GLAVA 6 - GRADE@NA JAMA ............................................................................

1
6.1. Op{to ...................................................................................................................1
6.2. Grade`na jama vo po~vi bez podzemna voda ..................................................4
6.2.1. Grade`na jama bez podgraduvawe .................................................................4
6.2.2. Grade`na jama so podgraduvawe ...................................................................9
6.2.3. Dimenzionirawe na elementite na podgradata .....................................11
6.3. Grade`na jama vo po~vi so visoko nivo na podzemna voda......................23
6.3.1. [pundova podgrada - op{to ........................................................................23
6.3.2. Drvena {pundova podgrada..........................................................................25
6.3.3. Armirano - betonska {pundova podgrada ................................................28
6.3.4. ^eli~na {pundova podgrada .......................................................................30
6.3.5. Dimenzionirawe na [pundova podgrada - op{to..................................32
6.3.6. Grafi~ko presmetuvawe na neankeruvana i edna{ ankeruvana
{pundova podgrada ......................................................................................36
GLAVA 6 - GRADE@NA JAMA

6.1. Op{to

Pod grade`na jama se podrazbira potrebniot iskop na zemja za

smestuvawe na temelnata konstrukcija od daden objekt.
Goleminata i formata na grade`nata jama zavisat od re{enieto na
temelnata konstrukcija, koe zvisi od goleminata i karakterot na
objektot, kako i od geomehani~kite i hidrogeolo{kite uslovi na terenot
na koj treba da se gradi objektot.
Obele`uvaweto i izvr{uvaweto (iskopot) na grade`nata jama
pretstavuvaat po~etni raboti vo izgradbata na sekoj objekt.
Za to~noto izvr{uvawe na rabotata za izgradba na temelnata
konstrukcija treba to~no da e obele`ana grade`nata jama, kako vo osnova,
taka i vo odnos na dlabo~inata so to~no obele`ani dlabo~ini na
potrebniot iskop. Za taa cel mora de se raspolaga so izvedben proekt za
objektot, a so toa i za negovata temelna konstrukcija so potrebnite
osnovi i preseci. Isto taka, pred da po~ne obele`uvaweto i
izvr{uvaweto (kopaweto) na grade`nata jama, treba da se raspolaga i so
plan na eventualnite postoe~ki instalacii (vodovodni, elektri~ni, i
sli~no) na mestoto na objektot, odnosno vo idnata grade`na jama, kako ne
bi do{lo do nivno o{tetuvawe so izvr{uvawe na iskopot. Pred da se
po~ne so kopaweto takvite instalacii treba da se otstranat ili
soodvetno za{titat, a sekako deka na niv treba da se vnimava u{te vo
tekot na izborot na lokacijata vo fazata na proektiraweto na objektot.

Сл. 6.1 Obele`ana grade`na jama: a) osnova b) detal

Pri obele`uvaweto na grade`nata jama se prenesuvaat od plan na

teren konturite na temelnata konstrukcija (na primer: ako temelot e vo
vid na plo~a, Сл. 6.1) ili pak, se prenesuvaat centrite na stolbovite (ako
temelnata konstrukcija e re{ena so temelni samci ili gredi). Okolu
sekoja to~ka se bele`at konturite na temelnite samci so soodvetno

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 1

izvlekuvawe na kolcite i letvite za obele`uvawe na dovolno rastojanie
taka vo tekot na iskopot da ne se zafatat.
Ako poedine~niot iskop za temelnite samci ili gredi ne e
ekonomi~en (malo me|usebno rastojanie koe pretstavuva mal front za
rabota, ili ja skratuva mo`nosta za primena na mehanizacija), toga{
mo`e da se usvoi zaedni~ka grade`na jama za celata temelna
konstrukcija. Sekako deka treba da se te`i izvr{uvaweto i iskopot na
grade`nata jama da bide so mehanizacija. Pri iskopot na jamata treba da
se zapazat i slednite uslovi:
- da se obezbedi spre~uvawe na eventualno prodirawe na
povr{inski i atmosferski vodi vo jamata. Za taa cel okolu jamata
potrebno e da se iskopa soodveten otvoren kanal, koj bi gi primil i
bezbedno otstranil takvite vodi (Сл. 6.2)

Сл. 6.2 Za{tituvawe na grade`na jama so obikolno kanala~e

Poslednite 20-30cm od iskopot na grade`nata jama se kopaat ra~no

bidej}i pri iskop so mehanizacija ne e mo`no da se obezbedat ramni
povr{ini na dnoto na jamata za pravilnoto nalenuvawe na temelite vrz
po~vata (Сл. 6.3).
- pri fundirawe vo glinesti sredini poslednite 20-30 cm iskop do
kotata na fundiraweto se kopaat neposredno pred izveduvaweto na
temelnata konstrukcija (Сл. 6.4). Toa e potrebno bidej}i ako grade`nata
jama se iskopa celosno do kotata na fundiraweto, a temelnata
konstrukcija t. e. betoniraweto na temelite ne se izvr{i vedna{,
atmosferskite priliki }e izvr{at promena vo jakostnite i
deformabilnite karakteristiki na neposrednata kontaktna po~vena
zona, koja potoa pred betoniraweto treba da se otstrani so {to bi se
zgolemila dlabo~inata na fundiraweto, {to uslovuva korekcii vo
proektot, a so toa i poskapuvawe na objektot.

2 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Сл. 6.3 Doteruvawe na dnoto na grade`na jama

Сл. 6.4 Iskop pred betonirawe na temelite

- po zavr{uvaweto na temelnata konstrukcija, slobodniot volumen

na jamata treba da se nasipe vo sloevi so nabivawe do propi{anite
kriteriumi, koi obi~no se davaat vo proektot za fundirawe na objektot
(Сл. 6.5). Za taa cel pri iskopot „dobriot” materijal se ~uva za
zapolnuvawe, a „ostanatiot” se nosi vo deponija.

Сл. 6.5 Nasipuvawe na slobodniot Сл. 6.6 Neophodno pro{iruvawe

volumen

- grade`nata jama se kopa so malku pogolema {irina na temelot

zaradi obezbeduvawe prostor za rabota okolu temelot (Сл. 6.6)
- ne se dozvoluva direktno crpewe na eventualna podzemna voda od
nepodgradena grade`na jama vo nekoherentna sredina, poradi opasnosta
od sufozija, odnosno so crpewe na vodata bi se crpele i sitnite ~estici
od po~vata so {to postepeno bi se zgolemuvala poroznosta, a so toa i
zgolemuvawe na vodopropusnosta taka da pri prodol`eno crpewe bi se
pojavilo i taka nare~enoto hidrauli~no razru{uvawe (lom) na po~vata.

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 3

Vo takvi slu~ai treba da se primeni dlabinsko odvodnuvawe na
grade`nata jama (so filtracioni bunari) ili pak za povr{insko
odvodnuvawe, jamata treba da se ogradi so {pundova podgrada (Сл. 6.7)

Сл. 6.7 Za{tita so {pundova podgrada

Poradi razli~nite geotehni~ki uslovi za sekoja lokacija,

izveduvaweto na grade`nata jama za sekoj objekt ima svoi specifi~nosti,
pa zatoa pri proektiraweto i izveduvaweto na grade`nata jama treba da í
se posveti posebno vnimanie.

6.2. Grade`na jama vo po~vi bez podzemna voda

Vo suvi i malku vla`ni po~vi izveduvaweto na grade`nata jama

mo`e da bide na dva na~ini:
- bez podgraduvawe
- so podgraduvawe so obi~na drvena podgrada

6.2.1. Grade`na jama bez podgraduvawe

Ovoj vid na grade`na jama najmnogu se sre}ava vo praksata, bidej}i

u{te vo fazata na proektiraweto na objektite vo op{tite koncepcii za
izbor na lokacijata na objektot i vidot na temelnata konstrukcija, se
te`i fundiraweto da se izvr{i vo grade`na jama ~ij iskop nema da
pretstavuva posebna te{kotija. Vo toa ~esto pati se uspeva, no sepak vo
odredeni slu~ai fundiraweto na nekoi objekti mora da se vr{i i vo
pote{ki uslovi.
Vo suvi i malku vla`ni po~vi iskopot na grade`nata jama se vr{i
so vertikalni ili kosi yidovi. Za da se obezbedi pogolema stabilnost na
vertikalniot ili kosiot yid (Сл. 6.8) iskopaniot materijal treba da se
deponira na dovolna oddale~enost od rabot na jamata, minimalno 1,0m, no
naj~esto i pove}e za da mo`e toj prostor da obezbedi slobodno dvi`ewe

4 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

okolu grade`nata jama na luge i neophodna oprema koja ke bide
primenuvana pri izvedbata na grade`nata jama i samoto fundirawe..
Istoto va`i i za skladiraweto na potrebnite meterijali za izvedba na
temelnata konstrukcija, koi se stavaat okolu jamata.

