Muzicko Za 8 Odd

Slavjanka Dimova Vera Angelovska
Marina Vasi} - Stefanovska
MUZI^KO OBRAZOVANIE
ZA VIII ODDELENIE
OSUMGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Автор:
Славјанка Димова
Вера Ангеловска
Марина Васиќ-Стефановска
Уредник:
Илустратор:
Рецензенти:
Д-р Ивица Зориќ
Фросина Цветкова-Муратовска
Флурим Зулфија
Јазичен лектор:
Татјана Нанкова
Компјутерска подготовка:
Весна Горјанска-Кржева
Драган Арсовски
Издавач:
Министерство за образование и наука за Република Македонија
Печати:
Графички центар дооел, Скопје
Тираж: 16.500
Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

бр.22-2434/1 од 26.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник
CIP - Каталогизација во публикација

Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје
373.3.016:78 (075.2) = 163.3
ДИМОВА, Славјанка
Музичко образование за VIII одделение : осумгодишно основно образование /
Славјанка Димова, Вера Ангеловска, Марина Васиќ Стефановска. - Скопје :
Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010. - 121 стр. :
илустр. ; 28 см
ISBN 978-608-4575-79-5
1. Ангеловска, Вера [автор] 2. Васиќ Стефановска, Марина [автор]
COBISS.MK-ID 84070922
Po~ituvan u~eniku,
Ovaa u~ebna godina e posledna od Tvoeto osnovno obrazovanie. Vo nea }e

go zavr{i{ patuvaweto niz svetot na muzikata, otkrivaj}i gi tajnite na
u{te dve temi: muzi~ki instrumenti i scenski muzi~ki dela.
Dokolku so izu~enite noti, tonski skali, osnovni elementi od muzi~kite
formi, slu{anite dela i mo`nosta da ja iskaè{ svojata kreativnost preku
muzi~ko izrazuvawe i tvorewe, sme go pottiknale interesot i qubovta kon
klasi~nata muzika, }e ni bide zadovolstvo. Steknatite znaewa {to podocna
}e gi pro{iri{, }e Ti pomognat da gi sledi{ muzi~kite nastani od razli~ni
muzi~ki ànrovi, kaj nas i vo svetot, a pri toa da moè{ da gi voo~i{
osnovnite muzi~ki vrednosti.
Muzikata e duhovna hrana za sekoj ~ovek. Samo taa moè da go vozdigne
~ovekot nad site te{kotii, potkrevaj}i go ~uvstvoto na dostoinstvo,
vrednost i ~ovekoqubie.
Zatoa, }e po~ustvuvame u{te pogolemo zadovolstvo, dokolku uspeeme,
znaewata steknati od oblasta na muzikata da stanat del od mozaikot na
Tvojata kultura i obrazovanie, del od Tvojata li~nost. Samo takvi li~nosti,
}e doprinesat vo {ireweto na muzi~kata, no i op{tata kultura. A taa, pak,
}e doprinese da te`nee{ kon povisoki celi i vistinski vrednosti kako del od
na{eto sekojdnevie.
Ti posakuvame uspeh i istrajnost na patot vo otkrivaweto na tajnite na
muzikata. Se nadevame deka moèbi nekoj od vas }e bide iden uspe{en kompozitor,
dirigent, muzi~ki pedagog, peja~, instrumentalist so golemi poznavawa i
sposobnost za vistinsko vrednuvawe na muzi~kite dela ili izvedbi.
Od avtorite
Zemjo moja
(po sluh)
Detstvoto moe kako v bajka Ako treba da te branam,

minuva vo radost, poj zemjo i ako sum mlad
qubov na{a - radost tvoja detstvoto moe, igri moi
li~en kraju moj. za tebe bi gi dal.
Refren: Rasti, cuti .... Refren: Rasti, cuti ....
4
Durski tonski skali
Da se potsetime:
Skalata C-dur go dobila imeto spored abecednoto ime na po~etniot ton C.

Sekoja durska skala ima vakov raspored na celi i polovina stepeni:
Od V (petoto) stapalo na C-dur od tonot g ve}e ja izgradivme skalata G-dur.

Za pravilen raspored na celi i polovina stepeni, go povi{ivme tonot na VII stapalo
(F vo FIS). Ovaa skala pripa|a na grupata tonski skali so povi{uvalki.
Za da se sozdade nova durska skala, tonot na IV (~etvrtoto) stapalo na skalata

C-dur, nastanuva I (prvo) na novata tonska skala.
Za pravilen raspored na celi i polovina stepeni (pome|u III i IV i VII i VIII

stapalo) vo dobienata skala, potrebno e da se promeni visinata na tonot na IV
stapalo. Vo ovoj vid na tonska skala go upotrebuvame znakot bemol (sniùvalka).
5
Na~in na sozdavawe na durski skali
so bemoli
Novata durska skala ja sozdavame od ~etvrtoto stapalo na skalata C-dur
(~etiri stapala nagore ili pet stapala nadolu od tonot C). Postapkata za otkrivawe
na drugi durski skali so znaci za sniùvawe (bemoli) e ista.
Zapomni!
1. Durskite skali so bemoli se otkrivaat od IV stapalo nagore ili V stapalo
nadolu od prethodnata skala.
2. Vo durskite skali polovina stepeni ima pome|u III i IV i VII i VIII stapalo.
6
F-dur skala
Da se potsetime:
Tonot {to se nao|a na IV-stapalo vo C-dur - nagore ili V-stapalo nadolu e
tonot F. So nagorno redewe na tonovi }e izgradime nova tonska F-dur skala.
Tonot F }e bide po~eten ton na novosozdadenata durska skala.
Vo dadeniot primer rasporedot na polovina stepenite ne e pravilen.

Pravilniot raspored na polovina stepeni vo durskite skali e pome|u III i IV i
VII i VIII stapalo.
Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni, tonot H (IV
stapalo) se sniùva za polovina stepen so predznakot - bemol vo Hes (B).
Vo muzi~kata literatura se praktikuva predznakot (B) HES da se beleì

vedna{ po violinskiot klu~ na tretata linija od petolinieto.
Zapomni!
1. Skalite se imenuvaat po abecednoto ime na tonot {to se nao|a na I
stapalo. F-dur skalata ima eden snièn ton B (HES) na IV stapalo.
7
Melodiski ve`bi
vo F-dur skala
Zada~i:
1. Otpej gi ve`bite so imenuvawe na notite.
2. Voo~i ja sniènata nota vo melodiskite ve`bi.
3. Odredi gi stapalata na po~etnata i poslednata nota na melodiskite
ve`bi.
8
Zajko mnoguznajko
(po noti)
Zada~a:
1. Imenuvaj ja tonskata skala vo koja e napi{ana pesnata.
9
Molski tonski skali
Da se potsetime:
Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od
durskata skala.
Od VI stapalo na skalata G-dur od tonot e ja izgradivme molskata tonska
skala e-moll.
Postojat tri vida na molski skali: priroden, harmonski i melodiski vid.

Molskite skali gi prepoznavame po rasporedot na celite i polustepenite,
karakteristi~ni za vidot na molskata skala.
Koga tonot na VI stapalo od durskata skala stanuva prv ton se sozdava

molska skala. Od VI stapalo na F-dur skala od tonot d }e izgradime nova molska
skala, a }e go dobie imeto po po~etniot ton.
Zapomni!
1. Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od
durskata skala.
10
Priroden vid na molska skala
d-moll skala
Od VI-to stapalo na skalata F-dur od tonot d se sozdava tonskata skala d-moll.
Rasporedot na celi i polovina stepeni vo molskata skala od prirodniot vid e

ist i nadolu i nagore.
Zapomni!
1. Priroden vid d - moll skala ima eden snièn ton b (hes).
Aktivnosti:
1. Pej ja d - moll skalata nagore i nadolu!
2. Napi{i ja skalata d - moll - priroden vid, vo notna tetratka.
11
Melodiski ve`bi
vo d-moll priroden vid
Spomen ~e{ma
Zada~a:
1. Otpej gi melodiskite ve`bi po noten tekst!
2. Voo~i ja zvu~nosta na prirodniot vid na d-moll skalata.
12
Harmonski vid na molska skala
d-moll skala
Da se potsetime:
Rasporedot na celi i polovina stepeni na molskata skala od harmonskiot vid
e sleden:
Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni vo harmonski vid

na molska skala se povi{uva tonot na VII stapalo. So ovaa promena se dobiva
rastojanie od eden i polovina stepen pome|u VI i VII stapalo.
d-moll skala harmonski vid

Vo harmonski vid na d - moll skalata tonot na VII-to se povi{uva, a
s se povi{uva vo cis.
Imiwata na tonovite se:
Zapomni!
1. Skalata d-moll- harmonski vid ima snièn ton b i povi{en ton cis.
Aktivnosti:
1. Pej ja skalata d - moll - harmonski vid , nagore i nadolu.
2. Napi{i ja skalata d - moll - harmonski vid vo notnata tetratka.
13
Melodiski ve`bi
vo d-moll harmonski vid
Zada~i:
2. Voo~i ja zvu~nosta na tonot cis (VII stapalo).
14
Razvila gora zelena
(narodna)
Pod drvo leì mlad, ranet junak,

so devet rani, rani, kur{umlii.
So devet rani, rani, kur{umlii,
deseta rana so no` probodena.
Zada~i:
1. Imenuvaj ja sniènata i povi{enata nota vo notniot tekst.
2. Imenuvaj ja tonskata skala vo koja e zapi{ana pesnata.
15
Melodiski vid na molska skala
d-moll skala
Da se potsetime:
Povi{enite ili sniènite tonovi se vra}aat na prethodnata visina so
znakot -bekar (razre{ilica). Se pi{uva pred notata ili na po~etokot na
petolinieto.
Rasporedot na celi i polovina stepeni na molskata skala -melodiski vid
e sledniot:
Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni na molska

skala- melodiski vid, se povi{uva tonot na VI i VII stapalo.
Vo skalata d-moll se razre{uva tonot na VI-to stapalo, b vo h, i se povi{uva

tonot na VII-to stapalo c vo cis.
Skalata d-moll - melodiski vid nadolu se pee kako priroden vid.
So pravilna primena na znakot - bekar povi{enite tonovi }e se vratat

na prethodnata visina.
Zapomni!
1. Skalata d - moll, melodiski vid ima razre{en ton b vo h i povi{en ton
c vo cis.
Aktivnosti:
1. Pej ja skalata d - moll melodiski vid, nagore i nadole.
2. Napi{i ja skalata d - moll melodiski vid vo notnata tetratka nagore i
nadole.
16
Melodiski ve`bi
vo d-moll - melodiski vid
Zada~i:
2. Voo~i ja zvu~nosta na tonot h (VI stapalo) i cis (VII stapalo).
17
Melodiski ve`bi
vo F-dur i d-moll skala
Aktivnosti:
1. Otpej gi melodiskite ve`bi so noten tekst!
2. Odredi koj primer od melodiskite ve`bi e vo F-dur skala, a koj vo
d-moll skala.
18
Vidovi taktovi
Da se potsetime:
Dvodelniot 2/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. Sodrì dve
taktovi vremiwa i se taktira na dva udari.
Neramnodelniot 5/8 takt za osnovna taktova mera ima osmina nota.

Sodrì dve taktovi vremiwa i se taktira na dva udari.
Aktivnost:
1. Izgovori go tekstot od ve`bata ritmi~ki to~no i so pravilen akcent
na zborovite.
Akcentot na zborovite vo tekstot se sovpa|a so silnite (naglaseni) taktovi

vremiwa. Poradi redosledot na silni i slabi taktovi vremiwa, ritamot na zborovite
e zapi{an vo 3/4 takt.
Zapomni!
1. Tridelniot 3/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota.
Sodrì tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari.
19
Neramnodelen 7/8 takt
Aktivnost:
1. Izgovori go literaturniot tekst so pravilen akcent na zborovite:
Literaturniot tekst e zapi{an so notni traewa vo 7/8 takt.

