdlabeni
vo karpa, od tipot „makedonski“ grobnici so tesen
hodnik, zasvodeno predvorje i grobna komora. Vo
1958/59 godina, na stotina metri ju`no od gorena-
vedenite grobnici bea otkrieni u{te 4 grobnici
od istiot tip. Vo niv se najdeni ostatoci od kremi-
rani skeleti, terakoti, kerami~ki sadovi i drugo.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Vuli} N., 1937, 36; Aleksova B., 1959v, 67; Mikul~i} I.,
1966, 75; Babi} B., 1981, 25. (B.B., B.K.)
Kukul, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 2 km
severoisto~no od poslednite ku}i na gradot, vo
podno`jeto na viso~inata Kukul po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
moneti i mno`estvo grade`en materijal. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Lil~i} V., Mitkoski A., 1995, 147. (B.B., B.K.)
Kur{umli-an, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
centarot na gradot, vo neposrednata blizina na
Domot na ARM e za~uvan re~isi celiot zapaden yid
od turskiot an, izgraden vo XV vek. Okolu nego vo
parkot se smesteni delovi od anti~ki mermerni
arhitektonski spomenici koi se izvadeni od anot.
Babi} B., 1971b, 14. (B.B., B.K.)
Paraklis, osamen naod od rimskoto vreme. Vo dvo-
rot na crkvata Sv. Kiril i Metodij se nao|aat tri
nadgrobni steli od mermer, od koi edna e fragmen-
tirana i ima gr~ki natpis vo ~etiri reda. Na site
tri plo~i ima pretstavi na ~ove~ki figuri {to
stojat.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 170. (B.B., B.K.)
Povodenici, slu~aen naod od rimskoto vreme. Na
1,5 km jugoisto~no od kasarnite, a na 400 m severo-
isto~no od gradskiot bazen, vo 1961 godina, pri ko-
paweto na dupki za rasadnikot, rabotnicite otkri-
le dva pogolemi pitosa {to se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Silos, nekropola od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na `elezni~kata stanica, kaj stariot
silos za `ito, pri izgradbata na negoviot vtor del
bile otkrieni konstrukcii od kameni plo~i i
teguli. Najdena e bronzena statuetka na Herakle.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
(B.B., B.K.)
Topolka – [ilevo, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1,5 km ju`no od Institutot za tutun, vo
neposrednata blizina na `elezni~kata pruga Pri-
lep-Skopje, pri oraweto na nivite e otkrien grob
so kremiran pokojnik. Vo nego se najdeni dva sada
od keramika, dve lampi, fragmenti od stakleni
309
sadovi i edna rimska moneta od bronza. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Tra`ica, furna od rimskoto vreme. Vo novoto ko-
rito na Oreove~ka Reka, vo neposrednata blizina
na fabrikata „Partizanka“ se otkrieni nekolku
furni za pe~ewe na grade`na keramika. (B.B., B.K.)
67. PRILEPEC
Bezisten, naselba od bronzenoto vreme, naselba so
nekropola od helenisti~koto i rimskoto vreme. Na
edno plato {to se nao|a na 1 km jugozapadno od
seloto, so erozijata na zemjata se otkrieni pove}e
kameni sekiri so otvor za dr`alka, fragmenti od
kerami~ki sadovi i bronzeni predmeti. Isto taka
se najdeni nadgrobni steli, makedonski i rimski
moneti, temeli od objekti i delovi od mozai~ni
podovi. Vo 1928 godina N. Vuli} otkopal pomala
grobnica gradena od kr{en kamen i varov malter, i
vo nea sarkofag. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep i vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli} N., 1937, 39; Mikul~i} I., TIR, 99. (B.B., B.K.)
Gluva Dolna, svetili{te od rimskoto vreme. Na
okolu 1 km severozapadno od seloto ^umovo, spored
ka`uvaweto na selanite, na vrvot na ridot postoe-
la crkva. Na povr{inata se gleda grade`en materi-
jal (kr{en kamen, pokrivni }eramidi), kako i
pogolem, grubo obraboten mermeren blok. Vo nepos-
rednata blizina ima nekolku blokovi od obraboten
bigor. (B.K., L.K., K.K.)
Kamberica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 50 m od levata strana na dolot {to gi deli
selata Prilepec i Volkovo, vo nivata na Vasil
Taleski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal. Bile
otkrieni kerami~ki cevki za vodovod. (B.K., L.K.,
K.K.)
Korita, naselba od helenisti~koto i rimskoto
vreme. Vo neposrednata blizina na selskiot pat
{to vodi za Volkovo, zapadno od lokalitetot Be-
zisten, a isto~no od lokalitetot Kamberica, vo ni-
vite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
grade`en materijal. Konstatirani se i dve korita
izdlabeni vo granitna karpa, ~ija namena ne mo`e
da se odredi. Vo Muzejot vo Prilep se doneseni ne-
kolku makedonski i rimski moneti najdeni na ovoj
lokalitet.
Kepeski K., 1987, 41. (B.K., L.K., K.K.)
Markov Yid, tvrdina i nekropola od helenisti~-
koto i rimskoto vreme. Na okolu 1 km isto~no od
seloto, na padinite na Sele~ka Planina se nao|aat
ostatoci od yidovi na tvrdina i izdlabeni korita –
grobovi vo karpi. Najdeni se makedonski i rimski
moneti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
310
Mikul~i} I., TIR, 99. (B.B., B.K.)
Markova Stapalka, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km pred seloto, vo nivata na Pere De-
qo, {to se nao|a na desnata strana od patot, se ot-
krieni 4 groba – cisti, gradeni od golemi kameni
plo~i. (B.K., L.K., K.K.)
Prilepec. ‡ Srebreni tetradrahmi od makedonski
i pajonski kralevi
68. PRISAD
Radin Dol, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na 7 km severno od Prilep, vo neposrednata blizi-
na na ve{ta~koto ezero, na edna zaramneta viso~in-
ka {to dominira nad okolniot teren. Po povr{i-
nata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
artefakti od kamen i kremen i delovi od ku}en
lepe`. So za{titnoto iskopuvawe izvr{eno vo
1976 godina e konstatirana ednoslojna naselba koja
ñ pripa|a na velu{ko–porodinskata kulturna grupa
vo Pelagonija. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Prilep.
Kitanoski B., Simoska D., Todorovi} J., 1987, 7-31.
(B.K., L.K., K.K.)
Sivec, nekropola od `eleznoto vreme i rudnik za
mermer od helenisti~koto i rimskoto vreme. Na
povr{ina od nekolku hektari, severno i severoza-
padno od patot Prilep-Veles, pome|u planinite
Kukul i Sivec, kade {to se vadi mermer od anti~-
koto vreme do denes, se otkrieni 4 groba od kameni
plo~i – tip cista, vo koi umrenite bile polo`eni
vo zgr~ena polo`ba. Od grobni prilozi se najdeni
me~ od bronza, prsten, tegovi i predmeti od koska.
Vo golem broj krateri (anti~ki kopovi) se najdeni
poluobraboteni arhitektonski delovi, `elezni
dleta, ostatoci od rudarska kova~nica, votivna
ikona od mermer so pretstava na Herakle i drugo.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
XXI. PRILEP
Kitanoski B., 1971a, 105; Keramid~iev A., 1987, 111.
(B.B., B.K.)
69. RAKLE
Ani{ta, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 4 km
jugoisto~no od seloto, pome|u rekata Cere{evi} i
avtopatot Prilep-Gradsko, poto~no, blizu do mes-
toto kade selskiot pat izleguva na avtopatot, vo
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, teguli, imbreksi i tuli. (B.B., B.K.)
Venci, naselba od rimskoto vreme. Na 4 km jugois-
to~no od seloto i ju`no od patot Rakle-avtopat ima
blaga padina na koja se sre}avaat ostatoci od
gradba. Eden yid e za~uvan vo dol`ina od 15 m,
graden od kr{en kamen i varov malter. Po povr{i-
nata ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli i imbreksi.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugo-
isto~no od seloto, vo neposrednata blizina na ras-
krsnicata na patot Rakle-Toplica i Rakle-Golem
Radobil, na blaga viso~inka so povr{ina od okolu
1 hektar se sre}avaat kupi{ta od kr{en kamen,
fragmenti od teguli, imbreksi, pitosi i mno`es-
tvo kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
@elkoec, osameni naodi od rimskoto vreme. Na
okolu 2 km isto~no od seloto se nao|aat ostatoci
od mala ednokorabna crkva, verojatno izgradena vo
XVIII vek. Vo naosot na crkvata i vo drugite yidovi
se vgradeni golem del arhitektonski elementi od
mermer: arhitravni gredi, bazi i goren del od nad-
grobna plo~a na koja e pretstavena `enska figura
vo plitok reljef. (B.B., B.K.)
Kutline, naselba od neolitskoto i rimskoto vreme.
Na okolu 3 km jugoisto~no od seloto se nao|a viso-
ramnina so povr{ina od nekolku hektari, na koja
ima fragmenti od gruba i crveno mazneta keramika,
kako i orudija od kamen i kremen. Isto taka se
sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi, kako i
mno`estvo drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
Markovi Kru{i, naselba od rimskoto vreme. Na 1
km jugoisto~no od seloto, vo nivite se nao|aat gra-
madi od kr{en kamen, fragmenti od teguli, imbrek-
si i kerami~ki sadovi. Bile otkrieni pove}e celi
pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
Ramni{te, naselba od rimskoto vreme. Na 600 m
ju`no od seloto, pod patot za seloto Toplica se
nao|aat dve blagi padini odvoeni so vododel, na
~ii povr{ini se zabele`uvaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli, imbreksi i drug grade`en
materijal.
XXI. PRILEP
Miku~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
Ridot, naselba od neolitskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na seloto, od isto~nata strana, vo ni-
vite na B. Temelkoski, C. Stoj~eski, \. Naseski i
drugi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i orudija od kamen i kremen. (B.B., B.K.)
Staro Gumno, naselba od neolitskoto i rimskoto
vreme. Na okolu 2 km jugoisto~no od seloto, na
prostor od okolu 1 hektar se sre}avaat fragmenti
od teguli, imbreksi i gramadi od kr{en kamen. Vo
nivata na B. Temelkoski ima fragmenti od fina i
gruba neolitska keramika, me|u koi dominiraat
delovite od golemi sadovi so tunelesti dr`alki.
(B.B., B.K.)
Ulica, naselba od rimskoto vreme. Na 600 m jugois-
to~no od seloto i ju`no od patot Rakle-avtopat, po
povr{inata na nivite ima fragmenti od kerami~ki
sadovi, imbreksi, teguli, tuli i drug grade`en
materijal.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
^ar{ija, starohristijanska bazilika. Na 4 km is-
to~no od seloto, na blaga padina {to se nao|a vo
neposrednata blizina na avtopatot Prilep-Grad-
sko se gleda yid dolg 20 m, graden od kr{en kamen i
varov malter. Na isto~nata strana ima golema po-
lukru`na apsida. Okolu objektot se gledaat frag-
menti od teguli, imbreksi i tuli.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
^erewet, naselba od rimskoto vreme. Na edna domi-
nantna viso~inka, {to se nao|a na 2,5 km isto~no od
seloto, po povr{inata ima gramadi od kr{en ka-
men, fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, te-
guli i imbreksi.
Mikul~i} I., TIR, 106. (B.B., B.K.)
70. RILEVO
Dol, slu~ajni naodi – moneti od docnoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto se najde-
ni pove}e bronzeni moneti od IV vek, koi se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
71. SEKIRCI
Selska crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
yidovite na selskata crkva se vgradeni dve mermer-
ni plo~i so natpisi.
Vuli¢ N., Sp. LXCVIII, 378, 279. (B.B., B.K.)
72. SELCE
Suvi Livadi, naselba i depo na moneti od rimskoto
i docnoanti~koto vreme.
Grbi¢ M., 1929, 51; Keramid~iev A., 1961b, 53; Mi-
kul~i} I., TIR, 113; Mikul~i} G., 1987, 187. (D.G.)
311
 73. SENOKOS
A{kulica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
100 m jugoisto~no od seloto se gledaat temeli od
gradba gradena od kr{en kamen i varov malter, a
naokolu, po povr{inata se gledaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli i pitosi. (B.B., B.K.)
Bela ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km jugoisto~no od seloto, pome|u `elezni~kata
pruga i patot Ma`u~i{te-Senokos se sre}avaat
ostatoci od objekti od kr{en kamen i varov mal-
ter, a ima i mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi
i pitosi. (B.B., B.K.)
Mogila, naselba od neolitskoto vreme. Na 2 km od
seloto, pokraj patot Prilep-Ki~evo, vo neposred-
nata blizina na `ivinarskata farma, po povr{ina-
ta na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi so gruba i fina faktura, prete`no so siva
boja. Isto taka, ima orudija od kamen i kremen i
golem broj `ivotinski koski.
Kitanoski B., 1971, 20. (B.B., B.K.)
Pusta Crkva, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
250 m jugozapadno od crkvata se nao|aat ostatoci od
anti~ka gradba, i toa kr{en kamen, varov malter,
fragmenti od teguli, imbreksi i kerami~ki sadovi.
(B.B., B.K.)
Crkva Sv. Atanas, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo yidot na crkvata, od nadvore{nata strana e
vyidana nadgrobna plo~a od mermer so gr~ki natpis.
Vo crkvata se ~uva plo~a od mermer vo oblik na
medaljon so reljefna pretstava na tri bisti, a vo
pripratata ima dve stebla od stolbovi i del od
arhitravna greda od mermer.
Vuli} N., 1937, 41, 42; Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 380,
382. (B.B., B.K.)
74. SLAVEJ
Vrbjanska ^uka, naselba od neolitskoto vreme i
srednovekovni jami. Se nao|a na 2 km isto~no od se-
loto, vo krugot na ZIK „Prilep“, pogon vo seloto
Slavej. Se raboti za tumba delumno o{tetena so
izgradbata na nekoga{niot `ivinarnik. Vo 1979 i
1981 godina Zavodot i muzej od Prilep izvr{il
iskopuvawe pri {to e otkriena naselba od vremeto
na velu{ko-porodinskata kulturna grupa, so golem
broj artefakti od keramika, kamen, kremen i koska
i kulten objekt – `rtvenik, so dimenzii od 12 x 9 m,
so sistem od pove}e pravoagolni kaseti so razni
dimenzii, gradeni od glina i kal. Otkrieni se i
pove}e kru`ni jami so fragmenti od srednovekovna
keramika i crepni, koi najverojatno slu`ele kako
silosi za ~uvawe na `ito. Naodite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1989, 47. (B.B., B.K.)
312
75. SLEP^E
Bara, nekropola od rimskoto vreme. Pome|u seloto
i `elezni~kata pruga e najdena nadgrobna stela od
mermer so reljefno pretstavena bista na `ena.
Mikul~i} I., TIR, 116. (B.B., B.K.)
Dva Daba, naselba od rimskoto vreme. Na nekolku
stotici metri severozapadno od manastirot Slep~e
se nao|aat ostatoci od temeli na objekt graden od
kr{en kamen i varov malter. Na povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, imbreksi i
vodeni~ni kamewa. Pokraj toa, najdeni se moneti i
edna bronzena statuetka so pretstava na bogot
Merkur. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 116. (B.B., B.K.)
\upsko Kale, tvrdina od docnohelenisti~koto vre-
me. Na viso~inkata {to se nao|a 1,2 km jugoisto~no
od seloto, a isto~no od vrvot Sokoli~ki Kamen, se
gledaat ostatoci od mala tvrdina. Prostorot, go-
lem okolu 1 hektar, e opkolen so odbranben bedem
graden od kr{en kamen bez varov malter. Vo nego-
vata vnatre{nost, po povr{inata se gledaat grama-
di od grade`en materijal i golem broj fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i pokrivni }e-
ramidi. Kaj Milan Bo{koski od seloto se ~uvaat
pove}e anti~ki moneti najdeni na ovoj lokalitet,
me|u koi edna od makedonskiot kral Persej (178-
168) i edna so portret na Janus na aversot, iskovana
vo Tesalonika.
Lil~i} V., 1984, 94. (B.L.)
Krst, nekropola od rimskoto vreme. Na granicata
so atarot na seloto Brailovo, pokraj patot za Bra-
ilovo se najdeni nadgrobni steli od mermer so
reljefni pretstavi.
Mikul~i} I., TIR, 116. (B.B., B.K.)
Manastiri{te, naselba od rimskoto vreme. Pokraj
patot za seloto Crnili{te, na trome|ata me|u ata-
rite na selata Slep~e, Crnili{te i Kostinci se
gledaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli,
imbreksi i drug grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Seli{te – Crkvi{te, naselba od rimskoto vreme i
starohristijanska bazilika. Na 2 km severno od se-
loto po povr{inata na nivite se sre}avaat golem
broj fragmenti od kerami~ki sadovi, imbreksi i
grade`en materijal, a se nasetuvaat i temeli od
objekti. Vo neposrednata blizina e lokalitetot
Crkvi{te kade {to se najdeni delovi od mermerna
arhitektonska plastika.
Mikul~i} I., TIR, 116. (B.B., B.K.)
Selska crkva, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
selskata crkva se nao|aat nekolku anti~ki spolii
od mermer, i toa: plo~a so reljefna pretstava na
dve `eni, korintski kapitel, torzo od statua, go-
XXI. PRILEP
lema ara i mermerna plo~a so pretstava na Trakis-
ki kowanik.
Vuli} N., 1937, 42. (B.B., B.K.)
Stara Reka, osamen naod – moneti od rimskoto vre-
me. Na ova mesto bile najdeni pove}e rimski mone-
ti {to se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
(B.B., B.K.)
Staro Gumno, nekropola od rimskoto vreme. Jugoza-
padno od manastirot Slep~e, vo manastirskata niva
so povr{ina od polovina dekar se otkrieni nekol-
ku grobovi gradeni od kameni plo~i, so orientacija
sever-jug.
Mikul~i} I., TIR, 116. (B.B., B.K.)
76. SVETI TODORE
Manastir, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
urnatinite na edna srednovekovna crkvi~ka, {to se
nao|a na 1 km jugozapadno od seloto, ima golem broj
anti~ki spolii od mermer, i toa: bazi, stolbovi,
delovi od arhitravna greda, kako i edna fragmen-
tirana stela so reljefna pretstava na 4 figuri.
(B.B., B.K.)
Nad ^air, naselba od neolitskoto vreme. Nedaleku
od seloto, po povr{inata na nivite se nao|aat go-
lem broj orudija od kamen i kremen, so razni obli-
ci i golemini. (B.B., B.K.)
77. SMOLANI
Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
1 km zapadno od seloto, a na stotina metri od loka-
litetot Lozja se konstatirani grobovi gradeni so
kameni plo~i, so orientacija zapad-istok. (B.B.,
B.K.)
Izgoreno Trlo, naselba od rimskoto vreme. Na edna
visoramnina oddale~ena 1 km jugozapadno od seloto
se nao|a mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli, imbreksi, kako i drug grade`en ma-
terijal. (B.B., B.K.)
Kru{kova Niva, naselba od neolitskoto vreme. Na
okolu 1 km severoisto~no od seloto se nao|a edna
pomala viso~inka na ~ija povr{ina se sre}avaat
neolitski artefakti od keramika, kamen i kremen.
(B.B., B.K.)
Lozja, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1 km za-
padno od seloto, na edno pogolemo plato se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, im-
breksi i drug grade`en materijal, a se zabele`uva-
at i ostatoci od temeli na pove}e gradbi. (B.B.,
B.K.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 700 m se-
veroisto~no od seloto, nad patot za seloto Care-
XXI. PRILEP
vi}, na povr{ina od nekolku hektari ima golem
broj fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, tegu-
li, imbreksi i tuli, a bila najdena i moneta od
Avrelijan. Monetata se ~uva vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
Surkova Straga, naselba od rimskoto vreme. Na 2
km severoisto~no od seloto, na edna mala povr{ina
se nao|aat ostatoci od temeli na gradba, fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli, i imbreksi.
(B.B., B.K.)
Crkva Sv. Dimitrija, osamen naod od rimskoto vre-
me. Pred vlezot vo crkvata se nao|a anti~ka baza od
mermer, so ednostavno profiliran venec vo gor-
niot del. (B.B., B.K.)
78. STARO LAGOVO
\upsko Maalo, naselba od rimskoto vreme. Vo nepo-
srednata blizina na seloto se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, imbreksi i mnogu grade`en
materijal. Najdena e skulpturalna votivna
pretstava na zmija, mnogu ubavo izrabotena od
bronza, koja se ~uva vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kepeski K., 1980, 91, kat. br. 506. (B.B., B.K.)
79. STROVIJA
\eramidnica, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
ju`no od seloto, po povr{inata na nivite se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, im-
breksi i grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Peto~nica, depo na srednovekovni moneti. Na 1,5
km severoisto~no od seloto, vo neposrednata blizi-
na na nekoga{noto poilo, ima padina {to se spu{-
ta kon `elezni~kata pruga, na koja se najdeni 103
moneti i dva fragmenta od kerami~kiot sad vo koj
bile staveni. Monetite se vizantiski, od XI vek,
iskovani od srebro, ramni, so isklu~ok na nekolku
primeroka koi se ~ankovidni. Monetite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kepeski K., 1978, 159. (B.K., L.K., K.K.)
80. TOPLICA
Gradi{te, osamen naod od rimskoto vreme. Na 1 km
severoisto~no od seloto, Ordan Voj~eski otkril
pitos visok 1 m koj se nao|a vo negoviot dvor. (B.B.,
B.K.)
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na edna blaga
padina {to se nao|a na 1 km isto~no od seloto, na
mestoto kade {to se delat pati{tata Toplica-Rak-
le i Toplica-Radobil, po povr{inata na nivite se
zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
imbreksi. Bile najdeni i moneti od IV vek koi se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
313
Dukova Voda, naselba od rimskoto vreme. Neposred-
no do severozapadniot kraj na seloto, na edna blaga
viso~inka se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (B.B., B.K.)
Kanda, osamen naod od rimskoto vreme. Neposredno
do seloto, pod patot za seloto Toplica, vo svojata
niva Danail Temelkoski na{ol kamena sekira so
`leb, dolga 17 cm. Naodot se ~uva vo Zavodot i mu-
zej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Reka, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km jugois-
to~no od seloto, pod padinata Kurilovo, {to se
nao|a me|u Carevi{ka Reka i patot Prilep-Grad-
sko, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli, imbreksi, a najdeni se i moneti od impera-
torot Valens. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Prilep. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Nikola, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo oltarot na crkvata kako ~esna trpeza slu`i
mermerna ara koja na ~elnata strana ima tri bisti
i kowanik pretstaveni vo plitok reljef. Vo pri-
pratata kako baza na stolb e postavena nadgrobna
stela od bel mermer so edikula vo koja ima 4 fi-
guri obraboteni isto taka vo plitok reljef. Po-
kraj niv ima fragment od u{te edna stela na koja vo
edikulata oddesno nalevo se gledaat dve figuri bez
glavi, vo stoe~ka polo`ba, i treta za~uvana vo dol-
niot del. Pod figurite ima pole so gr~ki natpis vo
5 reda. (B.B., B.K.)
^ardak, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 3 km
jugoisto~no od seloto, na padinite na Kurilovo se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
imbreksi i drug grade`en materijal. (B.B., B.K.)
81. TOPOL^ANI
Kriva Vrba, naselba od rimskoto vreme. Vo nivata
na Petar [uplinoski se nao|aat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i grade`en materijal, a se gledaat
i temeli od yidovi na objekt. (B.B., B.K.)
^uka, naselba od neolitskoto vreme i srednovekov-
ni jami. Na 300 m jugozapadno od seloto, na samata
trasa na starata `elezni~ka pruga Prilep-Bitola
ima niska tumba na koja vo 1958 i 1975 godina se
izvr{eni iskopuvawa. Otkrieni se ostatoci od na-
selba so mno`estvo fragmenti od kerami~ki sado-
vi ukrasuvani so barbotin, impreso i slikawe so
bela boja vrz crvena osnova, koja vremenski i kul-
turno mu pripa|a na sredniot neolit vo Pelagoni-
ja, odnosno na velu{ko-porodinskata kulturna gru-
pa. Isto taka, vedna{ pod humusniot sloj bile ot-
krieni dve jami, ednata so pre~nik od 1,45 m, a dru-
gata od 1,80 m, vo koi se najdeni fragmenti od sred-
novekovna keramika.
314
Kitanoski B., 1961, 44; Kitanoski B., 1977, 27; Ki-
tanoski B., Simoska D., Todorovi} J., 1978, 9. (B.B.,
B.K.)
Xaferica, osamen naod ‡ moneti od rimskoto vre-
me. Nedaleku od seloto, pri obrabotuvaweto na ni-
vite bile najdeni moneti od Konstancij II. Moneti-
te se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep. (B.B.,
B.K.)
82. TRESKAVEC
Bunar, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
100 m severno od manastirot Treskavec, so probni-
te iskopuvawa od 1959 godina se otkrieni ostatoci
od temeli na yidovi gradeni od kamen i varov mal-
ter. Denes na povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i imbreksi. (B.B., B.K.)
Grobovi vo karpa, nekropola od rimskoto vreme. Na
okolu 300 m severoisto~no od manastirot Tres-
kavec se nao|aat nekolku groba izdlabeni vo karpa
so pravoagolen oblik i so orientacija zapad-istok.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 193-194. (B.B., B.K.)
Gumewe, nekropola od helenisti~koto i rimskoto
vreme. Na okolu 300 m ju`no od manastirot Treska-
vec ima pogolemo plato so povr{ina od 1 hektar.
Vo 1959 godina e izvr{eno iskopuvawe so koe bile
otkrieni grobovi so pogrebuvawa od IV vek pred
n.e. do docnorimskoto vreme. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Prilep.
Mikul~i} I., TIR, 72. (B.B., B.K.)
Zlatovrv, naselba od helenisti~koto vreme, utvr-
dena naselba od docnoanti~koto vreme i starohris-
tijanska bazilika. Se nao|a vo jugoisto~niot del
pod vrvot na Treskavec kade se gledaat ostatoci od
yidovi gradeni od kamen i varov malter, so razli~-
na vremenska pripadnost.
Vuli} N., 1937, 45; Papazoglu F., 1957, 233; Mikul~i} I.,
1966, 71; Mikul~i} I., TIR, 72. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Bogorodica, osameni naodi od rimskoto
vreme. Vo zapadnata fasada na manastirskata crkva
ima vgradena bista od mermer, a vo drugite yidovi
mermerni arhitektonski delovi od starohristijan-
ska bazilika. Sli~ni delovi se nao|aat i vo dvorot
na crkvata. (B.B., B.K.)
83. TROJACI
Vasili~ki Grobi{ta, nekropola od rimskoto vre-
me. Na 1 km severoisto~no od seloto, pokraj patot
za seloto Toplica se otkrieni grobovi so orienta-
cija istok-zapad. Najdena e mermerna stela visoka
1,20 m, so edikula vo gorniot del vo koja se pretsta-
veni tri bisti izraboteni vo plitok reljef. (B.B.,
B.K.)
XXI. PRILEP
Grama|e, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5 km se-
verno od seloto, na prostor so povr{ina od pove}e
hektari se konstatirani temeli od stari objekti
gradeni od kamen i varov malter, a se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli, im-
breksi i delovi od vodeni~ni kamewa, rasfrleni
po povr{inata. (B.B., B.K.)
Debel Rid, osamen naod – moneti od rimskoto vre-
me. Vo podno`jeto na Mal Kozjak, oddale~eno 2 km
severozapadno od seloto, `itelite na{le pove}e
moneti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
\or|ovica, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, od severnata strana,
pome|u planinskiot pat za seloto Toplica i doli-
nata so pe{teri, na prostor od nekolku hektari se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i tuli. (B.B., B.K.)
Manastir~e, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
500 m jugoisto~no od seloto, pokraj patot za seloto
Carevi}, vo nivite se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, teguli i imbreksi. (B.B., B.K.)
Rakida, nekropola od `eleznoto vreme. Na okolu
500 m jugoisto~no od seloto, pokraj patot za seloto
Carevi}, vo nivata na J. Milan e otkrien grob od
kameni plo~i vo koj bila najdena golema la~na fi-
bula so dve petli~esti zadebeluvawa, bez igla.
Kitanoski B., 1971a, 109. (B.B., B.K.)
Ridot, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na
visoko plato od jugoisto~nata strana na seloto, nad
desniot breg na selskata reka. Na prostor od okolu
1 hektar se zabele`uva golem broj fragmenti od
kerami~ki sadovi i orudija od kamen i kremen.
(B.B., B.K.)
Soli{ta, osamen naod ‡ moneti od docnoanti~koto
vreme. Na isto~nite padini od Mal Kozjak, oddale-
~eni 4 km severozapadno od seloto, se najdeni pove-
}e moneti. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Prilep. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. \or|ija, osameni naodi od rimskoto vre-
me. Vo selskata crkva ima vgradeni pove}e delovi
od anti~ki spolii od mermer i kamen (stolbovi i
delovi od arhitravni gredi). (B.B., B.K.)
Crkvi~e, osamen naod od rimskoto vreme. Vo edna
mala crkvi~ka vo seloto se nao|a dolna polovina
od nadgrobna stela. Na gorniot kraj se za~uvani ~e-
tiri ~ifta stapala, verojatno od figuri {to sto-
jat. Pod niv ima edikula bez natpis. Pome|u ediku-
lata i klinot za pricvrstuvawe, levo i desno, se na-
o|a po edna mala polukru`na konha vo koi ima po
edna bista. (B.B., B.K.)
XXI. PRILEP
84. TROJKRSTI
Crkva Sv. Duh, osameni naodi od rimskoto vreme.
Vo yidovite na crkvata i pripratata, kako i vnatre
vo nea, ima pove}e anti~ki spolii od mermer (stol-
bovi, delovi od nadgrobni steli, kapiteli i drugi
fragmenti).
Vuli} N., 1937, 46; Nikolajevi} Stojkovi} I., 1957, 35.
(B.B., B.K.)
85. CAREVI]
Alieva Tumba, naselba od rimskoto vreme. Na oko-
lu 1 km severozapadno od seloto, na edna izdol`ena
padina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, imbreksi i teguli.
Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
Baltovi Nivi, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km jugozapadno od seloto, po nivite se zabe-
le`uvaat gramadi od kr{en kamen i drug grade`en
materijal. (B.B., B.K.)
Bunarite, naselba od rimskoto vreme. Na edna viso-
ramnina so povr{ina od nekolku hektari, oddale-
~ena 1 km zapadno od seloto, na nekolku mesta se
gledaat temeli od objekti gradeni od kr{en kamen
i varov malter, a ima i fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli i imbreksi.
Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
Glava, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km zapadno
od seloto, vo blizinata na avtopatot Prilep-Grad-
sko, pod kotata 629, na eden mal prostor so orawe
bile otkopani pove}e pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 34. (B.B., B.K.)
Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Ju`no od lokalitetot Staro Selo se otkrieni gro-
bovi gradeni od kameni plo~i, so orientacija zapad
-istok. Na povr{inata se nao|a o{tetena stela od
mermer so dve edikuli vo koi ima nekolku figuri
{to stojat i dva kowa, obraboteni vo plitok rel-
jef.
Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
Rimski Gaber, nekropola od rimskoto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto se najdeni pove}e
plo~i od mermer so gr~ki natpisi, kako i eden go-
ren del od nadgrobna plo~a so reljefno pretstave-
na bista. Naodot se ~uva vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Vuli} N., 1937, 22; Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
Stara Crkva, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 800 m severozapadno od seloto, pok-
raj patot za Carev Dab, na povr{ina od nekolku
stotici kvadratni metri se nao|aat pove}e gramadi
315
od kr{en kamen, fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli i imbreksi. Pokraj patot od zapadnata stra-
na, vo neposrednata blizina na lokalitetot e ot-
kriena nekropola na koja e evidentiran del od nad-
grobna stela.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, 202; Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B.,
B.K.)
Staro Selo, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
jugoisto~no od seloto, pod vrvot Blanovo ima blaga
padina so pogolema povr{ina na koja se gledaat
ostatoci od stari gradbi od kr{en kamen i varov
malter, fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i
imbreksi.
Mikul~i} I., TIR, 34. (B.B., B.K.)
Stra~ina Livada, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Okolu 800 m severozapadno od seloto, vo nepos-
rednata blizina na Stra~ina ^e{ma, `itelite ot-
krile pove}e pomali i pogolemi pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
Crkva Sv. Dimitrija, osameni naodi od rimskoto
vreme. Vo crkvata, kako i pred nea, se nao|aat mer-
merni spolii (ara, del od stolb i sl.). (B.B., B.K.)
^e{ma Sv. Nedela, naselba od rimskoto vreme. Na
1,5 km severno od seloto i vo neposrednata blizina
na ~e{mata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli i imbreksi. Vo yidot na ~e{mata e
vgraden kapitel od mermer.
Mikul~i} I., TIR, 33. (B.B., B.K.)
86. CRNILI[TE
Biri{te, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km od se-
loto, vo nivata na Bogdan Mir~eski, {to se nao|a
pokraj patot za seloto Dolgaec, ima fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i metalni
predmeti. (B.B., B.K.)
Krivi Stogovi, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na seloto, od severnata stra-
na se nao|aat grobi{tata na semejstvoto Piroski.
Na eden od grobovite ima anti~ka nadgrobna plo~a
so gr~ki natpis, na koj, na krajot, e zabele`ena go-
dinata koja te{ko se ~ita. Plo~ata bila najdena vo
nivata na Ramzija Musoski, vo blizinata na turski-
te grobi{ta. (B.B., B.K.)
Ograda, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 150 m
isto~no od seloto, na desnata strana od selskata
reka vodata otkrila 6 golemi pitosi. (B.B., B.K.)
Palezi, naselba od rimskoto vreme. Na mestoto ka-
de {to selskiot pat Slep~e-Crnili{te i `elezni~-
kata pruga Prilep-Skopje formiraat ostar agol,
ima povr{ina od nekolku hektari obrabotliva zemja
na koja se gledaat temeli od golemi gradbi. Se sre-
316
}avaat stopi od mermer, kapiteli, stolbovi, delovi
od arhitravni gredi, nadgrobni plo~i so pretstavi
na figuri, kako i drugi positni predmeti. Naodite
se ~uvaat kaj Emrula Asanoski i Ilija Trajanoski
od seloto. (B.B., B.K.)
87. ^ANI[TE
Bara, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a na 400 m
severoisto~no od seloto. Spored ka`uvaweto na
selanite, pred triesetina godini bile otkrieni
grobovi. (B.K., L.K., K.K.)
Bogdanova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km severoisto~no od seloto, od levata strana
na Crna Reka ima pogolema obrabotliva povr{ina
na koja se nao|a golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi, pitosi i drug grade`en
materijal. (B.K., L.K., K.K.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Na okolu 200 m
ju`no od seloto e izgradena nova crkva koja, spored
iskazite na `itelite, le`i vez temeli na stara
crkva. (B.K., L.K., K.K.)
Ubava Glava, srednovekovna tvrdina. Se nao|a na
okolu 1 km severoisto~no od seloto, na nadmorska
viso~ina od 756 m. Na povr{inata ima ostatoci od
bedemski yidovi gradeni od kr{en kamen i obra-
boten kamen od lokalno poteklo, {iroki okolu 1,5
m. Vo severoisto~niot del se gleda deka tvrdinata
imala tri pojasa i terasesto se spu{tala po padi-
nite na rit~eto. Centralnata gradba se nao|a na
vrvot od glavata na zaramnetoto plato.
Kepeska L., Kepeski K., Kitanoski B., 1986, 120;
Kepeska L., 1995, 12. (B.K., L.K., K.K.)
88. ^EPIGOVO
Bakarno Gumno, naselba od eneolitskoto i bronze-
noto vreme. Na okolu 500 m jugozapadno od seloto
ima osamena viso~inka {to dominira nad ramnina-
ta na Pelagonija, na koja se sre}avaat ostatoci od
naselba. So iskopuvaweto vo 1959 godina, izvr{eno
od Narodniot muzej od Prilep, se otkrieni ~etvrt-
esti nadzemni ku}i, mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, plastika, koskeni i kameni orudija,
koi upatuvaat na preodniot period od neolitot vo
bronzenoto vreme, odnosno na eneolitskoto vreme,
kako i na po~etocite na bronzenoto vreme. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Kitanoski B., 1960, 55; Vuli} N., 1937, 10. (B.B., B.K.)
Bedem ‡ Styberra (Stibera), gradska naselba od
helenisti~koto i rimskoto vreme.
Na 16 km zapadno od Prilep, nad utokata na
rekata Blato vo Crna Reka, na ju`nite padini na
ridot koj so svojata elipsovidna forma se protega
okolu 1,5 km vo pravec sever-jug, se nao|aat osta-
XXI. PRILEP
toci od gradot Stibera. Za vakvata negova lokacija
zboruvaat i pi{anite anti~ki izvori, od koi naj-
star spomen na gradot se nao|a kaj Polibij. Pode-
talni podatoci za postoeweto i ubikacijata na
Stibera dava T. Livij, naspomenuvaj}i deka vojski-
te na rimskiot konzul Sulpicij, vo vremeto na bor-
bite so Filip V, vo 200 godina pred n.e., napu{taj-
}i go Link, trgnale na sever i do{le do Stibera,
Bedem ‡ Styberra, s. ^epigovo. ‡ Od otkrivaweto na gimnazionot (1957)
XXI. PRILEP
kade {to se snabdile so `ito. Deka Stibera bila
vo ramnina ka`uva i podatokot na istiot avtor za
Persej, koj, vo 169 godina pred n.e., na svojot pohod
protiv Ilirite pominal niz Stibera, pri {to ne-
kolku dena sobiral `ito, a potoa se upatil nakaj
Penestite. Tretiot anti~ki izvor e Strabon, koj
veli deka gradot Stibera le`i na rekata Erigon i
317
 Stibera, s. ^epigovo. ‡ Bista na Filoksen, prva polovina na II vek
Stibera, s. ^epigovo. ‡ Statua od tipot Golema
Herkulanka od antoninskiot period
318
mu pripa|a na plemeto Deuriopi. Od starite iti-
nerariumi se doznava deka Stibera le`i na patot
Stobi-Herakleja; vo Tabula Pojtingerijana
stanicata Stibera e ispu{tena po gre{ka, me|utoa
kaj geografot Ravenacki taa e zabele`ena kako
Istubera, i toa po sledniot redosled: Eristion,
Ceramij, Istubera, Herakleja. Navedenite
podatoci zboruvaat vo prilog na toa deka Stibera
se nao|a vo severoisto~niot del na Pelagonija, kaj
utokata na rekata Blato vo Crna Reka, i toa vo ata-
rot na seloto ^epigovo, {to be{e potvrdeno vo
1953 godina so pronao|aweto na po~esniot epigraf-
ski spomenik {to sovetot i narodot na Stibera mu
go podignale na eden svoj zaslu`en gra|anin. Prvi
probni arheolo{ki iskopuvawa na lokalitetot
izvr{il N. Vuli}, vo 1924 godina, pri {to e kon-
statirano postoewe na golema anti~ka naselba.
Podetalni i posigurni podatoci za postoeweto na
gradot se dobieni so arheolo{kite iskopuvawa iz-
vedeni vo 1953 godina od strana na Arheolo{kiot
muzej od Skopje. So ovie iskopuvawa e otkrien del
od gradskiot bedem graden od kr{en kamen, suvoyi-
dica, {iroki do 3 metri, kako i eden od vlezovite
vo gradot (sektor A). Na vtoriot punkt (sektor B)
bil otkrien obnoveniot hram na bo`icata Tihe –
za{titnica na gradot. Stanuva zbor za templum in
antis, so dimenzii od 10 x 10 m, so centralna ni{a
vo isto~niot yid i darodavni mermerni natpisi
vgradeni vo vnatre{nata strana na hramot. Yidovi-
te se gradeni od kr{en kamen i varov malter, imaat
{irina od 1,76 m, a od vnatre{nata strana se ukra-
seni so mermerna plastika. Na tretata lokacija
(sektor C) bil otkrien kompleks od yidovi koi
obgraduvaat prostorii na javna zgrada, t.e. gimna-
zion. Vo nego se otkrieni nekolku statui na zas-
lu`ni gra|ani na Stibera, bisti i dr., kako i dosta
fragmenti od arhitektonska plastika od mermer.
Podvi`niot, kako i nepodvi`niot arheolo{ki ma-
terijal otkrien pri ovie iskopuvawa mu pripa|a
glavno na II i III vek od n.e. Vo poslednive nekolku
godini se vr{eni mali za{titni iskopuvawa, kako
i konzervatorski intervencii vo sektorite B i C.
Vo tekot na podgotovkite za konzervacija na vlezot
vo hramot e otkriena pomala prostorija od nego-
vata zapadna strana koja najverojatno e podignata
po urivaweto na hramot. Vo sektorot S e doot-
kriena pravoagolna prostorija, mo{ne lo{o za~u-
vana, ~ij severen yid bil otkrien u{te vo 1953 go-
dina. Vsu{nost, otkrieni se samo temelite, bez ni-
kakvi pregradni yidovi ili vlez. Od dosega otkrie-
XXI. PRILEP
nite objekti, kako i od podvi`niot arheolo{ki
materijal, so sigurnost mo`e da se potvrdi deka na
ovoj lokalitet se nao|al anti~kiot grad Stibera,
koj egzistiral od 200 godina pred n.e. do vtorata po-
lovina na III vek od n.e. Bil izgraden spored prime-
rot na starite gr~ki gradovi, za {to svedo~at ot-
krienite arhitektonski gradbi, kako i podatocite
od epigrafskite spomenici. Stibera go do`iveala
svojot procut vo II vek od n.e. Za nejzinoto strada-
we, rakovoditelot na iskopuvawata od 1953 godina
Bedem ‡ Styberra, s. ^epigovo, ‡ Plan na gradot (D.V., I.M.)
89. ^UMOVO
Viroi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
severoisto~no od seloto Staro Lagovo, desno od
patot {to vodi od Prilep za seloto [tavica, po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (B.K., L.K.,
K.K.)
Taba~ica, naselba od ranoanti~koto i rimskoto
vreme. Vo neposrednata blizina na seloto od sever-
nata strana se najdeni pove}e gr~ki i rimski mone-
ti, kako i edna bronzena statuetka na bogot Mer-
kur. Vidlivi se ostatoci od temeli na objekti, ka-
ko i fragmenti od kerami~ki sadovi i imbreksi.
Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Prilep.
Vuli} N., 1937, 24. (B.B., B.K.)
XXI. PRILEP
smeta deka nastanalo poradi golem zemjotres ili
pak poradi uriva~kite pohodi na Gotite vo vtorata
polovina na III vek. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje i vo Zavodot i muzej vo Pri-
lep.
Vuli¢ N., 1934, 38; Vuli¢ N., LXXI, 502; Papazoglu
F., 1957, 23; Vu~kovi}-Todorovi} D., 1963, 59;
Papazoglu F., 1974, 278-279; Sokolovska V., 1987, 33.
(K.K.)
90. [TAVICA
Branenica, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5 km
zapadno od seloto, na mala viso~inka od desnata
strana na dolot, pri obrabotuvaweto na nivite bi-
le otkrieni mermerni spomenici koi sega se prene-
seni vo selskata crkva. (B.K., L.K., K.K.)
Polatica, osameni naodi ‡ moneti od ranoanti~ko-
to vreme. Na lokalitetot se najdeni gr~ki i make-
donski bronzeni moneti. Naodite se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Prilep. (B.B., B.K.)
Cucul, osameni naodi – moneti od rimskoto vreme.
Vo neposrednata blizina na seloto, vo nivata na
Tode Mileski se najdeni srebreni moneti od Sep-
timij Sever. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej
vo Prilep. (B.B., B.K.)
319
XXII. PROBI[TIP
1. Gajranci................................................................... 321
2. Gorno Barbarevo ................................................... 321
3. Gorni Stubol ......................................................... 321
4. Grizilevci.............................................................. 321
5. Gujnovci................................................................... 321
6. Dobrevo ................................................................... 321
7. Drenok ..................................................................... 322
8. Dreveno ................................................................... 322
9. Zelengrad ................................................................ 322
10. Zletovo .................................................................... 322
11. Jami{te ................................................................... 322
12. Kukovo ..................................................................... 323
13. Lezovo ...................................................................... 323
14. Lesnovo .................................................................... 323
15. Petri{ino ............................................................. 323
16. Pi{ica .................................................................... 323
17. Ple{anci................................................................ 323
18. Ratavica .................................................................. 323
19. Strmo{ .................................................................... 324
20. Tripatanci ............................................................. 324
21. Troolo ..................................................................... 324
22. [talkovica ............................................................ 324
1. GAJRANCI
Kali{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vata na T. Todorov i vo okolnite nivi, oddale~eni
okolu 2 km jugozapadno od seloto, se sre}avaat fra-
gmenti od kerami~ki sadovi. Sopstvenikot otkril
dva pitosa koi i denes gi ~uva doma. (A.K.)
2. GORNO BARBAREVO
Gramada, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km severno od seloto, na visok rid (kota 850 m),
koj dominira nad dolinata na Kriva Reka, ima osta-
toci od bedem, namesta za~uvan do 0,50 m vo viso~i-
na, koj ograduval prostor od 200 x 120 m. Bedemot
bil yidan od kamen i varov malter i e {irok 1,50 m.
Vo vnatre{nosta na gradi{teto i okolu nego se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi, a bile najdeni i pove}e mone-
ti koi gi otkupil Muzejot na Makedonija od
Skopje.
Keramid~iev A., 1974a, 153; Mikul~i} G., 1987, 187.
(A.K.)
3. GORNI STUBOL
Trikladenec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
3 km zapadno od seloto, na trome|ata pome|u selata
Sekulica, Gorni Stubol i Barbarevo, me{tanite
izgradile tri kladenci, po eden za sekoe selo.
Okolu niv, na prili~no golema povr{ina se sre-
321
XXII. PROBI[TIP
}ava golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. Spored ka`uvaweto,
bile otkrivani ostatoci od temeli na yidovi i
pritoa bile najdeni pove}e bronzeni moneti. (A.K.)
4. GRIZILEVCI
Dolno Gradi{te, utvrduvawe od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek.
Josifovska B., TIR, 60. (D.G.)
Zguri, naselba, rudnik i topilnica od docnoanti~-
koto vreme. Le`i na 2 km zapadno od seloto, na pro-
strana padina niz koja pominuva patot Probi{tip-
Kratovo. Na povr{inata se sre}avaat ostatoci od
topena olovna i srebrena ruda, a pred okolu 30
godini bile otkrieni temeli od desetina topil-
nici. Vo severniot del na lokalitetot se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, a se zabele-
`uvaat i ostatoci od temeli na nekolku pomali
objekti. Bile najdeni i moneti me|u koi i edna
zlatna, so pretstava na Anastasij. Del od monetite
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., TIR, 60; Keramid~iev A., 1974, 122-124:
Mikul~i} G., 1987, 187. (A.K.)
Zlatica ‡ Plavica, rudnik od rimskoto vreme. Na
okolu 2 km jugozapadno od seloto, pome|u rekite
Plavica i Kiselica, pod visokiot rid Plavica e
otkriena rudarska jama. Na 20 m od vlezot vo jama-
ta, na dvata profila se izdlabeni po edna reljefna
pretstava. Na ednata e Herakle, a na drugata rudar
so ~ekan i klin.
Josifovska B., TIR, 60. (A.K.)
Preslap, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vite oddale~eni 1 km severno od seloto ima mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
pokrivni }eramidi. Selanite otkopale dva pitosa
i eden epigrafski spomenik so gr~ki natpis. Spo-
menikot se ~uva vo seloto. (A.K.)
5. GUJNOVCI
Crkvi{te, naselba, nekropola i crkva od staro-
hristijanskoto vreme i sredniot vek.
Keramid~iev A., 1962, 59; Mikul~i} I.,TIR, 61. (D.G.)
6. DOBREVO
Manastir, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
severniot rab na seloto, vo blizinata na upravnata
zgrada na rudnicite, vo vremeto na pro{iruvaweto
na patot bile otkrieni okolu 10 groba. Spored do-
bienite podatoci od neposrednite u~esnici, vo
grobovite imalo kerami~ki sadovi i moneti. Vo
seloto Dobrevo postoi stara rudarska tradicija
koja po~nuva u{te od rimskoto vreme. Bila eks-
ploatirana olovna i srebrena ruda. (A.K.)
Pe{ula, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severno od seloto ima visok rid {to se izdiga
od levata strana na Dobrevski Dol. Na negoviot
vrv, koj e zaramneto plato so prostor od 100 x 100
m, se za~uvani delovi od temel na bedem graden od
kr{en kamen i varov malter. Vo tvrdinata, po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi, a bile najdeni
i moneti od VI vek.
Keramid~iev A., 1962, 49, 58; Mikul~i} G., 1987,
187. (A.K.)
7. DRENOK
Buril~evski Rid, naselba od docnorimskoto vreme.
Se nao|a na 2 km severno od seloto, na pogolem del
od prostorot {to e sopstvenost na zemjodelskata
zadruga od Probi{tip. Pri obrabotuvaweto na
zemjata bile otkrieni temeli od pove}e objekti, a
na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i grade`en materijal (kamen,
pokrivni }eramidi i sl.). Najdena e i edna dobro
za~uvana nadgrobna stela koja e smestena vo dvorot
na gimnazijata vo Probi{tip. (A.K.)
Gradi{te, opidum od docnoanti~koto vreme. Na se-
verozapadniot kraj od seloto ima visok rid so
zaramneto plato koj dominira nad okolniot pros-
tor. Po povr{inata na platoto se gledaat ostatoci
od temeli na odbranben yid, kako i fragmenti od
kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en materi-
jal. Najdeni se i moneti od Justinijan I.
Keramid~iev A., 1962, 50, 58; Mikul~i} I., TIR, 48;
Mikul~i} G., 1987, 187. (A.K.)
Mijalnica, naselba i nekropola od rimskoto i
docnoanti~koto vreme.
Keramid~iev A., 1962, 51. (D.G.)
8. DREVENO
Pe{nik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severno od seloto, na edna mala viso~inka so za-
ramneto plato, so povr{ina od 150 x 200 m, se zabe-
le`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal, a najdeni se i moneti od VI
vek.
Mikul~i} G., 1987, 187. (G.M.)
9. ZELENGRAD
Vodeni~i{te, topilnica od rimskoto vreme. Do iz-
vorite na Zelengradska Reka, visoko vo planinski-
ot predel ima rudarska jama. Okolu nea, na prostor
od 30 x 20 m se prisutni mnogubrojni ostatoci od
zgura vo koja ima golem procent na bakarna ruda.
Po povr{inata na lokalitetot se sre}avaat i
fragmenti od pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Jarape~ka Niva, naselba od rimskoto vreme.
Keramid~iev A., 1962, 52. (D.G.)
Samarska ^uka ‡ Gradi{te, utvrdena naselba od
docnoanti~koto vreme. Pretstavuva visok rid so
dominantna mestopolo`ba {to se izdiga na ju`ni-
ot rab na seloto. Na zaramnetoto plato na vrvot se
gledaat ostatoci od temeli na odbranben bedem koj
opkru`uva prostor od 200 x 100 m. Vo vnatre{nos-
ta na tvrdinata se zabele`uvaat temeli od pove}e
mali objekti, a ima mno`estvo grade`en materijal
i fragmenti od kerami~ki sadovi. Najdeni se i
moneti od Justinijan I.
Keramid~iev A., 1962, 51, 58; Mikul~i} I., TIR, 135;
Mikul~i} G., 1987, 188. (G.M.)
10. ZLETOVO
Bald`ar, utvrduvawe od rimskoto i docnoanti~-
koto vreme.
Keramid~iev A., 1962, 52. (D.G.)
Dolna Marena, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km severoisto~no od seloto, vo dolinata na
Zletovska Reka, na edna mala povr{ina se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i gra-
de`en materijal. Najdeni se i moneti od Justinijan
I.
Keramid~iev A., 1962, 59; Mikul~i} I., TIR, 137; Mi-
kul~i} G., 1987, 188. (G.M.)
Suva Dolina, naodi od paleolitskoto vreme. Kaj
mostot na Zletovska Reka, preku koj pominuva pa-
tot Probi{tip-Zletovo, vo 1980 godina se najdeni
artefakti od razli~ni petrografski materijali
me|u koi preovladuvaat crvenikavo-sivi jadra od
kremen i jadra od silicizirani boksiti. R. Gravski
izdvojuva tri artefakti (dva od jaspis i eden od
siliciziran boksit) i vrz osnova na na~inot na
obrabotkata, formata i goleminata tipolo{ki gi
opredeluva kako orudija od fazite musterien i
a{el na pomladiot paleolit.
Kuzman P., 1995, 17. (Q.[.K.)
Turalevci, utvrdena naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme.
Keramid~iev A., 1962, 53-59. (D.G.)
11. JAMI[TE
Vo seloto, rudarski jami od rimskoto vreme. Vo
dvornoto mesto na N. Velkov se otkrieni dve ru-
darski jami so kru`ni okna. Vo blizinata na jamite
se zabele`uvaat pokrivni }eramidi i fragmenti
od pitosi. (A.K.)
322
XXII. PROBI[TIP
Garvanica, naselba od docnorimskoto vreme. Se-
verno od seloto ima rid {to se izdiga visoko nad
Zletovska Reka. Na zaramnetoto plato na vrvot, so
povr{ina od 150 x 100 m, se gledaat temeli od ob-
jekti, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sa-
dovi i pitosi. Najden e i golem broj moneti od VI
vek i postari.
Mikul~i} G., 1987, 188. (G.M.)
12. KUKOVO
Gramadi{te, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na eden mal prostor vo selskite nivi,
oddale~eni 1 km severno od seloto, se nao|aat osta-
toci od grade`en materijal i fragmenti od pitosi.
Na severniot kraj na lokalitetot se konstatirani
nekolku grobovi so konstrukcii od kameni plo~i.
(A.K.)
Mo{evica, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 2 km severno od seloto, na patot za seloto
Puzderci. Vo nivite na K. Janev i S. Arsov se
otkopani nekolku pitosi, a na povr{inata se zabe-
le`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. (A.K.)
13. LEZOVO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 1,5 km severozapadno od seloto, na eden
visok rid so dominantna mestopolo`ba. Na vrvot,
koj pretstavuva zaramneto plato, se gledaat osta-
toci od odbranben bedem. Vo vnatre{nosta na gra-
di{teto ima temeli od pove}e mali objekti. Najde-
ni se i moneti od Justinijan I.
Mikul~i} I., TIR, 79; Mikul~i} G., 1987, 188. (G.M.)
Kolibi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km isto~no od seloto, na edna prostrana vi-
soramnina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal, nasobrani na
nekolku gramadi. (A.K.)
Orlov Kamen, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na edna prostrana terasa na desniot breg na rekata
Belo{ica, oddale~ena 2,5 km zapadno od seloto, se
zabele`uvaat ostatoci od kr{en kamen, pokrivni
}eramidi, pitosi i fragmenti od kerami~ki
sadovi. (A.K.)
14. LESNOVO
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Vo
planinskiot predel Kowarevo, oddale~en 4 km
severno od seloto, na eden zaramnet prostor se na-
o|aat ostatoci od utvrduvawe so pribli`ni di-
menzii od 110 x 100 m. Vsu{nost, za~uvani se teme-
lite od bedemot ~ija debelina iznesuva 1,5 m, koi
323
XXII. PROBI[TIP
se gradeni od kr{en kamen i varov malter. Vo
vnatre{niot prostor na gradi{teto se zabele`u-
vaat ostatoci od pove}e objekti, a na povr{inata
ima golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. Najdeni se i pove}e
bronzeni moneti od koi nekolku se ~uvaat vo Zavo-
dot i Muzej vo [tip. (A.K.)
15. PETRI[INO
Pod seloto, nekropola od rimskoto vreme. Na
isto~nata periferija na seloto, pokraj patot {to
vodi kon rekata Kiselica, se gledaat pove}e grob-
ni konstrukcii. Vo 1963 godina bila otkriena nad-
grobna stela koja se ~uva vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Keramid~iev A., 1965, 109-115. (A.K.)
16. PI[ICA
@gandovo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km ju`no od seloto, vo predelot Gran~arica, vo ni-
vata na S. Jovanov se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(A.K.)
17. PLE[ANCI
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska crkva.
Keramid~iev A., 1966, 119. (D.G.)
18. RATAVICA
Vo seloto, naselba od neolitskoto vreme. Na
isto~nata periferija na seloto, do prodavnicata
{to se nao|a na desniot breg na Zletovska Reka, se
otkrieni fragmenti od kerami~ki sadovi, glavno
so siva boja. (A.K.)
Gradi{te, opidum od docnoanti~koto vreme. Na 1
km isto~no od seloto, na visok rid so dominantna
mestopolo`ba i zaramneto plato se gledaat temeli
od odbranben bedem. Na ju`nata padina se najdeni
fragmenti od kapiteli, stolbovi i drugo. Najdeni
se i moneti od VI vek.
Keramid~iev A., 1962, 54; Mikul~i} G., 1987, 188.
(G.M.)
Dolno Gradi{te, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na severozapadnata strana na visokiot rid
Dra~ko Gradi{te se izdiga niska ~uka vo ~ie pod-
no`je, na leviot breg na Zletovska Reka, pri iz-
gradbata na branata za vodosnabduvawe na Probi-
{tip i rudnicite na Zletovo e otkriena nekropo-
la. Grobovite bile gradeni od kameni plo~i. Spo-
red ka`uvawata, na nekolku plo~i imalo natpisi
so latinski bukvi i reljefi. Plo~ite ne se za~uva-
ni. (A.K.)
19. STRMO[
Preslap, starohristijanska crkva. Na 3 km isto~no
od seloto, kaj utokata na rekata Kiselica i Dupka
Reka se za~uvani temeli od starohristijanska
crkva, a okolu nea grade`en materijal. (A.K.)
20. TRIPATANCI
Seli{te, srednovekovna naselba. Na 1,5 km ju`no
od seloto, na leviot breg na Zletovska Reka, na ed-
na niska terasa ima vidlivi temeli od pove}e po-
mali objekti, a na povr{inata se zabele`uva mal
broj pokrivni }eramidi. (A.K.)
21. TROOLO
Vo seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
sredi{niot del na seloto, na prazniot prostor
pokraj selskata prodavnica i ~e{mata ima golem
broj fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pok-
rivni }eramidi. Vidlivi se i temeli od objekti.
(A.K.)
Sv. Spas, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Okolu 500 m isto~no od seloto e otkriena nekropo-
la so grobovi od kameni plo~i, so orientacija
XXIII. RADOVI[
1. Ali Ko~ ................................................................... 324
2. Bu~im ....................................................................... 325
3. Voislavci ............................................................... 325
4. Gabrevci .................................................................. 325
5. Garvan ...................................................................... 325
6. Gorna Vra{tica .................................................... 325
7. Damjan ...................................................................... 325
8. Dedino ..................................................................... 327
9. Dolni Lipovik ...................................................... 327
10. Dolni Rade{........................................................... 327
11. Zagorci .................................................................... 327
12. Zleovo ...................................................................... 327
13. Inevo ....................................................................... 327
14. Jargulica................................................................. 328
15. Kalauzlija .............................................................. 328
16. Kalu|erica ............................................................. 328
17. Karaxalar ............................................................... 328
18. Kozbunar ................................................................. 328
19. Kon~e ....................................................................... 328
20. Koxalija .................................................................. 329
21. Lubnica ................................................................... 329
22. Oraovica ................................................................. 330
23. Pogulevo ................................................................. 330
istok-zapad. Na povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
22. [TALKOVICA
Beli Bregovi, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km zapadno od ku}ata na B. Jovanov e ot-
kriena nekropola koja e delumno uni{tena. Grobo-
vite se gradeni od golemi kameni plo~i, so orien-
tacija istok-zapad. (A.K.)
Gradi{te, gradi{te i mogili od docnoanti~koto
vreme. Vo grani~niot premin kon Ko~anska op{ti-
na, na visok i osamen rid {to dominira nad okoli-
nata se za~uvani temeli od utvrduvawe koe ogradu-
va prostor od 200 x 200 m. Vo vnatre{nosta na gra-
di{teto ima gramadi od kamewa i mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. Na severnoto podno`je, vo selskite nivi
se nao|aat dve mogili oddale~eni edna od druga 30
m. Ednata mogila ima dimenzii od 12 m vo osnovata
i 2,5 m viso~ina, a drugata 10 m vo osnovata i 1,5 m
za~uvana viso~ina.
Keramid~iev A., 1962, 61; Keramid~iev A., 1974a,
159; Mikul~i} G., 1987, 188. (A.K.)
Stari Grad, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek.
Keramid~iev A., 1962, 61. (D.G.)
24. Podare{ .................................................................. 330
25. Radovi{................................................................... 330
26. Rakitec.................................................................... 331
27. Rakli{ .................................................................... 331
28. Skoru{a .................................................................. 331
29. Smilanci ................................................................ 331
30. Suldurci ................................................................. 331
31. Topolnica ............................................................... 331
32. ^e{memale ............................................................. 332
33. [ainta{ ................................................................. 332
34. [ipkovica.............................................................. 332
35. [turovo .................................................................. 332
1. ALI KO^
Babin Kamen, nekropola od `eleznoto vreme. Na
500 m ju`no od seloto se izdiga tumul koj e o{te-
ten i so oraweto re~isi izramnet so nivoto na
okolniot prostor. (M.I.)
Karatarla, srednovekovna naselba. Se nao|a na 1,5
km jugozapadno od seloto, na edna golema povr{ina
na koja se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, grade`en materijal, a bile otkopani i uni{-
teni dva pitosa. (M.I.)
XXII. PROBI[TIP
324
Ko`a, tumul od `eleznoto vreme. Na 500 m jugoza-
padno od seloto, vo mesnosta Karatarla ima tumul
so pre~nik vo osnovata od 8 m i visina od 2 m.
(M.I.)
^airlar, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Zuber Ja{ar, {to se nao|a na 2 km seve-
roisto~no od seloto, se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i pitosi, a ima i gramadi grade`en
kamen. (M.I.)
^atal Ta{, nekropola od `eleznoto vreme. Na 2 km
ju`no od seloto, na levata strana od patot se nao|a
tumul koj e delumno o{teten so grade`nite raboti
na patot. (M.I.)
2. BU^IM
Bunarxik, srednovekovna naselba. Na 1 km jugois-
to~no od seloto se sre}avaat fragmenti od nasel-
binska keramika i grade`en materijal. (M.I.)
Vodeni~arski Pat, tumul od `eleznoto vreme. Ju`-
no od seloto, na granicata me|u atarite na selata
Bu~im i Damjan se nao|a tumul koj e prili~no o{-
teten, so pre~nik vo osnovata od okolu 10 m i viso-
~ina od 1 m. (M.I.)
Gramada, nekropola od `eleznoto vreme. Na 1 km
zapadno od seloto, na desnata strana od patot za se-
loto [opur ima povisoko zaramneto plato na koe
se nao|a tumul so pre~nik vo osnovata od 10 m i vi-
so~ina od 2 m. (M.I.)
Klisekajsi, srednovekovna nekropola. Na 100 m se-
verozapadno od seloto se nao|aat amorfni kameni
plo~i {to prilegaat na grobni konstrukcii. (M.I.)
Padarnica, tumul od `eleznoto vreme. Na 1 km
jugoisto~no od seloto, od levata strana na patot za
lokalitetot Vodeni~arski Pat ima tumul koj e de-
lumno o{teten, so pre~nik vo osnovata od okolu 3
m i viso~ina od 1,5 m. (M.I.)
Tumbarka, tumul od `eleznoto vreme. Na okolu 100
m jugoisto~no od seloto se nao|a tumul visok 1,5 m.
(M.I.)
3. VOISLAVCI
Dobri Dol, srednovekovna nekropola. Na desniot
breg od golemiot i dlabok V’~i Dol, so erozijata
od porojnite vodi se otkrieni grobovi so kamena
konstrukcija. Postojat indicii i za ostatoci od
sakralen objekt. (M.I.)
Prelozi, srednovekovna naselba. Na 1 km zapadno
od seloto, na povr{ina od 50 x 50 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (M.I.)
325
XXIII. RADOVI[
Raki{in Pat, srednovekovna naselba. Na 2 km seve-
rozapadno od seloto, po povr{inata na obrabot-
livata zemja se zabele`uvaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (M.I.)
4. GABREVCI
Ilinica ‡ Elenica, srednovekovna naselba. Na 1
km severozapadno od seloto se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i pitosi, a pri obrabo-
tuvaweto na zemji{teto se nao|ani i moneti. Ima
mali indicii i za postoewe na naselba od `elez-
noto vreme. (M.I.)
Mavrovica, srednovekovna nekropola. Pome|u lo-
kalitetite Ilinica i Seli{te, na desniot breg na
Gabrovska Reka ima ostatoci od grobni pokrivni
plo~i, grubo obraboteni. (M.I.)
Manastir, mogila od rimskoto vreme. Na 1,5 km ju-
goisto~no od seloto se nao|a mogila so pre~nik vo
osnovata od 25 m i viso~ina od 5 m. (M.I.)
Manastiri{te, nekropola od `eleznoto vreme. Na
500 m jugoisto~no od seloto se nao|a tumul so poma-
li dimenzii. (M.I.)
5. GARVAN
Gradi{te, srednovekovna naselba . Na okolu 500 m
severozapadno od seloto se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(M.I.)
Dolna Bara, vikus od docnoanti~koto vreme i sred-
novekovna naselba. Na 1 km severoisto~no od selo-
to, vo korijata Osojnica, na edna blaga viso~inka
so povr{ina od 200 x 100 m se nao|a grade`en mate-
rijal, par~iwa od teguli i imbreksi. (M.I.)
6. GORNA VRA[TICA
Manastir ‡ Ilinica, srednovekoven sakralen ob-
jekt. Na 500 m severozapadno od seloto se sre}avaat
}eramidi i drug grade`en materijal. Spored pre-
danijata, na ova mesto se nao|al manastir so ime
Sv. Ilija. (M.I.)
7. DAMJAN
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme i sred-
niot vek. Na okolu 500 m severoisto~no od seloto
se sre}avaat fragmenti od naselbinska keramika,
pitosi i posebno zgura od topeno `elezo. Na seve-
roisto~niot kraj na terenot ima tumul. Mo`ebi se
raboti za ostatoci od vikus. (M.I.)
Jasen, naselba od docniot sreden vek. Na okolu 7-8
km severozapadno od seloto, na desnata strana od
patot Radovi{-[tip, vo neposrednata blizina na
zadru`nata {tala se gledaat gramadi od grade`en
materijal i fragmenti od kerami~ki sadovi. (M.I.)
Kanli ^air ‡ Bojkovci, naselba od neolitskoto
vreme. Se nao|a severozapadno od seloto, vo doli-
nata na rekata Topolnica, opkru`ena so rudnite
masivi na Damjan i Bu~im. Se raboti za pogolem
prostor smesten pome|u magistralniot pat [tip
-Radovi{-Strumica i desniot breg na rekata, koj so
mal del navleguva i vo atarot na seloto Bu~im. Vo
1987 i 1988 godina Muzejot na Makedonija izvr{il
za{titni iskopuvawa so koi e konstatirana pove-
}eslojna neolitska naselba so ostatoci od tri ho-
rizonti na `iveewe. Spored tipolo{kite karakte-
ristiki na arheolo{kite naodi, prvite dva ho-
rizonta se od vremeto na raniot i sredniot neolit
i ñ pripa|aat na kulturnata grupa Anzabegovo -
Vr{nik. Tretiot horizont pretstavuva nova kul-
turna pojava {to tesno se vrzuva za docniot neo-
lit, i toa za kulturnata grupa Angelci-Zelenikovo
II. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Sanev V., 1989a, 36; Sanev V., 1995, 33. (V.S.)
Kanli ^air ‡ Bojkovci, s. Damjan. ‡ Antropomorfna
pretstava na kerami~ki sad od sredniot neolit
Madenska Reka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo neposrednata blizina na rudnikot Damjan, na
mala terasa kraj potokot Madenska Reka se konsta-
tirani ostatoci od topena ruda, a ima i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Mar~ovo, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo blizinata na rudnikot Damjan, na okolu 2
km zapadno od seloto, na prostor koj zafa}a 150 x
100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
imbreksi i zgura. Vidlivi se i grobni konstrukcii
od kameni plo~i. (M.I.)
Ogra|e, naselba od docnoanti~koto vreme i sred-
niot vek. Neposredno do seloto, od zapadnata stra-
na se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
zgura od topena `elezna ruda. Na severozapadniot
kraj na terenot ima dva tumula. (M.I.)
Osmanova Ritka, srednovekoven sakralen objekt.
Na 1 km jugoisto~no od seloto se nao|aat ostatoci
od crkva. (M.I.)
Padarnica, tumul od `eleznoto vreme. Na 200 m
severozapadno od seloto se nao|a tumul o{teten na
severnata i severozapadnata strana, taka {to za~u-
vaniot del od osnovata iznesuva 10 m. (M.I.)
Star Manastir, utvrdena rudarska naselba od `e-
leznoto i docnorimskoto vreme. Le`i na padinite
od ridot koj na sever se spu{ta do koritoto na To-
polni~ka Reka. Na isto~niot kraj minuva polskiot
pat za seloto Damjan, a na zapadniot se kopovite i
objektite na rudnikot „Damjan“. Se raboti za malo
plato, ve{ta~ki zaramneto, so izvonreden pogled
kon vlezot vo Radovi{ko Pole od klisurata Pilav
Tepe, na koe se gledaat ostatoci od bedem na mala
naselba ‡ kastel, so prostor od okolu 60 x 40 m. Na
povr{inata ima fragmenti od docnorimska kera-
mika, pitosi i teguli, a na padinite se sre}avaat
fragmenti od keramika od `eleznoto vreme, po
fakturata sli~na na keramikata od Krivi Dol vo
Radawe ([tip). Pri uvidot vo 1987 godina e kon-
statirano deka od pritisokot na te`inata od jalo-
vinata, nafrlena od rudarskite kopovi, nastanalo
lizgawe na terenot koe na naselbata ñ nanelo kata-
strofalni o{tetuvawa. Poto~no, ~elniot bedem e
prekinat na nekolku mesta i e pomesten od verti-
kalnata i horizontalnata oska re~isi po celata
dol`ina. Na sredinata i na ju`niot }o{, nadvo-
re{noto lice na bedemot e ogoleno vo visina i do 2
m, taka {to sosema dobro se gleda na~inot na yida-
weto, izvedeno od delkani blokovi, kr{en kamen i
varov malter. Postoi opasnost naselbata da bide
uni{tena vo najblisko vreme.
Gara{anin M. i D., 1959, 70. (V.S.)
Surim Vr~va, srednovekoven sakralen objekt. Na 5
km jugozapadno od seloto se sre}avaat fragmenti
od pokrivni }eramidi i drug grade`en materijal.
(M.I.)
Turski Grobi{ta, docnoanti~ka nekropola. Na
okolu 600 m severno od seloto, vo neposrednata
blizina na lokalitetot Gramadi se gledaat kon-
strukcii od grobovi. (M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na seloto, od negovata ju`na strana,
vo reonot na grobi{tata ima edna mala viso~inka
na koja se zabele`uvaat amorfni kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (M.I.)
8. DEDINO
Beluovo ‡ Bedva, srednovekovna naselba. Na 200 m
zapadno od seloto, na povr{ina od 300 x 150 m se
326
XXIII. RADOVI[
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal. (M.I.)
Mezar, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
severozapadno od seloto, po povr{inata na nivite
se nao|aat fragmenti od teguli, imbreksi, pitosi i
kerami~ki sadovi, potoa zgura i kr{en kamen.
(M.I.)
Suv Dol, naselba od neolitskoto vreme. Na 2,5 km
severno od seloto, desno od asfaltniot pat za Ra-
dovi{, na prostor od 150 x 100 m se sre}avaat frag-
menti od ku}en lepe` i kerami~ki sadovi. Najdeni
se dve sekiri od kamen i golem broj orudija od
kremen. (M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna naselba. Na 2 km severo-
zapadno od seloto, na prostor od 200 x 100 m se
nao|aat ostatoci od naselbinska keramika, pitosi
i grade`en materijal. (M.I.)
9. DOLNI LIPOVIK
Crkvi{te ‡ Ilenica (Elenica), naselba od neo-
litskoto vreme i srednovekoven sakralen objekt.
Na edna pomala viso~inka oddale~ena 400-500 m ju-
gozapadno od seloto se gledaat ostatoci od neolit-
ska naselba, a na najvisokiot del temeli od apsida
na pogolem sakralen objekt ‡ crkva. (M.I.)
10. DOLNI RADE[
Aju{ova Bav~a, naselba od `eleznoto vreme. Se
nao|a na 1 km severno od seloto, na leviot breg na
Kriva Lakavica. Na povr{inata ima fragmenti od
naselbinska keramika i zgura od topena `elezna
ruda. (M.I.)
\urov Dol, tumul od `eleznoto vreme. Na 1 km
jugoisto~no od seloto, kaj sostavot na Rade{ka
Reka i \urov Dol se nao|a tumul so mali dimenzii,
delumno obrasnat vo {uma. (M.I.)
Treskavec, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na lokalitetot Han~e ‡ An, na edno
koso plato se gledaat grobni konstrukcii so orien-
tacija istok-zapad. (M.I.)
Han~e ‡ An, srednovekovna nekropola. Na desniot
breg na Kriva Lakavica, 1 km severno od seloto se
gledaat ostatoci od yidovi gradeni od kr{en kamen
i varov malter. (M.I.)
11. ZAGORCI
Manastir, naselba od `eleznoto vreme i srednove-
koven sakralen objekt. Na 200-300 m jugoisto~no od
seloto, na edna viso~inka kraj selskata reka obras-
327
XXIII. RADOVI[
nata so dabovi se gledaat temeli od srednovekoven
sakralen objekt. Na blagite terasi okolu viso-
~inkata sporadi~no se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi od `eleznoto vreme. (M.I.)
12. ZLEOVO
@elkov Rid, srednovekovna naselba. Na 1 km seve-
rozapadno od seloto se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i gramadi od kamen. (M.I.)
Ko~i{o, docnoanti~ka i srednovekovna naselba.
Na okolu 1,5 km severno od seloto, od dvete strani
na Ko~i{ka Reka se nao|aat gramadi od kr{en ka-
men i fragmenti od kerami~ki sadovi. (M.I.)
Sred selo, srednovekoven sakralen objekt i nekro-
pola. Na desniot breg na selskata reka se zabele-
`uvaat grobni konstrukcii, a spored tradicijata
me{tanite uka`uvaat na postoewe na sakralen ob-
jekt. (M.I.)
Su{ejski Poroj, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Visoko vo planinskiot predel, na edno zaram-
neto plato so prostor od 400 x 200 m, smesteno me|u
dva dlaboki dola, se nao|aat ostatoci od bedem.
Vlezot vo gradi{teto bil na isto~nata strana, ka-
de se za~uvani ostatoci od glavnata porta. Na ce-
liot prostor se gledaat temeli od pomali objekti,
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
13. INEVO
Golema Tumba, tumul od `eleznoto vreme. Na okolu
1,5 km isto~no od seloto se nao|a delumno o{teten
tumul. (M.I.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ob-
rabotlivata povr{ina na 2 km ju`no od seloto se
nao|aat pove}e gramadi od naselbinski kamewa,
fragmenti od kerami~ki sadovi, pokrivni }era-
midi, pitosi i drugo. (M.I.)
Mala Tumba, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a
na 1 km severoisto~no od seloto, severno od loka-
litetot Me|ite. (M.I.)
Me|ite, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 500 m isto~no od seloto, na prostor od
200 x 400 m se sre}avaat gramadi od nasobrani ka-
mewa, fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Na
zapadniot kraj na terenot se gledaat grobni kons-
trukcii od golemi kameni plo~i so orientacija
istok-zapad. (M.I.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 200 m za-
padno od seloto, na levata i desnata strana od sel-
skiot pat za Gorovska ^e{ma se sre}avaat frag-
menti od naselbinska keramika, teguli, imbreksi i
pitosi. (M.I.)
Seli{te II, srednovekovna crkva i nekropola. Na
300 m zapadno od seloto se gledaat ostatoci od
yidovi na ednokorabna crkva, od koi zapadniot yid
so vlezot i ju`niot yid se vo viso~ina od 3 do 4 m.
Apsidalniot del bil podocna izyidan. Na vnatre{-
nata strana ima tragi od fresko`ivopis. Jugoza-
padno od crkvata e konstatirana nekropola, delum-
no uni{tena. (M.I.)
14. JARGULICA
Vosanci, srednovekovna naselba. Na 4,5 km ju`no od
seloto, na leviot breg na Vosanska Reka, na 500 m
desno od patot Radovi{-Strumica se najdeni pito-
si. Na terenot se gledaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, gramadi od kr{en kamen i zgura od topena
ruda. (M.I.)
Simitli, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
selskite nivi oddale~eni 1 km jugoisto~no od selo-
to se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i teguli. Vo nivata na M. Donev bile najde-
ni ranovizantiski moneti. (A.K.)
15. KALUZLIJA
Baba{e, srednovekovna nekropola. Na 300-500 m
jugozapadno od seloto se sre}avaat kameni plo~i
koi uka`uvaat na postoewe na nekropola. (M.I.)
Manastir, srednovekovna naselba. Na 1,5 km isto~-
no od seloto, na granicata so selata Kalauzlija i
Oraovica se gledaat gramadi od kr{en kamen i
fragmenti od pokrivni }eramidi. (M.I.)
^air, srednovekovna naselba. Na okolu 200 m se-
verno od seloto ima zaramneto plato na koe se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(M.I.)
16. KALU\ERICA
Kala, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na za-
ramnetoto plato od visokiot rid, {to se nao|a na 2
km zapadno od seloto, se zabele`uvaat temeli od
bedem koj opkru`uva prostor od 140 x 100 m. (A.K.)
Manastir, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
povr{ina od 150 x 100 m, {to se nao|a 5 km ju`no
od seloto i na leviot breg na Manastirska Reka, se
sre}avaat gramadi od kr{en kamen i naselbinska
keramika. (M.I.)
Tumba I, mogila od rimskoto vreme. Na 400 m sever-
no od seloto ima blaga viso~inka na koja se nao|a
delumno o{tetena mogila so pre~nik vo osnovata
od 25 m i viso~ina od 3 m. (M.I.)
Tumba II, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a na
zaramneto plato vo blizinata na severniot rab na
seloto. (M.I.)
17. KARAXALAR
Asarlak, srednovekovna naselba. Na okolu 3-4 km
severno od seloto, na edna viso~inka so dominant-
na polo`ba i preglednost kon seloto Oraovica
ima grade`en materijal od kamen, tuli i pokrivni
}eramidi. (M.I.)
18. KOZBUNAR
Gradi{te, srednovekoven sakralen objekt. Na 5 km
jugozapadno od seloto, na vpe~atlivo mesto se za-
~uvani ostatoci od temeli. (M.I.)
Jurgo, srednovekovna naselba. Na 4 km severois-
to~no od seloto, na prostor od 150 x 50 m se nao|aat
gramadi od kamen i imbreksi. (M.I.)
Na Drum, nekropola ‡ tumuli od `eleznoto vreme.
Na 1 km od seloto, od levata strana na patot za
Pla~kovica se nao|aat mali tumuli so pre~nik vo
osnovata od okolu 2 m, delumno o{teteni so zemjo-
delskite raboti. (M.I.)
19. KON^E
Barovska Vodenica, tumul od rimskoto vreme. Na 2
km severno od seloto, na 70 m od desnata strana na
asfaltniot pat Kon~e-Radovi{ se nao|a tumul so
pre~nik vo osnovata od 15 m i viso~ina od 3 m. Na
ednata strana e o{teten so izgradbata na selskiot
pat. (M.I.)
Den~ina ^uka, mogili od rimskoto vreme. Na 4-5
km severoisto~no od seloto, vo reonot na lokali-
tetot Kostadinci se nao|aat dve mogili so pre~nik
vo osnovata od 30 m i viso~ina od 5 m. (M.I.)
328
XXIII. RADOVI[
 Den~ina ^uka, s. Kon~e. ‡ Mogila od rimskoto vreme
Dernovec, naselba od `eleznoto vreme. Na okolu
500 m severozapadno od seloto, na prostor od 200 x
150 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
so gruba faktura. (M.I.)
Kore{evec, nekropola ‡ mogili od rimskoto vre-
me. Na leviot breg na porojnicata Kore{evec, 2 km
severoisto~no od seloto se nao|aat dve mogili, od
koi ednata e obrasnata so {uma. Pogolemata mogi-
la ima pre~nik vo osnovata od 30 m i viso~ina od 5
m. (M.I.)
Kore{evec, s. Kon~e. ‡ Mogila od rimskoto vreme
Kostadinci, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
prostor od 200 x 100 m, {to se nao|a na okolu 5 km
severoisto~no od seloto, ima mno`estvo fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi, imbreksi i grade-
`en materijal. Najverojatno na naselbata ñ pripa-
|aat i mogilite od lokalitetot Den~ina ^uka. Spo-
red selskata legenda, se raboti za ostatoci od sta-
roto selo Kon~e, podignato od car Konstantin, na-
pu{teno poradi ~uma. (M.I.)
Lakata, naselba od docnoanti~koto vreme. Severo-
zapadno od mogilite na lokalitetot Kore{evec, na
prostor od 150 x 100 m se zabele`uvaat ostatoci od
temeli i fragmenti od grade`en materijal. (M.I.)
Pr{ovo, mogila od rimskoto vreme. Na 4 km sever-
no od seloto, okolu 200 m nad levata strana na as-
faltniot pat Kon~e-Radovi{ se izdiga mogila so
pre~nik vo osnovata od 20 m i viso~ina od 5 m.
(M.I.)
^uj Petel, slu~aen naod od rimskoto vreme. Na 3
km severno od seloto, na zaramneto plato od levata
strana na patot Kon~e-Radovi{ e otkrien frag-
ment od reljefna pretstava na Trakiski kowanik.
(M.I.)
329
XXIII. RADOVI[
Pr{ovo, s. Kon~e. ‡ Mogila od rimskoto vreme
20. KOXALIJA
Ba`dalan ‡ Mara{ardi, nekropola ‡ mogili od
rimskoto vreme. Na edno povisoko zaramneto pla-
to, oddale~eno 1 km jugozapadno od seloto, se nao-
|aat 3 mogili so pre~nik vo osnovata od 15 m koi se
delumno o{teteni. (M.I.)
Kirsalam, srednovekoven sakralen objekt. Na 4,5
km severoisto~no od seloto, na edna visoka ~uka
ima ostatoci od objekt. (M.I.)
21. LUBNICA
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3,5
km severozapadno od seloto, na povr{ina od 500 x
300 m se gledaat ostatoci od pove}e gramadi od
kr{en kamen, fragmenti od teguli, pitosi i kera-
mi~ki sadovi. Najdeni se eden kapitel i del od
stolb. (M.I.)
Lubnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km zapadno od seloto, nad levata strana od patot za
seloto Skoru{a, na prostor od 100 x 50 m se sre}a-
vaat teguli, imbreksi, fragmenti od kerami~ki
sadovi i kr{en kamen. (M.I.)
22. ORAOVICA
Velika ^uka ‡ Tumba, naselba od bronzenoto i doc-
noanti~koto vreme. Na 500 m od izlezot na seloto,
od levata strana na patot za Radovi{ se izdiga go-
lema viso~inka, so pre~nik vo osnovata od okolu
150 m i visina od okolu 10 m. Ima zaramneto plato
na koe se nao|aat urnatini od crkva i nekolku gro-
bovi od ponovo vreme. So isklu~ok na zapadnata
strana, koja e blaga i pristapna, drugite se strmni
i se spu{taat kon koritoto na selskata reka. Na
isto~noto podno`je le`at dene{nite grobi{ta, a
na samiot vrv ima urnatini od starata grobi{na
crkva. Spored oblikot i dimenziite Velika ^uka
li~i na praistoriskite naselbi od Pelagonija, ta-
ka {to, pokraj ostatocite od bronzenoto vreme,
treba da se o~ekuvaat i ostatoci od postari nasel-
bi.
Gara{anin M. i D., 1959, 76. (M.I., V.S.)
Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Na 1,5 km
od seloto se gledaat temeli od yidovi i fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 94. (M.I.)
Diva Topola ‡ Kriva Vrba, naselba od neolitskoto
vreme. Na 2,5 km jugoisto~no od seloto, na sostavot
na Radovi{ka i Oraovi~ka Reka, na povr{ina od
400 x 300 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i kremeni orudija, spored koi naselbata e
opredelena vo vremeto na kulturnata grupa Anza-
begovo-Vr{nik (IV). (M.I.)
Manastir Sv. \or|i, srednovekoven sakralen ob-
jekt. Na 2,5 km severno od seloto, vo dvorot na se-
ga{nata crkva se gledaat temeli i yidovi za~uvani
do visina od 80 cm, koi verojatno pripa|ale na edna
stara manastirska crkva od XIV vek. Na ju`niot yid
se vidlivi sosema mali tragi od fresko`ivopis.
(M.I.)
Rimski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Se-
verno, vedna{ do seloto, vo neposrednata blizina
na sega{nite grobi{ta se otkrieni grobovi ‡ tip
cista. (M.I.)
Trolo, neolitska naselba. Na 1,5 km ju`no od selo-
to, na leviot breg na Oraovi~ka Reka, na povr{ina
od 200 x 150 m se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i kremeni orudija. (M.I.)
Crven Breg, naselba od bronzenoto i docnoanti~-
koto vreme. Na 300 m oddale~enost od zapadnata
periferija na seloto, vo selskite nivi se sre}ava-
at gramadi od nasobrani kamewa, fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
23. POGULEVO
^urlovo Lozje, naselba ‡ topilnica od docnoan-
ti~koto vreme. Na 800 m zapadno od seloto, do sa-
miot selski pat {to vodi kon planinata ima osta-
toci od topena `elezna ruda. (A.K.)
24. PODARE[
Gradini, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m ju`-
no od seloto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli i imbreksi. (M.I.)
Gradi{te, srednovekovna utvrdena naselba. Na 3
km severozapadno od seloto, na leviot breg na
Stupni~ka Reka, na visok rid {to dominira nad
okolinata se nao|aat ostatoci od utvrdena naselba.
(M.I.)
Grobi{ta, srednovekoven sakralen objekt i nekro-
pola. Vo neposrednata blizina na selskite grobi{-
ta se nao|aat ostatoci od sakralen objekt, a okolu
nego nekropola so grobovi od tipot cista. (M.I.)
Kalata, srednovekovno kale. Na 5,5 km severozapad-
no od seloto, na patot za Berovo, visoko na ridot
se nao|aat ostatoci od bedem. (M.I.)
Kle{an, naselba ‡ vikus od rimskoto vreme. Na 1,5
km isto~no od seloto se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i grade`en mate-
rijal. (M.I.)
Tuluko, naselba od docnoanti~koto vreme. Na ju`-
nata periferija na seloto, vo selskite nivi, na
prostor od okolu 200 x 100 m, osobeno vo nivata na
Boris Todorov se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Crkvi{te, srednovekovna nekropola. Na 1 km se-
verno od seloto, na sostavot na Crkvi~ka Reka i
Plavija se nao|a nekropola so grobovi od tipot
cista i ostatoci od sakralen objekt. (M.I.)
25. RADOVI[
Gradska Korija, tumul od `eleznoto vreme. Na 4 km
severozapadno od Radovi{ se nao|a tumul so pre~-
nik vo osnovata od 8 m i viso~ina od 2,5 m, opkru-
`en so kr{en kamen. (M.I.)
Isarot ‡ Kale, srednovekovno kale. Na 3 km seve-
rozapadno od Radovi{, na desniot breg na Rado-
vi{ka Reka, visoko na ridot ima ostatoci od sred-
novekovna fortifikacija ‡ kale. Debelinata na
yidovite iznesuva okolu 2,5 m. (M.I.)
Kuklenica, srednovekovna naselba. Na jugoisto~na-
ta periferija na gradot, vo nivite se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
rijal. (M.I.)
Turski Grobi{ta ‡ Te}eto, srednovekovna nekro-
pola. Kaj vlezot vo Radovi{, kaj t.n. Simonovska
baraka, od dvete strani na patot, vo reonot na ra-
sadnikot se otkrieni grobovi ‡ tip cista. (M.I.)
26. RAKITEC
Pasaralica, srednovekovna naselba. Vedna{ do
seloto, na okolu 150 m od severozapadnata strana,
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i grade`en
kamen. (M.I.)
330
XXIII. RADOVI[
 27. RAKLI[
Jazo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na jugoza-
padnata periferija na seloto se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal, a
najdeni se i eden prsten, eden kapitel i moneta od
imperatorot Gordijan. (M.I.)
Jazo, s. Rakli{. ‡ Kapitel od docnoanti~koto vreme
Kazanica, vila rustika od rimskoto vreme. Na gra-
nicata pome|u selata Rakli{ i Oraovica ima osta-
toci od temeli, kr{en kamen, pitosi, teguli i frag-
menti od kerami~ki sadovi koi uka`uvaat na po-
stoewe na osamen polski imot. (M.I.)
Krst ‡ @e{ka Voda, naselba ‡ vikus od rimskoto
vreme. Na 250 m isto~no od seloto, od dvete strani
na asfaltniot pat za seloto Oraovica se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i moneti, a najdena e i minijaturna bronzena sta-
tueta na Hermes. (M.I.)
Skrdo, vila rustika od rimskoto vreme. Na 2 km
severoisto~no od seloto, pri obrabotuvaweto na
zemji{teto se otkrieni yidovi yidani od kamen so
varov malter i fragment od mermeren stolb. (M.I.)
28. SKORU[A
Belata Loza, naselba od bronzenoto vreme. Na 1,5
km zapadno od seloto se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i kameni sekiri. (M.I.)
Vodna Poljana, srednovekovna naselba. Na 1 km
jugoisto~no od seloto se gledaat ostatoci od pito-
si, imbreksi i gramadi od kr{en kamen. (M.I.)
331
XXIII. RADOVI[
29. SMILANCI
Preslap ‡ ^uj Petel, srednovekovna naselba. Na 3
km ju`no od seloto se sre}avaat ostatoci od nasel-
binska keramika i gramadi od kr{en kamen. (M.I.)
30. SULDURCI
Go{eva Korija, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na jugozapadnata periferija na seloto, na dvete
strani od porojot, na povr{ina od 150 x 100 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grama-
di od kr{en kamen. (M.I.)
Ridot ‡ Kolibite, srednovekovna naselba. Na 400
m ju`no od seloto, na desnata strana od selskiot
potok, na edno zaramneto plato so povr{ina od 200
x 100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pokrivni }eramidi i kr{en kamen. (M.I.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na zapadnata periferija, nad
seloto, na edna prostrana padina se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
31. TOPOLNICA
Dobicila, nekropola ‡ mogila od rimskoto vreme.
Na okolu 500 m ju`no od seloto se nao|a mogila so
pre~nik vo osnovata od okolu desetina metri i
za~uvana viso~ina od 5 m. (M.I.)
Kavakli, srednovekovna naselba. Na 1,5 km jugois-
to~no od seloto, vo blizinata na turskite grobi{-
ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
gramadi od kr{en kamen. (M.I.)
Memedelar, srednovekovna naselba. Na ju`nata pe-
riferija na seloto, od desnata strana na ezerceto
Babadere, na povr{ina od 150 x 100 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi. (M.I.)
Sarime{e, tumul od `eleznoto vreme. Na 1,5 km ju-
goisto~no od seloto, na zaramneto plato se nao|a
tumul so pre~nik vo osnovata od 5 m i viso~ina od
1 m. (M.I.)
32. ^E[MEMALE
^e{memale, srednovekoven sakralen objekt i nek-
ropola. Na granicata na atarite na napu{tenite
sela ^e{memale i Kozbunar, a severno od seloto
Kalauzlija se nao|aat gramadi od kamen i rasfrle-
ni grubo obraboteni plo~i od srednovekovna nek-
ropola i sakralen objekt. (M.I.)
 33. [AINTA[
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na 1 km seve-
rozapadno od seloto se nao|aat amorfni plo~i od
nekropola. (M.I.)
34. [IPKOVICA
Grobi{ta, mogila od rimskoto vreme. Na 100 m se-
veroisto~no od seloto, kaj sega{nite selski gro-
bi{ta se nao|a tumul so pre~nik vo osnovata od 10 m
i viso~ina od okolu 4 m. (M.I.)
[ipkovica, srednovekovna naselba. Na 200 m seve-
roisto~no od seloto se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i kr{en kamen. (M.I.)
XXIV. RESEN
1. Asamati ................................................................... 332
2. Bolno ....................................................................... 333
3. Braj~ino .................................................................. 333
4. Volkoderi ............................................................... 333
5. Gorna Bela Crkva ................................................. 333
6. Gorno Kru{je ......................................................... 333
7. Grn~ari ................................................................... 334
8. Dolna Bela Crkva ................................................. 334
9. Dolno Dupeni ......................................................... 334
10. Evla .......................................................................... 335
11. Ezerani .................................................................... 335
12. Zlatari .................................................................... 335
13. Izbi{ta .................................................................. 335
14. Jankovec .................................................................. 335
15. Kozjak....................................................................... 335
16. Kowsko .................................................................... 336
17. Krani ....................................................................... 337
18. Kriveni ................................................................... 337
19. Kurbinovo............................................................... 338
20. Lavci........................................................................ 339
21. Leva Reka ................................................................ 339
22. Leskoec .................................................................... 339
23. Qubojno ................................................................... 339
24. Nakolec ................................................................... 339
25. Ote{evo .................................................................. 340
26. Petrino ................................................................... 340
27. Podmo~ani .............................................................. 340
28. Pokrvenik .............................................................. 340
29. Prequbje ................................................................. 341
30. Pretor ..................................................................... 341
31. Rajca ......................................................................... 342
32. Resen ........................................................................ 342
33. Slivnica ................................................................. 342
34. Sopotsko ................................................................. 342
35. Stewe ....................................................................... 343
[iroka Lazina, srednovekovna naselba. Na 200 m
severoisto~no od seloto se sre}avaat gramadi od
kr{en kamen. (M.I.)
35. [TUROVO
Kure{wak, srednovekovna naselba. Na 5 km severo-
zapadno od seloto, na zaramneto plato so povr{ina
od 100 x 50 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. (M.I.)
Mezarl’k, srednovekovna nekropola. Na 250 m za-
padno od seloto se nao|a nekropola so grobovi od
tipot cista i so orientacija istok-zapad. (M.I.)
Na Ridot, srednovekovna nekropola. Na ridot nad
seloto se nao|aat grobovi ‡ tip cista, so orienta-
cija istok-zapad. (M.I.)
36. [trbovo .................................................................. 343
37. [urlenci ................................................................ 343
1. ASAMATI
Asamati, osamen naod od rimskoto vreme. Pokraj
zapadniot yid na selskata crkva se nao|a postament
od nadgrobna plo~a so o{teten natpis, ne~itliv.
Plo~ata bila donesena mnogu odamna, taka {to
nao|ali{teto ne e poznato. Vo bav~ata na Fazlija
Ajrulovski, neposredno do seloto bile otkopani
pitosi.
Vuli¢ N. Sp. LXXI. (S.S., V.S.)
Misurica, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 1 km severno od seloto, vo ramninata kraj ezers-
kiot breg, na blaga viso~inka {to se izdiga nad
okolniot teren i zafa}a povr{ina od okolu 4 hek-
tara, pri obrabotuvaweto na zemjata me{tanite
naiduvale na temeli od objekti, a po povr{inata se
gledaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli i mno`estvo grade`en materijal. Vo nivata
na Jon~e Risteski od seloto Rajca vo 1935 godina
bil otkrien grob graden od tuli i pokrien so mo-
nolitna kamena plo~a. Vo grobot nemalo prilozi.
(S.S., V.S.)
Prekop, naselba od helenisti~koto vreme. Na 2 km
severno od seloto i vo pravecot na seloto Ezerani,
na samoto ezersko krajbre`je, na prostor od 100 x
100 m po povr{inata se gledaat ostatoci od gradbi
koi so edniot del navleguvaat vo vodata na ezeroto.
Objektite se otkrieni slu~ajno, pri opa|aweto na
nivoto na ezeroto. Najverojatno se raboti za ri-
barski naselbi. Naodite se ~uvaat vo Muzejskata
zbirka vo Resen. (B.P.)
Ru`in Grob, tumul od `eleznoto vreme. Se nao|a
na 1,5 km severno od seloto, vo neposrednata blizi-
na na ezerskiot breg. Tumulot ima pre~nik vo osno-
332
XXIII. RADOVI[
vata od 15-20 m i za~uvana viso~ina od 1,5 m. Zapad-
nata polovina mu e o{tetena vo Vtorata svetska
vojna, so izgradbata na bunker. Vo 1976 godina Mu-
zejskata zbirka od Resen izvr{i probni sonda`ni
iskopuvawa, pri {to se otkrieni dva groba so
sekundarno pogrebuvawe. Grobovite bile gradeni
od kamen, a imale pod od teguli. Grobni prilozi ne
se najdeni. (S.S., V.S.)
Sv. Arhangel, osamen objekt od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 200 m ju`no od crkvata, na ezer-
skiot breg, po smaluvaweto na nivoto na vodata se
gledaat ostatoci ‡ temeli na tri yida, paralelno
postaveni, so 4 m rastojanie pome|u niv, vo pravec
istok-zapad, gradeni od re~en kamen. Na zapadnata
strana yidovite navleguvaat vo ezeroto, taka {to
formata i dimenziite na objektot ne mo`at da se
opredelat. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i pitosi. (S.S., V.S.)
Sv. Nedela, naselba od bronzenoto vreme. Na okolu
500 m severno od seloto i 100 m ju`no od raskrsni-
cata na patot Makazi-Pretor se nao|a blaga viso-
~inka ‡ tumba, koja e dosta razvle~ena od intenziv-
nite zemjodelski raboti. Vo nivite na Mefail
Taipi vo 1978-80 godina e izvr{eno za{titno ar-
heolo{ko iskopuvawe pri {to se otkrieni ostato-
ci od ku}a, gradena od drvena gra|a i kal, od krajot
na bronzenoto vreme. Podvi`niot arheolo{ki ma-
terijal go pretstavuvaat mno`estvo kerami~ki sa-
dovi za sekojdnevna upotreba, so razli~ni dimenzii
i formi, skromno ukraseni so vdlabnatini od prs-
ti. Najdeni se orudija od koska i kamen, kako i te-
govi i pre{leni od zemja. Nekolkute grupi od
fragmentirani kerami~ki sadovi asociraat na grn-
~arska rabotilnica. Sredniot del na ku}ata e uni{-
ten so vkopuvaweto na podocne`en objekt, so yido-
vi debeli 1 m suvoyidica, postaveni vo pravec is-
tok-zapad, organizirani vo oblik na bukvata P.
Funkcijata i vremenskata pripadnost na ovoj ob-
jekt ne mo`ele da se opredelat. Naodite se ~uvaat
vo Muzejskata zbirka vo Resen. (V.S.)
2. BOLNO
Glabok Dol, osamen naod od docnoanti~koto vreme.
Na 500 m severno od seloto, od desnata strana na
patot {to vodi kon lokalitetot Seli{te, vo 1975
godina N. Koteski otkopal dva pitosa. (S.S., V.S.)
Katuni{te, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km
zapadno od seloto, na mala viso~inka od levata
strana na patot Resen-Bolno, a neposredno do ras-
krsnicata na patot Evla-Petrino, na povr{ina od
2-3 hektara, pri obrabotuvaweto na zemjata me{ta-
nite otkrile temeli od objekti, a po povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si, teguli, imbreksi i drug grade`en materijal.
(S.S., V.S.)
333
XXIV. RESEN
Seli{te, srednovekovna naselba i topilnica. Na 2
km severno od seloto, na vrvot od edna mala viso-
~inka obrasnata so gusta {uma, vo neposrednata
blizina na sostavot na rekite Manastirska i
Ilinska se gledaat temeli od objekti, namesta dob-
ro za~uvani, yidani od kamen i kal. Po povr{inata
se sre}avaat i fragmenti od topena `elezna ruda ‡
zgura. (S.S., V.S.)
3. BRAJ^INO
Kula, srednovekovna tvrdina. Na 1 km isto~no od
seloto, na edna golema viso~inka so zaramneto pla-
to, po povr{inata se gledaat gramadi od grade`en
materijal i konturite od odbranbeniot bedem na
tvrdinata. (S.S., V.S.)
Sv. Atanas, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na crkvata Sv. Atanas, pri izgradbata
na patot kon relejnata stanica bile o{teteni ne-
kolku grobovi gradeni od kameni plo~i, so orien-
tacija istok-zapad. (S.S., V.S.)
4. VOLKODERI
Umi{ta, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km jugo-
zapadno od seloto, na blaga padina koja se spu{ta
kon poleto, vo nivata na Pande Kotevski, pri obra-
botuvaweto na zemjata se otkrieni temeli od objek-
ti, a po povr{inata na nivata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (S.S., V.S.)
5. GORNA BELA CRKVA
Gumni{te, srednovekovna crkva. Na jugoisto~niot
del na seloto, pokraj patot {to vodi za seloto
Dolna Bela Crkva, spored ka`uvaweto na me{ta-
nite, imalo mala crkva od koja se za~uvani samo
konturite na temelite, so pribli`ni dimenzii od
10 m dol`ina i 8 m {irina, so orientacija istok-
zapad. (S.S., V.S.)
6. GORNO KRU[JE
Gumewe, naselba od docnoanti~koto vreme. Sever-
no od seloto, vo neposrednata blizina na lokalite-
tot Sv. Spas ima izdol`eno plato {to se nadovrzu-
va na ridot Kru{i~ka Krasta. Spored ka`uvaweto
na me{tanite, pri obrabotuvaweto na zemjata nai-
duvale na yidovi od objekti. Po povr{inata ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Sv. Spas, starohristijanska crkva i nekropola. Na
okolu 300 m severno od seloto, od desnata strana na
patot Resen-Ohrid, na ju`niot kraj na platoto od
edna mala viso~inka, koja na severnata strana se
nadovrzuva na ridot Kru{i~ka Krasta, vo 1968 go-
dina se izgradeni nova crkva Sv. Spas, pomo{na
zgrada i ograden yid. Pri kopaweto na temelite za
crkvata, spored ka`uvaweto na me{tanite, bile
otkrieni temeli od objekt yidani od kamen i horo-
san malter, podni tuli i {iroki }eramidi. Isto
taka, otkrile i pove}e grobovi gradeni od kameni
plo~i. Vo Muzejskata zbirka vo Resen se ~uvaat
teguli na koi ima vre`ano pretstavi na ptici.
(S.S., V.S.)
Staro Selo ‡ Sv. Nikola, srednovekovna naselba,
crkva i nekropola. Okolu 500-600 m severozapadno
od seloto, na nekolku mali kaskadno rasporedeni
terasi, spored ka`uvaweto, me{tanite pri obrabo-
tuvaweto na zemjata naiduvale na temeli od
objekti gradeni od kamen i kal. Na jugoisto~niot
kraj se otkrieni ostatoci od mala crkva posvetena
na sv. Nikola. Nejzinite dimenzii iznesuvaat 5,90
x 4,30 m. Okolu crkvata se gledaat grobovi gradeni
od kameni plo~i. (S.S., V.S.)
7. GRN^ARI
Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme. Od
strana na Narodniot muzej od Ohrid od crkvata Sv.
Atanas e zemena mermerna plo~a so pretstava na
Trakiski kowanik.
Cermanovi} Kuzmanovi} A., 1963, 64; Proeva N., 1986a,
64. (B.P.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Na prostorot po-
me|u naselbata Sko~ivir i crkvata Sv. Ilija se
gledaat urnatini od mala ednokorabna crkva. (S.S.,
V.S.)
Sko~ino, srednovekovna naselba, crkva i nekropo-
la. Na okolu 2 km isto~no od seloto, na pogolem
prostor se gledaat gramadi od grade`en materijal,
a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od pitosi
i pokrivni }eramidi. Na najvisokiot del od loka-
litetot se za~uvani ostatoci od srednovekovna crkva
posvetena na sv. Nikola. Okolu crkvata se zabele-
`uvaat grobovi gradeni od kameni plo~i. Vo 1978
godina se izvedeni za{titni iskopuvawa. Naodite
se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Resen. (B.P.)
8. DOLNA BELA CRKVA
Kopa~nica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1.200 m severoisto~no od seloto, od levata strana
na patot Makazi-Asamati, vo nivite na P. Mioski
i A. Rahmanoski, po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo
grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Kremenica, naselba od neolitskoto vreme. Na oko-
lu 1 km severoisto~no od seloto, od levata strana
na patot Makazi-Asamati, neposredno do raskrsni-
cata kade {to se spojuva so patot za Dolna Bela
Crkva, vo nivata na M. Kru{arovski i vo sosed-
nite nivi, po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, kremeni orudija i kameni
sekiri. Nekolku fragmenti imaat ornamenti izve-
deni vo impreso-tehnika.
Pa{i} R., 1957, 115. (B.P.)
Sv. Elena i Konstantin, osamen naod od rimskoto
vreme. Vo oltarot na crkvata Sv. Elena i Konstan-
tin kako ~esna trpeza e postavena profilirana ara
so gr~ki natpis.
Proeva N., 1986, 53. (B.P.)
9. DOLNO DUPENI
Geramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m ju`no od seloto, od desnata strana na patot
{to vodi kon gr~kata granica, po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Grobi{ta ‡ Sv. Nikola, srednovekovna crkva so
nekropola. Na okolu 1.500 m isto~no od seloto, vo
podno`jeto na Baba, na izdol`en greben so zaram-
neto plato se otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i. Vo sredi{niot del na platoto se gledaat
ostatoci od crkva so mali dimenzii. (S.S., V.S.)
Dolno Dupeni, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo dvorot na Slave Kalajxieski i vo okolnite dvo-
ri{ta, na pogolema povr{ina pri kopaweto na te-
meli za novi ku}i bile otkrieni fragmenti od
kerami~ki sadovi i drug arheolo{ki materijal koj
ne e za~uvan. (S.S., V.S.)
Markova Noga, naselba od helenisti~koto i docno-
anti~koto vreme. Vo neposrednata blizina na gra-
ni~niot premin pokraj ezerskiot breg, so povleku-
vaweto na vodite na ezeroto se otkrieni objekti
gradeni od kameni blokovi, sli~ni na gradbite od
lokalitetot An~e kaj seloto Krani. Isto~no od
ovaa grupacija na objekti, na povisoka terasa se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, tuli,
pokrivni }eramidi. Naodite se ~uvaat vo Muzejska-
ta zbirka vo Resen.
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 132. (B.P.)
Rot, nekropola od docnoanti~koto vreme. Spored
ka`uvaweto na me{tanite, vo nivata na Krste Ka-
lajxieski bila otkriena grobnica yidana od kamen
i varov malter, vo koja bile najdeni zlatni belezi-
ci. Grobnicata e uni{tena, a naodite ne se za~uva-
ni. (S.S., V.S.)
10. EVLA
Istok, srednovekovna crkva. Na okolu 7-8 km od
seloto, vo podno`jeto na vrvot Istok, vo mesnosti-
te Dolni i Gorni Kolibi se gledaat ostatoci od
razurnati crkvi, raspostraneti od levata i desnata
334
XXIV. RESEN
strana na Isto~ka Reka. Crkvi~kata vo Gorni Ko-
libi bila posvetena na sv. Bogorodica, a vo Dolni
Kolibi na sv. Petka. (S.S., V.S.)
Kale, srednovekovna utvrdena naselba. Na 5 km se-
veroisto~no od seloto, na visok rid so zaramneto
plato {to se izdiga nad Ko{arska Reka i Isto~ka
Reka, na pogolem te{ko pristapen prostor se gle-
daat ostatoci od utvrdena naselba. Otkrieni se yi-
dovi na pove}e objekti yidani od kamen i varov
malter. Profesor T. Tomoski go identifikuval
lokalitetot Kale so naselbata Vasilica, poznata
vo zapisite od XI vek.
Tomoski T., 1971, 208. (S.S., V.S.)
Livadica, osamen naod od docnoanti~koto vreme.
Vo bav~ata na D. Petreski pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni nekolku pomali pitosi.
(S.S., V.S.)
Sv. Spas, srednovekovna crkva. Jugozapadno od se-
loto, na desniot breg na Ele~ka Reka, na malo za-
ramneto plato se nao|aat ostatoci od urnatini na
mala crkvi~ka, poznata kaj me{tanite pod imeto
Sv. Spas. (S.S., V.S.)
11. EZERANI
Grmada, naselba od helenisti~koto vreme i crkva
od sredniot vek. Na 2 km ju`no od seloto, pokraj
bregot na Prespansko Ezero, na prostor od 100 x
250 m po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi. Se gledaat ostatoci od objekti
gradeni od monolitni blokovi, suvoyidica, kako i
ostatoci od sakralen objekt ‡ crkva. Naodite se
~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Resen.
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 131. (B.P.)
12. ZLATARI
Dale~na Crkva, srednovekovna crkva i nekropola.
Na isto~nata periferija na seloto, kaj selskite
grobi{ta, spored ka`uvaweto na me{tanite, pos-
toele postari grobovi gradeni od kameni plo~i.
Isto taka, bile otkrieni i temeli od crkva so ma-
li dimenzii, yidana od kamen i kal. (S.S., V.S.)
Slatina, naselba od docnoanti~koto vreme. Na des-
nata strana od patot za Resen, na 2,5-3 km ju`no od
seloto, na blaga padina {to se spu{ta kon zapad,
pri obrabotuvaweto na nivite me{tanite otkrile
temeli od objekti yidani od kr{en kamen i kal. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i vodovodni cevki. N. Mitreski, pri
orawe na nivata, otkril pitos vo koj imalo zem-
jodelski alatki. Naodite se zagubeni. (S.S., V.S.)
13. IZBI[TA
Gimbabica, nekropola od helenisti~koto vreme.
Severno od seloto, pri rekonstrukcijata na patot
335
XXIV. RESEN
Resen-Ohrid, vo 1953 godina se otkrieni nekolku
grobovi. Vo grobovite bile najdeni dva celosno za-
~uvani kantarosa i edna ~inija. Kantarosite se so
crn firnajs, a ~inijata so oker boja. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Bitrakova Grozdanova V., 1987, 40. (B.P.)
Jami{te, pat od rimskoto vreme. Severozapadno od
seloto, vo nivata na Trajan Trajkoski se otkrieni
kameni plo~i redeni edna do druga. Najverojatno se
raboti za ostatoci od anti~kiot pat Via Egnatia.
(S.S., V.S.)
14. JANKOVEC
Sv. Atanasija, srednovekovna nekropola. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, na jugoisto~nata strana
se gledaat ostatoci od grobovi pokrieni so kameni
plo~i od koi nekoi se dolgi i do 3 m. (B.P.)
15. KOZJAK
Gorna Maala, naselba i nekropola od rimskoto
vreme i sredniot vek. Na okolu 1 km isto~no od se-
loto i 1 km ju`no od mesnosta Makazi, na golema
povr{ina, {to zafa}a prostor od 100 m vo dol`i-
na i okolu 300 m vo {irina, se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade-
`en materijal. Vo jugoisto~niot del, od levata
strana na patot Makazi-Asamati, vo 1956 godina
Nuri Redieri, obrabotuvaj}i go lozjeto, otkril i
uni{til pove}e grobovi. Otkrieni se i temeli od
pove}e objekti, a vo severozapadniot del ostatoci
od anti~kiot pat Via Egnatia. Se pretpostavuva deka
vo ovaa mesnost bila patnata stanica Skirtijana,
pome|u Herakleja i Lihnid. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Ohrid i vo Muzejskata zbirka vo
Resen.
Papazoglu F., 1957, 195; Vuli} N., 1938a, 9-15. (B.P.)
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Pokraj reka-
ta vo seloto se gledaat ostatoci od grobni kon-
strukcii gradeni od kameni plo~i, so orientacija
istok-zapad. (S.S., V.S.)
Kozjak, osamen naod od rimskoto vreme. Vo ku}ata
na Blagoja Kotlaroski od Resen se nao|a votivna
mermerna plo~a koja bila donesena od seloto Koz-
jak, od nepoznat lokalitet. Na plo~ata e pretsta-
ven Apolon koj vo desnata raka dr`i tirs, a vo
levata nadolu spru`ena raka dr`i nejasen predmet
‡ sad? Pod rakata mu sedi ~etirino`no `ivotno ‡
panter? Dimenziite na plo~ata iznesuvaat 36 x 31
x 5 cm. (B.P.)
16. KOWSKO
Bqudo, srednovekovna naselba, crkva i nekropola.
Severno od seloto, na mala viso~inka {to se izvi-
{uva nad ezeroto, pri obrabotuvaweto na zemjata
me{tanite naiduvale na temeli od objekti. Po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i gramadi od kr{en
kamen. Vidlivi se i temeli od pomala crkva vo ~ija
neposredna blizina se otkrieni kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (S.S., V.S.)
Golem Grad ‡ Ostrov, naselba od neolitskoto,
helenisti~koto i rimskoto vreme, nekropola od
rimskoto vreme i sredniot vek. Se nao|a vo jugoza-
padniot del na Prespansko Ezero, na grani~nata
trome|a so Grcija i Albanija. Ima povr{ina od 18
hektara i pretstavuva prirodna tvrdina so visina
od 30 m nad nivoto na ezerskata voda. U{te vo 1898
godina P. N. Miqukov go posetil ostrovot i gi
registriral freskite vo crkvite Sv. Petar i Sv.
Dimitrija, denes urnata. Iskopuvawa se izvedeni
vo 1967/68 godina, potoa od 1980 do 1990 godina, pri
{to se otkrieni neolitski artefakti, temeli od
stanbeni objekti od helenisti~koto i rimskoto
Golem Grad. ‡ Starohristijanska bazilika so detaq od mozaikot vo naosot
Golem Grad. ‡ Srebreni obetki od X-XI vek
Kowsko, depo na srednovekovni moneti. Vo 1953 go-
dina Narodniot muzej od Ohrid otkupil 660 bakar-
ni moneti.
Razmoska Ba~eva D., 1987, 221. (B.P.)
vreme, osnovi od dve starohristijanski ednokorab-
ni crkvi, edna crkva od sredniot vek (Sv. Dimitri-
ja), edna cisterna od rimskoto vreme i 102 groba od
rimskiot i srednovekovniot period (II do XIV vek)
bez prekin. Yidovite na crkvite bile prekrieni so
freski, a podovite sporadi~no so mozaici. Naki-
tot od grobovite e izrabotuvan od bronza, srebro,
jantar, staklena pasta i zlato. Naodite se ~uvaat
vo Muzejskata zbirka vo Resen.
MilÓkovÍ N. P., 1899, 36-73; Ivanov ’., 1910; Bitra-
kova Grozdanova V., 1986, 107-120; Bitrakova Grozda-
nova V., 1987, 51, 71, 90, 139; Bitrakova Grozdanova
V., 1988, 193-199; Bitrakova Grozdanova V., 1989, 29-
43; Zdravkovski D.,1989a, 89-91; Bitrakova Grozda-
nova V., 1989a, 101-133; Grozdanov C., 1990, 125-131;
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 72-72; Bitrakova Grozda-
nova V., 1994, 218-222. (V.B.G., B.P.)
Staro Selo, srednovekovna crkva i nekropola.
Ju`no od seloto, vo neposrednata blizina na ezer-
skiot breg se otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i. Spored ka`uvaweto na me{tanite, pri po-
nizok vodostoj se pojavuvale i temeli od objekt,
mo`ebi od crkva. (S.S., V.S.)
17. KRANI
An~e, ribarska naselba od helenisti~koto vreme.
Na okolu 500 m severno od avtokampot na letuva-
li{teto Krani, so opa|aweto na nivoto na Pres-
pansko Ezero, vo 1989 godina, na povr{ina od okolu
300 x 100 m se pojavile pove}e punktovi so ostato-
ci od objekti. Otkrieni se 25 prostorii gradeni od
kr{en kamen vo suvoyidica, so debelina od 70 cm i
za~uvan samo eden del od yidot. So za{titnite
arheolo{ki iskopuvawa se istra`eni dva horizon-
ta na `iveewe, od koi edniot e `olt pesok ‡ nanos,
a vtoriot sloj e pesok i glina, siva boja, vo koj ima
fragmenti od kerami~ki sadovi. Debelinata na
ovoj sloj iznesuva 10-20 cm. Poradi pojavata na voda
336
XXIV. RESEN
ne e mo`no ponatamu da se sledi. Drugata grupa
gradbi ja so~inuvaat 12 kru`ni jami izgradeni od
golemi kameni blokovi, suvoyidica. Pri iskopu-
vaweto na ovie jami ne se naide na kulturen sloj.
Naodite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Resen.
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 127. (B.P.)
Kobel, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 500 m
od seloto, od dvete strani na patot kon ezeroto, vo
nivite na Slave Dudumoski pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni temeli od objekti, a po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva i nekropola. Na
ju`nata strana od seloto se izdiga terasa koja bla-
go se spu{ta kon zapad i dominira nad okolniot te-
ren. Na zapadniot kraj na terasata se gledaat osta-
toci od nekropola i crkva {to bila posvetena na
sv. Ilija. Konstrukcijata na grobovite e od kameni
plo~i, a orientacijata im e istok-zapad. (S.S., V.S.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekropola. Na 1
km ju`no od seloto, okolu crkvata Sv. Nikola, koja
bila izgradena vrz temeli od postara crkva, se
nao|aat grobovi gradeni od kameni plo~i. (S.S.,
V.S.)
18. KRIVENI
Staro Kriveni, osamen naod od rimskoto vreme.
Spored ka`uvaweto na \or|i Iqoski od Staro
Kriveni, severno od seloto, pri obrabotuvaweto
na zemjata bile otkopani nekolku pitosi. (S.S.,
V.S.)