Сл. 6.8 [ema za grade`na jama

Izveduvaweto na temelnata konstrukcija treba da bide brzo so cel

neoblo`enite kosini {to pokratko da bidat izlo`eni na atmosferski
vlijanija. Naklonot na kosinite zavisi od karakteristikite na
materijalot i dimenziite na jamata i toa kako vo osnova taka i vo
dlabo~ina. Tie nakloni naj~esto mo`at da se dvi`at od 1:0 do 1:2, a vo
isklu~itelni slu~ai i pove}e. Ako kosinata na jamata e mnogu mala t.e.
blaga, toga{ dimenziite na jamata vo osnova se zgolemuvaat, so toa se
zgolemuva i koli~inata na iskopot, so {to kako problem se pojavuva
ekonomi~nosta pri izvr{uvaweto na iskopot na jamata. Isto taka
ponekoga{ kosinite bi mo`ele da bidat taka golemi {to grade`nata jama
bi zafatila i del od sosednite ve}e izgradeni objekti (ako takvi
postojat), pa takviot na~in na iskop na jamata so slobodni kosini stanuva
neprimenliv, i zatoa vo takvite slu~ai se primenuva podgraduvawe na
vertikalnite yidovi na jamata (Сл. 6.9).

Сл. 6.9 Grade`na jama ~ii kosini navleguvaat vo sosedniot objekt

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 5

 Ovoj na~in na izveduvawe (so kosini) na grade`nata jama iako e
mo{ne ednostaven, lesen i eftin, ~esto pati ne mo`e da se primeni,
osobeno vo gradski podra~ja, kade naj~esto vo blizina ima ve}e izgradeni
objekti.
Stabilnosta na yidovite na grade`nata jama zavisi od
geomehani~kite karakteristiki na po~venata sredinata, kako i od
visinata na iskopot, odnosno dlabo~inata na jamata.
Odreduvaweto na visinata pri koja se u{te se odr`uva stabilnosta
na yidot (kosinata) od nepodgradena grade`na jama se vr{i spored
pretpostavkite koi va`at za stabilnost na kosini. Me|utoa pri iskop na
grade`ni jami, koi sepak se smetaat za vremeni grade`ni aktivnosti,
samo dodeka trae izveduvaweto na temelnata konstrucija, za
presmetuvawe na stabilnosta na kosinite na jamata mo`at da se primenat
poednostavni re{enija koi vo pogolem del gi zadovoluvaat potrebite kaj
plitkoto fundirawe odnosno kaj ne taka dlaboki grade`ni jami.
Globalno vo zavisnost od vidot na po~vata i vremeto za izveduvawe
na grade`nata jama i temelnata konstrukcija mo`at da se pojavat tri
slu~ai:
a. Grade`nata jama se izveduva vo po~va koja ima agol na
vnatre{no triewe 0, a kohezija pogolema od 0.
b. Grade`nata jama se izveduva vo po~va koja ima agol na
vnatre{no triewe pogolem od 0, a kohezija 0. i
c. Grade`nata jama se izveduva vo po~va koja ima i agol na
vnatre{no triewe i kohezija pogolemi od 0.
a. Za analizata na ovoj slu~aj se pretpostavuva deka stabilnosta e
obezbedena samo pod vlijanie na kohezijata na materijalot, dodeka
trieweto pome|u ~esticite se usvojuva nula. Isto taka se pretpostavuva
ramna povr{ina na lizgawe, so koja se ograni~uva prizmata ABC (Сл.
6.10). Te`inata na prizmata se deli na normalna i tangencijalna
komponenta.

Сл. 6.10 Prizma na lizgawe za c≠0 i φ= 0

6 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Za da postoi ramnote`a treba horizontalnata komponenta H da
bide pomala ili ednakva na silata na kohezijata Tc vo ramninata na
lizgaweto BC.

H ≤ Tc

Od Сл. 6.10 se gleda deka:

1 2
H = G ⋅ sin β = h ⋅ ctgβ ⋅ γ ⋅ sin β
2
h
Tc = c ⋅ l = c
sin β

H i Tc }e gi zamenime vo gornata ravenka i sredime:

1 2 h
γ h ctg β sin β = c
2 sin β
1
γ h cos β sin β = c
2
2c
h= , pa e
1
γ sin 2β
2
4c
h=
γ ⋅ sin 2 β

kade:
c - kohezija
γ - volumenska te`ina na po~vata
β - naklon na ramninata na lizgawe, koj zavisi od
karakteristikite na po~vata
Poznato e deka:

ϕ
β = 45D +
2

Bidej}i vo ovoj slu~aj ϕ e nula, pa 2 β = 90 D se dobiva

4c
h=
γ

Gornata ravenka ja dava najgolemata visina (so koeficient na

sigurnost 1) pod koja bi se odr`uval iskopot vertikalen.
b. Ako grade`nata jama se izveduva vo nekoherentni po~vi, toga{ se
usvojuva c = 0, a agolot na vnatre{noto tiewe φ ≠ 0. Vo takov slu~aj za
usvojuvawe na naklonot na yidot na grade`nata jama se trgnuva od uslovot

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 7

na dlabo~ina z da deluva specifi~en zemjen pritisok pz, a za da postoi
ramnote`a treba na nego da se sprotivstavi soodveten nadvore{en tovar
(Сл. 6.11).

Сл. 6.11 [ema za analiza pri c=0 i φ≠ 0

Specifi~niot zemjen pritisok na dlabo~ina z e daden so sledniot

izraz:

1 1 − cos(β − ϕ )
pz = γ ⋅ z ⋅ ξ a , ξa = ⋅
sin β 1 − cos(β + ϕ )

kade
ξa - e koeficient na aktiven zemjen pritisok
Za da postoi ramnote`a treba pz da se izedna~i so soodveten tovar
koj bi dejstvuval od jamata kon kosinata. Bidej}i takov tovar ne postoi,
uslovot za ramnote`a stanuva pz = 0. Ovoj uslov ima slisla samo ako β=φ
{to go nametnuva zaklu~okot deka kaj nekoherentnite po~vi kosinata }e
bide stabilna ako ima naklon β koj e ednakov ili pomal od agolot na
vnatre{noto triewe na materijalot.
c. Vo slu~aj koga po~venata sredina poseduva i kohezija (c≠0) i
vnatre{no triewe (φ≠0), toga{ analizata za stabilnosta na yidot
(kosinata) na grade`nata jama se sveduva na izedna~uvawe na dejstvoto na
triewe i kohezijata (Сл. 6.12).

Сл. 6.12 Prizma na lizgawe za c≠0 i φ≠ 0

Kako {to be{e re~eno, se trgnuva od uslovot na ramnote`a t.e.

izedna~uvaweto na dejstvoto na trieweto i kohezijata:

8 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 pz ≤ pc

c
kade pz = γ ⋅ z ⋅ ξ a + pc ⋅ ξ a , a pc =
tgϕ

Ako odnosite se vnesat vo po~etnata ravenka za ramnote`a i ako se

π
usvoi za β = , toga{ po sreduvaweto se dobiva:
2

2c ⋅ cos ϕ
z≤
γ (1 − sin ϕ )

Toa bi bilo visina za koja yidot na grade`nata jama mo`e da se

dr`i vertikalno.
Vo literaturata se sre}avaat i odredeni podatoci za visina i
naklon na kosinite na grade`nata jama za razli~ni po~veni sredini, koi
treba da se primaat so odredena rezerva.
Sepak za grade`ni jami so zna~itelni dlabo~ini i dimenzii, kako
i kaj grade`ni jami kaj koi za nivnoto izveduvawe i izveduvaweto na
temelnata konstrukcija vo niv, e potrebno i dolgo vreme, toga{ za
presmetuvaweto kosinite na grade`nata jama se primenuvaat nekoi od
popoznatite metodi za stabilnost na kosini.

6.2.2. Grade`na jama so podgraduvawe

Ako uslovite na terenot i rabotata ne dozvoluvaat izveduvawe na

grade`na jama bez podgraduvawe, toga{ za grade`niot objekt koj treba da
se fundira vo suvi i/ili malku vla`ni po~vi so niska podzemna voda,
poniska od dnoto na jamata, se primenuva podgraduvawe, odnosno
oblo`uvawe na yidivite na jamata so drvena podgrada.
Na~inot na oblo`uvawe e razli~en i zavisi od dlabo~inata i
formata na jamata, kako i od karakteristikite na po~vata. Taka, za
plitki grade`ni jami vo koherentni i pokompaktni po~vi, se primenuva
podgraduvawe so vertikalni talpi potpreni so horizontalni gredi i
rasponki. Talpite, vo zavisnost od karakterot na koherentnosta i
kompaktnosta na po~vata mo`at da bidat postaveni na izvesno rastojanie
ili edna do druga (Сл. 6.13).