Izgovori go tekstot so pravilen akcent i taktiraj na tri udari.
Neramnodelniot 7/8 takt, isto taka ima tri taktovi vremiwa no za

osnovna taktova mera ima osmina nota.
Prvoto taktovo vreme sodrì tri osmini noti ( ), a drugite dve

taktovi vremiwa sodràt po dve osmini noti ( ).
Zapomni!
1. Neramnodelniot 7/8 takt za osnovna taktova mera ima osmina nota.
Sodrì tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari.
20
Melodiski i ritmi~ki ve`bi
so primena na 7/8 takt
Zada~a:
1. Sporedi go ritamot na ritmi~kite i melodiskite ve`bi 1 i 2.
Aktivnost:
1. Pridruùvaj gi melodiskite ve`bi 1 i 2 so nisko taktirawe.
21
Majka na Marika duma{e
(po sluh)
Poslu{a Marika majka si,

zema go \or|i bekrija,
\or|i na Marika duma{e
Marike, libe Marike.
Nova se kr~ma otvara

mene me kanat da idam,
sefteto da im napravam,
firmata da im napi{am.
Ene go \or|i kaj ide,

devet mu zurli svirea,
devet mu zurli svirea
deset tapani ~ukaa.
Zada~i:
1. Pej ja pesnata †Majka na Marika duma{e# i voo~i go ritamot!
2. Odredi koe taktovo vreme sodrì tri osmini noti?
22
Elementi na muzi~kite formi
Da se potsetime:
Muzi~kata kompozicija e sostavena od pomali i pogolemi muzi~ki

formalni celini.
Vo dadenata {ema prikaàna e postapnosta vo sozdavawe na muzi~kite

formalni celini, od motiv do period.
Motiv e najmal del od muzi~kata celina.
Fraza (dvotakt) e muzi~kata celina sostavena od motivi.
Muzi~ka re~enica e zaokruèna muzi~ka misla, sostavena od dve frazi.
Periodot e sostaven od dve muzi~ki re~enici koi me|usebno se
nadopolnuvaat i sozdavaat zaokruèna muzi~ka celina. Prvata re~enica vo
periodot e vo vid na pra{awe, a vtorata e odgovor na pra{aweto.
23
Mala dvodelna pesna
Aktivnost:
1. So izrazno ~itawe na literaturniot tekst na pesnata voo~ete gi
literaturnite celini.
2. Napravete analiza i odredete gi literaturnite celini vo preostanatiot

tekst od pesnata.
Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak,

v igri, pesni, detski smev, boder, vesel }e si pak.
Dobra no}, dobar son, se e tivko von,
slu{aj zov, pti~ji poj, spi mi galebe moj.
Zapomni!
1. Kompozcija koja e sostavena od dva dela - periodi, ima forma na mala
dvodelna pesna. Delovite se ozna~uvaat so a i b.
Zada~a:
1. Napravi {ema na mala dvodelna pesna so primena na IKT.
24
Prispivna pesna
Aktivnosti:
1. Otpejte ja kompozicijata †Prispivna pesna# od Johanes Brams.
2. Voo~i ja dvodelnosta i osobenostite na dvata dela.
Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak,

v igri, pesni, detski smev, boder, vesel }e si pak.
Dobra no}, dobar son, se e tivko von,
slu{aj zov, pti~ji poj, spi mi galebe moj.
Zada~i:
1. Odredi go prviot i vtoriot del na pesnata vo notniot zapis.
2. Napravi analiza na drugi pesni od u~ebnikot i odredi ja nivnata muzi~ka
forma.
25
Diviot java~
Robert [uman
Robert [uman e germanski kompozitor koj ìveel

vo 19 vek. Od tatkoto ja nasledil qubovta kon
knièvnosta, a od majkata qubovta kon muzikata. U{te
kako dete po~nal da u~i pijano. Poradi povreda na prst
na desnata raka ne moèl da nastapuva. Negovata èna,
Klara [uman, gi izveduvala negovite kompozicii i gi
realizirala negovite idei. Se posvetil na pedago{ka
rabota, uredni{tvo i muzi~ka kritika. Napi{al golem
broj kompozicii za pijano, koncertni kompozicii za
Robert [uman pijano i orkestar, violina i orkestar, simfonii, solo
pesni i drugo. Zbirkite na kompoziciite nasloveni †Album za mladite# i
†Detski sceni#, se del od tvore{tvoto {to go posvetil na mladite
slu{ateli i interpretatori.
Vo piesata †Diviot java~#, [uman go opi{uva dostoinstvenoto galopno
tr~awe na kowot, ostavaj}i go zad sebe zvukot {to go proizveduvaat
negovite kopita.
Kompozicijata ima vesel karakter i brzo tempo. Vo prviot del,
energi~nata melodija vo molski tonalitet ja sviri desnata raka
pridruèna so kratki akordi. Vo vtoriot del, melodijata preminuva vo
levata raka, no vo durski tonalitet i vo tretiot del koj e povtoruvawe na
prvata melodija povtorno ja sviri desnata raka.
Kompozicijata ima tridelna forma taka {to sekoj del pretstavuva period.
prv del
vtor del
tret del
26
Mala tridelna pesna
Malata tridelna pesna e sostavena od tri dela. Sekoj del od pesnata ne e

pogolem od period. Koga kaj tridelnata pesna se povtoruva prviot del kako tret,
delovite gi obeleùvame so a b a. Dokolku site tri dela se razli~ni, niv gi
obeleùvame so a b c.
Diviot java~
Zapomni!
1. Kompozicijata koja e sostavena od tri dela - periodi, ima forma na mala
tridelna pesna.
Zada~a:
1. Obidi se da gi opredeli{ delovite vo notniot tekst.
27
[ema na mala tridelna pesna
Zada~a:
1. Bidi kreativen i izraboti {ema na mala tridelna pesna so primena
na IKT.
28
Takt i taktovi vremiwa
Da se potsetime:
Sekoj takt sodrì silni (naglaseni) i slabi (nenaglaseni) taktovi vremiwa.
Niv gi beleìme so ovie znaci:
Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera koja se

pi{uva na po~etokot na taktot.
Akcentot koj go beleìme so ovoj znak >, sekoga{ pa|a na silnite taktovi
vremiwa.
2/4 takt sodrì edno silno i edno slabo taktovo vreme. Akcentot pa|a na
silnoto taktovo vreme.
3/4 takt sodrì edno silno i dve slabi taktovi vremiwa. Akcentot pa|a na
silnoto taktovo vreme.
4/4 takt sodrì dve silni i dve slabi taktovi vremiwa. Akcentot pa|a na
silnite taktovi vremiwa.
Voobi~aeno akcentot vo muzikata sme naviknale da go slu{ame na odredenoto

mesto, na silnoto taktovo vreme.
No, mnogubrojni se primerite kade {to akcentot pa|a na slabo taktovo vreme.
Takvite primeri pretstavuvaat interesna ritmi~ka osobenost.
29
Sinkopa
Ako vtoroto slabo i tretoto silno taktovo vreme gi povrzeme so lak (vo edna
notna dolìna), akcentot od silnoto }e premine na slaboto taktovo vreme. Taka
nastanuva neo~ekuvana i interesna ritmi~ka osobenost koja se vika sinkopa.
Notite koi gi povrzuvame so ista visina moàt da se ednakvi ili razli~ni po

traewe.
Sinkopa
Zapomni!
1. Sinkopa e ritmi~ka osobenost koja nastanuva so povrzuvawe na slabo so
silno taktovo vreme taka {to akcentot od silnoto preminuva na slaboto
taktovo vreme.
30
Ritmi~ki i melodiski ve`bi
so primena na ritmi~kata osobenost
sinkopa
31
Momi~e malo |avolo
Ne mi minvaj pred dvori,

ne mi minvaj pred dvori, pred dvori.
Ne mi zadavaj jadovi,
ne mi zadavaj jadovi, jadovi.
Zaspalo mome
Poduvna vetre, povejna, mila mamo Mome se luto, razluti

poduvna vetre, povejna. u{te poluto prokolna.
Odlomi gran~e, maslin~e... †Zo{to mi vetre poduna,
ta, udri mome po lice... i sladok son mi odnese
i sladok son mi odnese#.
Zada~a:
1. Imenuvaj gi taktovite vo notniot tekst na melodiskite ve`bi i
pesni kade {to ima sinkopa.
32
INSTRUMENTALNA MUZIKA
Da se potsetime:
Prvite soznanija za razvojot na muzikata se crteìte vo pe{terite na

koi e prikaàn ìvotot na lu|eto vo prvobitnata zaednica. Od niv doznavame
deka vo ~ovekovoto sekojdnevie, osven pesna i igra, golema uloga i primena imale
i muzi~kite instrumenti.
Prvite instrumenti bile napraveni od razli~ni materijali.
Tie pretstavuvaat osnova za ponatamo{en razvitok na muzi~kiot
instrumentarium.
muzi~ki instrumenti od vremeto

na egipetskata kultura
33
Vidovi na muzi~ki instrumenti
Udarni
instrumenti
Duva~ki Vidovi @i~ani

instrumenti na instrumenti
instrumenti
Instrumenti so klavijatura
Del od instrumentite so klavijatura
i pripa|aat na grupata ì~ani,
a del pak na grupata duva~ki instrumenti.
Aktivnost:
1. So primena na IKT istraùvaj za muzi~ki instrumenti i klasificiraj gi
spored gore navedenata podelba.
34
Podelba na muzi~kite instrumenti
spored na~in na proizveduvawe na ton
@i~anite instrumenti vodat poteklo od vremeto na prvobitnata zaednica.

Niz vekovite tie se razvivale i usovr{uvale vo raznovidni ì~ani instrumenti.
Tonot kaj ì~anite instrumenti se dobiva na dva na~ini:
- povlekuvaj}i po ìcite so prsti ili plektrum (perce - trzalka);
- vle~ewe na gudalo po ìcite.
violina viola mandolina

gitara
violon~elo kontrabas harfa
35
Guda~ki instrumenti
Guda~kite instrumenti spa|aat vo grupata na

ì~ani instrumenti. Imeto go dobile spored na~inot
na svirewe. So vle~ewe na gudaloto po ìcite, tie
treperat i proizveduvaat ton. Visinata na tonot
zavisi od dolìnata i debelinata na ìcite.
Guda~kite instrumenti imaat ista forma, no
razli~na golemina i na~in na drèwe na instrumentot.
na~in na svirewe
Osnovni delovi na guda~kite instrumenti se:
rezonanten korpus, vrat, ~ivii, ìci i gudalo.
violina viola
kontrabas
violon~elo
Poradi {irokiot registar (mo`nost da se

otsvirat pove}e tonovi), ja imaat dominantnata
uloga vo klasi~nata muzika i pretstavuvaat temel
na simfoniskiot orkestar.
guda~ki kvartet †Tartini#
Dali znae{?
Najpoznati izrabotuva~i na guda~ki instrumenti bile italijanskite
semejstvata Amati, Gvarneri i Stradivari. Za izrabotka koristele posebni
materijali i tehnika. Nekoi od nivnite violini se so neprocenliva vrednost. Se
~uvaat vo muzei, no nekoi se dadeni na koristewe na istaknati svetski virtuozi.
36
Violina
Violinata nastanala vo Severna Italija vo 16

vek. Poteknuva od familijata †viola da bra~o#. Nazivot
†violina# se pojavuva vo Italija 1538 godina. Defini-
tivnata forma violinata ja dobila vo Italija, pome|u
1520 i 1550 godina. Vo toj period vo italijanskiot grad
Kremona ìveele najpoznatite majstori na violina:
Amati, Stradivari i Gvarneri.
Francuskiot kral, Karlo IX, vo 1596 godina od

violina
Amati pora~al 24 violini. Od taa nara~ka najstara
o~uvana violina e t.n. †Karlo IX#, proizvedena vo Kremona.
Violinata ima milozvu~en svetol i neèn ton. Poradi

golemite tehni~ki i izrazni mo`nosti, so violinata se
izveduvaat i solisti~ki delnici. Zastapena e i vo kameren
ansambl, simfoniski, guda~ki, zabavni, xez i naroden orkestar.
Za violina se napi{ani golem broj kompozicii od
poznati kompozitori.
Isak Perlman
Italijanskiot kompozitor i virtuoz, Nikolo
Paganini, bil nenadminliv majstor vo svirewe na violina. Za
ispolnuvawe na negovite kompozicii potrebno e golemo
tehni~ko majstorstvo. Na violinata del od tvore{tvoto i
posvetile i kompozitorite: Vivaldi, Bah, Mocart, Betoven,
âjkovski i drugi.
Poznati svetski izveduva~i na violina se: Henrik
Vijewavski, Ja{a Hajfec, Jozef Joakim, Leonit Kogan, Fric
Krazler, Gidon Kremer, Jehudi Mewuhin, David Ojstrah, Nikolo Paganini
Nikolo Paganini, Jacik Perlman, Pablo de Sarasate, @ak Tibo, Viktor Tretjakov,
Pinkas Cukerman, Isak [tern, Stefan Milenkovi} i drugi. Poznati makedonski
izveduva~i na violina se: Blagoja Dim~evski, Qubi{a Kirovski, Oleg
Kondratenko i drugi.
Dali znae{?
Muzi~arot Filipe Kvint, nominiran za nagradata Gremi, uspeal da ja najde
svojata violina vredna 4 milioni dolari †Antonio Stradivari# od 1723 godina,
koja ja zaboravil vo taksi. Violinata vo svojata kutija ja preno}ila no}ta na
zadnoto sedi{te od taksito.
37
Viola
Periodot na renesansata pretstavuva †zlatno vreme#