337
XXIV. RESEN
 An~e, s. Krani. ‡ Gradba od ribarska naselba od helenisti~koto vreme

^e{ino, naselba od docnoanti~koto vreme. Is-

to~no od seloto, vo podno`jeto na visokiot Gri~i
Rid, pri obrabotuvaweto na zemjata me{tanite na-
iduvale na temeli od objekti yidani od kr{en ka-
men i kal, kamewa za ra~no melewe, a po povr{ina-
ta na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (S.S., V.S.)

19. KURBINOVO

Ka{tino, naselba i topilnica od docnoanti~koto

vreme. Na 1,5 km isto~no od seloto, vo nivata na
Pande Savevski se za~uvani golem broj ostatoci od
topena `elezna ruda. Vo neposrednata blizina e
mesnosta Korija kade po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)

Kula, srednovekovna tvrdina. Na 2 km severoisto~-

no od seloto, na visok rid so zaramneto plato, poz-
nat u{te i pod imeto Kuli{ta, se gledaat gramadi
od kr{en kamen i pokrivni }eramidi. Vidlivi se i
konturite na odbranben bedem, a po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. (S.S.,
V.S.) Kurbinovo. ‡ Portret od I vek pred n.e.

Kuli, naselba od helenisti~koto vreme. Na okolu

600 m jugoisto~no od seloto, pokraj patot za crkva-
ta Sv. \or|i, po povr{inata se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, tegovi so razli~na forma
i drugo. Vo 1967 godina se izvr{eni za{titni ar-
heolo{ki iskopuvawa pri {to se otkrieni temeli
od objekti, slabo za~uvani, i toa kako eden red yi-
darija. Naodite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo
Resen.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 189. (B.P.)
Kurbinovo, naselba od rimskoto i docnoanti~koto
vreme. Vo seloto i vo neposrednata okolina se
otkrieni pove}e objekti gradeni od kamen i varov
malter, imbreksi, teguli. Pri izgradbata na plev-
na, Jon~e Spiroski na{ol mermerna glava koja sega
se ~uva vo Narodniot muzej vo Belgrad. Na pove}e
mesta se otkrieni pitosi, moneti i drug arheolo{-
ki materijal. Naodite se ~uvaat vo Muzejskata
zbirka vo Resen.
Grbi¢ M., 1958, 65; Sokolovska V., 1987. (S.S., V.S.)
Raj~inec, srednovekovna naselba. Na 1 km severo-
isto~no od seloto, na mala zaramneta povr{ina se
nao|aat gramadi od kr{en kamen, a namesta se sre-
}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Mikul~i} I., TIR, 76. (S.S., V.S.)
Rekiwe, topilnica od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 3 km isto~no od seloto, vo podno`jeto na
Pelister i vo neposrednata blizina na izvorot na
malata reka se gledaat gramadi zgura od topena
`elezna ruda.
Mikul~i} I., TIR, 76. (A.K.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva. Na 1 km isto~-
no od seloto, od desnata strana na patot ima osta-
toci od srednovekovna crkva so dimenzii od 7,60 x
5 m. Debelinata na yidovite, gradeni od kr{en ka-
men i varov malter, iznesuva 0,80 m. (S.S., V.S.)
Sv. \or|i, srednovekovna nekropola. Na 3 km is-
to~no od seloto se nao|a crkvata Sv. \or|i, izgra-
dena vo XII vek. Pri izveduvaweto na konzervator-
skite raboti na crkvata, vo 1953 i 1980 godina, se
izvr{eni i arheolo{ki istra`uvawa vo nea i oko-
lu nea. Otkrieni se grobovi vo koi kako prilozi
imalo srebreni obetki od tipot „Kurbinovo“, prs-
teni, a vo eden detski grob kerami~ka ~a{ka. Nao-
dite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka vo Resen.
Lahtov V., 1957, 83; Aleksova B., 1961, 91. (B.P.)
Sv. Krstovden, bazilika od starohristijanskoto
vreme. Vo selskata crkva Sv. Krstovden se vgrade-
ni pove}e spolii (impost-kapiteli so pretstava na
dva gulaba i krst). Arhitektonska plastika se sre-
}ava i na pove}e mesta vo seloto i okolu seloto.

338
XXIV. RESEN
Osven toa, na ovoj prostor se otkrieni i ostatoci
od mozai~ni podovi koi uka`uvaat na postoewe na
ostatoci od bazilika. Sonda`ni arheolo{ki is-
tra`uvawa se izvr{eni vo tekot na 1970-72 godina
od strana na Arheolo{kiot muzej na Makedonija.
Aleksova B., 1976, 26; Aleksova B., 1983v, 63. (B.P.)
20. LAVCI
Andonovi Gradini, naselba od rimskoto vreme. Na
severoisto~niot kraj na seloto, na blaga padina
{to se spu{ta kon reki~kata Plai~a, pri obrabo-
tuvaweto na zemjata me{tanite naiduvale na yido-
vi od objekti. Na dolniot kraj, vo neposrednata
blizina na selskiot pat, V. Angelovski vo 1965
godina slu~ajno otkril kerami~ki sad so 100 bron-
zeni moneti od koi za~uval samo 25. (S.S., V.S.)
Stara Crkva ‡ Sv. Duh, srednovekovna crkva i nek-
ropola. Na zapadniot rab na seloto se izdiga visok
rid so zaramneto plato na koe se zabele`uvaat os-
tatoci od yidovi od objekt so mali dimenzii. Oko-
lu nego se gledaat grobovi gradeni od kameni plo-
~i. Lokalitetot e obrasnat so dabova {uma. (S.S.,
V.S.)
Transformator, srednovekovna naselba. Vo 1973
godina, pri izgradbata na transformatorot {to se
nao|a na zapadniot kraj na seloto bile otkrieni yi-
dovi od objekti gradeni od kamen i kal. (S.S., V.S.)
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na tro-
me|ata na selata Lavci, Prequbje i Drmeni, na ma-
la viso~inka so zaramneto plato, vo nivata na
Sandre Z., pri obrabotuvaweto na zemjata bile ot-
krieni temeli od objekti. Po povr{inata se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
drugo. (S.S., V.S.)
21. LEVA REKA
Gorna Crkva, osameni naodi od docnoanti~koto
vreme. Severno od seloto, na desniot breg na mala-
ta selska reka i vo neposrednata blizina na crkva-
ta Sv. Nikola, vo 1960 godina, pri kopawe na zemja
za pravewe tuli bile otkrieni dva pitosa koi ne se
za~uvani. (S.S., V.S.)
Staro Selo, srednovekovna naselba, crkva i nek-
ropola. Na 3,5-4 km severoisto~no od seloto, na
edno zaramneto plato se zabele`uvaat temeli od
objekti, urnatini od crkvi~ka so mali dimenzii i
okolu nea grobovi gradeni od kameni plo~i, so
orientacija zapad-istok. (S.S., V.S.)
339
XXIV. RESEN
22. LESKOEC
Niva na Cvetko Stojanovski, osamen naod od doc-
noanti~koto vreme. Vo nivata {to se nao|a na 1 km
od seloto, na patot za seloto Stewe, bil otkopan
pitos. (S.S., V.S.)
23. QUBOJNO
Grai{ta, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km od
seloto, pokraj patot za seloto Braj~ino, pri obra-
botuvaweto na zemjata me{tanite raskopale pove-
}e grobovi vo koi bile najdeni kerami~ki sadovi.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Kula, utvrdena naselba so nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 1 km severno od seloto se
izdiga visok rid koj dominira nad okolniot teren.
Na zaramnetoto plato jasno se raspoznavaat temeli
od odbranben bedem, a na povr{inata ima gramadi
od grade`en kamen, tuli i varov malter. Osta-
tocite od yidovite na tvrdinata bile o{teteni vo
periodot 1936-1940 godina koga selanite masovno
vadele kamen za izgradba na svoite ku}i. Vo nivata
na P. Pa{alikovski bile otkopani grobovi so kon-
strukcii od kameni plo~i vo koi imalo kerami~ki
sadovi. (S.S., V.S.)
Ku}i{ta, srednovekovna naselba. Zapadno od selo-
to, vo nivite na K. Kolev i P. Pa{alikovski, so
oraweto bile otkrivani ostatoci od temeli yidani
so kr{en kamen i kal. (S.S., V.S.)
Prisoj, naselba od rimskoto vreme. Vo lozjeto na
K. Kalajxiski, {to se nao|a na 1 km severoisto~no
od seloto, se otkrieni temeli od objekti, suspen-
zuri od hipokaust, kako i pove}e pitosi od koi
eden se ~uva vo Zavodot i Muzej vo Ohrid.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Rudina, neselba od rimskoto vreme. Na 1, 5 km za-
padno od seloto, na desnata strana od patot Maka-
zi-Markova Noga, vo nivata na S. Jan~evski bile
otkrieni temeli od objekti. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, suspenzuri
od hipokaust i mno`estvo grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 80. (S.S., V.S.)
Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 150 m zapadno od seloto, od levata strana
na patot {to vodi kon selskata utrina se gledaat
ostatoci od mala crkvi~ka okolu koja ima grobovi
so konstrukcii od kameni plo~i. (S.S., V.S.)
24. NAKOLEC
Leska, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km isto~no
od seloto, pokraj patot za Qubojno, vo bav~ata na
Goce Kalajxievski, so obrabotuvaweto na zemjata
bile otkrieni ostatoci od temeli na objekti so
podovi od kameni plo~i i fragment od steblo na
stolb. Del od grade`niot materijal e odnesen i
upotreben vo gradbata na selskite ku}i. Edna mer-
merna plo~a so natpis e vgradena vo skalite od
ku}ata na sopstvenikot na bav~ata. Denes po povr-
{inata na lokalitetot se zabele`uvaat fragmenti
od kerami~ki sadovi.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Metilec, naselba od docnohelenisti~koto vreme.
Pokraj ezerskiot breg pome|u selata Nakolec i
[trbovo, na prostor od okolu 33 x 100 m se zabele-
`uvaat ostatoci od temeli na gradbi gradeni od
monolitni kamewa i fragmenti od kerami~ki sado-
vi. Naodite se sli~ni na ostatocite od objektite
otkrieni vo 1989 godina so povlekuvaweto na ezer-
skata voda, i toa na pove}e mesta na prespanskoto
krajbre`je.
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 132. (B.P.)
25. OTE[EVO
Kamara, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na hotelot „Jugoslavija“, pri
izgradbata na sportskoto igrali{te bile otkrieni
i delumno uni{teni ostatoci od temeli na objekt,
gradeni od kamen i varov malter, i pove}e pitosi.
Denes na povr{inata se zabele`uvaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (S.S.,
V.S.)
Pirk, naselba od helenisti~koto vreme. Na 1 km
severno od turisti~kata naselba, nad mesnosta
Sirhan se izdiga greben so zaramneto plato na koe
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. Pla-
toto bilo prekopano so rovovi vo Prvata svetska
vojna.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Sv. Atanas, srednovekovna crkva so nekropola. Na
500 m ju`no od seloto se gledaat ostatoci od yidovi
na urnata crkva i okolu nea grobovi so konstruk-
cii od kameni plo~i.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Sirhan, osamen naod od rimskoto vreme. Pri iz-
gradbata na tunelot za letuvali{teto, vo 1948 go-
dina e najdena nadgrobna stela so semejna pretstava
(figuri na ma`, `ena i dete), koja se ~uva vo Muzej-
skata zbirka vo Resen.
Proeva N., 1986a, 67. (B.P.)
26. PETRINO
Kale, utvrdena naselba od rimskoto vreme i sred-
niot vek. Na okolu 8-9 km zapadno od seloto, visoko
vo Petrinska Planina ima viso~inka so zaramneto
plato, so povr{ina od 150 x 40 m, na koja se gledaat
ostatoci od odbranben yid, {irok 1 m, yidan od
kr{en kamen i varov malter. Na povr{inata, osven
grade`en materijal, ima i fragmenti od kerami~ki
sadovi. So ogled na blizinata na patot Via Egnatia,
T. Tomoski pretpostavuva deka Kale bi mo`ela da
bide patnata stanica Brikida.
Tomoski T., 1979, 49-79. (S.S., V.S.)
Staro Selo, srednovekovna crkva so nekropola. Na
2 km severozapadno od seloto, od desnata strana na
patot Resen-Ohrid ima malo rit~e so zaramneto
plato na koe se gledaat ostatoci od mala crkvi~ka
i grobovi gradeni od kameni plo~i. (S.S., V.S.)
27. PODMO^ANI
Arapski Grobi{ta, naselba so topilnica od docno-
anti~koto vreme. Vo podno`jeto na Pelister, na 2
km severoisto~no od seloto, na prostor od nekolku
dekari se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, grade`en materijal i zgura od topena
`elezna ruda. (S.S., V.S.)
Gorici, naselba od rimskoto vreme. Severno od se-
loto, na dve viso~inki {to dominiraat nad okol-
niot teren se sre}avaat ostatoci od naselba, po-
to~no, fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i
gramadi od grade`en materijal. Lokalitetot e poz-
nat u{te pod toponimite Korija i Sto Ku}i.
Tomoski T., 1979, 56. (B.P.)
Gorno Drm~e, osamen naod od docnoanti~koto vre-
me. Vo nivata na \or|i Kromit~ieski bile otkrie-
ni pove}e pitosi. (S.S., V.S.)
Grn~arsko Seli{te, srednovekovna crkva. Na 2 km
zapadno od seloto, a isto tolku i od seloto Grn~a-
ri, spored ka`uvaweto na me{tanite, na edniot
kraj od livadite, obrasnat so kapini, imalo ostato-
ci od temeli na mala crkvi~ka. (S.S., V.S.)
Kirejca, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
od seloto, vo pravecot na seloto Rajca, po povr{i-
nata na nivite se zabele`uvaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 187. (S.S., V.S.)
Sv. \or|i, nekropola od rimskoto vreme. Na 500 m
jugozapadno od seloto, vo pravecot na ezerskiot breg,
spored ka`uvawata na me{tanite, pri izgradbata
na crkvata Sv. \or|i bile otkopani i uni{teni
pove}e grobovi so konstrukcii od kameni plo~i.
Za~uvana e nadgrobna stela so reljefno pretstave-
ni bisti na ma` i `ena i kowanik, kako i eden mal
impost-kapitel. (S.S., V.S.)
28. POKRVENIK
Arapski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo
neposrednata blizina na u~ili{teto i na prosto-
340
XXIV. RESEN
rot pome|u novata i starata selska naselba se zabe-
le`uvaat konturi od kameni konstrukcii na gro-
bovi. (S.S., V.S.)
Visoi, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska bazilika so nekropola. Na pove}e mesta
vo atarot na seloto se otkrieni ostatoci od nasel-
ba. Pokraj samiot pat {to vodi za Staro Selo, vo
lozjata i ovo{tarnicite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal rasfrlen po povr{inata. (B.P.)
Sv. Atanas, starohristijanska bazilika. Vo pros-
torot me|u starata i novata naselba se nao|a mala-
ta crkvi~ka Sv. Atanas. Pri kopaweto na temeli
za nova crkva me{tanite otkrile ostatoci od po-
star objekt. So arheolo{kite iskopuvawa izvr{e-
ni od Muzejskata zbirka vo Resen e konstatirano
deka se raboti za trikorabna bazilika so narteks,
aneks-prostorija na severnata strana na narteksot
i tri prostorii na ju`nata strana, od koi ednata e
krstilnica so kru`na piscina. Podot vo oltarniot
prostor e od malter, a vo naosot od plo~i i pe~ena
zemja. Pokraj temelite od yidovite se najdeni
fragmenti od stebla na stolbovi, menoa, bazi i dva
kapitela.
Bitrakova Grozdanova V., 1986, 107-120; Bitrakova
Grozdanova V., Pupaleski B., 1989, 29. (B.P.)
29. PREQUBJE
Prequpski Rid, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km jugoisto~no od seloto, vo lozjeto na Mite
Pe~anoski od seloto Dolno Petrovo bil otkrien
pitos. Vo okolnite nivi se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en mate-
rijal. (S.S., V.S.)
30. PRETOR
Kopa~kite, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Vo nivata na Kire Ilieski, so arheolo{koto son-
da`no istra`uvawe vo 1965 godina bile otkrieni
dva groba, edniot od tipot „na dve vodi“ graden od
teguli, a drugiot yidan od kamen i varov malter,
postaveni vo pravec jugoistok-severozapad. Vo gro-
bot so kamena konstrukcija se najdeni kerami~ki
sad, ~a{ka i edna belezica.
Bitrakova V., 1967, 118; Bitrakova Grozdanova V.,
1988, 188. (B.P.)
Kuline, naselba od bronzenoto, helenisti~koto i
rimskoto vreme i srednot vek. Na 1 km isto~no od
seloto ima rid so zaramneto plato na koe se nao|a-
at fragmenti od kerami~ki sadovi i drug arheo-
lo{ki materijal od naselbi so razli~na vremenska
i kulturna pripadnost. (B.P.)
Letuvali{te, naselba od docnoanti~koto vreme.
So izgradbata na turisti~ki objekti, kako i so in-
341
XXIV. RESEN
tenzivnoto sadewe na ovo{tarnici vo okolinata
na seloto, osobeno vo nivite na Eftim Mitreski,
V. Koteski, B. Totevski i sosednite, bile otkri-
vani temeli od objekti, gradeni od kamen i varov
malter, a vo nekoi od niv mozai~ni podovi. Denes
na povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 189. (B.P.)
Liva|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, od ju`nata strana, so
sonda`noto arheolo{ko istra`uvawe izvr{eno vo
1973 godina e otkrien golem broj arheolo{ki pred-
meti, i toa fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si, tegovi i grade`en materijal. Naodite se ~uvaat
vo Muzejskata zbirka vo Resen. (B.P.)
Livat~iwa, vila rustika od rimskoto vreme. Na
imotot na Eftim Mitreski, {to se nao|a na isto~-
nata strana na seloto, so sonda`noto arheolo{ko
istra`uvawe izvr{eno vo 1972 godina se otkrieni
ostatoci od objekt so hipokaust, kako i arheolo{-
ki materijali: fragmenti od kerami~ki sadovi, te-
govi, suspenzuri, tubuli i drugo. Naodite se ~uvaat
vo Muzejskata zbirka vo Resen.
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 189. (B.P.)
Petrino, naselba od docnoanti~koto vreme. Jugoza-
padno od u~ili{teto „Mite Bogoevski“, pri kopa-
weto na septi~ka jama e konstatiran kulturen sloj
vo koj se najdeni fragmenti od kerami~ki sadovi i
drug arheolo{ki materijal. (B.P.)
Pretor, naselba od docnoanti~koto vreme. Isto~-
no od seloto, na prostorot {to se nao|a do atarot
na seloto Kurbinovo, osobeno vo imotite na Alek-
sa Bosilkov i Stojan Kostovski, so iskopuvawata
vo 1967, 1972 i 1974 godina se otkrieni temeli od
objekti yidani od kamen i varov malter, namesta
za~uvani vo viso~ina i do 0,50 m. So obrabotuvawe-
to na zemjata temelite se vo golema mera o{teteni
taka {to na objektite ne mo`e da im se odredat
planovite na osnovite. Vo dva objekta ima ostato-
ci od sistemi za zatopluvawe ‡ hipokausti izvede-
ni od kru`ni kerami~ki plo~ki. Otkrien e i pod
so mozaik. Od ovoj lokalitet poteknuvaat pove}e
slu~ajni naodi od koi posebno se izdvojuvaat edna
bronzena plo~ka so pretstava na orientalno bo-
`estvo i edna aplikacija od dr`alka na sad so
pretstava na ~ove~ka maska. Naodite se ~uvaat vo
Muzejskata zbirka vo Resen i vo Zavodot i muzej vo
Ohrid. Imeto na seloto e vo tesna etimolo{ka
vrska so latinskite imiwa Pretorii i Pretorij.
Bitrakova V., 1967, 118; Antoqak S., 1985, 522-523;
Bitrakova Grozdanova V., 1988, 191. (B.P.)
Sv. Arangel, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
crkvata se nao|aat dve mermerni ari bez pretstavi
i natpisi. Sli~na ara ima i vo crkvata Sv. Kalu-
|eri ‡ Metoh, koja se nao|a ju`no od seloto. (B.P.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva. So sonda`-
noto arheolo{ko istra`uvawe vo 1972 godina se
otkrieni temeli od ednokorabna crkva so polu-
kru`na apsida, yidana od kamen i varov malter.
(S.S., V.S.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva so nekropola.
Vo 1960 godina, pri izgradbata na odmorali{teto
na Tutunskiot kombinat od Prilep bile otkrieni
temeli od crkva i okolu nea grobovi od kameni
plo~i. (S.S., V.S.)
Sv. Nedela, srednovekovna crkva. So sonda`noto
arheolo{ko iskopuvawe izvr{eno vo 1972 godina
se otkrieni ostatoci od ednokorabna crkva so po-
lukru`na osnova, gradena od kr{en kamen i kal. Vo
temelite bile najdeni vizantiski moneti od XI-XII
vek. (S.S., V.S.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva so nekropola. Vo
1959 godina, pri izgradbata na zgradata na Stopan-
skata banka bile otkrieni temeli od crkva i okolu
nea pove}e grobovi. (S.S., V.S.)
31. RAJCA
Ali Ko~ ‡ Sko~ino, naselba i nekropola od rim-
skoto vreme. Na okolu 500 m zapadno od seloto vo
pravecot na ezeroto, vo nivite na Pande Bo`i-
noski i Jon~e Kambev, kako i vo sosednite nivi, so
zemjodelskite raboti bile otkrivani ostatoci od
temeli na objekti i grobovi so konstrukcii od
teguli i imbreksi ‡ tip „na dve vodi“. Denes na
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Seli{te, srednovekovna crkva so nekropola. Na
okolu 1 km isto~no od seloto se nao|aat urnatini
od srednovekovna crkva i okolu nea grobovi od ka-
meni plo~i. (S.S., V.S.)
32. RESEN
Sv. \or|i, osamen naod od rimskoto vreme. Vo crk-
vata Sv. \or|i se nao|aat dve nadgrobni plo~i od
mermer. Ednata e vgradena vo podot so natpisot
svrtena nagore, a drugata vo zapadniot yid od nad-
vore{nata strana. Ovaa stela e so dve poliwa vo
koi reljefno se pretstaveni bisti na ma` i `ena.
Naodite bile doneseni od atarot na seloto Kozjak.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 524; Proeva N., 1986, 53. (B.P.)
33. SLIVNICA
Kr{ Polena, vila rustika od rimskoto vreme. Na
1,5 km zapadno od seloto i na 500 m od ezerskiot
breg, vo bav~ata na Nikola Ne~ovski bile otkri-
eni temeli od objekt so pove}e prostorii i hipo-
kaust. (S.S., V.S.)
Kula, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 500 m severno od seloto ima visok rid so
dominantna polo`ba na ~ie zaramneto plato se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mno`estvo grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Slivnica, naselba od rimskoto vreme. Vo tekot na
izgradbata na selskite ku}i (na Cvetko Naumovski,
Jovan Bo{kovski i drugi) bile otkrivani ostatoci
od temeli na pove}e objekti. Denes na povr{inata
mo`e da se vidat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. (S.S., V.S.)
[uica, srednovekovna crkva i nekropola. Na ras-
tojanie od okolu 3 km jugoisto~no od seloto se
nao|aat urnatini od mala crkvi~ka i okolu nea
grobovi so konstrukcii od kameni plo~i. Spored
temelot na severniot yid, koj jasno se ocrtuva, dol-
`inata na crkvi~kata iznesuvala 7 m. (S.S., V.S.)
34. SOPOTSKO
Bela Crkva, depo na srednovekovni moneti. Vo
nivata na S. Stoj~eski, koja e oddale~ena 2 km
severno od seloto, so zemjodelskite raboti vo 1961
godina bile otkrieni 427 bakarni skifati od XII-
XIII vek. Vo ovaa niva vo 1955 godina bilo najdeno
u{te pogolemo depo od 2.400 moneti. Monetite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje i vo
Zavodot i muzej vo Ohrid.
Keramid~iev A., 1978a, 158. (S.S., V.S.)
Jane Dol, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Tase Krstevski, {to se nao|a vo nepos-
rednata blizina na Jane Dol, bile otkopani tri
pitosa. (S.S., V.S.)
Sv. Nikola, osamen naod od rimskoto vreme, sred-
novekovna crkva so nekropola. Pri izgradbata na
novata crkva Sv. Nikola, koja se nao|a 1 km ju`no
od seloto, bile otkrieni temeli od postara crkva.
Vo oltarniot del na crkvata e najdena mermerna
plo~a so gr~ki natpis vo 36 reda, od koi podobro se
za~uvani poslednite nekolku reda. Osven nea, se
najdeni u{te 3 pogolemi plo~i, a po dol`inata na
temelite bronzeni moneti ‡ skifati. Zapadno i
ju`no od novata crkva se gledaat monolitni kameni
plo~i od grobni konstrukcii. Plo~ata so natpis se
~uva vo Muzejskata zbirka vo Resen, a ostanatite
tri se pred vlezot na crkvata.
Proeva N., 1986, 59. (B.P.)
Trno Niva, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km
jugoisto~no od seloto, levo od patot za seloto Koz-
jak se nao|aat nivite na Jordan Vencov i Krste Ta-
sevski so povr{ina od nekolku hektari, vo koi se
nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade-
`en materijal. (S.S., V.S.)
342
XXIV. RESEN
 35. STEWE
Kula, srednovekovna tvrdina. Na 1 km jugozapadno
od letuvali{teto Carina ima visok rid so zaram-
neto plato na koe se zabele`uvaat ostatoci od
srednovekovna tvrdina. (B.P.)
Lozjata, naselba od neolitskoto vreme. Po povr-
{inite na selskite lozja, koi le`at 2 km zapadno
od seloto, se zabele`uvaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i golem broj orudija od kamen i kremen.
(B.P.)
Pev~iwa (Gradi{te ‡ Varnici), naselba i nekro-
pola od rimskoto vreme. Na bregot na ezeroto, na
okolu 500 m jugoisto~no od seloto, so eksploataci-
jata na pesok od strana na grade`nite pretprijati-
ja bile otkrivani temeli od objekti i grobovi od
golemi kameni plo~i. Isti objekti se pojavuvaat i
povnatre vo ezeroto pri opa|aweto na nivoto na
vodata.
Mikul~i} I., TIR, 119; Bitrakova Grozdanova V., 1988,
192. (S.S., V.S.)
Sv. Atanas, starohristijanska crkva. Na okolu 1 km
ju`no od seloto, kraj patot za seloto Kowsko se
nao|a crkvata Sv. Atanas, podignata vo XVIII vek.
Pri trasiraweto na patot {to pominuva kraj sama-
ta crkva bile otkrieni ostatoci od postar objekt ‡
crkva gradena so kamen i varov malter, kako i edno
stolp~e od mermer so vre`an grb. Spored ovie
naodi, mo`e da se pretpostavi deka crkvata Sv.
Atanas bila podignata vrz temelite na postar sak-
ralen objekt. (B.P.)
^etkarica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km severozapadno od seloto po povr{inite na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli i drug grade`en materijal. (B.P.)
Trafostanica, srednovekovna nekropola. Na izle-
zot od letuvali{teto Carina kon seloto Stewe, vo
1950 godina, koga se gradela trafostanicata, bile
otkrieni nekolku grobovi so orientacija zapad-
istok i vo niv bile najdeni bronzen krst, prsten so
vre`ana ~ove~ka figura, bronzena belezica i
drugi grobni prilozi.
Aleksova B., 1966, 79-80. (B.P.)
XXV. SVETI NIKOLE
343
XXIV. RESEN
36. [TRBOVO
Gramada, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao-
|a na zapadniot rab na seloto, na edna blaga padina
{to se spu{ta kon bregot na ezeroto. So izgrad-
bata na asfaltniot pat lokalitetot e prese~en na
dva dela. Vo nivata na Jordan Vasilev so zemjodel-
skite raboti bile raskopani temeli od yidovi, a
bile najdeni i golemi pitosi. (S.S., V.S.)
Gura, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km is-
to~no od seloto po povr{inite na nivite se zabe-
le`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (S.S., V.S.)
Kres, srednovekovna crkva so nekropola. Crkvata
Sv. Dimitrija se nao|a na malo zaramneto plato,
visoko vo podno`jeto na Baba Planina, oddale~eno
okolu 1,5 km severoisto~no od seloto. Spored ka-
`uvaweto na me{tanite, okolu crkvata imalo
grobovi pokrieni so monolitni kameni plo~i, koi
denes sosema malku se zabele`uvaat. (S.S., V.S.)
Ku}i{ta, srednovekovna naselba. Vo podno`jeto na
Baba Planina, na okolu 2 km isto~no od seloto ima
zaramneta povr{ina na koja se prisutni gramadi od
kr{en kamen, pokrivni }eramidi i drug grade`en
materijal. Spored iskazite na me{tanite, pred
Vtorata svetska vojna bile vidlivi temeli od
nekolku objekti. (S.S., V.S.)
Nivje, srednovekovna crkva so nekropola. Vo ne-
posrednata blizina na love~kiot dom se gledaat os-
tatoci od srednovekovna crkva i okolu nea grobovi
so konstrukcii od kameni plo~i, so orientacija
zapad-istok. (B.P.)
37. [URLENCI
Kale, srednovekovna tvrdina. Jugozapadno od selo-
to se izdiga ridot Magarica, koj dominira nad
ezerskiot breg i nad patot {to vodi za Ote{evo i
Stewe. Na samiot vrv ima plato, izdol`eno vo pra-
vec istok-zapad i so povr{ina od 5-6 hektari, na
koe se nao|aat ostatoci od bedem yidan od kamen i
kal, {irok 1 m i so viso~ina namesta za~uvana do 2
m. Na ju`nata strana ima ostatoci od tri odbran-
beni pojasi od yidovi, naredeni eden pod drug. Vo
vnatre{niot prostor na tvrdinata se zabele`uva-
at temeli od pomali objekti i mno`estvo grade`en
materijal. Spored istra`uvawata na T. Tomoski
tvrdinata e identifikuvana kako Konstantion,
grad {to postoel vo XI vek.
Tomoski T., 1979, 49-79. (S.S., V.S.)
1. Alakince ................................................................. 345
2. Amzabegovo.............................................................. 345
3. Arbasanci................................................................ 346
4. Axibegovo................................................................ 347
5. Aximatovo ............................................................... 347
6. Bogoslovec .............................................................. 347
 7. Burilovci ................................................................ 347
8. Gorno \u|ance ......................................................... 347
9. Gorno Crnili{te .................................................. 347
10. Gorobinci ............................................................... 348
11. Dilisinci ............................................................... 349
12. Dolno \u|ance ........................................................ 349
13. Dolno Crnili{te ................................................. 350
14. Dorfulija ............................................................... 350
15. \uzemelci ............................................................... 351
16. Erxelija .................................................................. 351
17. Kadrifakovo .......................................................... 351
18. Karatmanovo .......................................................... 351
19. Ki{ino .................................................................... 352
20. Kne`je ..................................................................... 352
21. Kru{ica .................................................................. 353
22. Lozovo ...................................................................... 354
23. Makre{ ................................................................... 354
24. Malino .................................................................... 354
25. Me~kuevci .............................................................. 355
26. Milino .................................................................... 355
27. Mustafino .............................................................. 355
28. Nemawici ............................................................... 355
29. Nova Mezdra ........................................................... 356
30. Orel ......................................................................... 357
31. Patetino ................................................................. 357
32. Pe{irovo................................................................ 357
33. Preod ....................................................................... 357
34. Ran~inci ................................................................. 358
35. Saramzalino ........................................................... 358
36. Sveti Nikole ......................................................... 358
37. Sopot ....................................................................... 359
38. Stanulovci ............................................................. 360
39. Stawevci................................................................. 360
40. Stara Mezdra ......................................................... 360
41. Stroimanci ............................................................ 361
42. Trstenik .................................................................. 361
43. ]oseleri ................................................................. 361
1. ALAKINCE
Zeleno ^ukar~e, naselba od rimskoto vreme. Na
500 m zapadno od seloto, vo nivata na S. Kolev se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i pi-
tosi. (S.D., M.I.)
Preko Dol, naselba od rimskoto vreme. Na sever-
niot rab na seloto, pri oraweto na nivite bile ot-
krivani temeli od postari objekti. Na povr{inata
se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
delkani blokovi od kamen. (S.D., M.I.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva. Se nao|a na
okolu 700 m severno od seloto i ima mali dimen-
zii. (S.D., M.I.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Se nao|a na 300 m
severno od seloto. Pretstavuva visok rid na koj
ima vkopan krst od kamen. Mestoto se po~ituva ka-
ko sveto. (S.D., M.I.)
XXV. SVETI NIKOLE
2. AMZABEGOVO
Barutnica, naselba od neolitskoto vreme i vila
rustika od rimskoto vreme. Vo stru~nata literatu-
ra lokalitetot e poznat i pod imiwata Anzabegovo
ili Anza.
Se nao|a na okolu 2 km jugozapadno od seloto,
od levata strana na `elezni~kata pruga Veles-
Ko~ani, i toa pome|u 33,8 km i 34,5 km, odnosno, na
okolu 2 km jugozapadno od `elezni~kata stanica
Ov~e Pole i na okolu 700 m ju`no od asfaltniot
pat Veles-[tip. Terenot pretstavuva blaga tera-
sesta padina so povr{ina od 500 m vo pravecot is-
tok-zapad i 250-300 m vo pravecot sever-jug, koja e
kraen del na grebenot {to se spu{ta od masivot
\uri{te. Vo neposrednata blizina se nao|a kori-
toto na Svetinikolska Reka. Na isto~niot kraj te-
rasata e prese~ena so izgradbata na prugata u{te
vo dvaesettite godini. Mnogu podocna, vo 1958 i
1959 godina, so sadewe na za{titen pojas od bagre-
movi drvja se napraveni golemi o{tetuvawa pri
{to na povr{inata bil isfrlen mnogubroen neo-
litski kerami~ki materijal, a isto taka bile razo-
rani i temeli od objekt od rimskoto vreme so pove-
}e prostorii so podni mozaici. Ovie naodi vsu{-
nost bile povod Arheolo{kiot muzej na Makedo-
nija, zaedno so Filozofskiot fakultet od Qubqa-
na, vo 1960 godina da izvr{i sonda`no iskopuvawe.
Vtoro, mnogu poobemno i sistematsko iskopuvawe e
izvr{eno vo 1969/1970 godina od binacionalna ma-
kedonsko-amerikanska arheolo{ka ekipa, vo orga-
nizacija na Narodniot muzej od [tip i Univer-
zitetot „Kalifornija“ od Los Anxeles. So ovie
iskopuvawa, osobeno so vtoroto, e utvrdena stra-
tigrafskata polo`ba na naselbata, so site nejzini
naselbinski, hronolo{ki i kulturni karakteris-
tiki. Vsu{nost, otkrieni se ostatoci od naselba so
~etiri horizonta (fazi) na obnovuvawe, vo koi e
sodr`ana celokupnata neolitska evolucija, hrono-
lo{ka i kulturna. Poradi celosnosta na podatoci-
te za gradbite za `iveewe (tehnika, materijal, di-
menzii), stopanskite aktivnosti, domestikacijata,
pogrebuvaweto, religijata i materijalnoto proiz-
vodstvo, a posebno poradi karakterot na naodite i
nivnite pobliski ili podale~ni kulturni relacii,
neolitot vo isto~na Makedonija e voveden vo
praistoriskata nauka kako regionalna samostojna
kulturna grupa nare~ena Anzabegovo-Vr{nik.
Po~etocite na naselbata (Horizont I) mu
pripa|aat na postariot neolit, natamo{nata evo-
lucija se odvivala vo vremeto na sredniot neolit
(Horizont II-IV), a nejziniot kraj go ozna~uva ma-
liot i nedovolno za~uvan broj na ostatoci od vre-
meto na docniot neolit. Kaj keramikata od Hori-
zontot I se karakteristi~ni sadovite so monohrom-
na temna i crvena boja, vo pogolem del grubi i ne-
izedna~eno pe~eni, skromno ukrasuvani vo impreso
i barbotin-tehnikite. Finata keramika se odliku-
va po crveniot sjaen premaz, slikaweto so bela bo-
ja, primenetite geometriski i floralni ornamen-
345
talni motivi (to~ki, triagolnici, sistemi od cik-
cak lenti, kapki, cvetovi), kako i so kusite noze so
~epovi za pricvrstuvawe. Vo slednite tri sredno-
neolitski fazi (II-IV) keramikata poka`uva vpe-
~atlivi tehnolo{ki, koloritni, dekorativni, a de-
lumno i tipolo{ki promeni. Fakturata ñ e pokva-
litetna, povr{inata sjajna, prema~kana so premaz
so temnosiva, sivokafeava ili crvena boja, a kaj
sadovite repertoarot na oblicite e zna~itelno
pro{iren. Impreso i barbotin-tehnikite na ukra-
suvawe prodol`uvaat, so toa {to ornamentite se
organizirani vo motivi (arkada, klas od `ito,
do`d). Vo tehnikata na slikaweto belata boja po-
stepeno is~eznuva (faza II), a na nejzinoto mesto
doa|a temnokafeavata. So toa nastanale promeni i
vo ornamentikata. Kaj panicite, amforite i oso-
beno kaj peharite se prisutni izdol`eni linearni
ornamenti organizirani vo stati~ni geometriski
motivi (izdol`eni {trafirani triagolnici, li-
nii so razna debelina {to alterniraat), potoa krivo-
Barutnica, Amzabegovo. ‡ Amfora od raniot neolit
linearni motivi i spirali vo negativ (faza III-IV).
Sli~ni promeni se prisutni i kaj kultnata plasti-
ka, koja vo srednoneolitskite fazi e pooslobodena
od starite {abloni na pretstavuvawe. Antropo-
morfnite statuetki, iako i natamu stilizirani,
sodr`at ikonografija so detali koi na samata
pretstava ñ davaat pogolem naturalisti~ki izgled.
Stratigrafski, a i hronolo{ki, naselbata zavr{u-
va so posledniot sloj od vremeto na docniot neo-
lit; so materijalni ostatoci {to sodr`at elemen-
ti karakteristi~ni za edna od porazvienite fazi
na vin~anskata kultura (Vin~a-Tordo{ I).
Vo 1960 godina e izvr{eno i probno sondi-
rawe vo {umskiot pojas na mestoto na razoranite
arhitektonski ostatoci od objekt od rimskoto vre-
me. Konstatirani se delovi od temeli na objekt so
346
pove}e prostorii, verojatno vila rustika od III-IV
vek. Edna od prostoriite e golema sala, so pod od
polihromen mozaik organiziran vo poliwa so geo-
metriski motivi. Na sredinata na prostorijata, vo
podot ima ~etvrtest impluvium oblo`en so mer-
merni plo~ki, ~ij bazen e povrzan so odvoden kanal.
Gabaritot na objektot ne mu e odreden. Naodite od
iskopuvawata se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo [tip
(1969/70) i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje
(1960).
Sanev V., 1961, 71; Gara{anin M., Sanev V., Simo-
ska D., Kitanoski B., 1971, 37-41; Koro{ec P., Gara{a-
nin M., 1971, 131; Koro{ec P. i J., 1973; Gara{anin M.,
1974, 21-28; Gimbutas M., 1976; Gara{anin M., 1979, 84-
106; Sanev V., 1995, 29-32. (V.S.)
Seloto, srednovekovna naselba. Vo nivata na P.
Manev se sre}avaat golem broj kerami~ki predmeti
i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Suserka, neolitska naselba. Nisko pod padinite na
ridot Bogoslovec, poto~no na trome|ata me|u sela-
ta Delisinci, Bogoslovec i Amzabegovo, po povr-
{inite na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i orudija od kamen i kremen. (S.D.,
M.I.)
3. ARBASANCI
]eramidnica, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km zapadno od seloto, vo nivite na
zadrugata se nao|aat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal. Ottuka poteknuva i
eden fragment od mermeren stolb. (S.D., M.I.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Ne-
posredno do seloto, od severoisto~nata strana se
gledaat ostatoci od yidovi na ednokorabna crkva,
za~uvani vo viso~ina do 2 m, na koi se zabele`u-
vaat tragi od `ivopis. Okolu crkvata ima grobovi
so konstrukcii od kameni plo~i. (S.D., M.I.)
4. AXIBEGOVO
Mogila, mogila – nekropola od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na 150 m severno od seloto,
na leviot breg na Svetinikolska Reka se nao|a mo-
gila so pre~nik vo osnovata od okolu 15 m i viso-
~ina od 3 m. Mogilata e delumno uni{tena so vko-
puvaweto na srednovekovnite grobovi. (S.D., S.M.)
[arlandi, srednovekovna naselba i nekropola.
Blizu do utokata na Svetinikolska Reka vo Bre-
galnica, na okolu 3,5 km od seloto na povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. Ima i grobovi gradeni od kameni
plo~i, postaveni vo pravec zapad-istok. Vo {eeset-
tite godini bile najdeni belezici od staklena
pasta i drug srednovekoven nakit.
Aleksova B., 1964, 100-102. (S.D., M.I.)
XXV. SVETI NIKOLE
 5. AXIMATOVO
Arsov Kladenec, vila rustika od docnoanti~koto
vreme. Vo selskata utrina, {to se nao|a 1 km jugo-
zapadno od seloto, se zabele`uvaat ostatoci od te-
meli od objekt i fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi koi mo`ebi ñ pripa|aat na nekakva docno-
anti~ka vila. (S.D., M.I.)
Koliba Bair, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 2 km severozapadno od seloto, na ed-
na viso~inka se nao|aat ostatoci od temeli na po-
ve}e objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi, te-
guli i drug grade`en materijal. Od me|ata na ni-
vata na S. Ivanov bile izvadeni kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Kuri~air – Suvi Livadi, vodovod od rimskoto vre-
me. Pri oraweto bile otkrivani kerami~ki cevki
– tubuli od vodovod. (S.D., M.I.)
6. BOGOSLOVEC
Grade{ka ^e{ma, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na 3 km jugoisto~no od seloto, na padinite
od ridot Bogoslovec, od levata i desnata strana na
patot za seloto Dobro{ane se zabele`uvaat temeli
od objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli,
imbreksi i drug grade`en materijal. Najdeni bile
i pove}e moneti. Vo neposrednata blizina na
~e{mata, vo nivite se zabele`uvaat grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i. (S.D., M.I.)
Xivanka, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severozapadno od seloto, na isto~nata padina od
ridot Crvena Ri~ka, pri zemjodelskite raboti
me{tanite naiduvale na grobovi so konstrukcii od
kameni plo~i. (S.D., M.I.)
7. BURILOVCI
Pingovski Grobi{ta, srednovekovna nekropola.
Na jugoisto~niot rab od seloto, pokraj crkvata Sv.
Nikola se gledaat kameni konstrukcii od postari
grobovi. (S.D., M.I.)
Sudi~ki Pat, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
isto~niot rab od seloto, zad ku}ata na S. Mili},
pri oraweto na nivata bil otkrien ~etvrtest
postament, so dimenzii od 37 x 47 x 22 cm, izgraden
od teguli i hidrauli~en malter. Na povr{inata
ima izobilstvo od grade`en materijal, kako i frag-
mentirana keramika. (S.D., M.I.)
8. GORNO \U\ANCE
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km zapadno od seloto ima visok rid so zaramneto
plato na koe se gledaat temeli od odbranben yid yi-
dan od kr{en kamen i varov malter, kako i frag-
XXV. SVETI NIKOLE
menti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i
drug grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Ku{evski Trla, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 1 km isto~no od seloto, na gra-
nicata so seloto Stroimanci, vo nivata na \. Ga-
vrilov se konstatirani temeli od objekt so pravoa-
golna osnova, fragmenti od kerami~ki sadovi i
grade`en materijal. Zapadno od nego, na 50 m, so
oraweto bile otkrieni pove}e grobovi. (S.D., M.I.)
Pusta Crkva, srednovekovna crkva. Na 2 km seve-
rozapadno od seloto, na edna viso~inka se nao|aat
urnatini od crkva so apsida, yidana od delkan ka-
men i varov malter. Ju`niot yid e za~uvan vo viso-
~ina do 2,5 m. (S.D., M.I.)
9. GORNO CRNILI[TE
Vo seloto, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
dvorovite na L. i I. Anevi i T. Efremov, pri kopa-
weto na bunari bile otkrieni grobovi od kameni
plo~i – tip cista, vo koi nemalo grobni prilozi.
(S.D., M.I.)
Domus Bunar, vila rustika od rimskoto vreme. Na 2
km severozapadno od seloto, vo nivata na T. Efre-
mov se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
teguli. (S.D., M.I.)
Jaka Trla, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5 km za-
padno od seloto, vo nivata na I. Petru{evski se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Karageren, srednovekovna nekropola. Na 600 m ju`-
no od seloto, levo od patot za seloto Dolno Crni-
li{te se sre}avaat kameni plo~i od grobni kon-
strukcii, so orientacija istok-zapad. (S.D., M.I.)
10. GOROBINCI
Bani~in Dol – Dej~ina Kru{a, srednovekovna crk-
va i nekropola. Na 500 m severoisto~no od seloto,
pri izgradbata na {tala bile otkrieni temeli od
crkva, a vo neposrednata blizina so oraweto bile
vadeni golemi plo~i od grobni konstrukcii. (S.D.,
M.I.)
Gradi{te, srednovekovno gradi{te. Vo pravecot na
seloto Trstenik, vo mesnosta Golem Rid ima gole-
ma viso~inka so zaramneto plato na koe se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. (S.D., M.I.)
Karaul, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 3
km ju`no od seloto ima mala viso~inka obrasnata
so {uma na koja se gledaat tragi od yidovi gradeni
od kr{en kamen i varov malter. (S.D., M.I.)
347
Koxakara~, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na 500 m severno od lokalitetot Karaul, a na oko-
lu 2,5 km ju`no od seloto se konstatirani grobovi
so konstrukcii od kameni plo~i. Vo eden grob bila
otkriena belezica koja se ~uva kaj A. Bo{kov od se-
loto. (S.D., M.I.)
grupa. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
[tip, a sosema mal del vo Muzejot na Makedonija
vo Skopje.
Sanev V., 1961, 72; Sar`oski S., 1961, 16; Sanev V.,
1975, 203. (V.S.)

