FURIJEOVI REDOVI – ZADACI ( II deo)

Primer 4.

∞
1
Funkciju f ( x) = x − 1 razviti u Furijeov red na segmentu [−1,1] a zatim izračunati sumu reda ∑ (2n − 1)
n =1
2
.

Rešenje:

Kako je f (− x) = − x − 1 = x − 1 = f ( x) zaključujemo da je funkcija parna .

Koristimo formule:

1 ∞
nπ x nπ x
f ( x) = a0 + ∑ (an cos + bn sin )
2 n =1 l l

nπ x
l l
1 1
a0 = ∫ f ( x)dx an = ∫ f ( x) cos dx bn = 0
l −l l −l l

1
l
1
1 1
 x2  1
a0 = ∫ f ( x)dx = ∫ ( x − 1)dx = 2 ∫ ( x − 1)dx = 2  − x  / = −1
l −l 1 −1 0  2  0

nπ x nπ x
l 1 1
1 1
an = ∫
l −l
f ( x) cos
l
dx = ∫ ( x − 1) cos
1 −1 1
dx = 2 ∫ ( x − 1) cos nπ xdx
0

Kao i uvek , ovaj integral ćemo rešiti na stranu uz pomoć parcijalne integracije:

x − 1 = u cos nπ xdx = dv
1 1
∫ ( x − 1) cos nπ xdx = dx = du
1
sin nπ x = v
= ( x − 1) ⋅
nπ
sin nπ x − ∫
nπ
sin nπ xdx =
nπ
( x − 1) sin nπ x 1 ( x − 1) sin nπ x 1 1
=
nπ
−
nπ ∫ sin nπ xdx = =
nπ
+
nπ nπ
cos nπ x

( x − 1) sin nπ x 1
= + cos nπ x
nπ ( nπ ) 2

Sad se vratimo da ubacimo granice:

1
 ( x − 1) sin nπ x 1  1
an = 2 ∫ ( x − 1) cos nπ xdx = 2  + cos nπ x  / =
0  nπ (nπ ) 2
 0
 (1 − 1) sin nπ 1 1   (0 − 1)sin nπ 0 1 
= 2  + cos nπ 1  −  + cos nπ 0 
 nπ (nπ ) 2   nπ (nπ ) 2 
 1 1 
2 (
(−1) n − 1)
2 2
2 (
= 2 cos nπ − 2 
= cos nπ − 1) =
 (nπ ) (nπ )  (nπ ) (nπ )
2

1
Slično kao u prethodnim primerima, razmišljamo o parnim i neparnim n, pa je:

0, n = 2k
an = { 4
− , n = 2k − 1
(nπ ) 2

Sad idemo u početnu formulu:

1 ∞
nπ x nπ x
f ( x) = a0 + ∑ (an cos + bn sin )
2 n =1 l l
1 ∞
−4 (2k − 1)π x
f ( x) = x − 1 = (−1) + ∑ cos
k =1 (2k − 1) π
2 2
2 1
1 4 ∞
cos(2k − 1)π x
x −1 = − − 2
2 π
∑
k =1 (2k − 1)2

∞
1
Pogledajmo i sumu koja se traži: ∑ (2n − 1)
n =1
2
. Vidimo da u našem redu treba ubaciti x = 0 :

1 4 ∞
cos(2k − 1)π 0
0 −1 = − − 2
2 π
∑
k =1 (2k − 1) 2
∞
1 4 1
−1 = − − 2
2 π
∑ (2k − 1)
k =1
2

4 ∞
1 1 ∞
1 π2
2 ∑ ∑
= → =
π k =1 (2k − 1) 2
2 k =1 (2 k − 1)
2
8

Primer 5.

Funkciju f(x) = x-2 razviti u Furijeov red na segmentu [1,3] .

Rešenje:

Moramo koristiti formule:

1 ∞
2nπ x 2nπ x
f ( x) = a0 + ∑ (an cos + bn sin )
2 n =1 b−a b−a

2nπ x 2nπ x
b b b
2 2 2
b − a ∫a ∫ ∫
a0 = f ( x)dx an = f ( x) cos dx bn = f ( x) sin dx
b−a a b−a b−a a b−a

Dakle, imamo:

2
 2
3
 x2  3  32   12 
a0 = ∫
3 −1 1
( x − 2) dx = 
 2
− 2 x  / =
 1 2
 − 6  −  − 2 = 0
 2 

2nπ x
3
2
an = ∫
3 −1 1
( x − 2) cos
3 −1
dx =

3
= ∫ ( x − 2) cos nπ xdx
1

Da rešimo najpre ovo bez granica:

x − 2 = u cos nπ xdx = dv
1 1
∫ ( x − 2) cos nπ xdx = dx = du
1
sin nπ x = v
= ( x − 2) ⋅
nπ
sin nπ x − ∫
nπ
sin nπ xdx =
nπ
( x − 2) sin nπ x 1 ( x − 2) sin nπ x 1 1
=
nπ
−
nπ ∫ sin nπ xdx = =
nπ
+
nπ nπ
cos nπ x