na violata vo koe se koristele razni vidovi violi: sopran, alt,
tenor, viola da bra~o, viola da gamba. Imiwata gi dobivale spo-
red zvu~nosta ili na~inot na drèweto.
Za postanokot na violata postojat viola d’amore

dve pretpostavki.
Ednata pretpostavka e deka nastanala vo XV vek od
†viola da bra~o# i "viola da gamba#. Od toj period postoi
u{te edna viola od ovaa grupa nare~ena viola d’amore.
Taa nazivot go dobila poradi mekiot zvuk. So najnovite
istraùvawa se pretstavuva deka violata nastanala od
delovi na viola
†lira da bra~o#, pogolema varijanta na violina.
Dene{nata viola po forma e sli~na na violinata, no malku pogolema.
Proizveduva karakteristi~en nazalen, mek i potemen ton. Naj~esto e orkestarski i
kameren instrument, poretko solisti~ki.
Solisti~kata literatura za ovoj instrument
ne e obemna. Volfgang Amadeus Mocart ja napi{al
simfonijata za viola i violina; Hektor Berlioz-
simfonijata †Harold vo Italija#; koncerti za
viola na Fridrih Hendel i Johan Kristijan Bah i
viola drugi dela.
Poznati svetski izveduva~i na viola se: Tabea Cimerman,

Jurij Ba{met, Tatjana Masurenko, Julijan Rahlin i drugi.
Makedonski izveduva~i na viola se: Qup~o Sokolov, Frosina
Balova, Blerim Grubi i drugi.
Viktor Botene solo izveduva~ na viola kameren sostav- trio
Preporaka za slu{awe:
†[eherezada# (voved)- N. R. Korsakov.
38
Violon~elo
Violon~eloto poteknuva od familijata na †viola da gamba#. Po

gradba i forma e identi~no so violinata i violata. Korpusot mu e dvojno
pogolem, no ima podolgi i podebeli ìci, poradi {to zvu~i za oktava
ponisko od violata. Osven po opsegot i zvu~nosta, violon~eloto se
razlikuva i po na~inot na drèwe pri izvedbata. Izveduva~ot
sviri vo sede~ka polo`ba pridrùvaj}i go instrumentot so
kolenicite, potpren na zemja so metalna nogarka.
So vle~ewe na gudaloto po ìcite se proizveduva zvuk, a
so pritiskawe (skratuvawe) na ìcite se dobivaat tonovi
violon~elo razli~ni po visina. Izveduva~ite na ovoj instrument se
vikaat violon~elisti ili skrateno ~elisti.
Poradi {irokiot registar na tonovi, podvi`nosta i

topliot i poeti~en ton, ovoj instrument ima zna~ajno mesto
vo solisti~kata, kamernata i orkestarska muzika.
korpus
Pablo Kazals
Mstislav
Rostropovi~
Muzi~kata literatura za violon~elo ja obogatile mnogu istaknati
kompozitori: Kamij Sen-Sans, Ludvig van Betoven, Karl Marija Veber, Franc
[ubert, Johanes Brams, Antonin Dvoràk, Edvard Grig i drugi. Poznati svetski
izveduva~i na violon~elo se: Andre Navara, Mstislav Rostropovi~, Pablo
Kazals, Ksenija Jankovi}, Jo Jo Ma, Antonio Meneses, Alfredo Pjati, Xovani
Rikardi, Kanon Vake{ima i drugi. Makedonski izveduva~i na violon~elo se:
Du{ka Tasevska, Paskal Krapovski, Radoslav Stojanov, Boìdar Peji} i drugi.
†Lebed# od Kamij Sen - Sans.
39
Kontrabas
Kontrabas (bas), poteknuva od poseben vid na

†viola da gamba#, a dene{nata forma i ulogata vo
orkestarot ja dobil u{te vo dale~niot XVIII vek.
Izveduva~ot, kontrabasistot, sviri vo sede~ka
ili stoe~ka polo`ba, so ispraven instrument
pred sebe, koj e potpren na podot so kratka nogarka.
kontrabas
Kontrabasot poradi goleminata na korpusot

poseduva najdlaboka zvu~nost. Ima najdebeli i
najdolgi ìci na koi se sviri so gudalo.
So trepereweto na ìcite se sozdava temen,
~ivii pomalku ~kripav ton.
Zastapen e vo razni
vidovi orkestri i kamerni
ansambli. Kako solisti~ki
instrument se javuva vo xezot,
dodeka vo klasi~nata muzika,
delovi od kobilica ima orkestarska uloga.
kontrabas
Dragan Trajkovski
Poznati stranski izveduva~i na
kontrabas se: Xovani Botezini, Domeniko
Dragoneti, Ludvig [trajher, ârls
Mingus, Sergej Kusevickij i drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na
kontrabas se: Dragan Trajkovski,
Aleksandar Pop Hristov, Velko
Todevski, Blagoja Morotov i drugi.
grupa kontrabasisti
Dali znae{?
Na guda~kite instrumenti moè da se sviri i so povlekuvawe na ìcite so
prstite, takanare~eno picikato svirewe. Na ovoj na~in se sviri poznatata
†Picikato polka# od avstriskiot kompozitor, Johan [traus.
†Slon# - Kamij Sen-Sans.
40
Harfa
Harfata e instrument za koj znaele u{te starite civ-

ilizacii. Dene{nata harfa datira od XIX vek. Ima forma
na tristrana ramka. Se sostoi od slednite delovi:
Postament na koj leì celiot instrument.

Na nego se smesteni pedalite za
pre{timuvawe na ìcite. Vertikalno na
"Queen Mary harp"
postamentot e postaven {upliv stolb niz
~ija vnatre{nost pominuvaat polugi {to gi povrzuvaat pedalite
so gorniot del na mehanizmot za pre{timuvawe, nare~en most.
Drveno i {uplivo rezonantno telo, postaveno na koso vo odnos na
postoqeto. Vrat vo forma na bukva S. Na nego se postaveni ~ivii
na koi se pricvrsteni ìcite. Zategnuvaweto ili olabavuvaweto
na ìcite pretstavuva osnovno {timawe.
Harfata ima 46 ili 48 ìci, na koi se
sviri so povlekuvawe so prstite na dvete race
po ìcite. Nekoi ìci se crveni ili sini so
harfa {to se olesnuva orientacijata na izveduva~ot
pri svireweto.
Izveduva~ot sviri vo sede~ka
polo`ba, potpiraj}i go instrumenot
na ramo i koleno.
na~in na svirewe
Prvite harfi se koristele kako
instrumenti za pridru`ba, no so nivnoto usovr{uvawe
stanuvaat del od orkestarot.
Poradi bogatata koloristi~na i lirska zvu~nost,

harfata nao|a primena vo delata na Hendl, Mocart, Vagner,
Berlioz, Debisi, Ravel i drugi kompozitori.
Mersiha [ukri
Poznati svetski izveduva~i na harfa se: Nikola
Boksa, Marsel Granàni, Vera Dulova, Ksenija Erdeli, Olga Erdeli i drugi, a
poznati makedonski izveduva~i na harfa se: Lejla Urmanova i Mersiha [ukri.
†Valcer na cve}iwata# (voved) - balet †Orevokr{a~ka# P.I. âjkovski.
41
Gitara
Gitarata e eden od najpopularnite instrumenti. [panija e

zemja kade gitarata ja dobila svojata kone~na forma.
Se sostoi od rezonanten drven korpus, vrat so ~ivii i
{est metalni ìci. Na vratot se postaveni, takanare~eni
pragovi {to gi odreduvaat mestata na tonovite. ~ivii
Se sviri so povlekuvawe na ìcite so prsti ili so
trzalka i so nivno treperewe se sozdava ton. Prstite od
levata raka pritiskaat na ìcite i taka se dobivaat
tonovi so razli~na visina.
Najgolema primena ima vo zabavnata i popularnata
vrat so pragovi muzika. Se koristi i kako klasi~en solisti~ki instrument.
Tonot kaj akusti~nite gitari se sozdava so
treperewe na ìcite i rezonacija vo {upliviot korpus. Elektri~nite gitari
nemaat rezonanten korpus. Zvukot se dobiva po pat na elektronskata tehnika.
Postojat pove}e vidovi na akusti~ni i elektri~ni gitari.
elektri~na
gitara
akusti~na
gitara
Eden od najzna~ajnite
kompozitori koj pi{uval za
ovoj instrument e Manuel de
Faqa. Poznati izveduva~i na
gitara se: Andre Segovia,
Pako de Lusija, Tomi
Emanuel, Skot Henderson,
Jovan Jovi~i}, Ximi
Hendriks, Erik Klepton i
drugi.
Vlatko Stefanovski
makedonski gitarist Andre Segovia
†Koncert za gitara i orkestar#- vtor stav, od Joakim Rodrigo.
42
Mandolina
Mandolinata (italijanski mandolino-mal badem), e

trza~ki instrument koj se pojavil vo XVI vek vo Italija.
Nabrgu stanuva popularen instrument vo folklorot na
mnogu zemji.
Formata na mandolinata e sli~na na lautata,
no ima podolg vrat, a na gorniot del ima ~ivii koi
sluàt za {timawe. Najgolema primena ima
mandolina napolitanskata mandolina so ~etiri dupli ìci.
Tonot se dobiva so povlekuvawe na dvete ìci odedna{, so trzalka, so brzo
dvièwe na desnata raka nagore-nadole. Metalnite ìci proizveduvaat jasen,
yvonliv i milozvu~en zvuk.
Ovoj instrument moè da bide solisti~ki, kameren i orkestarski. Osven vo
folklorot, se primenuva i vo umetni~kata muzika: Vivaldi -Koncert za mandolina,
guda~ki orkestar i ~embalo; Mocart-opera †Don @uan#; Betoven-Sonati i varijacii za
mandolina. Golema primena ima vo narodnite i vo u~ili{nite orkestri.
Najpoznat mandolinski orkestar vo Makedonija e orkestarot pod rakovodstvo
na Ramadan [ukri:
†Predizvik mi e da rabotam i aranìram kompozicii
{to ne se ~esto izveduvani, da vmetnuvam fragmenti od
na{iot neiscrpen folklor. Najmnogu izveduvam dela {to
i se poznati na publikata i istite gi prisposobuvam za
mandolinski orkestar#.
Taka veli Ramadan [ukri, muzi~ar i dirigent na
mandolinskiot orkestar na grad Skopje. Kako rezultat na
negovata kontinuirana rabota se mnogubrojnite koncerti na
koi kako gosti nastapuvale istaknati i renomirani solisti Ramadan [ukri
doma{ni i svetski.
Za negovata uspe{na dejnost svedo~at osvoenite
nagradi na me|unarodno nivo i kako {to veli:
†Najdragi mi se dvete Gran-pri nagradi {to
orkestarot gi osvoi vo Belgija i specijalnata
nagrada za najdobar dirigent {to ja osvoiv na
festivalot 1986 g. vo Polska#.
mandolinski orkestar
†Mala no}na muzika# (transkripcija) od Volfgang Amadeus Mocart.
43
Duva~ki instrumenti
Ovaa grupa na instrumenti se narekuvaat duva~ki zatoa {to tonot se dobiva

so duvawe i treperewe na vozduhot vo cevkata na instrumentot. Razli~nata visina
na tonot se dobiva so promena na dolìnata na vozdu{niot stolb. Ovaa funkcija ja
ima sistemot na klapni (kapa~iwa) ili ventili.
Duva~kite instrumenti se izraboteni od razli~ni materijali i poradi toa se
klasificiraat vo dve grupi: drveni i limeni duva~ki instrumenti.
Drveni duva~ki Limeni duva~ki

instrumenti instrumenti
Drvenite duva~ki instrumenti se izrabotuvaat od drvo ili metal. Tonot se

dobiva so duvawe vo sloboden otvor ili vo usnik so ednodelna ili dvodelna trska.
So otvorawe ili zatvorawe na slobodnite otvori so metalni klapni se dobivaat
tonovi razli~ni po visina.
Limenite duva~ki instrumenti naj~esto se izrabotuvaat od presuvan mesingov

lim ili vo ponovo vreme od metalna legura †novo srebro#, koper, germanski ~elik
itn. Imaat forma na svitkana cevka koja postepeno se {iri. Site imaat tri do
~etiri ventili. Tonot se proizveduva so duvawe vo usnikot i pritiskawe na
ventilite ili pak so vovlekuvawe i izvlekuvawe na cevkata kaj cug-trombonot.
44
Flejta
Flejtata e eden od najstarite duva~ki instrumenti.

