See discussions, stats, and author profiles for this publication at: https://www.researchgate.

net/publication/308324660

Имунобиолошки систем (тема за работа со надарени

ученици)

Technical Report · September 2016

CITATIONS READS

0 659

1 author:

Cvetanka Malčeska
OU Lazo Angelovski, Skopje, Macedonia
36 PUBLICATIONS   21 CITATIONS   

SEE PROFILE

Some of the authors of this publication are also working on these related projects:

Модернизација на образованието, Министерство за образование и наука на РМ View project

Checking and evaluation of students' achievements View project

All content following this page was uploaded by Cvetanka Malčeska on 20 September 2016.

The user has requested enhancement of the downloaded file.

Cvetanka Mal~eska
Skopje

IMUNOBIOLO[KI SISTEM
(tema za rabota so nadarenite u~enici za biolgija)

1
SODR@INA

Voved 3
1. Sistem na organi za cirkulacija 4
1.1. Krv 4
1.2. Srce i krvi sadovi 6
1.3. Limfa 8
1.4. Limfni sadovi i limfni jazli 9
2. Odbrambeni sposobnosti na organizmot 10
3. Eksperiment 12
4. Literatura 13

2
VOVED
Imunubiolo{kiot sistem
go {titi organizmot od nadvore{-
ni faktori koi na razli~en na~in
navleguvaat vo ~ovekoviot organi-
zam.
Vo prviot del od ovaa rabo-
ta e razgledan sistemot za cirku-
lacija, crte` levo, vo ~ii ramki e
i imunobiolo{kiot sistem. Ovoj
del e podelen na ~etiri celini i
toa: krv, srce i krvni sadovi, lim-
fa i limfni sadovi i limfni jaz-
li.
Vo vtoriot del, nasloven
kako odbranbeni sposobnosti na
organizmot e razraboten odnosot
antigen-antitelo, za koj odnos de-
lumno e govoreno i vo prviot del
od ovaa rabota.
Vo tretiot del na ovaa ra-
bota e prezentiran eksperiment na
labaratoriski staorci i rezulta-
tite od istiot. Celta na eksperi-
mentot e da gi poka`e pati{tata
na imunobiolo{kata reakcija, od-
nosno dvi`eweto na antigenot niz
limfnite sadovi i negovoto uni{-
tuvawe vo limfnite jazli.

3
 1. SISTEM NA ORGANI ZA CIRKULACIJA
Telesnite te~nosti (krvta i limfata) ja so~inuvaat vnatre{nata
sredina na organizmot. Nivnata uloga e da gi raznesuvaat hranlivite mate -
rii i kislorodot do site kletki na organizmot, a od kletkite da gi zemaat
nepotrebnite materii koi se javuvaat kako otpadoci od metabolizmot i se
{tetni za ~ovekoviot organizam i istite gi nosat do organite za la~ewe i
belite drobovi. Krvta i limfata kako telesni te~nosti se dvi`at (cirku -
liraat) niz poseben sistem na zatvoreni cevki. Arteriskata krv (krvta
bogata so kislorod) niz arteriite se dvi`i so pomo{ na gr~ewe i opu{ ta-
we na srceviot muskul, a dodeka venskata krv (krvta bogata so jagleroden
dvooksid) i limfata niz venite i limfnite sadovi se dvi`at so pomo{ na
gr~ewe i opu{tawe na muskulaturata i klapite.
Sistemot na organi za cirkulacija e sostaven od: krv, krvni sadovi
i srce, limfa, limfni sadovi i limfni jazli.

1.1. KRV

Krvta, vsu{nost e te~no svrz-

no tkivo koe postojano se dvi`i niz
krvnite sadovi. Sostavena e od krvna
plazma vo koja plivaat krvnite klet-
ki: crveni krvni kletki (eritrociti),
beli krvni kletki (leukociti) i krv-
Crt. 1. Krvni kletki ni plo~ki (trombociti), crt. 1 i 2. Od
1. Crveni krvni kletki (eritrociti) celokupnoto koli~estvo na krv vo
2. beli krvni kletki (leukociti) organizmot (kaj ma` okolu 5 litri, a
3. krvni plo~ki kaj `ena okolu 4 litri) 42 do 46%
otpa|a na krvnite kletki, a ostatokot e krvna plazma.
Krvta e del od vnatre{nata
sredina na ~ove~koto telo, koja e vo
tesna vrska so site negovi kletki i
so pomo{ na hormonite go regulira
nivniot razvoj. Sekoe poremuvawe i
zaboluvawe vo organizmot predizvi-
kuva promena na vnatre{nata sredi-
na, koja se manifestira mnogu pora-
no pred znacite na samoto zaboluva-
we.
Krvnata plazma e bledo`ol- Crt. 2. Traen mikroskopski
tenikava te~nost koja sodr`i rastvo- preparat na krv
reni belkovini, {e}eri, masti, ne-
belkovinksi azotni soedinenija i rastvoreni mineralni soli. Belkovinite
vo krvta gi ima 6-7 gr na 100 ml. Nebelkovinskite soedinenija na azotot, ~ie
koli~estvo e promenlivo, naj~esto se krajni produkti na metabolizmot koi
ne se koristat, a od neorganskite soli najmnogu ja ima gotvarskata sol.

