Tehnologija Plamenskega Rezanja

varstroj  Tel: +386 (0)2-57-88-820 Http://www.varstroj.
si
Fax: +386 (0)2-57-51-277 E-mail: info@varstroj.si
Transakcijski račun: SWIFT Code:
VARSTROJ Tovarna varilne in rezalne opreme d.d. NLB d.d. Ljubljana SI56 0234 2001 5509 906 LJBASI2X
Industrijska ulica 4, 9220 Lendava, Slovenija Nova KBM d.d. Maribor SI56 0451 5000 0893 490 KBMASI2X
ID za DDV / UID / VAT: SI86926659
TEHNOLOŠKE OSNOVE
PLAMENSKEGA REZANJA
S TABELAMI
C1 – verzija 1-2012
Lendava, januar 2012
Registrsko sodišče / Firmenbuchgericht / Court of law for registration: Okrožno sodišče Murska Sobota
Osnovni kapital družbe / Grundkapital der Gesellschaft / Nominal Capital: 2.206.454 EUR
varstroj® TEHNOLOGIJA PLAMENSKEGA REZANJA List 2/21
Lendava, 10.01.2012
UVOD:
Plamensko rezanje spada med termične postopke rezanja, kjer se potrebna toplotna energija dobi
iz plamena gorljivega plina in čistega kisika.
Poleg visoke temperature se pri plamenskem rezanju pojavljajo vse tiste nevarnosti, ki so značilni
za delo z gorljivimi plini in čistim kisikom. Za plinsko opremo so predpisani posebno strogi
varnostni ukrepi, ki jih je potrebno obvezno upoštevati tudi pri plamenskem rezanju.
Delo s temi napravami je dovoljeno le ustrezno usposobljenim osebam!
1. PREGLED GLAVNIH POSTOPKOV ZA TERMIČNO REZANJE KOVIN

Pri postopkih termičnega rezanja kovin imamo opraviti z dvema različnima skupinama postopkov in sicer:
- rezanje z gorenjem materiala (z dodajanjem kisika)
- rezanje s taljenjem (brez dodajanja kisika)
Glavni postopki termičnega rezanja z gorenjem materiala z dovajanjem kisika so: plamensko
rezanje (brez in z dodajanjem praška), plamensko žlebljenje, elektroobločno žlebljenje z zrakom
pod pritiskom, rezanje z laserjem itd..
Glavni postopki termičnega rezanja s taljenjem materiala brez dovajanja kisika (fizikalni proces ob
uporabi zelo intenzivnih izvorov toplote) so: rezanje s plazmo, rezanje z elektronskim snopom itd..
a) Princip rezanja s plamenom (avtogeno) b) Princip rezanja s plazmo

V nadaljevanju bomo obravnavali le plamensko rezanje kovin. V kolikor je rezalnik prirejen za
rezanje s plazmo, je ta tehnologija obdelana v posebnem navodilu v odvisnosti od vrste oz. tipa
naprave za rezanje s plazmo, s katero je opremljen rezalnik.
c) Stroški rezanja
c) Uporabnost postopkov termičnega rezanja
2
Lendava, 10.01.2012
2. PLAMENSKO REZANJE
2.1 Uvod v tehnologijo plamenskega rezanja
Plamensko rezanje je najpomembnejši postopek termičnega rezanja kovin. To je kemično-fizikalni
proces, kjer se osnovni material lokalno segreje do vnetišča in potem ta del materiala v curku
kisika zgori. Toplota plamena in toplota, ki nastane pri izgorevanju materiala omogoča kontinuirano
(neprekinjeno) izgorevanje materiala v curku kisika za rezanje (čistoča kisika vsaj okrog 99,5 %).
Curek kisika za rezanje pogojuje globino, ki jo lahko doseže proces izgorevanja materiala in hitrost
gibanja plamena pri rezanju (hitrost rezanja). Produkte izgorevanja osnovnega materiala curek
rezalnega kisika izpiha in tako nastane reža pri plamenskem rezanju.
Material, ki se naj plamensko reže, mora izpolnjevati sledeče pogoje:
a) Na temperaturo vnetišča segreti material mora biti gorljiv pri dovajanju kisika
b) Temperatura vnetišča mora biti izpod temperature taljenja materiala
c) Temperatura taljenja oksidov mora biti izpod temperature taljenja materiala in izpod
temperature, ki nastane pri izgorevanju materiala, da jih curek rezalnega kisika lahko izpiha.
d) Toplota, ki nastane pri izgorevanju materiala, mora biti po možnosti čim večja, da je potrebna
dovedena toplota za izgorevanje (t.j. plamena za rezanje) lahko čim manjša (to je pogoj za
uporabo plamena z manjšo toplotno intenziteto in gorljivih plinov z manjšo kalorično vrednostjo
npr. zemeljskega plina).
Te pogoje izpolnjujejo nelegirana konstrukcijska jekla z malo vsebnostjo ogljika (do 0,3 % C),
nekatera nizkolegirana jekla (ogljikov ekvivalent do 0,4 %) in temu ustrezna jeklena litina.
Materiali z večjo vsebnostjo legirnih elementov se težko režejo s plamenom ali pa se režejo pod
posebnimi pogoji.
Visokolegirana Cr-Ni jekla, silicijeva jekla in sivo litino je na plamenski način (mešanica plin-kisik)
možno rezati le pod posebnimi pogoji, zato se v praksi pretežno režejo z drugimi postopki
termičnega rezanja (npr. s plazmo).
Ocena uporabnosti plamenskega rezanja pri nizkolegiranih jeklih je ekvivalent ogljika, ki se lahko
izračuna po formuli:
Mn Ni Cr Mo V
C EKV = C + + + + + %
6 15 5 4 5
Primer:
1,5% 19% 24%
Jeklo Č4578: C EKV = 0,15% + + + = 6,47%
6 15 5
0,45%
Jeklo Č.1330: C EKV = 0,22% + = 0,295%
6
Nizkolegirana jekla z ekvivalentom ogljika nad 0,4 % se plamensko lahko režejo le v primeru, da
se predgrevajo. Predgrevanje se v praksi vrši z uporabo dodatnega gorilnika, ki se vodi pred
gorilnikom za rezanje. Uporaba enega (istega) gorilnika za predgrevanje in rezanje je zelo
počasen in neekonomičen postopek.
Temperatura predgrevanja je odvisna od vrednosti ekvivalenta ogljika in debeline materiala.
Orientacijske vrednosti za temperaturo predgrevanja:
CEKV Tanjši material Debelejši material
(do cca. 20 mm) (do cca. 200 mm)
pod 0,3 % - -
0,3 % do 0,4 % - do 200 oC
0,4 % do 0,5 % do 100 oC 100 do 200 oC
o
0,5 % do 0,6 % 100 do 200 C 200 do 350 oC
nad 0,6 % 200 do 350 oC 350 do 500 oC
2.2. Napotki za izkoriščenost materiala in zmanjšanja napak vsled toplotnega vpliva pri
plamenskem rezanju
Plamensko rezanje je termični postopek, pri katerem se material lokalno segreva, zato prihaja do
deformacij zaradi vpliva toplote. Vsled teh deformacij lahko pride do odstopanj od željenih
3
Lendava, 10.01.2012
gabaritov oz. oblike na izrezanem komadu, posebno v primeru, če začetek rezanja ni pravilno
izbran. Pri pravilni izbiri začetka in smeri ter redosleda je možno te napake zmanjšati na minimum.
V kolikor je potrebno iz standardne (velike) plošče jekla izrezati dosti manjših izdelkov, je zelo
pomembno, da se s tehnološkim postopkom predvidi takšen redosled rezanja, da je termična
obremenitev plošče enakomerna. S tem je nevarnost deformacije vsled vpliva toplote zmanjšana
na minimum. To je posebej pomembno pri rezanju tankih pločevin (debeline pod 10 mm), ki jih je
priporočljivo lokalno prisilno hladiti v okolici rezanja za preprečevanje večjih deformacij. Za hlajenje
se lahko uporablja voda+komprimirani zrak (zračno-vodni tuš).
Pri rezanju ozkih in dolgih izdelkov (npr. trakov, pri katerih je razmerje dolžina:širina večja
od 3) je nujna uporaba dveh gorilnikov, ki istočasno paralelno režeta obe strani traku, ker v
nasprotnem pride do zelo velikih deformacij na izdelku.
Zelo pomembno je izbrati takšno tehnologijo rezanja, da se z izbiro optimalnega začetka rezanja in
pravilnim redosledom rezanja dosežejo točni izdelki, kot tudi dobra izkoriščenost plošče (glej slike
1 do 7!).
a) Posamično rezanje
Pri tem po možnosti upoštevamo sledeče (glej slike 1 do 6):
• začetek rezanja izberemo v sredini plošče na površini odpadnega dela in smer rezanja
izberemo proti zunanjemu robu plošče tako, da bo izdelek čim dalj časa spojen z masivnejšim
delom osnovne plošče.
• v kolikor mora biti začetek rezanja na robu table pločevite, uporabljati “cik-cak” metodo na
začetku rezanja. Na ta način namreč “fiksiramo” odpadni del na osnovno ploščo in zmanjšamo
vpliv deformacije (glej sliko 5).
• pri rezanju v smeri roba plošče izberemo rezanje v smeri gibanja urinega kazalca oziroma v
takšno smer, da bo izdelek čim dalj časa spojen z osnovno ploščo.
• pri rezanju prirobnic (slika št. 4) je postopek sledeči: luknjanje v sredini, izrez notranjega dela in
končno odrez s poševnim začetkom v smeri urnega kazalca od zunaj.
PRAVILNO NAPAČNO
Legenda:
--.--.--.--.-- zunanji rob plošče pred rezanjem ali deformacijo
zaradi deformacije odrezani del materiala
izdelek, ki ga dobimo pri rezanju
Slika štev.1: Izbira začetka rezanja
4
Lendava, 10.01.2012
Slika št.3: Pravilni začetek rezanja pri