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 9

 Сл. 6.13 [ema za oblo`uvawe na grade`na jama so vertikalni talpi

Kaj nekoherentni po~vi oblo`uvaweto se vr{i so horizontalni

talpi potpreni so vertikalni stolb~iwa i horizontalni rasponki (Сл.
6.14) ili mesto rasponki potpiraweto se vr{i so kosnici (Сл. 6.15).

Сл. 6.14 [ema za oblo`uvawe na grade`na jama so horizontalni talpi i

rasponki

10 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

Сл. 6.15 [ema za oblo`uvawe na grade`na jama so horizontalni talpi i
kosnici

I kaj ovoj vid na podgraduvawe talpite se postavuvaat edna do druga

ili na odredeno rastojanie.

Сл. 6.16 [ema za oblo`uvawe na grade`na jama so horizontalni talpi i

vertikalni stolb~iwa

Ponekoga{ horizontalnite talpi se potpiraat so vertikalni

stolb~iwa koi se pobivaat vo po~vata i mo`at da bidat slobodni (Сл.
6.16), ili pak ankeruvani ili potpreni so kosnici.
Site konstruktivni elementi od ovie drveni podgradi se
dimenzioniraat za tovarite koi gi primaat od po~venata sredina i
eventualniot nadvore{en tovar.

6.2.3. Dimenzionirawe na elementite na podgradata

Stati~kite {emi na poedinite konstruktivni elementi zavisat od

vidof na podgradata, odnosno od vzaemniot odnos na poedinite elementi
eden sprema drug, kako i od na~inot na deluvaweto na tovarite koi treba
da gi primi podgradata.
Podgradata treba bezbedno da gi primi tovarite od po~venata
sredina - zemjeniot pritisok, kako i eventualniet nadvore{ni tovari
koi mo`at da bidat od skladiran materijal vo neposredna blizina na
jamata, tovari od razli~na mehanizacija anga`irana vo izveduvaweto na
jamata pri izgradbata na objektot, koja se dvi`i vo neposredna blizina na

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 11

jamata, dovolna da predizvika dopolnitelni tovari vrz podgradata, kako
i eventualni tovari koi mo`at da bidat preneseni na podgradata, a koi
proizleguvaat od samata izgradba na temelnata konstrukcija ili pak
objektot.
Na primer, za drvena podgrada od horizontalni talpi, vertikalni
stob~iwa i horizontalni rasponki, dimenzioniraweto na elementite
{to nosat }e se izvr{i na sleden na~in:

Сл. 6.17 Zemjan pritisok vrz podgradata

Elementite od podgradata se tovareni od aktivniot zemjen

pritisok koj za nekoherentni po~vi inzesuva:

⎛ ϕ⎞
pa = γ h tan 2 ⎜ 45D − ⎟ ...(6.11)
⎝ 2⎠

kade e:
γ - volumenska te`ina na po~vata
ϕ - agol na vnatre{no triewe
Ako po~vata poseduva i kohezija, toga{ od aktivniot zemjan
pritisok treba da se odzeme vlijanieto na kohezijata koe iznesuva:

⎛ ϕ⎞
pc' = 2c tan ⎜ 45D − ⎟ ...(6.12)
⎝ 2⎠

kade e:
c - kohezija
Aktivniot zemjan pritisok poradi spre~enoto pomestuvawe na
povr{inata na terenot od horizontalnite rasponki od triagolna se

12 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

transformira vo krivoliniska forma koja e vo zavisnost od vidot na
po~vata. Na slednite sliki se dadeni transformiranite dijagrami na
zemjaniot pritisok spored razli~ni avtori.

Сл. 6.18 Zemjan pritisok spored Tercagi i Pek

Сл. 6.19 Zemjan pritosok spored Сл. 6.20 Zemjan pritosok spored
^ebotarev Pek

Vo pravilnikot za fundirawe (Propisite) se prepora~uva sledniot

dijagram na zemjan pritisok pri dvostrano potprena podgrada:

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 13

 Сл. 6.21 Zemjan pritosok spored Pravilnikot za temelewe

Horizontalnite talpi vo stati~ki smisol pretstavuvaat

kontinuirani gredi ~ii potpori se vertikalnite stolb~iwa koi pak se
postaveni na rastojanie A . Sekoja talpa, ~ija {irina e b , e tovarena so
razli~en tovar, i toa najgornata talpa so najmal tovar, a najdolanta so
najgolem (ako ne e transformiran zemjeniot pritisok). Za
transformiran zemjen pritisok, talpite bliski do sredinata se
najoptovareni (vidi Сл. 6.21). Bidej}i podgradata pretstavuva privremena
konstrukcija, stati~kata {ema se uporostuva, taka {to talpata se
presmetuva kako prosta greda so rapon A , {irina b i tovar pa ⋅ b - za
nekoherentni materijali ili ( pa − pc′ ) ⋅ b - za koherentni materijali,
( )
(odnosno 0.6 pa ⋅ b , odnosno 0.6 p a − pc' b za transformiran dijagram na
zemjaniot pritisok).

Сл. 6.22 Stati~ka {ema za talpa

Rastojanieto me|u stolb~iwata se usvojuva naj~esto od 0.8-2.0 m.

qA
A= B=
2
qA 2
M max =
8

14 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 6M max 6M max
σ doz = ; d2 =
d 2 ⋅b σ doz ⋅ b

6M max
d= ...(6.13)
b ⋅ σ doz

Se usvojuva debelina koja mo`e da se nabavi vo proda`ba (2.5 ili

5.0 cm).
Talpite go prenesuvaat tovarot vrz vertikalnite stolb~iwa koi
pak se oslonuvaat na horizontalnite rasponki.
Vo stati~ki smisol stolb~iwata se gredi so prepusti tovareni so
aktivniot zemjan pritisok pomno`en so rastojanieto A , bidej}i sekoe
stolb~e }e treba da go primi zemjaniot pritisok na dol`ina A , a ne na
100 cm, kako {to e istiot na po~etokot presmetan.
Za triagolna t.e. netransformirana raspredelba na zemjaniot
pritisok stati~kata {ema e dadena na Сл. 6.23.

q1 = pa ⋅ A
za nekoherentni po~vi

q2 = ( pa − pc′ ) ⋅ A
za koherentni po~vi

Сл. 6.23 Stati~ka {ema za stolb~e

Se presmetuvaat reakciite Ао i Bo od uslovot na sumata na

momentite vo potporite da e 0. Potoa se presmetuvaat momentite vo
potporite i vo poleto, taka da se najde najgolemiot moment po apsolutna
vrednost. Spored toj moment se dimenzionira stolb~eto na sledniot
na~in:

M max
σ doz =
W
b ⋅ h2
W=
6

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 15

 kade b i h se {irinata i visinata na popre~niot presek na
stolb~eto.
Ako za b h se usvoi odnosot 5 7 se dobiva:

6 M max
σ doz =
5
h ⋅ h2
7
42 M max
σ doz =
5h3
42 M max
h= 3 ...(6.14)
5σ doz

Rasponikite se tovareni aksijalno na pritisok so sili ednakvi na

reakciite A0 i B0. Dimenzioniraweto se vr{i preku omega postapka. Ako
elasti~nata dol`ina na rasponkata e A 0 , toga{ za usvoeni dimenzii na
istata a a se kontrolira vistinskoto napregawe vo materijalot na
rasponkata - drvoto.

Сл. 6.24 Stati~ka {ema za rasponka

Bo
σ vis = ω ...(6.15)
F

kade ω e koeficient na vitkost, zavisi od vitkosta λ i iznesuva:

1
ω= 2
⎛ λ ⎞ za λ ≤ 75
1 − 0.8 ⎜ ⎟
⎝ 100 ⎠
λ2
ω= za λ > 75
3100
kade e:

Ao
λ= kade i - radius na inercija
i
J min
i= kade J min - minimalen moment na
F
inercija

16 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 F = a 2 - za kvadraten presek ili
F = a ⋅ b - za pravoagolen presek na rasponkata

Ako so prvata pretpostavka na popre~niot presek se dobie

vistinsko napregawe pogolemo ili mnogu pomalo od dozvolenoto, se
pretpostavuvaat drugi dimenzii na rasponkata se duri ne se ispolni
uslovot vistinskoto napregawe da e ednakvo ili ne{to pomalo od
dozvolenoto.