( x − 2) sin nπ x 1
= + cos nπ x
nπ (nπ ) 2

3
 ( x − 2) sin nπ x 1  3
an = ∫ ( x − 2) cos nπ xdx =  + cos nπ x  / =
1  nπ (nπ ) 2
 1
 (3 − 2)sin nπ 3 1   (1 − 2)sin nπ 1 1 
= + cos nπ 3  −  + cos nπ 1 =
 nπ (nπ ) 2
  nπ (nπ ) 2

sin 3nπ 1 sin nπ 1
= + cos 3nπ + − cos nπ
nπ (nπ ) 2
nπ (nπ )2
1 1
= cos 3nπ − cos nπ
(nπ ) 2
(nπ ) 2
1
= [cos 3nπ − cos nπ ]
(nπ )2

α +β α −β
Sećate se trigonometrijske formulice: cos α − cos β = −2 sin sin , ako nju upotrebimo:
2 2
1 1
an = [cos 3nπ − cos nπ ] = [−2 sin 2nπ ⋅ sin nπ ] = 0 → an = 0
(nπ ) 2
(nπ ) 2

Još da nadjemo:

2nπ x
3 3
2
bn = ∫
3 −1 1
( x − 2) sin
3 −1
dx = ∫ ( x − 2)sin nπ xdx
1

3
 x−2=u sin nπ xdx = dv
1 1
∫ ( x − 2) sin nπ xdx = dx = du −
1
cos nπ x = v
= −( x − 2) ⋅
nπ
cos nπ x + ∫
nπ
cos nπ xdx =
nπ
−( x − 2) cos nπ x 1 −( x − 2) cos nπ x 1 1
=
nπ
+
nπ ∫ cos nπ xdx = =
nπ
+
nπ nπ
sin nπ x

−( x − 2) cos nπ x 1
= + sin nπ x
nπ (nπ ) 2

Da ubacimo granice:

3
 −( x − 2) cos nπ x 1  3
bn = ∫ ( x − 2) sin nπ xdx =  + sin nπ x / =
1  nπ (nπ ) 2  1
 −(3 − 2) cos nπ 3 1   −(1 − 2) cos nπ x 1 
 + sin nπ 3  −  + sin nπ 1 =
 nπ (nπ ) 2
  nπ (nπ ) 2

cos nπ 3 cos nπ x 1
− − =− ( cos 3nπ + cos nπ )
nπ nπ nπ

α +β α −β
Opet mora formulica: cos α + cos β = 2 cos cos
2 2

1 1 2 2
bn = − ( cos 3nπ + cos nπ ) = − 2 cos 2nπ cos nπ = − (−1)n = (−1)n +1
nπ nπ ovo je 1 nπ nπ
2
bn = (−1) n +1
nπ

Sad idemo u početnu formulu:

1 ∞
2nπ x 2nπ x
f ( x) = a0 + ∑ (an cos + bn sin )
2 n =1 b−a b−a

Pazite:

f(1-0)=1 , f(1+0)=1 i f(3-0)=1, f(3+0)=-1

pogledajte sliku:

4
 y

-2 -1 0 1 2 3 x

-1

pa je

∞
2 2nπ x
S ( x) = ∑ (−1)n +1 sin
n =1 nπ 3 −1
∞
2 x − 2, x ∈ (1,3)
S ( x) = ∑ (−1)n +1 sinnπ x = {
n =1 nπ 0, x ∈{1, 3}

Primer 6.

 x, x ∈ (0,1) 
Funkciju f ( x) =   razviti u red po:
2 − x, x ∈ [1, 2]

a) po sinusima

b) po cosinusima

Rešenje:

a)
 x, x ∈ (0,1) 
Funkciju f ( x) =   razviti u red po sinusima.
2 − x, x ∈ [1, 2]

Da bi smo razvili ovu funkciju po sinusima, moramo je dodefinisati do neparne funkcije.

To ćemo obaviti na sledeći način:

 2 − x, x ∈ [1, 2] 
 
F ( x) =  x, x ∈ (−1,1) 
 − 2 − x, x ∈ [−2, −1]
 
5
Pogledajmo kako ova funkcija izgleda na slici:
y

-2 -1 0 1 2 x

-1

nπ x
l
1
Naravno da su ovde a0 i an jednaki nuli a tražimo: bn = ∫ f ( x) sin dx
l −l l

nπ x nπ x nπ x nπ x
l l 2 2
1 2 2
bn = ∫
l −l
f ( x) sin
l
dx = ∫ f ( x) sin
l 0 l
dx = ∫ f ( x)sin
20 2
dx = ∫ f ( x) sin
0
2
dx