uporabi dveh gorilnikov
Slika št.2: Pravilni začetek rezanja in
izkoriščenosti materiala
Slika štev.4: Začetek rezanja na robu, rezanje prirobnic
Slika št.5: Metoda “cik-cak” rezanja Slika št.6: Rezanje pri robu plošče
5
Lendava, 10.01.2012
Slika št.7: Verižno rezanje
6
Lendava, 10.01.2012
b) Verižno rezanje
Po možnosti izberemo začetek rezanja na sami plošči z “luknjanjem”, ker se na ta način poveča
točnost rezanja (glej sliko št. 7).
Smer oz. vrstni red rezanja mora biti takšen, da so izdelki eden proti drugemu simetrično
razporejeni. Pri različno velikih izdelkih najprej izrežemo posamezne manjše izdelke, ker s tem ne
pride do premika celotne plošče in tudi toplotna obremenitev plošče je manjša (najprej izrežemo
manjše odprtine).
Priporočljivo je, da izdelki pri verižnem rezanju ne padejo stran in se držijo skupaj s t.i. “mostički”,
ki jih je treba po končanem verižnem rezanju ročno avtogeno prerezati.
2.3. Priprava koordinatnega rezalnika za rezanje

a) Uporaba ustreznih strojnih gorilnikov in šob za plamensko rezanje
Dimenzije, oblika izvedb in način preizkušanja strojnih gorilnikov predpisuje standard EN 874.
Po načinu mešanja plinov ločimo dva različna tipa gorilnikov:
- standardni injektorski gorilniki,
- gorilniki z mešanjem plina v rezalni šobi
Pri standardnih injektorskih

gorilnikih je mešanje plina za
segrevalni plamen v samem
gorilniku, zato se za vsako
vrsto plina mora uporabiti
ustrezno prirejeni gorilnik. Za
injektorske gorilnike se
uporabljajo sistemi šob za
nizkotlačne gorilnike (te šobe
so vedno dvodelne).
a) Izgled šob za injektorske gorilnike
Pri gorilnikih za mešanje plina v rezalni

šobi je mešanje plinov za segrevalni
plamen v rezalno-mešalnih šobah (isti
gorilniki so praviloma uporabni za več vrst
plina, potrebna je le ustrezna izbira rezalno-
mešalnih šob glede na vrsto plina za
rezanje).
b) Izgled šobe za gorilnik z mešanjem plina v šobi
Šobe za rezanje so praviloma označene s kratico plina za rezanje, za katero so namenjene (npr.
“A” za acetilen ali pa z drugačno tipsko oznako šobe).
Pri izbiri šob za rezanje moramo upoštevati:
• vrsto plina: npr. acetilen, propan, zemeljski plin itd.
• tip gorilnika: npr. standardni injektorski gorilnik ali gorilnik z mešanjem plina v rezalni šobi
• debelina rezanja: pri navpično postavljenih gorilnikih odgovarja debelini pločevine, medtem ko
je pri pripravi robov za varjenje ustrezno večja.
b) Tehnološki podatki za rezanje
V prilogi navodila za uporabo so tabele z orientacijskimi tehnološkimi parametri za rezanje za vse
tipe gorilnikov, šob in vrste plinov za rezanje, ki se uporabljajo pri rezalnikih proizvodnje Varstroj.
Ustrezne tabele z orientacijskimi tehnološkimi parametri so namenjene za upravljalca naprave, da
s pomočjo teh izbira ustrezne šobe glede na debelino materiala, vrsto plina in nastavlja delovne
parametre (delovni tlak plinov, hitrost rezanja itd.).
7
Lendava, 10.01.2012
V tabeli podane vrednosti za hitrost rezanja veljajo za I. kvalitetni razred reza po DIN 2310 in
premočrtni rez. Pri krivočrtnem rezanju so te vrednosti nižje, in so odvisne od vrste plina za
rezanje (za cca. 10 % pri acetilenu in cca. za 5 % pri ostalih vrstah plina za rezanje). V kolikor
zahteve za kvaliteto površine reza niso tako visoke (npr. zadostuje II.razred kvalitete), je hitrost
rezanja lahko višja.
Podatki so podani za čistost kisika vsaj 99,5 %.
Rja, umazanija, zaščitne prevleke na pločevini, kot tudi slabo nastavljeni plamen negativno vplivajo
na kvaliteto in hitrost rezanja.
c) Nastavitev pritiskov za plin za rezanje in kisik
Delovne pritiske za kisik za segrevanje, kisik za rezanje in plin za segrevanje nastaviti glede na
vrsto gorilnika, tip rezalne šobe, vrsto plina in debelino materiala (podatke vzeti iz tabel z
orientacijskimi tehnološkimi podatki).
d) Vžig in nastavitev plamena
Na gorilniku za rezanje do konca odpremo ročna ventila za plin in za kisik za segrevanje ter
vžgemo plamen.
POZOR! Pri daljinskem električnem vžiganju plamena mora biti gorilnik vsaj 100 mm
oddaljen od površine materiala, ki se reže, sicer lahko pride do poškodb inštalacije in šob
na gorilniku (zaradi udarca plamena).
Pri pravilno nastavljenih delovnih tlakih nastane cca. 70 mm dolgi plamen s prebitkom plina
(plamen A po sliki št. 8). Plamen za segrevanje (oblika plamena je navadno nevtralna, glej plamen
tipa B pri sliki št. 8) mora v osnovni material vnesti ustrezno količino toplote za začetek rezanja in
se nastavlja z ročnimi ventili na gorilniku glede na debelino materiala, ki jo je treba rezati.
Tanjše pločevine je potrebno rezati z mehkim plamenom, debele pločevine pa s tršim. Plamen je
premočan, v kolikor so robovi pri rezanju natopljeni ali pa raztaljene kapljice ostanejo na spodnjem
oz. zgornjem robu. Pri uporabi preslabega plamena (prenizki tlak kisika za segrevanje) pride do
pokanja plamena, kar je lahko vzrok za prekinjanje rezanja ali pa lahko privede celo do povratnega
udarca plamena, poleg tega pa je tudi izgled odrezane površine zelo slab. Pri pravilno
nastavljenem plamenu za segrevanje je curek kisika za segrevanje dobro viden.
Delovni tlaki pri ojačanem plamenu za začetno segrevanje (npr. pri uporabi “bypass-a”) so v
povprečju za 75 % višji od delovnih tlakov pri normalnem rezanju.
Kvaliteta rezanja je odvisna od curka kisika za rezanje, zato mora biti ta zelo pazljivo nastavljen.
Curek kisika za rezanje je pravilen v kolikor je točno v sredini plamena in ima ostro ter točno
cilindrično obliko. V kolikor je curek kisika slabo viden ali pa se takoj po izstopu iz rezalne šobe
razširi v obliki metle, je to znak, da so kanali rezalne šobe zamašeni ali pa poškodovani.
A - plamen z pribitkom acetilena