Nejzinata forma postojano se usovr{uvala. So
konstruirawe na sistemot na klapni, flejtata ja dobiva
svojata kone~na forma. Denes tie naj~esto se izrabotuvaat
od bakar, nikel, cink ili od srebro.
Flejtata pretstavuva dolga,
prava cevka, sostavena od tri ili
~etiri dela koi se vovlekuvaat eden
sistem na klapni
vo drug, so {to se ovozmoùva
{timaweto na instrumentot. Instrumentot se drì horizontalno,
pri {to vozduhot pominuva niz otvorite i sozdava zvuk.
Flejtata e instrument
so temna boja vo niskiot, no flejta
rezok i svetol zvuk vo gorniot register. Sredniot
register e karakteristi~en po mekite i topli
tonovi, pogodni za pastoralni melodii.
Bidej}i e mo{ne podvièn i virtuozen
instrument so golemi koloristi~ni i dinami~ki
mo`nosti, flejtata se koristi kako solisti~ki,
na~in na svirewe
kameren i orkestarski instrument.
Poznati svetski izveduva~i na flejta se: Volfgang Riter, Gustav [ek,
Fransoa Born, Miodrag Azawac, Irena Grafenauer, Qubi{a Jovanovi} i drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na flejta se: Kiro Boìnovski, Nikola
Atanasov, Stra{o Temkov, Ilija Zimbo i drugi.
Pikolo
Pikolo e mala flejta koja po forma, na~in na svirewe i
dobivawe na tonot e ist kako kaj flejtata. Zvu~i za oktava povisoko
od flejtata.
Proizveduva visoki, prodorni tonovi i e namenet za
orkestarsko muzicirawe. Na ovoj instrument ponekoga{ mu se dava
solisti~ka delnica. Primer: †Mar{ na decata# od operata †Pikova
pikolo dama# od P.I. âjkovski.
†Petre i volkot# od Sergej Prokofjev.
45
Klarinet
Klarinetot pripa|a vo redot na pomladite od grupata na drvenite duva~ki

instrumenti. Mu prethodat sli~ni instrumenti od renesansniot period, vo zemjite
na Sredna i Zapadna Evropa, kako {to se Klarino i [almo. Vo XVIII-tiot vek,
germanskiot graditel na instrumenti, Johan Dener, go usovr{uva mehanizmot na
klarinetot. So toa se zgolemuvaat negovite tehni~ko- izveduva~ki mo`nosti.
Impresioniran od virtuoznosta na klarinetistot, Anton
[tedler, V. A. Mocart go pi{uva koncertot za klarinet i orkestar
vo A-dur. Vo negovoto posledno delo †Rekviem# u{te edna{ dava
potvrda za solisti~kite kvaliteti na ovoj instrument. Bez
klarinetot ponatamo{niot razvitok na simfoniskiot orkestar
ne moè da se zamisli. So negovoto gradbeno usovr{uvawe stanuva
tehni~ki podvièn i virtuozen instrument so najgolem opseg na
tonovi vo grupata na duva~ki instrumenti.
Denes naj~esto se izrabotuva od crno abonosovo drvo vo pet
dela: usnik-(pifla), burence, goren i dolen mehanizam i korpus.
Spored tipot na mehanizmot, denes glavno se vo upotreba Stojan Dimov
dva vida na klarineti: germanski (obi~en) i francuski (Bem
sistem), naj~esto vo B i A zvu~nost.
Klarinetot ima va`na uloga vo orkestarskata i vo kamernata
muzika. Kako solisti~ki instrument zastapen e vo razli~ni ànrovi:
umetni~ka, narodna, xez i pop muzika.
Tvore{tvo: Vivaldi, [tamic, Mocart, Betoven, Veber, Brams,
[uman, Glinka, Korsakov, Ger{vin i dr.
Poznati stranski izveduva~i na klarinet se: Karl Lister,
Stenli Driker, Josip Nohta, Alesandro Karbonare, Mi{el
Ariwon, Sabine Mejer, [eron Kam, Beni Gudman, Arti [o,
Milenko Stefanovi} i drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na klarinet se: Ivan
Ko~arov, Tale Ognenovski, Boris Tanaskov, Stojan Dimov, Ferus
klarinet i Mustafov, Zoran Jovanovi} Lima, Zdravko Angelov, i drugi.
bas klarinet
Bas klarinet
Bas klarinet zvu~i za oktava ponisko od klarinetot. Poradi temnata boja vo
dlabokiot registar, kompozitorite go upotrebuvaat za izrazuvawe na tainstveni i
dramati~eni momenti. Tehnikata na svirewe e ista kako na klarinetot.
†Rapsodija vo sino# X. Ger{vin;
Koncert za klarinet i orkestar od V. A. Mocart.
46
Saksofon
Saksofonot e napraven od metal. Po konstrukcija i izveduva~ka

tehnika im pripa|a na drvenite duva~ki instrumenti. Negoviot tvorec
e belgijanecot, Adolf Saks, koj vo polovinata na XIX-tiot vek ìvee i
tvori vo Pariz, Francija.
So~uvani se pove}e nacrti vo sozdavaweto na ovoj instrument. Tie
saksofon nalikuvaat na negoviot dene{en izgled. Zaedni~ko za niv se vklopenite
osobenosti na negovite postari srodnici od grupata na drvenite duva~ki instrumenti.
Golem poddrùva~ na Adolf Saks vo sozdavaweto na noviot instrument e francuskiot
kompozitor, Hektor Berlioz. Otuka e negovata prvi~na primena vo operskiot i
simfoniskiot orkestar. Podocna se upotrebuva za potrebite na voenite orkestri kade
na otvoren prostor gi zamenuva guda~kite instumenti.
Saksofonot se pravi vo pove}e zvu~nosti, od najniskiot,
do najvisokiot registar. Spored potrebite na solisti~kata i
orkestarska izvedba, najzastapeni se: alt, tenor, sopran i bariton
saksofonot. Pove}eto saksofoni ja imaat formata na
latini~nata bukva Y, no nekoi od tipot na sopran i sopranino
saksofon imaat prava forma i nalikuvaat na metalen klarinet.
Blagodarenie na bogatiot kolorit od boi vo site negovi
registri, mo`nosta za prefineto dinamizirawe, virtuoznost,
doprinele saksofonot za kuso vreme da stane popularen i
vidovi saksofon omilen instrument vo re~isi site muzi~ki ànrovi. Mnogu
avtori na umetni~ka muzika, osobeno na dvaesetiot vek, mu
posvetuvaat zna~aen del od svojot opus. Razni narodi vo
svetot go vnesuvaat vo svojot folklor kako instrument
sozdaden tokmu za nivnoto podnebje. Vo pop i osobeno vo
xez - muzikata ja potvrduva svojata maksimalna dominacija.
Poznati stranski izveduva~i na saksofon se:
Detlef Bensman, Sigur Ra{er, Klod Delongl, Timoti Mek
Alister, ârli Parker, Xo{ua Redmen, Pakito Drivera,
Keni Xi, Kendi Dolfer, Xejms Karter i mnogu drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na saksofon se:
Petar Kargov, \eor|i Micanov, Zoran Jovanovi},
Ninoslav Dimov, Bobi Kominovski, Stojan Dimov, Ferus
Mustafov, Toni Velkov, Vlatko Ivanov, Zoran Ninoslav Dimov
Kraguevski, Vladimir Trajanovski i dr.
†Skaramu{# treti stav, od Darijus Mijo.
47
Oboa
Oboata nastanala od eden vid srednovekoven {almaj,

drven instrument so dolga cevka. Vo XVII vek, vo Francija,
trpi izmeni koi doprinesuvaat vo podobruvaweto na
intonacijata i nejzinata izraznost. Vo tekot na XIX vek taa
e usovr{ena so dodavawe mehanizam na lostovi i klapni.
Po forma e sli~na na klarinetot, no namesto
usnik ima kratko metalno cev~e vo koe e vmetnato dvojnoto jazi~e. Na sredniot del
se otvorite so klapni, a dolniot del na cevkata ima top~esta forma.
Ima nazalna i ostra boja. Vo zavisnost od
registarot, moè da zvu~i i ne`no i idili~no, duri i
trogatelno, a visokite tonovi ponekoga{ imaat
orientalen prizvuk.
Oboata e instrument na koj mu se dodeluvaat
solisti~kite delnici vo orkestarot. Poradi nejziniot
intonativen i precizen zvuk se koristi za {timawe na
orkestar. Osven vo orkestarot, se primenuva i vo
kamernata i vo solisti~kata muzika.
Postojat nekolku vidovi na oboi (vo razli~ni na~in na svirewe
registri), no najzna~aen i najzastapen e angliskiot rog.
oboa
Angliski rog
Angliskiot rog e instrument sli~en na oboata †pogolema oboa#. Zvu~i za pet

tonovi ponisko od oboata. Kompozitorite go upotrebuvaat za iskaùvawe na
elegi~ni i pastoralni raspolo`bi. Angliskiot rog ja
ispolnuva glavnata tema vo bavniot stav vo IX simfonija,
†Od noviot svet# na A. Dvoràk.
Poznati svetski izveduva~i na oboa se: Fran~esko
Barsanti, Xuzepe Samartini, Albreht Majer i drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na oboa se: Kiro
Davidovski, Vasil Atanasov, Gordana Josifova, Vladimir
Lazarevski i drugi.
Gordana Josifova
Glavna tema od †Lebedovo ezero# - P.I. âjkovski.
48
Fagot
Fagotot e najgolemiot drven duva~ki instrument. Imeto go dobil po

svojata gradba (italijanski fagotto - snop). Se razvil vo prvata polovina na
XVI vek od stariot instrument bombarda. Negovoto usovr{uvawe bilo
zavr{eno vo XIX vek.
Ovoj instrument ima drvena cevka dolga okolu 2,5 metri, podelena na
delovi, {to se povrzuvaat. Vo pokratkiot goren del na cevkata e vmetnato
metalno cev~e so duplo jazi~e od trska, vo koe se duva pri {to se sozdava ton.
Fagotot ima otvori dol` cevkata i sloèn mehanizam na lostovi i
klapni. Opfa}a golem tonski opseg vo dlabokiot i sredniot registar.
Dlabokite tonovi mu se jaki, no ne mnogu prodorni. Vo visokite
registri zvu~i meko i raspeano, sli~no na saksofonot.
Vo tehni~ka smisla e podvièn instrument, pa kompozitorite go
koristat za brzi, {egobijni i za izrazito mirni melodii. Vo grupata na
fagot
drveni duva~ki instrumenti ima basova uloga. Osven vo orkestarot se
primenuva i vo kamernite ansambli (sobeno vo duva~ki kvintet, kade ispolnuva
najniska melodija). Ponekoga{ ima koncertna, solisti~ka primena.
Kontrafagot
Po forma e sli~en na fagotot, no e mnogu pogolem, Zvu~i za oktava
ponisko od fagotot. Karakteristi~ni mu se dlabokite tonovi. Vo orkestarot
se koristi kako harmonska podloga.
Poznati svetski izveduva~i na fagot se: Klaus Tuneman, Milan
Turkovi~, Valerij Popov i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na fagot
se: Sreten Teodosievski, Vasil Karaskakovski i Daniel Apostolov.
kontrafagot
kvartet †Fagotisimo#
†Petre i volkot# - S. Prokofjev.
49
Truba
Prvite instrumenti od tipot na truba bile izrabotuvani