σ vis ≤ σ doz ...(6.16)

Dimenzioniraweto na elementite na drvenata podgrada od

horizontalni talpi i vertikalni stolbovi koi se pobieni do dlabo~ina t
po dnoto na jamata se vr{i na sledniot na~in:
Horizontalnite talpi se dimenzioniraat na na~in kako {to be{e
poka`ano porano.
Za opredeluvawe na dlabo~inata na pobivaweto na kolot pod dnoto
na grade`nata jama, koja dlabo~ina bi bila dovolna da obezbedi
stabilnost na vertikalniot yid od jamata, se trgnuva od pretpostavkata
deka pod deluvaweto na horizontalnite tovari od po~vata, odnosno od
zemjaniot pritisok predizvikan poradi iskopot na grade`nata jama,
kolot se zavrtuva okolu to~kata d. Pritoa, poradi zavrtuvaweto okolu
taa to~ka, pod kotata na dnoto na jamata se aktivira pasiven zemjan
pritisok i toa od to~kata d do 0 od prednata strana na kolot i od to~kata
d do to~kata m od zadnata strana na kolot. Pasivniot pritisok ima
forma na parabola, no vo grani~na faza se pribli`uva do linearna
zavisnost, koj i za uprostuvawe na {emata na tovareweto se usvojuva kako
linearen. (Сл. 6.25).
Nad to~kata d od zadnata strana na kolot dejstvuva aktiven zemjan
pritisok, a pod d pasivniot, dodeka od prednata strana na kolot obratno,
pod d deluva aktivniot, a nad d pasivniot.
Za da se poednostavi {emata na tovarite i od dvete strani na kolot
se dodavaat isti tovari so razli~ni nasoki ozna~eni na Сл. 6.25 kako
triagolnici dcb od prednata i dc’b’ od zadnata strana na kolot.
Pasivnite tovari koi deluvaat na zadnata strana od kolot mo`at
da se zamenat so edna koncentrirana rezultantna sila koja dejstvuva vo d.
Vsu{nost taa sila dejstvuva ne{to podolu od d, no usvojuvaweto istata da
dejstuvav vo d odi vo korist na sigurnosta. (Сл. 6.26)

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 17

 Сл. 6.25 Zemjen pritisok pod dnoto na podzemnata jama

Сл. 6.26 Sumaren pritisok pod dnoto na grade`nata jama

Definitivno {emata na tovareweto na kolot za opredeluvawe na

dlabo~inata na pobivaweto i negovoto dimenzionirawe izgleda kako {to
e prika`ano na Сл. 6.27.

18 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Сл. 6.27 [ema na tovarewe od zemjenite pritisoci

Se postavuva uslovot da odnosot na momentite od pasivnite i

aktivnite tovari vo odnos na to~kata d bide pogolem od edinica, odnosno
ednakov ili pogolem od koeficientot na sigurnosta koj se usvojuva da
iznesuva 1.3. Mo`e da se postavi i obraten uslov - odnosot pome|u
momentite od aktivnite i pasivnite tovari da bide pomal ili ednakov na
koeficientot nasigurnosta m, koj se usvojuva 0.8.

M ad M pd
≤m ≥η
M pd M ad
M a − mM p = 0 ...(6.17)
1 ⎛H ⎞ h2
M a = γ H 2ξ a ⎜ + h ⎟ A + γ H ξ a b
2 ⎝ 3 ⎠ 2
γh 2
h
Mp = −
2
( ξ p − ξa ) b
3

Ako vo ravenkata (6.17) gi zamenime poslednite dva odnosa i ako

usvoime da e:

A
=n
b
ξa
=β
m (ξ p − ξ a )

kade e:

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 19

 A - rastojanie me|u vertikalnite stolb~iwa (kolovite), a
b - nivna {irina (dijametar)
i gi vneseme vo ravenkata (6.17) se dobiva

h3 − 3β Hh 2 − 3nβ H 2 h − nβ H 3 = 0 ...(6.18)

Ravenkata (6.18) pretstavuva ravenka so edna nepoznata od tret

stepen. So nejzino re{avawe po h se dobiva potrebnata dlabo~ina na
pobivawe koja obezbeduva dovolna sigurnost.
Po opredeluvaweto na dlabo~inata na pobivaweto potrebno e da se
izvr{i i dimenzioniraweto na vertikalniot stolb, odnosno kol.
Dimenzioniraweto se vr{i sprema maksimalniot moment na vitkawe koj
se nao|a na dalbo~ina z pod dnoto na jamata. Mestopolo`bata na
momentot se dobiva od uslovot da e sumata na horizontalnite
(transferzalntie) sili vo toj presek ednakov na nula.

∑Q = 0 ...(6.19)
γH2 γ z2
n
2
ξa + γ H ξa ⋅ z −
2
(ξ p − ξa ) = 0 ...(6.20)

So re{avawe na (6.20) po z se dobiva:

H
z= ...(6.21)
β + β 2 + nβ

Po opredeluvaweto na mestoto na maksimalniot moment se

opredeluva goleminata na istiot i se vr{i dimenzionirawe so
po~ituvawe na uslovot:

M max
σ= ≤ σ doz ...(6.22)
W

Opredeluvaweto na dlabo~inata na pobivaweto i

dimenzioniraweto na kolot be{e izvr{eno za grade`na jama vo
ednorodna po~va i bez kohezija. Ako grade`nata jama se izveduva vo
raznorodna po~va, toga{ treba aktivnite i pasivnite pritisoci da se
presmetaat za karakteristikite na soodvetnite po~veni sloevi, a ako
nekoj od sloevite ima i kohezija istata go smaluva aktivniot pritisok za
veli~inata:

pc′ = 2c ξ a ...(6.23)

kade e:
c - kohezija

20 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 ⎛ ϕ⎞
ξ a = tan 2 ⎜ 45D − ⎟
⎝ ⎠2
ϕ - agol na vnatre{no triewe
Brojni modelski ispituvawa poka`uvaat deka zemjaniot pritisok
vrz drvenite podgradi so spre~eno pomestuvawe vo A se razlikuva od
linearnata raspredelba kako {to vpro~em skicirani dijagramite na Сл.
6.18-Сл. 6.20. Za presmetuvawe na podgradata naj~esto se usvojuva
dijagramot daden na Сл. 6.28 koj se prepora~uva i vo propisite za
fundirawe za delot nad dnoto na grade`nata jama.

Сл. 6.28 Naj~esto primenuvan dijagram na zemjan pritisok za GJ so

spre~eno pomestuvawe vo A

Otkako }e se presmetaat elementite na podgradata treba da se

presmeta i stabilnosta na dnoto na jamata.

Сл. 6.29 GJ so neograni~ena debelina na slojot pod dnoto

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 21

 B1 2
max B =
2
S = qB ⋅1.0
G = BH γ 1
γH2
T= ξ a tan ϕ1.0 + c1 H1 ⋅1.2
2
Reaktivnata sila Q spored Tercagi e:
Q = B (c2 N c + γ 2 BN γ )

Se postavuva uslovot:

∑V = 0
S +G +T = Q
ili:
Q
Fs = >1
G + S −T

Za ograni~ena debelina
na slojot pod dnoto na jamata
z2 (Сл. 6.30), treba da se usvoi:

B = z2

Сл. 6.30 GJ so ograni~ena debelina na

slojot pod dnoto

22 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

6.3. Grade`na jama vo po~vi so visoko nivo na podzemna voda

6.3.1. [pundova podgrada - op{to

^esto pati temelnite konstrukcii mora da se smestuvaat odnosno

objektite da se fundiraat vo grade`na jama koja se nao|a vo po~vena
sredina vo visoko nivo na podzemna voda, koe nivo e povisoko od dnoto na
grade`nata jama t.e. od kotata na fundiraweto na objektot. Vo takvite
slu~ai osobena te{kotija pretstavuva podzemnata voda kako od aspekt od
stabilnosta na yidovite na jamata i izvr{uvaweto na iskopot, taka i od
aspekt na izveduvaweto na temelnata konstrukcija, a i vo ponatamo{nata
za{tita na objektot od podzemnata voda vo fazata na negovata
eksploatacija. Osobeno te{ko e izvr{uvaweto na grade`nata jama vo
nekoherentni po~vi, {to naj~esto pretstavuvaat sredini vo koi se
sre}avaat podzemni vodi i koi ja imaat taa osobina da te~eweto niz niv e
pointenzivno poradi visokiot koeficient na filtracija. Kaj
koherentnite po~vi podzemni vodi ne se sre}avaat ili se sosema mali
doteci, pa pri fundiraweto otstranuvaweto na takvata voda obi~no ne
pretstavuva nekoja pogolema te{kotija. Vo takvite po~vi poradi svoite
konzistentni karakteristiki te{kotija vo fundiraweto bi
pretstavuvalo eventualnoto prodirawe na povr{inski ili atmosferski
vodi vo grade`nata jama ,a osobeno vo nivoto na kotata na fundirawe,
bidej}i pri dopir so voda takvite po~vi poleka no drasti~no gi menuvaat
svoite nosivi i deformabilni karakteristiki.
Za bezbedno fundirawe vo takvite sredini so visoko nivo na
podzemni vodi, kako i za tehni~ki korektno izveduvawe na grade`nata
jama, se primenuva {pundovata podgrada. Taa vsu{nost pretstavuva
prakti~no vodonepropusen yid, koj vr{i potpirawe na vertikalniot
po~ven yid na grade`nata jama i prodol`uva i pod kotata na dnoto na
jamata, do odredena dlabo~ina koja treba da obezbedi dovolna stati~ka i
hidrauli~ka stabilnost. Ako grade`nata jama e vo nekoherentna po~va, so
dlabo~ina H, a nivoto na podzemnata voda e visoko i e nad dnoto na jamata,
toga{ izveduvaweto na jamata treba da bide osigurano so {pundova
podgrada,koja se pobiva pod dnoto na jamata do potrebnata dlabo~ina t.
Ako podzemnata voda od jamata se crpi i se dovede do nivo ednakvo
ili ponisko od dnoto na jamata, toga{ poradi razlikata vo vodenite
nivoa vo i nadvor od jamata se sozdava struen tek ~ij gradient e ednakov
na odnosot me|u vodeniot stolb pome|u razli~nite vodeni nivoa i
dol`inata na strujnoto te~ewe. Ako toj gradient e mnogu golem, mo`e da
gi pridvi`i sitnite po~veni ~esti~ki i istite da gi vovle~e zaedno so
vodata vo ispumpuvaweto na vodata od grade`nata jama. So prodol`eno,
kontinuirano, pumpawe }e ima se pogolem gubitok na ~estici od cvrstiot
po~ven skelet, a so toa se zgolemuva i poroznosta na po~venata sredina,
pri {to se zgolemuva koeficientot na filtracija, a se smaluva
kriti~niot gradient so {to se istiot dobli`uva do vospostaveniot