B - nevtralni plamen
C - pravilna oblika plamena pri vključitvi curka
kisika za rezanje
Opomba:
Pri uporabi drugih plinov (propan-butan, zemeljski
plin, ..) oblike plamena niso tako izrazite,
nastavljanje je težje in terja več izkušenj.
Slika št.8: Nastavitev plamena
e) Oddaljenost med gorilnikom (šoba za rezanje) in materialom, ki se reže

Pravilna oddaljenost med pločevino in šobo za rezanje ter enakomernost te oddaljenosti med
potekom postopka rezanja je zelo pomemben faktor za doseganje kvalitete pri rezanju. Optimalna
8
Lendava, 10.01.2012
oddaljenost je takrat, ko je konec primarnega plamena (srž) približno 1 mm nad materialom, ki se

reže (to je področje največje temperature v plamenu).
V odvisnosti od velikosti šobe za rezanje je ta oddaljenost od 3 do 10 mm pri uporabi plina acetilen
in 6 do 12 mm pri uporabi drugih plinov.
Debelina materiala Oddaljenost rezalne šobe
do 10 mm 3 mm Orientacijski podatki za oddaljenost
10 do 15 mm 5 mm rezalne šobe od materiala pri
25 do 50 mm 6 mm uporabi plina acetilen
50 do 100 mm 8 mm
nad 100 mm 10 mm
Pri uporabi plina propan so te vrednosti dvakrat večje za materiale do debeline 50 mm.
Nastavljeno oddaljenost šobe od materiala avtomatsko (samodejno) vzdržuje sistem za
kapacitivno višinsko vodenje. Pri rezanju z izklopljenim kapacitivnim višinskim vodenjem (npr. pri
uporabi zračno-vodnega tuša) se pravilna oddaljenost mora vizuelno kontrolirati in po potrebi ročno
nastavljati.
f) Začetek rezanja in postopek luknjanja
Začetek rezanja na robu plošče:
Plamen za segrevanje nastavimo na rob materiala, ki se reže. Ko se doseže temperatura vnetišča,
odpremo ventil za rezalni kisik, vklopimo pogon in začnemo z rezanjem.
Postopek luknjanja:
V primeru, ko je začetek rezanja na notranji površini, je potrebno material prvič preluknjati s
plamenom (glej sliko št. 9). Gorilnik se nastavi na predpisano razdaljo, da plamen za segrevanje
greje zgornjo površino materiala. Ko se doseže temperatura vnetišča, malo dvignemo gorilnik in
vklopimo pogon ter počasi odpremo ventil za rezalni kisik. Ko se material prebije, gorilnik
približamo na predpisano višino za rezanje in nadaljujemo z rezanjem (na ta način tekoča kovina
ne more poškodovati šobe za rezanje). Pri programiranem delu s tem rezalnikom se celotni
postopek luknjanja izvrši avtomatsko (glej skico!).
Slika št.9:
Luknjanje s koordinatno mizo za
plamensko rezanje
Čas predgrevanja na robu materiala ali v notranjosti plošče (pred prebijanjem materiala) je odvisna
od debeline materiala in vrste plina za rezanje. Poleg tega ima na čas predgrevanja zelo veliki
vpliv tudi kvaliteta površine materiala, ki se reže in jakost plamena za segrevanje (mehki plamen
zahteva daljši čas predgrevanja). Za površine, ki so prevlečene z zaščitnimi premazi, oksidirane ali
umazane, so potrebni občutno daljši časi predgrevanja.
Orientacijski podatki za čas predgrevanja:
Debelina Srednji čas predgrevanja na robu (v sek.)
materiala (mm) acetilen Propan zem.plin
do 20 mm 5 (30) 8 (34) 10 (40)
do 50 mm 8 (50) 10 (53) 13 (60)
do 100 mm 10 (78) 14 (80) 18 (85)
Podatki v oklepaju veljajo za postopek luknjanja v sredini plošče ob uporabi t.i. segrevalnega
“bypass-a”. Podatki so grobi podatki, ki jih mora izkustveno korigirati upravljalec rezalnika. Čas
predgrevanja se ročo nastavlja na pultu za upravljanje.
9
Lendava, 10.01.2012
2.4. Rezanje
Vsako rezanje se začenja s predgrevanjem materiala, tako v primeru rezanja z luknjanjem pri
verižnem rezanju, kot v primeru posamičnega rezanja z začetkom na robu materiala. Pri
predgrevanju materiala se odpre ventil za rezalni kisik in se vključi pomik gorilnika (vožnja
rezalnika) ter se na ta način začne postopek rezanja.
Delovni parametri se nastavijo na pultu za upravljanje na osnovi orientacijskih tehnoloških
podatkov za rezanje, ki so podani v ustreznih tabelah v prilogi tega navodila.
Navzlic pravilno izbranim parametrom za rezanje je lahko kvaliteta površine za rezanje slaba, v
kolikor se ne uporabljajo nepoškodovane in čiste šobe za rezanje ter nepoškodovani regulacijski
ventili.
Posebno važno je, da pred vsakim daljšim rezom očistijo šobe za rezanje (pri tem se uporablja le
originalni pribor oz. igle za čiščenje šob).
Tanjšo pločevino (izpod 4 mm) je mogoče kvalitetno rezati le pod sledečimi pogoji:
• plin za rezanje mora biti acetilen
• oddaljenost rezalne šobe od materiala držati na najmanjši možni vrednosti (2 mm ali manj)
• segrevalni plamen mora biti čim slabši in brez prebitka acetilena (čim tanjša pločevina, tem
slabši plamen)
• delovni tlak kisika nastaviti točno po navodilu (čistoča kisika mora biti najmanj 99,5 %).
2.5. Kvaliteta površine pri plamenskem rezanju

Pri določanju kvalitete površine pri plamenskem rezanju (po IIW 357-70) se ocenjuje število napak
na enoto dolžine reza (npr. 1 m) in na osnovi tega se kvaliteta razvrsti v 4 skupine kvalitete.
Za določanje kvalitete pri termičnem rezanja so se prej uporabljali standardi serije DIN 2320, ki jih
je sedaj zamenjal standard EN 9013 (en standard za vse tri postopke: plamen+plazma+laser).
a) Pri nas se še vedno večkrat uporabljajo standardi DIN 2310, ki jih je več in so razdeljeni po
posameznih postopkih termičnega rezanja:
- DIN 2310-1 … splošni pojmi,
- DIN 2310-2 … avtogeno rezanje,
- DIN 2310-3 … plazemsko rezanje,
- DIN 2310-4 … lasersko rezanje,
Standard DIN 2310-2 kvaliteto površine pri plamenskem rezanju uvršča v različne kvalitetne
razrede in pri tem se morajo upoštevati sledeče napake (glej sliko št. 10):
• odstopanje površine reza od vertikale na robu izdelka (u) v odvisnosti od debeline materiala
• globina sledov plamena na površini rezanja (c) v odvisnosti od debeline materiala
• dimenzijska točnost izdelka.
Slika 10: Določanje kvalitete površine in napak po DIN 2310:
a) Hrapavost, oblike sledov rezanja na površini b) Pravokotnost
10
Lendava, 10.01.2012
c) Pretaljevanje robov d) Vključki na površini