Mamutnica, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na

5 km jugozapadno od seloto, na granicata na atarite
na selata Trstenik, Ivankovci i Xidimirci se
zabele`uvaat ostatoci od bedem. Mestoto le`i na
stariot pat za Skopje. (S.D., M.I.)

Osoe, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 4 km

zapadno od seloto, pri po{umuvaweto bile otkrie-
ni ostatoci od yidovi. Na povr{inata ima frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli i imbreksi.
(S.D., M.I.)

Rug Bair, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a

na okolu 2 km ju`no od seloto, me|u polskite pat-
~iwa od Gorobinci kon selata Ivankovci i \uze-
melci, na eden od grebenite na |uri{kiot masiv
{to se spu{ta vo blag pad kon poleto, dostignuvaj-
}i na istok do seloto Amzabegovo. Lokacijata na
koja le`i e pogolema, prirodno zaramneta terasa,
na sredinata malku sedlesto vdlabena, izdol`ena Rug Bair, s. Gorobinci. ‡ Pehar od sredniot neolit
vo pravec zapad-istok i so dimenzii od 220 x 80 m.
Na zapadniot kraj se izdiga Pere~ki Rid, severna-
Selenovo, neselba i nekropola od rimskoto vreme.
ta strana se spu{ta kon mestoto Padina, a del od
Na padinite na \uri{ki Rid, poto~no vo nivite na
isto~nata i ju`nata strana se strmno zase~eni od
C. Stavrev, {to se oddale~eni okolu 500 m severno
\uzemelski Dol. Kako neolitsko nao|ali{te e re-
od seloto, so oraweto bile otkrivani temeli od yi-
gistriran vo 1960 godina, a edna godina podocna
dovi gradeni so kamen i horosan malter i podni
Arheolo{kiot muzej vr{el iskopuvawe. So otvo-
tuli. Na povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
raweto na 11 sondi, sostaveni od 1 do 3 kvadrati so
sadovi i pitosi. Bile najdeni i tri moneti (Ga-
dimenzii od 3 x 3 m, se nastojuvalo da se dobijat os-
lien, Konstantin i Filip) kovani vo Viminacium.
novnite podatoci za stratigrafijata na naselbata,
(S.D., M.I.)
kako i nejzinite pribli`ni dimenzii. Rezultatite
od istra`uvawata ne se objaveni od pri~ina {to
golem del od dokumentacijata i otkrienite naodi
bile uni{teni vo zemjotresot od 1963 godina. So 11. DILISINCI
ogled na zna~eweto na naselbata, vo 1970 godina Gradi{te, gradi{te od rimskoto vreme. Se nao|a
Narodniot muzej od [tip prezel iskopuvawe vo na 1 km jugoisto~no od seloto, na padinite na ridot
soorganizacija so ekipa od univerzitetot „Kali- Bogoslovec, pod vrvot Jovan Spirit, i pretstavuva
fornija“ od Los Anxeles, kako del od binacional- golema viso~inka so strmni padini od site strani
niot nau~en proekt za istra`uvawe i prou~uvawe i so zaramneto plato izdol`eno vo pravec sever-jug
na neolitot vo isto~na Makedonija, odnosno vo okolu 150 m. Po povr{inata se sre}avaat frag-
Amzabegovo, vospostaven pome|u ovie dve institu- menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu gra-
cii. Ovie iskopuvawa, kako i prethodnite, poka`a- de`en materijal.
le deka se raboti za pove}eslojna naselba, so kul- Sanev V., 1961, 74. (S.D., M.I.)
turen sloj od 1,40 m, vo koj se otkrieni materijalni
ostatoci od naselbata {to bila tripati obno- D'lga Ri~ka, srednovekovna naselba i nekropola.
vuvana, i toa vo eden hronolo{ki i kulturen Na zapadniot rab na seloto, vo nivite na \. Kostov
kontinuitet. Podvi`nite naodi, pred sè kerami~- i V. Atanasov i vo sosednite nivi se sre}avaat
kite koi se najmnogubrojni, spored tipologijata na fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en mate-
formite, ornamentikata i tehnikite na nivnoto rijal. Spored ka`uvaweto na me{tanite, pri ora-
izveduvawe, likovnite i drugite belezi, re~isi vo weto nao|ale predmeti ukraseni so krstovi (?). Na
celost se identi~ni so onie od srednoneolitskite severniot kraj na lokalitetot se konstatirani
sloevi (II-IV) vo naselbata vo Amzabegovo i so dru- grobovi so konstrukcii od kameni plo~i. (S.D.,
gite naselbi od anzabegovsko-vr{ni~kata kulturna M.I.)

348 XXV. SVETI NIKOLE

Sred selo, osamen naod od rimskoto vreme. Kaj sel-
skata ~e{ma se nao|a fragment od arhitravna gre-
da so latinski natpis. (S.D.)

]un~e, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na 2 km

zapadno od seloto, na trome|ata na selata Dilisin-
ci, Bogoslovec i Amzabegovo, levo od mestoto kade
{to se vkrstuvaat `elezni~kata pruga i asfalt-
niot pat. Vo nivata na N. Georgiev, so povr{ina od
okolu 250 x 150 m, se zabele`uvaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli i grade`en materijal.
Sanev V., 1961, 75. (S.D., M.I.)

12. DOLNO \U\ANCE

Gradi{te, fortifikacija od docnoanti~koto vre-

me. Neposredno do ju`niot kraj na seloto se izdiga
visok rid opkru`en so strmni padini od site stra-
ni. Na polovinata od negovata viso~ina ima polu-
kru`na terasa, so prostor od okolu 200 x 220 m, na
~ij rab ima ostatoci od temeli na bedem, cvrsto
graden od kr{en kamen i varov malter, koj selanite
so godini go raskopuvale vadej}i grade`en mate-
rijal za izgradba na svoite ku}i. Po povr{inata
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, tuli i
staklo. Najdeni se moneti i {est pitosi.
Sanev V., 1961, 75; Mikul~i} G., 1987, 188. (V.S.)
Gramadi, naselba so nekropola od rimskoto vreme i
starohristijanska bazilika. Se nao|a na 14 km se-
verno od Sv. Nikole, okolu 200 m desno od as-
faltniot pat Sv. Nikole-Kumanovo, na trome|ata
na selata Dolno i Gorno \u|ance i Pavle{enci,
odnosno 3,5 km severozapadno od Dolno \u|ance.
Pretstavuva blaga padina so pozicija istok-zapad,
na koja vo razoranite nivi ima mnogu fragmenti od
kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i grade`en
materijal od pogolema naselba. Bil otkrien eden
grob so konstrukcija od teguli, vo koj imalo mone-
ti {to ne se za~uvani, kako i edna votivna plo~a od
mermer so reljefna pretstava na bogot Mitra, so
dimenzii od 32 x 24 x 4 cm. Na zapadniot kraj od lo-
kalitetot se gledaat delovi od temeli na triko-
rabna bazilika, raskopani od me{tanite, i toa od
narteksot i centralniot korab. Vrz isto~nata strana
na bazilikata e postaven stariot makadamski pat
Sv. Nikole-Kumanovo. Od nea, vo 1968 godina, se izva-
deni plo~ata od ~esnata trpeza i baza od stolb, iz-
raboteni od sivozelen kamen, i se odneseni vo Mu-
zejot vo [tip. Mestoto na bazilikata e poznato
u{te i pod imiwata Crkvi{te i Me~ev (Crn)
Brest.
Beldedovski Z., 1980, 75-82. (V.S.)
Gramadi, s. Dolno \u|ance. ‡ Kultna ikona na bogot Mitra,
III-IV vek
Grn~ar, naselba i nekropola od helenisti~koto
vreme. Na 4 km jugozapadno od seloto, desno od pa-
tot Sv. Nikole-Kumanovo, po povr{inite na nivi-
te se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. Na zapadniot kraj na lokalitetot
ima kameni plo~i od grobni konstrukcii. (S.D.,
M.I.)
Kov~ezi, svetili{te i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na okolu 3 km isto~no od seloto se na-
o|a visoko plato so nadmorska viso~ina od 601 m,
so povr{ina od 200 x 100 m, opkru`eno so strmni
padini. Na najvisokata to~ka na platoto ima ~eti-
ri dupki isklepani vo karpa, so pre~nik od 0,55 m i
so dlabo~ina od 0,05 m, rasporedeni vo pribli`no
~etvrtesta osnova od 8 x 7 m, a na sredinata me|u
niv ima u{te edna pomala dupka. Verojatno se ra-
boti za le`i{ta na drveni kolci {to nosele po-
krivna konstrukcija od nekakov otvoren sakralen
objekt vo koj, vo centralnata dupka, se vr{ela li-
bacija. Zapadno od ovaa dupka se nao|a grob, isto
taka izdlaben, so dimezii od 1,93 x 0,85 m, dlabok
1,13 m, {to se stesnuva kon dnoto, postaven vo pra-
vec sever-jug. Na lokalitetot se nao|aat u{te ~e-
tiri groba izdlabeni vo karpata, koi se otvoreni
od divi kopa~i. Posebno e interesen grobot obele-
`en kako grob br. 3, so dimenzii od 2,05 x 1,74 m, koj
ima ni{a so natpisno pole nad koja reljefno se
pretstaveni dva lava svrteni eden kon drug. (S.D.)

XXV. SVETI NIKOLE

349

Kov~ezi, s. Dolno \u|ance. ‡ Svetili{te na karpa
od helenisti~koto vreme
Korbole, tumuli od `eleznoto vreme. Na okolu 600
m severno od mestoto kade {to patot za seloto se
odvojuva od patot Sv. Nikole-Kumanovo, na eden
greben se nao|aat dva tumula. Tumulot I, kaj me{ta-
nite poznat u{te pod imeto Vr{nik, ima nepravil-
na kru`na osnova so dimenzii od 17 x 14 m i viso-
~ina od 2,5 m. Tumulot II le`i 100 m severoisto~no
od prviot i e so izdol`ena osnova od 7 x 5 m i
viso~ina od 0,60 m. Severnata polovina mu e o{te-
tena od povr{inski kopawa, taka {to vo centarot
se gledaat nepravilno nafrleni kamewa.
Sanev V., 1961, 73. (V.S.)
Latinska Crkva ‡ Pusto Valevci, docnosredno-
vekovna crkva i nekropola. Se nao|a na 3 km od se-
loto, na desnata strana od patot Sv. Nikole-Kuma-
novo i na okolu 500 m pred mestoto kade {to se od-
vojuva noviot pat za seloto. Terenot e blaga padina
{to se spu{ta kon jug, na koja se gledaat urnatini
od mala crkvi~ka so dimenzii vo osnovata od 6 x 4
m. Okolu nea ima grobovi od kameni plo~i, od koi,
mnogu odamna, me{tanite raskopale dva groba so
skeletno pogrebuvawe. Vo edniot prona{le bronzena
belezica, prsten so {iroka glava i devet kop~iwa,
isto taka od bronza. Naodite ne se za~uvani.
Sanev V., 1861, 78. (S.D., M.I.)
Sv. Nikola, osameni naodi od rimskoto vreme.
Pred vlezot vo crkvata se naoa|a bazis od stolb, a
pred kambanarijata piscina koja e najverojatno do-
nesena od lokalitetot Gramadi – Crn Brest (S.D.)
13. DOLNO CRNILI[TE
\erenxe, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
200 m isto~no od seloto, spored ka`uvaweto na
me{tanite, so oraweto na nivite bile otkrieni
temeli od pove}e objekti i moneti. Na povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. (S.D., M.I.)
350
Kadi Arga~, naselba i nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Na 3 km severoisto~no od seloto, vo ne-
posrednata blizina na oran`eriite na seloto Pe-
{irovo se otkrieni grobovi so konstrukcii od ka-
meni plo~i. Pri po{umuvaweto na terenot bile
nao|ani temeli od objekti yidani so kr{en kamen i
varov malter. (S.D., M.I.)
Trn, vodovod od rimskoto vreme. Na 150 m ju`no od
seloto, pri izgradbata na sistemot za navodnuvawe
bil otkrien del od vodovod naso~en vo pravecot na
seloto Amzabegovo. Najverojatno vodovodot stoi
vo tesna vrska so rimskiot objekt (vila rustika) na
lokalitetot Barutnica. (S.D., M.I.)
14. DORFULIJA
A{in Kajlan Klar, vodovod od rimskoto vreme.
Pri obrabotuvaweto na nivite bil otkrien golem
broj kerami~ki tubuli od vodovod. (S.D., M.I.)
Eski Evler, naselba od rimskoto vreme. Po povr-
{inata na nivite {to se nao|aat na 250 m severno
od seloto ima grade`en materijal i fragmenti od
kerami~ki sadovi. Konstatirani se i tragi od vo-
dovod. (S.D., M.I.)
Me{akl’k Dere, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na severniot kraj na seloto, kaj selskite gro-
bi{ta se otkrieni konstrukcii na grobovi od ka-
meni plo~i – tip cista, postaveni vo pravec istok-
zapad. (S.D., M.I.)
Xamalxuik, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na rastojanie od okolu 5 km zapadno od seloto ima
mnogu kameni plo~i od grobni konstrukcii pos-
taveni vo pravec istok-zapad. (S.D., M.I.)
[esti Rid, vodovod od rimskoto vreme. Na 5 km is-
to~no od seloto se nao|a star vodovod koj sè u{te
funkcionira. Se raboti za instalacija {to ja snab-
duvala so voda rimskata naselba na lokalitetot
Eski Evler. (S.D., S.M.)
15. \UZEMELCI
Golem Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
neposrednata blizina na stariot pat {to vodi za
Sv. Nikole, na oddale~enost od okolu 1,5 km jugois-
to~no od seloto, vo nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal. Vo edna
niva le`i golema arhitravna greda. (S.D., M.I.)
Sv. \or|i – Bela Crkva, osamen naod od rimskoto
vreme. Vo zapadniot yid na ruiniranata crkvi~ka e
vgradena plo~a so pretstava na ma` i `ena do po-
lovina, ~ij reljef e dosta o{teten, a pokraj oltar-
ot ima piscina od mermer. Pokrivnata konstrukci-
XXV. SVETI NIKOLE
ja ñ e padnata, a na yidovite od vnatre{nata strana
ima fresko`ivopis. Crkvata se nao|a na zapadniot
rab od seloto. (S.D., M.I.)
]eramidnica, naselba od neolitskoto i docnoan-
ti~koto vreme. Na 500 m jugoisto~no od seloto, vo
nivata na Boris \or|iev se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi od razli~na vremenska i kul-
turna proveniencija. (S.D., M.I.)
Crna Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
150 m severoisto~no od seloto, kraj patot {to vodi
za seloto Gorobinci se nao|aat urnatini od crkva
so dimenzii od 10 x 5 m, od koja severniot i za-
padniot yid se re~isi vo prvobitnata viso~ina. Na
vnatre{nite povr{ini na yidovite ima ostatoci
od `ivopis. Pred vlezot vo crkvata ima pogolem
fragment od stolb od kamen peso~nik, a okolu nea
se gledaat konturi od grobovi od kameni plo~i so
orientacija zapad-istok. (S.D., M.I.)
^iflik, srednovekovna naselba. Na 100 m ju`no od
seloto, vo nivata na B. Iliev so oraweto bile ot-
krieni temeli od pove}e objekti. Na povr{inata
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
gu grade`en materijal. (S.D., M.I.)
16. ERXELIJA
Bela ^uka, vodovod od rimskoto vreme. Pri kopa-
weto na kanalot za navodnuvawe, na 1 km severno od
seloto se otkrieni kerami~ki cevki – tubuli od
vodovod. (S.D., M.I.)
Kru{ka, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
severno od seloto, vo neposrednata blizina na
`ivinarskata farma, po nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
(S.D., M.I.)
]up~e – Buwi{te, naselba od neolitskoto vreme.
Na 1 km jugozapadno od seloto, vo nivite na S.
Hristov, koi le`at na mala viso~inka – tumba, se
sre}avaat fragmenti od ra~no raboteni sadovi i
orudija od kamen i kremen, koi tipolo{ki se iden-
ti~ni so onie od posledniot docnoneolitski sloj
vo Barutnica, vo seloto Amzabegovo. Sporadi~no
se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sadovi od
docnoanti~koto vreme. S. Hristov otkopal dva pi-
tosa koi gi ~uva doma. (S.D., M.I.)
17. KADRIFAKOVO
Gorni Livadi, naselba od rimskoto vreme. Na 1,5
km isto~no od seloto, po povr{inite na nivite se
gledaat temeli od yidovi i izobilstvo od grade`en
XXV. SVETI NIKOLE
materijal. Najdena e arhitravna greda, delumno o{te-
tena, na koja imalo natpis. (S.D., M.I.)
Crkvi~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Preku
`elezni~kata pruga Ov~e Pole-[tip, vo nivata na
D. Efremov, oddale~ena okolu 200 m isto~no od se-
loto, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
teguli i drug grade`en materijal. (S.D., M.I.)
18. KARATMANOVO
Vr{nik – Xamalxiski Grobi{ta, naselba, bazili-
ka i nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 2,5 km
ju`no od seloto, pokraj patot za seloto Ki{ino
ima fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu grade-
`en materijal. Na severoisto~niot kraj od terenot
le`i stolb od bel mermer, verojatno od bazilika, a
na jugoisto~niot kraj se nao|aat golemi pravoa-
golni plo~i od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Dumanlija, naselba od rimskoto vreme. Vo nivite
{to le`at 2 km zapadno od seloto se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i grade`en kamen. (S.D., M.I.)
Ma{atl'k, nekropola od rimskoto vreme. Na 1,5 km
jugozapadno od seloto so oraweto bile otkrieni
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Srma, naselba so nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Vo nivite na K. Ivanov, G. Angelov i T. Iva-
nov, koi le`at na severozapadniot rab na seloto,
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i te-
guli, a se najdeni i kameni plo~i od grobni konst-
rukcii. (S.D., M.I.)
19. KI[INO
Klise Jedigi, srednovekovna crkva. Na 2,5 km
isto~no od seloto se nao|aat ostatoci od objekt so
apsida na isto~nata strana, a okolu nego fragmen-
ti od grade`en materijal. Spored ka`uvaweto na
me{tanite, bile najdeni impost-kapitel i baza od
stolb. (S.D., M.I.)
20. KNE@JE
Gradi{te – Slavkov Dol, utvrdena naselba od `e-
leznoto i ranoanti~koto vreme. Se nao|a na jugois-
to~niot rab od seloto, od desnata strana na patot
kon Sv. Nikole. Pretstavuva visok rid so nekolku
terasi, opkru`en so strmni i te{ko pristapni
strani vo vnatre{niot del izbrazden od porojnite
vodi i erozijata na zemjata, koi kako ostri zaseci
se spu{taat duri do podno`jeto na severniot kraj.
Na ednata strana ridot e dosta o{teten od pri~ina
{to dolgo vreme bil koristen za crpewe na
351
 Gradi{te, s. Kne`je. ‡ Bilazora (Z.G.)

352 XXV. SVETI NIKOLE

 Gradi{te, s. Kne`je. ‡ Ostatoci od hidrorezervoar
grade`en pesok. Gradi{te kako arheolo{ki loka-
litet e poznato od porano, preku slu~ajno otkrieni
naodi, a i od I. Mikul~i} koj vo negoviot gabarit
go locira ranoanti~kiot pajonski grad Bilazora.
Vo 1985 godina Muzejot na Makedonija izvr{il
probno sonda`no iskopuvawe vo prostorot na akro-
polot, a vo 1994 godina Narodniot muzej od Sv. Ni-
kole prezel poobemni za{titni iskopuvawa. So
ovie raboti e otkrien impozanten rezervoar za
akumulacija na voda, so dimenzii od 14 x 9 m, yidan
od masivni delkani blokovi od varovnik i `olto-
zelen peso~nik, vo tehnika opus quadratum, so upo-
treba na varov malter. Objektot e organiziran vo
dva dela. Edniot ima re~isi kvadratna osnova od
5,45 x 5,42 m i pretstavuva {ahta vo koja se filtri-
rala i ~uvala izvorska voda, neophodna za potre-
bite na gradot. Strani~nite yidovi na {ahtata se
za~uvani vo visina me|u 2,70 i 3,76 m nad nivoto na
vodata. Na jugozapadniot yid, na vnatre{noto lice,
ima pravoagolni otvori (7 x 8 cm i 7 x 10 cm) {to
najverojatno slu`ele za vmetnuvawe na nekakvi
klinovi – nosa~i na pokrivnata konstrukcija. Vto-
riot del e pristapot do {ahtata, re{en so skali od
kameni blokovi, organizirani od 22 skalila, post-
aveni vo visinska razlika od 5,15 m od prvoto do
poslednoto skalilo. So iskopuvaweto vo sondata
postavena vo gorniot del na lokalitetot, me|u te-
rasite 1 i 2 se otkrieni temelnite partii od be-
demot na akropolot, a pokraj niv urnatini od gra-
de`en materijal i pokrivni }eramidi od stanbeni
XXV. SVETI NIKOLE
objekti; ostatoci od gorenici, pepel, `ivotinski
koski i fragmenti od kerami~ki sadovi. Strati-
grafski rasporedeni vo tri sloja, spored tipo-
lo{kite karakteristiki, kerami~kite i drugite
naodi se datirani me|u VI i III vek pred n.e. Mate-
rijalite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje i vo Narodniot muzej vo Sv. Nikole.
Mikul~i} I., 1976, 149-164; Mikul~i} G., 1990, 111-
164; Mikul~i} I., 1987a, 79; Petrova E., 1991. (S.D.)
Nad Bav~i, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
blizinata na severniot kraj na seloto, vo nivite na
I. Gorobinski, V. Portarski i P. Barbarovski
bile otkrieni ostatoci od temeli na pove}e objek-
ti, a po povr{inata ima fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. (S.D., M.I.)
21. KRU[ICA
Koleva ^e{ma, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 1 km ju`no od seloto se raspoznavaat temeli
gradeni od kamen i varov malter, a se sre}avaat i
gramadi od kr{en kamen. (S.D., M.I.)
Rid, starohristijanska crkva. Na 200 m severois-
to~no od seloto ima mala viso~inka na koja se kon-
statirani ostatoci od sakralen objekt i nekropo-
la. Na terenot ima krst od kamen peso~nik i grob-
nica okolu koi se sobiraat me{tanite na prazni-
kot Sv. Ilija. (S.D., M.I.)
353
Sv. Duh, osamen naod od rimskoto vreme. Spored N.
Vuli}, vo blizinata na selskata crkva imalo dva
fragmenta od nadgrobni plo~i od gnajs so gr~ki
natpisi.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 399, 400. (S.D.)
Sv. Spas, osameni naodi od rimskoto vreme. Kaj
selskata crkva, N. Vuli} gi registriral slednite
kameni spomenici: nadgrobna plo~a so gr~ki nat-
pis; nadgrobna plo~a so gr~ki natpis vo tabula an-
sata; nadgrobna plo~a so gr~ki natpis so reljefna
pretstava na `rtvenik vo gorniot del, a levo i des-
no od nego strelki i zmii, isto taka, reljefno pret-
staveni (plo~ata i denes se nao|a pred crkvata);
fragment od nadgrobna plo~a od gnajs so gr~ki nat-
pis pokraj koj, od desnata strana, ima dve polumese-
~ini.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 396-398, 401. (S.D.)
Stara Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na
300 m isto~no od seloto ima urnatini od mala pra-
voagolna crkvi~ka so dimenzii vo osnovata od 6 x 3
m i yidovi za~uvani vo viso~ina do 2 m, gradeni od
golemi kameni blokovi. Na isto~niot kraj se nao|a
ni{a vo vid na apsida. Vo yidovite se vgradeni dve
nadgrobni steli so gr~ki natpisi i edna arhitrav-
na greda so profilirana ramka vo koja, isto taka,
ima natpis. (S.D., M.I.)
22. LOZOVO
Livadi – Ogradi, naselba od neolitskoto i rim-
skoto vreme. Vo neposrednata blizina na motelot
Xumajlija, so izgradbata na vinarskata vizba de-
lumno e uni{tena naselba. Vo preostanatiot del
na prostorot na povr{inata se sre}avaat fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, po bojata i fakturata
sli~ni na onie od naselbata Barutnica vo Amzabe-
govo (IV), kako i fragmenti od rimska keramika i
pitosi.
Grbi¢ M., 1954, 107. (S.D., M.I.)
Staro Selo – ]oo~un, naselba od neolitskoto vre-
me. Pome|u motelot Xumajlija i radioantenata, kaj
malata selska reki~ka, na prostor od 100 x 30 m se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi sli~ni
na onie od sosedniot lokalitet Livadi – Ogradi.
Grbi¢ M., 1954, 107. (S.D., M.I.)
23. MAKRE[
Crkvi{te, srednovekovna crkva so nekropola. Na
200 m severno od seloto ima mala pravoagolna crk-
vi~ka od koja se za~uvani apsidalniot del i vlezot
na zapadniot yid. Okolu crkvata ima kameni kons-
trukcii od grobovi. (S.D., M.I.)
354
24. MALINO
Gradi{te, docnoanti~ko i srednovekovno gradi{-
te. Na 1 km isto~no od seloto se izdiga Staweva~-
ki Rid, poznat kaj me{tanite u{te pod imeto Vika-
lo, na ~ija sredna kota ima zaramneto plato na koe
se nao|a izobilstvo od grade`en materijal, frag-
menti od pitosi, piramidalni tegovi i fragmenti
od kerami~ki sadovi. (S.D., M.I.)
Malino, osamen naod od rimskoto vreme. Me|u la-
pidite vo Zavodot i muzej vo [tip se nao|a nadgro-
ben spomenik donesen vo prvata polovina na pede-
settite godini od seloto Malino, nao|ali{te ne-
poznato, so dimenzii od 2 x 0,50 x 0,11 m. Podelen e
na kalkan, edikula i natpisno pole. Vo sredinata
na kalkanot ima rozeta, nad nea pinija, a levo i
desno polumese~ini. Vo edikulata se pretstaveni
dve ma{ki figuri oble~eni vo razli~ni dolgi
obleki i so frizuri so kusi krkmi prilepeni za
~eloto. Ednata dr`i stap i me~ vo desnata raka, a
vo levata rolna. [to se odnesuva do natpisnoto po-
le, vo gorniot del ima kowanik {to stoi, oble~en
vo kusa obleka, koj vo levata raka ja dr`i uzdata.
Natpisot e vo 11 reda, napi{an na gr~ki, so semeen
karakter.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, br. 49; Sanev V., 1964, 104.
(V.S.)
Poza Rid – [oqevi Kamewa, naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na 500 m od seloto po povr{inata
na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, teguli i drug grade`en materijal. Ottuka po-
teknuvaat edna ~etvrtesta arhitravna greda od siv
peso~nik, na ednata strana so natpis so gr~ki arha-
i~en tekst, {to se nao|a vo dvorot na T. Krstev, i
kalkan od nadgrobna plo~a so pretstava na gozba.
Najdeni se i devet moneti (Aleksandar Sever,
Prob, Konstantin i ~ankovidni moneti). Naodite
se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sv. Nikole. (S.D.,
M.I.)
Sv. Spas, srednovekovna nekropola. Okolu selska-
ta crkva se nao|aat grobovi so kameni konstrukcii
vo koi me{tanite ne pametat deka bilo vr{eno
pogrebuvawe. Pred vlezot vo tremot na crkvata
ima fragment od stela so gr~ki natpis. (S.D., M.I.)
Sv. Stefan, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
pragot na crkvata e vgradena nadgrobna stela so
gr~ki natpis. Spored N. Vuli}, vo tremot na crk-
vata imalo fragment od nadgrobna plo~a od gnajs, a
vo dvorot, od zapadnata strana, nadgrobna plo~a so
profilirano natpisno pole i reljefno pretsta-
veni bisti na dvajca ma`i i edna `ena smesteni vo
kalkanot. Ovie kameni spomenici mo`ebi potek-
nuvaat od lokalitetot Poza Rid – [oqevi Kamewa.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 402, 403. (S.D.)
Ciganski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
200 m od seloto, vo nivite {to se nao|aat vedna{
XXV. SVETI NIKOLE
nad dolot se konstatirani kameni plo~i od grobni
konstrukcii – tip cista. (S.D., M.I.)
Crvena Stena, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 500 m jugoisto~no od seloto, vo neposred-
nata blizina na patot kon Sv. Nikole, vo lozjeto
na \. Paun~ev se nao|aat plo~i od grobni konstruk-
cii. (S.D., M.I.)
25. ME^KUEVCI
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto, helenis-
ti~koto i rimskoto vreme. Na jugoisto~nata strana
od seloto se izdiga golema viso~inka {to
dominira vo ovoj del na Ov~epolieto. Na nejziniot
vrv ima zaramneto plato so dimenzii od 200 x 100
m, na koe se sre}avaat gramadi od grade`en materi-
jal, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Najdeni se moneti, a ottuka poteknuva eden
nadgroben spomenik {to e odnesen vo Muzejot vo
[tip vo pedesettite godini. Izraboten e od zelen
peso~nik, so dimenzii od 0,55 x 0,47 x 0,10 m. Vo
edikulata ima semejna pretstava na ma`, `ena i
me|u niv dete koe stoi na postament {to li~i na
ara. Site se oble~eni vo dolgi obleki, a `enata e
zabradena so {al.
Vuli¢ N., Sp. LXXVII, br. 57; Sanev V., 1964, 104;
Mikul~i} G., 1987, 189. (S.D., M.I.)
Sredni Rid – Minxevo ^ukar~e, vila rustika (?) od
rimskoto vreme. Vo nivata na G. Panev, {to se na-
o|a na okolu 3,5 km od seloto, ima mnogu grade`en
materijal, a otkopan e i eden pitos. (S.D., M.I.)
26. MILINO
Bresje, naselba od neolitskoto vreme. Na 2,5 km
severozapadno od seloto, vo nivata na N. Jovanov,
so povr{ina na 200 x 100 m, se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, prete`no so monohromna
temna boja, koi po fakturata i profilacijata na
oblicite se sli~ni na docnoneolitskata keramika
od naselbata Barutnica vo Amzabegovo. (S.D., M.I.)
Suva Reka, srednovekovna nekropola. Na okolu 600
m severno od seloto, na levata strana od patot za
\uzemelci se zabele`uvaat kameni plo~i od grobni
konstrukcii. (S.D., M.I.)
27. MUSTAFINO
Nema{nica – Ramni{te, naselba od rimskoto vre-
me. Se nao|a na 2,5 km severoisto~no od seloto, do
patot {to vodi za seloto Burilovci. Pretstavuva
zaramneta terasa {to se izdiga nad Burilovska Re-
ka, so prostor od okolu 300 x 300 m, na koja se pros-
tiraat nivi sopstvenost na ZIK „Ov~e Pole“. So
zemjodelskite raboti, osobeno so dlabokoto orawe,
XXV. SVETI NIKOLE
na povr{inata e isfrlen mnogubroen arheolo{ki
i grade`en materijal. Najmnogubrojni se frag-
mentite od kerami~ki sadovi so raznovidni oblici
(panici, ~inii, pehari, bokali i dr.), od doma{no
proizvodstvo i od import. Se sre}avaat i ra~ni
melnici, teguli, imbreksi, tuli, delkan i obi~en
kr{en kamen od temeli na objekti. Povr{inski
naodi se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sv. Nikole.
(S.D.)
Pirinxa, naselba od bronzenoto vreme. Vo nivite
na J. Bo`ilov, C. i K. Mihajlovi i M. i S. Cekovi,
koi se nao|aat na okolu 3,5 km ju`no od seloto i vo
blizinata na `elezni~kata pruga Veles-[tip, ima
mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi so dr-
`alki {to zavr{uvaat vo vid na rok~e. Preovladu-
va crnata ubavo mazneta keramika. (S.D., M.I.)
Turski Grobi{ta, naselba i nekropola od rimsko-
to vreme. Na jugoisto~niot rab na seloto, po povr-
{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i plo~i
od grobni konstrukcii. Pogolem broj monolitni
plo~i se otkrieni vo nivata na @. Boris. (S.D.,
M.I.)
]eramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme.
Vo nivite na M. Petrov, R. Zdravev i B. Gigov, koi
se nao|aat na 1 km severozapadno od seloto ima gra-
de`en materijal i fragmenti od kerami~ki sadovi
i pitosi. (S.D., M.I.)
28. NEMAWICI
Alin Dol, naselba od neolitskoto i rimskoto vre-
me. Se nao|a na 1,8 km severozapadno od seloto, na
terasa od levata strana na Orelska Reka, vo reonot
na HA „Mavrovica“. Zafa}a povr{ina od okolu 8
hektara koja mnogu godini bila obrabotuvana. Pri
izgradbata na akumulacionoto ezero pogolem del
od terasata e prese~en. Vo 1981 godina vo organiza-
cija na Arheolo{kiot muzej na Makedonija i Re-
publi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata se izvr{eni za{titni iskopuvawa pri
{to se konstatirani ostatoci od naselbi od neo-
litskoto i rimskoto vreme. Neolitskata naselba e
celosno uni{tena, a najdeniot kerami~ki materi-
jal poka`al deka se raboti za pove}eslojna nasel-
ba, hronolo{ki i kulturno identi~na so naselbata
Barutnica vo Amzabegovo, odnosno so evolucija od
krajot na raniot do krajot na docniot neolit (An-
zabegovo-Vr{nik I-IV). Na istata terasa so iskopu-
vaweto e otkriena pe~ka za pe~ewe na teguli i
tuli, od III-IV vek. Pe~kata ima re~isi ~etvrtesta
osnova, so dimenzii od 3,4 x 2,85 m. Bila izgradena
od }erpi~ i kal. Na sredinata na zapadniot yid ima
prefurnium preku koj se zagrevala. Skarata e re-
{etkava so kru`ni otvori pravilno rasporedeni,
355
po devet vo deset reda. Nosa~ite na skarata se tri
paralelno postaveni yida.
Zdravkovski D., [urbanoska M., 1983, 111. (S.D.)
Vetren, nekropola od `eleznoto vreme. Na 2,7 km
jugoisto~no od seloto, vo podno`jeto na ridot Gra-
di{te ima ostatoci od grobovi so konstrukcija od
grubo obraboteni plo~i, kako i fragmenti od gole-
mi pitosi koi iniciraat postoewe na pogrebuvawa
vo pitosi. Sporadi~no se sre}avaat i fragmenti od
kerami~ki sadovi so gruba faktura. (S.D., M.I.)
Vre`, naselba od neolitskoto vreme. Na 4,5 km se-
veroisto~no od seloto, od dvete strani na asfalt-
niot pat Nemawici-Sv. Nikole, vo nivata na D. Jo-
sev i lozjeto na B. Tan~ev se sre}ava golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi, tipolo{ki sli~ni
na keramikata od Alin Dol, odnosno Barutnica vo
Amzabegovo. (S.D., M.I.)
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Pretstavuva golema viso~inka {to se izdiga nad
leviot breg na rekata Mavrovica, oddale~ena 2,5
km jugoisto~no od seloto. Na vrvot ima zaramneto
plato so povr{ina od okolu 300 x 150 m, na koe ima
gramadi od kamen i golem broj fragmenti od kera-
mi~ki sadovi so gruba faktura. Verojatno na ovaa
naselba ñ pripa|aat grobovite od lokalitetot Vet-
ren, koj le`i vo podno`jeto na Gradi{te. (S.D.,
M.I.)
Dabica, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Na 4,5 km severoisto~no od seloto, vo lozjata na S.
Donev i S. Iliev, pri podgotovkite za nivnoto sa-
dewe, so dlaboko orawe na povr{inata bilo isfr-
leno golemo koli~estvo od teguli, imbreksi i gra-
de`en kamen, verojatno od temeli na yidovi. Isto
taka i golemi plo~i od peso~nik, od grobni kons-
trukcii. (S.D., M.I.)
Zelena ^ukarka – Joku{, naselba i nekropola od
rimskoto vreme. Na 1,8 km zapadno od seloto, vo
nivata na G. Zlatev se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en ma-
terijal. Sopstvenikot otkopal kapak od sarkofag i
grubo obrabotena arhitravna greda na koja na
~elnata strana ima gr~ki natpis. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Sv. Nikole. (S.D., M.I.)
Joku{, nekropola od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 1,5 km severozapadno od seloto, nad patot
{to vodi kon seloto Orel. Pretstavuva terasa pod
mesnosta Gr~ki Rid koja e {iroko otvorena i so
blag pad kon koritoto na Orelska Reka i akumula-
cijata „Mavrovica“. Vo nivata na Voj~o Zlatev
Butkovski i vo sosednite nivi so oraweto bile ot-
krivani plo~i od konstrukcii na grobovi, a vo 1968
godina e najdena nadgrobna plo~a od mermer so
reljefna pretstava na zadu{na gozba, koja V. Sanev
356
ja otkupil za Muzejot vo [tip. Vo 1981 i podocna,
vo 1985 i 1986 godina, se izvr{eni za{titni isko-
puvawa pri {to bile otkrieni i istra`eni 34
groba, od koi samo vo eden grob pokojnikot bil
inhumiran. Pogrebuvaweto e izvr{eno vo tri tipa
dupki: ovalni, vo koi ostatocite od kladata bile
polo`eni vo ladna sostojba i potoa pokrieni so
nafrleni amorfni re~ni kamewa; pravoagolni
jami, vo koi ostatocite bile polo`eni vo topla
sostojba i pokrieni so plo~i od peso~nik i re~en
kamen, okolu koi ~estopati bil napraven venec od
amorfni kamewa; pravoagolni ‡ vo koi se postavu-
val kamen-memorija. Grobnite prilozi se raznovid-
ni i me|u niv ima sat~iwa od staklo i keramika i
nakit. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sv.
Nikole.
Zdravkovski D., [urbanoska M., 1983, 116; Danev S.,
Ivanovski M., 1986, 101. (S.D.)
Mi{evska Vodenica, vila rustika od rimskoto vre-
me. Se nao|a na 2,1 km severozapadno od seloto, na
desniot breg na Orelska Reka i jugozapadno od
lokalitetot Joku{. Le`i na golema re~na terasa,
pod patot za seloto Orel, koja na isto~nata strana
e za{titena so venec od blagi rit~iwa. Vo 1981 go-
dina, pri izgradbata na branata od hidrosistemot
„Mavrovica“ e izvr{eno za{titno iskopuvawe od
strana na Arheolo{kiot muzej i Republi~kiot za-
vod za za{tita na spomenicite na kulturata. Vo ni-
vata na B. Gigov i vo sosednite nivi se otkrieni
pove}e temeli od objekt yidan od kr{en kamen i
varov malter. So ogled na brojot na prostoriite,
se smeta deka se raboti za golema vila rustika, vo
koja imalo bawa so prefurnium i tepidarum, so pod
podignat vrz suspenzuri i stolp~iwa, prostorija za
gme~ewe na grozje i drugi namenski prostorii.
Isto~niot kraj na vilata e odnesen od porojnite
vodi na rekata. (S.D., M.I.)
Staro Selo, srednovekovna naselba i nekropola.
Na 1 km severno od seloto se nao|aat ostatoci od
temeli na objekti i kupi{ta od grade`en materi-
jal. Vidlivi se i temeli od postara ednokorabna
crkva vrz koi e podignata dene{nata crkva Sv.
Ilija. Okolu nea ima grobovi so konstrukcii od
kameni plo~i. (S.D., M.I.)
Crkvi{te, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Vo nivite na S. [alevski i D. Nakov, koi se na-
o|aat na 2 km jugoisto~no od seloto, se prisutni
fragmenti od kerami~ki materijali, kako i golemi
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
29. NOVA MEZDRA
Korito Strana, vodovod od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km severoisto~no od seloto, so obrabotuva-
weto na zemjata bile otkrieni vodovodni cevki –
tubuli. (S.D., M.I.)
XXV. SVETI NIKOLE
Nova Mezdra, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo
nivite {to se nao|aat na ju`niot rab na seloto
bile otkrieni temeli od objekti, a na povr{inata
se gledaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. (S.D., M.I.)
[iroko Pole, naselba i nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Vo nivite na ZIK „Ov~e Pole“, {to se
nao|aat 2,5 km severozapadno od seloto, ima frag-
menti od kerami~ki sadovi i mnogu grade`en
materijal. (S.D., M.I.)
30. OREL
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto vreme.
Se nao|a na 500 m severno od seloto, na leviot breg
na rekata Mavrovica. Pretstavuva golema viso-
~inka so zaramneto plato od 100 x 100 m povr{ina,
na koe ima gramadi od grade`en materijal i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (S.D., M.I.)
Dolni Livadi, mogila od rimskoto vreme. Na 4 km
zapadno od seloto se izdiga mogila so pre~nik vo
osnovata od 25 m i viso~ina od 8 m. (S.D., M.I.)
Yidini, mogila od rimskoto vreme. Na 600 m seve-
rozapadno od seloto se izdiga mogila so nepravil-
na osnova ~ij pre~nik iznesuva 25 m vo pravecot
severoistok-jugozapad i 10 m vo pravecot jugois-
tok-severozapad. Za~uvana e vo visina od 5 m. (S.D.,
M.I.)
Limanova Korija, nekropola od `eleznoto vreme
(?). Na 1 km od seloto, na leviot breg na rekata
Mavrovica, na zaramneto plato se sre}avaat grubo
obraboteni pokrivni plo~i od grobni konstruk-
cii. Vo nivite na T. Nu{ev i T. Vu~ev pri obrabo-
tuvaweto se izvadeni plo~i od grobni konstrukcii.
(S.D., M.I.)
31. PATETINO
Grobi{ta, srednovekovna crkva i nekropola. Na
zapadnata periferija na seloto, kaj selskite gro-
bi{ta se gledaat temeli od pravoagolen objekt –
crkva so apsidalen del na isto~nata strana i so di-
menzii od 8 x 4 m. Okolu crkvata se otkrieni
pokrivni plo~i od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
32. PE[IROVO
Arga~ – Sekir Tepe, tumul od `eleznoto vreme. Na
1 km jugoisto~no od seloto ima tumul so kru`na
osnova i za~uvana viso~ina od okolu 4 m. So obra-
botuvaweto na zemjata tumulot e delumno o{teten.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. (S.D., M.I.)
Bregot, nekropola od docnoanti~koto vreme. Jugo-
isto~no od seloto, vo profilot na desniot breg na
XXV. SVETI NIKOLE
Svetinikolska Reka se gledaat grobni konstrukcii
od kameni plo~i – tip cista. (S.D., M.I.)
Govedar Kamen, tumul od `eleznoto vreme. Na 3,5
km severoisto~no od seloto, na sinorot pome|u se-
lata Erxelija, Amzabegovo i Pe{irovo se nao|a
tumul so kru`na osnova ~ija viso~ina iznesuva 2 m.
(S.D., M.I.)
[adija, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km severno od seloto, desno od asfaltniot pat
za Sv. Nikole, vo nivata na P. Stojanov pri orawe
se izvadeni kameni plo~i od grobni konstrukcii –
tip cista. (S.D., M.I.)
33. PREOD
Avlii, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m sever-
no od seloto, vo nivite na bra}ata Zlatevi se nao-
|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno-
gu grade`en materijal. Otkrieni se i ostatoci od
vodovodni cevki – tubuli. Naodite se ~uvaat vo
Narodniot muzej vo Sv. Nikole. (S.D., M.I.)
Golemi Kamewa, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 500 m severozapadno od seloto, na edna blaga
viso~inka, so pad kon severozapadnata strana, se
nao|aat pove}e grobovi so kamena konstrukcija.
(S.D., M.I.)
Gorni Lozja – Pudarnica, naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na 300 m severozapadno od seloto,
pri obrabotuvaweto na nivite se otkrieni frag-
menti od kerami~ki sadovi i pove}e `elezni pred-
meti – alati. Vo nivata na P. Velkov e otkrien i
pitos. (S.D., M.I.)
Ora{ki Kamen, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Vo neposrednata blizina na sel-
skoto u~ili{te, pri dlaboko orawe na nivite se
otkrieni temeli od pove}e objekti, a na povr{ina-
ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Najden e kamen na koj imalo za~uvan natpis.
Otkrieni se i kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. (S.D., M.I.)
Preod, osameni naodi od rimskoto vreme. N. Vuli}
registriral tri spomenici {to se nao|ale pred i
okolu selskata crkva, i toa: steblo od stolb od va-
rovnik, visoko 1,70 m, so gr~ki natpis; goren del od
nadgrobna plo~a od bel mermer na koj ima tri
bisti pretstaveni vo dlabok reljef; o{tetena nad-
grobna plo~a od bel mermer, so dve reljefno pret-
staveni polumese~ini na leviot rab.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 404-406. (S.D.)
Sokolovec – Lisi~ji Dol, naselba i nekropola od
docnoanti~koto vreme. Na 500 m zapadno od seloto,
pod samiot rid se sre}avaat gramadi od grade`en
materijal, a po povr{inata na nivite fragmenti
357
od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i imbreksi. Vo
lozjeto na Kiro Dimkov se otkrieni kameni plo~i
od grobni konstrukcii – tip cista. Vo eden od
grobovite bile najdeni staklena ~a{a i eden kera-
mi~ki sad. Predmetite ne se za~uvani. (S.D., M.I.)
]eramidi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km severno od seloto, vo neposrednata blizina
na vodenicata Vranik se sre}avaat gramadi od gra-
de`en materijal, a po povr{inata fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i drugo. (S.D., M.I.)
Crvenici, srednovekovna naselba. Na 1,5 km sever-
no od seloto se zabele`uvaat temeli od objekt –
furna, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
34. RAN^INCI
Bo{kova Crkva, srednovekovna crkva. Na sever-
nata periferija na seloto se gledaat temeli od ob-
jekt so apsida na isto~nata strana. (S.D., M.I.)
@elkovec, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km zapadno od seloto, na ju`nite padini na ridot
@elkovec, vo nivite na D. Manev ima gramadi od
grade`en materijal, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (S.D.,
M.I.)
Petrilovo, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Na 300 m isto~no od seloto, vo nivata na N. Dav~ev
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i gra-
de`en materijal. (S.D., M.I.)
Stalevi Trnici, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km jugozapadno od seloto, po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i grade`en materijal (kamewa, teguli,
imbreksi). (S.D., M.I.)
Crkvi{te, crkva i nekropola od sredniot vek. Na 3
km ju`no od seloto, vo lozjeto na V. Kolev ima gra-
madi od grade`en materijal (teguli, imbreksi i
kamen), {to inicira postoewe na crkva i na nekro-
pola. (S.D., M.I.)
[utevec, srednovekovna nekropola. Na 2 km se-
verno od seloto, visoko nad suvodolicata Pop~ur
ima kameni plo~i, grubo obraboteni, a na nekoi od
niv e vre`an krst. (S.D., M.I.)
35. SARAMZALINO
Branica, naselba od rimskoto vreme. Na periferi-
jata na seloto, vo neposrednata blizina na u~ili{-
teto, pri obrabotuvaweto na nivite se otkrieni
temeli od objekti, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. Od ovoj lokalitet poteknuva
358
mermerna ara {to e postavena kako skalilo vo u~i-
li{teto. (S.D ., M.I.)
Do seloto, tumul od `eleznoto vreme. Na 400 m ju-
goisto~no od seloto, vo blokot na ZIK „Ov~e Po-
le“ se nao|a tumul koj pri obrabotuvaweto na zem-
jata e razvle~en i delumno uni{ten. (S.D., M.I.)
Jasika, vodovod od rimskoto vreme. Na 700 m isto~-
no od seloto, vo nivata na V. Efremov se otkrieni
pitosi i vodovodni cevki – tubuli. (S.D., M.I.)
Mera, srednovekovna nekropola. Na 800 m ju`no od
seloto, pokraj sega{nite grobi{ta se nao|aat ka-
meni plo~i od grobni konstrukcii i masivni kame-
ni krstovi. (S.D., M.I.)
36. SVETI NIKOLE
Antarla – Bela ^uka, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 3 km jugoisto~no od gradot, vo nivata na
J. Aleksov, {to zafa}a povr{ina od 250 x 100 m, se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Dolni Bav~i, naselba od rimskoto vreme. Vo stro-
giot centar na gradot, pri izgradbata na objekti
bile otkrieni temeli od stari zgradi, kerami~ki
sadovi i pove}e moneti koi ne se za~uvani. (S.D.,
M.I.)
Dolno maalo – ^amu{ovo, vila rustika od rimsko-
to vreme. Na 500 m isto~no od gradot, vo dvorovite
na semejstvoto Petkovi, pri kopaweto na kanal za
vodovodna mre`a bile otkrieni temeli od objekt.
(S.D., M.I.)
Dudin Dol, naselba so nekropola od rimskoto vre-
me. Se nao|a na okolu 4,5 km ju`no od gradot, na ed-
na blago zakosena terasa. Pri podigaweto na lozo-
vite nasadi, so dlabokoto orawe na povr{inata
bil isfrlen golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, kako i grade`en kamen razli~en po golemi-
na, oblik, sostav i obrabotenost, verojatno od te-
meli na objekti. Vo ju`niot del na terasata bil ot-
krien i raznesen od mehanizacijata grob od tipot
cista. Na povr{inata se najdeni pove}e ra~ni
melnici od kamen i piramidalni tegovi od kerami-
ka. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sv.
Nikole. (S.D.)
\ur~e, mogila od rimskoto vreme. Na 2,5 km jugo-
isto~no od gradot, desno od stariot pat Sv. Niko-
le-Erxelija se nao|a mogila so pre~nik vo osnova-
ta od 15 m i za~uvana viso~ina od 4 m. (S.D., M.I.)
Medovo Ani{te, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 3,7 km jugoisto~no od gradot, na
povr{ina od 400 x 200 m se sre}avaat fragmenti od
XXV. SVETI NIKOLE
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i grade`en mate-
rijal. (S.D., M.I.)
Rudina, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a vo
ju`niot del na gradot, na viso~inka {to se izdiga
na desnata strana od patot kon `elezni~kata sta-
nica Ov~e Pole. Na samiot vrv ima zaramneto pla-
to, izdol`eno vo pravec sever-jug, koe zafa}a pros-
tor od 300 x 150-200 m. Spored ka`uvaweto na me{-
tanite, pri obrabotuvaweto na nivite bile vadeni
kameni blokovi od temeli na objekti, a bile naj-
deni i pove}e moneti od koi se za~uvani samo dve,
od imperatorite Prob i Dioklecijan. I denes na
povr{inata, osven grade`en materijal, mo`e da se
sretnat i fragmenti od kerami~ki sadovi. Zna~aen
naod pretstavuva fragmentot od mermerna plo~a,
so dimenzii od 23 x 20 x 5 cm, na koj ima reljefna
pretstava na scena od `rtvuvawe. Lokalitetot e
mo{ne devastiran so grade`nite raboti za zgrada-
ta na Elektrodistribucija, a i so vremenskite
vlijanija. Naodite se ~uvaat vo Muzejskata zbirka
vo Sv. Nikole. (S.D.)
Rudina, Sveti Nikole. ‡ Kultna ikona
Sveti Nikolaj, srednovekovna crkva. Pri izgrad-
bata na novata crkva Sv. Nikolaj se otkrieni teme-
li od postara crkva. Vo dvorot okolu crkvata e ot-
kopan grob od kamena konstrukcija – tip cista.
Dvorot pred zapadniot trem e poplo~en so plo~i od
grobni konstrukcii na koi ima vre`ani krstovi.
(S.D., M.I.)
XXV. SVETI NIKOLE
Sveti Spas, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na okolu 500 m od centarot na gradot vo
ju`en pravec i vo blizinata na lokalitetot Ru-
dina. Pretstavuva terasesta viso~inka (kota 309)
na koja, so grade`nite raboti za lokalniot TV-re-
petitor bil otkrien i otvoren grob – tip cista, od
monolitni plo~i od peso~nik i so dimenzii od 1,87
x 0,78 x 0,81 m. Pokojnikot bil polo`en na ple}i
vrz isto takva monolitna plo~a. Najdeni se dve mo-
neti, ednata na Dioklecijan a drugata na Konstan-
tin. Mo`e da se pretpostavi deka vo ovaa nekropo-
la bile pogrebuvani `itelite od naselbata na mes-
toto Rudina. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej
vo Sv. Nikole. (S.D.)
Sveti Stefan, srednovekovna crkva. Na isto~niot
del od gradot se nao|a grobi{nata crkva Sv. Ste-
fan, izgradena vo 1910 godina vrz temeli na edno-
korabna crkva. Pred vlezot na crkvata e najden
masiven korintski kapitel koj e pribran vo Narod-
niot muzej vo Sv. Nikole. (S.D., M.I.)
Sulejmanec, naselba i nekropola od rimskoto vre-
me. Na 4 km isto~no od gradot, po povr{inata na
nivite se sre}avaat gramadi od grade`en materi-
jal, fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i tegu-
li. Od ovoj lokalitet poteknuva i fragment od
stela so pretstava na pokojnici. (S.D., M.I.)
37. SOPOT
Baleva ^e{ma – Ani{te, naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km jugoisto~no od seloto, pokraj
stariot selski pat {to vodi za Sv. Nikole, po po-
vr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, teguli i grade`en materi-
jal. (S.D., M.I.)
Krstovec, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na seloto, na isto~nata strana, zad
ku}ata na A. Petru{evski se otkrieni grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i. (S.D., M.I.)
Medarovi Trla, mogila od rimskoto vreme. Na 4 km
isto~no od seloto, od desnata strana na selskiot
pat Sv. Nikole-Malino se nao|a mogila so dimen-
zii od 20 m pre~nik vo osnovata i 5 m viso~ina.
(S.D., M.I.)
Popovi Livadi – Stara Crkva, srednovekovna na-
selba i nekropola. Na 800 m severoisto~no od selo-
to, na zaramneto plato se gledaat ostatoci –
temeli od sakralen objekt so dimenzii od 10 x 5 m,
orientacija istok-zapad. Vo neposrednata blizina
na objektot se sre}avaat golemi kameni plo~i od
grobni konstrukcii. Vo nivata na S. Stoj~evski,
pri obrabotuvaweto na zemjata se javuva grade`en
materijal (kamen, tula), no i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. (S.D., M.I.)
359
Sopot, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo 1968 madi. Votivnata plo~a se ~uva vo Narodniot muzej
godina od dvorot na selskata crkva Muzejot od vo Sv. Nikole. (S.D.)
[tip pribral dva spomenika. Edniot, izvaden od
ogradniot yid na dvorot, pretstavuva nadgrobna
plo~a od mermer vo oblik na medaljon koj na ednata
strana (primarnata) ima reljefna pretstava na
Trakiski kowanik, dodeka na drugata semejna
pretstava (ma`, `ena i dete) vo bareljef. Vtoriot
spomenik e del od arhitravna greda od gnajs na koj
ima gr~ki natpis vo nekolku redovi i se nao|al
pokraj severniot yid na crkvata. (V.S.)

38. STANULOVCI

Bara – Dlaboki Pat, srednovekovna naselba i nek-

ropola. Zapadno od seloto, vo nivata na P. Traj~o e
otkrien grob od kameni plo~i – tip cista. Isto~no
od grobot, vo mesnosta Dlaboki Pat, pri oraweto
na nivite se pojavuvaat grade`en materijal i
fragmenti od kerami~ki sadovi. (S.D., M.I.)

Beli Breg, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2

km jugozapadno od seloto, pokraj rekata Orlica, vo
nivata na P. Traj~o se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i mno`estvo grade`en materijal.
(S.D., M.I.)
39. STAWEVCI
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 800
m ju`no od seloto, od dvete strani na Staweva~ka
Reka se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi
i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Manevo Trlo, srednovekovna naselba. Desno od pa-
tot za seloto, pod samiot rid se sre}avaat gramadi
od kamewa i drug grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Orqak – Seli{te, srednovekovna naselba i nekro-
pola. Na 2 km severno od seloto, na sredi{nite ko-
ti na ridot Orqak ima gramadi od grade`en mate-
rijal, kako i fragmenti od pitosi. Na povr{inata
na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi. (S.D., M.I.)
Pod Kukunosa, naselba so nekropola od rimskoto
vreme. Na oddale~enost od okolu 500 m ju`no od
seloto, pod ridot Golema Kukunosa, vo nivata na
Nace Ivanov e najdena votivna plo~a od bel mer-
mer so dimenzii od 25 x 25 x 5 cm. Vo gorniot del e
zaoblena la~no, a vo centralniot del ima reljefna
pretstava na `rtvenik, so po edna zmija od strani-
te, vrz koj e postaven kantaros so scena na `rtvuva-
we. Se raboti za pretstava na sinkretisti~ko bo-
`estvo od frigisko poteklo. Pri obrabotuvaweto
na nivite me{tanite nao|ale temeli od objekti i
golemi plo~i od grobovi. Terenot e vo nepos-
rednata blizina na naselbata na lokalitetot Gra-
Pod Kukunosa, s. Stawevci. ‡ Kultna ikona
Rimski Bunar, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Ju`no od seloto, od levata strana na patot Sv.
Nikole-Kumanovo se sre}avaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Seli{te – Gorni Grobi{ta, srednovekovna nekro-
pola. Na 1,5 km severno od seloto se otkrieni
grobovi od kameni konstrukcii, pokrieni so po
edna golema plo~a. Sekoj grob e ozna~en so masiven
krst. (S.D., M.I.)
Slatina, mogila od rimskoto vreme. Na 3 km ju`no
od seloto, pokraj selskiot pat za Stara Mezdra ima
mogila so pre~nik vo osnovata od 25 m i za~uvana
viso~ina od 8 m. Na najvisokata to~ka na mogilata
se nao|a krst kade me{tanite se sobiraat na
Duovden. (S.D., M.I.)
Slatina, cisterna od rimskoto vreme. Na 3,5 km
jugoisto~no od seloto se nao|a kladenec graden od
peso~nik vo pet reda, povrzani so hidrauli~en mal-
ter. Vo dolniot del ima ubavo profiliran polu-
kru`en otvor za istekuvawe na vodata. (S.D., M.I.)
40. STARA MEZDRA
Dolgi Rid, mogila od rimskoto vreme. Vedna{ zad
upravnata zgrada na ZIK „Ov~e Pole“, na zaramne-
toto plato se nao|a mogila so pre~nik vo osnovata
od 15 m i viso~ina od 5 m. (S.D., M.I.)