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 23

gradient pri te~eweto. Ako crpeweto i ponatamu prodol`i, toga{ vo
eden moment poroznosta tolku }e se zgolemi, {to }e dojde do smaluvawe
na volumenskata te`ina na cvrstiot po~ven skelet, zgolemuvawe na
koeficientot na vodopropustlivosta i brzinata na te~eweto, pa vo eden
moment ke nastapi razru{uvawe na po~veniot skelet, odnosno }e nastapi
t.n. hidrauli~no razru{uvawe (lom) vo po~vata. Za da ne dojde do ovaa
situacija se postavuva pra{aweto: koja e taa dovolna dlabo~ina na
pobivaweto t, koja obezbeduva dovolno dolg pat na strujnoto te~ewe, koe
}e obezbedi dovolno mal hidrauli~en gradient, (dovolno pomal od
kriti~niot), koj ne mo`e da predizvika pridvi`uvawe na ~esticite,
odnosno da predizvika hidrauli~no razru{uvawe (lom) vo po~vata, (Сл.
6.31),

Сл. 6.31 Del od strujna mre`a na grade`na jama za{titena so {pundova

podgrada

Dlabo~inata na pobivaweto t, osven uslovot za obezbeduvawe od

hidrauli~en lom, treba da go zadovoli i uslovot na stati~ka stabilnost
na podgradata, odnosno dlabo~inata t da bide dovolno dlaboka so {to
treba da se obezbedi vkle{tuvawe na podgradata vo po~venata sredina pod
dnoto na grade`nata jama za da se obezbedi soodvetna stabilnost i na
vertikalniot yid od iskopot na jamata.
Ako blisku pod dnoto na jamata se nao|a vodonepropusen sloj,
toga{ {pundovata podgrada se pobiva do toj sloj, so {to skoro potpolno
se spre~uva dotekuvaweto na podzemnata voda vo jamata (Сл. 6.32). Vo
takvite slu~ai {pundovata podgrada potpolno ja eliminira opasnosta od
hidrauli~no razru{uvawe na po~vata, bidejki e spre~eno bilo kakvo
dotekuvawe na voda vo grade`nata jama t.e. nema nikakvo te~ewe, pa
istata ke treba da go zadovoli samo stati~koto barawe, a toe e da
obezbedi stabilnost na vertikalnite yidovi od grade`nata jama.

24 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Сл. 6.32 [pundova podgrada pobiena do vodonepropusen sloj

Za da se dobijat pomali visini na {pundovata podgrada, grade`nata

jama mo`e da se izvede i kombinirano - so {irok otkop pribli`no do
NPV, a potoa dodatno da se za{titi so {pundova podgrada (Сл. 6.33).

Сл. 6.33 Kombinirano izveduvawe na grade`na jama

[pundovata podgrada mo`e da bide izrabotena od drvo, armiran

beton ili ~elik. Taa se sostoi od pove}e konstruktivni elementi, od koi
najva`ni se vertikalnite talpi, koi vsu{nost pobieni do dlabo~ina t i
postaveni edna do druga ja ~inat vodonepropusnata zavesa odnosno
vodonepropusniot yid, a voenno ja obezbeduvaat i stati~kata stabilnost
na grade`nata jama. Osven vertikalnite talpi, koi obezbeduvaat i
hidrauli~na i stati~ka stabilnost, kako konstruktivni elementi se
sre}avaat razli~ni ankerni kolovi, ankerni plo~i, razni potpira~i,
kle{ti, vodilki za pobivawe na talpite i sli~no.
[pundovata podgrada ne se koristi edinstveno za za{tita od
podzemni vodi, tuku ~esto mo`e da se koristi i za za{tita na grade`na
jama od povr{inski otvoreni vodi.

6.3.2. Drvena {pundova podgrada

Drvoto kako grade`en materijal mo`e uspe{no da se upotrebi kako

{pundova podgrada za grade`na jama. Sepak negovata upotreba e
ograni~ena i zavisi od geomehani~kiot sostav na sredinata vo koja se
izveduva grade`nata jama, dlabo~inata na jamata, prisustvo na podzemna
voda i oscilaciite na nejzinoto nivo i sli~no. Ako vo po~vata se
sre}avaat krupnozrnesti materijali ili samci, toga{ pobivaweto na
podgradata e ote`nata ili nevozmo`no. Ako dlabo~inata na grade`nata

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 25

jama e zna~itelno golema, taka da zaedno so pobivaweto na podgradata pod
dnoto na jamata, iznesuva pove}e od okolu 8,0m, toga{ drvenata podgrada
ne mo`e da se primeni. Drvenata podgrada mo`e da ostane i kako traen
del od temelnata konstrukcija, ako taa vo tekot na eksploatacijata na
objektot sekoga{ se nao|a pod nivoto na podzemnata voda. Za {pundovata
podgrada se koristi razli~na drvena gra|a (talpi i gredi) ~ija debelina
mo`e da iznesuva od 5-16sm. Za podgradata da ne propu{ta voda vo jamata
pome|u talpite, odnosno za da pretstavuva dobra zavesa, vrskata pome|u
poedine~nite talpi se izveduva na eden od slednite na~ini, prika`ani na
Сл. 6.34.

Сл. 6.34 Vrski na talpi

Bidej}i pobivaweto na talpite e mehani~ko, tie mora na vrvot da

se za{titat so ~eli~ni op{ivki, a na gorniot del so ~eli~ni obra~i, so
cel da ne dojde do nivno o{tetuvawe pri nabivaweto (Сл. 6.35).

Сл. 6.35 Za{tita na talpite

Vrskite na prekin ili jazli ili skrenuvawa poradi geometrijata

na jamata, mo`e da se izvedat pod poln, prav ili tap agol, so pobivawe na
soodvetni stolb~iwa, koi voedno slu`at i kako vodilki pri pobivaweto
na talpite (Сл. 6.36).

26 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Сл. 6.36 Vrski na prekini ili }o{iwa

Drvenite talpi se pobivaat edine~no ili grupno, pri prethodno

pobieni stolb~iwa za pravec i predhodno postaveni kle{ti koi
obezbeduvaat horizontalna stabilnost pri pobivaweto. Pri poedine~no
pobivawe na talpite pravecot na pobivaweto i vrskata me|u talpite
pote{ko se odr`uva, pa zatoa podobro e pobivaweto da se izvr{uva za
pove}e talpi odedna{, iako za takvoto pobivawe potrebna e pogolema
energija. Stolbovite za pravec se postavuvaat na rastojanie od 1,5-2,0m
(Сл. 6.37).

Сл. 6.37 [ema na pobivawe na talpi vo grupa

I pokraj toa {to {pundovata podgrada treba da ja za{titi jamata

od prodirawe na podzemnite vodi, sepak vo prvite momenti del od
podzemnata voda }e navleguva pome|u talpite, me|utoa so tekot na
vremeto sitnite po~veni ~estici }e izvr{at zapolnuvawe na ne dobro
izvedenite spoevi i taka prakti~no }e se formira vodonepropusna
zavesa.
Sepak vo dene{no vreme drvenite {pundovi podgradi retko se
primenuvaat poradi nivnite negativni karakteristiki: ednokratna
upotreba, te{ko pobivawe vo nekoherentni i dobro zbieni po~vi (vo koi
naj~esto ima podzemni vodi), i sé po~esto se zamenuvaat so ~eli~ni
{pundovi podgradi.