vo razli~ni registri i formi. Instrumentot Fanfari bile
dolgi cevki bez ventili koi se upotrebuvale za najava na
vojni~ki ili sve~eni nastani. truba so sordino
Trubata ima forma na svitkana cevka koja na dolniot del se pro{iruva vo
forma na inka. Se sviri so pomo{ na tri ventili.
Trubata registarski e najvisok limeno duva~ki-instrument. Ima svetol i
prodoren ton. Izveduva~kata tehnika na ovoj instrument e razviena do virtuoznost.
Po afirmacijata vo klasi~nata muzika, stanuva popularen i eden od
vode~kite solisti~ki instrumenti vo xezot. Se upotrebuva i
vo zabavnata i vo narodna muzika. Poradi svojot
karakteristi~en zvuk ponekoga{
izveduva~ot upotrebuva pridu{uva~
ili sordino.
Trubata e zastapena vo tvore{tvoto
Vaso Ristov
na: Xuzepe Verdi, Ludvig van Betoven, vidovi sordina
Petar Ili~ âjkovski, Bedìh Smetana, Antonin Dvoràk i drugi.
Poznati izveduva~i na truba se: Luis Armstrong, Oliver King, Nini Roso,
Vinton Marsalis, Blagoja Angelovski, Vaso Ristov, Qup~o Koskarov i drugi.
Trombon
Trombon (pozauna) ili †golema truba# se pojavil vo XV
vek. Razli~nite vidovi tromboni se razlikuvaat po forma,
gradba i na~in na svirewe.
Cug- trombonot ima podvi`na cevka, vo forma na bukva
U, so ~ie izvlekuvawe i vovlekuvawe se dobivaat podlaboki
Kiril Ribarski ili povisoki tonovi. Vo XIX vek se izrabotuvaat tromboni so
ventili. Zvukot na trombonot e masiven, prodoren i bleskav, eden od najsilnite vo
orkestarot. Negoviot registar na tonovi opfa}a ~etiri oktavi. Ovie karakteris-
tiki ja zacvrstuvaat pozicijata na trombonot vo orkestarskoto, kamernoto i
solisti~koto muzicirawe. Osven vo umetni~kata muzika, zastapen e i vo xezot i
drugi muzi~ki ànrovi. Na{ol primena vo tvore{tvoto na pove}e kompozitori:
âjkovski, Musorgski, Ravel i drugi.
Poznati svetski izveduva~i na trombon se: Xej Xej Xonson, Glen Miler, Tom
Dorsej i eden od makedonskite istaknati trombonisti Kiril Ribarski.
- Muzi~ki primeri vo izvedba na Luis Armstrong;
- †ârda{# - Monte (izvedba, Kiril Ribarski).
50
Horna
Horna (rog) vodi poteklo od love~kiot rog. Nejzinata forma bila menuvana
i usovr{uvana. So dodavawe na ventili, se zgolemile tehni~kite mo`nosti na
limenata horna.
Cevkata na hornata e svitkana vo forma na krug, vo koj se
nao|a splet na dodadeni cevki so tri ili ~etiri ventili. Na
gorniot del se nao|a usnikot, a dolniot del od cevkata e
pro{iren vo forma na inka. Hornata e edinstven limeno-
duva~ki instrument na koj se sviri so leva raka.
Hornata zvu~i ne`no, meko i poeti~no, so golemi
dinami~ni nijansi i rasko{na boja na tonot. Poradi virtuoznosta,
podvi`nosta i tehni~kite mo`nosti i se doveruvaat mirni i Aleksandar Go{ev
idili~ni melodii. Hornata e zastapena vo simfoniski orkestri, kamerni ansambli
no kako solisti~ki instrument.
Nejzinata zvu~nost e posebno zabeleìtelna vo delata na: K. M. Veber, C.
Frank, B. Smetana, A. Dvoràk i drugi.
Poznati svetski izveduva~i na horna se: Herman Bauman, Frank Lojd, Mi{el
Tomson, Vinsent de Rosa, Filip Farkas, Xovani Punto, Stefan Dor, Radovan
Vlatkovi} i drugi. Poznati makedonski izveduva~i na horna se: Lev~e Trajkovski,
Aleksandar Go{ev i drugi.
Tuba
Tubata se razvila od stariot basov instrument serpent, a sovremenata forma
i ja dal Adolf Saks.
Taa e najgolem duva~ki instrument. Pri svirewe izveduva~ot ja drì pred
sebe, so inkata zavrtena nagore. Ima tri ili ~etiri ventili.
Tubata poseduva dlabok, masiven tembr, poradi {to vo simfoniskiot
orkestar ima uloga na basov instrument. êsto se upotrebuvaat za solovi epizodi,
kako na primer vo tvore{tvoto na: Maler,
Stravinski, Musorgski i drugi kompozitori.
Se primenuva vo simfoniski i duva~ki, a
poretko vo xez i zabavni orkestri.
Poznati svetski izveduva~i na tuba se: Xefri
Anderson, Ronald Bi{op, Marti Erikson, Kris Olka,
kvartet tubi Patrik [eridan i drugi.
- †Petre i volkot# - S. Prokofjev;
- †Bidlo# - Sliki od izlo`ba Musorgski-Ravel;
- †Vodi~ niz orkestar# - B. Britn (utvrduvawe na muzi~kite instrumenti).
51
Instrumenti so klavijatura
Instrumentite so klavijatura moè da se podelat vo dve grupi:

- ì~ani instrumenti so klavijatura i
- duva~ki instrumenti so klavijatura
êmbalo
êmbalo ili klavi~embalo e instrument koj se koristel vo docniot Sreden

vek. Vo Italija se nao|aat najstarite primeroci na klavi~embala. Na po~etokot
imal edna klavijatura i sluèl naj~esto za pridru`ba.
Po forma e sli~no na pijanoto. Nad rezonantnata plo~a se
postaveni ìci po koi se povlekuva so perce. Vo XVII i XVIII vek se
zgolemuval brojot na ìcite i bila dodadena u{te edna klavijatura,
no i registri za promena na bojata na tonot.
êmbaloto ima karakteristi~en yvonliv i jasen zvuk. Vo period
od XVI-tiot do XVIII-tiot vek imal primarna uloga vo orkestarskite,
kamernite i operskite dela.
Baroknite kompozitori J.S. Bah i G.F. Hendl, napi{ale
klavi~embalo najmnogu kompozicii za ~embalo.
Poznati svetski izveduva~i
na ~embalo se: Kenet Gilbert,
Trevor Pinok, Kristof Ruse,
Andreas Stajer, a vo
Makedonija, Cvetanka Sozovska
i drugi.
vid na klavi~embalo
P.Virtaperko
(~embalist )
†Hromatska fantazija i fuga#- J.S.Bah.
52
Pijano
Pijano ili klavir e instrument naslednik na ~embaloto

i negovite srodni instrumenti. Se pojavil vo po~etokot na
XVIII vek vo Italija. Imeto piano go dobil vo periodot koga e
izmislen mehanizam na ~ekan~iwa so koi tonovite moèle da se
izveduvaat so razli~na ja~ina. Prvite pijana bile nare~eni piano-
forte (italijanski- tivko, silno), poradi na~inot na dobivawe na
pijano ja~inata na tonovite. Modernoto pijano e sozdadeno vo XIX vek.
Pijanoto e sostaveno od: drven korpus postaven na tri nogarki vo forma na
horizontalno postavena harfa i so kapak od gornata strana. Vo korpusot e postavena
metalna ramka so raspnati ìci, rezonantna {tica i mehanizmot so ~ekan~iwa.
So upotreba na pedali se zbogatuvaat izraznite mo`nosti na instrumentot.
Klavijaturata se sostoi od 88 klavi{i (52 beli i 36 crni) na koi se sviri so
dvete race. So udirawe na klavi{ite se podignuvaat ~ekan~iwata i udiraat na
ìcite koi treperat i sozdavaat tonovi.
Za izraznite mo`nosti i zvu~nosta na pijanoto, Franc List, eden od
najgolemite pijanisti, napi{al: †Na pijanoto moàt da se izveduvaat akordite
kako na harfa, da se pee kako so duva~ki instrument, na nego moàt da se izvedat
iljada pasaì, koi porano morale da se otsvirat so pove}e razli~ni instrumenti...#
So razvojot na instrumentalnata muzika od XVII vek, pijanoto, kako i negovite
prethodnici, zazema zna~ajno mesto vo solisti~kata, no i vo kamernata i
orkestarska muzika.
Vode~kata uloga mu ja dodeluvaat i vienskite klasi~ari Hajdn, Mocart i
Betoven. Osven vo klasi~nata se primenuva i vo xezot i vo popularnata muzika.
Poznati svetski izveduva~i na pijano se: Sergej Rahmawinov, Svjatoslav
Rihter, Artur Rubin{tajn,Aleksis Vajsenberg, Djuk Elington i drugi.
Poznati makedonski izveduva~i na pijano
se: Valeri Stefanovski, Milica [perovi},
Stela Sleanska, Rita trp~eva-Popovi}, Todor
Svetiev, Marija \o{evska i na{iot svetski
poznat pijanist, Simon Trp~evski.
Pijaninoto ima ista zvu~nost kako
pijanoto, no pomal volumen na zvukot. Poradi
ovie karakteristiki ne se koristi za koncertna
izvedba, no e pogodno za doma{na upotreba.
Simon Trp~evski
- Vals cis-moll, Frederik [open;
- †Za Eliza# - Ludvig Van Betoven.
53
Orguli
Orgulite vodat poteklo od dale~nite isto~ni instrumenti

i od anti~kata †Panova# flejta. Vo sredniot vek orgulite se
koristat kako instrument za pridru`ba vo crkovnoto peewe vo
zapadnohristijanskite liturgii. Vo periodot na barokot, pak,
stanuvaat zna~aen instrument vo instrumentalnata muzika.
Orgulite se najgolem i najsloèn duva~ki instrument,
sostaven od golem broj cevki. Tonot se proizveduva so struewe
na vozduhot od vozdu{niot mev niz cevkite. Orgulite imaat
naj~esto tri klavijaturi (manuali), skalesto naredeni i na niv
se sviri so race. Na dolniot del, na klavijaturata se sviri so noze (pedal). Vedna{
do manualite se registrite tie sluàt za odreduvawe na bojata na zvukot na
sviralite, so {to se dobiva zvu~nost na eden, ili na grupa instrumenti.
Cevkite se napraveni od drvo ili metal. Tie se
vo razli~na forma i golemina. Za sekoj ton orgulite
imaat edna ili pove}e cevki, no so razli~na boja i
ja~ina na zvukot. Poradi toa se postignuva zvu~nost na
simfoniski orkestar. Denes orgulite se solisti~ki
koncerten instrument. Se koristi vo crkvite,
katedralite i golemite koncertni sali.
Sovremenite elektri~ni orguli se upotrebuvaat vo popularnata muzika.
Za orguli najmnogu pi{uval kompozitorot J. S. Bah, no i samiot bil
virtuozen izveduva~ na orguli.
Poznati svetski izveduva~i na orguli se: Lorenco Gijelmi, Daniel Brun,
Vanes Vanderhoven, Dalibor Miklav~i~, Pavao Ma{i}, Gorana Vidwevi}-
Fabijani} i drugi.
orguli
†Tokata i fuga# , d-moll od J.S. Bah.
54
Harmonika
Harmonika e ime za pove}e instrumenti. Kaj niv

tonot se dobiva so treperewe na metalnite jazi~iwa so
pomo{ na struewe na vozduhot.
usna harmonika Usnata harmonika se pojavila vo Germanija. Poradi svojot
neobi~en, a vo toa vreme nov zvuk, stanuva popularen instrument koj ponatamu se
usovr{uva.
Moè da bide napraven od drvo, no i od metal. Ima forma na pravoagolnik so
dva reda otvora, na koi se sviri so duvawe i vovlekuvawe na vozduhot. Na usnata
harmonika osven melodija moè da se dobie i akordska pridru`ba.
Instrumentot se drì so dlankite, a so nivno pomrdnuvawe se dobiva efekt na
treperewe. Na toj na~in se sozdavaat tonovi so
karakteristi~na ubava boja. Ovoj instrument so svojata
zvu~nost nao|a primena vo bluzot, kade {to izveduva~ite
imaat posebno razviena tehnika na svirewe. Denes se primenuva
vo razli~ni muzi~ki ànrovi.
Harmonikata so klavi{i ili kop~iwa ima posloèna
konstrukcija i tehnika na svirewe.
Se sostoi od dva drveni dela so klavi{i koi se povrzani
so vozdu{en mev. Na desnata strana se nao|aat klavi{ite harmonika so klavi{i
so koi se izveduva melodijata, a na levata strana se nao|aat kop~iwa koi se koristat
kako basova pridru`ba.
So razvlekuvawe na mevot, voz-
duhot pominuva niz otvorite, pri
{to metalnite jazi~iwa treperat i
sozdavaat ton.
Ima golema primena vo narodnata,
zabavnata i klasi~nata muzika. Vo
muzi~kata literatura za harmonika,
osven originalni ima i prerabotki na
harmonika so kop~iwa drugi dela.
Poznati izveduva~i na harmonika se:
Boban Kopunovi}, Mi{a Mijatovi}, Bojan Jovanovi},
Qubi{a Petkovi}, Gordan Ta{i}. Na na{ite prostori Zorica Karakutovska
poznati izveduva~i na harmonika se: Ko~o Petrovski, Milan Zavkov, Goran Ala~ki,
Zuica Lazova, Il~o Jovanovski, Zorica Karakutovska i drugi.
- Tango Wujork
55
Udarni instrumenti
Imeto go dobile spored na~inot na svirewe - udirawe po povr{inata koja