360 XXV. SVETI NIKOLE

 41. STROIMANCI
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na severniot kraj na seloto, na visok rid {to
dominira nad okolinata se gledaat ostatoci od ma-
la utvrdena naselba. Najdeni se i moneti na Justi-
nijan I.
Mikul~i} G., 1987, 189. (S.D., M.I.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva so nekropola. Na
severoisto~nata periferija na seloto se nao|a
crkvata Sv. Nikola Letni, podignata vrz temeli na
stara crkva. Vo okolinata se raspoznavaat plo~i
od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severno od seloto, pod ridot Pr`ar se sre}ava-
at temeli od objekti, a po povr{inata na terenot
ima grade`en materijal i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. (S.D., M.I.)
42. TRSTENIK
Barkovica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m ju`no od seloto, po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme
i sredniot vek. Na 3 km zapadno od seloto i okolu
1,5 km ju`no od manastirot \uri{te se nao|aat
ostatoci od naselba koja dominira nad okolinata.
Po povr{inata se gledaat temeli od yidovi {to go
opkru`uvale gradi{teto. Me{tanite otkrile
pove}e `elezni alatki, staklo i keramika. Nao-
dite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Sv. Nikole.
Mikul~i} G., 1987, 189. (S.D., M.I.)
\uri{ki Manastir, osamen naod od rimskoto vreme
i sredniot vek. Spored N. Vuli}, imalo dva frag-
menta od nadgrobna plo~a so gr~ki natpis, pokraj
koj, levo i desno, imalo reljefno pretstaveni
polumese~ini. Vo manastirskiot kompleks, vo pe-
desettite godini bil otkopan grob i vo nego naj-
deni medaljon so inicijali MR i zlatni obetki,
koi B. Aleksova gi povrzuva so Marija Paleolog.
Vo eden od yidovite na manastirskata {tala se
vgradeni bazis od stolb i fragment od nadgrobna
plo~a so gr~ki natpis. Grobniot naod se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje, bazisot vo Na-
rodniot muzej vo Sv. Nikole, a fragmentot od nad-
grobnata plo~a stoi na samoto mesto.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 395: Aleksova B., 1956, 213-
223. (S.D.)
XXV. SVETI NIKOLE
\uri{ki Manastir, s. Trstenik. ‡ Nakit od vremeto
na Marija Paleolog
\uri{ki Manastir – Venec, grob od docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a vo neposrednata blizina na
manastirskata crkva Sv. Bogorodica vo mesnosta
Venec, vo koja e podignata stanicata na Meteo-
rolo{kiot zavod od Skopje. Pri izgradbata na
objektot, so mehanizacijata bil otkrien i delumno
o{teten grob – tip cista, graden od kameni plo~i,
postaven vo pravec severoistok-jugozapad. Dnoto na
grobot bilo pokrieno so ~etvrtesti tuli naredeni
edna do druga i vrzani so varov malter. Po-
grebuvaweto e so inhumacija, a pokraj leviot kolk
na pokojnikot e najdeno kerami~ko sat~e – bokal so
crvenikava boja. (S.D.)
Latinski Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
500 m severozapadno od seloto, na srednite koti od
ridot Venec, pri izgradbata na selskiot pat za ma-
nastirot \uri{te e otkriena nekropola so grobovi
gradeni od kameni plo~i – tip cista. (S.D., M.I.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m se-
veroisto~no od seloto, na desnata strana od patot
za manastirot \uri{te, pri obrabotuvaweto na ni-
vite se otkrieni tuli i drug grade`en materijal,
kako i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
(S.D., M.I.)
Sredno Gradi{te, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Pri izgradbata na gradobijnata stanica se
otkrieni grobovi – tip cista, vo koi bile najdeni i
moneti. (S.D., M.I.)
Stara Crkva, srednovekovna crkva. Na 200 m is-
to~no od seloto jasno se gledaat tragi od objekt –
crkva, so orientacija istok-zapad. Po povr{inata
na lokalitetot se sre}avaat gramadi od kr{en ka-
men i fragmenti od kerami~ki sadovi. (S.D., M.I.)
43. ]OSELERI
Banka Trla, naselba, bazilika i nekropola od doc-
noanti~koto vreme. Po povr{inite na nivite, od-
dale~eni 2,5 km severoisto~no od seloto se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i mno-
gu drug grade`en materijal. Ima i temeli od objekt
so apsida na isto~nata strana. Vo jugoisto~niot
del na prostorot se izvadeni pove}e golemi plo~i
od grobni konstrukcii. (S.D., M.I.)
Jurutluk, naselba od neolitskoto vreme. Vo nivata
na [. Georgiev, {to se nao|a na 2 km severozapadno
od seloto i 150 m jugoisto~no od `elezni~kata
pruga Veles-Ko~ani, so povr{ina od 250 x 150 m,
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, prete`no so
crvena i kafeava boja, kako i fragmenti slikani
so temnokafeava boja, koi se sli~ni na keramikata
od srednoneolitskite sloevi vo naselbata Barut-
361
nica vo Amzabegovo (III-IV). Isto taka, prisutni se Ma{atl'k, srednovekovna nekropola. Na 1 km jugo-
i par~iwa od ku}en lepe`. (S.M., M.I.) isto~no od seloto se nao|aat grobni konstrukcii
gradeni od monolitni kameni plo~i. (S.D., M.I.)
Krangova Bav~a, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 1,5 km severozapadno od seloto, Nad ^e{ma, naselba od neolitskoto, helenisti~-
vo nivite na \. Kostov i K. Nikolov se sre}avaat koto i rimskoto vreme. Na okolu 200 m severno od
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli i grade`en seloto, vo nivite na P. Kostov i K. Nikolov, od
materijal. Vo jugoisto~niot del na lokalitetot se dvete strani na polskiot pat {to vodi za seloto
konstatirani kameni plo~i od grobni konstrukcii. Saramzalino se nao|aat teguli, imbreksi, kako i
(S.D., M.I.) fragmenti od kerami~ki sadovi od razli~no vre-
mensko i kulturno poteklo. Pogolema koncentra-
Manastir, srednovekovna naselba i crkva. Na 5 km cija na neolitska keramika se ~uvstvuva vo isto~-
ju`no od seloto se gledaat ostatoci od temeli na niot kraj na lokalitetot. (S.D., M.I.)
sakralen objekt so pravoagolna osnova. Vo nivite
{to se neposredno do nego ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (S.D., M.I.)
39. Elovo ....................................................................... 373
40. Zelenikovo ............................................................. 373
XXVI. SKOPJE 41. Zloku}ani ............................................................... 373
42. Ilinden (Belimbegovo) ...................................... 375
43. Jabolce .................................................................... 375
44. Katlanovo ............................................................... 376
1. Aldinci................................................................... 363
45. Kopanica................................................................. 376
2. Ara~inovo .............................................................. 363
46. Ku~evi{te .............................................................. 376
3. Bader ........................................................................ 363
47. Laskarci ................................................................. 376
4. Bawane ..................................................................... 364
48. Letevci ................................................................... 376
5. Barovo ..................................................................... 364
49. Qubanci .................................................................. 377
6. Bardovci ................................................................. 365
50. Quboten .................................................................. 377
7. Blace ........................................................................ 365
51. Mal~i{te ............................................................... 377
8. Brazda ...................................................................... 365
52. Markova Su{ica ................................................... 377
9. Brwarci .................................................................. 366
53. Matka ....................................................................... 378
10. Bujkovci .................................................................. 366
54. Maxari .................................................................... 378
11. Bula~ani ................................................................. 366
55. Miladinovci.......................................................... 379
12. Bunarxik ................................................................. 366
56. Mirkovci ................................................................ 379
13. Bu~inci ................................................................... 366
57. Morani .................................................................... 379
14. Varvara .................................................................... 367
58. Mr{evci ................................................................. 379
15. Vizbegovo ................................................................ 367
59. Novo Selo ............................................................... 380
16. Vini~e ..................................................................... 367
60. Orman ...................................................................... 380
17. Vlae .......................................................................... 367
61. Ore{ani ................................................................. 380
18. Volkovo ................................................................... 367
62. Petrovec ................................................................. 380
19. Vrtekica ................................................................. 368
63. Pobo`je................................................................... 381
20. Gluvo ........................................................................ 368
64. Radi{ani ................................................................ 381
21. Govrlevo .................................................................. 368
65. Rakotinci ............................................................... 381
22. Gorno Koware ........................................................ 369
66. Ra{tak ..................................................................... 381
23. Gorno Nerezi ......................................................... 370
67. Ra{~e ....................................................................... 381
24. Gorno Orizari ....................................................... 370
68. 'R`ani~ino ............................................................. 382
25. Gorno Svilare ....................................................... 370
69. Rogle ........................................................................ 382
26. Gorno Solwe .......................................................... 370
70. Sveta Petka ........................................................... 382
27. Gradovci .................................................................. 370
71. Semeni{te ............................................................. 382
28. Gr~ec ........................................................................ 370
72. Skopje ...................................................................... 382
29. Dvorce ..................................................................... 370
73. Sopi{te .................................................................. 386
30. Dobri Dol ............................................................... 371
74. Sredno Koware ...................................................... 386
31. Dolno Dobrino ...................................................... 371
75. Sredno Nerezi ....................................................... 386
32. Dolno Koli~ani .................................................... 371
76. Stajkovci ................................................................ 386
33. Dolno Koware ........................................................ 371
77. Studeni~ani ........................................................... 386
34. Dolno Orizari ...................................................... 371
78. Taor.......................................................................... 387
35. Dolno Svilare ....................................................... 371
79. ]ojlija ..................................................................... 388
36. Dolno Solwe .......................................................... 371
80. Usje ........................................................................... 388
37. Dra~evo ................................................................... 371
81. Cre{evo .................................................................. 388
38. Dra~evica ............................................................... 372
82. Crni Vrv ................................................................. 388

362 XXV. SVETI NIKOLE

83. ^u~er ....................................................................... 388
1. ALDINCI
Kale, gradi{te ‡ opidum od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km ju`no od planinarskiot dom „Karaxica“,
na rid so viso~ina od 165 m nad utokata na Aqagi-
ca vo Kadina Reka, na zaramneto plato so povr{ina
od 4 hektara se gledaat ostatoci od odbranben yid.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli i tubulusi za dovod na
voda. Severno od gradi{teto, preku rekata se nao|a
podgradieto na ~ija povr{ina od okolu 3 hektara
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., 1982, 66-68. (G.M.)
Mud`ica, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2,2 km jugoisto~no od seloto i na 1,7 km jugoisto~no
od planinarskiot dom „Karaxica“, na najvisokata
kota od visokiot rid obrasnat so {uma ima zaram-
neta povr{ina koja e ogradena so yid graden od
kamen, bez malter, ~ii dimenzii se 60 x 220 m. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi, teguli i drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1982, 68. (G.M.)
2. ARA^INOVO
Kisel Vir, naselba od neolitskoto vreme. Na 3 km
severoisto~no od seloto, na desnata strana od sta-
riot pat Skopje-Kumanovo se izdiga blaga viso~in-
ka koja postepeno se spu{ta kon sever formiraj}i
tumba. Vedna{ do izvorot na kisela voda, vo nivite
na ZIK „Skopsko pole“ se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i delovi od ku}en lepe`. (D.M.)
XXVI. SKOPJE
Krivi Dol, nekropola od rimskoto vreme. Vo ata-
rot na selskite nivi se pronajdeni tri celi nad-
grobni plo~i i eden fragment, site so latinski
natpisi. Samo za edna od niv lokalitetot Krivi
Dol e poznat kako mesto na nao|aweto. Plo~ite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 528; Vuli¢ N., Sp. XCLIII,
br. 418; Josifovska B., 1953, 241. (L.J.)
Crkvi{te, hram ‡ svetili{te od rimskoto vreme.
Na 3 km severoisto~no od seloto, na najvisokiot
del od ridot nad lokalitetot Kisel Vir se gledaat
temeli od objekt otkrieni vo tekot na 1955/56
godina. Na povr{inata ima i delovi od kamena
plastika, mermerni blokovi, bazi i grade`en mate-
rijal. (D.M.)
3. BADER
Drma, kastrum so podgradie i nekropola od rimsko-
to i docnoanti~koto vreme (Bederijana). Na 1,5 km
od seloto i na 1 km isto~no od Blace, na visoka
re~na terasa kraj rekata P~iwa, na povr{ina od
200 x 280 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi, mermerni stolbovi i
mno`estvo grade`en materijal, a se gledaat i teme-
li od objekti. Severno od kastrumot le`elo pod-
gradieto, a ju`no bila anti~kata nekropola.
Mikul~i} I., 1977, 101-105; Mikul~i} I., 1981, 112-
114; Mikul~i} I., 1982, 68-71. (G.M.)
Kitka, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km ju`-
no od seloto, na leviot breg na P~iwa, pome|u re-
kata i avtopatot se gledaat ostatoci od nekropola,
vo golema mera uni{tena so izgradbata na avto-
patot Skopje-Veles. Se gledaat delovi od uni{te-
ni grobni konstrukcii koi bile gradeni od teguli,
tuli i kameni plo~i. (D.M.)
363
 Drma, s. Bader. ‡ Kastrum od rimskoto vreme (I.M)
Star Pat, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
300 m severozapadno od seloto se gledaat ostatoci
od grobni konstrukcii gradeni od kameni plo~i ‡
tip cista. Najverojatno se raboti za nekropola od
anti~kata naselba na sosedniot lokalitet Smrgec.
(D.M.)
4. BAWANE
Bawa, vodovod od rimskoto vreme. Na pove}e mesta
vo poleto se konstatirani ostatoci od star vodo-
vod, celi i fragmentirani tubulusi {to se pro-
tegaat vo pravecot severno od seloto, kon mesnosta
Bawa. Tuka se nao|aat silni izvori od koi vodata
bila nosena do rimskiot Skupi. (D.M.)
Dulo, vila rustika od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugoisto~no od seloto, vo blizinata na izvorot
„Dulo“, na vakafska parcela (Sv. \or|i), vo 1977
godina selanite raskopale temeli od vila rustika.
Osnovata na objektot e vtemelena po oskata severo-
zapad-jugoistok, vo vid na bukvata „G“, so 6 prosto-
364
rii od koi edna e formirana apsidalno kon severo-
zapad, a tremot e kon jugoistok. Yidovite se od kr-
{en kamen so dosta anti~ki mermerni spolii, po-
vrzani so hidrauli~en malter. Za~uvani se osta-
toci od kameni stolbovi, kapiteli, arhitravi, im-
breksi, teguli, tubulusi, kako i mnogu kerami~ki
materijal. Dva sada se ~uvaat vo Zavodot za za{ti-
ta na spomenicite na kulturata na grad Skopje.
(M.B.)
Sv. \or|i, osamen naod od rimskoto vreme. Vo pra-
got na crkvata e vyidana nadgrobna stela so reljef
i latinski natpis koj e o{teten. Dimenzii: 119 x 56
cm.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 531. (B.J.)
5. BAROVO
Barovo, osameni naodi od rimskoto vreme. Od ata-
rot na seloto poteknuvaat dva spomenika od koi ed-
XXVI. SKOPJE
niot e votiven, posveten na Fortuna, a drugiot nad-
groben. Spomenicite se is~eznati.
Evans A., 1882, 100. (L.J.)
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
2 km severno od seloto, na najvisokiot vrv na za-
padniot kraj na Vodno, na malo karpesto plato so
dominantna mestopolo`ba i so dimenzii od 110 x
110 m se gledaat ostatoci od odbranben yid graden
od kamen i varov malter. Po povr{inata se gledaat
temeli od pove}e gradbi za `iveewe i temeli od
starohristijanska bazilika, ostatoci od cisterna
za voda, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., TIR, 22; Mikul~i} I., 1981, 144; Mikul-
~i} I., 1982, 71-72. (G.M.)
Sv. Atanasija, nekropola od rimskoto vreme. Vo
neposrednata blizina na crkvata selanite otkrile
pove}e nadgrobni spomenici, a eden e vyidan do
portata na dvorot od crkvata.
Trifunoski J., 1958, 141. (V.L.)
6. BARDOVCI
Zad vodenicata, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
lozjeto na semejstvoto Bla`evski e otkrien `rt-
venik so latinski natpis posveten na bo`icata
Belona. Dimenzii: 136 x 52 x 28 cm. @rtvenikot se
~uva vo dvorot na semejstvoto Bla`evski.
Josifovska Dragojevi} B. 1981, 182. (B.J.)
^e{ma, osamen naod od rimskoto vreme. Mestoto na
vodovodot e na okolu 2 km od gradskata teritorija
na Skupi, na 1 km od asfaltniot pat za seloto
Bardovci i na 200 m zapadno od `elezni~kata pruga
\or~e Petrov-Ka~anik. Pri zemjodelskite raboti
e pronajdena nadgrobna plo~a so latinski natpis i so
dimenzii od 245 x 75 x 25 cm. Vo pravoagolnoto
pole na frontonot se nao|a reljefna pretstava na
scena so zadu{na gozba. Plo~ata se nao|a na mesto-
to kade {to e otkriena.
Kora~evi} D., 1983, 215. (L.J.)
Sv. \or|i, osamen naod od rimskoto vreme. Pri iz-
gradbata na `elezni~kata pruga e pronajden `rtve-
nik so votiven natpis, posveten na bo`estvata
Jupiter, Junona i Minerva. Spomenikot se nao|a vo
blizinata na selskata crkva Sv. \or|i.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 550. (L.J.)
8. BRAZDA
Gradi{te, utvrdena naselba od `eleznoto, ranoan-
ti~koto, rimskoto i docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na visokiot rid {to se izdiga 70 m nad okoli-
nata, obgraden od dvete strani so ^u~erska Reka.
Na vrvot ima plato so povr{ina od 4,5 hektara, koe
pa|a terasesto kon sever i jug i na koe se nao|aat
ostatoci od utvrdena naselba. Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli i drug grade`en materijal. Na akropolot,
vrz predrimskiot opidum bil izgraden docno-
rimski kastel so kvadratna osnova i so dimenzii od
110 x 90 m. Odbranbenite yidovi se gradeni od
kamen i varov malter i imaat {irina od 1,70 m. So
iskopuvawata vo 1986 godina se otkrieni del od
rabotilnica za prerabotka na metal (olovna ruda)
i keramika od V-IV vek pred n.e. Vo severnoto pod-
no`je e otkriena ranoanti~ka grobnica gradena od
delkani blokovi od travertin kaj koja se razliku-
vaat dve fazi na gradba. Me|u mnogubrojnata `rt-
vena keramika ima pove}e anti~ki crvenofigural-
ni vazi od krajot na V i raniot IV vek pred n.e.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Mikul~i} G., 1989; Mikul~i} I., Sokolovska V.,
1990, 79. (G.M.)

7. BLACE

Barda, osamen naod od rimskoto vreme. Vo Dolno

Blace, vo imotot na [kreta Danu{ e najdena nad-
grobna plo~a so latinski natpis. Spomenikot se
nao|a na mestoto kade {to e otkrien.
Josifovska B., 1982, 109. (L.J.)

Lozje, osamen naod od rimskoto vreme. Pri zemjo-

delskite raboti e pronajdena nadgrobna plo~a so
latinski natpis. Vo frontonot ima reljefna pret-
stava na zadu{na gozba. Spomenikot se nao|a na
mestoto kade {to e pronajden.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 482. (L.J.)

XXVI. SKOPJE
365

Gradi{te, s. Brazda. ‡ Grobnica od ranoanti~koto vreme (I.M.)
\or|oec, vodovod od rimskoto vreme. Na 1 km jugo-
zapadno od seloto, vo neposrednata blizina na kra-
varskata farma se otkrieni ostatoci od star vodo-
vod ‡ tubulusi. Pravecot na protegaweto na cevo-
vodot e kon rimskiot Skupi. (D.M.)
Carevec, naselba od rimskoto vreme. Na 3 km za-
padno od seloto, na levata strana na Lepenec, na
prostor od okolu 50 x 50 m vo nivata na Z. Pejkov
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, gra-
de`en materijal i del od votiven spomenik so la-
tinski natpis. (D.M.)
9. BRWARCI
Irma, naselba od rimskoto vreme. Jugoisto~no od
seloto, vo nivite na A. Jusuf i T. Stefanovski se
otkrieni temeli od pogolem objekt, a po povr{ina-
ta se sre}avaat delovi od kamena plastika (nad-
vratnici, koloni, bazi i dr.) i mnogu grade`en ma-
terijal. (D.M.)
Latina, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km ju`-
no od seloto, na desnata strana od patot {to vodi
366
za seloto, na prostor od 50 x 50 m se gledaat ostato-
ci od rimski nadgrobni steli. Od ovoj lokalitet
poteknuvaat i pove}e moneti {to se ~uvaat kaj
me{tanite. (D.M.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Na 1 km ju`-
no od seloto, na povr{ina od 0,50 hektari se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi, kremeni i
kameni orudija, kako i pogolemi fragmenti od
ku}en lepe`. (D.M.)
10. BUJKOVCI
Karabair, naselba od rimskoto vreme. Na prosto-
rot {to go zafa}a novoizgradenata rafinerija, po-
to~no na delot kade {to se izgradeni cisternite,
se otkrieni yidovi gradeni od kamen i varov
malter, fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal. So izgradbata na rafinerijata
lokalitetot e celosno uni{ten. (D.M.)
11. BULA^ANI
Kula, utvrduvawe ‡ refugium od docnoanti~koto
vreme. Na 2,5 km severno od seloto i isto tolku od
seloto Ra{tak, na eden visok planinski greben, na
prostor od 100 x 30 m se gledaat yidovi od kamen i
varov malter. Po povr{inata ima fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i drug grade`en
materijal.
Mikul~i} I., 1982, 73. (G.M.)
12. BUNARXIK
Jazbine, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m seve-
rozapadno od seloto, na povr{ina od okolu 1 hek-
tar se sre}avaat fragmenti od rimska sadova kera-
mika i grade`en materijal. (D.M.)
13. BU^INCI
Gradi{te, gradi{te od ranoanti~koto i rimskoto
vreme. Na 100 m zapadno od seloto, na dominantna
viso~inka so zaramneto plato se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi karakteristi~ni za ra-
noanti~koto i rimskoto vreme. Na podno`jeto na
gradi{teto od isto~nata strana, vo lozjata na V.
Kitanovski, B. Stojanovski i K. Mitovski se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal (teguli, imbreksi, a i moneti od Justini-
jan I).
Mikul~i} G., 1987, 189. (D.M.)
Ograda, naselba od rimskoto vreme. Nekolku sto-
tici metri ju`no od seloto, pri izgradbata na bra-
nata za navodnuvawe se otkrieni temeli od objekt.
Na relativno mal prostor se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi i grade`en materijal (kamen,
teguli). (D.M.)
XXVI. SKOPJE
 14. VARVARA
Kale, utvrdena naselba ‡ opidum od ranoanti~koto
vreme. Na 1 km jugoisto~no od seloto, 150 m nad
Markova Reka, na visoka terasa se gledaat ostatoci
od utvrdena naselba koja zafa}ala prostor od 155 x
130 m. Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1982, 24-26. (G.M.)
Kale, s. Varvara. ‡ Opidum od ranoanti~koto vreme
Pr`ali, nekropola od `eleznoto i rimskoto vre-
me. Se nao|a na okolu 500 m isto~no od seloto i
okolu 3 km zapadno od seloto Batinci, od desnata
strana na patot {to vodi od Dra~evo kon Markov
Manastir, kaj utokata na reki~kata-porojnica Lokva
Popova vo Markova Reka. Vo 1995 godina Muzejot
na grad Skopje izvr{il za{titni arheolo{ki is-
kopuvawa na lokalitetot, pri {to se otkrieni
grobovi. (K.R.)
15. VIZBEGOVO
Kavgalija (Momin Potok), nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 1 km jugoisto~no od Skupi, na
podra~jeto na seloto i okolu 500 m zapadno od pa-
tot Skopje-Ka~anik se gledaat ostatoci od nekro-
pola. Od ovaa nekropola poteknuvaat dve nadgrob-
ni mermerni steli so reljef i latinski natpis. Na
ednata od niv se spomenuva vicus Cavadinus. Stelite
se ~uvaat vo Muzejot na grad Skopje.
Josifovska B., 1966a, 263; Josifovska B., TIR, 21. (B.J.)
16. VINI^E
Gradi{te, kastel od docnoanti~koto vreme. Na
severoisto~niot kraj na seloto, visoko vo planin-
skiot masiv, na eden rid so zaramnet vrv i so povr-
{ina od 70 x 40 m se gledaat ostatoci od odbranben
yid graden od kr{en kamen i varov malter. Po po-
vr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., 1982, 74. (G.M.)
Ogradi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Pri
obrabotuvaweto na zemjata, vo nivata na P. Mir-
XXVI. SKOPJE
kovski e otkrien docnoanti~ki grob. Grobot bil
konstruiran od neobraboteni kameni plo~i, a vo
funkcija na kapak bila upotrebena edna nadgrobna
plo~a so dimenzii od 135 x 100 x 20 cm i so latin-
ski natpis. Vo frontonot ima reljefna pretstava
na ma{ka i `enska bista. Spomenikot se nao|a na
mestoto kade {to e najden. (L.J.)
17. VLAE
Most na Lepenec I, osamen naod od rimskoto vreme.
Zapadno od mostot na Lepenec, vo 1954 godina K.
Gerovski, vadej}i pesok, otkril nadgrobna stela od
bel mermer, so reljef i latinski natpis i so di-
menzii od 155 x 77 x 30 cm. Vo neposrednata blizi-
na na stelata otkopal i golema borova {i{arka
izvedena od mermer. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1954, 366. (B.J.)
Most na Lepenec II, osamen naod od rimskoto vre-
me. Na okolu 500 m zapadno od mostot na Lepenec,
vo 1954 godina, pri vadeweto na pesok e otkriena
stela so reljef i latinski natpis, posvetena na
eden veteran od pettata makedonska legija, so
dimenzii od 195 x 59 x 24 cm. Plo~ata se ~uva vo la-
pidariumot na Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1956a, 79-87. (B.J.)
18. VOLKOVO
Dubi~e, nekropola od `eleznoto vreme. Na 500 m
severno od seloto, na levata strana od patot za
seloto Orman ima blaga padina {to se spu{ta kon
asfaltniot pat, na koja se nao|aat delovi od kame-
ni plo~i od nadgrobni konstrukcii. Se raboti za
nekropola od postaroto `elezno vreme (VII-VI vek
pred n.e.), na koja na nekolku navrati bile vr{eni
mali arheolo{ki iskopuvawa (1952, 1954 i 1962
godina). Otkrieni se pove}e pogrebuvawa vo grobo-
vi od kameni plo~i ‡ tip cista, so inhumacija i so
grobni prilozi od keramika, nakit i oru`je. So
intenzivnoto obrabotuvawe na terenot nekropo-
lata e uni{tena vo golema mera. Naodite se ~uvaat
vo Muzejot na Makedonija vo Skopje i vo Muzejot
na grad Skopje.
Truhelka ›., 1929, 71-86; Sanev V., Simoska D., Ki-
tanoski B., Sar`oski S., 1976, 29. (D.M.)
367

Dubi~e, s. Volkovo. ‡ Sad od `eleznoto vreme
Livada, nekropola od rimskoto vreme. Spored be-
le{kite na M. Grbi}, od desnata strana na `elez-
ni~kata pruga Orman-Volkovo bila konstatirana
nekropola od koja poteknuva rimski nadgroben spo-
menik so natpis.
Grbi¢ M., 1954, 117. (D.M.)
U{i, naselba od rimskoto vreme. Na 2 km jugoza-
padno od seloto, vo lozovite nasadi so povr{ina od
1,5 hektar se sre}avaat mnogubrojni ostatoci od
kerami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (D.M.)
Crkvi{te, osamen naod od rimskoto vreme. Vo 1958
godina vo nivata na S. Najdovski od seloto Ku~-
kovo, {to se nao|a na okolu 500 m od desniot breg
na Lepenec, slu~ajno e otkopan mermeren spomenik
so dvojazi~en natpis ‡ gr~ki i latinski. (B.J.)
19. VRTEKICA
Isar, naselba od docnoanti~koto vreme. Na grani-
cata od atarite na selata Vrtekica i Ramni Gaber
se gledaat ostatoci od utvrdena naselba.
Trifunoski J., 1958, 160. (V.L.)
Sv. Dimitrija, srednovekoven sakralen objekt. Vo
[elsko maalo se nao|a muslimanska tekija so devet
grobovi koja bila izgradena pred 120 godini vrz
temeli na srednovekovna crkva koja, spored pre-
danieto, bila posvetena na sv. Dimitrija. Deka se-
loto bilo naseleno od hristijansko ‡ makedonsko
368
naselenie svedo~i podatokot na listot 42 od Kodi-
kot na manastirot Matka od 1570-1580 godina, vo
koj kako prilo`nik od ova selo e zavedena „rabin-
kata bo`ja Toda“. Dene{nite muslimanski `iteli
zapo~nale da se naseluvaat vo seloto kon krajot na
XVII vek.
Haxi Vasiqevi¢ J., 1930, 274; Rasolkoska Niko-
lovska Z., 1975, 457. (V.L.)
20. GLUVO
Ku}etini, naselba od raniot sreden vek. Vo 1976
godina na okolu 800 m severozapadno od seloto, na
desnata strana na reki~kata Bawanska se registri-
rani tri golemi jami vo koi se najdeni fragmenti
od vizantiska gle|osana keramika, naslikana so
spiralni i floralni motivi. Severno od jamite, na
okolu 200 m, ima urnatini od pove}e stanbeni ob-
jekti.
Bilbija M., 1978, 133. (M.B.)
[titiwe, osamen naod od rimskoto vreme. Vo 1995
godina vo dvorot na ku}ata na Mirko Bla`evski e
najden fragment od nadgrobna plo~a so latinski
natpis i friz od bukranioni i girlandi, upotreben
kako sto`er. Bil donesen vo 1913 godina od
mestoto [titiwe. Denes fragmentot se nao|a vo
Muzejot na grad Skopje. (L.J.)
21. GOVRLEVO
Gradi{te, utvrdena naselba od rimskoto i docno-
anti~koto vreme i starohristijanska bazilika. Na
okolu 600 m severno od seloto se nao|a malo rit~e
so zaramneto plato na vrvot golemo okolu 2 hekta-
ra, na koe se gledaat ostatoci od bedem graden od
kr{en kamen i varov malter. Na povr{inata ima
fragmenti od sadova i grade`na keramika, pitosi,
a bile nao|ani i moneti. Mermerni blokovi se pre-
neseni vo selskite crkvi vo Govrlevo i Barovo. Na
jugoisto~nata terasa ima temeli od golema bazi-
lika i neposredno do nea temeli od cisterna.
Mikul~i} I., TIR, 58; Mikul~i} I., 1981, 116; Mikul-
~i} I., 1982, 74-76. (G.M.)
Manastiri{te, srednovekovna naselba i nekropo-
la. Jugoisto~no od seloto, vo pravecot na seloto
Osin~ani, pri obrabotuvaweto na nivite se otkri-
eni ostatoci od yidovi i kameni plo~i od grobni
konstrukcii. Po povr{inata se sre}ava mno`estvo
grade`en materijal.
Trifunoski J., 1958, 148. (V.L.)
XXVI. SKOPJE
 Gradi{te, s. Govrlevo. ‡ Naselba od rimskoto i docnoanti~koto vreme (I.M)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Severoisto~no od
seloto, na rit~eto Ilino Brdo, po{umeno so dabo-
vi drvja, pred 60 godini e podignata crkvata Sv.
Ilija, i toa vrz temeli od postar sakralen objekt.
Trifunoski J., 1958, 148. (V.L.)
Cerje, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na 2
km jugoisto~no od seloto, pome|u ^ifli~ka Reka
od istok i Cere{ka Reka od zapad. Naselbata e
Cerje, s. Govrlevo. ‡ Kultna masi~ka od sredniot neolit
XXVI. SKOPJE
slu~ajno otkriena vo 1981 godina, a od 1982 godina
zapo~nuvaat sistematski iskopuvawa. Vo dlaboki-
ot kulturen sloj e konstatirana pove}eslojna na-
selba so {est horizonti na `iveewe. Najstariot
horizont (I) e od vremeto na raniot neolit, para-
lelen na Anzabegovo-Vr{nik I, horizontite II-IV
se od sredniot neolit, paralelni so Anzabegovo
-Vr{nik II-IV, a poslednite dva horizonti se od
docniot neolit, identi~ni na Zelenikovo II. Ot-
krieni se tri ku}i za `iveewe, od drvo i kal, so
dimenzii od 4,5 x 4,5 m, podeleni na dve prostorii.
Georgiev Z., Bilbija M., 1984, 39-48; Bilbija M.,
1986, 35. (D.Z.)
22. GORNO KOWARE
Gradi{te, naselba od ranoanti~koto i rimskoto
vreme. Se nao|a na 1 km pred vlezot vo seloto, na
blaga terasesta viso~inka kraj leviot breg na
rekata P~iwa. Vo nivite na ZIK „Skopsko Pole“,
na povr{ina od okolu 8 hektara se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. Na severniot kraj na lokalitetot ima
golem tumul spored koj mestoto se vika Tumbarka.
(D.M.)
369
 23. GORNO NEREZI
Gradi{te, gradi{te so nekropola od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km isto~no od seloto, na sever-
nite padini na Vodno, na izdadena karpesta ~uka so
zaramnet vrv vo forma na triagolnik i so dimen-
zii od 110 x 105 m se gledaat ostatoci od odbranben
bedem graden od kr{en kamen i varov malter. Na
povr{inata na gradi{teto se gledaat temeli od
pove}e objekti i mno`estvo grade`en materijal,
kako i fragmenti od kerami~ki sadovi i moneti.
Na severozapadnoto podno`je, pri obrabotuvaweto
na zemjata se otkrieni pove}e grobovi gradeni od
kameni plo~i.
Lil~i} V., 1978, 227-233; Mikul~i} I., 1982, 76-78;
Mikul~i} G., 1987, 189. (G.M.)
Gradi{te, Gorno Nerezi. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme
(V.L., I.M.)
Sv. Pantelejmon, osamen naod od rimskoto vreme.
Vo 1967 godina, pri izveduvaweto na konzervator-
skite raboti vo manastirot, vo podot pod central-
nata kupola na manastirskata crkva e otkrien nad-
groben spomenik od bel mermer so latinski natpis.
Spomenikot e vraten na istoto mesto, so natpisot
svrten nadolu. (B.J.)
24. GORNO ORIZARI
Krst, nekropola od rimskoto vreme. Na 600 metri
isto~no od seloto, pri obrabotuvaweto na nivite
370
bile otkrieni grobovi so konstrukcija od tuli.
Trifunoski J., 1955, 77. (V.L.)
25. GORNO SVILARE
Kale, kale od rimskoto i docnoanti~koto vreme.
Na 2 km zapadno od seloto i 1,6 km severno od
Ra{~e, na izlezot od Dervenska Klisura se nao|a
rid so viso~ina od 220 m na ~ija zaramneta povr-
{ina so dimenzii od 75 x 60 m se gledaat ostatoci
od odbranben yid. Po povr{inata na gradi{teto se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 58; Mikul~i} I., 1982, 78. (G.M.)
26. GORNO SOLWE
Stara ^e{ma, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
zapadniot del na seloto se nao|a stara, odamna na-
pu{tena ~e{ma vo koja, do 1982 godina, imalo vgra-
dena mermerna stela so reljef i latinski natpis.
Nedaleku od ~e{mata, vo dvorot na selskata crkva
ima profilirani mermerni blokovi.
Josifovska Dragojevi} B., 1971, 513-521; Josifovska
Dragojevi} B., 1974, 62. (B.J.)
27. GRADOVCI
Lozi{ta, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km od
seloto se otkrieni ostatoci od grobni konstruk-
cii. Na povr{inata se gledaat golemi kameni plo-
~i od grobovi ‡ tip cista, so orientacija istok-za-
pad. (D.M.)
28. GR^EC
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
1 km severno od seloto (denes napu{teno) i na 1 km
ju`no od novata naselba Gr~ec, vo podno`jeto na
Vodno, na vrvot so zaramneto plato so povr{ina od
okolu 0,4 hektara se gledaat ostatoci od odbran-
beni yidovi, gradeni od kamen i varov malter. Po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1982, 79. (G.M.)
29. DVORCE
Gradi{te, gradi{te ‡ kastel od rimskoto i docno-
anti~koto vreme. Na 1 km jugozapadno od seloto, na
vlezot vo Dervenska Klisura ima visok rid {to
dominira nad okolinata i ~ie zaramneto plato, so
dimenzii od 60 x 40 m, e zagradeno so yid graden od
kamen i varov malter. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal.
Mikul~i} I., 1982, 80. (G.M.)
XXVI. SKOPJE
 30. DOBRI DOL
Kru{ka, osamen naod od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na selskiot potok Kru{ka e pro-
najden dvoen docnoanti~ki grob. Vo grobnata kon-
strukcija sekundarno bile vgradeni {est nadgrob-
ni plo~i so latinski natpisi. Spomenicite se nao-
|aat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vu~koviÊ TodoroviÊ D., 1958, 289. (L.J.)
31. DOLNO DOBRINO
Kale, gradi{te ‡ vikus od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km severoisto~no od Dobrino i na 2,5 km ju`-
no od Kadina Reka, na vrvot od visokiot rid se nao-
|a zaramneto plato so povr{ina od okolu 2 hektara
kade se gledaat ostatoci od gradbi za `iveewe, a po
povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, teguli i pokrivni }eramidi.
Mikul~i} I., 1982, 80. (G.M.)
32. DOLNO KOLI^ANI
Gradi{te, gradi{te ‡ vikus so nekropola od rim-
skoto i docnoanti~koto vreme. Na 1,3 km severoza-
padno od seloto, na jazi~esta viso~inka koja domi-
nira nad okolinata, na prostor od 2,5 hektara se
gledaat temeli od odbranbeni yidovi, a vo vnat-
re{nosta na gradi{teto temeli od pomali objekti.
Na povr{inata se sre}avaat vo izobilstvo grade-
`en materijal, kerami~ki sadovi i pitosi. Na
okolu 800 m severozapadno od gradi{teto e regis-
trirana pogolema nekropola. Otkrieni se grobovi
so konstrukcija od golemi teguli ‡ tip „na dve
vodi“.
Mikul~i} I., 1982, 81; Mikul~i} G., 1987, 189.
(G.M.)
33. DOLNO KOWARE
Derven, naselba od neolitskoto vreme. Na 2 km
zapadno od seloto, na levata strana na asfaltniot
pat Skopje-Koware, na blaga padina, vo nivata na
ZIK „Skopsko Pole“, koja zafa}a povr{ina od 350
x 75 m, se sre}ava golem broj fragmenti od kera-
mi~ki sadovi. Pove}eto od niv se ukraseni vo bar-
botin i impreso-tehnika, a od oblici ima pehari
na visoka konusna noga, grniwa, `rtvenici, sitna
antropomorfna plastika i dr. Golem e brojot i na
orudijata od kremen i kamen. (D.M.)
Dolno Koware, depo na srednovekovni moneti. Vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje se ~uva depo od
2.400 bakarni skifati od XII-XIII vek, pronajdeni
vo okolinata na Dolno Koware. (J.K.)
Ogra|e, naselba od rimskoto vreme. Na 200 m zapad-
no od seloto, na desniot breg na rekata P~iwa, na
povr{ina od okolu 0,5 hektara se sre}avaat frag-
XXVI. SKOPJE
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli, im-
breksi i drug grade`en materijal. Nivite se sops-
tvenost na S. Sali i J. Bali}. (D.M.)
34. DOLNO ORIZARI
Veli Pole, naselba od rimskoto vreme. Na 4 km nad
seloto, vo neposrednata blizina na kamenolomot
pome|u selata Svilare i Novo Selo se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi
i drug grade`en materijal. (D.M.)
35. DOLNO SVILARE
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m
zapadno od seloto, na prostor od okolu 300 x 300 m,
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(D.M.)
36. DOLNO SOLWE
Potkarpa (Raov Dol), osamen naod od rimskoto vre-
me. Nad sovremeniot pat za seloto Dolno Solwe,
na edna padina se nao|a nadgrobna stela, verojatno
iskopana pri obrabotuvaweto na nivata. Stelata e
od varovnik, so reljefna pretstava na zadu{na
gozba i latinski natpis, a nejzinite dimenzii se
233 x 63 x 20 cm. Spomenikot se nao|a na mestoto
kade {to e pronajden. (L.J.)
Sv. Spas, osamen naod od rimskoto vreme. Pri re-
noviraweto na crkvata, vo 1973 godina, na ju`niot
vnatre{en yid e otkrien fragment od nadgrobna
plo~a so latinski natpis i dimenzii od 84 x 40 cm.
Spomenikot se nao|a na mestoto kade {to e pro-
najden. (L.J.)
^e{ma, osamen naod od rimskoto vreme. Vo selska-
ta crkva e vyidana nadgrobna stela so reljef i la-
tinski natpis, o{tetena vo gorniot del. Nejzinite
dimenzii se 62 x 47 cm.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 558. (B.J.)
37. DRA^EVO
Bel~evica, nekropola od rimskoto vreme. Vo dvo-
rot na u~ili{teto, pri sadeweto na ovo{ni nasa-
di, vo 1955 godina u~enicite otkrile grobnica gra-
dena od kvadratni tuli so skelet pokraj koj bile
polo`eni stakleni sat~iwa ‡ lakrimarii.
Josifovska B., 1956, 278. (B.J.)
Qubu{, starohristijanski rotondi. Na eden zaram-
net vrv vo blizinata na utokata na Pelenica vo
Markova Reka, oddale~en 3 km jugozapadno od selo-
to, ima ostatoci od rimsko utvrduvawe ~ii odbran-
beni yidovi go opkru`uvaat celoto plato golemo
371
okolu 1,5 hektar. Otkopani se temeli od pove}e
gradbi me|u koi i temeli od dve crkvi ‡ rotondi.
Spored F. Mesesnel, ednata imala pre~nik pove}e
od 10 m i pod pokrien so mozaik, organiziran vo po-
ve}e pravoagolni poliwa. Od motivi vo poliwata
na mozaikot se prisutni ribini lu{pi, krstovi,
pletenki kako borduri i rasko{en kantaros od koj
izleguvaat br{lenovi lastari so lisja.
Mesesnel F., 1937a, 122, 123. (B.A.)
Pintija (]uprija), nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km severozapadno od centralniot del
na seloto, vo 1952 godina, pri podgotovkite na ni-
vite za sadewe na lozja se otkrieni pove}e grobovi
i edna grobnica gradena od rimski nadgrobni spo-
menici. Najdenite prilozi se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1956, 278. (B.J.)
Kale, s. Dra~evica. ‡ Opidum od rimskoto i docnoanti~koto vreme (I.M.)
372
Tresali{te, osamen naod od docnoanti~koto vreme.
Vo 1949 godina vo mesnosta Stefanovski Dol e ot-
kriena nadgrobna stela so reljef i latinski nat-
pis. Stelata se ~uva vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Josifovska B., 1954a, 195. (B.J.)
38. DRA^EVICA
Kale, gradi{te ‡ kastel ‡ opidum od rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 1,3 km jugoisto~no od
Dra~evica i na 1,5 km isto~no od Umovo, smesteni
na visoka karpesta ~uka so zaramnet vrv so povr-
{ina od 260 x 130 m, se gledaat odbranbeni yidovi i
4 kuli. Na povr{inata se gledaat i temeli na pove-
}e objekti, grade`en materijal, fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i pitosi. Najdeni se i moneti na
Galien i Valentijan.
Mikul~i} I., TIR, 47; Mikul~i} I., 1982, 83-86. (G.M.)
XXVI. SKOPJE
 39. ELOVO
Isar, gradi{te ‡ kastel od docnoanti~koto vreme.
Na 1 km jugoisto~no od seloto, na visok rid (kota
1.133) na leviot breg na Markova Reka, na povr{i-
na od 120 x 80 m se gledaat ostatoci od odbranben
bedem, a se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i gramadi od grade`en materijal.
Spored ka`uvawata na selanite, otkrieni se i gro-
bovi gradeni od kameni plo~i ‡ tip cista.
Mikul~i} I., 1982, 88-89. (G.M.)
40. ZELENIKOVO
Slatina, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na 200-300 m pred vlezot vo seloto, levo od patot i
`elezni~kata pruga, na prostrana terasa {to se
izdiga nad staroto korito na Vardar, na desnata
strana. Pogolem del od terenot e obrabotliv i e
sopstvenost na ZIK „Svetlost“. So dlabokoto ora-
we i sadeweto na ovo{ki povr{inskite sloevi se
o{teteni i razvle~eni. Lokalitetot e otkrien u{-
te vo 1950 godina, koga e izvr{eno i prvoto probno
iskopuvawe. Podocna, so iskopuvawata vo 1954 i
1955 godina, a osobeno vo 1974 i 1975 godina se ot-
krieni ostatoci od ku}i (lepe`) i razni predmeti
Skupi. ‡ Pogled na otkrienite objekti od gradot
XXVI. SKOPJE
od materijalnoto proizvodstvo, osobeno od kerami-
ka. Se raboti za pogolema naselba od sredniot neo-
lit, so podolga interna evolucija, istovremena so
naselbite od kulturnata grupa Anzabegovo-Vr{nik
II-IV. Posebno zna~ajni se naodite od posledniot
sloj na naselbata, od vremeto na docniot neolit,
spored koi e vovedena nova kulturna grupa nare-
~ena Zelenikovo II. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
na grad Skopje.
GrbiÊ M., 1954, 108; GaloviÊ R., 1967, 127; Gara-
{anin M., Spasovska G., 1976, 85; Gara{anin M.,
Bilbija M., 1988, 31-41. (G.S.D.)
Crkvi{te, kastel od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 1 km jugozapadno od seloto i 2 km severo-
zapadno od `elezni~kata stanica, na viso~inka
{to se izdiga nad sostavot na Zelenikovska Reka i
rekata Darto{ama. Na prostor od okolu 110 x 55 m
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i grade`en materijal, a okolu nego ostatoci od
yidovi od odbranben bedem i kuli. Na nekolku mes-
ta se zabele`uvaat temeli od pomali gradbi, a ima
i temeli od golema trikorabna bazilika.
Mikul~i} I., 1981, 122; Mikul~i} I., 1982, 89-91.
(G.M.)
373
 41. ZLOKU]ANI T e a t a r ‡ le`i na jugozapadnata padina na
Zaj~ev Rid. Otkrieni se glavnite konturi na ob-
jektot, so skena dolga 98 m i {iroka 15 m. Napre~-
Skupi ‡ Scupi, grad od rimskoto i docnoanti~koto nata oska na skenata i kaveata e 65 m, a radiusot na
vreme. Se prostira na severniot kraj na seloto, vo
orkestrata iznesuva 15 m. Pripa|a na rimskiot tip
podno`jeto na Zaj~ev Rid, levo od utokata na Lepe-
na teatri, datirani vo II vek, vo vremeto na
nec vo Vardar, a na okolu 5 km severozapadno od
Hadrijan. Istra`uvan e vo 1928 i 1935-37 godina od
Skopje.
strana na N. Vuli} i vo 1959/60 godina od D. Rendi}
Osnovaweto na gradot Skupi e povrzano so Mio~evi}.
probivot na rimskite legii na podra~jeto na Dar-
danija kon krajot na I vek pred n.e i vo I vek od C i v i l n a b a z i l i k a ‡ se nao|a vo
novata era. Najverojatno se razvil od legiski lo- ju`niot del na gradot. Trikorabna e, so dvojna ap-
gor (kastrum) sudej}i po polo`bata, goleminata, sida na zapadnata strana, so mozai~en pod ukrasen
~etvrtestata osnova na markantnite fortifikaci- so geometriski ornamenti i e datirana vo raniot
ski elementi i dr. Vistinski rimski grad stanuva IV vek. Istra`uvana e vo 1975-1979 godina od M.
so dobivaweto na statusot kolonija ‡ najvisokiot Gara{anin i D. Kora~evi}.
samoupraven rang {to mo`el da go dobie eden grad.
Osnovaweto na Kolonija Flavija Skupi (Colonia
Flavia aelia Scupi) so dedukcija na veterani od VII
Klavdieva legija go izvel carot Domicijan (84-85
godina). Koloniziranite veterani `iveele na svo-
ite imoti nasekade vo Skopsko pole, za {to posto-
jat bezbroj epigrafski potvrdi.
Rimjanite go locirale gradot pokraj va`nite
magistralni pati{ta {to go povrzuvale Egejot so
Sredna Evropa, Trakija i so Jadransko More. Ovie
predispozicii mu ovozmo`ile na gradot brz i
vonreden napredok vo II vek. Vo 286-96 godina
silnite gotski i herulski odredi gi krstosuvale
ovie krai{ta. So formiraweto na provincijata
Dardanija kon krajot na III vek Skupi stanuva se-
di{te na provinciska uprava, a vo tekot na IV vek
go do`ivuva vtoriot golem podem. Vo 379 i 388 go-
dina vo Skupi prestojuval carot Teodosij koj
pritoa izdal i dva carski ukaza.
Skupi. ‡ Kapitel od Civilnata bazilika
Istoriskite izvori uka`uvaat deka vo IV vek
gradot stanal sedi{te na episkopija. Kon krajot na
IV vek e notirana edna golema pomo{na voena H r i s t i j a n s k a b a z i l i k a ‡ se nao|a
formacija od ovoj kraj ‡ Pseudoconitatenses Scupenses. jugozapadno od teatarot. Trikorabna, so apsida na
Vo 447 godina verojatno stradal od voenite pohodi isto~nata strana, za~uvana edna pastoforija na
na Hunite, a vo 518 godina od katastrofalniot severnata i baptisterium na ju`nata strana. Dati-
zemjotres zabele`en vo Hronikata na Marcelin rana e kon krajot na V i po~etokot na VI vek. Is-
Komes. Po ovoj nastan Skupi gi zagubil gradskite tra`uvana e vo 1975-1979 godina od M. Gara{anin i
D. Kora~evi}.
belezi i prodol`il da `ivee kako ruralna
naselba. P a l a t a ‡ le`i dlaboko pod Hristijan-
So arheolo{kite iskopuvawa e zapo~nato vo skata bazilika. Otkrieni se nekolku prostorii so
periodot pred vojnata, a pointenzivno se raboti od freskodekorativni yidovi i mal termalen del i e
1966 godina. Istra`uvawata se naso~eni kon to- datirana vo raniot IV vek. Istra`uvana e vo 1973
pografijata na odredeni grade`ni kompleksi va`- godina od M. Gara{anin i D. Kora~evi}.
ni za urbanizacijata i arhitekturata na gradot, a
T e r m i ‡ se nao|aat vo centralnoto gradsko
raboteno e i na nekropolite.
podra~je. Imaat ednostaven plan so definirani
Gradskata naselba so povr{ina od 40 hektara kaldarium, tepidarium, apoditerium, frigidarium
e opkru`ena so bedemi so dimenzii od 738 x 590 m i atrium i se datirani vo IV vek. Istra`uvani se
(istra`uvani od I. Mikul~i} vo 1970 godina). Po od 1983 do 1989 godina od D. Kora~evi}.
dol`inata na severnata, severoisto~nata i jugois-
to~nata strana postoele odbranbeni rovovi, a na U l i c a ‡ edna od glavnite komunikacii vo
severozapadnata strana ima priroden mo~uri{en gradot, so orientacija severoistok-jugozapad, kakva
poteg. {to imaat site grade`ni kompleksi vo gradovite.

374 XXVI. SKOPJE

Kolovozot e {irok 8,50 m i e poplo~en so golemi
kameni plo~i, a trotoarite se {iroki od 2,60 do 3
m. Se datira po 286 godina, po probivot na Gotite.
Istra`uvana e vo 1976 i 1980-1989 godina od D.
Kora~evi}.
Nadvor od gradot, na site ~etiri strani se
nao|aat gradskite nekropoli:
I s t o ~ n a n e k r o p o l a ‡ istra`eni se
okolu 300 grobovi, me|u koi ima grobovi od pred-
rimskoto i docnoanti~koto vreme, od tipovite
cista i „na dve vodi“, i toa so kremirawe i inhu-
mirawe na pokojnicite. Istra`uvana e vo 1970/71 i
1973 godina od I. Mikul~i}.
Skupi. ‡ Detaq od Gradskata terma i glavnata ulica
Skupi. ‡ Nadgrobni spomenici vo Zapadnata nekropola
Z a p a d n a n e k r o p o l a ‡ se nao|a pokraj
zapadniot bedem na gradot. Spored istra`uvawata,
XXVI. SKOPJE
se raboti za pove}eslojna nekropola. Najstar i naj-
zna~aen sloj e arhitektonski planiranata i organi-
zirana nekropola od ranorimskiot period, so in-
taktno za~uvani nadgrobni spomenici i grobovi so
kremirani i inhumirani pokojnici. Na pomladiot
sloj mu pripa|aat grobovite od docnorimskata
nekropola isklu~ivo so inhumirani pokojnici. Is-
tra`uvana e od 1990 do 1994 godina od L. Jovanova.
Evans A., 1885, 79-167; Vuli¢ N., 1926, 1-5; Truhelka
›., 1929, 71-86; Gruji¢ R., 1935, 5-64; Vuli¢ N., 1961,
2; Mocsy A., 1970; Mikul~i} I., 1971, 269-285; Mi-
kul~i} I., 1971a, 166-173; Mikul~i} I., 1973, 262-
272; Mikul~i} I., 1973a, 29-35; Mikul~i} I., 1974,
109-143; Mikul~i} I., 1975, 127-151; Mikul~i} I.,
1975a, 89-102; Mikul~i} I., 1976b, 191-210; Ga-
ra{anin M., Kora~evi} D., 1978, 31-46; Rendi¢
Mio~evi¢ D., 1981, 45-51; Josifovska Dragojevi} B.,
1982; Gara{anin M., Kora~evi} D., 1987, 79-96; So-
kolovska V., 1987; Kora~evi} D., 1988, 155-165; Iva-
novski M., Vin~i} @., 1988, 169-175; Kora~evi} D.,
1989, 101-107.
Od atarot na selata Zloku}ani i Bardovci
poteknuvaat okolu 50 epigrafski spomenici, {to
se pronajdeni na gradskata teritorija na Skupi i
vo negovata okolina. Pogolem broj od spomenicite
se nao|aat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje, a
pomal broj se is~eznati.
Josifovska Dragojevi} B., IMS, 1, 3, 12, 13, 19, 21, 29, 31,
35, 36, 38, 42, 45, 47, 53, 55, 57, 60, 61, 63, 70, 71, 75, 82,
89, 94, 96, 97, 102, 103, 105, 112, 115, 119, 126, 135, 157,
166, 171, 173, 175, 179, 180, 185, 186, 188, 189, 191, 199.
(L.J.)
42. ILINDEN (BELIMBEGOVO)
Ilinden (Belimbegovo), osamen naod od rimskoto
vreme. Vo atarot na seloto e pronajdena nadgrobna
plo~a so latinski natpis. Spomenikot se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Evans A., 1885, 102-103. (L.J.)
43. JABOLCE
Padi{te, osamen naod od helenisti~koto vreme. Vo
1947 godina I. Veljanovski, pri obrabotuvaweto na
zemji{teto otkril bronzena glava koja verojatno e
del od nekoja skulptura. Glavata e so prirodna
golemina, so viso~ina od 25 cm, a se atribuira kako
pretstava na Dionis Mitreforos Tauros i se
datira vo vtorata polovina na I vek pred n.e.
Kora~evi} D., 1980, br. 329; Mikul~i} I., 1982; Bit-
rakova Grozdanova V., 1985, 117; Sokolovska V., 1987,
186. (L.J.)
44. KATLANOVO
Doksanica, naselba od neolitskoto i bronzenoto
vreme i nekropola od rimskoto vreme. Vo podno`-
jeto na edna mala viso~inka, na okolu 4 km ju`no od
375
seloto, vo prostrana dolina prirodno za{titena
so visoki i strmni ridovi, pokraj koja te~e re-
ki~kata Oplazinci, ima fragmenti od kerami~ki
sadovi. Na jugozapadnata strana, vo prodol`enie, e
konstatirana nekropola ~ii grobovi, so konstruk-
cija od obraboteni kameni plo~i, se evidentirani
na povr{inata. (K.R.)
Katlanovo, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
atarot na seloto se otkrieni dva miljokaza i eden
`rtvenik posveten na Dijana i Apolon. Spomeni-
cite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 437-439. (L.J.)
Ko~kova Naselba, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo dvorot na vikend-ku}ata na D. Pan~i} od
Skopje, vo vikend-naselbata Ko~kova Naselba e ot-
kriena nekropola koja se nao|a na 400 m severno od
lokalitetot Rimski Bawi. Vo 1994 godina Muzejot
na grad Skopje izvr{il kuso interventno iskopuva-
we pri {to se otkrieni dva groba od tipot cisti so
pokrivni plo~i, smesteni na desniot breg na reka-
ta P~iwa. (K.R.)
Ramni{te, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m
zapadno od seloto, vo blizinata na sovremenite
grobi{ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en mate-
rijal. (D.M.)
Crkvi{te, nekropola od rimskoto vreme. Na levi-
ot breg na P~iwa, pod naselbata Katlanovska Ba-
wa, na prostorot od patot za Gradmanci pa sè do ko-
ritoto na P~iwa se otkrieni grobovi so kon-
strukcii od golemi kameni plo~i i sarkofazi. P.
Sinadinovski od Katlanovska Bawa otkril voti-
ven spomenik ‡ mermerna plo~a so dimenzii od 55 x
38 cm, na koja ima reljefna pretstava na 3 `enski
likovi so sadovi vo racete. Plo~ata se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje. (D.M.)
45. KOPANICA
Drenki, naselba od rimskoto vreme. Na 500 m za-
padno od seloto, vo blizinata na sovremenite gro-
bi{ta se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pokrivni }eramidi i drug grade`en materi-
jal. (D.M.)
46. KU^EVI[TE
Bo{wa~ka ^e{ma, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Vo 1989 godina, pri kopaweto na kanal za
vodovodna instalacija, na ulica „Prizrenska“ br.
53, vo dvorot na D. Mladenovska e otkrien docno-
anti~ki grob. Grobnata konstrukcija e napravena
od obraboteni kameni blokovi, pomal fragment od
sarkofag, edna cela i edna fragmentirana nadgrobna
376
plo~a so latinski natpisi. Stelite i grobnite
naodi se ~uvaat vo Muzejot na grad Skopje. (L.J.)
Grad, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 6 km
severno od seloto, na greben so karpest vrv i viso-
~ina od 1.080 m se gledaat temeli od odbranben be-
dem, za~uvani na zapadnata i jugoisto~nata padina.
Po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli i drug grade`en mate-
rijal.
^ausidis N., 1989, 193. (L.V.)
Gradi{te ‡ Begovi{te, utvrdena naselba od docno-
anti~koto vreme. Na 3 km severno od seloto, na
ridot {to dominira nad okolinata so svojata nad-
morska viso~ina od 900 m, na vrvot i na ju`nata
padina se gledaat ostatoci od utvrdena naselba. Po
povr{inata se sre}ava golem broj fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
^ausidis N., 1989, 191. (L.V.)
Ku~evi{te, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
atarot na seloto se pronajdeni dve nadgrobni plo-
~i so latinski natpisi. Edniot od spomenicite se
~uva vo Muzejot na Makedonija vo Skopje, a drugiot
vo selskata crkva.
Evans A., 1885, 90. (L.J.)
Radi{ko, nekropola od rimskoto vreme. Na 2 km
ju`no od seloto, vo nivata na S. Nini} se otkrieni
7 nadgrobni spomenici so latinski natpisi i delo-
vi od kamen sarkofag. Sopstvenikot gi prenel vo
dvorot na svojata polska ku}i~ka vo mesnosta Bres-
liki. (D.M.)
47. LASKARCI
Bademi, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na Ramo Tusumi, pri zemjodelskite raboti e
otkrien docnoanti~ki grob. Konstrukcijata e na-
pravena od kombinacija na tuli, kamen i malter.
Kako kapak e upotrebena nadgrobna stela so la-
tinski natpis. Spomenikot se ~uva vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje. (L.J.)
48. LETEVCI
Markovi Kuli, gradi{te ‡ kastel od rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 1,2 km ju`no od seloto,
na 1,6 km isto~no od Ko`le i na 3 km pred utokata
na P~iwa vo Vardar, na visok rid so zaramnet vrv,
koj zafa}a povr{ina od 200 x 50 m, se gledaat te-
meli od odbranben bedem, a po povr{inata mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. Isto~no od kastelot se ot-
krieni pove}e grobovi od docnoanti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1982, 91. (G.M.)
XXVI. SKOPJE
 Markovi Kuli, s. Letevci. ‡ Kastel od rimskoto i docnoanti~koto vreme (grad Ko`le) (I.M.)
49. QUBANCI
Qubanci, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
urnatinite na selskata crkva se otkrieni pet
fragmenti od rimski spomenici. ^etiri od niv se
nadgrobni, a eden e votiven i posveten na bogot
Zbelturd, site so latinski natpisi. Spomenicite
se is~eznati.
Evans A., 1885, 92, 120, 121, 129, 131. (L.J.)
50. QUBOTEN
Jazirci, osamen naod od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, vo 1957 godina e otkrie-
na nadgrobna stela so latinski natpis. Se ~uva vo
lapidariumot na Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1964, 158. (B.J.)
Crkva, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Pri
rekonstrukcijata na selskata crkva, posvetena na
sv. Nikola, e pronajden `rtvenik so latinski nat-
pis, posveten na bogot Liber. @rtvenikot se ~uva
vo lapidariumot na Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 562. (B.J.)
51. MAL^I[TE
Markovo Kale, gradi{te ‡ opidum od rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 800 m severoisto~no od
seloto Mal~i{te i na 1 km jugozapadno od Markov
XXVI. SKOPJE
Manastir, na vrvot na edna pomala ~uka se gledaat
odbranbeni yidovi. Po povr{inata na gradi{teto
ima temeli od pove}e objekti, a se sre}avaat i
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal.
Mikul~i} I., 1981, 118-120; Mikul~i} I., 1982, 92-
95. (G.M.)
52. MARKOVA SU[ICA
Ebi{nica, naselba od neolitskoto, bronzenoto i
`eleznoto vreme. Se nao|a na 1 km isto~no od selo-
to, na desniot breg na Umovska Reka, kaj nejzinata
utoka vo Markova Reka. Vo nivata na Vojo Arsov,
na dlabo~ina od 4 m se otkrieni fragmenti od ke-
rami~ki sadovi i tegovi. (K.R.)
Markov Manastir, osamen naod od docnoanti~koto
vreme. Vo temelite na manastirot Sv. Dimitrija ‡
Markov Manastir, desno od ju`nata vrata e vyidana
ara od bel mermer so latinski natpis. (B.J.)
53. MATKA
Katuni{te, naselba od rimskoto vreme. Na 300 m
jugoisto~no od seloto, po povr{inata na nivite se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal.
Lil~i} V., 1984/1985, 195. (V.L.)
377
Kru{a, osamen objekt od docnoanti~koto vreme. Na
1,6 km ju`no od seloto, na mala viso~inka oddale-
~ena okolu 100 m od mesnosta Krasta se gledaat
ostatoci od osamen objekt. Na terenot se gleda i
grade`en materijal (kr{en kamen, pokrivni }era-
midi) i, sporadi~no, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi.
Lil~i} V., 1984/1985, 195. (V.L.)
Ku}i{ta, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 300 m severoisto~no od seloto i mesnosta
Ograda, po povr{inata na nivite se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. Spored ka`uvaweto na `itelite, pri iz-
gradbata na edna vikendi~ka bilo otkrieno edno
depo na rimski bronzeni moneti.
Lil~i} V., 1984/1985, 195. (V.L.)
Markov Grad, tvrdina ‡ kastel od docnoanti~koto
vreme i sredniot vek. Na 2 km ju`no od seloto,
visoko na karpite {to se izdigaat nad crkvata Sv.
Andrea, se gledaat ostatoci od mala srednovekovna
tvrdina. Vo nejzinata vnatre{nost se gledaat osta-
toci od srednovekovna crkva, stanben objekt i
drugi pomali objekti. Postarata tvrdina ‡ kastel,
datira od V-VI vek, a ostatocite od srednovekov-
nata tvrdina se od vtorata polovina na XIV vek.
Lil~i} V., 1983, 268-280; Lil~i} V., 1984/85, 185-
196. (V.L.)
Sv. Spas, gradi{te ‡ vikus od rimskoto i docno-
anti~koto vreme. Se nao|a na okolu 1,5 km ju`no od
seloto, na visokite karpi na izlezot od klisurata
na rekata Treska. Na samiot vrv ima plato so go-
lemina od 10 x 130 m, opkru`eno so odbranben yid,
na koe se gledaat temeli od pove}e objekti, a se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mer-
merni blokovi od ranoanti~ki hram. Isto taka se
gledaat temeli, stolbovi, bazi, imposti i drugi
materijali od starohristijanska bazilika.
Mikul~i} I., 1981, 106-110; Mikul~i} I., 1982, 95-
98. (G.M.)
za zemjodelski potrebi, taa bila lesno vpe~atliva,
duri i dominantna vo ovoj del od ramnoto pole.
Podocna, so izgradbata na spomenatite naselbi, a
osobeno so nekontroliranoto podigawe na divo-
gradbi vrz i okolu nea, sozdaden e nov ambient vo
koj tumbata duri i ne se zabele`uva. Osven toa, so
grade`nite raboti kulturniot sloj e dosta o{te-
ten, a so lociraweto na ku}ite re~isi pove}e od
tri ~etvrtini od prostorot e zaguben za sekakvi
nau~noistra`uva~ki raboti. So ogled na zagroze-
nosta na lokalitetot, vo 1978 godina Muzejot na
Makedonija izvr{i probno za{titno iskopuvawe.
Konstatirano e deka se raboti za ostatoci od pove-
}eslojna naselba, so kulturen sloj od 3 m vo koj se
razgrani~uvaat tri horizonti na `iveewe od vre-
meto na sredniot neolit, koja kulturno ñ pripa|a
na kulturnata grupa Anzabegovo-Vr{nik (II-IV). Od
1981 godina zapo~nuvaat sistematski iskopuvawa
za otkrivawe i prou~uvawe na posledniot horizont
na `iveewe, vo severozapadniot segment na tum-
bata, koi vo mali rabotni kampawi }e prodol`at
sè do 1990 godina. Istra`en e prostor od okolu
1.400 m2 vo koj se otkrieni urnatini i osnovi od 7
objekti od koi 6 se `iveali{ta, a eden svetili{te.
Site bile nadzemni, so pravoagolna ili ~etvrtesta
osnova, gradeni od masivna drvena gra|a i kal.
Re~isi vo sekoj objekt se najdeni ostatoci od
ogni{ta, pe~ki i mnogu golem broj predmeti od ma-
terijalnata kultura. Sekako najzastapeni se kera-
mi~kite sadovi koi poka`uvaat {iroka tipologija
kako na oblici taka i na dekorativni motivi izve-
duvani vo tehnikite na barbotin, impreso i bihromno
slikawe (kafeava vrz crvena osnova). Vo ornamen-
tikata kaj pogolem del od sadovite, pokraj tehno-
lo{kite i likovno estetskite vrednosti, prisut-
na e odredena simbolika (do`d, klas od `ito, voda)
povrzana so sekojdnevnite preokupacii na neolit-

54. MAXARI

Ograda, naselba od rimskoto vreme. Vo nivite na \.

Stankovski, na povr{ina pogolema od 5 hektara se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogu
grade`en materijal. Pri obrabotuvaweto na
zemjata se otkrieni i temeli na pove}e objekti.
Grbi¢ M., 1954, 117. (D.M.)

Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na

severoisto~niot kraj na Skopje, vo prostorot me|u
sovremenite naselbi Maxari II i „^ento“, nepo-
sredno do fudbalskoto igrali{te, na okolu 700 m
od levata strana na avtopatot Skopje-Kumanovo
-Veles. Pretstavuva mala viso~inka ‡ tumba so
Tumba, s. Maxari. ‡ Kerami~ki sadovi od sredniot neolit
pre~nik vo osnovata od 220 m i visina od 3 m. Vo
godinite do zemjotresot (do 1963), iako koristena

378 XXVI. SKOPJE

skiot ~ovek. Pokraj keramikata, zna~ajna e i
otkrienata kultna plastika, posebno antropo-
morfnata, koja likovno e oslobodena od starite
tradicionalni {abloni. Golemata Majka Bo`ica ‡
za{titnicata na plodnosta, e pretstavena na na~in
{to zasega e nepoznat me|u neolitskite kulturi od
drugite balkanski prostori. Taa e bo`ica so
narativna ikonografija koja e zbogatena so
paleoetnografski sodr`ini.
Sanev V., 1988, 9-31; Moskalewska Lasota A., Sanev V.,
1989, 55-78; Sanev V., 1995, 29-32. (V.S.)
Ulica „Dim~e Milo{evski“ br. 139, osamen naod
od rimskoto vreme. Pri kopaweto na kanali za vo-
dovodna instalacija e pronajden pogolem fragment
od nadgrobna plo~a so latinski natpis. Vo fron-
tonot ima reljefna pretstava na Trakiski kowa-
nik. Plo~ata se ~uva vo Muzejot na grad Skopje.
(L.J.)
55. MILADINOVCI
Tumba, naselba od rimskoto vreme. Na 1 km jugois-
to~no od seloto, na desnata strana od patot Pet-
rovec-Miladinovci, na povr{ina od 2 hektara, vo
nivite na K. i I. Zafirovski se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi i grade`en materijal
(teguli, imbreksi, tubulusi i drugo). (D.M.)
Turski grobi{ta, osamen naod od rimskoto vreme.
Na turskite grobi{ta vo seloto vo 1912 godina se
nao|al `rtvenik so latinski natpis, posveten na
bogot Herkul. Spomenikot e is~eznat.
Evans A., 1885, 109. (L.J.)
57. MORANI
Morani, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo ata-
rot na seloto se pronajdeni tri nadgrobni plo~i so
latinski natpisi. Spomenicite se ~uvaat vo Muze-
jot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 440-442. (L.J.)
58. MR[EVCI
Sretselo, naselba od neolitskoto vreme. Staroto
selsko jadro Sretselo le`i na izdol`ena terasa,
so povr{ina od okolu 3 hektara, koja na zapadnata
strana e zase~ena so suvodolica, na ju`nata e otvo-
rena kon poleto, a na drugite dve strani e potkre-
nata i povrzana so okolnite viso~inki. Vsu{nost,
ku}ite od ovoj del na seloto se podignati na tere-
not od nekoga{nata neolitska naselba. Prvite in-
formacii za nejzinoto postoewe poteknuvaat od
me{tanite B. Spasi} i D. Spasi} koi vo tekot na
1987 godina, pri kopawe na temeli za novogradbi,
oddale~eni okolu 100 m edna od druga, otkrile in-
teresen kerami~ki materijal. Interventnoto za{-
titno iskopuvawe poka`alo deka se raboti za osta-
toci od naselba so dva horizonta na `iveewe. Vo
postariot horizont se otkrieni dve ogni{ta na-
praveni od glina vrz podloga od kamen i kerami~ki
fragmenti, delovi od ku}en lepe`, golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi, kultni predmeti

56. MIRKOVCI

Preku Reka, osamen naod od rimskoto vreme. Od ova

mesto poteknuvaat pove}e spomenici od bel mer-
mer, evidentirani od N. Vuli}: nadgrobna stela od
koja e za~uvan delot so latinski natpis; del od
reljef so pretstava na Venera i mal krilest genij;
nadgroben spomenik so reljefno pretstavena
rozeta, ~e{el i ogledalo; goren del od nadgrobna
stela so rozeta i pretstava na ogledalo i ~ekan; i
plo~est del so reljefna pretstava na volovska gla-
va (bukranion) od ~ija leva strana visi girlanda.
Naodite se ~uvaat vo lapidariumot na Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 566. (B.J.)

[umanica, nekropola od docnoanti~koto vreme.