Opomba:
Kvaliteta površine se najhitreje lahko oceni vizuelno s pomočjo vzorcev oz. etalonov.
Dovoljeno odstopanje dimenzij po DIN 2310 Teil 3:
Razr. Debelina 35 do 315 do Nazivna dimenzija (mm)
toč- materiala 315 mm 1000 mm 1000 do 2000 do
nosti 2000 mm 4000 mm
3 do 12 +/- 1,0 +/- 1,5 +/- 2,0 +/- 3,0
nad 12 do 50 +/- 0,5 +/- 1,0 +/- 1,5 +/- 2,0
nad 50 do 100 +/- 1,0 +/- 2,0 +/- 2,5 +/- 3,0
A nad 100 do 150 +/- 2,0 +/- 2,5 +/- 3,0 +/- 4,0
nad 150 do 200 +/- 2,5 +/- 3,0 +/- 3,5 +/- 4,5
nad 200 do 250 - +/- 3,0 +/- 3,5 +/- 4,5
nad 250 do 300 - +/- 4,0 +/- 5,0 +/- 6,0
3 do 12 +/- 2,0 +/- 3,5 +/- 4,5 +/- 5,0
nad 12 do 50 +/- 1,5 +/- 2,5 +/- 3,0 +/- 3,5
nad 50 do 100 +/- 2,5 +/- 3,5 +/- 4,0 +/- 4,5
B nad 100 do 150 +/- 3,0 +/- 4,0 +/- 5,0 +/- 6,0
nad 150 do 200 +/- 3,0 +/- 4,5 +/- 6,0 +/- 7,0
nad 200 do 250 - +/- 4,5 +/- 6,0 +/- 7,0
nad 250 do 300 - +/- 5,0 +/- 7,0 +/- 8,0
Pri paralelnih rezih dolžine do 10.000 mm standard DIN 2310 Teil 3 določa tri razrede točnosti:
Razred Debelina materiala Dovoljeno odstopanje
točnosti (mm) (mm)
F 10 do 100 +/- 0,2
G 6 do 100 +/- 0,5
H 6 do 100 +/- 1,5
b) Standarde serije DIN 2310 sedaj nadomešča EN ISO 9013, ki je podoben standardom DIN s to
razliko, da je ta novi standard univerzalni in velja za vse tri postopke termičnega rezanja kovin
(avtogeno, plazma in laser).
Tudi standard EN 9013 upošteva slične kriterije za določanje kvalitete, kot DIN 9310 in tudi
dovoljena odstopanja so slična, npr.:
Nagib izrezane stranice “u” (poševnost reza pri plazmi) po EN ISO 9013:2002:
Razred Zgornja meja tolerance Značilno za postopek

nagiba “u” v mm
1 0,005 + 0,003a laser
2 0,15 + 0,007a laser
3 0,4 + 0,01a avtogeno + fina plazma
4 0,8 + 0,02a plazma
5 1,2 + 0,035a
11
Lendava, 10.01.2012
Grafični prikaz splošnih toleranc nagiba “u” v mm po EN 9013 za posamezne postopke termičnega
rezanja kovin (▲ plazma ● avtogeno ■ laser):
2.6. Napake pri plamenskem rezanju

Na kvaliteto površine vpliva več faktorjev in napake najpogosteje nastanejo kot posledica sledečih
vzrokov:
• zaradi neustreznih tehnoloških parametrov za plamensko rezanje (nepravilni vrstni red rezanja,
začetek rezanja ni na optimalni poziciji, nepravilno nastavljeni delovni tlaki za plin-kisik,
neustrezna hitrost rezanja, neustrezna oddaljenost gorilnika od materiala, nečisti kisik itd.)
• napake zaradi neustrezne opreme za rezanje (obrabljene šobe za rezanje, nezadostna togost
mehanske konstrukcije naprave oz. nosilca gorilnika itd.)
• napake zaradi neustreznega materiala za rezanje (dvoplastnost, prevelika vsebnost ogljika itd.).
Na prva dva lahko vplivata tehnolog za rezanje in upravljalec naprave, medtem ko tretji vzrok lahko
prepreči le predhodna ultrazvoča kontrola, kar pa v praksi večinoma ni ekonomično.
Glavne vrste napak na površini reza so (razvidno iz slike št. 10, kratice napak so po DIN 2310-1):
• odstopanje sledi plamena od vertikale v smeri rezanja “n” (vzrok neustrezna hitrost rezanja)
• odstopanje površine reza od vertikale na robu izdelka “u”
• globina in širina sledi plamena na površini reza, nataljevanje roba (r) in nastajanje kraterjev.
Pravilna hitrost Prevelika hitrost Premajhna hitrost
Za doseganje kvalitetnih površin pri rezanju mora upravljalec naprave dobro poznati te napake in
vzroke, ki te napake povzročajo.
12
Lendava, 10.01.2012
Pregled napak, ki se javljajo pri plamenskem rezanju in vzroki za njihovo nastajanje so nazorno
prikazani v priloženem tabelaričnem pregledu (slika št. 11).
Slika št.11: NAPAKE PRI PLAMENSKEM REZANJU
2.7. Izključitev gorilnika z ugašanjem plamena

Pri izključitvi gorilnika z ugašanjem plamena upoštevati sledeči redosled zapiranja zapornih ventilov:
• kisik za rezanje
• plin za segrevanje
• kisik za segrevanje.
13
Lendava, 10.01.2012
2.8. Napotki za primer povratnega udara plamena

Vsak strojni gorilnik je preizkušen proti povratnemu udaru plamena. Strojni gorilniki z mešanjem
plina v rezalni šobi so praktično vedno varni proti povratnemu udaru plamena.
Pri injektorskih gorilnikih se varnost proti povratnemu udaru lahko izgubi, v kolikor so: rezalne šobe
poškodovane; zamašene vsled raztaljenih (brizgajočih) oksidov; delovni tlaki plinov neustrezno
nastavljeni; uporabljene neoriginalne rezalne šobe itd. V tem primeru lahko pride do povratnega
udara plamena, kar se takoj opazi v obliki izgube plamena in pokanju (bobnenju) v notranjosti
gorilnika. V takem slučaju treba tako zapreti ročni ventil za plin za rezanje, za tem ročni ventil za
kisik za segrevanje in na koncu še ročni ventil za kisik za rezanje.
Po tem je potrebno toliko počakati, da se gorilnik ohladi in ponovno se lahko prižge plamen,
vendar tako, da se prvič odpre ročni ventil za kisik za segrevanje in šele potem ventil za plin.
V kolikor gorilnik ob povratnem udaru plamena ni takoj izključen, se raztopi dovodna cev za
mešanico plin-kisik v telesu gorilnika in s tem gorilnik izgubi sposobnost proti povratnemu udaru
plamena, s tem pa tudi uporabnost.
To se opazi tako, da se pri rezanju s poškodovanim gorilnikom segrevalni plamen med uporabo
večkrat nenadoma ugasne tudi pri uporabi brezhibnih šob za rezanje.
3. OPIS VZDRŽEVALNIH DEL NEKATERIH ELEMENTOV PLINSKE OPREME

Eden od pogojev za doseganje kvalitete pri plamenskem rezanju je brezhibnost gorilnika in šob za
rezanje, a za varno obratovanje brezhibnost suhih varovalk proti povratnemu udaru plamena.
3.1. Vzdrževanje gorilnikov za strojno plamensko rezanje
Gorilnike moramo varovati pred mehanskimi poškodbami in redno čistiti. Rezalne šobe in plinske
šobe moramo po potrebi dnevno čistiti na predpisani način (glej poglavje 3.2.). Umazane in
poškodovane šobe za rezanje močno poslabšajo kvaliteto rezanja in odpornost proti povratnemu
udarcu plamena.
V kolikor pride do povratnega udara plamena, se plamen vrne v notranjost gorilnika, kjer se nahaja
mešanica kisika in acetilena (oz. plina za rezanje).
V kolikor pride do vžiga mešanice kisika in plina v notranjosti gorilnika (ta lahko poškoduje gorilnik)
moramo takoj zapreti na vseh gorilnikih:
• ročni ventil za plin za rezanje,
• ročni ventil za kisik za segrevanje,
• ročni ventil za kisik za rezanje.
Ko se gorilnik ohladi, moramo prekontrolirati stanje oz. poškodovanost gorilnika za rezanje. V
kolikor pri nadalnji uporabi pride ponovno do povratnega udara plamena, moramo gorilnik za
rezanje poslati na popravilo.
3.2. Vzdrževanje šob za rezanje
Šobe za rezanje so izdelane z veliko natančnostjo in imajo dolgo življenjsko dobo pri normalnih
pogojih dela. Skrbno so pregledane in pakirane, da ne more priti do poškodb pri transportu.
Protikorozijski premaz, rja in razni drugi oksidi na površini pločevine (oz. materiala), ki se
plamensko reže, špricanje raztopljene žlindre pri plamenskem rezanju so glavne nevarnosti za
šobe za rezanje. Zaradi njih se šobe zamašijo in celo poškodujejo.
Iz teh razlogov je potrebna skrbna kontrola za čiščenje šob za rezanje, saj je v veliki meri od tega
odvisna kvaliteta plamenskega rezanja.
Pri čiščenju rezalnih šob ločimo:
• mokro čiščenje
• mehansko čiščenje.
14
Lendava, 10.01.2012
3.2.1. Mokro čiščenje