zatreperuva i sozdava zvuk. Se sviri na razli~ni na~ini: so raka, so razni vidovi
palki, so metalna pra~ka, edna povr{ina od druga ili so pomo{ na mehanizmot. Ovie
instrumenti se najstari, a po gradba najednostavni.
U{te vo vreme na prvobitnata zaednica, ovie instrumenti imale zna~ajna uloga

vo sekojdnevniot ìvot na lu|eto. Podocna vo narodnata muzika doprinele vo
izrazuvaweto na ~uvstvata i zbogatuvaweto na muzi~kata izvedba. Vo zabavnata i
umetni~kata muzika tie go naglasuvaat karakteristi~niot ritam i davaat zvu~na boja
na celiot orkestar.
Spored zvukot {to go proizveduvaat se delat na dve grupi:

- instrumenti so opredelena tonska visina (melodiski);
- instrumenti so neopredelena tonska visina (ritmi~ki).
so opredelena so neopredelena
tonska visina tonska visina
56
Udarni instrumenti
so opredelena tonska visina
(melodiski instrumenti)
Grupa instrumenti koi proizveduvaat eden ili pove}e tonovi, a se sozdavaat od
trepereweto na drveni i metalni plo~ki, cevki ili koà, u{te se vikaat i melodiski
instrumenti. Vo ovaa grupa spa|aat pove}e instrumenti me|u niv i: ksilofon,
vibrafon i timpani.
Ksilofon
Imeto go dobil od gr~kiot zbor ksilos- drvo i fonos- zvuk,
po materijalot od koj se napraveni plo~kite.
Ksilofonot poteknuva od Azija, a go sre}avame i kaj
narodite na Afrika i Latinska Amerika. Vo Evropa za prvpat
se javuva vo XVI vek. Vo XIX vek, poljakot Guzikov, ja menuva
konstrukcijata na instrumentot, stavaj}i gi plo~kite vo
~etiri redici.
Dene{niot ksilofon ima drveni plo~ki vo dve redici,
sli~no kako klavi{ite kaj pijanoto i rezonator vo vid na cevki
anti~ki ksilofon na koi se naredeni plo~kite.
Se sviri so udirawe po plo-
~kite so dve palki so top~est zavr{etok. Tonovite se
reski, vo forte, no meki i topli vo pijano dinamika.
Ksilofonot prvpat bil upotreben vo orkestar vo
sredinata na XIX vek. Denes se koristi vo simfoniskiot
orkestar (K. Sen Sans, G. Maler, Stravinski, Ravel, X.
Ger{vin), kameren orkestar (Bartok, Stravinski) i mnogu palki za profesionalen
retko kako solisti~ki instrument (Sonata za ksilofon - ksilofon
Tomas Pitfild).
golem ksilofon
†Sidarta# - ksilofon xez.
57
Vibrafon
Imeto vibrafon e dobieno spored zborovite

"vibra" - vibrirawe i "fone"- zvuk. Poteknuva od
starite udarni instrumenti od ostrovite Java i
Bali. Instrument pod ova ime, no zna~itelno
razli~en, prv pat se javuva vo XX vek vo SAD.
Vibrafon e napraven od metalni (aluminiumski)
plo~ki, naredeni na dve drveni {tici nad
metalnata ramka i rezonator sostaven od cevki vibrafon
razli~ni po golemina.
Vibrafonot ima i pedala, sli~no kako kaj pijanoto,
i sluì za pridu{uvawe na zvukot. Taka tonot stanuva
pridu{en i kratok. Cevkite se postaveni vertikalno pod
plo~kite i so pomo{ na elektromotorot proizveduvaat
vibrira~ki ton.
Na plo~kite se sviri so palki. Tie moàt da bidat
razli~ni po golemina, a naj~esto imaat †glava# obvitkana
na~in na svirewe so volna. Za da se otsviri akord se koristat dve, tri, pa
duri i ~etiri palki.
Vibrafonot e solisti~ki instrument, naj~esto vo xezot, no se koristi i kako
orkestarski instrument vo klasi~nata (B. Britn, I. Stravinski), filmskata i
zabavnata (Bitlsi, Madona, Pink Flojd) muzika.
Poznati svetski izveduva~i na vibrafon se: Gari Barton, Milt Xekson, Bobi
Hat~erson, Bo{ko Petrovi}, a kaj nas Mojca Sedeu, Martin Vu~i} i drugi.
Nik Parnel Gari Barton
Vibrafon solo - Gary Burton.
58
Timpani
Instrumenti sli~ni na dene{nite timpani, a vo Evropa postoele u{te vo XV

vek. Vo XVII vleguvaat vo sostav na orkestarot.
Se sostoi od korpus napraven od metal i mem-
brana napravena od prirodna ili ve{ta~ka koà
raspnata preku otvorot na korpusot. Zategnatosta
na koàta se menuva so pomo{ na pedal, pri {to se
menuva visinata na tonot na instrumentot. Zvukot se
dobiva so udirawe so palki po zategnatata koà. Tie
moàt da bidat napraveni od razli~en
timpani materijal {to bitno vlijae na kvalitetot
i bojata na zvukot.
Timpanite moè da proizvedat yvonlivi, no i
pridu{eni zvuci, vo zavisnost od formata na instrumentot
i vidot na palkite. Moè da napravat dinami~ka gradacija od
pijanisimo do fortisimo. Vo orkestrite imaat uloga da
naglasat odreden ritam ili da ostvarat nekoj zvu~en efekt
(grmotevici, pukawe od top, vodopadi i sl.).
Tampanite se zastapeni vo razli~ni ànrovi na muzikata:
klasi~nata (B. Smetana, L. V. Betoven), zabavnata i xezot.
timpani
za doma{na upotreba
izveduva~i na timpani
59
Udarni istrumenti
so neopredelena tonska visina
(ritmi~ki instrumenti)
Udarnite instrumenti so neopredelena tonska visina u{te se vikaat i
ritmi~ki instrumenti. Ovie instrumenti sluàt za svirewe na ritam ili za
sozdavawe na odredeni zvu~ni efekti. Vo ovaa grupa instrumenti spa|aat: golem
i mal tapan, gong, ~ineli, triangl, marakas, dajre i kastaweti.
Ritmi~kite instrumenti nao|aat primena vo klasi~nata, a i drugite
ànrovi na muzikata (zabavna, narodna i xez).
Tapan (golem i mal) imal golema uloga vo ìvotot na lu|eto. So

tek na vremeto se menuval, pa denes postojat razni vidovi na tapani.
Zvukot se dobiva koga so palkite se udira po membranata na
instrumentot, pri {to taa treperi i se dobiva zvuk. Palkite se
izraboteni od razli~en materijal i razli~ni po
golemina i teìna.
Poznati svetski izveduva~i na tapan se: Fil
Kolins, Tihomir File{, Rob Gardner, Ringo
golem tapan
Star i drugi. Makedonski izveduva~i na tapan
se: Martin Vu~i}, Garo Tavitjan i bra}ata Tavitjan. dobo{
Gong e star kineski instrument. Li~i na golema, metalna

~inija i se sviri so udirawe so palka vo sredinata na instrumentot.
Postojat razni vidovi na gong, no najzastapeni se golem i mal gong.
Vo orkestrite naj~esto se koristi za sozdavawe na zvu~ni efekti.
gong
îneli se instrument na koj se sviri so palki (~iniite se

postaveni horizontalno) ili ako se postaveni vertikalno se
udiraat edna od druga. Naj~esto se primenuvaat vo klasi~nata
muzika, a vo zabavnata i xez muzika se sviri so pedal.
Zastapena e vo duva~ki, voen, xez i simfoniskiot orkestar.
~ineli
Buddy rich - solo tapani.
60
Triangl e metalen instrument svitkan vo forma na triagolnik.
Se drì vo leva raka, a so metalna pra~ka se udira po stranite na
instrumentot. Ima yvonliv ton i sluì za ritmi~ki i melodiski efekti.
triangl
Marakas (tropalki) e ritmi~ki instrument so

karakteristi~en zvuk. Najgolema primena ima vo zabavnata i
xez-muzikata. Se koristi i vo folklorot na Meksikancite.
marakas
Dajre e ritmi~ki instrument. Zvukot se proizveduva so

tresewe ili udirawe po membranata na instrumetot. Zastapen e
vo razni ànrovi na muzikata: zabavna, xez, narodna i klasi~na.
dajre
Kastaweti se ritmi~ki instrument. Dominanten e vo

folklorot na [panija. Zastapeni se i vo ostanatite ànrovi
na muzikata. Kako i kaj ~inelite i kaj kastawetite, zvukot se
dobiva so udirawe na edna povr{ina od druga. kastaweti
drugi udarni instrumenti
- †Bolero# - Moris Ravel;
- †Mar{ na êrnomor# - M. Glinka
- Neboj{a Jovan @ivkovi}- 7 udaralki, vibrafon, 12 marimba.
61
Boì}
(po sluh)
Zvezdo, ti mila!
Boè, Gospode,
dari mi qubov, verba silna,
da ne krasat nas.
Refren: Kaj i da si...
Zada~i:
1. Istraùvaj kako se proslavuva praznikot Boì} vo svetot i kaj nas.
62
63
OPERA
Potrebata od nadopolnuvawe na izrazot pome|u teatarskata i muzi~kata
umetnost se zabeleùva u{te kaj starite Grci (V vek p.n.e.), a prodolùva i vo
Sredniot vek.
Kon krajot na XVI vek vo Firenca - Italija, grupa istaknati muzi~ari,
filozofi, pisateli i umetnici koi rabotele pod imeto camerata ja naso~ile
svojata rabota kon obnovuvawe na anti~kata gr~ka tragedija. Ovie renesansni
nastojuvawa sozdale nov vid na muzi~ko-scensko delo so golemi umetni~ki
vrednosti, nare~eno opera.
Opera e muzi~ko scensko delo. Dramskoto dejstvo (sodrìnata)
izveduva~ite go realiziraat preku peewe. Vokalnite solisti, horot i baletskite
ansambli gi pridruùva orkestar. Spored toa, operata pretstavuva sinteza od
pove}e umetnosti: muzika, igra, drama i likovna umetnost, iskaàni preku
scenska dekoracija i kostimografija. Operata se sostoi od ~inovi, a ~inovite se
podeleni na sliki.
Nazivot opera poteknuva od latinskiot zbot opus {to zna~i drama {to se pee.
Prvobitna ideja za sozdavawe na vakov vid muzi~ko delo bila na
knièvnikot Oktavio Rinu~ini. Toj napi{al tekst so naslov †Dafne#, a soodvetno na
tekstot, kompozitorot Jakopo Peri sozdal muzika. Taka nastanala prvata opera
†Dafne# vo 1594 godina.
scena od operata †Dafne#

od Jakopo Peri
Bidej}i rakopisot od operata †Dafne# bil zaguben, za prva muzi~ka drama

se smeta negovata vtora opera †Evridika#, koja prvpat bila izvedena vo 1600 godina.
Operata se razviva i vo drugi gradovi vo Italija, pa i vo evropskite dràvi:
Francija, Anglija, Germanija i Avstrija.
Od toj period, pa do denes, operata ja ima istata popularnost.
64
Klaudio Monteverdi
Klaudio Monteverdi (1567 - 1643) e roden vo
Karmela - Italija. Se smeta za najgolem majstor na
operskata umetnost. Operata †Orfej# se smeta za prvo
muzi~ko scensko delo, premierno izvedena vo 1607 god.
Kako kompozitor dramaturg postignal potpolno
edinstvo me|u muzikata i dramata. Ednoli~nite
re~itativi gi zamenil so arii (muzi~ka celina so
razviena melodiska linija). Go postavil temelot na
sozdavawe na operskiot orkestar. Kladio Monteverdi
Scena od operata †Orfej#.