Severno od seloto, na pove}e mesta vo selskite ni-
vi se konstatirani ostatoci od grobovi. Me{ta-
nite pove}epati, pri obrabotuvaweto na zemjata,
uni{tuvale grobni konstrukcii od kameni plo~i.
(D.M.) Sretselo, s. Mr{evci. ‡ Golemata majka,
`rtvenik od sredniot neolit

XXVI. SKOPJE
379
i orudija od kremen i kamen. Vremenski i kulturno
ovie naodi se identi~ni so naodite od Tumba vo
Maxari, {to ka`uva deka naselbata od ovoj
horizont mu pripa|a na sredniot neolit od kultur-
nata grupa Anzabegovo-Vr{nik (II-IV). Keramikata
od pomladiot horizont e raznovidna i mo{ne kva-
litetna i kaj nea se izdvojuvaat sadovi so
bikonusno profiliran stomak, ukrasuvani so
kaneluri i vre`uvawe i so dr`alki vo oblik na
rok~e, kr{alo ili petlica. Tipolo{ki e sli~na so
keramikata od Zelenikovo II, {to zna~i deka ovoj
sloj od naselbata e od vremeto na docniot neolit.
Sanev V., 1989, 41. (V.S.)
59. NOVO SELO
Ramni{te, nekropola od docnoanti~koto vreme.
Pri obrabotuvaweto na zemji{teto se pronajdeni 5
groba ‡ tip cista, so skeletno pogrebuvawe. Eden
od grobovite ima centralna pozicija, a konstruk-
cijata mu e od monolitni kameni plo~i i kapak her-
meti~ki povrzan so malter. Vo grobot se otkrieni
edna zlatna fibula, dva zlatni prstena so gemi i dve
zlatni moneti. Drugite grobovi se so primitivna
konstrukcija od tuli, a vo niv se najdeni nekolku
kerami~ki sadovi. Grobovite se datiraat vo IV vek.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na grad Skopje. (L.J.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Na leviot breg
na Vardar, na blaga padina pokraj crkvata Sv. Ni-
kola se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Vo dvorot na crkvata se
nao|aat stolb, baza i rimski nadgroben spomenik so
reljefna pretstava na pet~leno semejstvo. (D.M.)
60. ORMAN
Barica, naselba od neolitskoto vreme. Na leviot
breg na rekata Lepenec, na dve terasi kraj drveni-
ot most se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, kameni i kremeni orudija i ku}en lepe`. (D.M.)
Kowu{nica, s. Orman. ‡ Starohristijanska bazilika (B.A., V.L.)
380
Kowu{nica, naselba od `eleznoto i ranoanti~ko-
to vreme, nekropola so mavzolej od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska bazilika. Na 1 km zapad-
no od seloto i okolu 10 km severozapadno od Skopje
e otkriena ednokorabna bazilika so za~uvani
temelni partii do 1 m viso~ina. Na prostorot na
bazilikata i okolu nea se otkrieni tragi od na-
selba od `eleznoto vreme. Naodite od ranoanti~-
koto vreme se: stolb so natpis posveten na Jupiter
i Junona, kako i delovi od nadgrobni spomenici.
Iskopuvawa se izvedeni vo 1940 godina (R. Gruji})
i vo 1957 i 1983 godina (B. Aleksova). Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
GrbiÊ M., 1954, 118; Aleksova B., 1983b, 77-84. (V.L.)
Sv. 40 ma~enici, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Na 1 km zapadno od seloto, na ju`niot kraj na
dvorot na crkvata Sv. 40 ma~enici, u{te pred Vto-
rata svetska vojna e otkriena mala zasvodena grob-
nica so orientacija zapad-istok. Probiena e od za-
padnata strana i verojatno ograbena u{te vo mina-
toto.
Lil~i} V., 1983a, 98. (V.L.)
61. ORE[ANI
Ograda, nekropola od `eleznoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, A. Grn~arovski, kopaj}i
dupki za sadewe na ovo{ni nasadi, prona{ol 14
bronzeni predmeti koi se ~uvaat vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje.
Pa{i} R., 1978, 59-68. (R.P.)
62. PETROVEC
Petrovec, osamen naod od rimskoto vreme. Vo ata-
rot na seloto e pronajden `rtvenik posveten na Ju-
piter. Spomenikot e is~eznat.
Evans A., 1885, 104-108. (L.J.)
XXVI. SKOPJE
 63. POBO@JE
Vrbi~e, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugoisto~no od seloto, vo pravecot na seloto
Qubanci se konstatirani ostatoci od nekropola.
Pri obrabotuvaweto na zemjata me{tanite vadele
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (D.M.)
Grobi{ta, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
centarot na seloto, na leviot profil na glavnata
ulica, so pravec jug-sever, se gledaat petnaesetina
groba gradeni od masivni kameni plo~i. (D.M.)
Zajkino, osamen naod od rimskoto vreme. Kako del
od konstrukcijata na eden docnoanti~ki grob se
pronajdeni dve nadgrobni plo~i so latinski natpi-
si. Spomenicite se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Keramid~iev A., 1964a, 144. (L.J.)
64. RADI[ANI
Vo seloto, osamen naod od rimskoto vreme. Vo bav-
~ata na N. Efendi, sega sopstvenost na N. Nedel-
kovski, bila otkopana nadgrobna stela so reljef i
dva natpisa. Stelata ne e za~uvana. (B.J.)
Golem Grad (Reka), osamen naod od rimskoto vreme.
Pome|u selata Gorno i Dolno Radi{ani, nedaleku
od leviot breg na Radi{anska Reka e najdena nad-
grobna stela so latinski natpis od I vek. Stelata e
uni{tena.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 650; Josifovska Dragojevi} B.,
TIR, 105. (B.J.)
Katastarska parcela 781, naselba od rimskoto vre-
me. Pri nivelirawe na zemji{teto, sopstvenikot
R. Radovanovi} o{tetil pomal grade`en objekt. Na
mestoto se gleda golemo koli~estvo grade`en ma-
terijal i fragmenti od rimska sadova keramika.
Pronajdena e i votivna mermerna plo~a so dimen-
zii od 21 x 14 x 2,5 cm i reljefna pretstava na t.n.
dunavski kowanici. (L.J.)
Radi{ko, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
blaga padina ju`no od patot Radi{ani-Ku~evi{te,
vo nivata na @. Niki} vo 1969 godina e otkriena
grobnica ‡ cista, vo koja bile vgradeni dve nad-
grobni steli so latinski natpis. Na povr{inata na
nivite se sre}avaat kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. Stelite se ~uvaat vo dvorot na semej-
stvoto Niki}.
Josifovska Dragojevi} B., 1974, 241; Josifovska Dragojevi}
B., 1977, 449; Josifovska Dragojevi} B., TIR, 105. (B.J.)
65. RAKOTINCI
Orlovica, naselba od neolitskoto, bronzenoto i
`eleznoto vreme. Se nao|a na 2,5 km jugoisto~no od
seloto i na 2 km isto~no od seloto Dobri Dol, na
XXVI. SKOPJE
plato {to se formiralo na miocensko sedlo. Na
povr{ina od okolu 2 hektara se registrirani mno-
gubrojni arheolo{ki ostatoci od keramika, kamen,
koska i ku}en lepe`. Po povr{inata na plitko
oranite nivi preovladuvaat ostatoci od bronzeno-
to i `eleznoto vreme, dodeka kaj podlaboko ora-
nite nivi se zabele`uva konglomeracija na naodi
od neolitskoto vreme.
Mikul~i} I., 1971, 56; Mikul~i} I., 1973a, 32; Pa-
{i} R., 1976, 149. (M.B.)
Orlovica, s. Rakotinci. ‡ Pogled na praistoriskata naselba
66. RA[TAK
^iflik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
300 m ju`no od seloto, vo nivite na S. Georgievski,
koi zafa}aat prostor od 3 hektara, se sre}ava
izobilstvo od grade`en materijal (kamen, tuli,
pokrivni }eramidi), no i mnogubrojni fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i drugi naodi od koi
golem del ima sobrano sopstvenikot na nivata. Za
odbele`uvawe se nekolkute rimski imperatorski
moneti. (D.M.)
67. RA[^E
Vrelo, naselba od bronzenoto vreme. Na 2 km sever-
no od seloto, vo reonot na kapta`ite za vodovod e
otkrien celosno za~uvan sad ‡ pitos koj se ~uva vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje. (D.M.)
Dolot, osamen naod od rimskoto vreme. Vo nivata
na Ajrula Kova~i i Abdula Doxa, vo neposrednata
blizina na selskoto u~ili{te e otkrien docnoan-
ti~ki grob konstruiran od 5 fragmentirani steli
vo sekundarna upotreba. Stelite se so latinski
natpisi i se nao|aat na mestoto kade {to se pronaj-
deni. (L.J.)
Kale, utvrdena naselba ‡ gradi{te od docnoanti~-
koto vreme. Na 1 km severno od seloto i 3 km zapad-
no od seloto Svilare, na leviot breg na Vardar
dominira visok rid na koj ima ostatoci od pogo-
381
lema utvrdena naselba. Se gledaat ostatoci od be-
demot, {irok 1,50 m, koj go obgraduva akropolot so
pre~nik od 70 m. Po povr{inata na gradi{teto se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
gubrojni ostatoci od grade`en materijal. (D.M.)
Pe{terka, naselba od rimskoto vreme. Na 700 m ju`-
no od seloto, na okolu 2 dekara obrabotliva zemja
se sre}avaat fragmenti od keremi~ki sadovi, stak-
lo i drugo. Na lokalitetot se nao|a i edna obrabo-
tena plo~a so natpisno pole na koe se zabele`u-
vaat ostatoci od latinsko pismo. (D.M.)
Ra{~e, osamen naod od docnoanti~koto vreme. Na
imotot na M. Kramer, N. Vuli} evidentiral edna
mermerna nadgrobna stela so reljef i natpisno po-
le vo forma na diptih so latinski natpis. Stelata
se ~uva vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXV, br. 215. (D.M.)
Crkva, mogili od rimskoto vreme. Na severoisto~-
niot kraj od seloto, od obete strani na asfaltniot
pat se izdigaat dve impozantni mogili visoki oko-
lu 10 m. Mogilata I e za~uvana vo celost, a Mogi-
lata II e zna~itelno o{tetena so izgradbata na
patot, koga bile uni{teni mnogubrojni grobovi ‡
cisti. Vo profilot se gledaat kameni plo~i od
grobnite konstrukcii. (D.M.)
68. ’R@ANI^INO
[amak, naselba od neolitskoto vreme. Isto~no od
seloto, pokraj stariot pat Skopje-Katlanovo i is-
to~no od farmata na ZIK „Skopsko Pole“, na bla-
ga viso~inka o{tetena so postavuvaweto na trasa-
ta na patot, kako i so nasipuvaweto na zemja za no-
vata trasa na avtopatot, se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, kameni i kremeni orudija i dru-
go. (D.M.)
69. ROGLE
Kuka, gradi{te ‡ kastel od rimskoto i docnoan-
ti~koto vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto, na
zaramnetiot vrv od ridot {to dominira nad
magistralniot pat Skopje-Polog se gledaat ostato-
ci od odbranben yid graden od kamen i varov mal-
ter. Yidot zafa}a povr{ina od okolu 120 x 120 m, a
vo vnatre{nosta na gradi{teto se gledaat temeli
od golemi gradbi od koi edna ima mozai~en pod
(starohristijanska bazilika?). Po povr{inata se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i mnogubroen grade`en materijal.
Mikul~i} I., 1982, 100. (G.M.)
382
70. SVETA PETKA
Ramni{te, naselba i nekropola od sredniot vek.
Na okolu 750 m severoisto~no od seloto se sre-
}avaat ostatoci od ku}i i gramadi od kr{en kamen.
Na padinite ju`no od lokalitetot i okolu 150 m
severno od patot za seloto Matka se gledaat osta-
toci od nekropola ‡ golemi grubo delkani kameni
plo~i od grobni konstrukcii.
Lil~i} V., 1984/85, 195. (V.L.)
71. SEMENI[TE
Semeni{te, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
atarot na seloto e pronajdena mermerna plo~a so
dimenzii od 28 x 27 x 2 cm, so reljefna pretstava na
Trakiski kowanik. Spomenikot se ~uva vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 444. (L.J.)
72. SKOPJE
Gologuzica, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
1992 godina vo dvorot na Kosta Bla`evski na ulica
„[arplaninska“ br. 83, pri kopaweto za vodovodna
instalacija e otkrien grob od tipot „eta`ni“ so
kremiran pokojnik. (L.J.)
Dolno Vodno, osameni naodi od rimskoto vreme. Vo
atarot na naselbata se pronajdeni ~etiri nadgrob-
ni steli, tri so latinski i edna so gr~ki natpis.
Stelite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 430-432. (L.J.)
Dolno Nerezi, osamen naod od rimskoto vreme. Pri
probivaweto na kanalot me|u rekite Treska i
Vardar se otkrieni dva spomenika so latinski nat-
pisi od koi edniot e votiven i posveten na Dea
Sirija.
Josifovska B., 1982, No. 15, 16. (L.J.)
@danec, nekropola od ranoanti~koto vreme. Na
isto~nata padina na Gradi{te vo Sredno Nerezi,
na mestoto kade {to se prostira del od sovremena-
ta naselba @danec, vo 1971 godina e otkrieno po-
grebuvawe vo cista od kameni plo~i so zna~ajna
grobna sodr`ina (nakit od srebro, sad od bronza,
me~ od `elezo), datirana vo prvata polovina na IV
vek pred n.e. Vo 1990 godina, isto taka slu~ajno, e
otkrieno u{te edno pogrebuvawe, isklu~itelno
retko spored obredniot ritual. Imeno, se raboti
za `rtveno pogrebuvawe na nepoznat pajonski knez
zaedno so kola, dva kowi i dvajca ko~ija{i, izvr-
{eno na krajot na V ili na po~etokot na IV vek
pred n.e.
Sokolovska V., Pa{i} R., 1975; Mikul~i} G., 1991.
(G.M.)
XXVI. SKOPJE
 Skopsko Kale. ‡ Pogled na srednovekovnata tvrdina

Skopsko Kale. ‡ Putir od XII vek Skopsko Kale. ‡ Bardak od XII-XIII vek

XXVI. SKOPJE
383
@danec, osamen naod od rimskoto vreme. Vo 1966
godina vo neposrednata blizina na naselbata e naj-
dena fragmentirana nadgrobna plo~a so latinski
natpis i so dimenzii od 107 x 42 x 11 cm. Spomeni-
kot se nao|a vo Muzejot na grad Skopje.
Josifovska B., 1982, No. 130. (L.J.)
Kale, utvrdena naselba od eneolitskoto, `elezno-
to, ranoanti~koto vreme i sredniot vek. Se nao|a
vo centarot na gradot, kraj leviot breg na Vardar,
na visoka terasa so forma na triagolnik. Gornata
strana ñ e zaramneta, na ju`nata strmno pa|a kon
koritoto na Vardar za okolu 45 m, dodeka severois-
to~nata e najniska i zatoa tuka bile gradeni najja-
ki odbranbeni bedemi vo site vremiwa. Tragite od
najranoto `iveewe poteknuvaat od krajot na eneo-
litskoto vreme. Povtornoto naseluvawe se slu~i-
lo vo VII-VI vek pred n.e. Ottoga{ `ivotot se odvi-
val kontinuirano do preminot od IV vo V vek, koga
naselbata bila napu{tena. Kale odnovo za`ivuva
duri vo X vek kako srednovekoven vizantisko-
slovenski grad. Obemot na naselbata vo postarata
faza, opfatena so odbranbenite yidovi, bil okolu
2 hektara. Vo klasi~niot period taa e vovle~ena na
najvisokata severna polovina i obgradena so novi
yidovi gradeni vo nova tehnika {to bila prifa-
tena od celiot helenski svet.
Prvite istra`uvawa na naselbata se izve-
deni vo 1953 godina koga bile otkrieni i najstari-
te tragi (poluzemjanki, ogni{ta i pe~ki). Podocna
se vr{eni istra`uvawa, vo 1966 i 1967 godina, na
pove}e mesta na terenot, pri {to se najdeni frag-
menti od kerami~ki sadovi od `eleznoto vreme,
importirana slikana keramika, metalni predmeti,
grubi sadovi i trpezna keramika rabotena na kol-
ce. Od rekonstrukcijata na nastanite povrzani so
postoeweto na gradot e konstatirano deka za nego
mo`e da se zboruva duri od krajot na X vek, od vre-
meto na Car Samoil. Vo vizantisko-slovenskiot
period (X-XIV vek) Skopje pretstavuva krstosnica
na golemite trgovski pati{ta, zna~ajno strate-
gisko i pograni~no upori{te i edno od pogolemite
trgovski sredi{ta. Gradot imal voenoupraven del
koj bil izdvoen na gorniot del (Goren grad) i ci-
vilen del vo dolniot del (Dolen grad). Vo turskiot
period i podocna Goren grad slu`el za stacionira-
we na gradskiot garnizon. Od ovoj period na Kale
ima za~uvani ostatoci od arhitektonski objekti i
markantni odbranbeni yidovi, kerami~ki i drugi
sitni naodi. Za odbele`uvawe e deka vo
konstrukcijata na odbranbenite yidovi od
vizantiskoto vreme kako grade`en materijal bile
upotrebeni pogolem broj fragmentirani i celi
nadgrobni epigrafski spomenici {to poteknuvaat
od anti~kiot grad Skupi. Pri izveduvaweto na
konzervatorskite raboti na tvrdinata izvesen broj
od spomenicite e izvaden i prenesen vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
384
Gockova Slavska P., 1960; Mikul~i} I., 1982;
Josifovska B., 1982, 17, 25-27, 40, 64, 66, 72, 95, 129,
147, 182, 190, 193. (G.M.)
Kamnik, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na naselbata „^ento“ vo 1970 godi-
na, pri izveduvaweto na zemjenite raboti za iz-
gradbata na „Agroservis“ e izvr{eno i za{titno
iskopuvawe so koe bile otkrieni 7 groba od koi ~e-
tiri so inhumirani i tri so kremirani pokojnici.
Spasovska Dimitrioska G., 1979, 131. (L.V.)
Klu~ka ‡ Hipodrom, nekropola od docnobronze-
noto vreme i naselba od sredniot vek. Pri izgrad-
bata na novata trasa na avtopatot Skopje-Katlano-
vo-Veles, od severnata strana na klu~kata {to gi
izdvojuva pati{tata za Kumanovo i za Katlanovo,
pri kopaweto na za{titniot kanal se najdeni gro-
bovi so kremirani pokojnici pogrebani vo urni. Vo
tekot na 1989/90 godina e izvr{eno za{titno is-
kopuvawe vo zagrozeniot del na lokalitetot pri
{to se otkrieni vkupno 11 groba ‡ urni, a isto ta-
ka i ostatoci od srednovekovna naselba. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Mitrevski D., 1994, 115; Mitrevski D., 1995, 1-90.
(D.M.)
Markovi Kuli, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a na jugoisto~niot rab na gra-
dot, na edna od viso~inkite vo isto~niot kraj na
planinata Vodno, so kota 568 m. So sistematskite
iskopuvawa vo 1976 godina i podocna se otkrieni
ostatoci od utvrdena naselba, poto~no, odbranben
yid so kuli i porti. Isto taka, vo vnatre{niot del
na akropolot se otkrieni temeli od pove}e objek-
ti, me|u niv i dve golemi cisterni za voda. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot na grad Skopje.
Mikul~i} I., Nikuqska N., 1978, 137. (L.V)
Okolinata na Skopje, srednovekovno depo na mone-
ti. Vo 1950 godina se otkupeni 112 bronzeni moneti
‡ skifati od XI vek, najdeni vo okolinata na
Skopje. Monetite se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Aleksova B., 1955a, 20. (B.A.)
Rokomija, osamen naod od rimskoto vreme. Se nao|a
vo prostorot me|u Gazi Baba, Kamnik, Kumanovski
pat i patot {to vodi kon seloto Cre{evo. So
zemjodelskite raboti bil otkrien grob od IV vek za
~ija konstrukcija se upotrebeni ~etiri nadgrobni
steli so latinski natpisi. Stelite se ~uvaat vo
Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Josifovska B., 1960, 197. (L.J.)
Saraj, osamen naod od rimskoto vreme. Vo 1938 go-
dina e najdena nadgrobna stela od bel mermer so
reljefna pretstava i latinski natpis. Stelata se
~uva vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. (B.J.)
XXVI. SKOPJE
 Markovi Kuli (Vodno), Skopje. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme (I. M.)

Skopje, depo na srednovekovni moneti. Od nepoznat
lokalitet vo okolinata na gradot poteknuvaat
1.700 bakarni skifati od XII-XIII vek. Monetite se
~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. (J.K.)
Skopje, depo na srednovekovni moneti. Vo Muzejot
na grad Skopje se ~uvaat 392 bakarni moneti ‡ ski-
fati od XII-XIII vek, najdeni vo okolinata na gra-
dot. (J.K.)
Ulica „Partizanski odredi“ ‡ Jurija, nekropola
od rimskoto vreme. Kraj ulicata, vo naselbata
Taftalixe, vo 1964 godina, pri postavuvawe na ins-
talacii za stanbena baraka e pronajden eden nad-
groben cipus so site arhitektonski elementi. Spo-
menikot e so latinski natpis i verojatno pripa|al
na istata nekropola kako i prethodnite, bidej}i se
familijarno povrzani. Spomenikot e is~eznat. (L.J.)

Stara gradska pla`a, osamen naod od rimskoto vre-

me. Vo koritoto na Vardar, nedaleku od nekoga{ni-
te kabini na starata gradska pla`a, vo 1966 godina
e izvaden miljokaz so o{teten latinski natpis.
Miljokazot se ~uva vo Muzejot na grad Skopje.
Josifovska B., 1968, 73. (B.J.)

Ulica „Partizanski odredi“, nekropola od rim-

skoto vreme. Pri izgradbata na administrativnata
zgrada na fabrikata „Alumina“, vo naselbata Kar-
po{ III, vo 1992 godina se otkrieni fragmentiran
sarkofag i nadgroben spomenik od tipot cipus, so
site arhitektonski elementi. Napravena e rekon-
strukcija na mestoto na pronao|aweto.
Kalamagdevska Mihailova D., Lil~i} V., 1993, 151.
(L.J.)

Ulica „Partizanski odredi“ ‡ Blok VI, nekropola

od rimskoto vreme. Vo 1969 godina, pri izgradbata
na stanbeni blokovi, kraj samata ulicata e otkrien
del od pomala nekropola, datirana vo II-III vek.
Osven eden celosno za~uvan grob ‡ cista, graden od
tuli, i edna olovna urna, otkrieni se tri sarkofa-
zi i dva nadgrobni spomenika ‡ cipusi (kameni kva-
deri) so site arhitektonski elementi i ukrasni
{i{arki. Spomenicite se nao|aat vo Muzejot na
grad Skopje. Ulica „Partizanski odredi“. ‡ Nadgroben spomenik
Spasovska Dimitrioska G., 1991, 221. (L.J.) od rimskoto vreme

XXVI. SKOPJE
385
Ulica „Partizanski odredi“ ‡ Trgovski centar,
nekropola od rimskoto vreme. Pri gradeweto na
trgovskiot centar Karpo{ III, vo 1989 godina e pro-
najdena nadgrobna stela so latinski natpis. Vo
polukru`niot fronton nad natpisnoto pole se
nao|a reljefna pretstava na ma{ka bista. Spome-
nikot se ~uva vo Muzejot na grad Skopje.
Josifovska Dragojevi} B., Melanges Daux., 1964, 185.
(L.J.)
Ulica „Prohor P~inski“, depo na srednovekovni
moneti. Pri kopaweto na temeli za ku}ata pod br.
8 na ulicata „Prohor P~inski“, na dlabo~ina od 2
m bilo najdeno kerami~ko sat~e so 20 srebreni
moneti. Arheolo{kiot muzej pribral ~etiri mone-
ti od venecijanski vladeteli, a ostanatite bile
rastureni me|u rabotnicite.
Aleksova B., 1955a, 19. (B.A.)
Ulica 809, nekropola od rimskoto vreme. Pri izve-
duvawe na grade`ni raboti vo naselbata Tafta-
lixe, na ulica 809, br. 135 e otkrien nadgroben
spomenik ‡ cipus od belo-siv mermer, so latinski
natpis i so dimenzii od 124 x 60 x 50 cm. Spomeni-
kot se nao|a vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Keramid~iev A., 1966a, 63. (L.J.)
Ulica 1462, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
1970 godina, pri izveduvaweto na zemjeni raboti
pri gradbata na stanbena zgrada e otkrien sarko-
fag so latinski natpis na prednata strana.
Spasovska G., 1973, 273. (L.J.)
U{i, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 350
m severno od u~ili{teto vo naselbata Pintija, vo
dvorot na Gligor Gligorov, na dlabo~ina od 0,80 m
pri kopaweto na temeli za ku}a se otkrieni gro-
bovi od kameni plo~i i teguli. Vo 1994 godina
Muzejot na grad Skopje izvr{i interventno isko-
puvawe na dva groba. (K.R.)
F-ka „Gazela“, patokaz od rimskoto vreme. Vo 1986
godina, pri kopawe na temeli za izgradba na admi-
nistrativnata zgrada vo kompleksot na fabrikata
e pronajden rimski patokaz. Izraboten e od varov-
nik, a ima latinski natpis i viso~ina od 180 cm. Se
~uva vo Muzejot na grad Skopje. (L.J.)
73. SOPI[TE
Kuklovec, nekropola od rimskoto vreme. Na peri-
ferijata na seloto, kraj patot za Skopje, pri iz-
gradbata na zadru`nite {tali (vo 1949 godina) se
otkrieni pove}e grobni konstrukcii od kameni
plo~i ‡ tip cista. Najdeni se i tri nadgrobni ste-
li so latinski natpisi koi se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Grbi¢ M., 1954, 117; Josifovska B., 1954a, 196. (B.J.)
386
74. SREDNO KOWARE
Pr`ali, naselba od rimskoto vreme. Na 5 km isto~-
no od seloto, vo nivata na [efkija Bi{evac se
sre}avaat ostatoci od grade`en materijal, obra-
boteni kameni blokovi i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. (D.M.)
Sredno Koware, osameni naodi od rimskoto vreme.
Vo atarot na seloto se otkrieni ~etiri nadgrobni
spomenika od koi tri so latinski i eden so gr~ki
natpis. Tri od spomenicite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje, a eden e is~eznat.
Vuli¢ N., Sp. XCVII, br. 446-489. (L.J.)
75. SREDNO NEREZI
Gradi{te, gradi{te ‡ opidum od ranoanti~koto
vreme. Vo neposrednata blizina na ju`nata peri-
ferija na seloto, na povr{ina od okolu 3 hektara,
opfatena so bedem, se sre}avaat golem broj frag-
menti od kerami~ki sadovi. So iskopuvawata vo
1953, 1956 i 1957 godina e otkrien dragocen arheo-
lo{ki materijal. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., 1982, 29; Pa{i} R., 1989a, 91. (G.M.)
Kru{a, naselba od bronzenoto vreme i nekropola
od `eleznoto i rimskoto vreme. Vo podno`jeto na
edna viso~inka, pri izveduvawe na grade`ni rabo-
ti ‡ probivawe na pat do skrivnicite, e otkriena
naselba od bronzenoto vreme i nekropola so grobo-
vi od `eleznoto i rimskoto vreme. Vo 1994 godina
Muzejot na grad Skopje izvr{i interventni arheo-
lo{ki iskopuvawa pri {to se otkrieni jami, grob -
pitos so slobodno pogrebuvawe i grobovi so eta`na
konstrukcija. (K.R.)
76. STAJKOVCI
Tumba ‡ Kru{a, naselba od neolitskoto i rimskoto
vreme. Pome|u selata Stajkovci i Sin|eli}, vo Po-
povsko maalo se nao|aat nivite na S. Mladenovski
kade {to ima razvle~ena i slabo zabele`liva
tumba koja zafa}a prostor od okolu 2 hektara. Po
povr{inata se sre}avaat mnogubrojni arheolo{ki
naodi, kako: fragmenti od kerami~ki sadovi, kre-
meni i kameni orudija, ku}en lepe`, a poretko se
sre}avaat i fragmenti od rimska keramika. Povr-
{inskite naodi se ~uvaat vo Muzejot na Makedoni-
ja vo Skopje. (D.M.)
77. STUDENI^ANI
Isar ‡ Kale, gradi{te ‡ opidum od ranoanti~koto
vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto i na 1 km
severozapadno od Morani, na visoka terasa se naj-
deni ostatoci od bedem. Akropolot, koj e ograden
XXVI. SKOPJE
so yid, ima nepravilna forma i dimenzii od 150 x
100 m. So sonda`nite iskopuvawa vo 1953 godina se
otkrieni arheolo{ki predmeti od koska, kamen i
metal i mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sa-
dovi. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na grad Skopje.
Mikul~i} I., 1982, 32-34. (G.M.)
78. TAOR
Gradi{te, gradi{te od ranoanti~koto, rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na 20 km jugoisto~no od
centarot na Skopje, na leviot breg na Vardar se
nao|a seloto Taor. Vedna{ nad seloto, od severo-
isto~nata strana se izdiga rit~eto Gradi{te na
koe, na povr{ina od 2,2 hektara, e smesten anti~ki
kastel. Graden e planski i so masivni fortifi-
Gradi{te, s. Taor. ‡ Naselba od anti~koto vreme (I.M.)
XXVI. SKOPJE
kaciski elementi: zemjeno-kameni nasipi, bedemi,
podyidani e{arpi i predyidini. Okolu severnoto,
severozapadnoto, zapadnoto i jugozapadnoto pod-
no`je na gradi{teto le`i ogromna anti~ka nekro-
pola ~ii ostatoci zboruvaat za `ivot vo raspon od
IV vek pred n. e. do VI vek. Na lokalitetot ima os-
tatoci od mermerni arhitektonski elementi, kame-
ni stolbovi, delovi od rimski nadgrobni steli,
ostatoci od vodovodna instalacija, yidan bazen, ke-
rami~ki tubulusi, teguli od korintski tip, par~i-
wa zgura, moneti od Konstantin I, Teodosij I i Jus-
tin II. Najdocen naod e edna la~na fibula od vizan-
tisko-slovenski tip. Naodite se ~uvaat vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., TIR, 123; Mikul~i} I., 1982; Mikul~i}
G., 1987, 190. (G.M.)
387
Sv. Ilija, osamen naod od rimskoto vreme. Vo seve-
rozapadnoto podno`je na gradi{teto se nao|a crk-
vata Sv. Ilija, okolu koja se pronajdeni pove}e de-
lovi od rimski spomenici. Spomenicite se na mes-
toto na nao|aweto.
Evans A., 1885, 142-145. (L.J.)
79. ]OJLIJA
Rusalija, nekropola od rimskoto vreme. Na 1 km se-
verno od lokalitetot Seli{te, pri obrabotuva-
weto na zemjata, vo 1974 godina se otkrieni pove}e
grobovi od masivni kameni plo~i. (D.M.)
Seli{te, naselba od rimskoto vreme. Vo neposred-
nata blizina na voenite objekti, vo lozjata, na pros-
tor od okolu 30 x 40 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i drug
grade`en materijal. (D.M.)
80. USJE
Krst, depo na srednovekovni moneti. Vo neposred-
nata blizina na selskata crkva Sv. Atanas vo ku-
}ata na Q. Todorovski, na ulica „Prvomajska“ br.
26, pri kopaweto na podrumski prostorii e pronaj-
deno depo na srebreni srednovekovni moneti koe
sodr`i 96 primeroci (86 srpski od Uro{ I i 12 ve-
necijanski od XIV vek) i dve masivni srebreni
obetki so tri jagotki. Naodot se ~uva vo Muzejot na
grad Skopje. (L.J.)
Crkva Sv. Atanas, osamen naod od rimskoto vreme.
Do 1954 godina edna nadgrobna baza od bel mermer i
so latinski natpis se koristela vo crkvata kako
~esna trpeza. Ne se znae od kade poteknuva nitu
koga e odnesena od crkvata. Se ~uva vo lapi-
dariumot na Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 450. (B.J.)
81. CRE[EVO
Kr{i Dol, nekropola od rimskoto vreme. Na sto-
tina metri od pravoslavnite grobi{ta, na pove}e
navrati me{tanite vadele kameni plo~i od grobni
konstrukcii i delovi od nadgrobni spomenici so
latinski natpisi. (D.M.)
Seli{te, osamen naod od rimskoto vreme. Vo 1961
godina vo nivata na P. Janevski e otkrien `rtve-
nik so latinski natpis, posveten na bo`estvata
XXVII. STRUGA
1. Bezovo ...................................................................... 389
2. Bixovo ..................................................................... 389
388
Jupiter i Junona. Spomenikot se ~uva vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje.
Keramid~iev A., 1966a, 63. (L.J.)
Smiqkovce, naselba od rimskoto vreme. Pod selo-
to, vo maaloto Smiqkovce, pri oraweto na svoite
nivi B. Trajkovski otkril temeli od objekti gra-
deni od kamen so varov malter. Po povr{inata se
sre}avaat grade`en materijal i fragmenti od ke-
rami~ki sadovi. (D.M.)
82. CRNI VRV
Kale, gradi{te ‡ kastel i refugium od docnoan-
ti~koto vreme. Na 2 km jugoisto~no od seloto,
visoko vo masivot Karaxica, na zaramnet vrv koj
zafa}a povr{ina od 60 x 300 m, na kota od 1800 m se
gledaat za~uvani ostatoci od temeli na odbranben
bedem, a vo vnatre{nosta na gradi{teto temeli od
objekti i mnogubroen grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 37; Mikul~i} I., 1982, 107. (G.M.)
83. ^U^ER
Davina ‡ Markova Kula, kastel ‡ gradi{te od rim-
skoto i docnoanti~koto vreme. Na 3 km jugozapadno
od ^u~er, na ju`niot kraj na Ka~ani~ka Klisura,
320 m visoko nad rekata Lepenec i magistralniot
pat Skopje-Ka~anik, na vrv zaramnet vo dolgi
terasi bilo podignato docnoanti~ko gradi{te. Na
najvisokata kota e akropolot so dvoen pojas na od-
branbeni yidovi gradeni od kamen i varov malter.
Vo vnatre{nosta ima odli~no za~uvani ostatoci
od starohristijanska bazilika i desetina drugi ob-
jekti. Severno od akropolot se protega jadroto na
gradot opfateno so dva pojasa na yidovi so kuli. Vo
centarot ima kvadraten forum so mnogu javni i
privatni gradbi okolu nego. Na severnoto ~elo na
nadvore{niot bedem ima golema porta, a celiot
prostor vo yidinite iznesuva okolu 8,5 hektara.
Severno od gradi{teto le`i nekropolata.
Mikul~i} I., TIR, 37; Mikul~i} I., 1981, 101-106; Mi-
kul~i} I., 1982, 107; Mikul~i} G., 1987, 190. (G.M.)
Markova Kula, nekropola od rimskoto vreme. Se-
verno od gradi{teto se nao|a nekropola vo koja, vo
1931 godina, vo eden slu~ajno otkopan grob se pro-
najdeni tri nadgrobni plo~i vo sekundarna upotre-
ba. Spomenicite se ~uvaat vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 580-582. (L.J.)
3. Bogojci .................................................................... 389
4. Boroec ..................................................................... 389
5. Br~evo ..................................................................... 389
6. Burinec ................................................................... 389
7. Vev~ani ................................................................... 390
8. Vrani{ta ................................................................ 390
9. Gorno Tate{i ........................................................ 390
XXVI. SKOPJE
10. Delogo`da............................................................... 391
11. Dobovjani ................................................................ 393
12. Dolna Belica ......................................................... 393
13. Dolno Tate{i ........................................................ 393
14. Draslajca................................................................. 393
15. Drenok ..................................................................... 393
16. Zagra~ani ................................................................ 393
17. Zba`di ..................................................................... 393
18. Jablanica ................................................................ 394
19. Kali{ta .................................................................. 394
20. Koro{i{ta ............................................................ 394
21. Labuni{ta .............................................................. 395
22. Livada ...................................................................... 395
23. Lokov ....................................................................... 395
24. Lukovo ..................................................................... 395
25. Mali Vlaj................................................................ 395
26. Misle{evo.............................................................. 395
27. Mislode`da ............................................................ 396
28. Modri~ .................................................................... 396
29. Moroi{ta ............................................................... 396
30. Nerezi ..................................................................... 396
31. Novo Selo ............................................................... 396
32. Oktisi ..................................................................... 396
33. Piskup{tina.......................................................... 397
34. Podgorci ................................................................. 397
35. Prisovjani .............................................................. 397
36. Rado`da ................................................................... 398
37. Radoli{ta............................................................... 398
38. ’R`anovo ................................................................. 398
39. Selci ....................................................................... 399
40. Struga ...................................................................... 399
41. Ta{maruni{ta ...................................................... 399
42. Frangovo ................................................................. 400
43. [um .......................................................................... 400
1. BEZOVO
Sv. Dimitrija, sakralna gradba od docnoanti~koto
vreme. Selskata crkva, spored ka`uvaweto na Pet-
re Veljanovski, bila izgradena vrz temelite od po-
stara – soborna crkva. Po povr{inata na terenot
se sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi i
drug grade`en materijal. (E.P., C.K.)
2. BIXOVO
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na 3 km seve-
roisto~no od seloto, vo ramninata, na prostor od
okolu 100 x 50 m, pri obrabotuvaweto na zemjata
Ruse Koqoski otkril pove}e grobovi gradeni od
kameni plo~i. (E.P., C.K.)
3. Bogojci
Grobi{ta, nekropola od docniot sreden vek. Is-
to~no od seloto, od desnata strana na patot za Br-
XXVII. STRUGA
~evci, na prostor od 40 x 40 m se gledaat kameni
plo~i od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Crkva, sakralen objekt i nekropola od sredniot
vek. Na ju`nata strana od seloto, vo dvorot na os-
novnoto u~ili{te, pri nivelacijata na dvorot bil
otkrien i uni{ten sakralen objekt okolu koj imalo
i pove}e grobovi. Lokalitetot ima izvonredna
mestopolo`ba koja dominira nad okolinata.
(E.P., C.K.)
4. boroec
Bigor, nekropola od docniot sreden vek. Na 3 km
severno od seloto, na okolu 500 m od levata strana
na patot Struga-Debar se sre}avaat kameni plo~i
od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Gradi{te, srednovekovno gradi{te. Na 1 km seve-
roisto~no od seloto, na visok rid so dominantna
mestopolo`ba, po povr{inata se sre}avaat grama-
di od grade`en materijal. (E.P., C.K.)
Manastiri{te, sakralen objekt od docniot sreden
vek. Severozapadno od seloto i od lokalitetot Crk-
vi{te, na prostor obrasnat so bujna vegetacija se
gledaat gramadi od grade`en materijal. Vrz osnova
na toponimot i gramadite se pretpostavuva deka na
ova mesto imalo sakralen objekt. (E.P., C.K.)
Martini Sela, srednovekovna naselba. Vo nepos-
rednata blizina na seloto, spored ka`uvaweto na
me{tanite, bilo locirano staroto selo. (E.P.,
C.K.)
Crkvi{te, sakralen objekt od docniot sreden vek.
Na okolu 2 km severozapadno od seloto ima za~u-
vani temeli na crkva so orientacija istok-zapad i
dimenzii od 6 x 3 m. Vo neposrednata blizina se
nao|a dene{nata mala kapela {to e podignata vrz
temelite od postara gradba. Lokalitetot e obras-
nat so dabova {uma. (E.P., C.K.)
5. BR^EVO
Begovi{te, srednovekovna naselba. Na okolu 300 m
severozapadno od seloto se gledaat temeli od ob-
jekti, a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
pokrivni }eramidi i grade`en materijal. (E.P.,
C.K.)
6. burinec
Burlica, naselba od docniot sreden vek. Na okolu
5-6 km zapadno od seloto se gledaat golemi gramadi
od kamewa, ostatoci od nekoga{noto selo. (E.P.,
C.K.)
Crkvi{te, sakralen objekt od sredniot vek. Na
okolu 8 km zapadno od seloto, pokraj patot Struga-
389
Debar i vo neposrednata blizina na HC „Globo-
~ica“, pri izgradbata na vilata na HC bile otkri-
eni temeli od mala srednovekovna crkva. (E.P.,
C.K.)
7. vev^ani
Beli Breg, osamen objekt od sredniot vek. Na okolu
1‡1,5 km severno od seloto, pri pro{iruvaweto na
patot bile otkrieni i uni{teni tri furni yidani
od tuli. (E.P., C.K.)
Bojkoska Branenica, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na 2 km zapadno od seloto, na viso~inka so
zaramneto plato me{tanite otkrile vodovodni cevki
i bunar. (E.P., C.K.)
Ismailova Crkva, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na jugozapadniot rab na seloto, na
prostor od 200 x 250 m, od obete strani na patot za
selata Dolna Belica-Vele{ta, vo nivata na Is-
mail Ani se otkrieni temeli od objekti. Spored
ka`uvaweto na Jovan Nedelkov od Dolna Belica,
pri obrabotuvaweto na nivata, na dlabo~ina od
okolu 80 cm se otkrieni mozaik i pove}e grobovi.
Po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu grade`en
materijal. (E.P., C.K.)
Ple{ec, naselba od neolitskoto i `eleznoto vre-
me. Na 10 km severno od Struga, na raskrsnicata
pokraj asfaltniot pat za Debar, kade {to se deli
patot za seloto Labuni{ta, na prostor {to zafa}a
povr{ina od 2 hektara posaden so lozovi nasadi se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, kameni
i kremeni orudija.
Pa{i} R., 1957, 116. (E.P., C.K.)
8. VRANI[TA
Gorna Crkva, nekropola od rimskoto vreme. Na 1
km severozapadno od seloto, na prostor od 50 x 50 m
obrasnat so grmu{ki, spored ka`uvaweto na Dra-
gan Jan~eski, bile otkrieni nekolku grobovi gra-
deni od teguli – „na dve vodi“, a imalo i grobovi
yidani od kamen. Vo grobovite bile najdeni kera-
mi~ki sadovi i lakrimariumi. (E.P., C.K.)
Dolno Liva|e, naselba od neolitskoto vreme. Na
okolu 150-200 m isto~no od seloto, na prostor od
okolu 200 x 200 m po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, kameni i koskeni
orudija, kako i ra~ni melnici. Naodite se ~uvaat
vo Narodniot muzej vo Struga. (E.P., C.K.)
Koritni~e, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1
km zapadno od seloto, po povr{inata na nivite ima
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi i drug grade`en materijal. (E.P., C.K.)
390
Kraloj Zagoni, naselba od neolitskoto vreme. Po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, kameni i kremeni orudija.
Pa{i} R., 1957, 115. (E.P., C.K.)
Livat~e, naselba od neolitskoto i bronzenoto
vreme. Na okolu 500 m jugoisto~no od seloto, na
plato {to se nao|a povisoko od staroto korito na
Crni Drim, na prostor od 60 x 30 m se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, kameni i kremeni
orudija. (E.P., C.K.)
Sv. Atanasija, crkva i grobi{ta od docniot sreden
vek. Na okolu 1 km zapadno od seloto, na pedesetina
metri od stariot pat Struga-Debar se gledaat
temeli od pogolem sakralen objekt. Pri obrabotu-
vaweto na zemjata me{tanite otkrile yidovi grade-
ni od kr{en kamen i varov malter. Vo neposred-
nata blizina se otkrieni kameni plo~i od grobni
konstrukcii. (E.P., C.K.)
Sv. Bogorodica, srednovekoven sakralen objekt. Vo
dvorot na crkvata Sv. Bogorodica se otkrieni os-
tatoci od srednovekovna crkva. Istra`uvawa se
vr{eni od strana na Muzejot na Makedonija, pod
rakovodstvo na prof. Dim~e Koco. (E.P., C.K.)
Crkveni Livadi, naselba od neolitskoto i eneo-
litskoto vreme. Kaj utokata na rekata [um vo Cr-
ni Drim, na leviot breg, pri pro{iruvaweto na ko-
ritoto na rekata [um e otkriena naselba so nakol-
ni `iveali{ta. Vo tekot na 1979/80 godina se vr-
{eni arheolo{ki iskopuvawa od strana na Muzejot
na Makedonija. Naodite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija i vo Narodniot muzej vo Struga.
Pa{i} R., 1957. (E.P., C.K.)
[umski Livadi, naselba od neolitskoto i eneolit-
skoto vreme. Na 2 km ju`no od seloto, pokraj staro-
to korito na rekata [um, vo rasadnikot so jabolka
na „Stru{ko Pole“ se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, kameni i koskeni orudija. Nao-
dite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Struga i vo
Zavodot i muzej vo Ohrid. (E.P., C.K.)
9. GORNO TATE[I
Begova Niva – ]ele, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na okolu 600 m severozapadno od seloto, na
prostor od okolu 150 x 100 m, po povr{inata na ni-
vite se sre}avaat fragmenti od teguli, imbreksi,
pitosi i drug grade`en materijal. Spored ka`u-
vawata na me{tanite, pri obrabotuvaweto na zem-
jata se naiduvalo na ostatoci od temeli na objekti.
(E.P., C.K.)
Gorna Livada, nekropola od docniot sreden vek. Na
1 km severoisto~no od seloto, vo nivite na Nasuf i
[ukri Brao, koi se na malo zaramneto plato, se
gledaat kameni plo~i od grobni konstrukcii. (E.P.,
C.K.)
XXVII. STRUGA
Kale, utvrduvawe od rimskoto vreme. Na okolu 2-3 nekolku nivoa se protega utvrduvawe. Utvrduvawe-
km severozapadno od seloto ima visok rid so izvon- to e pro{iruvano so odbranbeni yidovi od kr{en
redna mestopolo`ba koj dominira nad celata kamen izvedeni vo suvoyidica na terasite {to se
okolina, na nadmorska viso~ina od okolu 1.000 m. spu{taat kon jug. Na isto~nata strana od najviso-
Na zaramnetoto plato, koe zafa}a povr{ina od 40 kata terasa se sledi yid izgraden od kamen i mal-
x 60 m, se gledaat temeli od bedemi, a po povr{ina- ter. Sonda`ni istra`uvawa se vr{eni vo 1980 go-
ta se sre}ava mno`estvo grade`en materijal. Ot- dina od V. Bitrakova Grozdanova. Otkriena e hele-
krieni se i nekolku bazeni za sobirawe na do`dov- nisti~ka i rimska keramika. Naodite se ~uvaat vo
nica. Na ovoj prostor, pred Vtorata svetska vojna, Narodniot muzej vo Struga.
Memed Musa od seloto Dobovjani na{ol srebrena Bitrakova Grozdanova V., 1988a, 38-40. (V.B.G.)
moneta (verojatno tetradrahma). Toa uka`uva na
mo`nosta kaleto da egzistiralo u{te od I vek pred
n.e. pa sè do docnata antika, {to mo`e da se
zaklu~i od mnogu golemiot broj fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i drug arheolo{ki materi-
jal prisuten na povr{inata.
Bitrakova Grozdanova V., 1988a, 39. (E.P., C.K.)
Petkova Niva, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na okolu 800 m severozapadno od seloto, vo nivata
na Tair Axi, koja zafa}a povr{ina od okolu 200
m2, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli, imbreksi i drug grade`en mate-
rijal. (E.P., C.K.)
Crkva, neselba od docnoanti~koto vreme. Na 1.500
m severno od seloto, vo nivite na Tair Axi i Abdu-
raman Stefer se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, teguli, imbreksi i drug grade`en
materijal. Pri obrabotuvaweto na zemjata se ot- Gradi{te ‡ Kale, s. Delogo`da. ‡ Naselba od `eleznoto
krieni temeli od objekti gradeni od kr{en kamen i do rimskoto vreme
varov malter. Lokalitetot se prostira na povr{i-
na od okolu 200 x 100 m i se nao|a na edna povisoka
terasa so zaramneto plato koja dominira nad okol- Padarnica, naselba od helenisti~koto i rimskoto
niot teren. (E.P., C.K.) vreme. Vo nivite koi se vo neposrednata blizina na
lokalitetot Sv. Ilija, od negovata severozapadna
[trati, naselba od docnoanti~koto vreme. Se nao- strana, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
|a na okolu 500 m ju`no od u~ili{teto, vo nivite dovi, a spored navodite na V. Lahtov od rekognos-
na Ali Zija, [aip i Nezmi Tela, na prostor od 200 cirawata izvr{eni vo 1956 godina, bile vidlivi
x 100 m. Spored informacijata dobiena od Risto temeli od objekti. (E.P., C.K.)
Tanevski od Narodniot muzej vo Struga, od ovoj lo-
kalitet poteknuvaat mermerna baza od stolb i pro- Sv. Ilija, nekropola od arhajskoto, helenisti~ko-
filiran kamen koi se nao|aat vo selskite grobi{- to, rimskoto vreme i sredniot vek. Na okolu 1 km
ta. (E.P., C.K.) od centarot na seloto, na patot Dologo`da-Xepin,
10. delogo@da na padinite pod delogo`danskoto gradi{te e ot-
kriena nekropola vo triesettite godini na vekov,
Vo dvorot na Fejzo Kemo, pat od rimskoto vreme. koga bile izvr{eni nestru~ni iskopuvawa. Siste-
Pri izgradbata na stanbenata ku}a, Fejzo Kemo ot- matski iskopuvawa so prekin se vodat od 1979 do
kril kaldrma od star pat. (E.P., C.K.) 1990 godina od strana na Narodniot muzej vo Stru-
ga, pod rakovodstvo na V. Bitrakova Grozdanova.
Gradi{te ‡ Kale, naselba so utvrduvawe od `elez- Otkrieni se 102 groba, od koi najstarite bea pos-
noto, helenisti~koto i rimskoto vreme. Na 3 km se-
veroisto~no od seloto i na 1 km severno od nekro-
polata kaj Delogo`da – Sv. Ilija, na visok rid, vo

XXVII. STRUGA
391
 Sv. Ilija, s. Delogo`da. ‡ Pogled na anti~kata nekropola

Sv. Ilija, s. Delogo`da. ‡ Grobna celost od III vek pred n.e.

taveni pod tumul, a podocne`nite vo nego ili oko-

Sv. Ilija, s. Delogo`da. ‡ Staklena ~a{a od II vek pred n.e.
lu nego. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo
Struga.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 231-234, br. 461-464; Bitrako-
va Grozdanova V., 1980, 63-68; Bitrakova Grozdano-
va V., 1987, 41-44, 66-76; Bitrakova Grozdanova V.,
1989g, 87-88; Bitrakova Grozdanova V., 1989, 87-88;
Bitrakova Grozdanova V., 1990, 66-70; Bitrakova Grozda-
nova V., 1993, 167-177. (V.B.G.)

392 XXVII. STRUGA

Crsko – Crkva, srednovekoven sakralen objekt. Na
okolu 200 m pod lokalitetot Kale, vo severozapa-
den pravec se gledaat ostatoci od sakralen objekt
obrasnat so dabova {uma. (E.P., C.K.)
^inar – Xamija, srednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 100 m severozapadno od u~ili{teto, a vo
neposrednata blizina na xamijata, spored ka`uva-
weto na me{tanite, bile otkrieni kameni plo~i
od grobni konstrukcii. Isto taka i xamijata bila
izgradena vrz temeli od postara crkva. (E.P., C.K.)
11. DOBOVJANI
Ani{te, crkva od starohristijanskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 38. (D.G.)
Pla~i Kru{a, naselba i nekropola od helenisti~-
koto i rimskoto vreme. Na desniot breg na rekata
Crni Drim se nao|a naselbata, a na niskiot breg
severno, na 800 m od seloto se otkrieni rimski gro-
bovi ‡ tip „na dve vodi“, kako i kapak od mal rim-
ski sarkofag, koj denes se ~uva vo Muzejot vo
Ohrid. Iskopuvawata se izvedeni vo 1994 godina od
V. Bitrakova Grozdanova.
Bitrakova Grozdanova V., 1981, 115. (V.B.G.)
12. DOLNA BELICA
Arangel, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1 km jugoisto~no od seloto, pokraj patot {to
vodi do Struga se gledaat urnatini od crkva posve-
tena na sv. Arangel. Okolu crkvata se konstatira-
ni kameni plo~i od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Krasta, naselba od `eleznoto vreme. Na okolu 400
m zapadno od seloto, na mala zaramneta povr{ina
se sre}avaat gramadi od kamen so razli~na golemi-
na. Na povr{inata se gledaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, a bil najden i vrv od `elezno kopje.
Vuli¢ N., Sp. LXXVIII, 100. (E.P., C.K.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km za-
padno od seloto, na granicata so atarite na selata
Oktisi i Dolna Belica e izgradena crkvata Sv.
Petka vrz temelite od postara crkva. Okolu nea se
gledaat grobni konstrukcii gradeni od kameni plo-
~i. (E.P., C.K.)
13. DOLNO TATE[I
Crkva, srednovekovna crkva. Na okolu 1 km jugois-
to~no od seloto se gledaat ostatoci od objekt so
orientacija istok-zapad, obrasnat so mnogu grmu{-
ki i drvja. (E.P., C.K.)
XXVII. STRUGA
14. DRASLAJCA
Draslajca, osamen naod od rimskoto vreme. Od ata-
rot na seloto poteknuva eden goren del od nadgro-
ben spomenik od mermer.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, br. 465. (E.P., C.K.)
15. DRENOK
Manastirec, sakralen kompleks od docniot sreden
vek. Na okolu 1,5 km zapadno od patot Debar-Stru-
ga, na prostrana terasa so povr{ina od okolu 3-4
hektara se sre}avaat gramadi od kr{en kamen, tuli,
pokrivni }eramidi, a se gledaat i temeli od
objekti. Vo neposrednata blizina na lokalitetot
se nao|aat ostatoci od pat probien vo karpa. (E.P.,
C.K.)
Sv. Spas, srednovekovna crkva. Na desnata strana
od patot Debar-Struga, na rid so strmni strani se
gledaat ostatoci od mala crkva. (E.P., C.K.)
16. ZAGRA^ANI
Babu{, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
800 m severoisto~no od seloto, po povr{inite na
nivite na Irfan Cama, Asani Rizvan i Memedi
Adem se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi, teguli, imbreksi i drug grade`en mate-
rijal. (E.P., C.K.)
Vo seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
isto~niot kraj od seloto, na mala viso~inka {to
zafa}a prostor od 80 x 40 m, po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i drug grade`en materijal. Nao-
dite se ~uvaat kaj Ilija Axievski, skulptor od
Skopje. (E.P., C.K.)
Sv. Spas, sakralen objekt od docniot sreden vek. Se
nao|a na okolu 1,5 km severozapadno od seloto.
Spored ka`uvawata, na ova mesto postoela crkva,
na {to uka`uva i samiot toponim. (E.P., C.K.)
17. ZBA@DI
Dobra Voda – Bela Voda, topilnica od sredniot
vek. Severno od seloto, na granicata na atarot so
seloto ’R`anovo, po povr{inata na nivite se sre-
}ava zgura od topena `elezna ruda. (E.P., C.K.)
Crkvi{te – Manastirec, srednovekoven sakralen
objekt. Na okolu 2,5-3 km zapadno od seloto, na edno
visoko plato na padinite na Zakamen se gledaat
gramadi od kr{en kamen i drug grade`en materijal.
(E.P., C.K.)
393
 18. JABLANICA
Kale, utvrduvawe od rimskoto vreme. Severoisto~-
no od seloto, a jugozapadno od seloto Bezovo, na vi-
sok rid {to dominira nad okolniot teren, na povr-
{ina od okolu 2 hektara se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Vidlivi se i ostatoci od bedem graden od kr{en
kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta na tvrdi-
nata se zabele`uvaat temeli od pove}e gradbi.
Mikul~i} I., TIR, 65; Lahtov V., 1961, 56. (E.P., C.K.)
19. KALI[TA
Kali{ta, naselba od eneolitskoto vreme. Spored
ka`uvawata na Ilija Tanaskoski, na prostorot po-
me|u Struga i Kali{ta, vo ezeroto, na dlabo~ina
od 3-4 m ribarite naiduvale na kolci od nakolni
`iveali{ta, a bile najdeni harpuni od koska i ka-
meni orudija. (E.P., C.K.)
Krasta, utvrduvawe od rimskoto vreme. Spored ka-
`uvawata na Ilija Atanasoski, ju`no od seloto, na
visok rid bez vegetacija imalo ostatoci od yidovi,
gramadi od kr{en kamen i fragmenti od kerami~ki
sadovi i pitosi. Od ovoj lokalitet poteknuva i
torzo na statua na Artemida, koja sega se ~uva kaj
Ilija Tanaskoski od Kali{ta.
Sokolovska V., 1987, 180; Bitrakova Grozdanova V.,
1988a, 41. (E.P., C.K.)
Krasta, s. Kali{ta. ‡ Torzo na Artemida od rimskoto vreme
394
Lozja – Buzelica, osamen objekt od docnoanti~koto
vreme. Na zapadnata strana od seloto, vo nivata na
I. Tanaskoski, pri obrabotuvaweto na zemjata bil
otkrien pod od tuli. (E.P., C.K.)
Manastir Sv. Bogorodica, osamen naod od rimskoto
vreme. Vo oltarniot prostor na crkvata kako ~esna
trpeza e postavena ara od bel mermer so gr~ki
natpis.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 583. (E.P., C.K.)
Sv. Nikola, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 500-800 m ju`no od seloto e otkriena ednoko-
rabna crkva, a okolu nea grobovi gradeni od kameni
plo~i. (E.P., C.K.)
20. KORO[I[TA
Geramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
granicata me|u atarite na selata Xepin i Koro-
{i{ta, zapadno od xamijata vo Xepin, na prostor
od okolu 100 x 50 m se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i
mnogu grade`en materijal. (E.P., C.K.)
Glavina, srednovekovna crkva i nekropola. Pri ko-
paweto na temelite na u~ili{teto „Ekrem Jakupi“
bile otkrieni yidovi od crkva, a vo neposrednata
blizina i grobovi gradeni od kameni plo~i. (E.P.,
C.K.)
Grobi{ta – ^iflik, naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Na okolu 500-800 m od seloto, pod
porane{niot kamenolom, na padina obrasnata so
gusti grmu{ki bile otkrieni 4 zasvodeni grob-
nici, vo koi imalo kerami~ki sadovi i drug arheo-
lo{ki materijal. Vo okolnite nivi, pri obrabotu-
vaweto na zemjata me{tanite naiduvale na temeli
od objekti. Denes na povr{inata se sre}avaat mno-
gubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i grade`en materijal. Naodite
se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Ohrid. (E.P., C.K.)
Kale, utvrdena naselba od `eleznoto i docnoan-
ti~koto vreme i sredniot vek. Na okolu 1,5 km se-
veroisto~no od seloto, na dva sedelesti grebena
koi strmno se spu{taat kon poleto, namesta se za-
~uvani ostatoci od yidovi. Po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, te-
guli, imbreksi i mnogu grade`en materijal. Spora-
di~no se sre}avaat i fragmenti od kerami~ki sado-
vi od `eleznoto vreme.
Lahtov V., 1957, 81. (E.P., C.K.)
Latinska Crkva, sakralen objekt od docnoanti~-
koto vreme. Na okolu 1 km ju`no od seloto se gleda-
at temeli od objekt, a po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od mermerna plastika. (E.P., C.K.)
XXVII. STRUGA
Rasnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`no
od lokalitetite ^iflik i Latinska Crkva, po
povr{inata na nivite ima fragmenti od kerami~-
ki sadovi i pitosi, a spored ka`uvawata na me{ta-
nite, pri obrabotuvaweto na zemjata se naiduvalo
na temeli od objekti. (E.P., C.K.)
[arkuecka, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 500 m isto~no od seloto se zabele`uvaat
ostatoci od temeli na objekt, a vo negovata nepos-
redna blizina i kameni plo~i od grobni konstruk-
cii. (E.P., C.K.)
[ekeimi, srednovekovna crkva. Na severnata stra-
na na seloto, na edno ne mnogu visoko plato se zabe-
le`uvaat ostatoci od yidovi na crkva. Naokolu se
sre}avaat fragmenti od pokrivni }eramidi i drug
grade`en materijal. (E.P., C.K.)
21. LABUNI[TA
Gradi{te – Kale, srednovekovno utvrduvawe. Na
okolu 3 km severno od seloto, na levata strana od
patot Struga-Debar, na visok rid so zaramneto
plato se gledaat gramadi od kr{en kamen. Bedemot
ne e za~uvan. (E.P., C.K.)
22. LIVADA
Kaldrma, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu
500 m severno od seloto, po povr{inata na nivata
na Haxi Amza se nao|aat fragmenti od teguli i im-
breksi. Spored navodite na V. Lahtov i N. Vuli},
pred vojnata bile otkrieni dve zasvodeni grobnici
so podni mozaici.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 588; Lil~i} V., 1987, 148.
(E.P., C.K.)
23. LOKOV
Zakamen, srednovekovna naselba. Se nao|a na okolu
7-8 km ju`no od seloto, na blaga padina {to se
spu{ta kon Golema Reka, od ~ija isto~na strana se
mesnostite Crkvi{te i Janko Livada, a od zapad-
nata ridi{tata Kru{a i Leni{te. Spored ka`uva-
weto na Dimo Tan~eski, po povr{inata imalo
gramadi od kr{en kamen, pokrivni }eramidi i drug
grade`en materijal. (E.P., C.K.)
Krasje, srednovekovna naselba. Na okolu 1,5-2 km
severozapadno od seloto, po povr{inata na nivite
se sre}avaat gramadi od kamewa i pokrivni }era-
midi, a se gledaat i temeli od objekti. (E.P., C.K.)
Manastirec, srednovekoven sakralen kompleks. Na
okolu 5 km severozapadno od seloto i na okolu 100
m isto~no od mesnosta Rusinec se gledaat temeli
od crkva. Vo 1935/36 godina vo apsidalniot del na
XXVII. STRUGA
crkvata e izgradena mala kapela koja isto taka e vo
urnatini. (E.P., C.K.)
24. LUKOVO
Latinska Crkva, srednovekovna crkva i nekropola.
Na okolu 3 km severozapadno od seloto, na blaga
padina koja me{tanite ja vikaat Oreo se nao|ale
temeli od crkva okolu koja imalo grobovi (poda-
toci dobieni od me{tanite). (E.P., C.K.)
Oreo, naselba od bronzenoto, `eleznoto i rim-
skoto vreme. Na okolu 3 km severozapadno od selo-
to, na blaga padina koja zafa}a prostor od okolu 2
hektara, po povr{inata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i mnogubroen grade`en
materijal so razli~na vremenska i kulturna pri-
padnost. (E.P., C.K.)
25. MALI VLAJ
Gradi{te, utvrdena naselba od sredniot vek. Na
3,5-4 km zapadno od seloto, na visok rid so isklu-
~itelno dominantna polo`ba nad okolinata se gle-
daat gramadi od kr{en kamen, a spored ka`uvaweto
na Srbin Trajkoski, imalo i bazeni – cisterni za
voda. (E.P., C.K.)
Sv. Ilija, crkva od docniot sreden vek. Na okolu 1
km ju`no od seloto i na okolu 200 m zapadno od
repetitorot Mali Vlaj se gledaat temeli od crkva
so dimenzii od 8 x 4 m. Lokalitetot e obrasnat so
dabova {uma. (E.P., C.K.)
Sv. Nedela, srednovekovna crkva. Vo neposrednata
blizina na repetitorot, spored ka`uvaweto na
Srbin Trajkoski, bile otkrieni temeli od crkva.
(E.P., C.K.)
26. MISLE[EVO
Pre~ista, srednovekovna crkva i nekropola. Se-
veroisto~no od u~ili{teto i vo neposrednata bli-
zina na lokalitetot Sv. Kliment se za~uvani te-
meli od ednokorabna crkva, a okolu nea se gledaat
kameni plo~i od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Sv. Kliment, srednovekovna crkva i nekropola. Na
okolu 1 km severoisto~no od u~ili{teto e otkrie-
na ednokorabna crkva so dimenzii od 10 x 4,5 m, ko-
ja e delumno za~uvana vo temelite, dodeka apsidal-
niot del e za~uvan vo visina od 1,5 m. Okolu crk-
vata se sre}avaat kameni plo~i od grobni kon-
strukcii. (E.P., C.K.)
395
 27. MISLODE@DA
Dolna Crkva, nekropola od docniot sreden vek. Na
okolu 2-3 km severozapadno od seloto se gledaat
kameni plo~i od grobni konstrukcii. Spored topo-
nimot, bi trebalo da se o~ekuvaat i ostatoci od
sakralen objekt koj ne e konstatiran. (E.P., C.K.)
Sred selo, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 30-40 m jugozapadno od xamijata, na mestoto
kade {to e podignat Zadru`niot dom, pri niveli-
rawe na terenot bile otkrieni pove}e grobovi so
grobni prilozi. Spored ka`uvaweto na Asim Ho-
xoski, vo grobovite imalo prsteni i drugi ukrasni
predmeti koi ne se za~uvani. (E.P., C.K.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na okolu
3 km severoisto~no od seloto, na visok rid obras-
nat so grmu{ki i dabova {uma se gledaat urnatini
od ednokorabna crkva so dimenzii od 10 x 5 m.
Okolu crkvata se zabele`uvaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
28. MODRI^
Gradi{te, utvrdena naselba so podgradie od docno-
anti~koto vreme i srednovekovna naselba so nek-
ropola. Se nao|a na okolu 2 km severoisto~no od
seloto, od levata strana na patot Struga-Debar, na
golem prostor koj zafa}a povr{ina od 800-1000 m
vo pravecot istok-zapad i okolu 2 km vo pravecot
sever-jug. Na severnata strana se nao|a mesnosta
Dolni Kalec kade {to se zabele`uvaat gramadi od
kr{en kamen, a na edna mala viso~inka se gledaat
ostatoci od urnatini na objekt – kula. Na severo-
zapadniot del od lokalitetot se nao|a mesnosta
Gorni Kalec, kade se zabele`uva re~isi identi~na
situacija kako i kaj Dolni Kalec. Gradi{teto e
locirano na visok rid so dominantna mestopolo`-
ba i ima zaramneto plato so dimenzii od 15 x 15 m.
I ovde po povr{inata se gledaat gramadi od kr{en
kamen i edna prostorija yidana od kr{en kamen i
varov malter, a se sre}avaat i fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli, imbreksi i drugo. Vo
neposrednata blizina na gradi{teto se nao|aat
mesnosta Sv. Arhangeli i pe{terata Sveteni. Vo
selskata crkva pop Milan ~uva pove}e grobni pri-
lozi otkrieni vo grobovi koi se nao|ale vo sklo-
pot na gorespomenatite lokaliteti. Grobnite pri-
lozi se datiraat vo XII vek.
Mikul~i} I., TIR, 86, 87. (E.P., C.K.)
29. MOROI[TA
Na Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Vo nepos-
rednata blizina na selskoto u~ili{te se otkrieni
grobovi gradeni od kameni plo~i. (E.P., C.K.)
396
Sv. Spas, srednovekovna crkva i nekropola. Na oko-
lu 1 km isto~no od seloto se otkrieni temeli od
ednokorabna crkva, a okolu crkvata grobovi gra-
deni od kameni plo~i. (E.P., C.K.)
30. NEREZI
Latinsko Dabje ‡ Manastir Sv. Nikola, sredno-
vekovna crkva i nekropola. Na okolu 600-800 m
jugoisto~no od u~ili{teto, na prostor od 50 x 50 m,
pri obrabotuvaweto na zemjata selanite naiduvale
na temeli praveni od kr{en kamen i varov malter,
a naokolu kameni plo~i od grobni konstrukcii.
(E.P., C.K.)
Qup~o Brdo, srednovekovna crkva. Vo neposred-
nata blizina na u~ili{teto me{tanite otkrile
temeli od stara crkva. (E.P., C.K.)
Sv. \or|i, srednovekovna crkva. Vo podno`jeto na
lokalitetot ^uka se nao|a selskata crkva koja bi-
la izgradena vrz temelite na postara crkva. (E.P.,
C.K.)
Sv. Spas, srednovekovna nekropola. Se nao|a na
okolu 600-800 m ju`no od lokalitetot ^uka, na ma-
lo rit~e. Tanasko Boj~eski pri obrabotuvaweto na
zemjata otkril grobovi gradeni od kameni plo~i.
(E.P., C.K.)
^uka, crkva i nekropola od docniot sreden vek.
Zapadno od u~ili{teto ima dosta visok rid koj do-
minira nad okolniot prostor i ima strmni strani
{to se spu{taat kon seloto. Na najvisokiot del se
nao|aat temeli od stara crkva posvetena na sv.
Petka. Zapadno od crkvata se gledaat kameni plo~i
od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
31. NOVO SELO
Geramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na okolu 1 km severno od seloto, od levata
strana na patot {to vodi za seloto Mislode`da.
Po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli, imbreksi i drug gra-
de`en materijal. (E.P., C.K.)
Crkva – Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na
oklu 1-2 km severno od seloto, od desnata strana na
patot {to vodi za seloto se zabele`uvaat grobni
konstrukcii gradeni od kameni plo~i. (E.P., C.K.)
32. OKTISI
Vajtos – Gradi{te, utvrdena naselba od ranoanti~-
koto i rimskoto vreme. Na 3 km zapadno od seloto,
na padinite na planinata Jablanica se protega vi-
so~ina so strmni padini, {to dominira nad Stru{-
XXVII. STRUGA
ko pole. Na nejziniot vrv e utvrdena naselba so di-
menzii od 680 x 80 m. Na severnata strana ima osta-
toci od bedem od helenisti~koto vreme, {irok 2,20
m, suvoyidan od kameni blokovi dolgi do 1,30 m, vo
opus pseudoisodomum. Vo zapadniot del gradi{teto
e pro{ireno i dogradeno so yidarija od malter, od
rimskoto vreme.
Bitrakova Grozdanova V., 1988a, 38-39. (V.B.G.)
Vajtos ‡ Gradi{te, s. Oktisi. ‡ Bedem od ranoanti~koto vreme
Gon~arovska Ku}a, nekropola od docnoanti~koto
vreme. Zapadno od seloto, pri obrabotuvaweto na
zemjata bile otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i, vo koi ne se najdeni grobni prilozi. (E.P.,
C.K.)
Gradi{te, srednovekovna utvrdena naselba. Seve-
rozapadno od seloto, na visok rid so dominantna
mestopolo`ba se konstatirani tragi od naselba i
utvrduvawe.
Grbi¢ M., 1954, 124. (E.P., C.K.)
Sv. Atanasija, srednovekovna crkva i nekropola.
Na zapadnata strana od seloto, vo dvorot na crk-
vata Sv. Atanasija ima vidlivi temeli od objekt
yidan od kr{en kamen i varov malter, a okolu nego
grobovi gradeni od kameni plo~i.
Grbi¢ M.,1954, 24. (E.P., C.K.)
Sv. Vra~i, srednovekovna crkva. Vo seloto, spored
ka`uvaweto na me{tanite, bile otkrieni temeli
od stara crkva. (E.P., C.K.)
Sv. Dimitrija, srednovekovna crkva. Malata crkva
posvetena na sv. Dimitrija, spored ka`uvaweto na
me{tanite, bila izgradena vrz temelite na postara
crkva. (E.P., C.K.)
Sv. Nikola, starohristijanska bazilika. Selskata
crkva posvetena na sv. Nikola, koja se nao|a na se-
vernata strana od seloto, e izgradena vo 1927 godi-
na vrz temelite na starohristijanska bazilika.
XXVII. STRUGA
Za{titni, a potoa i sistematski arheolo{ki isko-
puvawa se vr{eni od 1954 godina od strana na Ar-
heolo{kiot muzej na Makedonija, pod rakovodstvo
na Dim~e Koco i drugi istra`uva~i, sè do 1994
godina. Bazilikata ima trikoraben naos so dimen-
zii od 27,20 x 24,10 m, narteks, egzonarteks, bo~ni
aneksi i krstilnica. Izgradena e vo edna faza, a
podovite vo centralniot korab, narteksot, krstil-
nicata i severniot aneks se pokrieni so polihrom-
ni mozaici, ukraseni so geometriski i floralni
elementi i slabo za~uvani `ivotinski pretstavi.
Datirana e na po~etokot na V vek. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Struga.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 221-222, br. 589; Koco D., 1961,
15-33; Bitrakova Grozdanova V., 1975, 86; Mikul~i} I.,
TIR, 93; Bitrakova Grozdanova V., 1989b, 23-28; Bit-
rakova Grozdanova V., 1994a; Bitrakova Grozdanova V.,
1995, 67-80. (V.B.G.)
33. PISKUP[TINA
Kale, naselba od sredniot vek.
Filipovi¢ M., 1940. (D.G.)
34. PODGORCI
Sred selo, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
seloto, pri izgradbata na stanbenite objekti vo
1947/48 godina bile otkrieni grobovi gradeni od
kameni plo~i. (E.P., C.K.)
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na okolu
1 km isto~no od seloto, od desnata strana na patot
Poum-Delogo`da, na prostor od okolu 50 x 40 m se
zabele`uvaat tragi od sakralen objekt. Okolu ob-
jektot se gledaat kameni plo~i od grobni konstruk-
cii. (E.P., C.K.)
35. PRISOVJANI
Kula – Gradi{te, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 3 km jugozapadno od selo-
to ima visok rid so dominantna mestopolo`ba koj e
pristapen samo od isto~nata strana. Na zaramneto-
to plato se gledaat gramadi od kr{en kamen, pokriv-
ni }eramidi i drug grade`en materijal.
Mikul~i} I., TIR, 104. (E.P., C.K.)
Metalica, srednovekovna naselba. Na okolu 3 km
severoisto~no od seloto, na golem prostor {to za-
fa}a okolu 10 hektara se zabele`uvaat gramadi od
kr{en kamen. Spored ka`uvaweto na me{tanite, vo
neposrednata blizina na lokalitetot postoel
rudnik. (E.P., C.K.)
Na Crkov, nekropola od docniot sreden vek. Na
okolu 1,5 km ju`no od u~ili{teto, od desnata stra-
397
na na patot za seloto Mislode`da se gledaat kame-
ni plo~i od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Seli{ta, srednovekovna crkva. Na okolu 2 km seve-
roisto~no od u~ili{teto, kaj mesnosta Lepenica
ima dve mali crkvi posveteni na sv. Petar i sv. Bo-
gorodica. Spored ka`uvaweto na me{tanite, bile
izgradeni vrz temelite od postari crkvi. (E.P.,
C.K.)
36. RADO@DA
Kaldrma, pat od rimskoto vreme. Se nao|a na 300 m
zapadno od seloto, na padinite na Jablanica i vodi
kon preminot ]afasan. Trasata e popolo~ena so
kameni blokovi i gri`livo izvedeni rabovi, a {i-
rinata iznesuva 2,5-3 m. Patot e so~uvan i vidliv
vo dol`ina od 100 m so prekini (31; 4; 19; 19; 21 m),
a potoa se gubi vo gustoto zelenilo na planinata.
Grozdanova Bitrakova V., 1988a. (V.B.G)
Kaldrma, s. Rado`da. ‡ Ostatoci od patot Via Egnatia
Sv. Arangel – Pe{terna crkva, pe{terna crkva od
docniot sreden vek. Na okolu 300 m zapadno od se-
loto, na te{ko pristapen teren, vo karpite ima
crkva posvetena na sv. Arangel, vo koja se za~uvani
dva sloja na fresko`ivopis od XVII-XVIII vek.
Ljubinkovi} R., ^orovi} Ljubinkovi} M., 1961, 141; Ni-
klovski A., Balabanov K., ]ornakov D., 1980. (E.P.,
C.K.)
37. RADOLI[TA
Kamen Most – Opale, naselba od neolitskoto i
nekropola od `eleznoto vreme. Na okolu 1,5 km se-
veroisto~no od seloto, pokraj patot za seloto po
povr{inata na nivite na Zemjodelskoto stopanstvo
398
i na Emu{ Klema od Radoli{ta se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, kameni, kremeni i -
koskeni orudija. Pri obrabotuvaweto na zemjata i -
so arheolo{kite iskopuvawa izvr{eni vo 1935-37
godina od Narodniot muzej vo Belgrad i vo perio-
dot 1947-53 godina, pri podgotvuvaweto na povr{i-
nite za lozovi nasadi bile otkrieni pove}e grobo-
vi so bogati grobni prilozi. Del od arheolo{kiot
materijal po pat na otkup e pribran vo Zavodot i
muzej vo Ohrid. Vo 1955 godina Muzejot od Ohrid
izvr{il za{titni iskopuvawa pri {to se otkrie-
ni u{te tri groba. Naodite se ~uvaat vo Narodniot
muzej vo Belgrad i vo Zavodot i muzej vo Ohrid.
Grbi¢ M.,1954, 112; Popovi¢ Q., 1958, 75; Lahtov V.,
1961, 68; Pa{i} R., 1957, 115. (P.K.)
Radoli{ta, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
isto~nata periferija na seloto, po povr{inata na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi i grade`en materijal. Pri obrabotuvaweto na
zemjata selanite otkrile yidovi od objekti, a najde-
ni se i moneti od Anastasij, Justinijan I i postari.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Mikul~i} I., TIR, 105; Mikul~i} G., 1987, 190. (G.M.)
Ciganski Grobi{ta, starohristijanska bazilika i
ranosrednovekovna nekropola. Na isto~nata stra-
na na seloto, so sistematski arheolo{ki iskopuva-
wa e otkriena trikorabna bazilika so narteks, eg-
zonarteks, aneksi i krstilnica. Iskpuvawata se vr-
{eni vo 1954 godina od D. Koco, a zavr{eni se vo
1976 godina od Vlado Malenko, koga se otkrieni ra-
nosrednovekovni grobovi. Samo narteksot i cen-
tralniot korab na naosot se pokrieni so podni mo-
zaici so stilizirana floralna i geometriska de-
koracija i `ivotinski pretstavi. Bazilikata e da-
tirana na krajot na V vek, a nekropolata pripa|a
vo VII-VIII vek. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i mu-
zej vo Ohrid.
Koco D., 1961, 15; Bitrakova Grozdanova V., 1975,
82; Malenko V., 1985, 269-315; Maneva E., 1992, 223
-226. (V.B.G.)
38. ’R@ANOVO
Golem Kutel, srednovekovna naselba. Na okolu 2
km isto~no od crkvata Sv. Nedela, na blaga padina
{to se spu{ta kon severozapad, na povr{ina od 1
-1,5 hektar se zabele`uvaat gramadi od grade`en
materijal. (E.P., C.K.)
Debelica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 3-4 km isto~no od seloto, na blaga padina
{to se spu{ta kon istok se zabele`uvaat gramadi
od grade`en materijal. Po povr{inata se gledaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
zgura od topeno `elezo. (E.P., C.K.)
XXVII. STRUGA
Dobra Sliva, srednovekovna naselba. Na okolu 2
km isto~no od seloto, spored ka`uvaweto na Jon~e
Ivanovski, bile otkopani cevki od vodovod. (E.P.,
C.K.)
39. SELCI
Kale, utvrdena naselba od `eleznoto vreme i sred-
niot vek. Na okolu 7 km severno od seloto Lokov i
na okolu 3 km jugoisto~no od seloto Burinec, na
levata strana od patot Burinec-Lokov, na visok
rid so dominantna mestopolo`ba se nao|aat temeli
od tvrdina gradeni od obraboteni kameni blokovi
i varov malter. Gradi{teto zafa}a prostor od 200
x 80 m. Na isto~niot del od tvrdinata, po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi od `eleznoto vreme. (E.P., C.K.)
40. STRUGA
Dupen Kamen, nekropola od helenisti~koto vreme.
Na zapadniot kraj na mestoto na porane{nata `e-
lezni~ka stanica, pokraj patot Struga-Elbasan, vo
1955 godina, pri postavuvaweto na vodovodnite
cevki bile otkrieni nekolku helenisti~ki grobo-
vi. (E.P., C.K.)
Struga, naselba i nekropola od helenisti~koto i
rimskoto vreme i sredniot vek. So izgradbata na
stanbeni objekti, ulici, vodovod i drugo, na pod-
ra~jeto na gradot se otkrieni mnogubrojni arheo-
lo{ki naodi, i toa:
– na okolu 50 m od desnata strana na rekata
Crn Drim, pri kopaweto na temeli za izgradba na
samoposlu`uvawe se otkrieni pove}e grobovi od
helenisti~koto vreme;
– vo crkvata Sv. \or|i se ~uvaat miljokaz od
mermer i mermerna plo~a so pretstava na ma`, `e-
na i dete vo edikulata;
– na ul. „Mar{al Tito“, vo maaloto Klimen-
tica se otkrieni temeli od pove}e objekti, a crk-
vata Sv. Nikola e izgradena vrz temelite od posta-
ra crkva;
– na mestoto na dene{nata soborna crkva, po-
svetena na sv. \or|i, postoele temeli od postara
crkva, a vo severniot del bila pronajdena golema
mermerna glava. Vo neposrednata blizina na crk-
vata, pri kopawe na vodovod bile otkrieni grobovi
od rimskoto vreme. Ju`no od crkvata Sv. \or|i, vo
pravecot na ezeroto bile otkrieni i temeli od sa-
kralna gradba so fresko`ivopis;
– na ul. „JNA“, od levata strana na Crn
Drim, na mestoto na dene{nata xamija imalo teme-
li od postara crkva.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, 446-591; Mikul~i} I., TIR, 121;
Bitrakova Grozdanova V., 1987, 42-43; Bitrakova
Grozdanova V., 1988, 37-52. (E.P., C.K.)
XXVII. STRUGA
Ustie na Drim, naselba od neolitskoto i eneolit-
skoto vreme. Pri izgradbata, odnosno, pro{iruva-
weto na koritoto na Crn Drim vo 1961 godina, kaj
istekot na Crn Drim od Ohridsko Ezero e otkrie-
na naselba so nakolni `iveali{ta. Zaedno so osta-
tocite od stolbovite–nosa~i na drvenata platfor-
ma e najden golem broj arheolo{ki predmeti, i toa
fragmenti od kerami~ki sadovi, sekiri od kamen,
no`evi i streli od kremen, kako i harpuni i {ila
od elenski rogovi. Spored tipolo{kite karakte-
ristiki na naodite, osobeno na keramikata, se ra-
boti za ostatoci od ribarska naselba od krajot na
docniot neolit, vo koja se prisutni vlijanija od
docnoneolitskite kulturi od ju`nata zona na jad-
ranskiot breg. Naodite se ~uvaat vo Narodniot mu-
zej vo Struga, vo Muzejot vo Ohrid i vo mnogu pri-
vatni zbirki.
Koco D., 1951, 3; Sanev V., Simoska D., Kitanoski
B., Sar`oski S., 1976, 77; Benac A., 1979, 460-470.
(E.P., C.K.)
41. TA[MARUNI[TA
Glavje, srednovekovna naselba i topilnica. Na
okolu 3 km isto~no od seloto, po povr{inata na ni-
vite se sre}avaat gramadi od kr{en kamen i zgura
od topena `elezna ruda, a se zabele`uvaat i temeli
od gradbi. (E.P., C.K.)
Gradi{te, utvrdena naselba od rimskoto vreme. Na
okolu 1 km severozapadno od seloto, na eden visok
rid so zaramneto plato, koe zafa}a povr{ina od
150 x 50 m, se nao|aat gramadi od kr{en kamen,
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i teguli.
Na isto~nata strana na gradi{teto se za~uvani
temeli od odbranben bedem yidan od kr{en kamen i
varov malter, {irok 1,5 m. Isto~no od lokalitetot
ima tragi od star pat, {irok 3-3,5 m, koj se gleda vo
dol`ina od okolu 10 m. (E.P., C.K.)
Mlaka, sakralen objekt i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Severoisto~no od crkvata Sv. Ar-
hangel Mihail ima zaramneto plato na koe, pri
izgradbata na zadru`nite {tali vo 1950 godina,
bile otkrieni grobovi gradeni od teguli – tip „na
dve vodi“, vo koi imalo kerami~ki sadovi i drugi
prilozi. Vo dvorot na crkvata, pri kopaweto na vo-
dovod bile najdeni temeli yidani od kr{en kamen i
varov malter. (E.P., C.K.)
Na ^uka, sakralen objekt od starohristijanskoto
vreme. Na okolu 100 m jugozapadno od seloto, vo
neposrednata blizina na grobi{tata se otkrieni
temeli od objekt, mo`ebi crkva, yidani od kr{en
kamen i varov malter. (E.P., C.K.)
Sv. Dimitrija, sakralen objekt od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na okolu 1 km jugoisto~no od selo-
to, od desnata strana na patot {to vodi za seloto.
Pri izgradbata na crkvata bile otkrieni temeli
399
od postar objekt so mozai~en pod, verojatno od ba-
zilika. Isto taka, vo vremeto na Vtorata svetska
vojna bugarskite vojnici, kopaj}i rovovi, otkrile
mermerni plo~i. (E.P., C.K.)
Sv. Martinij, sakralen objekt od docnoanti~koto
vreme. Spored podatocite dobieni od B. Todoro-
ski, na okolu 2 km od seloto, vo pravecot na seloto
Dobovjani, pri izgradbata na malata crkvi~ka bile
otkrieni temeli i mozai~en pod od postara gradba.
(E.P., C.K.)
42. FRANGOVO
Kadri Crkva, srednovekovna crkva. Na jugozapad-
nata strana, vo neposrednata blizina na seloto,
pri obrabotuvaweto na zemjata bile otkrieni te-
meli od ednokorabna crkva so dimenzii od 8 x 4 m.
(E.P., C.K.)
Ma{ra, nekropola od docniot sreden vek. Vo niva-
ta na Amdi [a}iri, so oraweto bile otkrieni gro-
bovi so konstrukcija od kameni plo~i, so orienta-
cija zapad-istok. (E.P., C.K.)
Trowa, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na Kadri Crkva, spored iskazite na Dauti
E{ref, bile otkrieni grobovi so konstrukcija od
kameni plo~i. (E.P., C.K.)
Firi{te – Petrin Dol, naselba i nekropola od
helenisti~koto i rimskoto vreme. Na okolu 1 km
XXVIII. STRUMICA
1. Angelci................................................................... 401
2. Bajkovo .................................................................... 401
3. Banica ..................................................................... 401
4. Bansko ...................................................................... 402
5. Barbarevo ............................................................... 405
6. Belotino ................................................................. 405
7. Varvarica ............................................................... 405
8. Vequsa ..................................................................... 405
9. Visoka Maala ......................................................... 405
10. Vladievci ............................................................... 405
11. Vodo~a ..................................................................... 405
12. Gabrovo .................................................................. a406
13. Ge~erlija................................................................. 407
14. Grado{orci ............................................................ 407
15. Dobrejci .................................................................. 407
16. Dobro{inci ........................................................... 407
17. Drvo{ ...................................................................... 407
18. Dukatino ................................................................. 408
19. Edrenikovo ............................................................. 408
20. Zubovo ...................................................................... 408
21. Ilovica ................................................................... 408
22. Kole{ino................................................................ 408
400
severozapadno od seloto, od desnata strana na pa-
tot Struga-Frangovo, na prostor od 500 x 100 m, vo
nivite na Husein [aban, vo 1935-1938 godina, pri
oraweto bile otkrieni pove}e grobovi so bogati
prilozi. Isto taka, spored ka`uvaweto na me{ta-
nite, ovde bile otkrieni i temeli od yidovi na ob-
jekti, yidani od kr{en kamen i varov malter, kako
i nekolku pitosi. Denes na povr{inata se zabe-
le`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i plo~i
od grobni konstrukcii. (E.P., C.K.)
Xepino, naselba i nekropola od rimskoto vreme.
Vo centralniot del na seloto, pri izgradbata na
stanbenite objekti i na novata xamija bile otkrie-
ni stari temeli. Vo blizinata na xamijata, na pros-
tor od 100 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. Vo seloto bil
najden nadgroben spomenik so gr~ki natpis od crve-
nikav mermer.
Vuli¢ N., Sp. LXXI, br. 592. (E.P., C.K.)
43. [UM
Arapski Grobi{ta, nekropola od helenisti~koto
vreme. Jugoisto~no od seloto, na desniot breg na
rekata [um, vo neposrednata blizina na grobi{-
tata, pri pro{iruvaweto na patot za seloto Rado-
li{ta bile otkopani nekolku helenisti~ki gro-
bovi. (E.P., C.K.)
23. Kosturino ............................................................... 409
24. Ku{kulija............................................................... 409
25. Mokrievo ................................................................ 409
26. Mokrino .................................................................. 409
27. Nova Maala ............................................................ 409
28. Novo Kowarevo ..................................................... 409
29. Novo Selo ............................................................... 410
30. Petralinci ............................................................ 410
31. Piperovo ................................................................ 410
32. Pop~evo................................................................... 410
33. Radi~evo.................................................................. 411
34. Ri~ ............................................................................ 411
35. Saraj ........................................................................ 411
36. Sedlarci ................................................................. 411
37. Smolari .................................................................. 411
38. Staro Kowarevo.................................................... 411
39. Stinik ..................................................................... 411
40. Strumica................................................................. 411
41. Su{evo .................................................................... 416
42. Su{ica .................................................................... 416
43. Trebi~ino ............................................................... 416
44. Hamzali ................................................................... 416
45. ^anaklija ................................................................ 417
46. [tuka ...................................................................... 417
XXVII. STRUGA
 1. ANGELCI konstatirani temeli od yidovi {to se protegaat vo
jugoisto~en i severozapaden pravec. Se raboti za
Stranata, naselba od neolitskoto i rimskoto vre- pogolem objekt od termalen karakter, koj spored
me. Se nao|a na severozapadniot rab od sinorot na na~inot na gradeweto i vnatre{nata organizacija
seloto, na rastojanie od 2 km. Do nea vodi polski otstapuva od voobi~aenite docnoanti~ki bawi.
pat koj prodol`uva kon seloto Sedlarci. Terenot e Termalniot prostor go so~inuvaat ~etiri, odnosno
blaga padina, sedlesto vdlabena na sredinata, svr- pet prostorii. Tepidariumot ima osnova vpi{an
tena kon istok, so povr{ina od 3 hektara. Zapadna- krst vo kvadrat, so delovi od hipokaust od koj se
ta strana ja za{tituva rit~eto ^au{ev Kamen, a za~uvani stolp~iwa od nepravilni kvadratni sus-
severnata i del od isto~nata strana se opkru`eni penzuri, kako i delovi od prefurnium. Komunika-
so koritoto na reki~kata Su{ica. Celata povr- cijata me|u prostoriite ne e utvrdena, a isto taka
{ina e obrabotena i podelena na parceli vo koi i glavniot vlez koj bi trebalo da se nao|a na isto~-
humusniot sloj e isprevrten so zemjodelskite rabo- nata strana. Prisutni se i sekundarni pregradu-
ti, taka {to se sre}avaat golem broj neolitski vawa so yidovi od kamen i kal. (M.S.)
predmeti od keramika, koska i kamen, ku}en lepe`,
a sporadi~no teguli i drug grade`en materijal od
rimskoto vreme. Vo 1985 godina, vo organizacija na
Muzejot na Makedonija i Zavodot i muzej od Stru-
mica e izvr{eno probno sonda`no iskopuvawe.
Otkrieni se ostatoci od naselba so kulturen sloj
debel 1,80 m, vo koj se razgrani~uvaat dva hori-
zonta na `iveewe, nastanati vo ramkite na docniot
neolit. Postariot horizont (Angelci I) poka`uva
materijalna kultura vo koja se prisutni elementi
bliski do onie od naselbite vo kulturnite grupi
Zelenikovo II i Anzabegovo–Vr{nik IV, so {to vo
izvesna smisla ja ozna~uva ju`nata granica na
refleksiite od vin~anskata kultura vo isto~na
Makedonija. [to se odnesuva do naselbata od po-
mladiot horizont (Angelci II), kulturno e posamos- Merata, s. Banica. ‡Termalen objekt od docnoanti~koto vreme
tojna, no istovremeno i mnogu bliska do docno-
neolitskite naselbi od reonot na Dolna Struma.
Sanev V., 1961, 72; Sanev V., 1986a, 44; Sanev V., Sv. \or|i, srednovekovna crkva. Jugozapadno od se-
Stamenova M., 1989, 9-28; Sanev V., 1995, 33. (V.S.) loto, na eden rid so zaramneto plato se gledaat os-
tatoci od ednokorabna crkva. Yidovite se gradeni
od kr{en kamen, tuli i kal. Delumno za~uvaniot
2. BAJKOVO oltar selanite go prisposobile za vr{ewe na obre-
di. (J.A.)
Gorno Gradi{te, srednovekovno gradi{te. Na oko-
lu 2 km ju`no od seloto se izdiga visok rid so za- Strumin Grob, srednovekoven grob. Na severois-
ramneto plato so povr{ina od 80 x 80 m, na koe se to~niot rab od seloto postoi o{teten grob yidan
zabele`uvaat ostatoci od bedem graden so kr{en so golemi obraboteni blokovi od kamen i bigor,
kamen i kal, mno`estvo grade`en materijal i mal tuli i varov malter, postaven vo pravec sever-jug.
broj od atipi~na srednovekovna keramika. (A.K.) Pri oraweto na nivata, do grobot bil otkrien i
uni{ten pogolem broj grobovi od turskiot period.
Vo 1983 godina e izvr{eno sonda`no iskopuvawe
3. BANICA pri {to ne e otkrien podvi`en materijal.
Gara{anin M. i D., 1959, 93. (A.K.)
Banica, nekropola od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na isto~niot rab na seloto. Vo 1958 godina,
pri izgradbata na patot Strumica-Vequsa e uni{-
ten pogolem del od nekropola so grobovi od kameni
plo~i ‡ tip cista. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Strumica. (J.A.)