4
 Crvenite krvni kletki (eritrocitite) se bezjadreni elementi na
krvta vo forma na dvojnovdlabnati trkalezni plo~ki so radius od 7 . Niv-
niot broj vo 1mm 3 izneseva od 4,5 do 5 milioni. Vo nivnata vnatre{nost se
nao|a belkovinata hemoglobin koja go ima svojstvoto lesno da go vrzuva i
otpu{ta kislorodot. Zaradi opreretenosta pri transportot na kislorodot
i jaglerodniot dvooksid, eritrocitite mnogu brzo se tro{at i tie `iveat
okolu 100 denovi. Posle toa tie se uni{tuvaat vo splinkata i crniot drob,
a nivniot broj postojano se nadopolnuva od mati~nite kletki eritoblasti
koi se nao|aat vo koskenata sr`.
Belite krvni kletki (leuko-
citite) se razlikuvaat od crvenite po
toa {to imaat jadro. Nivniot broj vo
1mm 3 iznesuva od 6 do 8000. Vo krvta
postojat tri vida na beli krvni klet-
ki: granulociti, limfociti i mono-
citi. Leukocitite nemaat postojana
forma, imaat spsobnost amebovidno
da se dvi`at i za razlika od cevrnite
krvni kletki, blagodarenie na nivno-
to amebovidno dvi`ewe, tie mo`e da
gi napu{taat i da se vra}aat vo
krvnite sadovi (crt. 3). Leukocitite
reagiraat na hemiski drazbi, {to im
ovozmo`uva prepoznavawe na tu|ite
tela navlezeni vo organizmot. Bla-
godarenie na toa nivno svojstvo tie
Crt. 3.
sozdavaat fermenti koi gi razlo`u-
vaat belkovinite na tu|ite tela (an-
tigeni) i imaat spsobnost da sozda-
vaat za{titni materii (antitela).
Spored toa, osnovnata uloga na leuko-
citite e da go {titat integritetot na
organizmot, odnosno da go {titat or-
ganizmot od nadvore{ni faktori
(bakterii, virusi, razli~ni otrovi i
sli~no). Eden od na~inite na odbrana
Crt. 4. Zasiruvawe na krvta na organizmot e sledniot: prvo nasta-
- Na dopir so vozduhot, krvnite nuva prepoznavawe na antigenot, po-
plo~ki pukaat i vlijaat na edna
belkovina od rastvorena vo toa leukocitot se dobli`uva do nego,
vlaknesta sostojba-fibrin antigenot se zalepuva za yidot na leu-
- Me|u vlaknencata na fibrinot se kocitot, go vovlekuva vo svojata vnat-
zafa}aat krvnite kletki pri {to re{nost i na krajot istiot go razoru-
se sozdava krven kola~- tromb
va. Brojot na leukocitite varira vo
zavisnost od zdravstvenata sostojba na
organizmot. Vo normalni slu~ai, koga organizmot e zdrav, nivniot broj re~i-
si e konstanten. No, vo sku~aj na infekcija, ili pri drugi zaboluvawa, nivniot
broj mo`e drasti~no da se zgolemi.

5
 Krvnite plo~ki (trombocitite) se trkalesti ili elipti~Ni plo~-
ki ~ij {to broj vo 1mm 3 iznesuva od 300 do 600000. Istite imaat va`na ulo-
ga pri procesot na koagulacija (zasiruvawe) na krvta, so {to go {titat or-
ganizmot od iskrvavuvawe ( crt. 4).