je najbolj preprost način čiščenja. Umazano rezalno šobo glede na umazanost pustite 8 do 12 ur v
tekočini za čiščenje (raztopina 50 gr. praška za čiščenje šob v 1 litru vode). Po tem rezalno šobo
operete pod tekočo vodo in posušite.
3.2.2. Mehansko čiščenje
a) Zunanjost rezalne šobe čistimo s fino mehko krtačo iz medenine ali bakra
b) Notranji kanal za kisik za rezanje čistimo samo s posebno iglo, ki se nahaja v kopletu rezervnih
delov za vsak gorilnik (glej sliko št. 12)
c) Manjše nečistoče in ostanke žlindre z roba izstopnega kanala za kisik za rezanje odstranimo s
konično iglo iz medenine ali bakra (glej sliko št. 12).
d) Ni dovoljena uporaba neprimerno oblikovanih igel za čiščenje ali orodij z ostrimi robovi (npr.
razni svedri, trirobne ali odrogle ročne pile za finomehanike itd., ker pride do poškodb stene
kanala ali spremembe oblike kanala za kisik za rezanje (glej sliko št. 12).
Čiščenje zunanjih Čiščenje kanala za Čiščenje roba kanala z Nepravilni način

kanalov kisik za rezanje z iglo iz iglo iz bakra ali čiščenja kanala za
pribora za čiščenje medenine rezalni kisik
Slika 12: Mehansko čiščenje šob za rezanje
Prikaz tesnilnih mest v glavi Popravilo tesnilnih površin Popravilo tesnilnih površin
gorilnika glave gorilnika s posebnim rezalne šobe s posebnim
rezkarjem rezkarjem
Slika 13: Vzdrževanje rezalnih šob z mešanjem plina v rezalni šobi
15
Lendava, 10.01.2012
3.2.3. Pomembni napotki pri uporabi šob za rezanje z mešanjem plinov v šobi
Te rezalne šobe so posebej primerne za uporabo tam, kjer nastajajo velike termične obremenitve
(npr. rezanje debelih materialov, priprava robov za varjenje z dvema oz. tremi gorilniki istočasno itd.).
Pri uporabi novih šob je treba paziti, da je pritrditvena matica čvrsto zategnjena, sicer lahko pride
do nepopolnega tesnenja. Pri zelo velikih termičnih obremenitvah lahko pride po ohladitvi gorilnika
do odpustitve matice in netesnosti. Iz teh razlogov je priporočljivo pri uporabi novih šob pritrditveno
matico ponovno dobro zategniti po prvi uporabi (termični obremenitvi).
Poškodovano tesnilno matico na rezalni šobi ali v glavi gorilnika je potrebno popraviti s posebnim
rezkarjem (glej sliko št. 13).
Uporabljati smemo le brezhibne šobe za rezanje, kar je pogoj za kvalitetno in varno delo.
3.3. Vzdrževanje suhih varovalk proti povratnemu udaru plamena

Po veljavnih predpisih je dovoljena le uporaba takšnih suhih varovalk, ki so izdelani v skladu s
standardom EN 730-1, ki predpisuje tudi postopek preizkušanja le-teh.
Suhe varovalke proti udarcu plamena so iz sintranih materialov in se pri uporabi zaradi nečistoč v
plinski instalaciji in plinih s časom umažejo. Nečistoče zamašijo pore sintranih vložkov in
zmanjšajo prepustnost. Na suhih varovalkah naraste izguba tlaka in moti delovanje gorilnika za
plamensko rezanje.
Iz teh razlogov je potrebno suhe varovalke proti udarcu plamena od časa do časa zamenjati
(odvisno od stanja umazanosti oziroma propustnosti - normalno priporočamo dvakrat letno!).
V primeru, da se suhe varovalke ne menjavajo tako pogosto (npr. delo v eni izmeni), jih je
potrebno letno enkrat preizkusiti v skladu s standardom EN 730-1.
Pozor! Vzdrževanje in preizkušanje lahko vršijo le za to usposobljene osebe.
3.4. Vzdrževanje reducirnih ventilov

Napaka Vzrok Ukrepanje
Kazalec na manometru za Glava ventila se zatika oz. Ventil demontirati. Sloj oksida in
delovni tlak poskoči, pada se lepi, oksidira zaradi nečistoč odstraniti z ventila, očistiti
pri nastavljenem del. tlaku vlage v plinu filter na izstopnem delu.
Naraščanje tlaka pri Glava ventila ne tesni na Glavo ventila demontirati, pobrusiti in
nastavljenem gorilniku ventilskem sedežu ponovno nastaviti. V kolikor je poš-
kodba prevelika jo zamenjati z novo.
Vstopni filter očistiti, ventil ponovno
montirati in preizkusiti tesnost.
Kazalec na manometrih za Vzmetna cev v manometru Poškodovane in netočne
predtlak in delovni tlak se je preobremenjena in manometre zamenjati z novimi.
ne vrača v nulti položaj po deformirana
zapiranju ventila
Varnostni ventil ne reagira Glava ventila se je zalepila Glavo ventila demontirati in očistiti.
pravočasno oz. zataknila Po potrebi glavo ventila zamenjati
z novo.
V kolikor se ne najde vzrok napake, se reducirni ventil pošlje na popravilo v ustrezno strokovno
usposobljeno in pooblaščeno servisno delavnico.
Pozor! Vzdrževanje in popravilo reducirnih ventilov lahko vršijo le za to usposobljene
osebe.
4. NAVODILA ZA UPORABO STROJNIH GORILNIKOV ZA PLAMENSKO REZANJE

4.1. Navodilo za uporabo gorilnikov z mešanjem plina v rezalni šobi
Strojni gorilniki tipa MT3209N od KOIKE, ali tipa 198/2TF od HARRIS ali BIR 220/32 APMY od
GCE - Rhőna so primerni za vse vrste plinov, v kolikor se uporabijo ustrezne šobe za posamezno
vrsto plina.
16
Lendava, 10.01.2012
Pri tem se priporoča, da se upošteva:

a) Izbira ustreznih šob za rezanje in tehnoloških parametrov na osnovi tabele:
• rezalna šoba za acetilen (tip 102 ali tip 102 D7)
• rezalna šoba za propan (tip 106 ali tip 106 D7)
• rezalna šoba za zemeljski plin (tip 107 D7).
b) Nastavitev plamena za segrevanje
Pri odprtih ročnih ventilih na strojnem gorilniku nastavimo delovne tlake plinov na osnovi tabele za
orientacijske tehnološke parametre za rezanje. Prvič odpremo ročne ventile za kisik za segrevanje,
nato za plin in potem prižgemo plamen. Po pravilni nastavitvi tlakov nastane plamen s pribitkom
plina. S pomočjo ročnih ventilov na gorilniku se nastavi ustrezna oblika oz. potrebni plamen za
rezanje.
c) Nastavitev curka rezalnega kisika
Podatke za nastavitev delovnih tlakov izberemo iz tabele glede na uporabljeni tip šobe za rezanje.
d) Izključitev gorilnika ali ugašanje plamena
Ročne ventile na gorilniku zapreti po sledečem vrstnem redu: kisik za rezanje, plin za segrevanje
in kisik za segrevanje.
e) Menjava šob za rezanje
Pri odvijanju pritezne matice za rezalne šobe obvezno držimo protisilo s pomočjo viličastega
ključa, ki se namesti na ustrezno mesto na telesu gorilnika. Rezalne šobe imajo konične površine
za tesnenje, ki morajo preprečiti medsebojno mešanje plinov pri dovodu (kisika za segrevanje,
plina za segrevanje in kisika za rezanje). Šoba za rezanje se iz gorilnika lahko odstrani le s
potegom. Pri odstranitvi z udarci od strani lahko pride do ovalnosti glave gorilnika in s tem do
netesnosti. V kolikor nastopi kakršna koli poškodba površin za tesnenje ali pa slabo tesnenje vsled
dolge uporabe, se naležna površina obdela s posebnim rezkarjem.
Važno! Uporabljajo se lahko le ustrezne in nepoškodovane šobe za rezanje (odvisno od vrste
plina!). Gorilnike lahko popravlja le za to usposobljena oseba.
Podrobnejši podatki so razvidni iz:
• priloge št. 1.: Gorilniki za strojno rezanje z mešanjem plinov v šobi za rezanje
(tipi MT 3209N od KOIKE in 198/2TF od HARRIS)
• priloge št. 2.: Gorilniki za strojno rezanje z mešanjem plinov v šobi za rezanje
(tip BIR 220/32 APMY od GCE - Rhőna)
• priloge št. 5.: Orientacijski tehnološki podatki za plamensko rezanje z gorilniki z
mešanjem plinov v rezalni šobi (tipi MT 3209N od KOIKE in 198/2TF od HARRIS
4.2. Navodilo za uporabo injektorskih gorilnikov
Strojni gorilniki tipa 198-2TF od HARRIS so primerni za plin propan-butan in za njih se priporoča
uporaba hitroreznih šob serije 6290. Pri tem se naj upošteva:
a) Izbira ustreznih šob za rezanje in tehnoloških parametrov na osnovi tabele:
• rezalna šoba serije 6290-VVC za debeline materiala do 250 mm,
• rezalna šoba serije 6290-NH za debeline materiala nad 250 mm
Nastavitev plamena za segrevanje in nastavitev curka rezalnega kisika ter izključitev gorilnika z
ugašanjem plamena: Glej v poglavju štev.2.3 in uporabi tabelo iz priloge štev 6.
Menjava šob za rezanje: Pri odvijanju pritezne matice za rezalne šobe obvezno držimo protisilo s
pomočjo viličastega ključa, ki se namesti na ustrezno mesto na telesu gorilnika. V kolikor nastopi
kakršna koli poškodba površin za tesnenje ali pa slabo tesnenje vsled dolge uporabe, se morajo ti
deli obvezno zamenjati.
Važno! Uporabljajo se lahko le ustrezne in nepoškodovane šobe za rezanje. Gorilnike lahko
popravlja le za to usposobljena oseba.
Podrobnejši podatki so razvidni iz:
• priloge št.3.: Injektorski strojni gorilniki za rezanje tipa 198-2TF od HARRIS
• priloge št.4.: Injektorski strojni gorilniki za rezanje tipa BIR 220/32 PMY+ od GCE - Rhőna
• priloge št.6.: Orientacijski tehnološki podatki za plamensko rezanje z injektorskimi gorilniki tipa
198-2TF od HARRIS s šobami serije 6290 (plin za rezanje je propan-butan)
• priloge št.7.: Orientacijski tehnološki podatki za plamensko rezanje z gorilniki tipa BIR 220/32
PMY+ od GCE - Rhőna s šobami serije P-SD in PY-HD10 (plin za rezanje je propan-butan)
17
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.1:
Opozorilo!:
Prepovedana je uporaba olja in masti (pri vseh delih, ki pridejo v poštev s kisikom)!
Opomba: Gorilnik tipa 198/2TF od HARRIS je prirejeni gorilnik za šobe KOIKE in ima priključke po
EN 874, zato se razlikuje od standardnega injektorskega gorilnika HARRIS z oznako 198-2TF!
18
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.2:
GORILNIK ZA STROJNO REZANJE Z MEŠANJEM PLINOV V REZALNI ŠOBI
tip BIR 220/32 APMY (proizvajalec GCE - Rhőna)
SUHE VAROVALKE (po EN 730-1):

Poz Šifra Namen in vrsta plina Priključek:
vhod/izhod
1 641377 Varovalka G3/8″L za plin R 3/8″ L
2 641375 Varovalka G3/8″za rezalni O2 R 3/8″
3 641376 Varovalka G1/4″ za segr. O2 R 1/4″
Ročni ventili gorilnika (po EN 874):

Poz. Namen in navoji vhod/izhod Šifra Vrsta plina
1a Ročni ventil za plin G3/8″L 641372 Plin (propan)
2a Ročni ventil za O2 G3/8″ 641370 O2 rezalni
3a Ročni ventil za O2 G1/4″ 641371 O2 segrev.
GORILNIK
Proiz- Oznaka Šifra Vrsta Uporab-
vajalec plina nost
Rhőna BIR 220/32 641369 acetilen, propan- do
APMY butan ali zem. plin 300 mm
Priključne in pritrditvene mere gorilnika (po EN 874):

Plin Kisik Kisik Premer Dolžina
gorljivi rezalni segrevalni plašča (D) plašča (L)
R 3/8″ L R 3/8″ R 1/4″ φ32 mm 220 mm
ŠOBE ZA REZANJE serije 106 D7 (za propan):

Z. št. Tipska oznaka (debelina rezanja) Šifra
1 106 D7 Nr.0 (5 – 10 mm) 687 870
2 106 D7 Nr.1 (10 – 15 mm) 687 871
3 106 D7 Nr.2 (15 – 30 mm) 687 872
4 106 D7 Nr.3 (30 – 40 mm) 687 873
5 106 D7 Nr.4 (40 – 50 mm) 687 874
6 106 D7 Nr.5 (50 – 100 mm) 687 875
7 106 D7 Nr.6 (100 – 150 mm) 687 876
8 106 D7 Nr.7 (150 – 250 mm) 687 877
9 106 D7 Nr.8 (250 – 300 mm) 687 878
Opozorilo!: Prepovedana je uporaba olja in masti (pri vseh delih, ki pridejo v poštev s kisikom)!
Gorilnik tipa BIR 220/32 APMY od GCE-Rhőna je izdelan po EN 874 in je primeren za uporabo
šob serije 102 (za acetilen) ali serije 106 (za propan) ali serije 107 (za zemeljski plin) od KOIKE.
19
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.3:
INJEKTORSKI GORILNIK ZA STROJNO REZANJE tip 198-2TF (proizvajalec HARRIS)
SUHE VAROVALKE
Poz. Šifra Vrsta plina Priključek:
vhod/izhod
Potrebni elementi za predelavo gorilnika na izvedbo EN 874:

Poz. Oznaka in navoji vhod/izhod Šifra Vrsta plina
1a Adapter R 9/16″ - R 3/8″ L 609436 Plin (propan)
2a Adapter R 9/16″ - R 3/8″ 609437 O2 rezalni
3a Adapter R 9/16″ - R 1/4″ 609438 O2 segrev.
2b Nep. ventil R 9/16″ - R 9/16″ 609435 O2 rezalni
GORILNIK
Proizvajalec Oznaka Šifra Vrsta plina Uporabnost
HARRIS 198-2TF 640012 propan do 380 mm
Priključne in pritrditvene mere (po EN 874):

R 3/8″ L R 3/8″ R 1/4″ φ32 mm 250 mm
ŠOBE ZA REZANJE serije 6290 (za propan)

Z. št. Tipska oznaka (debelina rezanja) Šifra
1 5/0-VVC (1 – 4 mm) 640020
2 4/0-VVC ( 4 – 6 mm) 640021
3 3/0-VVC (6 – 9 mm) 640022
4 00-VVC (9 – 12,5 mm) 640023
5 0-VVC (12,5 – 20 mm) 640024
6 0½-VVC (20 – 35 mm) 640025
7 1-VVC (35 – 60 mm) 640026
8 1 ½ -VVC (60 –75 mm) 640028
9 2-VVC (75 – 125 mm) 640029
10 2 ½ -VVC (125 – 150 mm) 640031
11 3-VVC (150 – 175 mm) 640032
tip VVC tip NH 12 4-VVC (175 – 200 mm) 640033
13 5-VVC (200 – 225 mm) 640034
14 5 ½ -VVC (225 – 250 mm) 640035
15 5-NH (225 – 250 mm) 640027
16 6-NH (250 – 275 mm) 640036
17 7-NH (275 – 300 mm) 640037
18 8-NH (300 – 380 mm) 640038
20
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.4:
INJEKTORSKI GORILNIK ZA STROJNO REZANJE tip BIR 220/32 PMY+ (od GCE - Rhőna)
SUHE VAROVALKE (po EN 730-1):