Denes se izveduva vo sovremena
varijanta na Karl Orf.
scena od operata †Aida# scena od operata †Sevilski berber#
Dali znae{?
Xovani Batista Pergolezi so operata †Sluginkata gospodarka# (izvedba
1733) i pripa|a na prvata generacija kompozitori na opera Bufa.
65
sceni od operata †Aida#
66
67
Libreto
Tekstualnata podloga na operskoto delo se vika libreto.
Prerabotkata i adaptacijata na tekstot ja pravi libretistot.
Moè da se obrabotat temi od istoriskoto minato, qubovni,
narodni ili od sekojdnevniot ìvot.
Libretoto za operata moè da bide specijalno napi{ano
ili da bide prerabotka na postoe~ko dramsko delo kako na
primer: †Kralot se zabavuva# od Viktor Igo koe e libreto za operata
†Rigoleto#; dramata †Pe~albari# od Anton Panov e libreto za operata
†Razdelba# i drugi.
Kompozitor
Kompozitorot pi{uva muzika inspiriran od nekoja sodrìna. Taa }e bide
libreto za sozdavawe na opersko delo. Po svoe razmisluvawe i so upotreba na
muzi~ki izrazni sredstva, kompozitorot sozdava melodija koja }e sozdade edinstvo
pome|u muzikata i dramata. Za uspe{no sozdavawe na opersko delo treba da ima
postojana i dobra sorabotka pome|u libretistot i kompozitorot.
poznati operski kompozitori
R. Vagner X. Verdi @. Bize
X. Rosini X. Pu~ini V. Belini
68
Vokalni interpretatori
Nositeli na zvu~nata realizacija na operskoto delo se vokalnite
interpretatori. Tie se solisti ili ~lenovi na vokalni ansambli.
Solistot, ma{ki ili ènski glas, moè da ima glavna, no i sporedna-epizodna
uloga. Vo interpretacijata na operskoto delo se primenuvaat razli~ni stilovi
na peewe. Solistite go primenuvaat stilot Bel kanto- ubavo peewe. Primenata
na bel kanto stilot e posebno potrebna vo posloènite i pote{ki melodiski
linii. Primer: arijata †Kasta Diva# od operata †Norma#, arija na †Figaro# od
operata †Sevilski Berber# i drugi.
Marija Kalas Lu~ijano Pavaroti
Na scenata istovremeno moàt da nastapuvaat pove}e solisti. Spored

brojot na ispolniteli sostavite moàt da bidat: dueti- dvajca solisti; terceti-
trojca solisti; i kvarteti - ~etvorica solisti. Ulogata na ovie sostavi e da se
prikaè dijalog pome|u dva, tri ili ~etiri lika.
peja~ki sostavi od operata †Rigoleto#
69
Hor
Horskiot ansambl vo operata se koristi za masovni sceni. Kompozitorot
preku niv go iskaùva momentot od dramskoto dejstvo koga saka da pretstavi
pogolema grupa na lu|e, vo zavisnost od sodrìnata na operata: selani, vojska,
rabotnici i drugo.
Sostavot na horot moè da bide me{an, ma{ki, ènski ili detski.
Edna od najuspe{nite horski arii, koja vo operskoto tvore{tvo ostava
poseben beleg e horskata arija †Hor na Evreite# od operata †Nabuko# od Xuzepe
Verdi.
sceni od operata †Nabuko#
†Horot na Evreite# od operata †Nabuko# od Xuzepe Verdi.
70
Orkestarot vo operata
Mestoto na orkestarot vo operata e
pome|u gledali{teto i scenata. Ovaa tradicija
datira u{te od vremeto na starogr~kiot
teatar.
Kompozitorite koristele razli~ni
sostavi na orkestar, zavisno od nivnite
afiniteti i vremeto vo koe ìveele.
starogr~ki teatar-amfiteatar
Dirigent
Dirigentot rakovodi so zaedni~kata izvedba na muzi~kiot del od operskata
pretstava. Toj e realizator na ideite na kompozitorot. Vo interpretacijata na
deloto dirigentot vnesuva i sopstveno ~uvstvo koe ne treba da gi naru{i
op{tite karakteristiki na operata vo celost.
Zubin Mehta Rikardo Muti Oskar Danon
Korepetitor
Za uspe{na izvedba na operskoto delo, dirigentot kontinuirano sorabotuva
so korepetitorot (pomo{en dirigent) na horot i solistite. So negova pomo{ i
pridru`ba na pijano gi razrabotuva melodiskite linii na peja~ite, horskite i
baletskite ansambli.
Reìser
Reìserot e zadolèn za scenskata realizacija na operskoto delo. Toj
sorabotuva so celiot tim: scenograf, koreograf, kostimograf i drugite u~esnici,
solisti, hor, da pomaga okolu nivniot nastap i realizacija na nivnite ulogi.
71
Scenograf
Scenograf e likoven umetnik koj
treba da go osmisli, nacrta i postavi
scenskiot dekor, soodveten na vremeto i
mestoto na dramskoto dejstvo. So
ovozmoùvawe na sovremena postavka na
operskoto delo, scenografot moè da razvie
i upotrebi visoki standardi za promocija na
svoite zamisli i idei.
scenski dekor
Koreograf
Koreograf e baletski umetnik. Toj gi osmisluva i
oblikuva dvièwata, ~ekorite i figurite na
baletskite umetnici.
baletska figura
Kostimograf
Likoven umetnik koj treba da
poseduva golemo poznavawe za
razli~nite stilovi i na~inot na
oblekuvawe vo razli~ni vremenski
epohi. Dizajnira nacrti za oblekata
na solistite, horot i u~esnicite vo
baletskite ansambli koi treba bidat
prilagodeni na dramskoto dejstvo.
moderen kostim kostim od
periodot Renesansa
Dali znae{?
Vo finalnata realizacijata na operskoto delo u~estvuva i sufler (lice
koe im pomaga na izveduva~ite dokolku se javi potreba od pomo{ vo tekstot) i
inspicient koj se griì za navremena podgotovka za nastap na izveduva~ite.
72
Operski ku}i
Vo pogolemite kulturni centri - gradovi vo Evropa i vo svetot, kako
odraz na kulturniot razvoj i neguvawe na operskata umetnost, postojat specijalno
izgradeni operski ku}i. Vo niv se promoviraat poznatite operski ostvaruvawa
kako i poznati imiwa na operski peja~i.
Edena od najstarite operski ku}i vo Evropa

koja od sozdavaweto, pa se do denes go odrùva i go
nametnuva svojot avtoritet e †Golemata opera#
vo Pariz osnovana vo 1669 godina.
Opera vo Pariz
Opera †La Skala# Opera †La Skala# (vnatre)
Milanskata †La Skala#, poradi nejzinata dragocenost i presti`nost, ostava

vpe~atok na †hram na muzikata#. Nadvore{niot izgled (navidum ne mnogu golema), ja
krie nejzinata vnatre{na ubavina. Doìvuvawata od izvedbite na operskite
pretstavi moè da se sporedat so prikazni od bajkite. Zatoa taa pretstavuva
predizvik za mnogu svetski operski peja~i i dirigenti.
Dali znae{?
Po napravenata rekonstrukcija na milanskata †La Skala#, sve~enoto
otvorawe bilo na denot na †Sv. Ambrozij#, za{titnik na gradot Milano. Zatoa
umetni~kiot direktor, maestro Rikardo Muti, za taa prigoda ja odbral operata
na italijanskiot kompozitor A.Salieri †Priznata Evropa#, so koja vo 1778 godina
bila otvorena operata †La Skala#.
73
Za presti`na operska ku}a vo
ponovo vreme se smeta operata
Metropoliten takanare~ena Met.
Osnovana e vo 1883 godina so
donacija od bogati qubiteli na
muzi~kata umetnost.
Metropoliten - Wu Jork
Dali znae{?
Na golemiot koncert vo Hyde Park vo 1991 godina Lu~ijano Pavaroti
voodu{evil pove}e od 250.000 posetiteli. Po toj uspeh koncertot e povtoren
1993 godina vo Wujork - Metropoliten na koj prisustvuvale okolu polovina mil-
ion posetiteli.
Boq{oi teatar e najstar teatar

vo Moskva, koj datira od 1824 godina. Vo
nego se izveduvaat poznati ruski no i
pretstavi od stranski avtori. Po
kapacitet (broj na publika), spa|a me|u
najgolemite teatri vo svetot.
Boq{oi teatar
Operata vo Sidnej e arhitektonski

simbol na gradot. Izgradena e vo 1973
godina. Iako e postavena vo
pristani{te, taa e potpolno
funkcionalen kompleks. Sostaven e od
golema koncertna sala koja ima
izvonredna akustika, operska sala i
sala za dramski pretstavi.
Operska ku}a vo Sidnej
Zada~i:
1. Istraùvaj za drugi operski ku}i vo Evropa i svetot.
2. So primena na IKT izraboti prezentacija vo Power point, za edna od
operskite ku}i po tvoj izbor.
74
Xuzepe Verdi (1813-1901)
Xuzepe Verdi (Giuseppe Fortunino Francesco Verdi) e
italijanski kompozitor koj ìvee i tvori vo taka-nare~enoto
vreme na (bel canto) - ubavo peewe.
Roden e vo Le Ronkole vo Italija. Po~nal da sviri
orguli vo lokalnata crkva na 11 godi{na vozrast, poradi lo{a
semejna finanska sostojba. Negoviot za{titnik Antonio,
trgovec i qubitel na muzikata, mu pomognal da go zapo~ne
muzi~koto obrazovanie vo Milano.
Poradi starosnata granica ne gi ispolnil uslovite za
Xuzepe Verdi
upis na Konzervatoriumot i bil prinuden da raboti kaj
operskiot dirigent Laviwe. Po smrtta na orguqa{ot Provesi, vo Buset, ja
prezema negovata rabota. Dve godini podocna se èni so }erkata na negoviot
za{titnik. Po smrtta na negovata èna i dvete deca ostanuva sam. Vo toa vreme
Verdi debitira kako operski kompozitor. Toa mu ovozmoìlo da go promeni
mestoto na ìveewe vo Milano. Taka nastanuvaat negovite operi: †Rigoleto#,
†Travijata# †Otelo#, †Trubadur#, †Bal pod Maski#, †Mo} na sudbinata#, †Don
Karlos#, †Nabuko# i operata †Aida#, koja nastanuva vo ~est na otvaraweto na
Sueckiot kanal. Verdi doìveal dlaboka starost i golem uspeh. Negoviot ve~en
dom se nao|a vo muzi~kiot institut †Verdi# vo Milano.
scena od operata †Aida# scena od operata †Trubadur#
scena od operata †Rigoleto# scena od operata †Don Karlos#
75
Travijata
Travijata (ital. La Traviata) e
opera vo tri ~ina, na italijanskiot
kompozitor Xuzepe Verdi. Libretoto go
napi{al Fran~esko Marija Pjave,
spored dramata †Damata so kamelii# na
Aleksandar Dima-sinot. Premierata e
izvedena na 6 mart 1853 vo teatarot
Feni~e (ital. Teatro la Fenice) vo
Venecija. Dejstvoto se odviva vo Pariz i
plakat za izvedba na operata †Travijata#
okolinata, spored Diminovata drama
okolu 1700 godina. Ponatamu, postavkata na operata naj~esto e po zamislata na
Verdi, vo vreme na praizvedbata, XIX vek.
Prv ~in
Dejstvoto se odviva vo ku}ata na kurtizanata
Violeta Valeri vo Pariz. Po kusoto boleduvawe,
Violeta organizira zabava vo ~est na nejzinoto
vra}awe me|u prijatelite. Pred prisutnite gosti,
dolgogodi{niot prijatel na Violeta, Gaston, go najavu-
va prisustvoto na svojot prijatel Alfred @ermon. Toj
ve}e podolgo vreme e oboàvatel na Violeta. scena †zdravica#
Alfred nazdravuva so ubavata Violeta vo imeto na qubovta, a taa za nego e
najzna~ajna vo ìvotot. Violeta se pridruùva na zdravicata, velej}i deka
qubovta e samo radost i zabava.
Violeta, iznemo{tena i so slabo zdravje, se povlekuva vo druga prostorija,
zamoluvaj}i gi gostite da prodolàt so zabavata. Alfred e zagrièn za zdravjeto na
Violeta. Negoviot gri`liv odnos ja oddava qubovta kon Violeta. So golema
blagodarnost, Violeta go pokanuva Alfred da ja poseti naredniot den. Alfred
si zaminuva sre}en, a zabavata zavr{uva so zaminuvawe na ostanatite gosti.
Violeta ostanuva sama, obzemena od novite ~uvstva na qubov i me~taewe za
nejziniot ìvot so Alfred.
76
Vtor ~in, slika prva
Ve}e tri meseci Violeta i Alfred ìveat vo
nejzinata ku}a vo blizina na Pariz. Alfred otkriva
deka za nivnoto rasko{no ìveewe Violeta prodava od
nejziniot imot. Zatoa toj zaminuva vo Pariz. Dodeka
Violeta so zadovolstvo ja ~ita pokanata za bal od
nejzinata prijatelka Flora, sobarkata go najavuva
posetitelot @or` @ermon, tatkoto na Alfred. Toj od
Violeta bara da ja prekine vrskata so negoviot sin pismo za razdelba
bidej}i istata moè da sozdade lo{a reputacija na nivnoto semejstvo. Violeta
o~ajno go moli da ne bara od nea takva `rtva bidej}i se raboti za vistinska
qubov.
Dobrinata i iskrenosta na Violeta go namaluvaat somneòt na @ermon, no toj
i ponatamu ostanuva na svoeto barawe. Violeta so skr{eno srce se soglasuva
samo poradi svojot sakan i @ermon zaminuva. Violeta vo o~aj mu pi{uva
pro{talno pismo na Alfred. Toj pristignuva i taa so solzi vo o~ite mu kaùva deka
zaminuva za Pariz.
Vsu{nost, Violeta ne mu ja kaùva vistinata. @or` @ermon se vra}a i go
nagovara Alfred da se vrati vo rodnata Provansa. Alfred ~itaj}i ja pokanata za
bal, nameneta za Violeta, zbunet i o~aen zaminuva za Pariz.
Vtor ~in, slika prva