1.2. SRCE I KRVNI SADOVI

Srceto e {upliv muskulest organ koj
so edna pregrada e podelen na leva i desna
polovina. Sekoja polovina ima po dva dela,
predkomora i komora, koi me|usebno komuni-
ciraat preku otvori (crt. 5). Od srcevite ko-
mori izleguvaat arterii koi ja nosat krvta
kon krajnite delovi na teloto. Arteriite
rasprostranuvaj}i se niz teloto se razgra nu-
vaat na se positni krvni sadovi, a preku naj-
sitnite sadovi nare~eni arterioli pominuva-
at vo kapilari, koi se nao|aat vo tkivata.
Potoa kapilarite se slevaat vo venuli koi
zdru`uvaj}i se gi sozdavaat venite, e preku
Crt. 5. Nadol`en presek na srce niv krvta se nosi vo srceto, so {to zavr{uva
kru`noto dvi`ewe na krvta.
Krvnite sadovi, arterii i veni, se
cilindri~ni kanali koi se razgraneti niz
celoto telo, so isklu~ok vo 'rskavi~noto
tkivo i proyirnite delovi na o~noto ja-
bolko. Tie formiraat dva sistemi, arte - Crt. 6. Arterioska-venska spojka
riski i venski, koi se povrzani preku ka-
pilari i arterisko venski spojki (crt. 6).
Arteriite obi~no se prostiraat po
najkratkiot pat za da stignat do soodvetnite
organi koi gi snabduvaat so hrana i kislo-
rod. Nivniot dijametar odej}i od srceto kon
vnatre{nosta na teloto se namaluva so se -
koe oddeluvawe na strani~nite granki, se do
najsitnite, arterioli koi preminuvaat vo
kapilari. Arteriite se nao|aat podlaboko
vo teloto i se smesteni re~isi pokraj koski-
te vo skeletniot sistem. Yidot na arteriite
se sostoi od tri sloja (vnatre{en, sreden i
nadvore{en). Toj e izgraden od kru`ni mus-
kulni snopovi i elasti~ni vlakna na koi se
dol`i elasti~nosta na arteriite i istite
ovozmo`uvaat zgolemuvawe ili namaluvawe
na nivniot volumen. Krvta niz arteriite se
Crt. 7. Presek na krvni sadovi dvi`i so pomo{ na gr~eweto i opu{taweto
(vena, arterija, arteriola, ka- na srceto (crt. 8).
pilar)

6

Crt. 8. Rabotata na srceto ja dvi`i
krvta niz arteriite
a) pretkomorite se polnat so krv
b) pretkomorite se stegaat, zalis-
tocite me|u pretkomorite i komo-
rite se otvaraat i krvta e potisnata
vo komorite koi se {irat
v) komorite se stegaat i ja potisnuvaat
krvta vo arteriite, zalistocite me|u
komorite i pretkomorite se
zatvoraat, a se otvoraat zalistocite
me|u komorite i arteriite i
d) zalistocite me|u arteriite i komo-
rite se zatvoraat pod vlijanie na
prititsokot na krvta vo venite,
pretkomorite se {irat i povtorno
se polnat so krv.
Kapilarite se mnogu sitni
krvni sadovi so dol`ina od 1 do 2 mm.
Yidot na kapilarite e mnogu tenok i
se odlikuva so sposobnost za
kontrakcija. Krvta niz kapilarite se
dvi`i mnogu bavno.
Vo ~ovekovoto telo postojat dva
krvotoka: golem immal. So pomo{ na
golemiot krvotok se odviva
razmenata na materiite vo tkivata, a
so pomo{ na maliot krvotok se
odviva razmenata na gasovite vo
belite drobovi (crt. 10).
- Golem krvotok. Arteriskata krv
od levata predkomora navleguva
vo levata komora. Od levata
Na kapilarite koi se na za-
vr{etokot na arteriite se nadovrzu-
vaat kapilari so {to zapo~nuva ven-
skiot krvotok. Ovie kapilari se
vlevaat vo venuli, a so spojuvaweto
na venulite se formiraat venite koi
krvta ja nosat do srceto. Vo venite
koi se poblisku do srceto se slevaat
strani~nite veni, pa zatoa istite se
se pogolemi. Venite se delat na
povr{inski i dlaboki. Dlabokite
veni se prostiraat pokraj arteriite,
a povr{inskite se nao|aat vo pot-
ko`noto masno tkivo. Pmalite arte-
rii voglavno gi pratat po dve veni
koi me|usebno se povrzuvaat. Yidot
na venite isto taka e izgraden od tri
sloja, a vo vnatre{nosta ima zalisci
koi go popre~uvaat vra}aweto na
krvta pod vlijanie na zemjinata te-
`a. Srednata membrana na venata e
mnogu potenka vo sporedba so istata
kaj arteriite i taa ne sodr`i kru`-
ni muskulni snopovi i elati~ni
vlakna. Krvta niz venite se dvi`i so
pomo{ na gr~ewe i opu{tawe na
muskulaturata i klapite.
Crt. 9. Dvi`ewe na krvta niz venite
Levo. Dolnata klapa se zatvora, musku-
lite se gr~at i pod pritisok na krvta
gornata klapa se otvora so {to krvta se
dvi`i nagore
Desno. Skeletnite muskuli se relaksi-
rani i dvete klapi se zatvoreni
7