Poz Šifra Namen in vrsta plina Priključek:
vhod/izhod
Ročni ventili gorilnika (po EN 874):

Poz. Namen in navoji vhod/izhod Šifra Vrsta plina
1a Ročni ventil za plin G3/8″L 641372 Plin (propan)
2a Ročni ventil za O2 G3/8″ 641370 O2 rezalni
3a Ročni ventil za O2 G1/4″ 641371 O2 segrev.
GORILNIK
Proiz- Oznaka Šifra Vrsta Uporab-
vajalec plina nost
Rhőna BIR 220/32 644885 propan-butan ali do
PMY+ zem. plin 300 mm
Priključne in pritrditvene mere gorilnika (po EN 874):

R 3/8″ L R 3/8″ R 1/4″ φ32 mm 220 mm
ŠOBE ZA REZANJE serije P-SD (za propan):

Šifra Tipska oznaka (debelina rezanja) Art. Nr.
Šoba rezalna P-SD (5 – 6 mm) 14001227
Šoba rezalna P-SD (7 - 15 mm) 14001228
Kapa šobe P-SD (3 – 100 mm) 14001236
Kapa šobe P-SD (100 – 300 mm) 14001237
Gorilnik tipa BIR 220/32 PMY+ od GCE-Rhőna je izdelan po EN 874 in primeren za uporabo
standardnih rezalnih šob serije P-SD ali hitroreznih šob serije PY-HD 10 od GCE-Rhőna.
21
varstroj  Tel: +386 (0)2-57-88-820 Http://www.varstroj.si
Fax: +386 (0)2-57-51-277 E-mail: info@varstroj.si
Transakcijski račun: SWIFT Code:
ARSTROJ Tovarna varilne in rezalne opreme d.d. NLB d.d. Ljubljana SI56 0234 2001 5509 906 LJBASI2X
dustrijska ulica 4, 9220 Lendava, Slovenija Nova KBM d.d. Maribor SI56 0451 5000 0893 490 KBMASI2X
ID za DDV / UID / VAT: SI86926659
TABELE
S TEHNOLOŠKIMI PARAMETRI
ZA PLAMENSKO REZANJE
Priloga št.5:
- za rezalne šobe serije 102, 106 in 107 od KOIKE
Priloga št.6:
- za rezalne šobe serije 6290 od HARRIS
Priloge št.7.1 in št.7.2:
- za rezalne šobe serije P-SD od GCE-Rhőna
egistrsko sodišče / Firmenbuchgericht / Court of law for registration: Okrožno sodišče Murska Sobota
snovni kapital družbe / Grundkapital der Gesellschaft / Nominal Capital: 2.206.454 EUR
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.5:ORIENTACIJSKI TEHNOLOŠKI PARAMETRI ZA PLAMENSKO REZANJE ZA GORILNIKE Z MEŠANJEM PLINOV V REZALNI ŠOBI
(gorilniki tipa MT3209N od KOIKE, 198/2TF od HARRIS in BGR 220/32 APMY od GCE-Rhőna s šobami serije 102, 106 in 107 od KOIKE)
Debelina STANDARDNE ŠOBE DIVERGENTNE ŠOBE
materiala Tip Hitrost rez. Del. tlak (bar) Poraba (m3/h) Širinareza Tip šobe Hitrost rez. Del. tlak (bar) Poraba (m3/h) Širina reza
(mm) šobe (mm/min) plin O2s-r plin O2seg O2rez (mm) (mm/min) plin O2seg O2rez plin O2seg O2rez (mm)
A 5-10 102Nr.0 660-550 0,2 2,0 0,37 0,41 1,2 1,2-1,5 102D7Nr.0 750-680 0,2 2,1 7,0 0,47 0,52 1,1 1,0-1,2
C 10-15 102Nr.1 550-490 0,2 2,5 0,43 0,43 2,1 1,5-1,8 102D7Nr.1 680-600 0,2 2,8 7,0 0,55 0,60 2,5 1,2-1,5
E 15-30 102Nr.2 490-400 0,2 3,0 0,43 0,43 3,4 1,8-2,1 102D7Nr.2 600-500 0,2 3,2 7,0 0,55 0,60 3,8 1,5-1,8
T 30-40 102Nr.3 400-350 0,2 3,0 0,43 0,43 4,3 2,1-2,3 102D7Nr.3 500-450 0,2 3,2 7,0 0,55 0,60 5,4 1,8-2,0
I 40-50 102Nr.4 350-320 0,25 3,5 0,50 0,50 6,5 2,3-2,8 102D7Nr.4 450-400 0,2 3,2 7,0 0,68 0,75 7,3 2,0-2,5
L 50-100 102Nr.5 320-200 0,3 4,0 0,63 0,63 11,0 2,8-3,5 102D7Nr.5 400-260 0,25 4,0 7,0 0,78 0,86 10,0 2,5-3,3
E 100-150 102Nr.6 200-150 0,35 4,0 0,70 0,70 15,0 3,5-4,0 102D7Nr.6 260-180 0,3 4,0 7,0 0,86 0,95 14,0 3,3-3,6
N 150-250 102Nr.7 150-80 0,4 4,5 0,96 0,96 22,0 4,0-6,0 102D7Nr.7 180-100 0,3 4,5 7,0 1,21 1,33 22,0 3,6-5,0
250-300 102Nr.8 80-45 0,4 4,5 0,96 0,96 28,0 6,0-7,0 102D7Nr.8 100-70 0,4 4,5 7,0 1,45 1,60 35,0 5,0-6,0
5-10 106Nr.0 660-550 0,2 2,0 0,31 1,18 1,2 1,2-1,5 106D7Nr.0 750-680 0,2 2,1 7,0 0,31 1,18 1,1 1,0-1,3
P 10-15 106Nr.1 550-490 0,2 2,5 0,31 1,18 2,1 1,5-1,8 106D7Nr.1 680-600 0,2 2,8 7,0 0,31 1,18 2,5 1,3-1,5
R 15-30 106Nr.2 490-400 0,25 3,0 0,36 1,37 3,4 1,8-2,1 106D7Nr.2 600-500 0,25 3,2 7,0 0,36 1,37 3,8 1,5-1,9
O 30-40 106Nr.3 400-350 0,25 3,0 0,36 1,37 4,3 2,1-2,3 106D7Nr.3 500-450 0,25 3,2 7,0 0,36 1,37 5,4 1,9-2,1
P 40-50 106Nr.4 350-320 0,3 3,5 0,49 1,86 6,5 2,3-2,8 106D7Nr.4 450-400 0,3 3,2 7,0 0,49 1,86 7,3 2,1-2,5
A 50-100 106Nr.5 320-200 0,3 4,0 0,49 1,86 11,0 2,8-3,6 106D7Nr.5 400-260 0,3 4,0 7,0 0,49 1,86 10,0 2,5-3,3
N 100-150 106Nr.6 200-150 0,3 4,0 0,80 3,04 15,0 3,6-4,0 106D7Nr.6 260-180 0,3 4,0 7,0 0,80 3,04 14,0 3,3-3,6
150-250 106Nr.7 150-80 0,4 4,5 0,98 3,72 22,0 4,0-6,0 106D7Nr.7 180-100 0,4 4,5 7,0 0,98 3,72 22,0 3,6-5,1
250-300 106Nr.8 80-45 0,4 4,5 0,98 3,72 28,0 6,0-7,0 106D7Nr.8 100-70 0,4 4,5 7,0 0,98 3,72 35,0 5,1-6,1
Z 5-10 107D7Nr.0 750-680 0,15 2,1 7,0 0,80 1,35 1,1 1,0-1,3
E 10-15 107D7Nr.1 680-600 0,15 2,8 7,0 0,90 1,50 2,5 1,3-1,5
M. 15-30 107D7Nr.2 600-500 0,15 3,2 7,0 0,90 1,50 3,8 1,5-1,9
30-40 107D7Nr.3 500-450 0,15 3,2 7,0 1,0 1,70 5,4 1,9-2,1
P 40-50 107D7Nr.4 450-400 0,15 3,2 7,0 1,0 1,70 7,3 2,1-2,5
L 50-100 107D7Nr.5 400-260 0,15 4,0 7,0 1,1 1,85 10,0 2,5-3,3
I 100-150 107D7Nr.6 260-180 0,20 4,0 7,0 1,3 2,20 14,0 3,3-3,6
N 150-250 107D7Nr.7 180-100 0,30 4,5 7,0 2,1 3,60 22,0 3,6-5,1
250-300 107D7Nr.8 100-70 0,30 4,5 7,0 3,4 5,80 35,0 5,1-6,1
Podatki v tabeli so orientacijski in veljajo za nelegirana jekla z vsebnostjo ogljika do 0,30% ter za kisik čistoče najmanj 99,5%. Hitrost rezanja je pri rezanju kompliciranih oblik, ki imajo dosti malih radiusov
(zaokrožitev) manjša za približno 10-20%. Pritiski v tabeli so nadtlaki, merjeni pri odprtih ventilih in veljajo za 5m dolge gumijaste plinske cevi. Poraba je podana v Nm3/h po DIN 1343.
Pri rezanju uporabljati samo čiste in nepoškodovane rezalne šobe! Hitrost rezanja je pri korodiranih (zarjavelih) in oksidiranih površinah občutno manjša!
2
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.6:
ORIENTACIJSKI TEHNOLOŠKI PARAMETRI ZA PLAMENSKO REZANJE ZA INJEKTORSKE GORILNIKE s plinom propan-butan
(gorilniki tipa 198-2TF s šobami serije 6290 od HARRIS)
Delovni tlaki za kisik (bar) Poraba plinov (m3/h)