Merata, termalen objekt od docnoanti~koto vreme.

Vo 1990 godina, pri kopaweto na temeli za podiga-
we na privatna ku}a, vo samoto selo, vo mestoto na-
re~eno Merata bile otkrieni ostatoci od temeli
na yidovi. Vedna{ potoa Zavodot i muzej izvr{il
za{titno iskopuvawe. Na dlabo~ina od 0,50 m se

XXVIII. STRUMICA
401

Strumin Grob, s. Banica. ‡ Srednovekoven grob
4. BANSKO
Bansko, depo na srednovekovni moneti. Vo seloto
slu~ajno bile otkrieni 988 bakarni skifati od
XII-XIII vek. Monetite se ~uvaat vo Muzejot na Ma-
kedonija vo Skopje. (J.K.)
Bansko, naselba od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 21; Keramid~iev A., 1961, 111-117.
(D.G.)
Bela Voda, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
1,5 km isto~no od seloto, na 30‡40 m ju`no od patot
za podgorskite sela, pri kopaweto na kanal za voda
za seloto Monospitovo se uni{teni dva groba od
kameni plo~i ‡ tip cista. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Strumica. (J.A.)
Vreloto, depo na moneti od anti~koto vreme. Vo
termomineralniot izvor se najdeni 40 bakarni mo-
neti od V vek od starata do IV vek od novata era.
Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Strumica
i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
Mikul~i} I., 1973, 166. (J.A.)
Gradi{te, fortifikacija od docnoanti~koto vre-
me.
Mikul~i} I., TIR, 21. (D.G.)
Dervi{, nekropola od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na isto~niot rab na seloto, neposredno nad
termomineralniot izvor „Vreloto“. Vo 1977 godi-
na, pri izgradbata na hotelot „Termica“ bile ot-
krieni nekolku grobovi-cisti od kameni plo~i i
eden grob od teguli – tip „na dve vodi“. Podocna se
izvr{eni za{titni iskopuvawa so {to se otkrieni
u{te 11 groba, site od IV vek. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Strumica. (J.A.)
Kapta`a, nekropola od helenisti~koto vreme.
Mikul~i} I., 1976, 21. (D.G.)
402
Kitka, utvrdena naselba od helenisti~koto i rim-
skoto vreme i sredniot vek i starohristijanska ba-
zilika so nekropola. Na zapadniot rab na seloto se
izdiga ridot ^ukarka, so zaramnet vrv na koj se
gledaat ostatoci od bedem yidan so kamen i varov
malter, na oddelni mesta za~uvan i do 2 m. Po povr-
{inata na naselbata se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi so razli~na vremenska pripad-
nost i grade`en materijal od pomali objekti, a bi-
le najdeni pove}e makedonski, rimski i vizantiski
moneti. Na isto~niot kraj na terenot se za~uvani
ostatoci od bazilika i okolu nea grobovi od kame-
ni plo~i.
Gara{anin M. i D., 1959, 87. (A.K.)
Monospitovski Lozja, nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Se nao|a 1 km isto~no od seloto, a na 50 m
ju`no od patot za podgorskite sela. Vo 1994 godina,
pri izgradbata na pat do edna vikend-ku}a e
otkrien grob-cista od IV vek. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Strumica. (J.A.)
Pod tvrdinata Kitka, nekropola od docnoanti~ko-
to vreme. Pri oraweto na nivite, a vo poslednive
godini i so izgradbata na ku}i e uni{ten golem
broj grobovi od kameni plo~i ‡ cisti, i od teguli ‡
tip „na dve vodi“. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo Strumica. (J.A.)
Sv. ^etirieset ma~enici, srednovekovna crkva so
nekropola. Se nao|a na 1,5 km severno od seloto i
na okolu 1 km zapadno od asfaltniot pat Murtino-
Bansko. So arheolo{kite iskopuvawa i istra`u-
vawa vo 1984-1986 godina se otkrieni ostatoci od
yidovi na crkva koja, spored istra`uva~ite, bila
posvetena na sv. ^etirieset sevastiski ma~enici.
Na isto~niot del crkvata ima prostrana centralna
apsida, proskomidija i |akonikon i li~i kako tri-
korabna bazilika, me|utoa na zapad prodol`uva
samo so centralniot korab. Vo oltarnata apsida
ima sintronos, {to uka`uva na toa deka na samiot
po~etok crkvata bila episkopska. Pokraj crkvata e
otkriena nekropola vo koja e najdena bronzena be-
lezica karakteristi~na za XIII vek. Naodite se ~u-
vaat vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Koco D., Miqkovi}-Pepek P., 1989, 65-99; Cicimov
A., 1989, 101-103. (J.A.)
Turska Bawa, balneum ‡ termomineralno lekuva-
li{te od docnoanti~koto vreme. Otkrieno e vo
1978 godina, pri kopaweto na temelite za hotelot
„Car Samoil“. So sistematskite arheolo{ki isko-
puvawa vo periodot od 1984 do 1995 godina, na pros-
tor od 1000 m2 se otkrieni deset prostorii. Mali-
te niski prostorii se nao|aat na isto~nata strana
i, kako {to se odi kon zapadnata, povisokite pros-
torii se redat edna do druga. Yidovite se za~uvani
vo viso~ina od 2 do 6,70 m, a dva svoda i edna apsida
se za~uvani vo celost. Re~isi site prostorii imale
XXVIII. STRUMICA
polukru`ni svodovi. Yidovite se gradeni od kr{en
kamen, tuli i varov malter, a vlezovite, pro-
zorcite, arkite, svodovite i podovite se isklu~ivo
od tuli i malter. Vo prostoriite e konstatirano
prisustvo na ~etiri bazeni i edna kada. Balneumot
gi koristel termomineralnite vodi od izvorot
Parilo, {to se nao|a na okolu 40 m ju`no. Od
Sv. ^etirieset ma~enici, s. Bansko. ‡ Srednovekovna crkva (A.C.)
XXVIII. STRUMICA
podvi`en arheolo{ki materijal se najdeni moneti,
fragmenti od kerami~ki sadovi, mermerno torzo i
edna bronzena statuetka so pretstava na bogot
Merkur, site od III-IV vek. Naodite se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo Strumica.
Ananiev J., 1987, 197; Ananiev J., 1989, 330-350.
(J.A.)
403
 Turska Bawa, s. Bansko. ‡ Balneum, lekuvali{te od docnoanti~koto vreme

404 XXVIII. STRUMICA

 5. BARBAREVO
Gorno Ori{te, naselba so nekropola od rimskoto
vreme i naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ne-
posrednata blizina na seloto, na prostor od okolu
150 x 100 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, o{teteni grobovi i ostatoci od topena ru-
da. Ottuka poteknuvaat 150 moneti od II-IV vek i
kerami~ki sadovi od III-IV vek {to se ~uvaat vo Za-
vodot i muzej vo Strumica. (J.A.)
6. BELOTINO
Janci, naselba od rimskoto vreme. Na rastojanie
od okolu 1 km od seloto, na prostor od 350 x 150 m
se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
grade`en materijal, ~ija koncentracija e najgole-
ma vo nivite na S. Tasev, P. Petrov i V. \eorgiev.
Vo Zavodot i muzej vo Strumica se ~uva plo~a so
reljefna pretstava na Trakiski kowanik, donesena
od selskata crkva, koja verojatno poteknuva od ovoj
lokalitet.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 235. (A.K.)
7. VARVARICA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
4 km zapadno od seloto ima visok rid ~ij vrv pret-
stavuva zaramneto plato so povr{ina od 200 x 100
m, pristapno samo od isto~nata strana. Po negovi-
te rabovi se zabele`uvaat ostatoci od temeli na
bedem graden so kamen i varov malter. Isto taka se
prisutni i ostatoci od temeli na rezervoari za
voda. (A.K.)
Seli{te, srednovekovna naselba. Se nao|a na oko-
lu 700 m ju`no od seloto, na edna blaga padina {to
se spu{ta od jug kon sever. Na prostor od 100 x 50 m
se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi. (J.A.)
8. VEQUSA
Blatni Pat, osamen naod od rimskoto vreme. Na
okolu 600 m severno od seloto, vo 1977 godina vo
nivata na semejstvoto Trbogazovi e najden frag-
ment od nadgrobna stela modelirana vo oblik na
medaljon. Fragmentot se ~uva vo Zavodot i muzej vo
Strumica. (J.A.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na eden visok rid, oddale~en 4 km severno
od seloto, na platoto na vrvot, so povr{ina od 150
x 150 m, ima ostatoci od temeli na bedem. (A.K.)
Kastrovica, srednovekovna naselba. Na 1,5 km se-
verno od seloto, po povr{inata na nivite na pros-
tor od 800 x 500 m se nao|aat fragmenti od kera-
XXVIII. STRUMICA
mi~ki sadovi, pitosi, pokrivni }eramidi i drug
grade`en materijal. (A.K.)
^ifutka, slu~aen naod od docnohelenisti~koto
vreme. Vo nivata na Na}e Aranikov vo 1938 godina
bila najdena mermerna plo~a so reljefna pretsta-
va na bo`icata Atina Partenos. Plo~ata se ~uva
vo Zavodot i muzej vo Strumica. (J.A.)
^uka, docnoanti~ka i srednovekovna naselba. Na
okolu 500 m ju`no od seloto, na povr{ina od okolu
100 m2, vo nivata na G. Eftimov se nao|aat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en ma-
terijal. (A.K.)
9. VISOKA MAALA
Pilat, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Se nao-
|a na okolu 2,5 km severno od seloto, kraj leviot
breg na rekata Turija. Pretstavuva visok rid {to
dominira nad okolniot teren. Site strani mu se
strmni, so isklu~ok na isto~nata na koja ima isko-
pan odbranben rov. Na zaramnetoto plato na vrvot
se gledaat ostatoci od temeli na bedem graden od
kr{en kamen i varov malter. Na isto~nata strana
{irinata na bedemot iznesuva 2 m. (J.A.)
10. VLADIEVCI
Rusevica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km isto~no od seloto, na edna blaga padina so povr-
{ina od 150 x 100 m se sre}ava golem broj fragmen-
ti od kerami~ki sadovi. Vo nivata na S. Ristov bil
otkopan pitos. (A.K.)
11. VODO^A
Vodo~ki Crkvi, srednovekoven crkoven kompleks.
Se nao|a na severozapadniot rab na seloto, na le-
viot breg na rekata Vodo~ica. Kompleksot, kako
svedo{tvo za kulturniot podem i dostrel na arhi-
tekturata i slikarstvoto vo Makedonija od IX do
XII vek, e dobro poznat vo naukata. So tekot na vre-
meto crkvata Sv. Leontij bila zapostavuvana, a na
po~etokot na XIX vek sosema napu{tena. Prvi ar-
heolo{ki istra`uvawa se izvr{eni vo 1961 godina
i so niv, po otstranuvaweto na {utot od vnatre{-
niot prostor na crkvata, se otkrieni aneksite na
severnata i ju`nata strana i 76 grobovi datirani
me|u XI i XVIII vek. Vo 1973/74 godina P. Miqko-
vi}-Pepek vr{i istra`uvawa vrz ~ija osnova se
izgotvuva proekt za konzervacija i restavracija na
crkvata. Vo tekot na konzervatorsko-restavrator-
skite raboti bila nametnata potreba od arheolo{-
ko doistra`uvawe. So iskopuvawata koi sè u{te se
izveduvaat e opfaten prostorot zapadno od
kompleksot vo koj se otkrieni: dva trema, edni-
405
 Vodo~ki crkvi, s. Vodo~a. ‡ Srednovekoven kompleks, zapaden sektor
ot od XI-XII vek, a drugiot od turskiot period; in-
terna bawa od XI-XII vek; slovenska ku}a od XII
-XIII vek; delovi od objekt od XI-XII vek i 400 groba
od XI do XX vek. Golemata vremenska razlika kaj
grobovite doa|a ottamu {to okolu crkvata se vr-
{eni pogrebuvawa do 1979 godina. Naodite se ~uva-
at vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Miqkovi} Pepek P., 1981; Ananiev J., 1989a, 185;
Maneva E., Ananiev J, 1993, 265; Ananiev J., 1994,
57. (J.A.)
Kulite, tvrdina od helenisti~koto, rimskoto i
docnoanti~koto vreme. Na okolu 3 km zapadno od
seloto ima visok rid so zaramneto plato, izdol`e-
no vo pravecot sever-jug, na koe na ju`nata strana
se nao|aat ostatoci od bedem i edna odbranbena
kula. Vo prostorot {to go ograduval bedemot, koj
iznesuva 60 x 40 m, se sre}ava mno`estvo fragmen-
ti od kerami~ki sadovi, spored koi mo`e da se
zaklu~i deka tvrdinata bila vo funkcija najvero-
jatno od IV vek pred n.e. do IV vek od n.e. (J.A.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Na 2,5 km severno od seloto, na gra-
406
nicata so atarot na seloto Vequsa se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi.
Mikul~i} I., TIR, 133. (A.K.)
Tiverija, naselba od rimskoto i docnoanti~koto
vreme i sredniot vek.
Mikul~i} I., TIR, 133. (D.G.)
12. GABROVO
Pod, naselba i nekropola od docnoanti~koto vreme.
Na eden relativno mal prostor, oddale~en 2 km
jugoisto~no od seloto, ima fragmenti od pokrivni
}eramidi i pitosi. Na zapadniot kraj na terenot,
kraj {umskiot pat {to vodi za Belasica, se nao-
|aat grobovi so konstrukcii od golemi kameni
plo~i. (A.K.)
Pomen, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3 km
zapadno od seloto, vo lozjata kraj patot za seloto
Bansko bile otkopani nekolku pitosi i pove}e
fragmenti od kerami~ki sadovi. Na terenot ima
nekolku gramadi od grade`en kamen. (A.K.)
XXVIII. STRUMICA
Sv. Arhangel, srednovekovna crkva.
Gruji¢ R., 1934, 56. (D.G.)
Sv. Bogorodica, srednovekovna crkva.
Petkovi¢ V., 1950, 66; Gruji¢ R., 1935, 238. (D.G.)
Sv. \or|ija, srednovekovna crkva.
Petkovi¢ B., 1950, 66. (D.G.)
13. GE^ERLIJA
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska bazilika. Na 2 km severoisto~no od
seloto ima viso~inka so prostor od 300 x 200 m,
visoka 6 m. Na severniot del se otkrieni temeli
od bazilika, moneti od IV-V vek i epigrafski
spomenik so latinski natpis od IV vek.
Keramid~iev A., 1961, 112; Mikul~i} I., TIR, 56. (A.K.)
Han, srednovekovna naselba i topilnica. Vo nepo-
srednata blizina na ku}ata na Dino Kova~ev, koja e
na jugozapadniot rab na seloto, se sre}avaat mnogu-
brojni fragmenti od kerami~ki sadovi i ostatoci
od topena `elezna ruda. (A.K.)
14. GRADO[ORCI
Vadata, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1 km
severoisto~no od seloto ima prostor so obrabot-
liva povr{ina od 500 x 400 m na koj se nao|a mno-
`estvo fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal, osobeno vo nivata na F. Iva-
nov. Pri oraweto selanite dosta ~esto naiduvale
na ostatoci od temeli na objekti. Od eden temel
bila izvadena statua od mermer, prili~no o{te-
tena, koja se ~uva vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Gara{anin M. i D., 1959, 88. (A.K.)
15. DOBREJCI
Me{akl’k, naselba od docnoanti~koto vreme i sred-
niot vek. Na 2 km jugozapadno od seloto, na prostor
od 70 x 80 m, koj le`i desno od patot Strumica -
Prosenikovo, se nao|aat fragmenti od naselbin-
ska keramika. (A.K.)
16. DOBRO[INCI
Blok na ZIK, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km zapadno od seloto, neposredno do patot za
Strumica, na pogolema povr{ina od zadru`niot
blok so oraweto bile otkrieni ostatoci od na-
selba. (A.K.)
Krsla, naselba od docnoanti~koto vreme i sakra-
len objekt. Neposredno do patot Strumica-ezero
Turija se izdiga visok rid, oddale~en od seloto 2
XXVIII. STRUMICA
km. Na vrvot ima ostatoci od temeli na starohris-
tijanska bazilika okolu koja se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en
materijal. (A.K.)
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1 km
severno od seloto se izdiga rit~e visoko 6 m koe
zafa}a povr{ina od 50 x 30 m. Vo negovata osnova
sporadi~no se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi. Na okolu 200 m severno ima golema gramada
od grade`en materijal, a se zabele`uvaat i temeli
od objekti. (A.K.)
17. DRVO[
Dolno Gradi{te, srednovekovna utvrdena naselba.
Na 2 km isto~no od seloto se izdiga visok rid koj
ima dominantna polo`ba. Na negoviot zaramnet
vrv, so povr{ina od 60 x 50 m, se gledaat ostatoci
od temeli na bedem, golem broj fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i grade`en materijal. (A.K.)
Malo Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a na 4 km isto~no od seloto. Pretsta-
vuva visok rid so strmni padini na ~ij vrv ima iz-
dol`eno zaramneto plato so povr{ina od 120 x 60
m, opkru`eno so ostatoci od temeli na odbranben
bedem {irok 1,50 m. (A.K.)
Seli{te, srednovekovna naselba i nekropola. Se
nao|a na 1 km severoisto~no od seloto, na prostra-
na terasa so povr{ina od 200 x 200 m, na koja ima
gramadi od kr{en kamen, a na isto~niot kraj gro-
bovi. (A.K.)
Tumba, mogili od rimskoto vreme. Na 3 km zapadno
od seloto, vo pravecot na stopanstvoto „Hamzali“
se izdigaat nekolku mogili. Na edna od niv sela-
nite otkopale dva pitosa i kerami~ki sadovi.
Keramid~iev A., 1961, 112. (A.K.)
U{ite, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1 km
ju`no od seloto ima nizok greben izdol`en vo pra-
vec istok-zapad, so povr{ina od 200 x 80 m na koja
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal. Spored ka`uvaweto na
V. Velkov, bile najdeni nekolku bronzeni moneti.
Keramid~iev A., 1961, 112. (A.K.)
^e{mina Glava, naselba od rimskoto vreme. Na po-
vr{inite na nivite {to se nao|aat 2 km isto~no od
seloto ima mno`estvo fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal.
Keramid~iev A., 1961, 112. (A.K.)
[i~i~ka ^uka, naselba i nekropola od rimskoto
vreme. Na okolu 4 km isto~no od seloto, pri obra-
botuvaweto na zemjata selanite otkopale plo~i od
grobni konstrukcii, kako i nekolku nadgrobni
steli so reljef. Na pogolem del od prostorot se
407
zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i grade`en materijal.
Keramid~iev A., 1961, 112. (A.K.)
18. DUKATINO
Gradi{te, utvrdena naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Na 2 km severno od seloto ima
izdol`eno zaramneto plato so povr{ina od 100 x
40 m, opkru`eno so ostatoci od temeli na bedem.
Vo prostorot me|u bedemot se zabele`uvaat teme-
li od desetina pomali i pogolemi objekti. Na za-
padniot kraj na lokalitetot, na samiot preslap
{to go oddeluva od drugite ridovi, se nao|a nekro-
pola. (A.K.)
Gradi{te ‡ Kalata, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na okolu 3 km zapadno od seloto se
nao|a visok rid {to dominira nad okolinata. Na
vrvot ima zaramneto plato so dimenzii od 200 x
150 m na koe se zabele`uvaat temeli od bedem, a
isto taka i grade`en materijal od drugi objekti.
(A.K.)
Seli{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a na 2,5 km zapadno od seloto, a na 500 m ju`no od
mesnosta Gradi{te ‡ Kalata. Na prostor od okolu
150 x 100 m se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi, ~i-
ja koncentracija e najgolema vo nivite na R. Ata-
nasov i M. Pockov. (A.K.)
^uj Petel, naselba od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska bazilika. Na 1,5 km ju`no od
seloto, na granicata so atarot na seloto Radi~evo
se nao|a visoko zaramneto plato so povr{ina od
700 x 500 m, na koe se sre}avaat ostatoci od nasel-
binska keramika, pitosi, teguli i drug grade`en
materijal. Vo nivite na G. Velkov i V. Lazarov bi-
le otkrieni temeli od objekti, zemjodelski alatki
(srpovi, no`evi, motiki, sekiri), kako i rimski
moneti. Na zapadniot kraj na lokalitetot ima
temeli od bazilika od koja se otkopani baza i gole-
mi stebla od stolbovi. Edno steblo e odneseno vo
selskata crkva. (A.K.)
19. EDRENIKOVO
Pa{alarka, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a 1,5 km jugoisto~no od seloto i desno od patot
za seloto Angelci. Na prostor od okolu 100 x 100 m
vo nivata na S. Petrov ima golem broj fragmenti
od naselbinska keramika, pitosi i drugo. (A.K.)
20. ZUBOVO
Mogila, mogila od rimskoto vreme. Se nao|a na
granicata me|u atarite na selata Zubovo, Su{ica
408
i Sekirnik, na levata strana od potokot Zavoj i od
patot {to vodi za seloto Kole{ino. Ima pre~nik
vo osnovata od okolu 13 m i viso~ina do 0,70 m.
Mogilata e prili~no deformirana, a na vrvot se
nao|a trigonometriska to~ka.
Gara{anin M. i D., 1959, 77. (A.K.)
21. ILOVICA
Varnica, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 2
km isto~no od seloto, na edno zaramneto plato ima
ostatoci od temeli na tvrdina gradena od kamen i
varov malter.
Mikul~i} I., TIR, 64; Keramid~iev A., 1960, 113. (A.K.)
Grobi{ta, naselba od docnoanti~koto vreme. Do
grobi{tata, koi le`at na isto~niot rab na seloto,
ima ostatoci od topena `elezna ruda. (A.K.)
Kriva Topola, naselba od rimskoto vreme i staro-
hristijanska crkva. Na 3 km severozapadno od selo-
to ima rid vo ~ie podno`je na prostor od 500 x 700
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. Vo
nivata na S. ]osev bile otkopani pove}e pitosi.
Na dolniot kraj od lokalitetot se zabele`uvaat
ostatoci od temeli na crkva. (A.K.)
Krst, mogili od rimskoto vreme. Na okolu 1 km
severozapadno od seloto, vo nivata na R. Kirov se
nao|aat dve mogili, so pre~nik vo osnovata od oko-
lu 30 m, od koi ednata e prili~no o{tetena. Na
okolu 40 m od niv se nao|ala u{te edna mogila koja
e uni{tena so trasiraweto na selskiot pat. Mogi-
lite se postaveni vo linija istok-zapad, na me|u-
sebno rastojanie od 40 m. (A.K.)
Ku{i Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
2 km jugozapadno od seloto ima niska tumba na koja
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pito-
si i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Crkvi{te, nekropola od rimskoto vreme. Se nao|a
na 4 km severozapadno od seloto. Spored podatoci-
te dobieni od Ilija Stamenov i od drugi selani,
pred Vtorata svetska vojna ovde bile otkopani po-
ve}e nadgrobni steli so reljefni pretstavi i nat-
pisi koi, navodno, bile odneseni vo Belgrad.
Gara{anin M. i D., 1959, 88; Keramid~iev A., 1961,
113. (A.K.)
22. KOLE[INO
Sv. Spas, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1
km ju`no od seloto, na edno zaramneto plato so
povr{ina od 200 x 80 m ima ostatoci od temeli na
bedem, a se sre}avaat fragmenti od rimska i sred-
novekovna keramika. Spored ka`uvaweto, bile ot-
kopani nekolku pitosi. (A.K.)
XXVIII. STRUMICA
 23. KOSTURINO
Vasilica ^uka, gradi{te od helenisti~koto i rim-
skoto vreme. Na okolu 4 km severno od seloto se
nao|a visok rid {to dominira nad patot Strumica-
Valandovo. Samiot vrv go opkru`uvaat ostatoci
od temeli na bedem, yidan od kamen i varov malter.
Na prostor od 200 x 60 m vo vnatre{nosta na
tvrdinata se gledaat temeli od pomali objekti, a
se sre}avaat i fragmenti od grade`na i sadova ke-
ramika. Najdeni se i nekolku helenisti~ki moneti
koi se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Mikul~i} I., TIR, 74. (A.K.)
Progon, naselba od docnoanti~koto vreme i staro-
hristijanska crkva. Na 2 km isto~no od seloto, na
levata strana na reki~kata Progon ima terasa so
povr{ina od 500 x 200 m na koja ima fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Do
samiot breg na reki~kata se nao|aat temeli od crk-
va i nekropola, a vo mesnosta Bukovi}, koja e vo
neposrednata blizina, ima ostatoci od topena ba-
karna ruda.
Keramid~iev A., 1974, 119-133; Mikul~i} I., TIR, 74.
(A.K.)
Rasturen Breg, depo od 854 bakarni skifati od XII-
XIII vek. Monetite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
Strumica. (J.K.)
24. KU[KULIJA
Goten, srednovekovna nekropola. Na 5 km severo-
isto~no od seloto se gledaat masivni plo~i od
grobni konstrukcii. (M.I.).
25. MOKRIEVO
Sv. Ilija, starohristijanska crkva. Na visok rid
{to dominira nad okolinata, oddale~en 3 km od
seloto, ima temeli od crkva. (A.K.)
26. MOKRINO
Kraj, srednovekovna nekropola. Vo neposrednata
blizina na seloto, so zemjodelskite raboti bile
otkrieni grobovi so kameni konstrukcii i vo niv
bile najdeni pove}e grobni prilozi od koi se za~u-
vani dve masivni belezici so otvoreni krai{ta
{to zavr{uvaat vo oblik na zmiski glavi. Naodite
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.
(B.A.)
Selski grobi{ta, srednovekovna crkva. Kaj gro-
bi{tata, na isto~nata strana na seloto, ima mala
viso~inka so zaramneto plato na koe se gledaat os-
tatoci od temeli na objekt so polukru`na apsida
XXVIII. STRUMICA
na isto~nata strana i so orientacija istok-zapad.
(A.K.)
Tumba, nekropola od rimskoto vreme. Na okolu 50
m od ju`nata strana na selskoto u~ili{te bile
uni{teni pove}e grobovi so konstrukcii od kame-
ni plo~i i teguli. (A.K.)
]eramidarka, naselba od rimskoto vreme i sredno-
vekovna nekropola. Se nao|a 2 km severno od selo-
to, kraj patot {to vodi kon poleto, na blaga padina
vo podno`jeto na Belasica. Vo 1988 godina vo ni-
vite na R. Pavlov i J. Go~ev e izvr{eno iskopuva-
we pri {to se otkrieni dva kulturni stratuma.
Postariot e od rimskoto vreme i nemu mu pripa|a-
at ostatocite od temeli na objekt {to ne mo`e da
se definira arhitektonski, vo koj se najdeni frag-
menti od kerami~ki sadovi i moneti od III-IV vek.
Pomladiot stratum go pretstavuva srednovekovna
nekropola so inhumirani pokojnici vo grobovi bez
konstrukcija, postaveni vo pravec zapad-istok. Po-
golem del od nekropolata e uni{ten od oraweto i
erozijata, osobeno vo povisokite severni delovi.
Otkrieni se 6 groba so prilozi od nakit, a vo
nekoi i bronzeni rimski moneti stavani kako obo-
li. Od nakit ima obetki, belezici od staklo i
bronza i prsteni, {to site zaedno se datirani vo
periodot me|u XII-XIV vek.
Maneva E., Ananiev J., 1990, 208; Maneva E., Anani-
ev J., 1990a, 215-226. (J.A.)
27. NOVA MAALA
Gramada, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km jugoisto~no od seloto, na prostor od 150 x 100 m
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pi-
tosi i pokrivni }eramidi. Ima i nekolku gramadi
od nasobrani kamewa. (A.K.)
Mangala, naselba od docnoanti~koto vreme i sta-
rohristijanska bazilika. Od ju`niot rab na seloto
zapo~nuva golem prostor, dolg okolu 1 km i {irok
200 m, na koj ima golem broj fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na rit~eto
Mangala se gledaat temeli od starohristijanska
bazilika. (A.K.)
28. NOVO KOWAREVO
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska bazilika. Na zapadniot
rab na seloto, nad samiot pat {to vodi od Stru-
mica za bugarskata granica, na prostrana terasa so
povr{ina od 250 x 200 m se sre}avaat ostatoci od
bedem, fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni
}eramidi. Vo neposrednata blizina na bedemot, od
nadvore{nata strana ima ostatoci od temeli na
crkva so nekropola. (A.K.)
409
Selska niva, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
edna niska viso~inka, oddale~ena 3 km severno od
seloto, se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi i pokrivni }eramidi. Ima i nekolku
gramadi od nasobrani kamewa. (A.K.)
Crkvi~ka, docnoanti~ka i srednovekovna naselba.
Na 1,5 km severno od seloto, na edno pogolemo ob-
rabotlivo zemji{te se sre}avaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Na
severniot kraj na lokalitetot ima ponaglasena
koncentracija na srednovekovna keramika. (A.K.)
29. NOVO SELO
Beli Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severozapadno od seloto se izdiga visok rid
na koj se konstatirani ostatoci od temeli na ne-
kolku objekti, a na povr{inata ima fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 4 km severno od seloto. Pret-
stavuva visok dominanten rid so zaramneto plato,
so povr{ina od 150 x 100 m, na koe ima za~uvani os-
tatoci od temeli na bedem {irok 1,60 m, graden od
kamen i varov malter. Na povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokriv-
ni }eramidi. (A.K.)
Ko{tunica, mogila od rimskoto vreme. Vo livadi-
te {to se nao|aat na 1 km isto~no od seloto ima go-
lema mogila so pre~nik vo osnovata od 35 m. Na
vrvot ima iskopan bunker so koj mogilata e zna~i-
telno o{tetena. (A.K.)
Novo Selo, depo na moneti od sredniot vek. Na ra-
bot na seloto, na mestoto kade {to ima mno`estvo
ostatoci od grade`en materijal (docnoanti~ko
gradi{te?) i pretstavuva padina na planinata
Ogra`den, vo 1995 godina slu~ajno bile otkrieni
81 paleovizantiska moneta od VI vek. Depoto go so-
~inuvaat 6 solida, 38 folesa i 1 polufolis od
Anastasij I; 1 solid, 2 tremiza i 29 folesa od Jus-
tin I, kako i 2 solida i 2 folesa od Justinijan I.
Monetite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Kondijanov J., 1996, 95. (J.K.)
Seli{te, naselba od eneolitskoto i bronzenoto
vreme. Vo podno`jeto na planinata Ogra`den, na
mala terasa {to se izdiga nad Novoselska Reka, od-
dale~ena 4 km severno od seloto, se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, ra~no raboteni.
Najdena e kamena sekira so otvor za dr`alka i pin-
tadera. (J.A.)
410
Su{ica, naselba od neolitskoto vreme. Spored
podatocite od Dimitar Kitanov Tu{ev od seloto
Sekirnik, kraj potokot Su{ica bile najdeni mali
kerami~ki sadovi i orudija od kamen i kremen.
Gara{anin M. i D., 1959, 73. (L.V.)
^uka, naselba i mogila od docnoanti~koto vreme.
Na rabot na seloto, na blaga padina so povr{ina
od 150 x 120 m, koja se spu{ta kon jug, ima frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi, kako i par~iwa zgura od topeno `elezo.
Nivnata najgolema koncentracija e vo nivite na S.
Georgiev i I. Patulev. Na terenot ima i tragi od
uni{tena mogila. (A.K.)
[opov Rid, mogili od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na lokalitetot ^uka se nao|aat
dve mogili so pre~nik vo osnovata od okolu 30 m,
od koi ednata e o{tetena. (A.K.)
30. PETRALINCI
Grobi{ta, osamen naod od rimskoto vreme. Vo sel-
skite grobi{ta e najdena plo~a so pretstava na
Trakiski kowanik. Plo~ata se ~uva vo Zavodot i
muzej vo Strumica. (A.K.)
31. PIPEROVO
Tarlasi, docnoanti~ka i srednovekovna naselba.
Na severniot rab na seloto, na prostor od 200 x 200
m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi. Vo nivata na A. Kocev bil najden pitos so
natpis. (A.K.)
32. POP^EVO
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m jugoisto~no od seloto, na prostor od okolu
200 x 200 m se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi i pokrivni }eramidi. Golemo e i pri-
sustvoto na zgura od topena `elezna ruda. (A.K.)
Manastir, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
1 km isto~no od seloto se nao|a niska ~uka, na koja
vo nivata na G. Vasilev ima ostatoci od temeli na
bedem i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi,
koi se prostiraat na povr{ina od 100 x 60 m. Bila
najdena i moneta od IV vek. (A.K.)
Crkva, osamen naod od rimskoto vreme. Vo Zavodot
i muzej vo Strumica se ~uva plo~a so pretstava na
bo`icata Dijana koja e donesena od selskata crkva,
a verojatno bila otkriena na lokalitetite Gra-
di{te ili Manastir. (A.K.)
XXVIII. STRUMICA
 33. RADI^EVO
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 3
km jugozapadno od seloto, na prostor od 150 x 100 m
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
34. RI^
Marna Skrka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km severoisto~no od seloto ima rid so nad-
morska viso~ina od 870 m. Na zaramnetoto plato so
dimenzii od 100 x 70 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
^en~i{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
300 m ju`no od seloto, na blaga padina pokraj reka-
ta Bela, vo nivite na T. i A. Georgiev, na prostor
od okolu 200 x 150 m se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
Pri obrabotuvaweto na zemjata bile otkrieni te-
meli od objekti i pove}e par~iwa topena `elezna
ruda. (A.K.)
35. SARAJ
Gaskarnik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
300 m ju`no od seloto se otkopani tri pitosa.
(A.K.)
36. SEDLARCI
Kirov Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m isto~no od seloto, na levata strana od patot
Sedlarci-Angelci, vo nivata na P. Lazarov se ot-
krieni dva golemi pitosa i se sre}ava golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni }era-
midi. Na lokalitetot ima i ostatoci od topena `e-
lezna ruda. (A.K.)
37. SMOLARI
Rusilska ^e{ma, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na 2 km severozapadno od seloto, na pogolem
prostor se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
38. STARO KOWAREVO
Golema Trpeza, naselba od neolitskoto vreme. Na
okolu 3,5 km severno od seloto, vo neposrednata
blizina na makedonsko-bugarskata granica, na te-
rasa {to se izdiga nad koritoto na Stara Reka se
sre}ava golem broj fragmenti od kerami~ki sado-
vi, dislociran ku}en lepe` i orudija od kamen i
kremen. (J.A.)
XXVIII. STRUMICA
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2,5 km severozapadno od seloto, vo pograni~-
niot pojas, po povr{inata na nivite na zemjodel-
skata zadruga „Trome|a“ se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i imbreksi.
(A.K.)
Kale, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
ju`no od seloto, vo podno`jeto na Belasica, na
visok rid se gledaat ostatoci od odbranben bedem
graden od kr{en kamen i varov malter. (A.K.)
Sokol~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m severoisto~no od seloto Dra`evo, na
prostrana padina {to se spu{ta kon sever, se gle-
daat gramadi od grade`en materijal i golem broj
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. (A.K.)
Sred selo, nekropola od rimskoto vreme. Vo dvoro-
vite na Kosta Bo`inov i Trajko Manev, pri gra-
deweto na ku}ite i drugite objekti bile otkrieni
i uni{teni pogolem broj na grobovi gradeni od te-
guli – „na dve vodi“. (A.K.)
39. STINIK
Stari Stinik, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 3 km severozapadno od seloto, na prostor od
okolu 200 x 30 m se sre}avaat mnogubrojni frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni
}eramidi. (A.K.)
40. STRUMICA
Gradsko park~e, nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Vo centarot na gradot, vo 1960 godina, pri
kopaweto na temelite za starata po{ta, sega sto-
kovna ku}a „Geras Cunev“, e otkriena golema nek-
ropola. Grobovite se nao|ale na dlabo~ina od 2,20
do 3,60 m, vo tri sloja, so konstrukcii od teguli.
Grobovite bile bez prilozi, osven nekolku vo koi
se najdeni moneti od vremeto na Justinijan. Nek-
ropolata e celosno uni{tena. Naodite se ~uvaat
vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Sanev V., 1961, 77; Mikul~i} I., TIR, 121. (J.A.)
Markovo Kale, utvrdena naselba i nekropola od
rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 121. (D.G.)
Ma~uk, objekt ‡ palata od docnoanti~koto vreme.
Na arheolo{kiot kompleks Orta xamija mu pripa-
|a i lokacijata poznata kaj naselenieto pod imeto
Ma~uko, {to se nao|a vo stariot del na Strumica,
na agolot od ulicite „Todor ^u~kov“ i „Stiv Nau-
mov“. So ma{inskoto kopawe na temeli za izgradba
na ku}a se otkrieni i o{teteni ili delumno
uni{teni delovi od postar arhitektonski objekt.
Interventnite za{titni iskopuvawa vo 1988-91
411
godina od Zavodot i muzej vo Strumica poka`ale
deka se raboti za objekt so pove}e prostorii vo
koi se najdeni: poden mozaik, podloga od poden mo-
zaik, pod od tuli ukraseni so plasti~no izvedeni
krstovi, yidovi so ma~kanica na koja se za~uvani
fragmenti od `ivopis, jami, kerami~ki sadovi,
fragmenti od grade`na keramika, kako i delovi od
arhitektonska i dekorativna plastika. Ostatoci-
te od arhitektura se protegaat i nadvor od gabari-
tot na lokacijata, vo site pravci, {to uka`uva na
monumentalnosta na objektot. Spored opusot i teh-
nikata na yidaweto, postojat dve grade`ni fazi.
Na postarata faza ñ pripa|aat prostoriite yidani
so kamen i kal i so podovi od tuli, a na pomladata
faza ostanatite prostorii yidani so kr{en kamen
i varov malter, so podni mozaici i ostatoci od `i-
vopis. So ogled na mestopolo`bata, goleminata,
arhitektonskata koncepcija i ostatocite od ente-
rierot, mo`e slobodno da se pretpostavi deka se
raboti za golem objekt od tipot palati od vremeto
na IV-VI vek. So nego se pro{iruvaat podatocite i
soznanijata za docnoanti~kata naselba {to bila
podignata vo stariot del na dene{na Strumica.
(M.S.)
Katastarska parcela 3.730, nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Vo centralnoto gradsko jadro, vo
parcelata sopstvenost na Trajko Atanasov, {to se
nao|a na agolot od ulicite „Boro Xoni“ i „Heroj
Karpo{“, so ma{inskoto kopawe za temeli na stan-
ben objekt se otkrieni i delumno uni{teni nekol-
ku grobni konstrukcii. Vo 1989 godina Zavodot i
Orta xamija, Strumica. ‡ Fragment od srednovekoven `ivopis od XII-XIII vek
Otkrieni se arhitektonski ostatoci i grobovi so
razli~na vremenska i kulturna pripadnost. Najsta-
rite temeli od yidovi, pokraj ju`niot yid na xami-
412
muzej od Strumica izvr{il za{titno iskopuvawe
so {to e otkrien del od nekropola, a vo jugozapad-
niot kraj na prostorot nejasni ostatoci od arhi-
tektonski objekt. Otvoreni se pove}e grobovi, vko-
pani vo dlabo~ina od 1,25 do 1,95 m, so konstrukcii
od teguli i imbreksi (tip „na dve vodi“), vo osno-
vata opkru`eni so venec od nafrleni kamewa i
site so inhumirani pokojnici. So ogled na blizi-
nata do starata po{ta, kade {to pri nejzinata iz-
gradba e otkriena nekropola so isti konstrukcii
na grobovi (Gradsko park~e), verojatno i grobovi-
te od ovaa parcela se del od istata docnoanti~ka
nekropola. (M.S.)
Orta xamija, srednovekovna crkva i nekropola. Se
nao|a vo stariot del na gradot, na agolot od ulici-
te „Stiv Naumov“ i „To{o Arsov“. Le`i na mala
zaramneta terasa na padinite od ridot, na okolu
400 m pod tvrdinata Carevi Kuli i na okolu 800 m
jugozapadno od lokalitetot Sv. Petnaeset tiverio-
polski ma~enici. Kako {to poka`uva i samiot to-
ponim, ovde se nao|a xamija podignata kon krajot
na XVII vek. Zaradi konzervatorski potrebi, vo
1984 godina se izvr{eni sonda`ni iskopuvawa po-
kraj xamijata od nadvore{nata strana. Otkrivawe-
to na srednovekovni grobovi i ostatoci od sredno-
vekovna arhitektura bilo povod istra`uvawata da
prerasnat vo sistematski. Taka, do 1992 godina e
istra`en prostor od 150 m2, vo dlabo~ina do 5 m.
jata, yidani od kamen i varov malter, zaedno so pri-
dru`niot materijal upatuvaat na docnoanti~ki
objekt koj ima bazilikalni elementi. Sekako, po-
XXVIII. STRUMICA
sebno zna~ewe imaat otkrienite ostotoci od teme-
li na srednovekovna crkva od XII-XIII vek vo pros-
torot pred tremot na xamijata, kako i delot od nek-
ropolata. Poto~no, otvoreni se delovi od temeli
na pet masivni yida gradeni od kr{en kamen i mal-
ter, a namesta i so kal, glavno postaveni vo pravec
istok-zapad. Na pogolem del od yidovite se za~u-
vani ma~kanici so ostatoci od fresko`ivopis,
kvalitetno izveden i so bogat kolorit, na koi se
prepoznavaat nekolku likovi posveteni na Milos-
tivata i na svetiteli. Grobovite se rasporedeni vo
~etiri sloevi eden vrz drug, imaat razli~ni kon-
strukcii i site se so inhumirani pokojnici. Po-
dolnite grobovi se od vremeto na crkvata a osta-
natite od XV-XVII vek, do vremeto na podigaweto
na xamijata. Vo izvorite od XIII-XIV vek, poto~no
vo povelbite na Du{an i Jovan Kantakuzen se ka-
`uva deka vo gradot Strumica postoela u{te edna
crkva posvetena na Milostivata. Otkrienite li-
kovi, likovnoestetskite vrednosti na `ivopisot
vo celost, zaedno so arhitektonskite ostatoci da-
vaat mo`nost da se pretpostavi deka mo`ebi tokmu
pod Orta xamija se nao|ala crkvata zabele`ena vo
spomenatite povelbi.
Stamenova M., 1987, 143; Stamenova M., 1989, 351-354.
(M.S.)

Samarnica, nekropola od rimskoto vreme (I-II vek).

Na ju`nata periferija na gradot, na padinite od
planinata Elenica, vo 1977 godina, pri kopaweto
na temelite za spomen-kosturnicata bile otkrieni
7 groba so orientacija istok-zapad. Grobovite ima-
at konstrukcija od rimski teguli na dve vodi, odoz-
gora povrzani so imbreksi. Grobni prilozi ne se
najdeni, a pogrebuvaweto bilo izvr{eno so krema-
cija. (J.A.)
Sv. 15 tiveriopolski ma~enici, kompleks na staro-
hristijanski crkvi.
Vo gradot Tiveriopol ‡ Strumica, spored
Teofilakt Ohridski, vo tekot na progonite na
hristijanite, vo vremeto na Julijan Apostata (361-
363), nastradala grupa od 15 martiri. ^etvorica od
martirite (Timotej, Komasij-Etimasij, Evsevij i
Teodor) toga{ pobegnale od Nikeja vo Tesalonika,
a ottamu vo Tiveriopol ‡ Strumica i petmina mar-
tiri po tekot na Bregalnica. Nim im se pridru`i-
le i drugite propovednici. Po otkrivaweto i ma-
~eweto, tie nastradale vo Tiveriopol, kade {to i
bile pogrebani. Ovoj hagiografski rakopis nesom-
neno ima postar primerok vrz koj Teofilakt gi te-
meli svoite istra`uvawa.
Sv. 15 tiveriopolski ma~enici. ‡ Mozaik
od starohristijanskata bazilika
Centralna grobnica
Petnaesette martiri od Tiveriopol bile za-
kopani na docnoanti~kata nekropola nadvor od
gradot, vo edna area martirum, kade {to se zakopu-
vale hristijanite. Nivnata grobnica i drugite gro-
bovi se izgradeni vrz edna postara arhitektonska
struktura, ~ij pod bil oblo`en so polihromen mo-
zaik so standardnite docnoanti~ki motivi. Poja-
vata na krstot pome|u ovie motivi uka`uva na kul-
ten hristijanski objekt srede hristijanskata area
na docnoanti~kite grobi{ta.
Na istra`eniot prostor e otkrien kompleks
od crkovni gradbi vo ~ij centralen del se nao|ale
pogolema zasvodena grobnica i 19 standardni grob-
ni zasvodeni strukturi.
Prv aran`man na arhitektonskata konstruk-
cija za nastradanite 15 martiri vo Strumica
pretstavuva golemata zasvodena grobnica pod zemja.
Grobnicata e smestena vo naosot na crkvata. Ima
dimenzii od 2 x 0,82 x 1,61 m. Gradena e od kr{en ka-
men povrzan so malter. Svodot e izgraden od stan-
dardnite docnoanti~ki tuli. Odnatre e malterisa-
na, a od severnata i od ju`nata strana ima naslika-
ni krstovi so pro{ireni kraci, `ivopisani so

XXVIII. STRUMICA
413
 Strumica. ‡ Sv. 15 tiveriopolski ma~enici
temnokafeava boja. Na zapadniot kalkan e nasli-
kan kolektiven portret na 15-te martiri zatvoren
vo edna polukru`na ramka ‡ clipeus. Toj kako Imagine
clipeatae pretstavuva funeralen portret. Marti-
rite se naslikani vo vid na bisti, so atributi {to
poka`uvaat sovpa|awe so podatocite {to gi dava
tekstot na Teofilakt Ohridski za nivnoto ma~e-
ni{tvo. Vo prviot red se naslikani li~nosti so
arhijerejski belezi vo oblekata, koi se istaknale
vo zacvrstuvaweto na hristijanstvoto vo ovoj regi-
on. Za datiraweto na pretstavata na 15-te tiverio-
polski ma~enici vo nivnata crkva, vedna{ po isko-
puvaweto na ovoj hram, se iska`ani pretpostavki
deka tie mo`at da poteknuvaat od krajot na IX ili
od po~etokot na X vek, i od XIII vek.
Bazilika
Propovednicite od Strumica nastradale, spo-
red hagiografskite podatoci {to ni gi dava arhi-
episkopot Teofilakt Ohridski, vo vremeto na Ju-
lijan Apostata, {to pretstavuva zadocneto progo-
nuvawe.
414
Vrz grobovite na martirite brgu bila podig-
nata arhitektonska struktura od tipot na triko-
rabna bazilika. Od ovoj objekt se otkrieni peri-
metralnite yidovi koi go imaat prese~eno posta-
riot objekt so ostatocite od mozai~en pod. Od ba-
zilikata izgradena vrz grobovite na martirite e
za~uvan del od apsidata na isto~nata strana, sever-
niot perimetralen yid i osnovata na severniot
stilobat.
Golemata zasvodena grobnica so naslikanite
15 martiri go zafa}a centralnoto mesto vo naosot
na bazilikata, {to zna~i deka objektot e podignat
vrz grobot. Ova e najstariot na~in na izgradba na
hristijanski hram vo ve}e hristijaniziranite zem-
ji na Mediteranot i na Balkanskiot Poluostrov.
Ovaa bazilika pretstavuva kultna gradba od tipot
na martirium so bazilikalen plan, podignata vrz
grobovite na martirite.
Krstoviden martirium ‡ Kultna crkva
Trikorabnata bazilika, podignata nad grob-
nicata na martirite od Strumica, kako najstar ar-
hitektonski crkoven objekt, podocna e remodeli-
XXVIII. STRUMICA
rana. Nad bazilikata e izgradena krstovidna crkva
od tipot Hosios David od Tesalonika. Toa e krsto-
viden tip na crkva so centralna kupola i so ~etiri
kupoli formirani od vnatre{nata strana, po agli-
te {to gi formiraat kracite na krstot. Ovoj ob-
jekt vo Strumica pretstavuva krst vpi{an vo pra-
voagolnik. Toj ne nalegnuva na yidovite na bazili-
kata. Izmesten e na ju`nata strana i go zazema cen-
tralniot korab na crkvata, so narteks na zapadnata
strana. Podot vo prezviteriumot bil re{en so be-
li i sivi mermerni plo~ki vo tehnikata opus sectile.
Pozicijata na centralnata grobnica e ista kako i vo
prethodniot objekt na bazilikata. Crkvata e izgra-
dena so masivni yidovi i stolbovi od kamen i mal-
ter, za~uvani vo osnovata.
Vo apsidalniot del na oltarot vo ovaa krs-
tovidna crkva e izgradena kripta ‡ relikvijar vo
forma na krst so ednakvi kraci. Gradena e i ofor-
mena od kamen, tuli i malter. Dimenziite na krs-
tot iznesuvaat 0,40 m, so dlabo~ina od 0,60-0,80 m.
Krstovidnata kripta – relikvijar, bila nameneta
za smestuvawe na relikviite na nekoj pro~uen ili
lokalen martir.
Izgradbata na krstovidniot hram martirium
vrz razurnatiot bazilikalen objekt postoi mo`-
nost da bila izvedena vo tekot na V vek ili posi-
gurno na po~etokot na VI vek, vo vremeto na impe-
ratorot Justinijan, koga se obnoveni i remodelira-
ni mnogu zapu{teni hramovi vo Makedonija. Trans-
formacijata na bazilikalniot tip na crkva vo
krstoviden hram e karakteristika na ova vreme, na
{to mu odi vo prilog i krstovidnata kripta ‡ re-
likvijar vo oltarot. Crkvite podignati vrz grobo-
vi na ma~enici se karakteristika na IV vek.
Petanaesette martiri zaginati vo Tiverio-
pol ‡ Strumica, ja zbogatile Makedonija so kultot
sozdaden vrz nivnite grobovi. Ovoj hram u{te od
svojot po~etok igral golema uloga vo hristijaniza-
cijata na teritoriite isto~no od Vardar. Za ova
zboruva negoviot kontinuiran `ivot i o`ivuvawe
na kultot, spored Teofilakt, vo tekot na IX-X vek.
Toa zna~i primawe na kultot me|u slovenskoto na-
selenie vo Makedonija. Spomenuvaweto na hramot
vo XIV vek uka`uva na neprekinatoto postoewe na
crkvata i kontinuiranoto po~ituvawe na kultot na
15-te martiri od IV vek.
Vtorata crkva posvetena na 15-te martiri e
izgradena vrz mo{tite na petmina martiri od ovaa
grupa na begalci po Bregalnica. Mo{tite od Stru-
mica, vo katedralniot hram na Bregalnica se pre-
nesuvani na dvapati vo vremeto na knezovite Boris
i Simeon. Monumentalniot hram na Bregalnica so
inkorporiran krstoviden martirium e otkrien vo
Krupi{te. So nivnite mo{ti e formirana prvata
crkovna organizacija kaj Slovenite vo Makedonija.
Toa e episkopijata na Bregalnica, opslu`uvana so
kler, na slovenski jazik, od u~enicite na sv. Kli-
ment.
XXVIII. STRUMICA
Koco D., Miqkovi} Pepek P., Aleksova B., 1973,
43-44; Mikul~i} I., TIR, 121; Koco D., Miqkovi} Pe-
pek P., 1978, 93-96; Grozdanov C., 1983, 127-137;
Aleksova B., 1989, 119-129; Aleksova B., 1995, 161-
169. (B.A.)
Strumica ‡ Tiveriopol, gradska naselba od docno-
anti~koto i starohristijanskoto vreme.
Golemiot starohristijanski crkoven centar
so episkopsko sedi{te ‡ gradot Strumica, bil ras-
polo`en isto~no od Vardar i se veruva deka bil
naslednik na episkopskoto sedi{te Tiveriopol.
Vakvoto mislewe go ima prifateno ugledniot u~en
L. Peti kako istra`uva~ na Strumi~kata episko-
pija i na crkvata Bogorodica Eleusa. Na vizantis-
kata tradicija, spored koja Strumica porano se vi-
kala Tiveriopol, uka`uvaat slednive podatoci: spi-
socite na gradovite {to go promenile imeto, Teo-
filakt Ohridski; podocne`nite noticii na epi-
skopot; natpisot od crkvata Sv. Bogorodica Eleusa
vo seloto Vequsa, severno od Strumica, od 1080 go-
dina, i atoskata povelba od 1286 godina. Iznese-
noto mislewe na K. Iri~ek, deka so legendata za
kultot na Petnaesette ma~enici bilo preneseno i
imeto na gradot Tiveriopol od Frigija, go prifa-
}a F. Papazoglu i zaklu~uva deka grad so ime Tive-
riopolis vo Makedonija ne postoel.
Minatoto na gradot Strumica ne e dovolno
istra`eno. Me|utoa, arheolo{kite otkritija vo
samiot grad i vo negovata bliska okolina davaat
mo{ne zna~ajni rezultati. Vo samiot grad i vo ne-
govite predgradija se otkrieni tragi od naselbi i
mnogubrojni arhitektonski spomenici od docnoan-
ti~kiot i srednovekovniot period. Treba da se spo-
mene otkrivaweto na kompleksot crkveni gradbi
na Petnaesette tiveriopolski ma~enici, potoa
crkvata posvetena na ^etiriesette martiri od Se-
vastija vo seloto Bansko. Istra`uvan e i komplek-
sot crkvi vo Vodo~a, kako i crkvata vo Vequsa.
Dosega otkrienite spomenici uka`uvaat de-
ka Strumica vo docnoanti~kiot starohristijanski
period pretstavuvala edno od golemite episkopski
sedi{ta vo oblastite severno od Tesalonika i zna-
~ajno sredi{te za pokrstuvawe i poklonenie. Gole-
miot broj na crkovni gradbi pridonel Strumica i
vo slovenskiot period da ja prodol`i tradicijata
na gradot kako mo{ne zna~ajna episkopska eparhi-
ja.
Jiri~ek K., 1897, 65-71; Papazoglu F., 1957, 254-255;
Koco D., Miqkovi} Pepek P., Aleksova B., 1973,
43-44; Miqkovi} Pepek P., 1975; Koco D., Miqko-
vi} Pepek P., 1978, 83-96; Miqkovi} Pepek P.,
1981; Grozdanov C., 1983, 132-133; Aleksova B., 1989;
Koco D., Miqkovi} Pepek P., 1989, 65; Cicimov A.,
1989, 115; Aleksova B., 1995, 161. (B.A.)
Carevi Kuli, tvrdina od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Se nao|a na ju`nata strana nad gra-
dot, na dominantna viso~ina {to se izdiga za okolu
150 m nad porojnite dolovi Sv. Ilija i Koritni~e,
415
izdol`ena okolu 100 m vo pravec istok-zapad. Ero-
zivnite vodi ja oddelile viso~inkata od okolniot
teren, osobeno na isto~nata i zapadnata strana. Na
vrvot ima ramno plato ogradeno so ostatoci od
odbranben yid {to ja sledi konfiguracijata na
terenot re~isi po edna ista izohipsa. Na severnata
i na del od isto~nata strana pred tvrdinata se nao-
|al izdaden odbranben yid. Spored ostatocite,
najdobro bile za{titeni severnata i ju`nata
strana koi se i najpristapni. Glavniot vlez se
nao|al na ju`nata strana i bil organiziran me|u
dve pravoagolni kuli. Pred vlezot postoel podvi-
`en most {to go premostuval dlabokiot dol, a tvr-
dinata ja povrzuval so grebenot na ostanatiot del
od terenot. Na platoto se nao|a pove}ekatna poli-
gonalna kula, prili~no dobro za~uvana, od koja se
vr{elo prisposobuvaweto na odbranata. Isto~no
od nea ima cisterna so dimenzii od 10 x 5 m, od
vnatre{nata strana prema~kana so hidrostati~en
malter. Vo ramkite na tvrdinata na povr{inata se
sre}avaat fragmenti od sadova i grade`na kera-
mika, so vremenska pripadnost od IV do XVI i XVII
vek, odnosno do vremeto koga prestanala da funk-
cionira. Na isto~nata strana, pod bedemot ima ma-
lo plato na koe se zabele`uvaat fragmenti od ke-
rami~ki sadovi od eneolitskoto vreme.
Jovanovi¢ M., 1961, 103. (J.A.)
Carevi Kuli, Strumica. ‡ Edna od srednovekovnite kuli
41. SU[EVO
Granica ‡ ^uka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km severno od seloto, na visok rid so domi-
nantna mestopolo`ba, na prostor od 70 x 50 m ima
golemi gramadi od nasobrani kamewa, fragmenti
od pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Manastir, bazilika od starohristijanskoto vreme.
Na 500 m zapadno od seloto se gledaat temeli na
starohristijanska bazilika koja e zna~itelno o{-
416
tetena. Temelite se gradeni od kamen i varov mal-
ter. (A.K.)
42. SU[ICA
Iskrovo ‡ Grn~ar, naselba i nekropola od docno-
anti~koto vreme. Na 4 km isto~no od seloto, na
edna visoramnina {to zafa}a pogolem prostor se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i pokrivni }eramidi. Na edniot kraj na lokali-
tetot se otkrieni grobovi gradeni od golemi kame-
ni plo~i. (A.K.)
Kozarnik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
500 m severozapadno od seloto, na prostor od okolu
5 hektara se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Najdeni se i
nekolku moneti.
Keramid~iev A., 1961, 113; Mikul~i} I., TIR, 122.
(A.K.)
43. TREBI^INO
Derven, naselba od docnoanti~koto vreme i sredni-
ot vek. Na 2,5 km jugoisto~no od seloto, vo nivite
na G. Veselinov se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Dribol, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na 1 km ju`no od seloto, vo nivite na V. Jan-
akiev i V. Iliev se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. Spored
ka`uvaweto na sopstvenicite na nivite, pri ora-
weto bile otkrieni temeli od objekti i grobovi
gradeni od golemi kameni plo~i. (A.K.)
Trebi~ino, osamen naod od rimskoto vreme. Od ne-
poznato nao|ali{te vo atarot na seloto poteknuva
mala plo~ka od sitnozrnest mermer so reljefna pret-
stava na voin, postaven prostum i an fas. Oble~en
e vo dolga ko{ula so kusi rakavi i dolgi pantalo-
ni, na gradite mu visi medaljon, a vo desnata raka
dr`i kopje. Plo~kata se ~uva vo Zavodot i muzej vo
Strumica.
Sanev V., 1964, , 107. (V.S.)
44. HAMZALI
Govedarnik, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
1 km isto~no od gradi{teto, kaj seloto ^anaklija,
na edna mala terasa se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi.
(A.K.)
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme. Nepos-
redno do asfaltniot pat Strumica-Hamzali, pri
izgradbata na upravnata zgrada na ZIK „Hamzali“
se otkrieni pove}e pitosi koi se ~uvaat vo dvorot
na upravnata zgrada. (A.K.)
XXVIII. STRUMICA
 45. ^ANAKLIJA
Gradi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
3 km severoisto~no od seloto, na visok rid so di-
menzii od 200 x 50 m se za~uvani ostatoci od bedem
graden od kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta
na tvrdinata se zabele`uvaat temeli od nekolku
pomali objekti. (A.K.)
Mezdra, depo od 72 zlatni ~ankovidni moneti i ed-
na bronzena ~ankovidna moneta, site od XII-XIII vek.
Prisutni se moneti od Isak II Angel (1 zlatna),
Jovan III Angel Duka Vatac (57 zlatni i edna
bronzena) i Mihail VIII Paleolog (17 zlatni). Mo-
netite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo Strumica.
Mandi} Lj., Ananiev J., 1994, 155-176. (J.A.)
XXIX. TETOVO
1. Belovi{te .............................................................. 417
2. Blace ........................................................................ 418
3. Bogoviwe................................................................. 418
4. Bozovce .................................................................... 418
5. Brvenica ................................................................. 418
6. Brezno ...................................................................... 418
7. Volkovija ................................................................ 418
8. Vratnica ................................................................. 418
9. Glo|i ........................................................................ 419
10. Golema Re~ica ....................................................... 419
11. Gorna Le{nica ...................................................... 419
12. Gorno Pal~i{te.................................................... 419
13. Gurgurnica .............................................................. 419
14. Dobro{te ................................................................ 419
15. Dolno Pal~i{te ................................................... 419
16. Dolno Sedlarce ..................................................... 420
17. @elino .................................................................... 420
18. @il~e ...................................................................... 420
19. Ja`ince ................................................................... 420
20. Jan~i{te ................................................................. 420
21. Jegunovce ................................................................. 420
22. Kamewane ................................................................ 421
23. Kopance ................................................................... 421
24. Larce ........................................................................ 421
25. Le{ok ...................................................................... 421
26. Lukovica ................................................................. 422
27. Nera{te .................................................................. 422
28. Novake ..................................................................... 422
29. Ora{je ..................................................................... 422
30. Pirok ....................................................................... 422
31. Podbrege ................................................................. 423
32. Prequbi{te ........................................................... 423
33. Radiovce .................................................................. 423
34. Rakovec .................................................................... 425
35. Raotince .................................................................. 425
36. Rogle ........................................................................ 425
XXVIII. STRUMICA
46. [TUKA
Tumba, naselba od docnoanti~koto vreme i sredniot
vek. Na 1 km zapadno od seloto, na prostrana tumba vo
selskite nivi se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (A.K.)
Crkvi{te, gradi{te od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska crkva. Na 4 km severno od selo-
to, na visok rid so zaramneto plato i so prostor od
100 x 150 m se za~uvani temeli od odbranben bedem
graden od kamen i varov malter. Vo vnatre{nosta
na tvrdinata se gledaat temeli od pomali objekti i
eden rezervoar za voda. Isto taka, ima i temeli od
starohristijanska crkva. (A.K.)
37. Sara}ino ................................................................. 425
38. Sedlarevo ............................................................... 425
39. Sini~ane ................................................................. 425
40. Siri~ino ................................................................ 425
41. Slatino ................................................................... 425
42. Staro Selo ............................................................. 426
43. Sten~e ..................................................................... 426
44. Strimnica .............................................................. 426
45. Tearce ...................................................................... 426
46. Tenovo ..................................................................... 426
47. Tetovo...................................................................... 427
48. Tudence .................................................................... 428
49. Fali{e .................................................................... 428
50. ^elopek ................................................................... 428
51. Xepi{te .................................................................. 428
52. [em{evo................................................................. 428
53. [ipkovica.............................................................. 428
1. BELOVI[TE
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na severozapadniot rab na seloto se izdiga
visok rid so strmni padini {to dominira nad
okolniot teren. Na vrvot ima ostatoci od tvrdina
so kuli i podgradie. Spored na~inot na yidaweto
na bedemot, najnapred bila za{titena severnata
strana, a podocna ju`nata. Tvrdinata ima nepra-
vilna triagolna osnova so dimenzii od 120 m vo
pravecot sever-jug i 50 m vo pravecot istok-zapad.
Vo podgradieto se raspoznavaat temeli od objekti,
a vo citadelata ima fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli, a bile najdeni moneti od IV i V
vek.
Aleksova B., 1959, 225. (S.K.)
Pole, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2,5 km
ju`no od seloto se gledaat ostatoci od pogolema
selska naselba – vikus. So oraweto na nivite na
povr{inata e isfrlen golem broj fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i kr{en kamen.
(S.K.)
417
 2. BLACE
Zmijanec, srednovekovna naselba. Na 2 km jugoza-
padno od seloto, vo nivite se otkrieni temeli od
gradba, a ima i golem broj fragmenti od kerami~ki
sadovi, pokrivni }eramidi i kr{en kamen. (S.K.)
Samovilska Voda, sakralen objekt od starohristi-
janskoto vreme i sredniot vek. Na padinite na Suva
Gora, oddale~eni 2 km jugoisto~no od seloto, ima
urnatini od sakralen objekt vrz koj e izgradena
nova crkva. Od postariot objekt ima ostatoci od
arhitektonska plastika od mermer. Vo Muzejot na
tetovskiot kraj se ~uva stolp~e so kapitel, izra-
boteno od mermer. (S.S., B.A.)
3. BOGOVIWE
Popovo Maalo, crkva i nekropola od docniot sre-
den vek. Na zapadniot rab na seloto, pri izgradba-
ta na stanbeni objekti me{tanite otkrile pove}e
grobovi gradeni so kameni plo~i. Vo istoriskite
izvori se spomenuva postoewe na stara crkva.
Trifunoski J., 1976. (S.K.)
Toplica, nekropola od `eleznoto vreme. Ju`no od
seloto, pod patot i `elezni~kata pruga, so orawe-
to na nivite bile otkrieni pove}e grobovi gradeni
od kameni plo~i, vo koi imalo predmeti od bronza
i `elezo. (S.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva. Na zapadnata strana
od seloto se gledaat urnatini od stara napu{tena
crkva okolu koja se sre}avaat delovi od mermerna
arhitektonska plastika. (B.A., S.S.)
4. BOZOVCE
Jelence, srednovekovna nekropola. Vo neposredna-
ta blizina na vodenicata, koja e severno od seloto,
bile otkrieni grobovi gradeni so kameni plo~i.
Na povr{inata namesta se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi. (S.K.)
5. BRVENICA
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Pretstavuva
ve{ta~ka viso~inka {to se nao|a na 2 km isto~no
od seloto na leviot breg na Vardar. Po povr{inata
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, orudija od
kremen i kamen i par~iwa od ku}en lepe`. Vodite
na rekata imaat napraveno potkop visok 5 m vo koj
se gleda stratigrafski presek na pove}eslojna
neolitska naselba. (S.K.)
6. BREZNO
Seli{te, srednovekovna crkva so nekropola. Na 1
km zapadno od seloto se nao|a crkva vo urnatini i
okolu nea grobovi od kameni plo~i. Crkvata ima
418
dimenzii od 6 x 4 m i e gradena od kr{en kamen i
varov malter.
Aleksova B., 1959, 217-236. (S.K.)
7. VOLKOVIJA
Rudina, naselba od docnoanti~koto vreme. Zapadno
od seloto, pod patot {to vodi za seloto ^egrane,
po povr{inata na nivite ima grade`en materijal i
fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Vo 1967
godina bil otkopan golem pitos koj se ~uva vo Mu-
zejot na tetovskiot kraj. (S.K.)
Smrde{nica, srednovekovna naselba i nekropola.
Isto~no od seloto, na padinite na Suva Gora se
gledaat temeli od gradbi i vo nivnata blizina ka-
meni plo~i od grobni konstrukcii. Ima i fragmen-
ti od kerami~ki sadovi i mno`estvo grade`en
materijal. Spored istoriskite izvori, na ovoj pros-
tor se nao|alo nekoga{noto selo Smrde{nica.
Trifunoski J., 1949, 155. (S.K.)
8. VRATNICA
Kale – Mali Orman, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na 3 km severozapadno od seloto,
kaj utokata na Livadi~ka Reka vo Qubotenska Reka
se izdigaat strmni karpi na koi ima izdol`eno
plato opkru`eno so ostatoci od bedem yidan od kr-
{en kamen i varov malter. Naselbata ima domi-
nantna polo`ba, so izvonredno dobar pogled kon
okolinata. Osven so bedemot, prirodno e za{tite-
na so strmnite padini, a preku sedloto na severoza-
padnata strana e povrzana so planinata Quboten.
Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i} I., TIR., 134. (S.K.)
Sv. Dusi, srednovekovna crkva. Na severniot rab na
seloto se gledaat ostatoci od yidovi na mala
crkvi~ka.
Aleksova B., 1959, 217; Trifunoski J., 1976. (S.K.)
Sv. Petka, srednovekovna crkva. Severozapadno od
seloto, vo neposrednata blizina na dene{nata crk-
va se gledaat ostatoci od mala crkvi~ka.
Aleksova B., 1959, 217; Trifunoski J., 1976. (S.K.)
Tumba, naselba od rimskoto vreme. Vo seloto, na
prostorot me|u mesnostite Livadice i Dve Tumbe
se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi i mno-
`estvo grade`en materijal. (S.K.)
Crkvi{te Konstantin i Elena, srednovekovna crk-
va. Vo mesnosta ^estodubje, {to se nao|a na jugois-
to~nata strana na seloto, ima ostatoci od crkva so
narteks, dolga 18,20 m i {iroka 4,20 m, gradena od
kr{en kamen i varov malter. Narteksot e {irok 10
m.
Aleksova B., 1959, 226. (B.A.)
XXIX. TETOVO
 9. GLO\I
Sv. Vra~i, srednovekovna crkva so nekropola. Se-
verno od seloto, na mala viso~inka se nao|aat os-
tatoci od ednokorabna crkva i okolu nea kameni
plo~i od grobni konstrukcii. (S.K.)
10. GOLEMA RE^ICA
Dubrava, naselba od docnoanti~koto vreme. Pod
`elezni~kata pruga, vo nivite na Izair Nazimi
Ali se sre}avaat gramadi od grade`en materijal,
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i teguli, a
najdena e i kamena piscina. (B.A., S.S.)
11. GORNA LE[NICA
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na zapadniot rab od seloto, od desnata strana
na Le{ni~ka Reka, na samata granica so Dolna
Le{nica ima visok rid so zaramneto plato na koe
se raspoznavaat temeli od objekti i od odbranben
bedem. Na povr{inata ima gramadi od kr{en ka-
men, fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i po-
krivni }eramidi. Spored mestopolo`bata, nasel-
bata imala voenostrategisko zna~ewe, da go {titi
preminot preku rekata.
Petrov \., 1896; Trifunoski J., 1976. (S.K.)
12. gorno pal^i[te
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Na severniot rab na seloto, na padinite na [ar
Planina ima visok rid {to dominira nad okolniot
teren. Na vrvot ima zaramneto plato na koe se
gledaat ostatoci od bedem, gramadi grade`en mate-
rijal i fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
pokrivni }eramidi i drugo. (B.A., S.S.)
13. gurgurnica
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na sever-
niot rab na seloto, pri izgradbata na ku}ite bile
otkrivani grobovi gradeni od kameni plo~i, so
orientacija istok-zapad. Kaj naselenieto postoi
veruvawe deka na ova mesto postoela crkva. (S.K.)
14. dobro[te
Crkvi{te, crkva od docniot sreden vek. Severno
od seloto, vo neposrednata blizina na dene{nata
crkva se nao|aat ostatoci od stara ednokorabna
crkva {to bila posvetena na sv. Nikola.
Trifunoski J., 1976. (S.K.)
XXIX. TETOVO
15. dolno pal^i[te
Drmnik, srednovekovna crkva i nekropola. Na 2 km
ju`no od seloto, na padinite na [ar Planina ima
mala viso~inka {to dominira nad okolinata. Na
povr{inata ima ostatoci od crkvi~ka so mali
dimenzii, okolu koja se gledaat kameni plo~i od
grobni konstrukcii. (S.K.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Nad seloto, na eden visok rid so za-
ramneto plato se gledaat tragi od odbranben be-
dem, gramadi od grade`en kamen i fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, pitosi i pokrivni }eramidi. (B.A.,
S.S.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Le`i vo se-
verniot del na Polo{kata Kotlina, 1,5 km zapadno
od patot Tetovo-Gostivar. Dimenziite na tumbata
se 140 x 100 m vo osnovata i viso~ina 3 m nad okol-
nata ramnina. Zemjata e izvonredno bogata so bujna
vegetacija poradi plodnosta i izobilstvoto na vo-
da od mnogute poto~iwa {to se slevaat od [ar
Planina. Vo 1987 godina Muzejot na Makedonija iz-
vr{il sonda`no iskopuvawe so koe se konstatira-
ni ostatoci od pove}eslojna naselba. Kulturniot
sloj na naselbata e 3,50 m, so {est naslojuvawa od
koi prvite ~etiri se od neolitskoto vreme. Pod-
vi`niot arheolo{ki materijal go karakterizira
dobro poznatiot kerami~ki fond od skopskiot neo-
litski krug na kulturnata grupa Anzabegovo-Vr{-
nik. Toa se, pred sè pehari so kafeavo slikani ver-
tikalni debeli i tanki linii i spirali {to alter-
niraat, crvenata i sivata mazneta kanelirana ke-
ramika i sekako `rtvenicite od tipot na Golemata
Majka. Neolitskiot sloj kulturno i hronolo{ki se
vklopuva vo periodizacijata na Anzabegovo-
vr{ni~kata kulturna grupa, vo fazite II-IV.
Poslednite dva sloja se od eneolitskoto vreme, na
{to uka`uva prisustvoto na {nur-ornamentika so
bela inkrustacija i keramikata so crvena boja. Po-
radi preoruvawata, {to se dosta dlaboki, ovie sloe-
vi ne se intaktni i te{ko se sledat.
Zdravkovski D., Sar`oski S., 1989, 43; Sar`oski
S., Zdravkovski D., 1991, 131-144. (D.Z.)
419