Crt. 10. Krvotok na ~ovekot
1. Mal krvotok
2. Golem krvotok
golem del navleguva preku yi-
dovite vo zatvoreni cev~iwa
nare~eni limfni kapilari,
so ~ii zdru`uvawe nastanuva-
at limfnite sadovi preku koi
te~nosta kru`i niz organiz-
mot.
8
komora preku aortata i nejzinite
granki krvta doa|a do tkivnite
kapilari. Preku tenkite yidovi na
kapilarite se vr{i razmena na
materiite me|u krvta i tkivata. Krvta
stanuva temnocrvena, venska i preku
venite se vra}a vo desnata predkomora.
- Mal krvotok. Venskata krv od desnata
predkomora navleguva vo desnata
komora. Od desnata komora na srceto
preku belodrobnite arterii krvta
doa|a do belodrobnite kapilari kade se
vr{i razmenata na gasovite. Preku
yidot na kapilarite krvta prima
kislorod i se osloboduva od jaglerod-
niot dvooksid, dobiva svetlocrvena
boja odnosno stanuva arteriska krv.
Arteriskata krv preku belodrobnite
veni se vra}a vo levata predkomora na
srceto.
1.3. LIMFA
Limfata nastanuva od krvta so
proceduvawe na tkivnata te~nost. Imeno,
preku tenkite yidovi na arteriskite kapi-
lari nastanuva proceduvawe na krvta pri
{to izleguva del od krvnata plazma. Krvna-
ta plazma {to se proceduva preku yidovite
na krvnite kapilari gi obleva kletkite na
tkivata i istata e nare~ena tkivna te~-
nost. Tkivnata te~nost ima svetlo`olteni-
kava boja i solen vkus, sodr`i beli krvni
kletki i site materii {to gi ima krvnata
plazma. Tkivnata te~nost na kletkite im
dava hranlivi materii, a od niv zema
nepotrebni materii. Otkako }e gi zeme ne -
potrebnite materii del od tkivnata te~-
nost se vra}a vo venskite kapilari, a po-
Crt. 11. Proceduvawe na krvta
 Limfata e bezbojna te~nost koja ima sli~ni he miski svojstva kako i
krvnata plazma, no od nea se razlikuva po toa {to sodr`i i beli krvni
kletki. Vo ~ovekoviot organizam limfa ima mnogu pove}e od krv. Se smeta
deka okolu 25% od te`inata na teloto se dol`i na limfata.

1.4. LIMFNI SADOVI

I LIMFNI JAZLI

1 Limfnite sadovi isto kako i

venite se delat na povr{inski i dla-
2 boki. Povr{inskite limfni sadovi
se limfnite kapilari i istite sle-
po zavr{uvaj}i vo me|ukleto~niot
3 prostor formiraat gusta mre`a pod
ko`ata. So nivno spojuvawe se for-
4 miraat pogolemi povr{inski limf-
5 ni sadovi koi ponatamu se vlevaat vo
dlabokite limfni sadovi. Dlaboki-
6 te limfni sadovi gi pratat dlaboki-
te veni. Vo dlabokite limfni sado-
vi koi se poblisku do srceto se sle-
7 vaat strani~ni limfni sadovi, pa
zatoa istite se se pogolemi za da na
krajot formiraat dva golemi limf-
ni sadovi koi se vlevaat vo gornata
8 prazna vena, odnosno limfata pak se
vra}a vo krvotokot. Dvi`eweto na
limfata kon srceto e ovozmo`eno so
gr~ewe i opu{tawe na muskulatura-
ta, pa zatoa istoto e pasivno i sporo.
Limfnite jazli ili `lezdi
9 se organi so golemina na zrno proso
do l`{nik. Po dol`inata na nivni-
te krajni delovi navleguvaat dovod-
ni limfni sadovi koi ja nosat lim-
fata od odredeni delovi na teloto
ili organi, a od odredeno mesto iz-
leguva odvoden limfen sad koj e mno-
gu pogolem od dovodnite. Limfata
niz jazlite se dvi`i mnogu poleka
Crt. 12. Limfen sistem kaj ~ovekot pri {to se vr{i nejzina kontrola i
1. krajnici; 2. desen limfen kanal; se otstranuvaat nepotrebnite tu|i
3. gradna `lezda; 4. graden limfen kanal; tela.
5. slezinka; 6. limfni jazli na rakata; Slezinkata - splinkata se
7. stoma~ni limfni jazli; 8. butna koska;
9. limfen jazol nao|a vo stoma~nata praznina, vo
prostorot me|u dijafragmata, `e-
ludnikot i leviot bubreg. Nejzina funkcija e da gi uni{tuva istro{enite