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 27

6.3.3. Armirano - betonska {pundova podgrada

Ovoj vid na podgrada na grade`na jama se primenuva samo toga{

koga bi mo`ela da pretstavuva i del od temelnata konstukcija na
objektot. Ovaa podgrada se koristi za plitki grade`ni jami (5-6m) ili
zaedno so pobieniot del pod dnoto na jamata od okolu 8m ili ne{to
poveke. Me|utoa ova va`i samo ako talpite se pobivni. Denes mo`e da se
izveduvaat i lieni armirano-betonski zavesi t.n. dijafragmi.
Armirano-betonskata podgrada se izrabotuva od beton so povisoki
marki, a samite talpi se so debelina od 18-40 cm i {iroki od 50-60 cm.
Dimenzioniraweto i armiraweto na talpite se vr{i vo poveke fazi i
toa: faza na transportirawe, faza na ispravuvawe na talpata za
zapo~nuvawe na pobivaweto, faza na pobivawe, faza na iskopot na jamata
i izveduvaweto na temelnata konstrukcija i na kraj fazata na
eksploatacija na objektot. Vo site mo`ni fazi treba da se obezbedat
uslovite na stabilnost na podgradata za tovarite koi taa treba da gi
primi od zapo~nuvaweto na nejziniot transport do gradili{teto,
pobivaweto, iskopot na jamata i vo tekot na eksploatacioniot period na
objektot. Se sre}avaat pove}e vidovi na popre~ni preseci na armirano-
betonski talpi za {pundovata podgrada, koi me|usebno povrzani treba da
pretstavuvaat edna prakti~no prifatliva vodonepropusna zavesa okolu
grade`nata jama, a koja voedno i ke obezbedi stabilnost na yidovite na
jamata za vreme na iskopot i izveduvaweto na fundiraweto na objektot
(Сл. 6.38).

Сл. 6.38 Formi na talpi za AB {pundova podgrada, a) i b) popre~ni

preseci, v) podol`en presek

28 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Posebno vnimanie treba da se obrne na armiraweto na gorniot i
dolniot del od talpite. Imeno, poradi tovarite pri pobivaweto
uzengiite treba na dolniot i gorniot del da bidat zgusnati so cel
materijalot na toj del da raboti {to poelasti~no. Vo fazata na
pobivaweto armirano-betonskite talpi treba da go zadovolat uslovot da
ne dojde do puknatini pri nivnoto podignuvawe so digalki, odnosno da se
fiksiraat to~kite vo koi }e se izvr{i prifa}aweto na talpite i
nivnoto podigawe.
Momentite od sopstvenata te`ina vo pole i na mestata na
prifa}aweto, pri tovareweto na talpite i potpiraweto pri
transportiraweto, treba da bidat ednakvi po apsolutna vrednost. Od toj
uslov se dobiva deka prepustite treba da bidat na 0,207 od dol`inata na
talpata.

Сл. 6.39 Stati~ka {ema na talpa pri transport

MA = ML
2

a2
q ⋅ L2 q ⋅ L ⎛ L ⎞
q =− + ⎜ − a ⎟ ⇒ 4a + 4 La − L = 0
2 2

2 8 2 ⎝2 ⎠
−4 L ± 16 L2 + 16 L −4 L + 4 L 2
a1,2 = =
8 8

=
(
4 L −1 + 2 ) = 0, 207 L
8

Ako vo tekot na rabotata, osobeno pri ispravaweto na talpite

pred nivnoto pobivawe, dojde i do potpirawe na edniot kraj od talpata,
{to i doa|a, toga{ koristej}i go istiot uslov za ednakvost na momentite
po apsolutna vrednost, mestata na prifa}awe treba da bide na 0.293 od
dol`inata na talpata.

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 29

 Сл. 6.40 Stati~ka {ema na talpa pri ispravuvawe vo vertikala

Armirano-betonskata {pundova podgrada ne obezbeduva najdobar

kontakt pome|u talpite i spored toa prodiraweto na podzemnite vodi ne
e dovolno spre~eno. Za pobivaweto na armirano-betonskite talpi
potrebna e golema energija, pa duri pobivaweto e dodatno ote`nato niz
nekoherentni po~vi i po~vi so samci.
Vo ponovo vreme so primenata na prednapregnatiot beton, mo`e
ne{to da se eliminiraat nekoi od negativnostite na armiranobetonskite
talpi. Taka od prednapregnat beton se pravat polesni talpi so pomali
popre~ni preseci koi polesno se pobivaat, pa pretstavuvaat izvesno
podobruvawe vo odnos na armirano-betonskite talpi.
Vo najnovo vreme kvalitetna vodonepropusna i nosiva zavesa so
solidni nosivi karakteristiki se postignuva so primena na
kontinuirani armirano-betonski yidovi, koi se izveduvaat na lice mesto,
odnosno se leat vo po~venata sredina do golemi dlabo~ini, a se pravat i
so slo`eni formi vo osnovata. Takvite konstrukcii se poznati pod
imeto lieni dijafragmi.

6.3.4. ^eli~na {pundova podgrada

^eli~nata {pundova podgrada e podgrada koja najmnogu se

primenuva, osobeno kaj hidrotehni~kite objekti a i kaj bilo kakvi drugi
in`enerski objekti koi treba da se fundiraat vo plitki otvoreni vodi
ili pak, za grade`ni jami so visoko nivo na podzemni vodi. Poradi
svojata geometriska forma lesno se pobivaat i za golemi dlabo~ini duri
pogolemi i od 10 m, a se pobivaat dobro kako niz koherenti taka i niz
nekoherentni krupnozrni materijali. ^eli~nite talpi mo`e da
formiraat slo`eni formi vo osnova, bidej}i nivnoto industrisko
proizvodstvo ovozmo`uva izrabotka na takvi me|usebni spoevi, pri {to
talpite mo`e da se otklonuvaat vo oskite na popre~nite preseci edna
sprema druga i do 20º. Ako se izraboteni od pokvalitetni ~elici so
soodvetni dodatoci vo niv, trajnosta im se zgolemuva re~isi
neograni~eno, a spored toa ponekoga{ mo`e da se upotrebuvaat i kako

30 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

nosivi konstruktivni elementi za prevzemawe na del od tovarite od
gornata konstrukcija.
Postojat golem broj tipovi na talpi za {pundova podgrada koi
glavno mo`e da se podelat vo dve osnovni grupi:
- profili koi nosat na zategnuvawe
- profili koi nosat na sovivawe
Vo prvata grupa spa|aat tipovite: ROMBAS, LACAWANA, a vo
vtorata: LARSSEN, HOESCH, KRUPP.

Сл. 6.41 [ematizirani popre~ni preseci na tipovi ~eli~ni talpi

I pokraj idustriskata obrabotka na spoevite na poedinite talpi

ne mo`e da se obezbedi takva vodonepropustlivost koja }e ovozmo`i
dotek na podzemni vodi samo od dnoto na jamata, me|utoa so tek na vreme,
naj~esto vo prvite denovi po iskopot na jamata, spoevite se zapolnuvaat
so po~venite ~estici noseni od vodata, koi go prekinuvaat prodiraweto
na vodite niz podgradata.
^eli~nite talpi se pove}ekratno upotreblivi, pa taka tie posle
izvedbata na fundiraweto na objektot relativno lesno se vadat i se
spremat za sledna upotreba, {to gi pravi pokonkurentni vo odnos na
drvenite i na armiranobetonskite talpi.

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 31

6.3.5. Dimenzionirawe na [pundova podgrada - op{to

[pundovata podgrada treba po nejzinoto postavuvawe t.e. pobivawe

do proektiranata kota, da zadovoli glavno dva uslovi:
- uslov za stati~ka stabilnost na podgradata
- uslov za hidrauli~na stabilnost na osnovata (po~venata
sredina)
Vo smisol na stati~kata stabilnost {pundovata podgrada
pretstavuva eden relativno elasti~en, odnosno fleksibilen yid, koj
treba da obezbedi stabilnost na yidovite na grade`nata jama za da ne
dojde do nivno ru{ewe. Ovaa stabilnost se obezbeduva preku dlabo~inata
na pobivawe na podgradata pod dnoto na grade`nata jama za neankerisana
podgrada, dodeka za ankerisana podgrada preku dlabo~inata na
pobivaweto pod dnoto na grade`nata jama i ankerisuvaweto. Za analiza
na stabilnosta se razgleduva 1 m’ od podgradata i za tovarite koi
dejstvuvaat na podgradata se presmetuva dlabo~inata na pobivaweto,
silite vo ankerite (ako e edna{ ili pove}e pati ankerisana) i
momentite na podgradata. Vo zavisnost od momentite se vr{i
dimenzionirawe, odnosno izbor na materijalot i soodveten popre~en
presek ili profil na talpite za formirawe na podgradata.
Vrz podgradata vo stati~ki smisol dejstvuvaat aktivnite i
pasivnite zemjeni pritisoci, kako i pritisocite od podzemnata voda,
hidrostati~ki ili hidrodinami~ki ako postojat, i imaat nivo povisoko
od dnoto na jamata, {to e re~isi redoven slu~aj, bidej}i {pundovata
podgrada se primenuva naj~esto za da obezbedi i nepre~eno odvodnuvawe
na grade`nata jama, odnosno za obezbeduvawe podolg pat na strujnite
linii pri crpeweto na vodata od jamata i nejziniot dotek vo jamata.
Aktivniot zemjen pritisok zavisi od (ne)mo`nosta za pomestuvawe
vo to~kata A, odnosno B. Pa taka raspredelbata na aktivniot zemjan
pritisok mo`e da ima fomi dadeni na Сл. 6.42.