Tumba, s. Dolno Pal~i{te. ‡ Detaq od Golemata majka ‡
`rtvenik od sredniot neolit
16. DOLNO SEDLARCE
Dubrava, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 1 km severozapadno od seloto, po povr{inata na
nivite se nao|aat ostatoci od temeli na gradbi i
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu
grade`en materijal. (S.K.)
Kru{evica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2
km jugoisto~no od seloto, neposredno kraj potokot,
vo nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogu grade`en materijal. Ottuka
poteknuva eden pitos {to se ~uva vo Muzejot na
tetovskiot kraj. (S.K.)
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Jugoisto~no
od seloto, vo neposrednata blizina na crkvata, po
povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, orudija od kamen i kremen i
fragmenti od ku}en lepe`. (S.K.)
17. @ELINO
Belo Pole, naselba od neolitskoto i rimskoto vre-
me i sredniot vek. Severozapadno od seloto, na des-
niot breg na rekata Vardar, na visoka dominantna
terasa se nao|a mno`estvo fragmenti od neolitski
kerami~ki sadovi, orudija od kamen i kremen i vo
pomala mera fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi od rimskoto vreme i sredniot vek.
Grbi¢ M., 1954, 110; Mikul~i}., TIR, 136. (S.K.)
Gradi{te, naselba od bronzenoto i docnoanti~ko-
to vreme. Nad seloto se izdiga visok rid {to domi-
nira nad okolniot teren. Na zaramnetoto plato se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi od
bronzenoto vreme, kako i kerami~ki sadovi, pitosi
i grade`en materijal od docnoanti~koto vreme.
420
Grbi¢ M., 1954, 110; Mikul~i} I., TIR, 136. (S.K.)
Grama|e, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 2 km severno od seloto, vo nivata na Bajram Ise-
ini se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i gramadi od grade`en materijal. (S.S., B.A.)
18. @IL^E
Prose~nik, naselba od rimskoto vreme. Od desnata
strana na patot {to vodi za seloto Le{ok, po povr-
{inata na nivite se nao|a mno`estvo fragmenti od
kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(B.A.)
19. JA@INCE
Crkvi{te, srednovekovna crkva i nekropola. Spo-
red istoriskite izvori, na gornata strana na selo-
to postoela crkva posvetena na sv. Spas. Na povr-
{inata se gledaat golemi kameni plo~i od grobni
konstrukcii i fragmenti od kerami~ki sadovi.
Seli{~ev A.M., 1929; Novakovi¢ S.T., 1906. (S.K.)
20. JAN^I[TE
Tumba, naselba od rimskoto vreme. Na okolu 1 km
ju`no od seloto, od levata strana na patot za selo-
to Prequbi{te, vo nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(S.K.)
]eramidnica, naselba od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na `elezni~kata pruga, od nejzina-
ta leva strana se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i mnogubroen grade`en materi-
jal. (S.K.)
21. JEGUNOVCE
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto vre-
me. Isto~no od seloto, na desniot breg na Vardar,
na visok karpest rid so zaramneto plato se nao|aat
ostatoci od odbranben bedem. Po povr{inata na
gradi{teto se sre}avaat fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i mnogubroen grade`en materijal, a
se gledaat i temeli od pove}e objekti.
Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i} I., 1971a, 466; Mi-
kul~i} I., TIR, 66. (S.K.)
Kaj Fabrikata nekropola od rimskoto vreme. Vo
dvorot na Metalur{kiot kombinat „Jugohrom“, vo
tekot na grade`nite raboti vo 1956 godina se ot-
krieni grobovi so konstrukcii od kameni plo~i –
tip cista. Vo eden od niv e najdena plo~a so gr~ki
XXIX. TETOVO
natpis vo sedum reda i neobi~na reljefna scena.
Imeno, levo stoi postar ma` so kusa tunika, so
krenata desna raka, a so levata stava `rtva nad ara.
Desno stoi dete svrteno kon arata, a potamu od
nego, sosema desno, se pretstaveni ma` i `ena so
prevez na glavata. Plo~ata se ~uva vo Muzejot na
Makedonija. (S.K.)
Pe{ter, nekropola od docniot sreden vek. Na oko-
lu 2 km isto~no od seloto, vo podno`jeto na @eden,
na mala viso~inka se gledaat grobovi gradeni od
kameni plo~i, so orientacija istok-zapad. (S.K.)
22. KAMEWANE
Tumba, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme.
Zapadno od seloto, na padinite na [ara ima visok
rid so zaramneto plato na koe se gledaat ostatoci
od temeli na bedem, mno`estvo fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (S.K.)
23. KOPANCE
Arbino, naselba od rimskoto vreme. Pokraj rekata
Bistrica, vo nivata na Jordan Bla`ev se nao|aat
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli,
imbreksi i drug grade`en materijal. (S.S., B.A.)
Petarnica, nekropola od rimskoto vreme. Ju`no od
seloto, pod patot za seloto Tudence, pri obrabo-
tuvaweto na lozjata bile otkrieni grobovi vo koi,
spored ka`uvaweto na `itelite, imalo grobni pri-
lozi {to ne se za~uvani. (S.K.)
24. LARCE
Breznica, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 1 km ju`no od seloto, na eden pogolem pros-
tor se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Najdeni se i pove}e
moneti {to se ~uvaat vo Muzejot na tetovskiot
kraj. (S.K.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Severoisto~no od seloto, pokraj pa-
tot za seloto Sedlarevo ima visok rid so zaram-
neto plato na koe se za~uvani ostatoci od naselba,
i toa fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mnogu grade`en materijal. (S.K.)
Crkva, crkva od docniot sreden vek. Na 500 m ju`no
od seloto, na edno zaramneto plato na padinite na
Suva Gora se gledaat urnatini od crkva so mali
dimenzii. (S.K.)
XXIX. TETOVO
25. LE[OK
Dva Bresta, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
2 km ju`no od seloto, pod patot Tetovo-Vratnica,
od negovata leva strana. Vo 1953 godina, vo vremeto
na sadeweto na ovo{tarnikot bile otkrieni os-
tatoci od temeli na pove}e objekti i vodovodna
mre`a. Istata godina i vo 1979 godina se izvr{eni
arheolo{ki istra`uvawa od strana na Muzejot na
Makedonija i Muzejot na tetovskiot kraj pri {to e
otkriena i istra`ena vila rustika. Denes na povr-
{inata sè u{te se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, lucerni, stakleni sadovi. Najdeni se
predmeti od nakit i moneti od II-III vek.
Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i} I., 1971a, 467; Mi-
kul~i} I., TIR, 78. (S.K.)
Kale, utvrdena naselba od docnoanti~koto vreme i
sredniot vek. Se nao|a na severnata strana na selo-
to, na ridot so strmni karpesti strani {to se izdi-
ga vo podno`jeto na planinata. Pod nego te~e Le-
{o~ka Bistrica niz ~ija dolina minuva patot za
[ara {to prodol`uva kon Metohija i Jadran. Vr-
vot na Kale e zaramnet, so forma na trapez (so di-
menzii od 170 x 75 m), so povr{ina od okolu 1 hek-
tar. Na severozapadniot agol se nao|a glavnata ku-
la, a na isto~nata strana imalo dve kru`ni kuli,
spored planot od R. Grui}. Vo sredniot vek bede-
mite bile nekolkupati obnovuvani i dograduvani.
Pokraj mnogubrojniot grade`en materijal {to i
denes se gleda, vo podno`jeto bile najdeni grobovi
od docnoanti~koto vreme, moneti od IV i VI vek, vi-
zantiski skifati i srednovekovni srpski moneti.
Gruji¢ R., 1933, 33; Deroko A., 1950, 191; Aleksova
B., 1959, 217; Mikul~i} I., 1982b, 35-61; Tomoski T.,
1982, 69-81. (B.A., S.K.)
Leska, naselba ‡ vikus od docnoanti~koto vreme i
bazilika od starohristijanskoto vreme. Na 800 m
ju`no od tvrdinata Kale, po povr{inata na nivite
se sre}ava mno`estvo fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, delovi od mermerni stolbovi i kapi-
teli. Najdeni se tri depoa na bronzeni moneti od
V, VI, X i XI vek (skifati), {to se ~uvaat vo Mu-
zejot na Makedonija vo Skopje.
Gruji¢ R., 1933, 33; Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i}
I., 1971a, 467; Mikul~i} I., TIR, 78. (S.K.)
Le{ok, depo na srednovekovni moneti. Vo atarot
na seloto slu~ajno se otkopani 270 bakarni skifa-
ti od XII-XIII vek. Monetite se ~uvaat vo Muzejot na
Makedonija vo Skopje. (J.K.)
Mlaka, srednovekovna nekropola. Na edna mala vi-
so~inka zapadno od seloto, pri oraweto na nivite
bile otkrieni grobovi gradeni od kameni plo~i, so
orientacija zapad-istok, bez grobni prilozi.
Aleksova B., 1959, 217. (S.K.)
421
 Kale, s. Le{ok. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme i sredniot vek (V.L.)
Pepelo, naselba od rimskoto vreme. Vo nivite {to
se nao|aat na okolu 4 km jugoisto~no od seloto se
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi,
teguli, imbreksi i drug grade`en materijal.
Aleksova B., 1959, 222; Mikul~i} I., 1971a, 467; Mi-
kul~i} I., TIR, 78. (S.K.)
Crkvi{te, kompleks na srednovekovni crkvi. Se-
verno od seloto, vo neposrednata blizina na Le-
{o~kiot manastir ima ostatoci od 7 ednokorabni
crkvi, koi, spored predanieto, bile posveteni na
sv. Petka, sv. Ilija, sv. Vra~i, sv. Nikola, sv. Ata-
nasij, sv. \or|ija i sv. Dimitrija.
Gruji¢ R., 1933, 33; Aleksova B., 1959, 217. (S.K.)
Crnici, nekropola od rimskoto vreme. Se nao|a na
okolu 1 km ju`no od seloto, vo ovo{tarnikot na
ZIK „Tetovo“. Vo 1970 godina so zemjodelskite ra-
boti bile otkrieni obraboteni blokovi od mermer,
plo~a so gr~ki natpis od mermer i `enska glava, is-
to taka izrabotena od mermer. Naodite se ~uvaat vo
Muzejot na tetovskiot kraj.
Mikul~i} I., 1971a, 468; Rendi}-Mio~evi} D., 1989, 30.
(S.K.)
26. lukovica
Globo~ica, srednovekovna nekropola. Severno od
seloto, na padinite na Suva Gora, na povr{inata se
raspoznavaat pokrivni plo~i od grobovi so orien-
tacija zapad-istok. (S.K.)
27. nera[te
^alija – Stojanov Dol, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na eden prostor jugoisto~no od seloto se
422
sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
mno`estvo grade`en materijal. (S.K.)
28. novake
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na mala
viso~inka, oddale~ena 200 m ju`no od seloto, se
nao|aat ostatoci od mala ednokorabna crkva {to
bila posvetena na sv. Nikola. Okolu nea se gledaat
kameni plo~i od grobni konstrukcii.
Aleksova B., 1959, 217. (S.K.)
29. ora[je
Ora{ko Kale – Sobri, utvrdena naselba od docno-
anti~koto vreme i sredniot vek so crkva i nekro-
pola. Se nao|a na okolu 3,5 km ju`no od seloto, na
eden visok rid (kota 715) {to dominira nad Der-
venska Klisura. Na vrvot ima ostatoci od temeli
na bedem i odbranbeni kuli yidani od kr{en kamen
i varov malter, a vo vnatre{nosta temeli od pove-
}e mali objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi i
rasfrlen grade`en materijal. Najdeni se i moneti
od IV i V vek. Vo podno`jeto na tvrdinata od sever-
nata strana ima ostatoci od crkva i okolu nea gro-
bovi so kameni konstrukcii. Tvrdinata pod imeto
Hisar postoela i vo XV vek.
Cviji¢ J., 1911; Deroko A., 1950; Aleksova B., 1959,
217; Tomoski T., 1976, 64; Trifunoski J., 1976; Mi-
kul~i} I., 1982b, 135-138. (S.K.)
30. pirok
Sred selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Pri
izgradbata na stanbenite ku}i i so gradinarskite
XXIX. TETOVO
raboti vo dvorovite bile otkrieni temeli od po-
ve}e objekti. Na povr{inata ima pove}e fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(B.A., S.S.)
31. podbrege
Manastiri{te, starohristijanska bazilika i sred-
novekovna crkva. Na okolu 2 km zapadno od seloto,
vo blizinata na `elezni~kata pruga se nao|a crkva
vo urnatini, a neposredno do nea arhitektonska
plastika od mermer i kamen: stolbovi, plo~i, gole-
mi delkani blokovi i drugo.
Tetovo, 1982; Mikul~i} I., TIR, 102. (S.K.)
32. prequbi[te
Brezjansko Niv~e, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Zapadno od seloto, vo nivata na B. Nastevski,
XXIX. TETOVO
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, teguli, imbreksi i grade`en materijal.
(S.K.)
Tri Tumbi, naselba od neolitskoto vreme. Vo sre-
di{niot del na seloto, vo neposrednata blizina na
trafostanicata se gledaat tri tumbi koi delumno
se o{teteni so izgradbata na stanbenite objekti i
na trafostanicata. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, ku}en lepe` i
kameni i kremeni orudija. (S.K.)
33. radiovce
Crkvi{te – Popovi Livadi, naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Jugozapadno od seloto, pri obrabo-
tuvaweto na nivite se otkrieni temeli od objekti,
a po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal. (S.K.)
423
 Ora{ko Kale, s. Ora{je. ‡ Naselba od docnoanti~koto vreme i sredniot vek (I.M.)

424 XXIX. TETOVO

 34. rakovec
Murje, naselba i crkva od sredniot vek. Na okolu
200-300 m zapadno od seloto, na golema povr{ina se
sre}avaat gramadi od kr{en kamen i pokrivni }e-
ramidi, a vidlivi se i ostatoci od ednokorabna ma-
la crkva. (S.K.)
35. raotince
Arbino, naselba od docnoanti~koto vreme. Zapadno
od seloto, pokraj porane{noto korito na rekata
Bistrica, pri obrabotuvaweto na zemjata bile ot-
krieni temeli od objekti, a po povr{inata se sre-
}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i
grade`en materijal. (S.K.)
36. ROGLE
Kale, kastel od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 110. (D.G.)
Kuka – Maja Kises, utvrdena naselba od ranoanti~-
koto i docnoanti~koto vreme i crkva od starohris-
tijanskoto vreme. Na 1 km severoisto~no od seloto,
na visok rid so zaramneto plato, {to dominira nad
okolinata, se gledaat temeli od pove}e objekti, a
po povr{inata se sre}avaat fragmenti od kera-
mi~ki sadovi (slikani vazi so crn firnajs). Okolu
celoto plato se gledaat temeli od bedemot i
kulite, gradeni od kr{en kamen i varov malter. Vo
severozapadniot del na tvrdinata e otkriena staro-
hristijanska crkva so mozai~en pod. Vo podgradi-
eto na severoisto~nata i ju`nata padina se sre}a-
vaat mnogu fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi
i zgura od topeno `elezo. Najdeni se i bronzeni
moneti od IV i V vek.
Mikul~i} I., 1982b, 100. (S.K.)
Markov Yid, naselba od rimskoto vreme. Severno od
seloto, na karpest rid co zaramneto plato {to gi
zatvora dolinata na rekata Fum i patot {to vodi
niz nea, se gledaat ostatoci od yidovi. Vo ju`noto
podno`je, na pove}e terasi se gledaat temeli od
pove}e objekti, a po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi i mnogu zgura od
topena hromna ruda.
Mikul~i} I., 1982b, 101. (S.K.)
Proj Rogles, naselba od docnoanti~koto vreme i
starohristijanska bazilika. Severno od seloto, vo
nivite na Sejfula Asan, na blaga padina so zaram-
neto plato se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od
kerami~ki sadovi i gramadi od grade`en materijal.
Vo edna prostorija na pogolema gradba, mo`ebi
crkva, se otkrieni ostatoci od mozai~en pod so po-
lihromni teseli. (S.K.)
XXIX. TETOVO
37. SARA]INO
Tumba, naselba od neolitskoto vreme. Od desnata
strana na patot {to vodi kon seloto, po povr{i-
nata na pove}e nivi se sre}avaat fragmenti od
kerami~ki sadovi, ku}en lepe`, orudija od kamen i
kremen.
Grbi¢ M., 1954, 110. (S.K.)
38. sedlarevo
Brdo – Kodranaqt, utvrdena naselba od docnoan-
ti~koto vreme. Na 2 km jugoisto~no od seloto, na
visok rid so zaramneto plato {to dominira nad ne-
posrednata okolina, se gledaat ostatoci od odbran-
beni bedemi i kuli. Po povr{inata se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi i gramadi od grade-
`en materijal. Bedemot e yidan od delkani kamewa
bez malter. (S.K.)
39. sini^ane
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Na 500 m
severno od seloto, na zaramneto plato se nao|aat
ostatoci od ednokorabna crkva so mali dimenzii, a
po povr{inata se raspoznavaat pokrivni plo~i od
grobni konstrukcii so orientacija istok-zapad.
(S.K.)
40. SIRI^INO
Buce, nekropola od docnoanti~koto vreme. Isto~no
od seloto, vo neposrednata blizina na selskoto
u~ili{te se otkrieni grobovi gradeni od kameni
plo~i i pitosi. (S.K.)
Matei~ki Dol, depo na srednovekovni moneti. Vo
atarot na seloto, vo 1935 godina e otkrieno depo so
bakarni vizantiski skifati od XII-XIII vek. 163 mo-
neti se ~uvaat vo zbirkata na Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje, a spored ka`uvaweto na `itelite,
vo depoto imalo pove}e moneti {to se rastureni
me|u selanite.
Aleksova B., 1955a, 18. (B.A.)
41. SLATINO
Dolgi Grm, vila rustika od rimskoto vreme. Se na-
o|a vo mesnosta Sv. Nedela, oddale~ena 2,5 km jugo-
isto~no od seloto, na patot {to vodi za seloto Ra-
tae. Na ovoj prostor so arheolo{kite iskopuvawa
vo 1953/54 godina bil otkrien kvalitetno graden
objekt so 4 prostorii od koi vo ednata imalo pre-
furnium i hipokaustna konstrukcija pod podot,
kako i odvoden kanal. Verojatno se raboti za luk-
suzna bawa so tragi od yidna dekoracija vo ramkite
na edna bogata vila rustika. Najdeni se sadovi uba-
425
vo i grubo raboteni, dve gemi i drug grade`en mate-
rijal.
Mikul~i} I., 1982b, 35-61. (B.A.)
42. STARO SELO
Gradi{te, naselba od neolitskoto vreme. Severno
od seloto, vo pravecot na seloto Roga~evo, po povr-
{inata se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, ku}en lepe` i orudija od kamen i kremen. (S.K.)
Dubje, nekropola od rimskoto i docnoanti~koto
vreme. Na ju`nata periferija na seloto, na edna
mala viso~inka se otkrieni grobovi. Pri za{tit-
nite arheolo{ki iskopuvawa izvr{eni vo 1982
godina se najdeni bronzeni moneti, toki i drugo.
Naodite se ~uvaat vo Muzejot na tetovskiot kraj.
(S.K.)
Cvetkov Rid, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju-
goisto~no od seloto, pod asfaltniot pat, na golema
povr{ina se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, pitosi, teguli i mno`estvo grade`en materi-
jal. (S.K.)
43. STEN^E
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme i starohristijanska bazilika. Nad isto~niot
rab na seloto se izdiga visok rid na ~ij vrv ima za-
ramneto plato so povr{ina od 180 x 20 m. Platoto
go opkoluvaat ostatoci od bedem, namesta za~uvani
vo viso~ina i do 2 m. Na povr{inata se nao|a golem
broj fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i gra-
de`en materijal. Vo 1983 godina, so za{titnite
iskopuvawa delumno e otkriena bazilika so nekro-
pola, a vo centralniot del na platoto i cisterna za
voda.
Petrov \., 1896; Haxi-Vasiqevi¢ J., 1938. (S.K.)
Pod seloto, naselba od docnoanti~koto vreme. Za-
padno od seloto, na desniot breg na rekata Vardar,
po povr{inata na nivite se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.
(S.K.)
44. STRIMNICA
Tumba – Suvi Dol, naselba od docnoanti~koto
vreme. Na leviot breg na rekata Vardar, poto~no,
vo nivite na trome|ata pome|u atarite na selata
Fali{e, Brvenica i Strimnica se nao|aat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i kr{en
kamen.
Trifunoski J., 1976. (S.K.)
426
45. TEARCE
Bigor Slatinski, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na okolu 500 m zapadno od seloto, so zemjo-
delskite raboti vo nivite sopstvenicite otkrile
temeli od yidovi na pove}e objekti. Na povr{inata
ima golem broj fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i gramadi od grade`en materijal. Vo 1954
godina bilo izvr{eno za{titno iskopuvawe.
Mikul~i} I., TIR, 124. (S.K.)
Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~koto
vreme. Na severniot rab na seloto se izdiga viso-
~inka so strmni padini i zaramneto plato na koe se
gledaat ostatoci od bedem, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi, pitosi, teguli i mnogu kamewa.
Mikul~i} I., TIR, 124. (S.K.)
@elezni~ka stanica, naselba od rimskoto vreme.
Na okolu 12 km ju`no od seloto, pri izgradbata na
`elezni~kata pruga Tetovo-Skopje bile otkrieni
objekti gradeni od kr{en kamen i varov malter. Po
povr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal.
Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i} I., TIR, 124. (B.A.)
Marena, naselba od rimskoto vreme i srednovekov-
na crkva. Na okolu 500 m ju`no od seloto, vo nivite
{to se nao|aat pod patot se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en
materijal. Vo 1954 godina, so istra`uvawata izvr-
{eni od Arheolo{kiot muzej od Skopje, bile ot-
krieni urnatini od ednokorabna crkva so narteks i
ostatoci od `ivopis. Od lokalitetov poteknuva
nadgrobna plo~a so latinski natpis koja se ~uva vo
Muzejot na tetovskiot kraj.
Vuli¢ N., Sp. XCVIII, 471; Aleksova B., 1959; Mi-
kul~i} I., TIR, 124. (S.K.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva so nekropola. Vo
neposrednata blizina na `elezni~kata stanica,
pri izgradbata na prugata vo 1952 godina bil ot-
krien del od temelite na crkva i 30 groba gradeni
od kameni plo~i, so orientacija zapad-istok. Vo
grobovite imalo belezici, prsteni od bronza i dru-
gi prilozi, koi ne se za~uvani.
Aleksova B., 1959. (B.A.)
46. TENOVO
Vodence, naselba od docnoanti~koto vreme. Sever-
no od seloto, od dvete strani na patot {to pomi-
nuva preku leviot breg na rekata Vardar, vo nivite
ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, tegu-
li, imbreksi i drug grade`en materijal. (S.K.)
Kastel, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Ju`no od seloto, vo podno`jeto na manasti-
rot Sv. Nedela, po povr{inata se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, pitosi, grade`en mate-
XXIX. TETOVO
rijal, a spored ka`uvaweto na `itelite, bile
otkopani i grobovi. (S.K.)
47. TETOVO
Bawi~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo pod-
no`jeto na Isarot – Kale, kaj mesnosta Bawi~e se
otkrieni temeli od pove}e objekti, a na povr{ina-
ta ima fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i gra-
de`en materijal. (B.A.)
Buzane, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo tekot
na zemjenite raboti za izgradba na ku}ata na Velko
i Zaharija Veljanovi ‡ Avramovi bile otkrieni te-
meli od objekti, fragmenti od kerami~ki sadovi,
pitosi i grade`en materijal. Sli~ni ostatoci ima-
lo i vo sosednite dvorovi. (B.A.)
Gorno Te}e, naselba od rimskoto vreme. Na 4 km za-
padno od gradot, na niskite padini na [ara severno
od te}eto se nasetuvaat temeli od gradbi, a po po-
vr{inata ima fragmenti od kerami~ki sadovi i
pitosi, kako i grade`en materijal. Bila najdena i
moneta od Konstantin I.
Mikul~i} I., TIR, 124. (B.A.)
Drenoec, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo loz-
jata {to se od sprotivnata strana na crkvata Sv.
Bogorodica, vo 1954 godina, so izveduvaweto na zem-
jenite raboti bile otkrieni temeli od pove}e grad-
bi, me|u koi i eden hipokaust. Po povr{inata ima
gramadi od grade`en materijal, fragmenti od kera-
mi~ki sadovi i pitosi. (B.A.)
Isar ‡ Kale, utvrdena gradska naselba od docno-
anti~koto vreme i sredniot vek. Se nao|a na 2 km
severozapadno od gradot, na pomala karpesta viso-
~inka so strmni strani {to se izdiga nad desniot
breg na rekata Pena. Na vrvot ima zaramneto plato
navednato kon jug, so forma na triagolnik so di-
menzii od 180 x 130 m i povr{ina od okolu 1 hektar,
celoto opfateno so trasa na temeli od docnoan-
ti~ki odbranben bedem. Najstarite tragi, odnosno
ostatoci od yidovite na tvrdinata se golemite blo-
kovi od bigor, pravilno delkani, izvadeni so divi
kopawa, koi poteknuvaat od IV-III vek pred n.e. Se
pretpostavuva deka vrz temelite na ovie yidovi
podocna, vo docnoanti~koto vreme, bile podignati
novi yidovi cvrsto gradeni od kr{en kamen i mal-
ter. Tvrdinata bila obnovena vo sredniot vek i po-
docna vo turskiot period. Na ju`niot kraj vo gra-
di{teto e otkrien golem broj fragmenti od hele-
nisti~ki i docnoanti~ki kerami~ki sadovi, pitosi
i teguli. Na istiot prostor S. Radoj~i} registri-
ral prisustvo na golemi kameni blokovi, a R. Grui}
ranovizantiski moneti. Utvrdenata naselba na
Hisar se povrzuva so Oenej, gradot na Penestite.
Imeno, N. Vuli} smeta deka ovoj grad, spomenat od
Tit Livij vo vrska so napadot na makedonskiot
kral Persej na Penestite vo 169 godina pred n.e.,
XXIX. TETOVO
odnosno koj po navleguvaweto vo gradot Uskana na
ve{t na~in ja zazel i tvrdinata na Oenej, se nao|al
na teritorijata na Tetovo.
Radoj~i¢ S., 1932, 243-252; Gruji¢ R., 1933, 33; Vuli¢
N., 1934, 1-81; Aleksova B., 1959, 217; Mikul~i} I.,
TIR, 124; Mikul~i} I., 1982b, 35-61; Tomoski T.,
1982, 69-81. (B.A.)
Sv. Petka, naselba od rimskoto vreme. Na severni-
ot izlez od gradot, pokraj trasata na patot za
seloto Bawi~e bile otkrieni ostatoci od temeli
na gradbi od rimskoto vreme. Na povr{inata se
sre}ava mnogubroen grade`en materijal. (B.A.)
Tetovo, osamen naod od docnobronzenoto vreme. Od
semejstvoto Serafimovi, poto~no od umetnikot Vu~-
kovi}, Arheolo{kiot muzej otkupil me~ slu~ajno
otkopan vo gradot. Me~ot e od mikenski tip i se da-
tira vo XIV-XII vek pred n.e. Izlean e od bronza i
ima dolga tanka forma. Bil namenet za paradni
celi i verojatno kako znak na dostoinstvo ñ pripa-
|al na istaknata li~nost od Polog. Ovoj me~, zaed-
no so vakvite naodi od Skadar, gi ozna~uva najse-
vernite prostori do koi dopirale proizvodite od
mikensko-egejskata oblast.
Josifovska B., 1966a, 17-18; Mikul~i} I., 1982b, 35-
61. (B.A.)
Ulica „Bra}a Miladinovi“, objekti od rimskoto
vreme. Vo 1951 godini, pri kopaweto na uli~na ka-
nalizacija bile otkrieni i prese~eni ostatoci od
temeli na gradbi. Pove}e za~uvani teguli se pri-
brani vo Muzejot vo Tetovo.
Grbi¢ M., 1954, 110; Mikul~i} I., TIR, 124. (B.A.)
Ulica „JNA“, objekt od rimskoto vreme. Na placot
od ku}ata br. 6 na ovaa ulica, vo 1956 godina, vo
vremeto na nejzinite gradbeni raboti bile otkrie-
ni ostatoci od temeli na objekt i statua so pret-
stava na malo devoj~e so otkr{ena glava. Temeli od
objekti imalo i vo sosednite dvorovi, a vo eden bi-
la najdena i nadgrobna plo~a so gr~ki epitaf.
(B.A.)
Ulica „[tipska“, grobnica od ranoanti~koto vre-
me. Pred re~isi eden vek, na placot br. 13 na ovaa
ulica slu~ajno bila otkriena grobnica od koja,
spored ka`uvawata na tetov~ani, grobnite prilozi
bile odneseni vo Carigrad. Vo 1933 godina grobni-
cata e odnovo otvorena i istra`ena od S. Radoj~i}
koj i prvpat ja prezentiral. Grobnicata imala ~et-
vrtesta osnova so dimenzii od 5,31 x 3,51 m i visina
od 1,85 m. Bila gradena mnogu kvalitetno od delka-
ni kameni blokovi, a odozgora zatvorena so zasvo-
den pokriv koj bil urnat. Od grobni prilozi se naj-
deni bronzeni par~iwa od {lem, oklop ili {tit,
`elezni opkovi i bronzena statuetka na tan~arka −
menada, ukrasen element na nekakov sad od bronza,
mo`ebi krater. Kako pridru`ni~ka na bogot Dio-
nis, pretstavena e so potkrenati race, kako da igra,
oble~ena vo hiton i preku nego nametnata so ne-
427
bris. Spored izrabotkata i stilot se datira vo
docnoarhajskiot period, pome|u 530 i 500 godina
pred n.e., i poteknuva od ateljeata vo Korint ili vo
ju`na Italija. Prisustvoto na menadata, monumen-
talnosta na grobnicata i na~inot na nejzinoto gra-
dewe upatuvaat na toa deka najverojatno vo nea bil
pogreban eden od knezovite na Polozite.
Radoj~i¢ S., 1933, 243; Vu~kovi} Todorovi} D.,
1952, 29; Sokolovska V., 1979, 95, 96. (B.A.)
48. TUDENCE
Crkvi{te, crkva od docniot sreden vek. Jugoisto~-
no od seloto, na mala viso~inka so zaramneto plato
se gledaat ostatoci od ednokorabna mala crkva.
Aleksova B., 1959, 217. (S.K.)
49. FALI[E
Staro Selo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 500 m jugoisto~no od seloto, od obete strani
na patot za seloto Strimnica, po povr{inite na
nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sado-
vi, pitosi, teguli, imbreksi i drug grade`en mate-
rijal. (S.K.)
50. ^ELOPEK
Gradi{te – Bre`ine, naselba i nekropola od doc-
noanti~koto vreme. Isto~no od seloto, na padinite
na Suva Gora, pri obrabotuvaweto na zemjata se
otkrieni temeli od pove}e objekti, a na povr{i-
nata na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
Vo neposrednata blizina se otkrieni i grobovi. Od
ovoj lokalitet poteknuva eden nadgroben spomenik
{to se ~uva vo Muzejot na tetovskiot kraj. (S.K.)
XXX. [TIP
1. Argulica ................................................................. 428
2. Baltalija ................................................................ 429
3. Batawa ..................................................................... 429
4. Brest ........................................................................ 429
5. Vrsakovo ................................................................. 430
6. Golem Gaber............................................................ 430
7. Gora~ino ................................................................. 430
8. Gorni Balvan ......................................................... 430
9. Gorni Kozjak .......................................................... 430
10. Gorno Trogerci ..................................................... 432
11. Dobro{ani.............................................................. 433
12. Dolani ..................................................................... 433
13. Dolni Balvan ......................................................... 433
14. Dolni Kozjak .......................................................... 434
428
51. XEPI[TE
Latinska Crkva, crkva i nekropola od sredniot
vek. Na 500 m severno od seloto, na malo zaramneto
plato na padinite na [ara se nao|aat ostatoci od
crkva okolu koja ima golemi kameni plo~i od grob-
ni konstrukcii. @itelite nao|ale vo grobovite
`elezni orudija koi sega se vo Muzejot na Makedo-
nija vo Skopje. Spored predanieto, crkvata bila
posvetena na Blagove{tenie.
Aleksova B., 1959, 217. (S.K.)
52. [EM[EVO
Sred selo, naselba i nekropola od docnoanti~koto
vreme. Na periferijata na seloto i zapadno od nego
se otkrieni temeli od pove}e objekti, a po povr{i-
nata na nivite se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal.
Spored ka`uvaweto na `itelite, bile najdeni i
grobovi. (S.K.)
53. [IPKOVICA
Crkva, srednovekovna crkva i nekropola. Vo cen-
tralniot del na seloto, vo 1935 godina, od strana na
`itelite na seloto bile otkrieni temeli od mala
ednokorabna crkva, a okolu crkvata grobovi grade-
ni od kameni plo~i. Spored ka`uvaweto na `iteli-
te, vo grobovite bile nao|ani bakarni pari, kera-
mi~ki sadovi i krstovi.
Trifunoski J., 1976. (S.K.)
15. Dolno Trogerci ..................................................... 435
16. Dragoevo ................................................................. 435
17. Kalauzlija .............................................................. 435
18. Karbinci ................................................................ 435
19. Krivi Dol ............................................................... 436
20. Krupi{te ................................................................ 436
21. Leskovica ............................................................... 437
22. Novo Selo ............................................................... 438
23. Novo Selo ([tip) ................................................ 438
24. Penu{ ...................................................................... 439
25. Piperovo ................................................................ 439
26. Po~ivalo ................................................................ 439
27. Puh~e ....................................................................... 439
28. Radawe ..................................................................... 440
29. Ruqak ....................................................................... 440
30. Sar~ievo ................................................................. 440
31. Selce ....................................................................... 440
32. Skandalci ............................................................... 441
33. Sofilari ................................................................ 441
XXIX. TETOVO
34. Star Karaorman .................................................... 441
35. Stepanci ................................................................. 442
37. Sudi}........................................................................ 442
38. Tarinci ................................................................... 443
39. Toplik ..................................................................... 443
40. Tri ^e{mi .............................................................. 443
41. Haxi‡Hamzali ....................................................... 443
42. Crvulevo ................................................................. 443
43. Cre{ka .................................................................... 444
44. ^ardaklija .............................................................. 445
45. [a{avarlija .......................................................... 445
46. [opur ...................................................................... 446
47. [tip......................................................................... 446
1. ARGULICA
Selski grobi{ta, mogila od rimskoto vreme. Na
samiot izlez od seloto, levo od patot za seloto
Crvulevo, vo grobi{tata, koi se blizu do u~ili{-
niot dvor, ima mogila so pre~nik vo osnovata od 26
m i viso~ina od 3 m. Spored I. Venedikov, ovde
imalo dve mogili. Vo ednata, prekopana od selani-
te vo 1943/44 godina, bile najdeni dve kopja, frag-
menti od stakleni lakrimariumi i drugi predmeti.
Venedikov I., 1948, 90; Gara{anin M. i D., 1959, 73.
(V.S.)
Selski grobi{ta, s. Argulica. ‡ Mogila od rimskoto vreme
Tupan Kule, mogila od rimskoto vreme. Pod vrvot
Selce od ridot Tupanec, desno od mestoto na koe
pati{tata od selata Argulica i Karbinci se soe-
dinuvaat so patot za seloto Buril~evo, ima zaram-
neto plato koe na zapadnata strana se spu{ta kon
poleto. Na negoviot severoisto~en kraj ima mogi-
la, prili~no dobro za~uvana, so pre~nik vo osnova-
ta od okolu 20,5 m, visoka 2 m. Stotina metri se-
verno od nea, levo od spomenatiot pat, ima u{te ed-
na mogila koja e re~isi celosno deformirana, taka
{to ne mo`at da ñ se odredat dimenziite. Spored
ka`uvaweto na selanite, vo XIX vek ovde imalo
zgrada „Kule“ kade turskite vlasti naplatuvale
patarina.
XXX. [TIP
Sanev V., 1961, 73. (V.S.)
2. BALTALIJA
Star Bunar, starohristijanska bazilika. Pod selo-
to, na desnata strana na {irokoto re~no korito, vo
livadata na K. Mladenov se nasetuvaat temeli od
yidovi koi formiraat osnova na objekt so dimenzii
od 18 x 10 m, postaven vo pravec istok-zapad. Di-
menziite, orientacijata i delovite od arhitravna
greda naveduvaat na pretpostavka za postoewe na
ostatoci od bazilikalen objekt. (V.S., Z.B.)
3. BATAWA
Geren, grob od rimskoto vreme. Na isto~niot kraj
od seloto, vo dolot nare~en Geren, koj se nao|a pod
ridot Kala, vo 1947 godina T. Anu{ev, kopaj}i ka-
men, otkril nadgrobna plo~a od granit, visoka 1,40
m, {iroka 0,40 m i debela 0,10 m, ~ove~ki koski i
obraboten kamen koj, spored opisot, li~i na kapak
od urna. Vo gorniot del plo~ata ima edikula vo
koja reljefno se pretstaveni dve vozrasni i edna
detska figura, dosta lo{o za~uvani, a pod nea ima
natpisno pole so vre`an gr~ki natpis vo pet reda.
Plo~ata se nao|a vo ku}ata na Anu{ev. (V.S.)
4. BREST
Krundilov Dol, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 1,5 km isto~no od seloto, spored ka`uvawata na
V. Zdravkov, se nao|aat ostatoci od grade`en mate-
rijal i par~iwa od tuli i teguli. (V.S., Z.B.)
Plo~a, srednovekovno gradi{te. Pretstavuva vi-
sok rid {to se izdiga na patot [tip-Radovi{, od
desnata strana. Ima zaramneto plato na koe se za-
bele`uvaat ostatoci od temeli na bedem i frag-
menti od kerami~ki sadovi. T. Tomoski na ova mes-
to go locira srednovekovniot grad Dobrun.
Tomoski T., 1978, 285. (B.S.,Z.B.)
Crkva Sv. Pantelej, srednovekovna crkva. Na 1,5
km ju`no od patot [tip-Radovi{, pokraj patot za
seloto se nao|a crkva podignata vo 1923 godina vrz
postari temeli. Spored iskazite na u~esnicite vo
grade`nite raboti, bile najdeni metalni krstovi i
par~iwa od kamena plastika koi ne se za~uvani. Na
30 m isto~no od nea se raspoznavaat temeli od drug
pomal objekt, nare~en Krst, koj se po~ituva kako
sveto mesto. Lokalitetot i crkvata gi spomenuva T.
Tomoski povrzuvaj}i gi so srednovekovniot grad
Dobrun na lokalitetot Plo~a.
Tomoski T., 1978, 285. (V.S., Z.B.)
[umnati Rid, vikus od docnoanti~koto vreme. Na 1
km severozapadno od seloto i desno od selskiot pat
ima blaga padina so povr{ina od 2 hektara na koja
429
se sre}avaat grade`en kamen, par~iwa od tuli,
teguli i kerami~ki sadovi raboteni na kolce, so
crvena i siva boja. Bile najdeni i dva pitosa koi se
~uvaat kaj V. Mitkov i M. Jordanov od istoto selo.
(V.S., Z.B.)
5. VRSAKOVO
Sudi~ka Reka, naselba od docnoanti~koto vreme.
Na 2 km severoisto~no od seloto, desno od patot za
seloto Sudi} ima ramnina koja na isto~niot kraj
postepeno pa|a kon Sudi~ka Reka. Vo nivite na V.
Nikolov, Q. Stojanov i P. Jakimov, so povr{ina od
okolu 4 hektara, ima grade`en kamen, teguli i im-
breksi, a bile raskopuvani i temeli od yidovi. Is-
to taka e prisuten i golem broj fragmenti od ke-
rami~ki sadovi, kako i od piramidalni tegovi od
pe~ena zemja. Isti ostatoci se zabele`uvaat i na
padinite od levata strana na rekata. (V.S., Z.B.)
6. GOLEM GABER
Jumruta{, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme.
Pretstavuva visok rid {to se izdiga nad mestoto
Krst. Na vrvot ima zaramneto plato so povr{ina
od okolu 30 dekara. Spored ka`uvaweto na Tair
Demir i Anifi Bekirov, pred pove}e decenii pos-
toele ostatoci od yidovi koi go opkru`uvale celo-
to plato, a vo 1912/13 godina bil otkopan golem pi-
tos. Denes na povr{inata se zabele`uvaat samo po-
mali gramadi od kamewa i drug grade`en materijal.
(V.S., Z.B.)
Krst, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na 800
m zapadno od seloto, pome|u ridovite Krsbair i
Bataklak, vo nivite na Ismail Ibraimov, pred
okolu 60 godini so oraweto bile otkrieni grobovi
yidani od tuli, pokrieni so monolitni kameni plo-
~i, vo koi skeletite bile dobro za~uvani, a imalo i
razni sat~iwa. Denes na povr{inata se zabele`u-
vaat pogolemi par~iwa od plo~i, teguli i tuli.
(V.S., Z.B.)
7. GORA^INO
Gora~ino, depo na moneti od rimskoto vreme. Vo
1966 godina vo atarot na seloto bile najdeni pove-
}e bronzeni moneti od koi se za~uvani 8 primero-
ci, i toa 4 od Antonin Pij i 4 od Faustina, iskova-
ni vo Pautalija. Monetite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo [tip. (V.S., Z.B.)
Ogra|e, naselba od docnoanti~koto vreme i sred-
novekovna crkva so nekropola. Od levata strana na
patot, pred samiot vlez vo seloto, vo nivite na
Stoil i Kiro Zafirovi i Dobre i Tome Apostolo-
vi, so zemjodelskite raboti bile otkrieni ostato-
ci od temeli na objekti. Po celata povr{ina, koja
430
zafa}a prostor od 1 hektar, ima fragmenti od tegu-
li i kr{en kamen. Vo severniot kraj na terenot se
gledaat temeli od mala crkvi~ka i okolu nea
grobovi so konstrukcii od kameni plo~i. Pokraj
niv se nao|aat i dene{nite grobi{ta. (V.S., Z.B.)
8. GORNI BALVAN
Gradi{te – Bogoslov Kamen, utvrduvawe od rim-
skoto vreme. Na oddale~enost od okolu 1 km isto~-
no od seloto, na platoto na Bogoslov Kamen se za-
bele`uvaat dislocirani kamewa i golem broj sitni
par~iwa od tuli i teguli od malo utvrduvawe, oso-
beno vidlivi okolu podignatata protivgradobijna
stanica. (V.S., Z.B.)
Gradi{te – Kiovo, gradi{te od rimskoto vreme i
srednovekovna crkva so nekropola. Na trome|ata
me|u atarite na selata Gorni Balvan, Batawa i
Gorno Trogerci se izdiga ridot Kiovo ili Gradi{-
te. Na vrvot ima zaramneto plato so dimenzii od
okolu 300 x 150 m, izdol`eno vo pravec sever-jug,
na koe se gledaat ostatoci od temeli na {iroki
yidovi od bedem, par~iwa od tuli i teguli. Vo ne-
govoto podno`je ima malku potkrenato plato na
koe se nao|a crkvi~kata Sv. Jovan, izgradena vo
1948 godina, i toa vrz postari temeli. Spored ka-
`uvaweto na u~esnicite vo rabotata, bile otkopa-
ni i dva groba. (V.S., Z.B.)
Loza – Gradi{te, utvrduvawe od rimskoto vreme.
Na 1,5 km ju`no od seloto, od levata strana na pa-
tot [tip-Ko~ani se izdiga visok rid {to domini-
ra nad terenot i nad koritoto na rekata Bregal-
nica. Na najvisokiot del ima rasfrleni kamewa,
par~iwa od teguli i drug grade`en materijal koi
pretstavuvaat ostatoci od pomala fortifikacija.
Na padinata od zapadnata strana, vo lozjeto na
ZIK „Crvena yvezda“ bile vadeni kamewa i tuli.
Ovde, pred Vtorata svetska vojna, Lade Efremov
otkopal pitos koj i denes go ~uva vo svojot dvor.
(V.S., Z.B.)
Lozja, osamen naod od bronzenoto vreme. Od sta-
rite lozovi nasadi {to se nao|aat na granicata so
atarot na Dolni Balvan poteknuva masivna sekira
od bazalten kamen, koja, spored na~inot na obra-
botkata, e opredelena kako bronzenovremenska. Se-
kirata se ~uva vo Zavodot i muzej vo [tip. (T.N.)
9. GORNI KOZJAK
Kale – Gradi{te – Bargala, utvrdena naselba od
docnoanti~koto vreme - episkopski centar.
Spored soop{tenijata na Hierokle, vo pro-
vincijata Makedonija II Salutaris, vo oblastite
isto~no od rekata Vardar se nao|ale gradovite
Bargala, Kalenidin, Armonija i Zapara. Gradot
XXX. [TIP
Bargala e poznat i od aktite na Halkedonskiot so-
bor od 451 godina, a kako anti~ki e posvedo~en i na
eden natpis od 371 godina, pronajden vo okolinata
na seloto Karbinci, koj pretstavuva spomen-plo~a
za podigaweto na gradskata porta. Spored ovoj nat-
pis, gradot se nao|al vo granicite na Sredozemna
Dakija, a podocna, spored Hierokleviot sinkdem,
pripa|al vo Makedonija Salutaris. Gradot bil pa-
jonska naselba koja vo carskiot period go dobila
trakiskoto ime.
Civilnata naselba na Bargala od docnoan-
ti~koto vreme, raspolo`ena na levata strana na
Kozja~ka Reka, izrasnala vo mo}en crkoven i kul-
turen centar vo sredniot tek na Bregalnica, vo IV-
V vek. Gradot zafa}a pravoagolen do trapezoiden
prostor od 280 x 185 m, so povr{ina od 4,68 hekta-
ra, zagraden so visoki masivni bedemi, {iroki 2,20
m, gradeni od kr{en kamen i varov malter. Na site
~etiri agli se nao|aat ~etvrtesti kuli (tri otkri-
eni), so za~uvani yidovi vo visina i do 3 m. Pri-
bli`no na sredinata na zapadniot bedem se nao|a
glavniot dvoen vlez ‡ porta principalis, koj se nadovr-
zuval na glavnata ulica ‡ via principalis. Defanziv-
nata uloga na Bargala e dosta naglasena poradi toa
{to stanala istovremeno kastrum i civitas. Bila
braneta so cel sistem na fortifikaciski kuli i
utvrduvawa, podignati na okolnite viso~inki i
ridovi.
Bargala od relativno mala naselba preras-
nala vo organiziran i napreden grad vo anti~kiot
period, a podocna, vo docnoanti~koto vreme, vo mo-
}en crkoven centar i edno od glavnite episkopski
sedi{ta po sredniot tek na Bregalnica. Toa bil
eden od vlijatelnite gradovi vo IV vek za da dos-
tigne kulminacija vo svojot razvitok vo Justinija-
novoto vreme. Kako i mnogu gradovi vo Makedonija,
gradot nastradal od avaroslovenskite invazii. Na-
sproti toa, toj bil nabrgu naselen od slovenskite
XXX. [TIP
plemiwa, koi ostavile mo{ne vidlivi tragi vo
nego i vo negovata bliska okolina.
Cviji¢ J., 1906, 22-81; Honigmann E. Ed., 1939, 641;
Venedikov I., 1948, 84; Papazoglu F., 1957, 245, 246;
Aleksova B., 1967, 5-50; Aleksova B., 1969, 105 -114;
Aleksova B., 1970, 13-21; Aleksova B., 1970; Aleksova
B., 1970a; Aleksova B., Mango C., 1971, 265 -277; Mi-
kul~i} I., 1972a, 349, 350; Aleksova B., 1975, 21-32;
Aleksova B., 1975a, 75-85; Aleksova B., 1983, 85-119;
Aleksova B., 1984/85, 61-71; Aleksova B., 1986a, 29-38;
Aleksova B., 1989, 25-38.
Episkopska bazilika
Episkopskata bazilika, otkriena vo tekot na
1966-1970 godina, se nao|a vo severozapadniot del
na gradot i pretstavuva standarden tip na staro-
hristijanski gradbi ra{ireni vo zemjite na Medi-
teranot i vo Makedonija. Ima trikorabna dispozi-
cija, so vnatre{en narteks i egzonarteks. Central-
niot korab e odvoen od strani~nite so po sedum ko-
loni koi nosele impost-kapiteli premosteni so
arki. Na ju`nata strana na ovoj korab ima ostatoci
od amvon od tipot aheriopitos poznat vo Solun.
Podovite vo crkvata bile oblo`eni so kameni plo-
~i, so iklu~ok na severniot koj ima polihromen
mozaik od krupni teseri. Osobeno rasko{no bil
re{en podot vo prezviteriumot, so sivi i beli
mermerni plo~i rasporedeni vo opus sectile. Vo ba-
zilikata se vleguvalo od poplo~eniot pod na zapad-
nata strana, preku osum visoki skalila i niz
tri~lena arkada, odvoena so koloni, ~ii bazi i ka-
piteli le`at in situ. Na eden od dvata kapitela ima
natpis na gr~ki jazik koj glasi „Hriste, pomogni mu
na tvojot rob, episkopot Hermija“.Ovde episkopot
Hermija ponizno se narekuva rob Hristov, {to
pretstavuva voobi~aena formula. Me|utoa, episko-
pite Filip i Evstatij od dvete episkopski bazili-
ki vo Stobi go upotrebuvaat najsve~eniot epis-
431
 Kale ‡ Bargala. ‡ Starohristijanska bazilika
Kale ‡ Bargala. ‡ Gulab od starohristijanski kapitel
kopski epitet. So ova trojcata episkopi se obele-
`eni kako ktitori na bazilikite. Bazilikata bila
podignata kon krajot na IV vek, a bila preyiduvana
i remodelirana vo V-VI vek, {to se potvrduva i so
dvete grade`ni fazi konstatirani vo podot na prez-
viteriumot. Od nadvore{nata strana na severniot
perimetralen yid ima baptisterium so dve piscini.
Ovaa gradba i nejziniot vnatre{en aran`man imaat
dve grade`ni fazi.
Vo zapadniot del, vo prodol`enie na bap-
tisteriumot e otkriena mensae martyrum koja slu`e-
la za funeralnite ve~eri agapae. Istra`uvawata
na kompleksot na bazilikata, vo ~ij sostav od ju`-
nata strana se nao|a i gradbata na konsignatori-
umot, uka`uvaat deka taa e podignata pokraj kulten
objekt so grob na eden ma~enik, i toa kon krajot na
IV vek.
Na kompleksot na Episkopskata bazilika
mu pripa|aat gradskata piscina, episkopskata rezi-
dencija i stanbeniot kompleks so {irok trem i im-
pozantna kolonada, podignati pokraj bedemot na
tvrdinata.
Aleksova B., 1975, 21-32; Aleksova B., 1989, 41-69;
Aleksova B., 1995, 131-140.
Extra muros bazilika
Zapadno od gradskite bedemi na Bargala vo
tekot na 1984 godina e otkriena edna od extra muros
bazilikite. Objektot ima trikorabna dispozicija,
so {iroka izdadena apsida vo koja se za~uvani osta-
toci od sintronos. Vo apsidata se najdeni tragi od
izgraden lokulus vo koj bil smesten relikvijarot
kripta. Bazilikata ima narteks i egzonarteks. Po-
dot vo naosot e oblo`en so kameni plo~i na koi
ima ornament, luksuzno re{en, opto~en so bordura
izvedena vo opus sectile.
432
Bogatata arhitektonska dekorativna plasti-
ka, po svojot stil na obrabotka i izbor na motivi,
uka`uva na starohristijanski objekt izgraden kon
krajot na IV vek.
Aleksova B., 1995, 141. (B.A.)
Crkva Sv. \or|i, srednovekovna crkva i nekropola.
Se nao|a nadvor od tvrdinata na Bargala, pokraj
ju`niot bedem i jugoisto~nata kula. Crkvata e po-
dignata vo IX-X vek, vo vremeto na pokrstuvaweto
na Slovenite po dolinata na Bregalnica. Vo osnova-
ta ima plan na vpi{an krst vo kvadrat so narteks.
Gradena e od kr{en kamen so varov malter i so mno-
gu docnoanti~ki spolii, doneseni od urnatinite na
gradot Bargala. Na vnatre{nata strana na yidovite
ima ostatoci od `ivopis vo tri sloja. Od naj-
stariot `ivopis ima mali tragi, od vtoriot e
freskata na Hristos Antifonitis-Gerantor, dati-
rana vo XIII vek, a najmladiot `ivopis e od XIV vek
koga celata crkva bila `ivopisana. Okolu crkvata
ima nekropola so grobovi od kameni konstrukcii.
Arheolo{kite iskopuvawa poka`ale deka pogrebu-
vaweto e na pove}e nivoa, izvedeno vo grobni dupki
ili grobovi so kameni konstrukcii, i toa po~nuvaj-
}i od VII vek sè do vtorata decenija na ovoj vek. Ima
sporadi~ni indicii i za grobovi so kremirani
pokojnici. Posebno za odbele`uvawe e toa {to
ovaa nekropola gi dade prvite materijalni naodi
od vremeto na naseluvaweto i stabilizacijata na
Slovenite vo bregalni~kiot region, a istovremeno
i podatoci za razjasnuvawe na problemot za izgrad-
bata na crkvata.
Balabanov K., 1959, 121; Aleksova B., 1967, 5-82; Ra-
solkoska Nikolovska Z., 1970, 219-226; Rasolkoska
Nikolovska Z., 1975a, 125-139; Beldedovski Z., 1990,
45. (V.S., Z.B.)
10. GORNO TROGERCI
Gradi{te, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme.
Na severniot kraj od seloto postepeno se izdiga vi-
sok rid so zaoblen vrv od koj se {iri pogled kon
Ov~e Pole na ednata strana i Zletovska Reka na
drugata. Spored ka`uvaweto na selanite, do skoro
vreme na platoto imalo ostatoci od temeli na {i-
roki yidovi. Denes na povr{inata se zabele`uvaat
par~iwa od debeli tuli i drug grade`en materijal.
(V.S., Z.B.)
Crkva Sv. Duh, osamen naod od docnoanti~koto vre-
me. Od dvete strani na glavniot vlez vo selskata
crkva se vgradeni stolbovi od koi edniot ima dob-
ro izraboteni torusi. Ne se znae od koe mesto bile
doneseni stolbovite. (V.S., Z.B.)
XXX. [TIP
 11. DOBRO[ANI
Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Na 600 m se-
verno od seloto, pokraj koritoto na suvodolicata
Slatinski Dol se otkrieni grobovi so orientacija
istok-zapad i so razli~ni konstrukcii. Edni se od
kameni plo~i, a drugi od reden kamen, so i bez po-
krivni plo~i. (V.S., Z.B.)
12. DOLANI
Diva Topola, naselba od docnoanti~koto vreme.
Pome|u 10-tiot i 11-tiot kolometar na patot [tip
-Strumica, od desnata strana, vo nivata na Veselin
Bogatinov se nao|aat ostatoci od kr{en kamen,
malter, kako i fragmenti od kerami~ki sadovi. Te-
renot e ramnina so mal pad kon desniot breg na re-
kata Lakavica, oddale~ena 100 m zapadno.
Sanev V., 1961, 75; Mikul~i} I., TIR, 44. (V.S.)
Erxelija, naselba od docnoanti~koto vreme. Se na-
o|a vo neposrednata blizina na lokalitetot Kale –
Gradi{te. Na mala povr{ina se sre}avaat frag-
menti od kerami~ki sadovi, teguli, tuli i grade`en
kamen od mala naselba.
Grbi¢ M., 1954, 126; Mikul~i} I., TIR, 44. (V.S., Z.B.)
Jarebi~ova Voda, vodovod od docnoanti~koto vre-
me. Na 400 m isto~no od seloto, pokraj ~e{mata, M.
Angelov otkril kerami~ki tubuli od vodovod koj
verojatno bil povrzan so utvrdenata naselba na lo-
kalitetot Kale – Gradi{te. (Z.B.)
Kale – Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~-
koto vreme. Na 1,5 km ju`no od seloto se izdiga
visok rid {to dominira nad okolniot teren. Seve-
roisto~no od nego e ridot Rusa, odvoen so dlaboki-
ot dol Skoko, a ju`no e rit~eto [umakot. Na vrvot
ima golemo zaramneto plato so povr{ina od 160 x
150 m, na koe po rabovite se gledaat ostatoci od be-
dem {irok 1,20 m, yidan od kr{en kamen i varov
malter. Na zapadniot kraj bedemot e za~uvan vo dol-
`ina od 50 m i viso~ina od 1 do 2,50 m. Vo vnatre{-
niot prostor na naselbata ima ostatoci od temeli
na pomali objekti i mnogubrojni grade`ni materi-
jali.
Grbi¢ M., 1954, 126; Mikul~i} I., TIR, 44. (V.S., Z.B.)
Kutlevec, naselba od rimskoto vreme. Se nao|a na
12-tiot kilometar od dvete strani na patot [tip-
Radovi{, na desniot breg na rekata Lakavica, vo
blizinata na dolanskite trla. Terenot e ramnina,
na jugoisto~niot kraj opkru`ena so mali viso~in-
ki, na koja po povr{inata ima fragmenti od kera-
mi~ki sadovi so siva boja i fragmenti od teguli.
Najdeni se i ostatoci od temeli na grn~arska fur-
na.
Sanev V., 1961, 75; Mikul~i} I., TIR, 44. (V.S.)
XXX. [TIP
Ramni{te, naselba od rimskoto vreme. Na okolu
100 m ju`no od seloto, na edna mala viso~inka so
zaramneto plato, koe zafa}a 1,5 hektar, se sre}ava-
at fragmenti od kerami~ki sadovi, tuli, teguli i
kr{en kamen. Vo nivata na M. Angelov bile najdeni
nekolku moneti od vremeto na Dioklecijan. Mes-
toto e poznato u{te pod imeto Desetski Gumna.
(V.S., Z.B.)
]eramidnica, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na 1,5 km od patot [tip-Radovi{, na golema
ramnina dolga 500 m i {iroka 30 m, koja le`i na
leviot breg na rekata Lakavica. Po povr{inata se
sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki
sadovi raboteni na kolce, so crvena i siva boja i so
razli~no profilirani vrat i usta. Najdeni se i dva
piramidalni tega od pe~ena zemja.
Sanev V., 1961, 75; Mikul~i} I., TIR, 44. (V.S.)
^uka, naselba i nekropola od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a na zaramneta terasa na leviot breg na
rekata Lakavica, oddale~ena 1 km desno od patot
[tip-Radovi{, so povr{ina od okolu 2 hektara.
Spored ka`uvaweto na \or|i Mihajlov, pri ora-
weto na nivite bile otkrivani temeli od yidovi, a
Maksim Angelov otkopal grob so konstrukcija od
kameni plo~i, bez prilozi. Denes na povr{inata se
zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, te-
guli i grade`en materijal. (V.S., Z.B.)
13. DOLNI BALVAN
Vr~va, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo pod-
no`jeto na severniot kraj na srtot E`ov Rid, od ne-
govata isto~na strana ima prostor od okolu 5-6 hek-
tara, malku potkrenat i so {irok pogled kon po-
leto i seloto. Re~isi celiot e prekrien so rasfr-
leni par~iwa od tuli, teguli i kerami~ki sadovi
raboteni na kolce, so siva boja ukrasuvani so or-
namenti izvedeni so pe~ati, koi se isfrleni na
povr{inata so permanentnite zemjodelski raboti.
U{te vo pedesettite godini selanite otkopale dve
stebla od stolbovi, dva korintski kapitela i baza,
site izraboteni od zelen peso~nik, koi se ~uvaat vo
Zavodot i muzej vo [tip. Naselbata le`i 2 km
severoisto~no od seloto, vo nivata na ZIK „Crve-
na yvezda“, nekoga{ sopstvenost na semejstvoto Ko-
ko{karovi.
Sanev V., 1963, 109; Mikul~i} I., TIR, 45. (V.S., Z.B.)
Stopanski {tali, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a blizu do seloto, od desnata strana na
rekata Bregalnica. Na povr{inata se sre}avaat os-
tatoci od temeli na yidovi, grade`en materijal,
kako i fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi.
Najdeni se i nekolku rimski bronzeni moneti.
Mikul~i} I., TIR, 45. (V.S., Z.B.)
Tugli, naselba od bronzenoto i rimskoto vreme. Na
2 km severno od seloto, desno od patot [tip-Ko~a-
433
ni ima mala viso~inka izdol`ena vo pravec istok- Bargala. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
zapad, so povr{ina od 300 x 200 m, koja na isto~niot [tip.
kraj se nadvisnuva nad koritoto na rekata Bregal- Gara{anin M. i D., 1959, 82; Sanev V., 1980, 78.
nica. Na severnata strana blago se spu{ta kon (V.S.)
dol~eto Bogoevec, a na ju`nata kon selskite bav~i.
Na sredinata ima bagremov pojas, levo od nego se
nao|a nivata na Petre Davkov, desno na ZIK „Cr-
vena yvezda“, pogon Dolni Balvan. Po celata povr-
{ina na terenot ima fragmenti od kerami~ki sado-
vi raboteni na kolce, od III-IV vek, a vo nivata na
Davkov kamewa i varov malter od temeli na yidovi.
Najdeni se delovi od stebla na stolp~iwa i golem
broj kr{eni teguli i tuli. Vo isto~niot del na
terenot, blizu do koritoto na rekata se sre}avaat
fragmenti od keramika od srednoto bronzeno vreme
na Makedonija. Vedna{ preku dolot Bogoevec, vo
nivata na Lade Arsov od Gorni Balvan, isto taka
ima ostatoci od temeli na gradbi i fragmentirana
keramika od rimskoto vreme. (V.S., Z.B.)