9
crveni krvni kletki i slu`i kako depo na krv, a
osven toa vo nea se sozdavaat beli krvni kleti,
odbrambeni tela i posebni materii neophodni za
odr`uvawe na tkivata vo sredina siroma{na so
kislorod. Taa e mek organ so dol`ina od okolu
15cm, {irina okolu 8cm i te`i okolu 150 gr.
Splinkata mo`e da se po~uvstvuva so dopir vo
delot pod leviot bubreg samo vo slu~aj koga
istata e zgolemena kako rezultat od nekoe
zaboluvawe.

Crt. 13. Limfen jazol

2. ODBRAMBENI SPOSOBNOSTI
NA ORGANIZMOT

Kako {to ve}e rekovme krvta i limfata ja so~inuvaat vna tre{nata

te~na sredina na ~Ovekoviot organizam. Krvta nema direkten kontakt so
kletkite i tkivata, a dodeka limfata pretstavuva nivna te~na sredina. Vo
prethodnite izlagawa govorevme za sostavot na krvta i limfata i za
nivnata funkcija vo organizmot. Me|utoa za ovie te~nosti e povrzana i
edna od najzna~ajnite odbrambeni reakcii na organizmot, poznata kako
imuno-biolo{ka, ili reakcija
antigen-antitelo.
Pod imunitet, najop{to
zemeno se podrazbira sposob-
nosta na organizmot da ja sov-
lada pojavata na zaboluvawe, no,
i {tetnoto dejstvo na site nad-
Crt. 14. Proces na fagocitoza vore{ni faktori. Nadvore{ni-
te tela i mikroorganizmite koi
navleguvaat vo organizmot i se
zakanuvaat da ja naru{at nego-
vata celost se opfateni so edno
zaedni~ko ime - antigeni.
Ovde nema da govorime
za podelbata na imunitetot i
negovite vidovi, bidej}i istoto
izleguva nadvor od razgleduva-
nata tema, no nakratko }e se za-
dr`ime na na~inot na odbrana
naorganizmot.
Izu~uvaweto na svojst-
navlezeni citoplazmati~no
bakterii pro{iruvawe na
vata na krvta i limfata poka-
makrofagocitot `alo deka istite sodr`at za{-
titni materii, koi reagiraat na