Сл. 6.42 Mo`ni formi na aktivniot zemjan pritisok

Me|utoa za poleno presmetuvawe se usvojuvaat odredeni

uprostuvawa i namesto dijagrami na aktivniot pritisok so poslo`eni
formi mo`e da se usvoi pravoliniska raspredelba na aktivniot zemjan
pritisok kako na Сл. 6.43. Ovaa raspredelba za presmetuvawe na {pundova
podgrada dava sosema zadovolitelni rezultata pri {to

32 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

eksperimentalnite ispituvawa na V.N.Rega~ uka`uvaat deka gre{kite na
teoretskite presmetuvawa (za klasi~en pristap po teorijata na Blum) se
za t = 15-20%, za Ea = 15-20%, za M = 25-35%, i za A = 30-50%.

Сл. 6.43 Dijagrami na pritisoci za klasi~no presmetuvwe na {pundova

podgrada

Aktivnitot, pasivniot i hidrostati~kiot pritisok e:

⎛ ϕ⎞
pa = γ ⋅ h1 ⋅ tg 2 ⎜ 45° − ⎟
⎝ 2⎠
⎛ ϕ⎞
p p = γ ⋅ h2 ⋅ tg 2 ⎜ 45° + ⎟
⎝ 2⎠
pw = γ w ⋅ h

Aktivnite, pasivnite i hidrostati~kite tovari se presmetuvaat

spored poznati metodi, a isto taka poznato e deka aktivniot i pasivniot
zemjen pritisok otstapuva od normalata za agol δ , poradi trieweto {to
se javuva pome|u po~venata sredina i podgradata. Ako ponatamu vo
presmetuvawata se vnese i toa otstapuvawe, toga{ presmetuvawata se
uslo`nuvaat pa za da se eliminira toa otstapuvawe se voveduva t.n.
koeficient na pasivniot pritisok, pa taka pasivniot pritisok se
presmetuva spored ravenkata:

⎛ ϕ⎞
p p = n ⋅ γ ⋅ h ⋅ tg 2 ⎜ 45° + ⎟
⎝ 2⎠

kade:

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 33

 φ - agol na vnatre{no tirewe na materijalot
n - koeficient na pasiven pritisok, koj se dvi`i vo
slednite granici:

n = 1,0 za ϕ < 20°

n = 1,0 ÷ 2,0 za 20° ≤ ϕ ≤ 30°
n = 2,0 za ϕ > 30°

Ako po~venata sredina e sostavena od sloevi so razli~na debelina,

i ako okolu grade`nata jama ima i nadvore{en tovar kako na primer
skladiran materijal, kranska pateka, transportni sredstva i sl. toga{
presmetuvaweto na aktivnite i pasivnite pritisoci treba da se izvr{i
za vistinskite karakteristiki na poedinite sloevi. Tovarot p kako
nadvore{ni tovar se pretstavuva vo sloj so visina h0, ispolnet so po~va
~ija volumenska te`ina e ednakva na volumenskata te`ina na slojot koj se
nao|a pod nadvore{niot tovar, pa spored toa aktivniot zemjen pritisok
vo to~kata 1 (Сл. 6.44) }e bide:

p
p = γ 1 ⋅ h0 ⇒ h0 =
γ1
⎛ ϕ ⎞
pa1 = γ 1 (h0 + h1 ) ⋅ tg 2 ⎜ 45° − 1 ⎟
⎝ 2⎠

Сл. 6.44 Zemjani i vodeni pritisoci za usloena po~va

34 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Slojot so visina ( h0 + h1 ) koj e ispolnet so po~va so volumenska
te`ina γ1 treba da se pretvori vo ekvivalenten sloj so visina h’, koj }e
bide ispolnet so volumenska te`ina na slojot pod nego, zna~i so γ2, i da go
dade istiot geolo{ki tovar vo to~kata 1.

( h0 + h1 ) γ 1
( h0 + h1 ) γ 1 = h′γ 2 ⇒ h′ =
γ2

Aktivniot zemjen pritisok vo to~kata 2 }e bide:

⎛ ϕ ⎞
pa 2 = γ 2 (h′ + h2 ) ⋅ tg 2 ⎜ 45° − 2 ⎟
⎝ 2⎠

(indeksite 1,2 i 3 vo φ i γ go ozna~uvaat brojot na slojot)

Na vakov na~in se presmetuvaat aktivnite i pasivnite zemjeni
pritisoci vrz podgradata.
Osven aktivnite i pasivnite priticoci od po~vata i eventualniot
nadvore{en tovar, na podgradata dejstvuva i hidrostati~en pritisok od
podzemnata voda, ~ij intenzitet vo bilo kaja to~ka na podgradata e
proizvod od vodeniot stolb vo taa to~ka i volumenskata te`ina na
vodata.
Presmetuvawe na potrebnata dlabo~ina na pobivawe na
podgradata, pod dnoto na jamata t koja }e obezbedi stati~ka stabilnost, se
opredeluva od uslovot za sumata na momentite na pasivnite tovari za 1.3
pati bide pogolema od sumata na momentite od aktivnite tovari, a vo
odnos na to~kata D. Ovoj uslov se pretstavuva vo sledniot oblik:

∑M D
p
≥ η = 1,30
∑M D
a

To~kata D se nao|a na najniskata to~ka od podgradata (kaj

neankerisanata, odnosno slobodno stoe~kata {pundova podgrada, Сл. 6.43)
odnosno vo to~kata na akerisuvaweto, kaj edna{-ankerisanata {pundova
podgrada, Сл. 6.44.
So zamenata na soodvetnite momenti od vistinskite tovari vo
gornata ravenka, i so ednostavni transformacii vo nea, se dobiva edna
ravenka so edna nepoznata od ~etvrti stepen. So delumno sumirawe na
tovarite pod dnoto na jamata, i nivno doveduvawe so pravoagolna
raspredelba, ravenkata od ~etvrti stepen mo`e da se dovede do ravenka od
treti stepen sli~no kako kaj ravenkata 6.18. Re{avaweto na taa ravenka
po nepoznatata t, ja dava potrebnata dlabo~ina na pobivawe koja
obezbeduva stati~ka stabilnost. Dimenzioniraweto na podgradata se
vr{i spored najgolemiot moment, ~ie mesto se dobiva so koristewe na
sledniot uslov:

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 35

 dM
= dQ = 0
dz

a za koordinaten sistem pretstaven na Сл. 6.43 odnosno Сл. 6.44. Vo

ovoj uslov kaj ankeruvanata podgrada, sekako treba da vleze i silata vo
ankerot koja predhodno se opredeluva so koristewe na uslovot: sumata na
horizontalnite sili, za presmetanata dlabo~ina na pobivawe, da e
ednakva na nula. Od ravenkata za mestopolo`bata na maksimalniot
moment se dobiva edna kvadratna ravenka po nepoznatata z, ~ie realno
re{enie go dava mestoto na maksimalniot moment, a kaj edna{
ankeruvanata podgrada mestoto na najgolemiot minimalen i maksimalen
moment. Po presmetuvaweto na maksimalniot moment kaj slobodno
stoe~kata, ili najgolemiot moment po apsolutna vrednost kaj edna{
ankeruvanata {pundova podgrada, se presmetuva potrebniot otporen
moment, spored koj se bira tipot na talpite za podgradata.
Otkako e presmetana dlabo~inata na pobivaweto na podgradata t
treba da se prokontrolira i hidrauli~kata stabilnost na materijalot od
dnoto na jamata. Hidrauli~kiot gradient e odnos pome|u razlikite na
vodenite nivoa ΔH i najkratkiot pat na dvi`eweto na vodata (Сл. 6.44).

ΔH
i=
ΔH + 2t

Kriti~niot hidrauli~en gradient e:

γ′
ikr =
γw

Koeficientot na sigurnost e:

i
Fs = ≥ 2.0
ikr

Mo`e da se ka`e deka skoro sekoga{ pri zadovolena stati~ka

stabilnost e zadovolena i hidrauli~kata stabilnost.

6.3.6. Grafi~ko presmetuvawe na neankeruvana i edna{ ankeruvana

{pundova podgrada

Opredeluvaweto na dlabo~inata na pobivaweto od uslovot za

stati~ka sigurnost, kako i presmetuvaweto na momentite vo poedinite
preseci na podgradata, kako i silite vo ankerite, a so toa i na nejzinoto
dimenzionirawe mo`e da se izvr{i i grafi~ki.