14. DOLNI KOZJAK

Bandera, kastrum od rimskoto vreme. Pretstavuva

visok rid {to se izdiga na zapadnata strana nad
seloto, na desniot breg na Kozja~ka Reka. So svoja-
ta polo`ba dominira nad ramninata kon selata
Karbinci i Argulica. Na vrvot ima izdol`eno
plato postaveno vo pravec severozapad-jugoistok,
na jugoisto~niot kraj malku podignato i opkru`eno
so strmni padini. Vo 1967/68 godina Narodniot
muzej od [tip izvr{il probno iskopuvawe otvoraj-
}i nekolku mali sondi na pove}e mesta (V. Sanev).
Konstatirano e deka po celata dol`ina na sever-
niot rab na platoto ima ostatoci od temeli na
bedem {irok 2 m, yidan od re~en kamen i varov
malter. Na jugozapadnata strana, koja e poblaga i
razorana, tragi od bedemot ne se za~uvani. Zna~ajno
e toa {to na severozapadniot kraj na platoto se
otkrieni ostatoci od temeli na yidovi, visoki 1 m
i {iroki 0,70 m, yidani od kr{en kamen i varov
malter, od mal ~etvrtest objekt so dimenzii od 4 x
4 m. So ogled na karakterot na naodite, se raboti
za svetili{te posveteno na bo`estva od gr~ko-rim-
skiot panteon. Poto~no, vo nivoto na podot, koj bil
od nabiena zemja, se najdeni triesetina fragmenti
od mali ex voto plo~ki od mermer so pretstava na
Zevs i Hera, Zevs, Hera, Trakiski kowanik,
Herakle i Asklepij, izvedeni vo plitok reljef.
Site se so imiwa na dedikanti od trakisko poteklo
ili trakizirani latinski imiwa, klepani so gr~ko
pismo. Spored ikonografijata, umetni~kata izved-
ba, ligaturata kaj bukvite i sli~no, datirani se
me|u krajot na II i krajot na III vek. Svetili{teto, a
mo`ebi i bedemot, bilo razurnato vo prvata
polovina na IV vek. Na padinite na Bandera, a oso-
beno vo nivite okolu podno`jeto se nao|aat rimski
tuli, pitosi, taka {to site zaedno pretstavuvale
del od naselbinskiot kompleks na anti~kiot grad
Bandera, s. Dolni Kozjak. ‡ Votivna plo~ka od II-III vek
Kadin Rid, osamen objekt od rimskoto vreme. Pod
seloto, od levata strana na Kozja~ka Reka, blizu do
polskiot pat kon seloto Karbinci i kon lokalite-
tot Han~e ima malo rit~e na koe se nao|aat ostato-
ci od temeli yidani od kr{en kamen i varov mal-
ter, od mal objekt koj li~i na fortifikacija – ku-
la. Spored iskazite na selanite, bile iskopani pi-
tosi, tuli i metalni predmeti.
Gara{anin M. i D., 1959, 83; Mikul~i} I., TIR, 22.
(V.S.)
Lska~, vila rustika od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a na okolu 300 m severoisto~no od seloto, od
dvete strani na polskiot pat Radawe-Argulica i vo
neposrednata blizina na lokalitetot Turski Gro-
bi{ta. Vo 1954/55 godina, vo nivata na Ranko i Ti-
ros Ivanovi od seloto Argulica bile najdeni par-
~iwa od poden polihromen mozaik i od stebla na
stolbovi koi bile odneseni vo Narodniot muzej vo
[tip. Podocna, vo 1967 godina, vo istata niva, kako
i vo nivata na Dimitar Spasov od istoto selo, e iz-
vr{eno probno iskopuvawe (V. Sanev), pri {to de-
lumno se otkrieni ostatoci od temeli na pogolem

434 XXX. [TIP

objekt ‡ vila rustika, so mal hipokaust i prefur-
nium. Ostatoci od sli~ni yidovi se raspoznavaat i
vo drugite delovi na terenot. Objektot mu pripa|a
na kompleksot na anti~kiot grad Bargala.
Gara{anin M. i D., 1959, 83; Mikul~i} I., TIR, 22.
(V.S.)
Niva na Stojko Todorov, objekt od rimskoto vreme.
Na 400 m jugoisto~no od seloto se nao|a nivata na
Stojko Todorov koja le`i na samiot desen breg na
Kozja~ka Reka. Vo 1965 godina, so zemjodelskite ra-
boti e otkriena mala skulpturalna pretstava na
trojna Hekata, izrabotena od bel sitnozrnest mer-
mer. Podocna, vo 1967 godina, Muzejot od [tip iz-
vr{il malo probno iskopuvawe. Vo sonda dolga 10
m i {iroka 2 m bile otkrieni delovi od temeli na
objekt, yidani od re~en kamen i kal, za~uvani so 2
do 3 reda yidarija. Osven fragmenti od kerami~ki
sadovi, bile najdeni nekolku moneti od vremeto na
Konstantin. Objektot mu pripa|a na kompleksot na
anti~kiot grad Bargala. (V.S.)
Turski Grobi{ta, objekt od rimskoto vreme. Se nao-
|a na izlezot od seloto, od levata strana na patot
za Radawe, vo nivata na Ferdo i Bla`e Mitevi i
Dane Ivanov. So zemjodelskite raboti bile nao|a-
ni temeli od yidovi, postaveni vo razli~ni pravci,
yidani od re~en kamen i kal, a pokraj niv sa|i, par-
~iwa od teguli, imbreksi i sadovi so edna ili dve
dr`alki raboteni na kolce, po boja sivokafeavi i
crvenikavi. Naodite im pripa|aat na stanbeni ob-
jekti od kompleksot na anti~kiot grad Bargala. I.
Mikul~i} gi povrzuva so starohristijanska crkva.
Gara{anin M. i D., 1959, 82; Mikul~i} I., TIR, 22.
(V.S.)
15. DOLNO TROGERCI
Bela Zemja, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a vo podno`jeto na ridot Kiovo, koj se izdiga
blizu do seloto, od zapadnata strana. Vo nivata na
Stojan Kuzev se zabele`uvaat fragmenti od teguli,
a spored informaciite od sopstvenikot, so orawe
bile vadeni kamewa i tuli od temeli na yidovi.
(V.S., Z.B.)
16. DRAGOEVO
Gradi{te, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme.
Na 3,5 km ju`no od seloto, na eden od ridovite na
planinata Serta ima ostatoci od temeli na bedem
od pomalo utvrduvawe, masivno yidan so kr{en
kamen i varov malter. Poradi blizinata, utvrduva-
weto mo`e da se povrze so naselbata na lokali-
tetot Ta{li Trla. (V.S., Z.B.)
XXX. [TIP
Selski grobi{ta, srednovekovna crkva so nekro-
pola. Na isto~niot rab na seloto ima zaramneto
plato, dolgo 70 m i {iroko 15 m, na koe se nao|aat
urnatini od mala crkvi~ka i okolu nea grobovi so
kameni konstrukcii, pokrieni so monolitni plo~i
postaveni vo pravec istok-zapad. (V.S., Z.B.)
Ta{li Trla, naselba od docnoanti~koto vreme. Se
nao|a jugoisto~no od seloto, na padinite na Serta.
Pretstavuva pogolem prostor na koj se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi raboteni na kolce,
so crvena i siva boja. Spored ka`uvaweto na Ve-
selin Bogatinov od seloto Dolani, bile otkopani
kerami~ki cevki od vodovod.
Sanev V., 1961, 76. (V.S.)
17. KALAUZLIJA
Kula, naselba i utvrduvawe od docnoanti~koto vre-
me. Se nao|a na 2 km ju`no od seloto, na izdol`en
greben koj na zapadniot kraj strmno se izdiga nad
koritoto na Kozja~ka Reka, od nejzinata desna
strana. Na vrvot ima zaramneto jazi~esto plato, so
dimenzii od 70 x 65 m, opkru`eno so ostatoci od te-
meli na bedem, {irok 1,5-2 m, yidan od kr{en kamen
i varov malter. Vo severoisto~niot del na platoto
se gledaat konturi od objekti koi zafa}aat prostor
od okolu 10 m2. Selanecot Ja{ar Memedov otkopal
}o{e od prostorija yidana od kr{en kamen i var, vo
koe na{ol bronzena nogalka od kandelabar {to
zavr{uva vo oblik na lavovska glava. Nadvor od
gabaritot na Kula, na severoisto~nata strana,
terenot prodol`uva vo {iroko obrabotlivo plato
na koe se zabele`uva rasfrlen grade`en materijal.
Vo nivata na Bla`e Jovanov bile najdeni moneti so
vremenski raspon od prviot vek do docnata antika,
kako i temeli od yidovi i grade`en materijal.
Lokalitetot e oddale~en okolu 4 km jugoisto~no od
docnoanti~kiot grad Bargala vo Gorni Kozjak.
Gara{anin M. i D., 1959, 81. (V.S., Z.B.)
18. KARBINCI
Be{ Tepe – An~e – Bargala, gradska naselba od rims-
koto i docnoanti~koto vreme. Se nao|a na okolu
600-700 m jugoisto~no od seloto, od levata strana
na patot za seloto Radawe. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna, vo nivata na Todor Traj~ev pri ora-
we bila otkriena plo~a od varovnik so latinski
natpis, dimenzii od 1,28 x 0,64 x 0,24 m, koja podoc-
na ja objavil I. Venedikov. Vo tekstot od pet reda,
ispi{an vo nepravilna rimska kapitela, se soop-
{tuva deka vo vremeto na imperatorite Valens i
Valentinij, po naredba na Antonij Alipij, uprav-
nik na Dakija Mediteranea, naselenieto na gradot
Bargala izgradilo porta, vo 371 godina. Vrz osnova
435
na ovie podatoci, gradot Bargala prisuten vo isto-
riskite izvori, Venedikov go locira na ova mesto,
raspolo`eno me|u atarite na selata Karbinci, Ta-
rinci i Dolni Kozjak, poznato kaj selanite u{te i
pod imiwata Gradi{te i Mogilkite. Ne se znae
dali gradot bil za{titen so odbranbeni bedemi i
porti ili pak spomenatata porta bila podignata
poradi odreden povod. Otkrivaweto na plo~ata e
dotolku interesno {to ovozmo`uva del od ju`nata
granica na sredozemna Dakija, vo vtorata polovina
na IV vek, da se spu{ti sè do rekata Bregalnica.
[to se odnesuva do samoto ime Bargala, Venedikov
smeta deka e trakiski toponim pa ottuka gradot go
nareduva me|u gradovite vo zapadna Trakija. Pr-
vite podatoci za Bargala poteknuvaat od V vek.
Imeno, vo dnevnicite od soborot vo Halkedon, odr-
`an vo 451 godina, toj se spomenuva kako episkop-
ski centar, so episkopot Dardanij. Mnogu popre-
cizni i po{iroki se informaciite od Sinegdemo-
sot na vizantiskiot pisatel Hierokle koj `iveel vo
VI vek. Spored niv episkopska Bargala ‡ Βαργαλα,
zaedno so Stobi, Kalenidin, Armonija i Zapara, se
nao|ala na prostorot isto~no od rekata Vardar
{to vleguval vo granicite na provincijata Macedo-
nia II Salutaris. Pojavata na ovoj natpis i podatocite
vo izvorite }e bidat povod pove}e u~eni da ñ posve-
tat vnimanie na ubikacijata na gradot, me|u koi i
B. Aleksova koja, preku dolgogodi{nite istra`u-
va~ki raboti, nudi interesni zaklu~oci tokmu za
vremeto koga gradot ja ima ulogata na episkopsko
sedi{te vo dolinata na Bregalnica.
Interesno e deka arheolo{kite materijali
rasprsnati vo spomenatata niva, kako i vo sosedni-
te, odnosno na povr{ina od okolu 2 hektara, kores-
pondiraat so vremeto na plo~ata, no ne i so isto-
riskite izvori. Golem e brojot na fragmentiranata
keramika i slu~ajno otkrienite moneti od rimska
proveniencija, od III i IV vek. Vo 1967 godina se na-
praveni nekolku kontrolni sondi na mestoto so
ostatoci od temeli {to „li~i na bazilika“ (spored
I. Venedikov) i pritoa se konstatirani masivni
temeli od pravoagolen objekt so golemi dimenzii
(72 x 28 odnosno 34 m), od profan karakter, isto
taka od III-IV vek (V. Sanev). Na jugoisto~niot rab
na prostorot nare~en Be{ Tepe ima tri golemi mo-
gili, rasporedeni vo triagolnik, visoki 3‡4 m. Sa-
miot turski toponim upatuva na pet mogili, od koi,
spored I. Venedikov dve bile razorani mnogu pora-
no. Na edna od postojnite, istiot istra`uva~
izvr{il iskopuvawe. Vo centarot na mogilata ot-
kril pogrebuvawe so kremacija, izvr{eno vo II vek,
spored grobnite prilozi me|u koi bila najdena i
moneta od Faustina (175 g.). Ovie podatoci, zaedno
so povr{inskite naodi i plo~ata so natpis, nedvos-
misleno upatuvaat na faktot deka se raboti za
gradskata naselba Bargala od rimskoto vreme, ~ij
`ivot najverojatno zgasnal kon krajot na IV vek,
kako i mnogu drugi gradovi vo Makedonija {to na-
stradale od uni{tuva~kite naleti na avarskite ple-
miwa. Lokacijata bila napu{tena, a `ivotot pro-
436
dol`il na nova lokacija, oddale~ena okolu 2 km, vo
dene{nata mesnost Gradi{te vo Gorni Kozjak. Vo
prilog na ova zboruvaat gradskiot bedem so kuli,
nekolkute starohristijanski baziliki i mnogubroj-
nite civilni objekti, site od V-VI vek, otkrieni i
prou~eni od B. Aleksova. Sekako zaslu`uva vni-
manie da se spomene faktot deka vo arealot na Bar-
gala od rimskoto vreme pripa|aat i lokalitetite
Krst vo seloto Tarinci ‡ mogila so kne`evsko po-
grebuvawe od I-II vek, i Bandera vo seloto Dolni
Kozjak ‡ utvrduvawe so svetili{te od II-III vek, ka-
ko i drugi lokaliteti vo reonot na ovie sela.
Venedikov I, 1948, 88; Gara{anin M. i D., 1959, 82;
Papazoglu F., 1957, 224; Aleksova B., 1967, 5-82;
Aleksova B., 1986, 97-101; Sanev V., 1986, 88-91.
(V.S.)
19. KRIVI DOL
Gradi{te, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme.
Neposredno do seloto se izdiga visok rid, izdol-
`en vo pravec sever-jug, na koj se nasetuvaat temeli
od kru`no utvrduvawe, so pre~nik od 50 m. Utvrdu-
vaweto ñ pripa|a na malata naselba od docnoan-
ti~koto vreme na lokalitetot Gramadi.
Mikul~i} I., TIR, 75. (Z.B.)
Gramadi, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 250 do 300 m isto~no od seloto, po povr{ina-
ta na nivite, koi zafa}aat prostor od 2-3 hektara,
se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi. Vo
sredi{niot del ima mal prostor na koj se zabele-
`uvaat temeli od objekti. (Z.B.)
Dolna Be`anija, naselba od bronzenoto vreme. Na
1,5 km ju`no od seloto, vo podno`jeto na Lozarski
Rid ima prostor od okolu 1.200 m2, prese~en so suvo-
dolica, na koj se sre}avaat fragmenti od kerami~-
ki sadovi i orudija od kamen i koska. (T.N.)
Jan~ovec, nekropola od docnoanti~koto vreme. Vo
nivata na M. Kukov i vo sosednite lozja, koi le`at
na 600 m jugoisto~no od seloto, sopstvenicite otko-
pale nekolku groba so monolitni kameni plo~i, vo
koi na{le kerami~ki sadovi i bronzeni prsteni,
koi ne se za~uvani. So ogled na blizinata na loka-
litetot Gramadi, nekropolata verojatno ñ pripa|a
na istata docnoanti~ka naselba. (V.S.)
20. KRUPI[TE
Kale, naselba od bronzenoto vreme i starohristi-
janski crkoven kompleks. Le`i na obrabotliv te-
ren so povr{ina od okolu 3 hektara, severoisto~no
i isto~no od seloto, levo od patot [tip-Ko~ani.
So permanentnoto orawe na nivite, pove}e decenii
XXX. [TIP
nanazad, `itelite raskopuvale stari temeli od koi
vadele grade`en materijal za svoite grade`ni pot-
rebi. Taka, re~isi vo sekoja ku}a se gledaat razni
spolii od kamena arhitektonska plastika (delovi
od stolbovi, kapiteli, bazi) i delkan kamen. Teme-
li od objekti bile uni{teni i so novoizgradenite
ku}i vo ovoj del na seloto, a u{te pove}e so preure-
duvaweto na terenot vo orizovi nivi, za {to bila
upotrebena te{ka mehanizacija. Vo 1975 godina i
podocna, vo periodot 1984-1987 godina, vo orga-
nizacija na Arheolo{kiot oddel na Muzejot na
Makedonija se izvr{eni iskopuvawa so koi bile
otkrieni ostatoci od dva sakralni objekta. Edniot
pretstavuva pravoagolna crkva od tipot so vpi{an
krst vo osnovata, dolga 12,90 m i {iroka 9,50 m, yi-
dana od delkan kamen i hidrostati~en malter, so
primena na opus mixtum vo redovi. Na isto~niot yid
ima apsida, poligonalno re{ena od nadvore{nata
strana. Podot na crkvata bil od mermerni plo~ki,
obraboten vo tehnikata opus sectile. Najdeni se
pove}e elementi od arhitektonska plastika od bel
mermer na koi sekundarno bile naneseni slovenski
kirilski bukvi. Okolu crkvata istra`uva~ite, a
porano i selanite, na{le ostatoci od srednovekov-
ni grobovi. Vtor, u{te pomarkanten objekt pret-
stavuva katedralnata crkva so martirium otkriena
vo nivite na R. i B. Bo`inovi, koja ne e celosno is-
tra`ena. Na isto~niot del, {irok 28,90 m, ima pet
apsidi od koi centralnata go pretstavuva glavniot
oltar. Nejzinata osnova isto taka e pravoagolna, od
tipot so vpi{an krst, so taa razlika {to edikulata
vo ju`niot korab formira krstovidna gradba –
martirium. Yidovite, namesta za~uvani do 1 m vi-
so~ina, poka`uvaat deka crkvata bila gradena od
delkan peso~nik i hidrostati~en malter i tuli
koi, vo zonata bliska na podot, bile postaveni vo
pet horizontalni redovi. Otkrieni se delovi od
mermerni koloni na koi vo dolnata zona ima krsto-
vi i bukvi od dvata slovenski alfabeta. Zna~ajno e
da se spomene i toa deka pod ovie objekti i po povr-
{inata vo eden del od lokalitetot, se sre}avaat
fragmenti od praistoriska keramika, odnosno
tragi od bronzenovremenska naselba.
Gara{anin M. i D., 1959, 84; Aleksova B., 1983, 93-
96; Aleksova B., 1989, 81-99. (V.S., Z.B.)
Kletovnik, starohristijanska crkva. Na okolu 1 km
ju`no od seloto se izdiga ridot Kletovnik koj ima
malo zaramneto plato. So iskopuvawata vo 1975
godina se otkrieni tragi od arhitektonski objekt
so kru`na forma, so pre~nik od 10,60 m, graden od
delkani blokovi i hidrostati~en malter. Spored
B. Aleksova, se raboti za crkva – martirium.
Aleksova B., 1983, 92; Aleksova B., 1989, 79. (V.S.,
Z.B.)
Nad crkva, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a
na isto~niot rab na seloto, vo neposrednata blizi-
na na crkvata Sv. Nikola. Pretstavuva mala terasa,
prese~ena so trasata na patot [tip-Ko~ani, koja
XXX. [TIP
na severnata strana se nadovrzuva na lokalitetot
Kale. Vo nivite na B. i J. Mikovi ima mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi i orudija od kamen
i kremen koi tipolo{ki se vrzuvaat za fazite III-
IV na neolitskata kulturna grupa Anzabegovo-
Vr{nik. (V.S., Z.B.)
Crkva Sv. Nikola, starohristijanska bazilika i
srednovekovna crkva. Se nao|a na severoisto~niot
kraj na seloto, pod patot [tip-Ko~ani, na desniot
breg na Bregalnica. Poznata e vo stru~nata litera-
tura kako objekt od XVII vek. Spored najnovite
konstatacii na B. Aleksova, nejzinoto podigawe e
pomesteno vo IX-X vek. Od nadvore{nata strana na
yidovite se zabele`uvaat vgradeni elementi od ra-
nohristijanska arhitektonska i skulpturalna plas-
tika, na koi ima znaci i bukvi. So iskopuvawata vo
1975 godina e konstatirano deka crkvata bila po-
dignata vrz temeli od trikorabna bazilika, dolga
16 m i {iroka 14,90 m, so centralna apsida koja od
nadvore{nata strana bila organizirana poligonal-
no i so narteks na zapadnata strana. Okolu crkvata
Sv. Nikola i ostatocite od bazilikata bile
konstatirani starohristijanski i srednovekovni
grobovi. Del od sarkofag slu`i kako korito na
~e{mata {to se nao|a ju`no od crkvata.
GrujiÊ R., 1955, 203; Aleksova B., 1983, 82; Rasolkos-
ka Nikolovska Z., 1978, 131; Aleksova B., 1989, 77.
(V.S., Z.B.)
21. LESKOVICA
Bunar, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo nivite
na bra}ata Janevi, {to se nao|aat severoisto~no od
seloto, na levata strana na rekata Lakavica ima
rasfrleni teguli i drug grade`en materijal. Na
krajot na ednata niva ima star bunar na ~ij otvor
ima ~etiri bloka od kamen so izdlabeni `lebovi.
(V.S., Z.B.)
Golema Niva, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
2,5 km isto~no od seloto ima zaramneta padina {to
se spu{ta kon koritoto na rekata Lakavica. Vo ni-
vite na D. Stojanov, P. Eftimov, A. Laskov i B. La-
zarov se zabele`uvaat par~iwa od teguli, imbreksi
i grade`en kamen. (V.S., Z.B.)
Dabjata, naselba od docnoanti~koto vreme. Na pa-
dinite na Serta, na okolu 1 km jugoisto~no od selo-
to le`at nivite na Lazo i Lade Proto|erovi, Dino
Jovanov i drugi, vo koi ima golem broj fragmenti
od teguli, tuli, kerami~ki sadovi i golemi pitosi.
Ottuka bilo izvadeno golemo koli~estvo grade`en
kamen koj e vgraden vo selskiot dom.
Grbi¢ M., 1954, 126. (V.S., Z.B.)
Dvorot na Bo`in Nikolov, naselba od docnoneo-
litskoto vreme. Nikolov, kopaj}i dupka za var vo
svojot dvor, na dlabo~ina od 1 m na{ol fragmenti
437
od kerami~ki sadovi, orudija od koska i pregorena
zemja. Naodite gi otstranil, so isklu~ok na eden
fragment od `ivotinska statuetka ‡ sviwa. Poto~-
no, najden e del od glavata na koj plasti~no se ob-
raboteni rilkata, o~ite i u{ite. Naodot se ~uva vo
Zavodot i muzej vo [tip.
Gara{anin M., Sanev V., Simoska D., Kitanoski B.,
1971, 47. (V.S.)
Dvor na Bo`in Nikolov, s. Leskovica. ‡ Glava od sviwa,
terakota od docniot neolit
Sopot ‡ Karaburun, naselba od docnoanti~koto
vreme. Se nao|a na 2,5 km od seloto, na izdol`en
greben {to se protega vo pravec severozapad-jugo-
istok, so povr{ina od okolu 2 hektara. Vo nivite
na Traj~o Laskov i Andon Ristov i vo lozjeto na
Boris Janev ima isfrleni par~iwa od teguli, kera-
mi~ki sadovi raboteni na kolce i siten grade`en
kamen. (V.S., Z.B.)
Stari Grobi{ta, srednovekovna crkva so nekropo-
la. Na platoto {to dominira na zapadniot kraj na
seloto, so povr{ina od 100 x 70 m, se gledaat grobo-
vi so konstrukcii od kameni plo~i postaveni vo
pravec zapad-istok. Na zapadniot kraj na terenot
ima temeli od ednokorabna crkva. (Z.B., T.N.)
Suni ^e{ma, grob od rimskoto vreme. Ju`no od lo-
kalitetot Dabjata, vo nivata na Mi{o Zdravkov
bil otkopan grob so pod od 12 kvadratni tuli, pok-
rien so monolitna kamena plo~a. Spored iskazite
na Zdravkov, skeletot bil dobro za~uvan, a grobni
prilozi nemalo. (V.S., Z.B.)
438
22. NOVO SELO
Bara, naselba od docnoanti~koto vreme. Na edna
blaga padina so povr{ina od 2 hektara, {to se na-
o|a na 1 km zapadno od seloto, ima fragmenti od ke-
rami~ki sadovi raboteni na kolce, teguli, imbrek-
si, kr{eni tuli i delkani blokovi od kamen.
Najdeni se i tri bazi od stolbovi ostaveni na me-
|ata od nivata na Kostadin Ristov. (V.S., Z.B.)
Bogorodi~en Dab, naselba od docnoanti~koto vre-
me. Na mestoto na dene{nite grobi{ta, koi le`at
500 m jugoisto~no od seloto, pokraj samiot pat se
zabele`uvaat fragmenti od atipi~na rimska kera-
mika. Na sprotivnata strana na grobi{tata se nao-
|a rit~eto Spasica na koe isto taka se zabele`uva-
at fragmenti od kerami~ki sadovi i rasfrlen gra-
de`en materijal od nekakov objekt. (V.S., Z.B.)
Stari Grobi{ta, srednovekovna nekropola. Seve-
rozapadno od seloto, odnosno od severoisto~nata
strana na lokalitetot Bara, pod ridot Plo~a ima
zaramneto plato na koe se pretpostavuva postoewe
na nekropola. (V.S., Z.B.)
23. NOVO SELO ([TIP)
Kalimerovo, naselba od docnoanti~koto vreme.
Desno od koritoto na Bregalnica, pred {talite na
ZIK „Crvena yvezda“, pogon Kalimerovo, se zabele-
`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi i grade`en
materijal, rasfrleni na pogolem prostor. Temeli
od yidovi na objekti se otkrieni i uni{teni u{te
vo 1975-77 godina so trasiraweto na zaobikolniot
pat za Strumica. Spored ka`uvaweto na sop-
stvenicite na nivite, porano bile nao|ani bronze-
ni moneti i pitosi. (V.S.)
Markov Kamen, nekropola od helenisti~koto vre-
me. Na ramninata {to se izdiga nad gradskite gro-
bi{ta, od zapadnata strana, poto~no vo nekoga{na-
ta niva na Jordan Arnaudov od [tip, vo 1960 godina
se otkrieni i istra`eni dva groba od tipot cista,
so konstrukcii od monolitni kameni plo~i. Grobo-
vite bile prekopani porano, taka {to nadvor od
niv se najdeni sitni koski od skeletite na umre-
nite, fragmenti od {iroka panica i dve fibuli od
„maloaziski tip“. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo [tip.
Mikul~iÊ I., 1965, 147. (V.S.)
Orlov Dol, kapta`a i vodovod od rimskoto vreme.
Nad crkvata Sv. Spas, na okolu 150 m jugoisto~no,
so izveduvawe na grade`ni raboti e otkriena kap-
ta`a izdlabena vo karpa. Vlezot bil zayidan, so ot-
vor vo gorniot del, zatvoren so golema plo~a. Ima
zasvoden hodnik dolg 10 m, {irok 0,75 m i visok
1,80-2 m, yidan od delkani kameni plo~i. Najden e i
XXX. [TIP
del od vodovodna instalacija koja se spu{ta kon
koritoto na rekata Otiwa. (Z.B., T.N.)
Paskova ^e{ma, osamen naod od rimskoto vreme. Vo
nivata na M. Arsov od Novo Selo e najdena srebre-
na moneta so pretstava na Dijana na reversot. (Z.B.)
Crkva Sv. Spas, srednovekovna crkva so nekropola.
Se nao|a na levata strana na rekata Otiwa, na pa-
dinite na ridot Kumlak, na okolu 100 m od posled-
nite ku}i na Novo Selo. Izgradena e vo 1369 godina
od vojvodata Dimitar, a povtorno `ivopisana vo
1601 godina od zografot Jovan. Okolu nea ima nek-
ropola so grobovi, edni yidani od kamen, drugi od
monolitni kameni plo~i, so razli~na vremenska
pripadnost.
Petkovi¢ S., 1961, 81; Balabanov K., 1972, 6; Petrov
J., 1975, 155. (V.S., Z.B.)
24. PENU[
Grobi{ta, srednovekovna crkva so nekropola. Sre-
de selo, na zaramneto plato so povr{ina od 80 x 20
m ima grobovi so konstrukcii od kameni plo~i, pos-
taveni vo pravec zapad-istok. Severno od niv se
gledaat urnatini od temeli na crkvi~ka so dimen-
zii od 10 x 6 m. Vo 1950 godina, vo vremeto na iz-
gradbata na zadru`niot magacin, bile raskopani i
uni{teni pove}e grobovi postaveni vo tri hori-
zontalni reda, gradeni od kameni plo~i. (V.S., Z.B.)
25. PIPEROVO
Gradi{te – ^uka, gradi{te od docnoanti~koto vre-
me. Na zapadniot kraj na seloto se izdiga srtot na
planinata Serta. Na edno zaramneto plato, delum-
no obrasnato so {uma, koe na ednata strana ima pog-
led kon dolinata na Lakavica, a na drugata kon do-
linata na Vardar, se nao|aat ostatoci od temeli na
bedem, {irok 1,5 m, yidan od kr{en kamen i varov
malter. Blizu do zapadniot kraj se gledaat temeli
od prostorija na objekt, {iroki 0,50 m. Dimenziite
na gradi{teto iznesuvaat 150 x 50 m. (V.S., Z.B.)
Crkvi{te, srednovekovna crkva so nekropola. Na
okolu 5 km isto~no od seloto, na desnata strana na
Lozni~ka Reka, na mala viso~inka se gledaat mono-
litni kameni plo~i od grobovi. Isto taka ima i
ostatoci od temeli na mala crkvi~ka so pribli`ni
dimenzii od 8 x 4 m. (V.S., Z.B.)
26. PO^IVALO
Eskibal, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 2 km
isto~no od seloto, sproti lokalitetot Isarl’k, vo
nivata na M. Despotov so oraweto bile raskopuva-
ni temeli od yidovi na objekti. (V.S., Z.B.)
XXX. [TIP
Isarl’k, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 2,5 km isto~no od seloto se izdiga visok rid
so strmni padini i so edinstven pristap od isto~-
nata strana. Vo podno`jeto te~at Kali~ Dere i Ka-
`alska Reka. Na samiot vrv ima zaramneto plato od
dvaesetina dekari, okru`eno so ostatoci od temeli
na {irok bedem, namesta prili~no dobro vidlivi.
Po povr{inata ima par~iwa od kr{eni tuli i
grade`en kamen. (V.S., Z.B.)
Kisetarla, srednovekovna crkva so nekropola. Na
1,5 km isto~no od seloto ima urnatini od crkvi~ka
gradena od pridelkan kamen i kal, so pribli`ni di-
menzii od 8 x 4 m. Okolu nea ima grobovi so mono-
litni kameni plo~i. (V.S., Z.B.)
Stai}uvez, srednovekovna nekropola. Na platoto
{to se nao|a na 1 km severno od seloto, a desno od
patot [tip-Ko{evo, se gledaat kameni plo~i od
grobovi so orientacija zapad-istok. Vo neposredna-
ta blizina ima golemi karpi so vre`ani krstovi.
(V.S., Z.B.)
Frn, docnosrednovekovna naselba. Na okolu 1,5 km
isto~no od seloto, neposredno do lokalitetot Ki-
setarla, vo nivata na A. Taipov so oraweto bile ot-
krivani ostatoci od temeli na yidovi i delovi od
kerami~ki sadovi. (V.S., Z.B.)
27. PUH^E
Bav~i, naselba od docnoanti~koto vreme. Na eden
od ridovite na Serta ima mala terasa koja blago se
spu{ta na severnata strana. Vo nivata na Trajan
Petrov, so povr{ina od okolu 5 dekara, se zabele-
`uvaat grade`ni tuli. Vo severniot kraj ima plo~a
od zelen peso~nik so dimenzii od 0,90 x 0,55 x 0,17 m
koja na stranite ima po dva `leba. Okolu nea e
rasfrlen grade`en kamen i malter od objekt ~ii
temeli se nasetuvaat. (V.S., Z.B.)
Gradi{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Le`i
na 500 m zapadno od seloto, vo podno`jeto na ridot
Kala. Na povr{ina od 2,5 do 3 hektara, denes ledi-
na, se zabele`uvaat fragmenti od grade`ni tuli,
}eramidi i kamen. Vo severniot kraj na terenot,
Traj~e Ilievski, vadej}i kamen za izgradba na crk-
va, nai{ol na temeli od yidovi {iroki 0,50-0,70 m
od objekt so osnova od 10 x 8 m. (V.S., Z.B.)
Kala, utvrduvawe od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 600 m zapadno od seloto, nad lokalitetot
Gradi{te se izdiga ridot Kala koj na vrvot ima tr-
kalezno plato so pre~nik od 150 m, na ednata strana
za{titeno so visovite na Serta, a na drugata otvo-
reno kon dolinata na Lakavica. So isklu~ok na
ju`nata strana, site drugi se strmni i te{ko pris-
tapni. Po rabot na platoto se sledat ostatoci od
temeli na {irok bedem, lo{o za~uvani. Vo gabari-
tot na gradi{teto ima rasfrlen grade`en materi-
439
jal (tuli, teguli i kamen), a se nasetuvaat i temeli
od pogolem broj objekti. (V.S., Z.B.)
Puh~e, nekropola od docnoanti~koto vreme. Spored
podatocite dobieni od `itelite, pri gradeweto na
novi ku}i, vo razni delovi na seloto bile
otkrivani i uni{tuvani grobovi, edni so konstruk-
cii od kameni plo~i drugi od teguli i imbreksi, vo
koi imalo i prilozi. (V.S., Z.B.)
Ramni{te, naselba od docnoanti~koto vreme. Na 1
km isto~no od seloto, na blaga padina pod grebenot
na Serta, so povr{ina od okolu 2 hektara, se zabe-
le`uva golemo koli~estvo grade`ni tuli, teguli,
imbreksi i fragmenti od kerami~ki sadovi rabote-
ni na kolce. Malku pogolema koncentracija na gra-
de`niot materijal ima vo nivata na Nestor Antov,
vo koja sopstvenikot vadel kamewa od stari temeli.
(V.S., Z.B.)
28. RADAWE
Krivi Dol, nekropola od `eleznoto vreme. Se nao-
|a na severniot kraj na seloto, od levata strana na
suvodolicata Krivi Dol, vo nekoga{nata niva na
M. Ivanov, denes naselena so novogradbi. Vo 1942
godina I. Venedikov izvr{il malo sonda`no isko-
puvawe. Podocna, vo 1956/57 godina, vo organizacija
na Narodniot muzej od [tip, pod rakovodstvo na M.
i D. Gara{anin, se izvr{eni sistematski istra-
`uva~ki raboti. Bile otkopani i prou~eni pogo-
lem broj grobovi so inhumacija pod mali tumuli.
Spored pogrebniot ritual i karakterot na grobni-
te prilozi od keramika, metal, kilibar i drugo, po-
to~no, spored vidot na predmetite i ornamenti-
kata, nekropolata e datirana vo VII-VI vek pred n.e.
Naodite od prvoto iskopuvawe se ~uvaat vo Muzejot
na Makedonija vo Skopje, a od vtorite vo Zavodot i
muzej vo [tip.
Venedikov I., 1948, 90; Grbi¢ M., 1954, 114; Gara{a-
nin M. i D., 1959a, 951; Gara{anin D., 1975, 135-142.
(V.S.)
440
Krivi Dol, s. Radawe. ‡ Pajonski grobni prilozi
od VII vek pred n.e.
29. RUQAK
Avliite, nekropola od docnoanti~koto vreme. Na
rabot na seloto, od isto~nata strana ima strmna
ridska padina so obrabotliva niva vo koja bile ot-
krivani grobovi bez konstrukcii, so inhumirani
pokojnici. Vo nekoi od niv imalo srebreni predme-
ti (nakit?) koi ne se za~uvani. (V.S., Z.B.)
Golo Brdo, naselba od docnoanti~koto vreme. Ju`-
no od seloto, blizu do atarot na seloto Crvulevo,
vo nivata na Pavle Divanisov bile vadeni kamen i
grade`ni tuli od temeli na objekt. (V.S., Z.B.)
Gradi{te, srednovekovna crkva. Na edna mala ram-
nina {to se nao|a na 1,5 km zapadno od seloto, na
levata strana na Ruqa~ka Reka se zabele`uvaat te-
meli od yidovi yidani od kr{en kamen i varov
malter, {iroki 0,50 m. Dimenziite na osnovata na
objektot iznesuvaat 6,50 x 3 m; orientacija istok
-zapad. (V.S., Z.B.)
Kru{ite, naselba od docnoanti~koto vreme. Na
okolu 5-6 km jugoisto~no od seloto, vo nivata na B.
Nikolov se nao|aat ostatoci od grade`en materi-
jal. Sopstvenikot otkril i raskopal pove}e temeli
od objekti. (V.S., Z.B.)
30. SAR^IEVO
Vu~evi Livadi, naselba od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na 2 km jugozapadno od seloto i 1 km desno
od patot [tip-Veles, na blaga padina vo podno`-
jeto na E`ov Rid. Na povr{ina od 100 x 50 m, so
dlabokoto orawe za lozov nasad od strana na ZIK
„Crvena yvezda“, pogon Tri ^e{mi, vo 1978 godina
se uni{teni temeli od pove}e objekti. Pokraj mno-
gubrojniot grade`en kamen, varov i hidrostati~en
malter, teguli i imbreksi, na povr{inata bile is-
frleni i golemi delkani blokovi od kamen, delovi
od stebla na stolbovi i bazi od sivkav i crvenikav
kamen. Golem e brojot na fragmenti od kerami~ki i
stakleni sadovi, a najdena e i moneta od Valenti-
nij. Pred desetina godini terenot bil sopstvenost
na Angel Panov koj dosta ~esto nao|al moneti, glav-
no od Konstantin I. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i
muzej vo [tip. (V.S., Z.B.)
31. SELCE
Jarma, naselba od docnoanti~koto vreme. Na okolu
700 m severno od seloto, vo podno`jeto na ridot
Strana ima blaga padina {to se spu{ta kon sever.
Na povr{ina od 2 hektara se sre}avaat fragmenti
od kerami~ki sadovi, teguli i drug grade`en mate-
XXX. [TIP
rijal ~ija koncentracija e malku pogolema vo nivi-
te na Blagoj Manasi} i Ismet Asanov. (V.S., Z.B.)
Tumba, mogila od rimskoto vreme. Na ju`niot kraj
od mesnosta Jarma, oddale~ena od seloto 250-300 m,
se izdiga mogila visoka 3,5 m koja ima nepravilna
elipsovidna osnova so dimenzii od 21 x 16 m. Vo
sredinata ima vojni~ki rov, dlabok 1 m, pri ~ie ko-
pawe bile izvadeni varov malter i kamen. Od di-
menziite i oblikot na mogilata mo`e da se zaklu~i
deka se raboti za yidana grobnica so dromos. (V.S.,
Z.B.)
32. SKANDALCI
Grobi{ta, docnosrednovekovna crkva i nekropola.
Pome|u urnatinite od napu{tenoto selo i kori-
toto na Bregalnica ima ramnina na koja se gledaat
ostatoci od mala crkva, gradena od kamen i kal, so
dimenzii od 7,70 x 4,10 m. Yidovite se za~uvani vo
viso~ina od 1 do 1,80 m i na vnatre{nata strana
imaat malter so tragi od `ivopis. Okolu crkvata
ima nekropola so grobovi od koi nekoi se so mono-
litni kameni plo~i, a nekoi yidani vo oblik na
sarkofag. (V.S., Z.B.)
33. SOFILARI
Pole, naselba od docnoanti~koto vreme. Le`i na
golema ramnina so blag pad na isto~nata strana,
pred vlezot vo seloto. Na povr{inata ima frag-
menti od kerami~ki sadovi, grade`ni tuli i tegu-
li. So oraweto me{tanite raskopuvale temeli od
yidovi, a bile najdeni i nekolku pitosi koi ne se
za~uvani.
Trifunoski J., Nedkov V., 1964, 40; Mikul~i} I., TIR,
117. (V.S., Z.B.)
Crkvi{te, vila rustika od docnoanti~koto vreme.
Se nao|a na leviot breg na Bregalnica, zapadno od
zgradite na zadrugata „Bratstvo“. Terenot e ramni-
na koja na ju`nata strana postepeno se kreva i se
nadovrzuva na selskiot rid. Na prostor od 80 x 35 m
se zabele`uvaat ostatoci od temeli na 4 prostorii
so dimenzii od 4 x 4 i 4 x 5 m, postaveni edna do
druga. Se nasetuvaat temeli i od drugi prostorii, a
edna od niv zavr{uva apsidalno. Vkupnata dol`ina
na objektot iznesuva okolu 30 m. Vo literaturata e
zaveden kako srednovekovna crkva.
Trifunoski J., Nedkov V., 1964, 40; Mikul~i} I., TIR,
117. (V.S., Z.B.)
34. STAR KARAORMAN
Varnica – Kru{ka, osamen ranoslovenski naod. Na
leviot breg na Bregalnica, neposredno do severois-
to~nata strana na seloto e najden kerami~ki sad,
XXX. [TIP
ra~no raboten i so gruba faktura, tipi~en prime-
rok od najraniot slovenski period ‡ VII vek.
Beldedovski Z., 1989, 225; Beldedovski Z., 1990, 45.
(V.S., Z.B.)
Gorno pole ‡ Balabanica, naselba i nekropola od
`eleznoto i ranoanti~koto vreme. Se nao|a na 1 km
ju`no od seloto, od levata strana na patot za [tip.
Pretstavuva izdol`eno golemo plato, so povr{ina
od desetina hektara, koe na severozapadnata i
jugozapadnata strana ima strmni padini kon kori-
toto na Bregalnica i nejzinite suvodolici, dodeka
na severoisto~nata strana blago se spu{ta kon
Blagova Reka. Vo 1958 godina so dlaboko rilawe i
podgotvuvawe na terenot za lozova planta`a bil
uni{ten golem broj mali tumuli (okolu 500), so
konstrukcii od kamen, vo koi imalo pogrebuvawa
na kremirani i inhumirani pokojnici. Muzejot od
[tip izvr{il probno istra`uvawe pri {to bile
konstatirani pribli`niot broj i organizacijata
na tumulite, na~inot na pogrebuvaweto i nivnata
vremenska pripadnost. Vo 1959 godina e izvr{eno
povtorno iskopuvawe, i toa vo sredi{niot del na
platoto, kade I. Mikul~i} otkril pogrebuvawa od
V vek pred n.e. Ostatoci od tumuli, kako i grobni
prilozi se sre}avaat i denes po celata povr{ina na
terenot. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
[tip.
Mikul~i} I., 1959, 95; Mikul~iÊ I., 1965, 197; Ga-
ra{anin M., Sanev V., Simska D., Kitanoski B.,
1971, 57. (V.S.)
Kru{ka, starohristijanska naselba i bazilika. Se
nao|a na izlezot od seloto, od dvete strani na patot
za seloto Karbinci, na leviot breg na Bregalnica.
Zafa}a prostor od okolu 1 hektar, na koj se sre}a-
vaat fragmenti od kerami~ki sadovi i mnogubroen
grade`en materijal. Vo 1984 godina Zavodot i muzej
od [tip izvr{il za{titno iskopuvawe pri {to e
otkriena trikorabna bazilika so dimenzii od 17,40
x 11,80 m i zasvodena grobnica.
Beldedovski Z., 1986, 171. (Z.B.)
Orlovi ^uki, tumuli od `eleznoto vreme. Severno,
vedna{ do seloto, postepeno se izdiga greben koj
pretstavuva del od poslednite padini na Pla~kovi-
ca. So svojata polo`ba i viso~ina dominira nad
okolniot teren i ima otvoren pogled na zapad, kon
lokalitetot Gorno pole – Balabanica, na jug kon
koritoto na Bregalnica, a na istok kon poleto na
seloto Tarinci. Do 1960 godina i podocna, po sami-
ot rab na grebenot mo`ele da se vidat 10 tumuli,
naredeni vo niza istok-zapad, na rastojanie od 20
-40 m eden od drug, so pre~nik vo osnovata od 9 do 18
m i viso~ina me|u 0,60 i 1,70 m. Denes tumulite
re~isi ne postojat bidej}i 6 se celosno istra`eni,
a drugite se o{teteni so zemjodelskite raboti. Is-
kopuvawata poka`ale deka tumulite imaat rodov-
ski karakter i vo niv bile pogrebani pove}e pokoj-
nici, vo grobovi napraveni od kameni plo~i ili od
441
kr{en kamen, radijalno rasporedeni okolu cen-
tralniot grob. Site se so grobni prilozi od kera-
mi~ki sadovi, oru`je od `elezo i nakit od bronza i
kilibar. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej vo
[tip, a eden del vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
Mikul~i} I., 1961, 47; Pa{i} Vin~i} R., 1970, 129;
Pa{i} R., 1989, 78, 79. (V.S.)
Solena Voda, srednovekovna nekropola. Se nao|a na
severoisto~niot kraj na seloto, na izlezot kon
lokalitetot Orlovi ^uki. Terenot e blaga padina
{to se spu{ta kon koritoto na Blagova Reka. U{te
vo 1958 godina od erozivnite vodi bile otkrieni
grobovi so kameni konstrukcii koi podocna sela-
nite gi prekopale. Isti grobovi so skeletno pog-
rebuvawe uni{til i P. Nikolov kopaj}i temeli za
ku}a. Od grobnite prilozi, najdeni vo pogolem broj,
se za~uvani 3 prstena so vmetnato staklo na glavata
i 2 stakleni belezici, od X-XII vek. Naodite se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo [tip.
Aleksova B., 1964, 99. (V.S., Z.B.)
Transformator, osamen naod od neolitskoto vreme.
Na zapadniot kraj od seloto, okolu transformato-
rot koj e blizu do u~ili{teto, e najdena sekira vo
oblik na jazik od granitna karpa. Terenot e zaob-
leno plato na leviot breg na Bregalnica. (V.S.)
35. STEPANCI
Kirezl’k, naselba od docnoanti~koto vreme. Na pa-
tot za seloto Puh~e, vo nekoga{niot imot na P.
Esad se nao|aat ostatoci od grade`en materijal i
tragi od temeli yidani so kr{en kamen i varov
malter. (V.S., Z.B.)
36. SUVO GRLO
Axibunar, nekropola od docnoanti~koto vreme. Od
isto~nata strana na seloto, vo nivite na R. Ge{ti-
lov bile otkrieni i uni{teni pove}e grobovi so
konstrukcii od kameni plo~i. Grobni naodi nema-
lo, so isklu~ok na nekolku moneti koi ne se za~u-
vani. (V.S., Z.B.)
Grobi{ta – ^ukarki, mogili od rimskoto vreme.
Pod seloto, vo ramninata na leviot breg na rekata
Lakavica i na okolu 1 km desno od patot [tip-
Radovi{, do skoro vreme mo`ele da se vidat tri
mogili, na ~ii dimenzii podetalno uka`uvaat M. i
D. Gara{anin. Pokraj mogilata II ima star bunar vo
koj se frleni delovi od steblo na stolb od zelen
peso~nik, so pre~nik od 0,30 m. Od nepoznati pri-
~ini, vo 1994 godina mogilite se celosno uni{teni
od strana na ARM. Od grobovite {to se nao|ale vo
niv se pribrani nekolku fragmentirani sadovi od
keramika i staklo, site od III-IV vek.
Gara{anin M. i D., 1959, 77. (V.S., Z.B.)
442
Grobi{ta ^ukarki, s. Suvo Grlo. ‡ Mogili od rimskoto vreme
]oiluk, naselba i bazilika od docnoanti~koto vre-
me. Na edno zaramneto plato {to se izdiga nad ko-
ritoto na rekata Lakavica, od levata strana, vo
1977 godina so zemjodelskite raboti bile otkrieni
temeli od kamen i varov malter, od objekt so dimen-
zii vo osnovata od okolu 35 x 25 m, postaven vo
pravec istok-zapad. Na povr{inata ima delovi od
arhitektonska plastika, a vo nivata na [. Mihaj-
lov golemo koli~estvo par~iwa od tuli, teguli i
kr{en kamen. (V.S., Z.B.)
37. SUDI]
Dugeni, nekropola od `eleznoto vreme. Na 1 km
ju`no od seloto, desno od patot Sudi}-Vrsakovo, vo
nivata na V. Tasev ima ostatoci od nekropola. Spo-
red iskazite na sopstvenikot, re~isi so sekoe ora-
we po povr{inata bile razvlekuvani kamewa i kr-
{eni plo~i, par~iwa od kerami~ki sadovi, duri i
koski od ~ove~ki skeleti. So ras~istuvawe na mal
prostor, vo tekot na rekognosciraweto (1978) e
konstatirano deka se raboti za skeletni pogrebuva-
wa pod mali tumuli, bez grobni konstrukcii, nasi-
pani so kr{eni plo~i i kamen. Spored najdenite
fragmenti od kerami~ki sadovi, odnosno spored
nivniot oblik i ornamentika, grobovite se dati-
rani od krajot na VIII vek pred n.e. Naodite se ~uva-
at vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. (V.S., Z.B.)
Kula, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Isto~no
od seloto, na levata strana na Sudi~ka Reka se iz-
diga visok rid opkru`en so strmni padini, so is-
klu~ok na ju`nata strana na koja ima blag pristap.
Na vrvot ima zaramneto plato, so nepravilna tria-
golna forma, na koe se nayiraat ostatoci od temeli
na bedem {irok 1,50 m. Dol`inata na severniot yid
iznesuva 83 m, na isto~niot 41 m, a ju`niot e celos-
no uni{ten. Po povr{inata ima mnogubrojni
fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi, teguli i
grade`en kamen. (V.S., Z.B.)
XXX. [TIP
Solunski Rid, gradi{te od docnoanti~koto vreme.
Na severoisto~nata strana na seloto se izdiga vi-
sok rid so zaramneto plato, golemo okolu 1,5 hek-
tar. Na povr{inata ima ostatoci od grade`en ma-
terijal. (V.S., Z.B.)
38. TARINCI
Vr{nik, naselba od neolitskoto vreme. Se nao|a na
okolu 800 m severoisto~no od seloto, vo nekoga{-
noto lozje (denes niva) na ZIK „Crvena yvezda“, po-
gon Tarinci, {to le`i vo neposrednata blizina na
lokalitetot Krst i selskite grobi{ta. Vo 1958
godina, vo organizacija na Muzejot od [tip, pod ra-
kovodstvo na M. i D. Gara{anin e izvr{eno son-
da`no iskopuvawe. Otkriena e pove}eslojna neo-
litska naselba so 4 horizonti na `iveewe, potvrde-
ni so delovi od objekti za `iveewe (ogni{ta, pe~ki
i ku}en lepe`) i mnogubrojni predmeti od materi-
jalnata kultura. Vrz osnova na tipolo{kite
karakteristiki, osobeno kaj sadovata keramika i
kultnata plastika, e utvrdeno deka `ivotot vo na-
selbata se odvival kontinuirano od krajot na ra-
niot do krajot na docniot neolit, glavno vo ramki-
te na lokalnite tradicii, no so povremeni vlijani-
ja od drugite istovremeni neolitski kulturi na
Balkanot. Ottuka istra`uva~ite ja izdvoile kako
zasebna kulturna grupa (Vr{nik), smestuvaj}i ja vo
ramkite na balkansko-anadolskiot kulturen kom-
pleks na stariot neolit. Otkrivaweto na nasel-
bata Vr{nik e dotolku pozna~ajno {to, prakti~no,
so nea bile postaveni osnovite na istra`uvaweto i
prou~uvaweto na neolitot vo Isto~na Makedonija.
Grbi¢ M., 1954, 115; Gockova P., 1955, 9; Gara{anin
M. i D., 1961, 7-40; Gara{anin M., 1975, 79-114. (V.S.)
Krst, mogili od rimskoto vreme. Na izlezot od se-
loto, levo od patot za seloto Radawe ima mala vi-
so~inka so ve{ta~ki zaramneto plato na koe se pos-
taveni novite grobi{ta. Na severozapadniot kraj
na platoto se nao|ale dve mogili. Ednata bila go-
lema, so pre~nik vo osnovata od 42 m i viso~ina od
4,60 m, a drugata pomala, so pre~nik od okolu 15 m i
viso~ina od 1,80 m. Lokalitetot i mogilite se poz-
nati vo literaturata od arheolo{kite iskopuvawa.
Imeno, vo 1942 godina I. Venedikov ja istra`uval
malata mogila i vo nea otkril grob so kremiran
pokojnik od II vek. Podocna, od 1961 do 1963 godina,
vo organizacija na Muzejot od [tip i pod ra-
kovodstvo na M. i D. Gara{anin e izvr{eno isko-
puvawe na golemata mogila. Vo sredi{teto na os-
novata e otkrieno bogato pogrebuvawe na li~nost
so visok op{testven status – knez, od I-II vek. Naj-
deni se dve kladi od koi na ednata bil izgoren po-
kojnikot, a na drugata kolata na koja bil donesen.
Mogilite le`at vo atarot na anti~kiot grad Bar-
gala ubiciran vo mesnosta Be{ Tepe ‡ An~e kaj se-
XXX. [TIP
loto Karbinci. Naodite od kne`evskata mogila se
~uvaat vo Zavodot i muzej vo [tip.
Venedikov I., 1948, 90; Grbi¢ M., 1954, 115; Gara{a-
nin M. i D., 1961a, 65; Gara{anin M. i D., 1975, 193-
201. (V.S.)
Stari selski grobi{ta, srednovekovna crkva so
nekropola. Vo sredinata na starite grobi{ta, koi
se nao|aat vo samoto selo, ima temeli od postar ob-
jekt ~ii konturi ne mo`at da se odredat. Od nego
`itelite raskopale temeli od prostorija dolga 7 m
a {iroka 4 m, yidani od kamen i kal. (Z.B.)
39. TOPLIK
Hisar, naselba od docnoanti~koto vreme. Na trome-
|ata me|u atarite na selata Toplik, Edeklarci i
Haxi-Hamzali, na visok rid so zaramneto plato se
zabele`uvaat ostatoci od temeli na yidovi.
Trifunoski J., Nedkov V., 1964, 61. (V.S., Z.B.)
40. TRI ^E[MI
Tri ^e{mi, naselba od rimskoto vreme. Le`i na
500 m jugoisto~no od seloto, na levata strana od
patot za [tip, vo golem blok sopstvenost na ZIK
„Crvena yvezda“. Terenot e na blaga padina so ne-
kolku niski viso~inki na koi, u{te vo 1960 godina,
bile otkrieni ostatoci od temeli na pogolemi
objekti, gradeni od kamen i var, potoa fragmenti
od kerami~ki sadovi, pitosi i teguli, delkani blo-
kovi od kamen i ra~ni melnici. Najden e i dolen
del od skulpturalna pretstava na bo`estvo (?) na
koj se gleda desnoto stapalo postaveno vrz glava na
oven. Naodot se ~uva vo Zavodot i muzej vo [tip.
Sanev V., 1961, 77; Sanev V., 1964, 107. (V.S.)
41. HAXI–HAMZALI
Isar, kastel od rimskoto i docnoanti~koto vreme
{to go kontroliral patot Stobi-Astibo-Pauta-
lija.
Mikul~i} I., TIR, 61. (D.G.)
42. CRVULEVO
Batulica, osamen naod od rimskoto vreme. Na okolu
1 km severoisto~no od seloto, vo 1968 godina, pri
popravkite na stara ~e{ma, na padinite na edno od
rit~iwata okolu nea e najdena mermerna plo~a so
dimenzii od 44 x 33 x 7,5 cm. Vo gorniot del nad
ramkata ima timpanon a pod nego pretstavi na Ask-
lepij, Higija i Telesfor, ubavo obraboteni vo
bareljef. Na dolnata ramka ima gr~ki natpis so
imeto na dedikantot Servelios Leivera. Prisus-
tvoto na plo~ata upatuva na mo`no postoewe na le-
443
kovit izvor. Naodot se ~uva vo Zavodot i muzej vo
[tip.
Beldedovski Z., 1979, 113. (V.S., Z.B.)
Govedarski Pat, naselba i nekropola od docnoan-
ti~koto vreme. Na 400 m severoisto~no od seloto,
od desnata strana na Ruqa~ka Reka ima zaramneta
terasa. Vo nivata na C. Karajanov vo 1976 godina e
otkriena i istra`ena grobnica so golem broj grob-
ni prilozi od keramika, koska, staklo i metal, od
III-IV vek. Okolu nea na povr{inata ima ostatoci
od grade`en materijal.
Beldedovski Z., 1979, 113. (Z.B.)
Kula, gradi{te od docnoanti~koto vreme. Na 1,5 km
jugoisto~no od seloto, na levata strana na Ruqa~ka
Reka ima mala viso~inka, del od rasklonenijata na
Pla~kovica. Na nea ima dve terasi postaveni edna
pod druga. Na prvata, koja ima nepravilen elipso-
viden oblik, so dimenzii od 70 x 30 m, se zabele-
`uvaat ostatoci od temeli na bedem, rasporedeni
po nejzinite rabovi. Vtorata e pogolema, so
dimenzii od 100 x 40 m, i na nea ima fragmenti od
kerami~ki sadovi raboteni na kolce, pitosi, te-
guli i drug grade`en materijal. (V.S., Z.B.)
Nivi na Veselin Jovanov, naselba od docnoanti~-
koto vreme. Se nao|a na severniot kraj na seloto,
okolu ku}ata na sopstvenikot na nivite, izgradena
vo {eesettite godini. So oraweto na povr{inata
bil isfrlen grade`en materijal od temeli na po-
ve}e objekti, fragmenti od pitosi, teguli i kera-
mi~ki sadovi. Najdena e i edna mala aplikacija so
pretstava na `ensko lice opkru`eno so dolgi za-
vitkani kadrici, izrabotena vo keramika. Naodot
se ~uva vo Zavodot i muzej vo [tip. (V.S.)
43. CRE[KA
Grada, srednovekovna nekropola. Na 300 m od se-
loto vo pravecot na mesnosta Polisa ima zaoblen
444
greben {to se spu{ta kon suvodolicata i starite
grobi{ta. Ovde, so erozijata na zemjata se otkrieni
grobovi so konstrukcii od monolitni plo~i, so
orientacija istok-zapad. (V.S., Z.B.)
Isar, docnoanti~ki opidum i srednovekovno gra-
di{te so nekropola. Na 2 km jugozapadno od seloto
se izdiga visok karpest rid, od tri strani opkru-
`en so koritoto na Bregalnica. Na samiot vrv, koj
e izdol`en okolu 200 m i dosta neramen, se nasetu-
vaat temeli od pove}e objekti, a ostatoci od bedem
nema. Na povr{inata le`at fragmenti od kerami~-
ki sadovi i grade`en materijal, a bile najdeni i
moneti od VI vek i postari. Na isto~nata strana na
Isar zapo~nuva pristapen greben vo ~ie podno`je
se nao|a golema nekropola so grobovi od kameni
plo~i, me|u koi ima i grupi od po dva ili tri gro-
bovi. T. Tomoski go povrzuva gradi{teto so sred-
novekovniot grad Cre{~e.
Tomoski T., 1978, 277; Mikul~i} G., 1987, 192. (V.S.,
Z.B.)
Polisa, nekropola – tumuli od `eleznoto vreme i
srednovekovna crkva so nekropola. Na 2 km ju`no
od seloto i na okolu 500 m isto~no od lokalitetot
Isar ima zaramneto plato na koe se nao|aat 5 mogi-
li podignati blizu edna do druga bez osoben red.
Site se dosta dobro za~uvani i so pribli`no isti
dimenzii, odnosno, visoki se do 1,20 m i so pre~nik
vo osnovata do 16 m. Na zapadniot kraj na terenot
se gledaat urnatini od temeli na mal objekt, so
orientacija istok-zapad, i okolu niv monolitni po-
krivni plo~i od grobovi. (V.S., Z.B.)
Turski Grobi{ta, tumul od `eleznoto vreme. Na
severoisto~niot kraj na seloto ima malku podig-
nato zaramneto plato, so dimenzii od 400 x 40 m, na
koe na isto~niot kraj se nao|a dobro za~uvan tumul
visok 1,20 m i so pre~nik vo osnovata od 12 m. Vo
sredinata ima tragi od sekundarno kopawe, na povr-
{inata se gledaat kamewa a vo osnovata se nasetuva
venec od reden kamen. Na nego i okolu nego ima
XXX. [TIP
 Isar, s. Cre{ka. ‡ Srednovekovna tvrdina (I.M.)
grobovi so ni{ani od turskoto naselenie {to `i-
veelo vo seloto do pedesettite godini. (V.S., Z.B.)
Turski Grobi{ta, s. Cre{ka. ‡ Mogila od `eleznoto vreme
44. ^ARDAKLIJA
Bunar~e, naselba od docnoanti~koto vreme. Vo ni-
vite {to se nao|aat na okolu 300 m isto~no od lo-
XXX. [TIP
kalitetot Manastir~e se sre}avaat par~iwa od te-
guli, tuli i drug grade`en materijal. (V.S., Z.B.)
Manastir~e, srednovekovna crkva. Vo podno`jeto
na ridot E`ovo, od negovata jugoisto~na strana,
ima mala viso~inka na koja selanite raskopale te-
meli od mal objekt – crkvi~ka yidana od kr{en ka-
men i varov malter. Na isto~nata strana ima polu-
kru`na apsida, a na zapadnata trem vo koj bile ot-
kopani tri groba so konstrukcii od monolitni ka-
meni plo~i. (V.S., Z.B.)
45. [A[AVARLIJA
^eprevo, naselba od docnoanti~koto vreme. Na oko-
lu 7 km od seloto, blizu do me|ite so atarot na [tip
ima ramnina so nivi vo koi selanite pri oraweto
naiduvale na ostatoci od temeli na yidovi gradeni
od kr{en kamen, tuli i varov malter. Vo 1974 godi-
na Manol Stefanov na{ol golem pitos koj i denes
go ~uva. Na isto~niot kraj na terenot odvaj se zabe-
le`uvaat temeli, mo`ebi od crkvi~ka, okolu koi
ima kameni plo~i od grobovi. Blizu do lokalite-
tot te~e selskata reka, a postojat i tragi od star
pat. (V.S., Z.B.)
445
 46. [OPUR
Yidini, srednovekovna naselba. Vo nivite na B. Ris-
tov i B. Stojanov, {to se nao|aat 2 km isto~no od
seloto, so oraweto bile otkrivani temeli od objek-
ti. Po povr{inata ima par~iwa od teguli, tuli i
drug grade`en materijal, a isto taka i fragmenti
od kerami~ki sadovi. (V.S., Z.B.)
Logur, srednovekovna nekropola. Na 2,5 km jugois-
to~no od seloto se gledaat grobovi pokrieni so mo-
nolitni kameni plo~i, postaveni vo pravec zapad
-istok. Spored ka`uvaweto na selanite, postoele i
temeli od nekakov objekt, mo`ebi crkvi~ka. (V.S.,
Z.B.)
Mademska Reka, rudnik od rimskoto vreme.
Mikul~i} I., TIR, 118. (D.G.)
Manastiri{te, srednovekovna crkva i nekropola.
Na 200 m jugoisto~no od seloto, na mala viso~inka
obrasnata vo {uma se nao|aat gramadi od kr{en ka-
men koj, spored ka`uvaweto na me{tanite, potek-
nuval od temeli na yidovi. Mestoto se po~ituva ka-
ko crkovno i na nego se doa|a na Petrovden. Na is-
to~niot kraj na terenot se nao|aat dene{nite gro-
bi{ta, kade {to se zabele`uvaat i postari grobovi
od kameni plo~i, koi selanite ne gi pametat. (V.S.,
Z.B.)
Pilav Tepe, naselba od neolitskoto vreme i gra-
di{te od rimskoto vreme. Levo od patot [tip-Ra-
dovi{, pome|u dvaeset i prviot i dvaeset i ~etvr-
tiot kilometar se izdiga visok rid vo oblik na ko-
nus, opkru`en od site strani so strmni padini, na
koj se zabele`uvaat ostatoci od mal akropol, od II
-IV vek. Vo podno`jeto na edna od padinite, {to se
spu{ta kon desniot breg na Lakavica, ima zaramne-
to plato na koe se sre}avaat fragmenti od neolit-
ski kerami~ki sadovi.
Grbi¢ M., 1954, 114; Gara{anin M. i D., 1959, 72;
Mikul~i} I., TIR, 118. (V.S., Z.B.)
[irinka, srednovekovna nekropola. Vo neposred-
nata blizina na seloto, do poslednata razurnata ku-
}a, spored ka`uvaweto na S. Vitanov, pri kopaweto
na temeli za {tala bile otkrieni dva groba so
konstrukcii od kameni plo~i vo koi, osven skeleti,
nemalo nikakvi prilozi. (V.S., Z.B.)
47. [TIP
Astibo – Star Konak, naselba od rimskoto vreme.
Imeto Astibo prvpat se sre}ava na krajot od
III vek pred n.e. Anti~kiot istoriograf Polien go
soop{tuva kako ime na reka vo ~ii vodi bile ka-
peni pajonskite carevi pri krunisuvaweto. So og-
led na podatocite od istoriskite izvori za pri-
sustvoto na Pajonite vo isto~na Makedonija i na
nivnata potvrda preku arheolo{kite naodi, rekata
446
Bregalnica e identifikuvana so rekata na ritu-
alniot carski ~in.
Mnogu podocna, kon krajot na IV vek, toa ime
pak se pojavuva, no kako ime na naselba od rimskoto
vreme. Vo poznatata Tabula Peutingeriana e vnesen ka-
ko vtora stanica na patot od anti~kiot grad Stobi
za Pautalija, oddale~ena 20 milji od stanicata
Tranupara, odnosno 50 milji od Stobi. Na ovoj iti-
nerar, osobeno zna~aen za ubikacijata i identifi-
kacijata na patnata mre`a i naselbite, mu posveti-
le vnimanie pove}e u~eni. Taka za delnicata Sto-
bi-Pautalija K. Miler predlo`il izmena vo redos-
ledot na imiwata so koja Astibo go stava kako pr-
va, a Tranupara kako vtora stanica. Toa pridonelo
da preovladee edno op{to mislewe deka lokacijata
na Astibo treba da se bara na Bregalnica i vo oko-
linata na [tip, a Tranupara ponaistok, vo zletov-
sko-kratovskiot ili vo ko~anskiot kraj. Kako poj-
dovni elementi za ova bile zemani arheolo{kite
tragi i dene{noto rastojanie me|u [tip i Stobi
koe re~isi se sovpa|a so poso~enite 20 rimski mil-
ji. Niz koi mesta vrvela trasata na ovaa delnica
te{ko mo`e da se odredi so ogled na skudnite ar-
heolo{ki tragi. V. Sanev i Z. Beldedovski, rako-
vodej}i se od konfiguracijata na terenot, prib-
li`no to~no ja prtpostavile sè do seloto Dragoevo,
od kade pa sè do [tip vrvela po trasata na de-
ne{niot asfalten pat.
So pra{aweto za ubikacijata na Astibo isto
taka se imaat zafateno pove}e istra`uva~i koi is-
ka`ale razni mislewa i pretpostavki potpiraj}i
se na Pojtingerovata karta, na izvorite, a pred sè
na arheolo{kite ostatoci najdeni vo [tip i vo ne-
govata okolina. Taka, I. Venedikov go locira As-
tibo vo blizinata na seloto ^ardaklija, pod ridot
E`ovo, na lokacija {to ne nudi uslovi za naselba
od gradski karakter, a povr{inskite naodi upatu-
vaat na mala ruralna naselba od docnoanti~koto
vreme. F. Papazoglu, zemaj}i ja predvid kamenata
plastika najdena vo [tip, pred i po Vtorata svets-
ka vojna, pretpostavuva deka se nao|al vo samiot
grad, bez da ja poso~i negovata mikrolokacija. Nas-
proti ovie mislewa, B. Aleksova, vrz osnova na re-
dosledot na stanicite na Tabula Peutingeriana i niv-
nata oddale~enost, kako i vrz osnova na rezultati-
te od ponovite iskopuvawa, kako mo`na lokacija go
nudi lokalitetot Kale vo seloto Krupi{te. Ovoj
predlog zaslu`uva vnimanie, no te{ko mo`e da se
prifati poradi hronolo{kite ramki na lokalite-
tot i negovata dene{na distancija vo odnos na dis-
tancijata dadena vo Pojtingerovata karta.
Se ~ini deka najblisku do vistinata za ubika-
cija na Astibo e misleweto na V. Sanev. Potpi-
raj}i se na mermernata skulpturalna i arhitek-
tonska dekorativna plastika, na nejzinata namena i
umetni~ki vrednosti, potoa na vremenskata pripad-
nost kon II-III vek i mestoto na nao|aweto, kako mi-
krolokacija na koja le`el Astibo toj go poso~uva
Star Konak, edno od najstarite maala vo [tip.
Stanuva zbor za teren so centralna prostorna pozi-
XXX. [TIP
cija, na edna strana otvoren kon koritoto na Bre- Astibo. ‡ Afrodita, II vek
galnica, a na drugata kon reki~kata Otiwa i iz-
lezot od gradot, raspolo`en vo isto~noto podno`je
na ridot Isar na koj ima ostatoci od sredno-
vekovno utvrduvawe. Kon ova mislewe se pridru-
`il i Z. Beldedovski, koj po otkrivaweto na novi
arheolo{ki predmeti, „rabotilnica“ za mermer,
vodovodna instalacija, grobovi od nekropola, ru-
darski kopovi i sl, gi pro{iril prostornite di-
menzii na Astibo vo sosednite Tuzlija i Gorno
maalo, dopolnuvaj}i ja istovremeno i konstataci-
jata za negoviot organiziran gradski karakter.
Od bogatata mermerna plastika, vo najgolem
del slu~ajno otkriena vo Star Konak, {to denes se
~uva vo zbirkite na Zavodot i muzej vo [tip, na Mu-
zejot na Makedonija vo Skopje i na Narodniot muzej
vo Belgrad, za odbele`uvawe se: ma{ka portretna
glava, glava na mlad Efeb, torzo na gola Afrodita,
statua na Afrodita, statua na Nike ‡ Atina,
fragmenti od statui na kowi i kowanici, delovi
od kompozicija na lavovi, masivni fragmenti od
stebla na stolbovi so kaneluri, kapiteli, razni
postamenti i drugo, so vremenska pripadnost od I do
III vek. Spored karakterot na ovie naodi i nivnite
umetni~ki kvaliteti, se pretpostavuva deka Asti-
bo bil organiziran so forum vo koj bile pomesteni
skulpturi na vidni gra|ani i verojatno skulptura
na eden od rimskite vladeteli, hram pos-

Astibo. ‡ Torzo na voin od Trajanovoto vreme

veten na bo`estva od gr~ko-rimskiot panteon, kako

i so masivno gradeni civilni objekti. Negoviot
urban karakter go dopolnuvaat i tragite od vodo-
vodna mre`a. Bil snabduvan so voda za piewe od iz-
vorite vo mesnosta Suitlak, na okolu 2 km isto~no.
Smestena vo kerami~ka instalacija, premostena so
akvaedukt podignat na tri stapki nad reki~kata
Otiwa (Kemer), sledej}i gi izohipsite na Belo
Brdo, vodata stignuvala do gradskoto jadro ‡ Star
Konak i sosednite maala. Sekako kon ova bi tre-
balo da se dodade i eksploatacijata na rudite (zla-
to, srebro, bakar i `elezo) koja zna~itelno u~est-
vuvala vo negoviot stopanski razvoj, osobeno kon
krajot na II i na po~etokot na III vek.
Koga zgasnal `ivotot vo Astibo, ne se znae
to~no. Poznato e deka vo vtorata polovina na III
vek navleguvaat varvarskite plemiwa od sever, oso-
beno Gotite (268-269 godina) koi pravat pusto{ vo
ovie delovi na Rimskoto Carstvo. Verojatno vo tie
uriva~ki naleti i Astibo ja do`iveal istata sud-
bina kako i mnogu drugi gradski i pomali ruralni
naselbi. Istoriskite izvori i skromnite arheo-
lo{ki ostatoci uka`uvaat deka kontinuitetot na
`iveeweto na ova mesto prodol`il i vo ranovi-
zantiskiot period, a u{te pove}e vo sredniot vek.

XXX. [TIP
447
Delovi od arhitektonska plastika od starohris-
tijanski sakralni objekti se sre}avaat kako spolii
vgradeni vo fasadite na srednovekovnite crkvi.
Me|utoa, pra{aweto za goleminata i urbanata or-
ganizacija na naselbata, za koja se smeta deka go
nosela imeto Stipion, i natamu stoi otvoreno. Vo
vremeto na Samoilovoto carstvo i po nego `ivotot
vo naselbata odnovo dobiva urbani dimenzii. Pod
imeto [tip, obezbeden so mo}no utvrduvawe i so
nekolku izgradeni crkvi, toj prerasnuva vo golema
gradska naselba, strategiski, ekonomski i trgovski
osobeno zna~ajna za isto~na Makedonija.
Müller K., 1916, 580; Venedikov I., 1948, 87; Papazog-
lu F., 1957, 74; Sanev V., 1964, 103; Aleksova B.,
1983, 85; Sanev V., 1986, 91-96; Aleksova B., 1989, 20;
Beldedovski Z., 1990, 151-160; Beldedovski Z.,
1990a, 11-28; Beldedovski Z., 1995, 9-21. (V.S.)
Babite, tumuli od `eleznoto vreme. Na okolu 600 m
severno od novata naselba Babi, na desnata strana
od patot [tip-Star Karaorman ima izdol`en
greben od koj se otvora {irok pogled kon koritoto
na Bregalnica i lokalitetot Gorno pole – Bala-
banica. Na nego se nao|aat dva tumula so prib-
li`no isti dimenzii, visoki 1,5 m i so pre~nik vo
osnovata od okolu 17 m, oddale~eni eden od drug
okolu 30 m. Tumulite se dosta o{teteni i razvle-
~eni so zemjodelskite raboti, pred sè so dlabokoto
orawe. (V.S., Z.B.)
Isar, srednovekovna tvrdina. Vo zapadniot del na
gradot se izdiga karpestiot rid Isar, visok 150 m.
448
Opkru`en e so strmni padini, na zapadnata strana
so koritoto na Bregalnica, a na ju`nata so korito-
to na Otiwa. Polo`bata i viso~inata ovozmo`uva-
at preglednost i kontrola na vlezot i izlezot od
gradot. Na samiot vrv ima neramno plato, 200 m iz-
dol`eno vo pravec sever-jug, ogradeno so ostatoci
od temeli na bedem, prili~no dobro za~uvan, names-
ta visok 12 do 19 m, so nekolku odbranbeni kuli.
Spored dosega{nite prou~uvawa, se pretpostavuva
deka tvrdinata bila podignata vo raniot sreden
vek, zaradi odbranbenite i strategiskite potrebi
na gradot {to le`el vo nejzinoto podno`je. Pod
dene{noto ime [tip se nao|al vo granicite na
Samoilovata dr`ava, na po~etokot na XIII vek pod
bugarska vlast, a vedna{ potoa pod upravata na
srpskiot vladetel Stefan De~anski. Turcite go za-
zele vo 1382 godina. Dr`avnite i politi~kite pro-
meni se odrazile i vrz arhitekturata na tvrdinata.
Na oddelni mesta se gledaat urivawa, popravki ili
dogradbi. Po pojavata na ognenoto oru`je taa bila
napu{tena, isto kako i pove}eto tvrdini vo
Makedonija. Me|u vgradeniot grade`en materijal
se zabele`uvaat kr{eni par~iwa od arhitektonska
plastika od bel mermer od rimska proveniencija,
sekako doneseni od nekoga{niot grad Astibo koj
le`el neposredno vo podno`jeto na ridot, vo de-
ne{noto maalo Star Konak. Vo dolniot del na pa-
dinite na Isar ima tri crkvi, i toa na isto~nata
XXX. [TIP
 Isar, [tip. ‡ Srednovekovna tvrdina
Isar, [tip. ‡ Del od bedemot so kula
Sv. Arhangel Mihail, na ju`nata Sv. Jovan Krsti-
tel i na severnata Sv. Vlasij, koja e vo ostatoci od
temeli. [to se odnesuva do ostatocite od srednove-
kovnata naselba, del od niv se sre}avaat na severo-
zapadnata padina, levo od crkvata Sv. Arhangel
Mihail. Spored najdenite fragmenti od kerami~ki
sadovi, ima indicii deka Isar bil koristen za od-
branbeni celi mnogu porano, vo ranoanti~koto vre-
me, a mo`ebi i vo `eleznoto vreme.
Jovanovi¢ M., 1961, 103; Nikolovski A., ]ornakov
D., Balabanov K., 1961, 103; Beldedovski Z., 1977,
195. (V.S., Z.B.)
Kemer, akvedukt od rimskoto vreme. Vo koritoto na
rekata Otiwa, na okolu 500 m severoisto~no od
gradot ima ostatoci od akvedukt. Na desniot breg
ima stopa navalena na karpest teren, so dimenzii
vo osnovata od 1 x 1,80 m i za~uvana viso~ina od 3,40
m. Yidana e od kr{en kamen i hidrostati~en mal-
ter, a vo gorniot del, kade {to zapo~nuvala arkata,
od kvadratni i pravoagolni tuli. Na 20 m od nea,
odnosno na leviot breg, ima druga stopa so di-
menzii od 2 x 2,40 m, za~uvana samo vo dolniot del.
Preku ovoj akvedukt bila prenesuvana vodata sobi-
rana od izvorite vo mesnosta Suitlak za potrebite
na gradskata naselba Astibo. Na ova upatuva i na-
mesni~avoto postoewe na kerami~ki tubuli od vo-
dovodna instalacija, koja po izohipsite na Belo
Brdo (Tehni~ka naselba) se spu{tala do maaloto
XXX. [TIP
Star Konak, odnosno do mestoto kade {to se odre-
duva lokacijata na Astibo.
Sanev V., 1986, 94. (V.S., Z.B.)
Sv. Arhangel Glavatov, srednovekovna crkva. Se na-
o|a vo maaloto Star Konak, vo dvorot na Muzi~ko-
to u~ili{te, edna od postarite u~ili{ni zgradi vo
gradot. Bila podignata vo XIV vek, a okolu 1378 go-
dina bila prilo`ena na svetogorskiot manastir
Sv. Pantelejmon od strana na bra}ata Dejanovi}.
Crkvata e rekonstruirana vo celost, so toa {to
del od stariot ju`en yid i apsidata so ni{ata na |a-
konikonot se za~uvani i konzervirani.
Balabanov K., 1972, 9. (V.S., Z.B.)
Sv. Arhangel Mihail (Fitija), srednovekovna crk-
va so nekropola. Se nao|a vo dolniot del na padi-
nite na ridot Isar, od isto~nata strana, pokraj pa-
tot {to vodi za tvrdinata. Izgradena e vo 1334 go-
dina, so sredstva na protosevastot Hreqa. Ima ku-
pola, apsida, odnadvor {estostrano oblikuvana, i
osnova so forma na vpi{an krst. Fasadnite yidovi
se obraboteni vo keramoplastika. Okolu crkvata
se nayiraat kameni konstrukcii od grobovi.
Petkovi¢ V., 1950, 352; Balabanov K., 1972, 4. (V.S.,
Z.B.)
Sv. Vlasij, srednovekovna crkva. Spored istoriski-
te izvori, crkvata bila podignata vo prvata polo-
449
vina na XIV vek od ktitorot Stanislav koj vo 1377
godina ja prilo`il na Hilendar. Locirana e na
edno zaramneto plato na severnata strana vo pod-
no`jeto na Isar, nad zgradata na nekoga{nata kla-
nica. Na povr{inata se zabele`uvaat ostatoci od
temeli, par~iwa od varov malter so tragi od boja
(freski?) i drug grade`en materijal.
Balabanov K., 1972, 10. (V.S., Z.B.)
Sv. Ilija, srednovekovna crkva. Se nao|a na levata
strana od gradot, nad Tekstilnoto u~ili{te. Spo-
red predanieto me|u naselenieto, xamijata na Husa-
medin Mehmed-pa{a od krajot na XVII vek bila iz-
gradena vrz temeli na crkva od XIII-XIV vek posve-
tena na sv. Ilija.
Balabanov K., 1972, 11. (V.S., Z.B.)
Sv. Jovan Krstitel, srednovekovna crkva. Se nao|a
na ju`nata padina na Isar, desno od koritoto na
Otiwa, pred vlezot vo Novo Selo. Bila izgradena
pred 1350 godina od Jovan Probi{tipovi}, vlaste-
lin na despotot Oliver. Crkvata e polurazurnata,
a na za~uvanite yidovi (ju`niot i zapadniot) ima
fragmenti od `ivopis od nepoznat talentiran zo-
graf.
450
Balabanov K., 1972, 2. (V.S., Z.B.)
Trgovski centar, rudnik od rimskoto vreme. Vo cent-
ralniot del na gradot, od desnata strana na rekata
Otiwa, vo 1989 godina, pri izgradbata na stanbeni
objekti, vo blizinata na Stokovnata ku}a i Trgov-
skiot centar e otkrien vlez od horizontalni rudar-
ski galerii, relativno dobro za~uvani vo dol`ina
od 40 m. Ovde bile vadeni bakarna ruda, srebro i
zlato. Vo sloevite nad rudnikot se najdeni frag-
menti od kerami~ki sadovi i delovi od mermerna
plastika od rimskoto vreme, odnosno od vremeto na
gradot Astibo.
Beldedovski Z., 1990, 155; Beldedovski Z., 1990a, 12.
(Z.B.)
Tuzlija, nekropola od rimskoto vreme. Vo nepos-
rednata blizina na Star Konak, na padinata {to se
spu{ta kon koritoto na Bregalnica e uni{ten go-
lem broj grobovi so kameni konstrukcii od koi se
za~uvani nekolku kerami~ki sadovi. Nekropolata
mu pripa|a na kompleksot na rimskiot grad Astibo.
Beldedovski Z., 1990, 153; Beldedovski Z., 1990a, 12.
(Z.B.)
XXX. [TIP