10
tu|i tela vo ~ovekoviot organizam. Pritoa ako nekoe tu|o telo, na primer
bakterija, navleze vo organizmot koli~estvoto na oddelni za{titni
materii bele`i drasti~no zgolemuvawe. Imeno, prisustvoto na tu|oto telo
go pottiknuva organizmot na zabrzano sozdavawe na sodvetni za{titni
materii, koi so zaedni~ko ime se nare~eni imuni tela ili antitela.
Po svojata priroda antigenite se belkovinski materii koi imaat
odredeni svojstva. Naj~esto antigenite se razli~ni vidovi bakterii, gabi,
polenot, plazma, otrovi od rastitelno, `ivotinsko ili sinteti~ko
poteklo i sli~no. No, antigenite gi gubat svoite svojstva ako po~nat da se
razgraduvaat ili soedinuvaat so nekoi belkovini. Antitelata ja imaat
osobinata da se povrzuvaat so antigenite, a so sa moto toa da se spre~i
{tetnoto vlijanie na antigenite vo organizmot. Vo ~ovekoviot organizam
postojat razli~ni antitela, odnosno, za sekoj vid antigen se sozdava
posebno antitelo.
Otkako vo teloto na ~ovekot }e vleze nekoj mikroorganizam ili
seinjektira belka od jajce, govedski serum, ili se presadi transplantant na
ko`a ili nekoj drug organ, vo teloto na doma}inot se slu~uvaat redica
nastani. Pred se organizmot mora da osoznae dali vo teloto e prisutno
strano telo, antigen.
Tu|ite belkovini (za razlika od sopstvenite) se prepoznavaat vo
regionalnite limfni jazli. Taka, na primer, nadvore{nite mikroorga niz-
mi koi vlegle pod ko`ata na desnata dlanka se prepoznavaat vo podpazu vni-
te limfni jazli na desnata raka. Antigenot koj e vnesen vo teloto minuva
niz relativno poroznite limfni kapilari, potoa patuva niz sobirnite
limfni sadovi do regionalnite limfni jazli. Tuka pod vlijanie na makro-
fagocitite (golemite fagociti), limfocitite odnosno plazma -kletkite se
sintetiziraat specifi~ni antitela (imunoglobulini). Sozdadenite anti-
tela od limfnite jazli preku limfnite sadovi patuvaat do krvnite sadovi,
preku koi stignuvaat do mestoto na vnesuvawe na antigenot. Na toa mesto
natanuva imunolo{ka reakcija t.e. reakcija me|u specifi~no sozdadenite
antitela i antigenot. Vo tekot na lokalnata imunizacija se zgolemuva
volumenot na limfnite jazli, pojava poznata kako nate~eni limfni jazli,
{to uka`uva na nivna aktivnosat vo odbrana na teloto od infekcija.

3. EKSPERIMENT
Pribor za eksperimentirawe: injekcija so igla, voden rastvor na
belka od koko{kino jajce (ovoalbu-
min), crn tu{,pinceta, no`i~ki,
skalpel, eter i masi~ka.
Eksperimentalen objekt: dva labaratoriski staorci.
Postapka pri rabota: vo levata zadna {epa na dvata labora toriski
staorci se injektira po 0,3ml razreden
ovoalbumin oboen so crn tu{. @ivotnite
se ostaveni 30 minuti i 60 minuti, sood vet-
no. Potoa pod eterska narkoza se prepari-
rani {epite, so rez na ko`ata se do pazu-

11
 vata. So tapa pinceta e razdelena ko`ata na
injektiranata noga na staorecot.
Rezultati od eksperimentot:
I staorec. Rezot e napraven
posle 30 minuti od injektiraweto
na antigenot. Na slika 1 se gleda ka-
ko vneseniot antigen po~nuva da se
razreduva i se gleda patot na anti-
genot niz golemite limfni sadovi
kon podpazuvnite limfni jazli. Is-
to taka od sporedbata na slika 1 so
Slika 1. Sostojba posle 30 minuti
slika 2 mo`e da se zabele`i so kak-
va brzina se dvi` antigenot kon
podpazuvnite limfni jazli.
II staorec. Rezot e napraven
posle 60 minuti od injektiraweto
na antigenot. Na slika 3 se gleda
deka na mestoto na injektiraweto
vneseniot antigen e ve}e razreden i
Slika 2. Sostojba posle 40 minuti

negovoto prisustvo mo`e da se zabe-

Slika 3. Sostojba posle 60 minuti
Slika 4. Sostojba posle 70 minuti
LITERURA
le`i vo limfnite sadovi i jazli,
koi se jasno ocrtani. Posle 10 minu-
ti e napravena slika 4 i na istata
mo`e da se zabele`i procesot na
uni{tuvawe na antigenot. Imeno,
negovoto prisustvo vo limfnite sa-
dovi e zna~itelno namaleno dodeka
istiot se pove}e se koncentrira vo
podpazuvnite limfni jazli. [to se
odnesuva do brzinata na dvi`ewe na
antigenot kon podpazuvnite limfni
jazli, za istata mo`eme da dobieme
pretstava so sporedba na slikite 3 i
4.

1. Mal~eska, C. Samostojan i tvore~ka rabota, metod za rabota so

talentiranite u~enici, Prosvetno delo, 4/1997, Skopje
2. Dolenec, F.: Anatomski atlas, Učila, Zagreb, 1957
3. Starr, C.; Taggart, R.: Biology, Wadsworth Publishing Company,
Belmont, California, 1992
4. Davidović, S.M.: Anatomija čoveka, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,
1989
5. Weston, T.: Atlas of anatomy, OM Book Service, New Delhi, 1995
6. Davidović, M.: Biologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1989

12

View publication stats