36 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

6.3.6.1. Neankeruvana podgrada
Vo opredelen razmer za dol`ina se crta grade`nata jama vo presek,
pri {to za dlabo~ina na pobivawe na podgradata se usvojuva izvesna
vrednost, obi~no 0.8 od visinata (dlabo~inata) na jamata ako e vo
homogena sredina i bez hidrostati~ki pritisoci, ili nema podzemna voda
ili nejzinoto nivo e izedna~eno so ona nadvor od jamata. Ako podgradata
e vo heterogena sredina i trpi hidrostati~en ili hidrodinami~en
pritisok i ramnomerno podelen tovar na povr{inata na terenot, toga{
za dlabo~inata na pobivaweto se usvojuva pove}e od 0.8H obi~no 1.0H. Za
taka usvoena dlabo~ina se presmetuvaat tovarite koi dejstvuvaat na
podgradata i toa aktivniot zemjen pritisok od nadvore{nata strana na
podgradata odnosno jamata, pasivniot zemjen pritisok od vnatre{nata
strana na podgradata odnosno jamata, kako i hidrostati~kite (ili
hidrodinami~kite) pritisoci ako postojat, na nadvore{nata i
vnatre{nata strana od podgradata. Se crtaat i tovarite odnosno
pritisocite vo odreden razmer pri {to za pasivnite tovari mo`e da se
usvoi positen razmer taka da pasivniot pritisok bi zafa}al pomalo
mesto na crte`ot. Se sumiraat tovarite za da se dobie sumaren dijagram
na tovarawe na podgradata. Potoa aktivniot del od sumarnite tovari (od
to~kata „a” do povr{inata na terenot) se deli na lameli so maksimalna
{irina 1.0m, a pasivniot del (od „a” do krajot na pretpostavenata
dlabo~ina na pobivaweto) na lameli so {irina do 0.5 m. Se presmetuvaat
aktivnite sili Ea1 do Ean i pasivnite Ep1 do Epn, koi vsu{nost se
povr{inite na poedine~nite lameli od dijagramot na tovarite. Istite
deluvaat vo te`i{teto na soodvetnite lameli, ~ii figuri se ili
triagolnici ili trapezi. Se pravi plan na sili taka {to najprvo se
nanesuvaat aktivnite sili, i za niv se izbira pol taka {to prviot zrak da
bide vertikalen, a polovoto rastojanie da bide pribli`no ednakvo na
sumata na aktivnite sili. Od polot O se nanesuvaat pasivnite sili i se
povlekuvaat polovi zraci za niv od po~etokot na poslednata aktivna
sila. Od taka podgotveniot plan na sili se crta soodvetniot veri`en
poligon. Se prodol`uva pravecot na prviot zrak (koj e vertikalen) i toj
}e se prese~e so nekoj od poslednite zraci na veri`niot poligon. Taa
prese~na to~ka ja dava potrebnata dlabo~ina na pobivawe na podgradata,
koja zaradi sigurnost treba da se zgolemi za 10-20%. Taka, za dlabo~inata
t ravenkata bi bila:

t = a + (1,1 − 1,2 )t0

kade: a - rastojanie od dnoto na jamata do to~kata „a”, kade se

izedna~uvaat tovarite od aktivnata i pasivnata strana t.e. rezultantniot
tovar vo taa to~ka e 0. To~kata „a” se dobiva grafi~ki, ako za dijagramot
za sumarnite tovari se usvoi ist razmer ili pak analiti~ki ako za
aktivnite i pasivnite tovari ne se usvoi ist razmer. Vo toj slu~aj od
sli~nosta na triagolnicite pod i nad to~kata „a” se dobiva:

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 37

 a paH + pwH
= t
t − a p p + p tpw − pat − paw
t

kade:
paH - aktiven zemjen pritisok na dlabo~ina H t.e. na dnoto
na jamata
pwH - hidrostati~ki (hidrodinami~ki) pritisok na istata
kota
p tp - pasiven zemjen pritisok na dlabo~ina t pod dnoto na
jamata
t
p pw - hidrostati~ki (hidrodinami~ki) pritisok od
vnatre{nata strana na dlabo~ina t
t
p a - aktiven zemjen pritisok na dlabo~ina t pod dnoto na
jamata, zna~i za dlabo~ina (H+t)
t
paw - hidrostati~ki (hidrodinami~ki) pritisok na kotata t
pod dnoto na jamata (od aktivnata strana na
podgradata)
Od gornata ravenka lesno se dobiva „a”.
Maksimalniot moment na svitkuvawe se dobiva od ravenkata:

M max = η max ⋅ H 0

kade:
ηmax - maksimalna ordinata vo veri`niot poligon (kN)
H0 - polovo rastojanie vo planot na silite (m)

Spored ovoj moment se vr{i dimenzionirawe odnosno

presmetuvawe na potrebniot otporen moment za usvoen materijal na
podgradata.

M max
W pot =
σ dz

Spored ovoj otporen moment se presmetuva debelinata na drvenata

ili armiranobetonskata talpa, pri {to za {irina na pravoagolniot
presek se zema 1 m, ili pak za ~eli~ni talpi od tablici za nivnite
geometriski karakteristiki se izbira soodvetniot tip na izbraniot vid
~eli~na talpaza {pundova podgrada.

38 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Сл. 6.45 Neankeruvana {pundova podgrada

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 39

6.3.6.2. Edna{ ankeruvana {pundova podgrada
Se crta podgradata i se presmetuvaat i crtaat tovarite i
presmetuvaat aktivnite sili Ea1 do Ean i pasivnite Ep1 do Epn isto kako i
kaj neankeruvanata podgrada, samo {to kaj ovaa podgrada za t se
pretpostavuva ne{to pomala dlabo~ina otkolku kaj neankeruvanata. Se
crta plan na sili taka {to vo odreden razmer se nanesuvaat aktivnite
sili i se bira pol O na rastojanie od okolu 1/2-1/3 od sumata na aktivnite
sili taka da prviot i posledniot zrak od aktivnite sili bidat nakloneti
kon horizontalata za okolu 45º ili pomalku. Od polot O se nanesuvaat
pasivnite sili i nivnite kraevi se povrzuvaat so po~etokot na
poslednata aktivna sila od planot na silite, koj pretstavuva pol za
pasivnite sili. Od planot na silite se formira soodvetniot veri`en
poligon. So presekot pome|u prviot zrak i horizontalata povle~ena od
to~kata na ankeruvaweto se dobiva to~kata I. Horizontalata povle~ena
od to~kata „a” presekuva nekoj od zracite na veri`niot poligon, pa vo toj
presek se dobiva to~kata II. To~kite I i II se povrzuvaat so prava koja se
prodol`uva do presekot so nekoj od poslednite zraci pri {to se dobiva
to~kata III. Vertikalnoto rastojanie pome|u I i III se meri i se ozna~uva
so r. Naklonot na pravata I-II-III treba da se rotira za goleminata Δη koja
e:

3H F
Δη = Δδ
r2

Goleminite Δη i H F se dobivaat na sledniot na~in:

Se presmetuvaat povr{inite na soodvetnite momenti od
veri`niot poligon nad i pod to~kata „a” i toa Fa1 do Fan i Fp1 do Fpn. Se
pravi plan na sili za ovie momenti povr{ini na toj na~in {to se
nanesuvaat najprvo Fai pa se bira pol na rastojanie H F pribli`no
polovina od sumata na Fai, a na vertikalata od po~etokot na Fan od koja
vertikala do polot se nanesuvaat Fp1, kako {to e prika`ano na slikata
6.46. Od ovoj plan na sili se pravi veri`en poligon. Horizontalata
povle~ena od mestoto na ankeruvaweto gi se~e prviot i posledniot zrak
od veri`niot poligon vo to~kite A’ i A, ~ie me|usebno rastojanie ja dava
gre{kata Δδ . Presmetanata korekcija se nanesuva vo obratna nasoka na
pravata AA’, od to~kata III i se dobiva to~kata III’. Se povlekuva prava I-
III’ ~ii ordinati do veri`niot poligon se bele`at so η so {to se
dobivaat i momentite:

M max = η max ⋅ H 0
M min = η min ⋅ H 0

40 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA

 Spored pogolemiot moment po apsolutna vrednost od gornite dva
momenti se vr{i dimenzionirawe na presekot na {pundovata podgrada,
kako i kaj neankerisanata podgrada.
Dlabo~inata na pobivaweto se dobiva po istata formula kako za
neankeruvana podgrada.
Pravata paralelna so I-III’ vo planot na silite so koja se otsekuva
del od sumata na aktivnite sili, ja dava silata vo ankerot A. Toa e sila vo
anker za 1 m od podgradata. Ako rastojanieto pome|u ankerite e razli~no
od 1 m, toga{ pri dimenzioniraweto na ankerite treba da se zeme sila
dobiena so mno`ewe na dobienata sila vo ankerot za 1 m so rastojanieto
me|u ankerite.

GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA 41

 Сл. 6.46 Edna{ ankeruvana {pundova podgrada

42 GLAVA 6 -GRADE@NA JAMA