Debelina Hitrost Predgrevanje* »Bypass« Predgrevanje* »Bypass« Širina
materiala Tip šobe rezanja Rezalni Rezalni Slabše Močno reza (mm)
(mm) (mm/min) kisik Slabše Močno kisik Propan Kisik Propan Kisik
1–4 5/0-VVC 750-550 4,0 0,4 0,7 0,65 0,23 0,80 0,28 1,22 1,3
4-6 4/0-VVC 700-520 2,5 0,5 1,0 1,13 0,23 0,80 0,30 1,41 1,5
6–9 3/0-VVC 650-480 5,0 0,7 2,5 2,26 0,30 1,00 0,70 2,54 1,8
9 – 12,5 00-VVC 630-450 5,0 0,7 2,5 2,54 0,30 1,00 0,70 2,54 1,8
12,5 – 20 0-VVC 600-400 6,0 0,7 2,5 3,53 0,30 1,00 0,70 2,54 2,0
20 – 35 0½-VVC 550-360 7,0 0,7 2,5 4,00 0,30 1,00 0,70 2,54 2,0
35 – 60 1-VVC 480-220 7,0 0,7 2,5 5,56 0,30 1,00 0,70 2,54 2,3
60 –75 1 ½ -VVC 310-200 6,5 0,7 2,5 7,07 0,30 1,00 0,70 2,54 2,8
75 – 100 2-VVC 280-190 6,5 0,7 2,5 8,00 0,33 1,13 0,70 2,54 3,0
100 - 125 240-180 7,0 0,7 2,5 9,00 0,33 1,13 0,70 2,54 3,0
125 – 150 2 ½ -VVC 200-160 6,5 0,7 2,5 11,17 0,33 1,13 0,70 2,54 3,3
150 – 175 3-VVC 180-150 7,0 0,7 2,5 12,00 0,33 1,13 0,70 2,54 3,5
175 – 200 4-VVC 180-150 6,5 0,7 2,5 14,85 0,33 1,13 0,75 2,61 4,0
200 – 225 5-VVC 150-130 6,0 0,7 2,8 16,41 0,38 1,30 0,75 2,61 5,0
225 – 250 5 ½ -VVC 130-110 6,0 0,7 2,8 16,98 0,38 1,30 0,75 2,61 6,4
225 – 250 5-NH 130-110 4,0 0,7 2,8 16,98 0,38 1,30 0,75 2,61 6,4
250 – 275 6-NH 130-110 4,0 0,7 2,8 19,52 0,38 1,30 0,75 2,61 6,4
275 – 300 7-NH 120-100 4,0 0,7 3,5 23,34 0,38 1,30 0,90 3,20 6,4
300 - 380 8-NH 110-100 4,0 0,7 3,5 26,17 0,38 1,30 0,90 3,20 7,6
• Pri sistemu dela »Bypass se »močno« predgrevanje nastavi pri hitrem startu, za prebijanje in za rezanje debelih materialov nad 200mm.
• Pri rezanju materialov debeline do 200 mm se po stabilizaciji rezanja mora »močno« predgrevanje preklopiti na »slabo« predgrevanje.
• Minimalni pritisk plina za rezanje (butan) je 0,015 bar. Priporoča se uporaba delovnih tlakov za plin (butan) v območju od 0,03 bar do 0,2 bar (pri »slabem« in
»močnem« predgrevanju se za gorljivi plin butan nastavi isti pritisk)
3
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.7.1:
(BGR 220/32 PMY+ od GCE-Rhőna s šobami serije serije P-SD od GCE-Rhőna)
Šifra
4
Lendava, 10.01.2012
Priloga štev.7.2:
(BGR 220/32 PMY+ od GCE-Rhőna s šobami serije serije PY-HD 10 od GCE-Rhőna)
Šifra
644874
644875
644876
644877
644878
644879
644880
644881
644882
644883
---
644884

Tehnologija Plamenskega Rezanja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tehnologija Plamenskega Rezanja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

varstroj  Tel: +386 (0)2-57-88-820 Http://www.varstroj.

Lendava, januar 2012

1. PREGLED GLAVNIH POSTOPKOV ZA TERMIČNO REZANJE KOVIN

a) Princip rezanja s plamenom (avtogeno) b) Princip rezanja s plazmo

Slika štev.1: Izbira začetka rezanja

Slika št.3: Pravilni začetek rezanja pri

Slika štev.4: Začetek rezanja na robu, rezanje prirobnic

Slika št.7: Verižno rezanje

2.3. Priprava koordinatnega rezalnika za rezanje

Pri standardnih injektorskih

Pri gorilnikih za mešanje plina v rezalni

b) Izgled šobe za gorilnik z mešanjem plina v šobi

A - plamen z pribitkom acetilena

Slika št.8: Nastavitev plamena

e) Oddaljenost med gorilnikom (šoba za rezanje) in materialom, ki se reže

oddaljenost je takrat, ko je konec primarnega plamena (srž) približno 1 mm nad materialom, ki se

2.5. Kvaliteta površine pri plamenskem rezanju

a) Hrapavost, oblike sledov rezanja na površini b) Pravokotnost

c) Pretaljevanje robov d) Vključki na površini

Razred Zgornja meja tolerance Značilno za postopek

2.6. Napake pri plamenskem rezanju

Pravilna hitrost Prevelika hitrost Premajhna hitrost

Slika št.11: NAPAKE PRI PLAMENSKEM REZANJU

2.7. Izključitev gorilnika z ugašanjem plamena

2.8. Napotki za primer povratnega udara plamena

3. OPIS VZDRŽEVALNIH DEL NEKATERIH ELEMENTOV PLINSKE OPREME

3.2.1. Mokro čiščenje

Čiščenje zunanjih Čiščenje kanala za Čiščenje roba kanala z Nepravilni način

3.3. Vzdrževanje suhih varovalk proti povratnemu udaru plamena

3.4. Vzdrževanje reducirnih ventilov

4. NAVODILA ZA UPORABO STROJNIH GORILNIKOV ZA PLAMENSKO REZANJE

Pri tem se priporoča, da se upošteva:

SUHE VAROVALKE (po EN 730-1):

Ročni ventili gorilnika (po EN 874):

Priključne in pritrditvene mere gorilnika (po EN 874):

ŠOBE ZA REZANJE serije 106 D7 (za propan):

Potrebni elementi za predelavo gorilnika na izvedbo EN 874:

Priključne in pritrditvene mere (po EN 874):

ŠOBE ZA REZANJE serije 6290 (za propan)

SUHE VAROVALKE (po EN 730-1):

Ročni ventili gorilnika (po EN 874):

Priključne in pritrditvene mere gorilnika (po EN 874):

ŠOBE ZA REZANJE serije P-SD (za propan):

Delovni tlaki za kisik (bar) Poraba plinov (m3/h)

You might also like