Zbog načina na koji je funkcija definisana, ovaj integral rastavljamo na dva:

nπ x nπ x nπ x
2 1 2
bn = ∫ f ( x)sin dx = ∫ x sin dx + ∫ (2 − x) sin dx
0
2 0
2 1
2

Nakon rešavanja ovih integrala, metodom parcijalne integracije, na sličan način kao u prethodnim primerima dobijamo:

8 nπ
bn = sin
nπ 2 2
2

nπ
Razmišljamo kako se ponaša sin . Znamo da n uzima vrednosti 1,2,3...
2

nπ π
Za n = 1 sin = sin = 1
2 2
nπ 2π
Za n = 2 sin = sin =0
2 2
nπ 3π
Za n = 3 sin = sin = −1
2 2
nπ 4π
Za n = 4 sin = sin =0
2 2
nπ 5π
Za n = 5 sin = sin =1
2 2
nπ 6π
Za n = 6 sin = sin =0
2 2
itd .

6
 0, n = 2k
Dakle, zaključujemo: bn = { 8 , n = 2k + 1 k=0,1,2,3…….
(−1) k
(2k + 1) π
2 2

Pa je:

8 ∞
(−1) k (2k + 1)π x
2 ∑
f ( x) = sin , za x ∈ (0, 2]
π k =0 (2k + 1) 2
2

8 (−1) k
∞
(2k + 1)π x
F ( x) = 2 ∑ sin , za x ∈ [−2, 2]
π k =0 (2k + 1) 2
2

b)

Za razvoj po kosinusima moramo dodefinisati funkciju do parne na sledeći način:

 x + 2, x ∈ [−2, −1]
 
F ( x) =  x , x ∈ (−1,1) 
 x − 2, x ∈ [1, 2] 
 

Data funkcija je prikazana na sledećoj slici:

-2 -1 0 1 2 x

-1

nπ x
l l
1 1
Naravno, sada je bn = 0 a tražimo: a0 = ∫ f ( x)dx an = ∫ f ( x) cos dx
l −l l −l l

l l
1 2
a0 = ∫
l −l
f ( x)dx = ∫ f ( x)dx
l 0
2 2 1 2
2
a0 = ∫ f ( x)dx = ∫ f ( x)dx = ∫ xdx + ∫ (2 − x)dx = 1
20 0 0 1

7
 nπ x nπ x
l l
1 2
an = ∫ f ( x) cos dx = ∫ f ( x) cos dx
l −l l l 0 l
nπ x nπ x nπ x nπ x
2 2 1 2
2
an =
20∫ f ( x) cos
2
dx = ∫ f ( x) cos
0
2
dx = ∫ x cos
0
2
dx + ∫ (2 − x) cos
1
2
dx

Parcijalnom integracijom rešimo ove integrale i dobijamo:

8 nπ 4
an = cos − 2 2 (1 + cos nπ )
nπ
2 2
2 nπ

nπ
Razmislimo kako se ponaša izraz cos za različite n.
2
nπ π
za n=1 cos = cos =0
2 2
nπ 2π
za n=2 cos = cos = −1
2 2
nπ 3π
za n=3 cos = cos =0
2 2
nπ 4π
za n=4 cos = cos =1
2 2
itd .

Dakle, ako je n neparan broj , n=2k+1 , tada je an = 0

Pogledajmo sada parne n, ali oblika n=4k ili n=4k+2 za k=0,1,2,3…….

n=4k

8 nπ 4
an = cos − 2 2 (1 + cos nπ )
nπ2 2
2 nπ
8 4 kπ 4 8 4
a4 k = cos − (1 + cos 4kπ ) = cos 2kπ − (1 + 1)
(4k ) π
2 2
2 (4k ) π
2 2
16k π
2 2
16k 2π 2
8 8
= cos 2kπ − cos 2kπ = 0
16k π 2 2
16k 2π 2

8
n=4k+2

8 nπ 4
an = − 2 2 (1 + cos nπ )
cos
nπ
2 2
2 nπ
8 (4k + 2)π 4
a4 k = cos − (1 + cos(4k + 2)π )
(4k + 2) π
2 2
2 (4k + 2) 2 π 2
8 2 (2k + 1)π 4
= cos − (1 + cos 2π (2k + 1))
4 (2k + 1) π
2 2
2 4 (2k + 1)2 π 2
2 1
= cos(2k + 1)π − (1 + 1)
(2k + 1) π
2 2
ovo je −1 (2k + 1) 2 π 2
2 2 4
=− − = −
(2k + 1) π
2 2
(2k + 1) π
2 2
(2k + 1) 2 π 2

Konačno imamo:

1 4 ∞
cos(2k + 1)π x 1 4 ∞
cos(2k + 1)π x
f ( x) = −
2 π2
∑
k =0 (2k + 1) 2
, x ∈ (0, 2] i F ( x) = −
2 π2
∑
k =0 (2k + 1)2
, x ∈ [−2, 2]