Na zabavata kaj Flora glavna tema za razgovor e
razdelbata na Violeta i Alfred. Na zabavata
pristignuva Alfred, a po nego doa|a Violeta, vo
pridru`ba na baronot Dufal.
Ubeden deka Violeta go ostavila poradi qubovta
kon baronot, Alfred go navreduva Dufal. Violeta go
povikuva Alfred na razgovor i go moli da si zamine.
scena od igrawe karti Ogor~en od qubomora, Alfred ja obvinuva Violeta, ne
biraj}i zborovi so koi }e ja navredi. Pred site prisutni toj gi frla parite pred
nea kako blagodarnost za nejzinite uslugi. Ogor~en od negovata postapka,
baronot Dufal go povikuva Alfred na dvoboj. @or` @ermon, tatkoto na
Alfred, go prekoruva svojot sin so pouka deka †sekoj e nedostoen koj }e povredi
èna vo bes#.
77
Tret ~in
U{te edno utro vo ìvotot na Violeta. Te{ko
bolna taa leì sama vo svojata soba. Pokraj nea e samo
Anina. Doa|a lekar koj ja potvrduva nejzinata lo{a
zdravstvena sostojba. Vo pismoto od @ermon, Violeta
dobiva vesti deka po dvobojot Alfred e vo begstvo, a
baronot e lesno povreden. Svesen za svojata nepravda
kon Violeta, vetuva deka na svojot sin }e mu ja kaè
scena od treti ~in
celata vistina. Nabrgu vo sobata vleguva Alfred. So
neizmerna qubov, vo moment na o~aj, toj ja drì Violeta vo svoite pregratki, vetu-
vaj}i i deka naskoro }e ozdravi i }e zapo~nat nov ìvot. Violeta e presre}na. Gi
pravi poslednite napori da izgleda ubavo pred svojot sakan. Za àl, nejzinoto
zdravje e mnogu lo{o i taa umira na racete na Alfred.
Duet na Violeta i Alfred
Arija (vinska pesna) od operata †Travijata# - X. Verdi.
78
Opera vo Makedonija
Makedonskata opera e osnovana vo 1947
godina, vo sostav na Makedonskiot naroden
teatar (MNT).
Za prv pat na 9 Maj vo MNT bila izvedena

operata †Kavalerija Rustikana# od Petro
Maskawi, a pod dirigentskata palka na maestro
Todor Skalovski. scena od †Kavalerija Rustikana#
Na 24 maj 1954 godina, premierno bila

izvedena prvata makedonska opera †Goce# od
makedonskiot kompozitor, Kiril Makedonski.
Reìjata na ovaa izvedba e na Petre Prli~ko, a
kako solisti nastapile: Dan~o Mitrovski, Zina
Kreqa i Kalina Milo{evska.
MOB rabotela vo ramkite na MNT vo
golemata i isklu~itelno funkcionalna teatarska
zgrada izgradena 1927 godina. Istata bila sru{ena
Makedonski naroden teatar za vreme na zemjotresot na 26.07.1963 godina.
Po zemjotresot, MNT raboti vo privremeniot objekt Teatar Centar, do

izgradbata na novata zgrada na Makedonskiot naroden teatar, vo 1982 godina.
Na 10.02.1983 godina e otvoren noviot objekt

na Makedonskata Opera i Balet. Ovoj model na
teatarska organizacija (drama-opera-balet), bila
promenet vo 2004 godina. Toga{ MNT go zadràl
dramskiot ansambl, a Operata i Baletot stanale
posebna organizacija, nare~ena Makedonska opera
i balet (MOB).
novata zgrada na MOB
Makedonskata opera i balet (MOB) e dràvna kulturna ustanova i najstara

institucija od ovoj vid vo Makedonija.
79
Makedonski operski solisti
Boris Trajanov Vesna Ginovska-Ilkova Nikola Gagov Milka Eftimova
Slavica Petrova - Gali} Cvetan Stojanovski Gabriela Georgieva
Igor Durlovski Ana Durlovski Blagoj Nacoski
Zada~a:
1. Istraùvaj za drugi makedonski operski peja~i i nivnite operski
ostvaruvawa, a potoa napravi album.
80
Makedonski dirigenti
Na repertoarot na Makedonskata opera napraveni se postavki na novi
operski ostvaruvawa koi se izveduvaat pod dirigentskata palka na pove}e
makedonski dirigenti.
Tomislav [opov Oliver Balaburski Aleksandar Lekovski
Sa{a Nikolovski-\umar Borjan Canev Bisera âdlovska
Aktivnosti:
1. Poseti edna operska pretstava po tvoj izbor i izraboti esej vo koj }e dade{
opis na tvoite doìvuvawa od izvedbata.
2. Bidi vo uloga na profesija-dirigent i objasni ja tvojata rabota, imenuvaj gi
~lenovite od timot za sorabotka, za uspe{na realizacija na operskoto delo.
81
Poznati makedonski kompozitori
i nivni dela
Kiril Makedonski:
†Goce#,
†Car Samuil#,
†Ilinden#.
Trajko Prokopiev
Kiril Makedonski
Trajko Prokopiev:
†Razdelba#,
†Kuzman Kapidan#.
Toma Pro{ev:
†Pajaìna#,
†Maliot princ#.
Toma Pro{ev
Risto Avramovski
Risto Avramovski:
†Bolen Doj~in#,
†Lidija od Makedonija#.
Dimitrije Buàrovski:
†[e}erna prikazna#,
†Despina i Mister Doks#.
Dimitrije Buàrovski
Zada~a:
1. Istraùvaj za ìvotot i delata na dadenite kompozitori i napravi
prezentacija vo Power Point.
82
Kiril Makedonski
Kiril Makedonski (1925-1984) e makedonski

kompozitor, avtor na prvata makedonska opera
†Goce#. Muzi~ki se obrazuval vo Zagreb, Saraevo
Qubqana, a vo rabotata se zdobil so zvaweto
†specijalist za kompozicija#. Negov magisterski trud
e operata †Car Samuil#, koja od komisijata na
Muzi~kata akademija vo Qubqana e oceneta so
najvisoka ocena.
Vo svojata dolgogodi{na, plodna kompozitorska
dejnost, napi{al golem broj muzi~ki dela. Najpoznati
se operite: †Goce#, †Car Samuil# i †Ilinden#; Kiril Makedonski
simfoniskata poema †Tan~arka#; ~etiri simfonii;
†Starogr~ki koncert# za guda~i i drugi tvorbi: sonati, kantati, horski
kompozicii i solo pesni. Avtor e na muzika za radio-drami, scenska muzika za
dramski dela, muzika za kratkometra`ni filmovi i za filmot †Makedonska
krvava svadba#.
Negoviot tvore~ki pat glavno bil orientiran kon sozdavawe na makedonski
nacionalen stil, zasnovan vrz karakteristikite na makedonskiot nacionalen
melos.
Za operata †Car Samuil#, Makedonski sam go

napi{al libretoto, opfa}aj}i gi glavnite momenti od
sudbonosnite nastani vo Makedonija kon krajot na X i
po~etokot na XI vek. Kompozitorot, Kiril
Makedonski, se trudel so ednostavni zvu~ni re{enija
da ostvari dramska ekspresija. Nastojuval, osobeno
muzi~ki, da gi diferencira scenite {to se odvivaat
me|u Vizantijcite i onie vo doma{niot tabor.
Car Samuil
83
Car Samuil
Kiril Makedonski
(sodrìna)
Prv ~in
Vo dvorecot na knezot Samuil vo
Prespa, site ja proslavuvaat pobedata
nad vizantiskata vojska.
Knezot Samuil ne moèl da ja
po~uvstvuva pobedata bidej}i vo negovata
du{a vladee nemir. Samuil bil
primoran da go ubie svojot brat Aron, za
da sozdade stabilnost i edinstvo vo
dràvata. Nestabilnosta vo dràvata go
potvrduva negoviot sin Gavril Radomir scena od operata †Car Samuil#
koj se zaqubuva vo zaplenetata Grkinka, Irena. Isto taka, Marija ènata na
Vladislav, koj e sin na Aron, zagovara odmazda za svojot svekor. Saka da go otrue
Samuil i da go nasledi prestolot.
Vo me|uvreme, vo dvorecot na vizantiskiot car, Vasilij Vtori, po
pobedata nad Samuilovata vojska kaj rekata Sperhej, vladee mir. Vizantiskiot
dou{nik, Crnoqub, istovremeno e i Samuilov sorabotnik. Toj mu javuva na
Vasilij Vtori deka Samuil vo Ohrid se proglasil za car. Ovaa vest na Vasilij
ne mu se dopa|a i kaj nego predizvikuva èlba za odmazda.
Vtor ~in
Vo svojot dvorec, na Ohridskata tvrdina,
Samuil so svoite vojvodi podgotvuva plan za
presmetka so Vasilij Vtori. Crnoqub koj e
obzemen od èlbata da stane car, saka da pobedi.
Pobedata saka da ja ostvari so itrina, ne so borba.
Sledi raspravija na Marija i Vladislav. Toj ne se
soglasuva so idejata na svojata èna da go otrue
Samuil.
scena od operata †Car Samuil#
84
Tret ~in
Itriot Crnoqub go doznava planot za presmetka
na Samuil i go izvestuva Vasilij Vtori. Na planinata
Belasica se vodi te{ka bitka me|u vojskite na Samuil
i Vasilij. Vojskata na Samuil pretrpuva poraz. Opien
od pobedata, Vasilij Vtori nareduva da se oslepat 14
iljadi zarobeni vojnici, a na sekoj stoti vojnik da mu se srednovekoven crte`
ostavi po edno oko, da moàt da se vratat kaj Samuil. od bitkata na Belasica
Epilog
Pred straotnata gletka za svoite 14 iljadi oslepeni
vojnici, od golema taga i bolka umira Samuil.
srednovekoven crte`
od smrtta
na Car Samuil
Fragment od operata Car Samuil
Zada~a:
1. Koi bile motivite za da se sozdade operata Car Samuil?
2. Kakvi ~uvstva kaj tebe predizvikuva operskoto delo: voshit, qubov kon
tatkovinata, taga, radost?
3. Ozna~i nekoj od tie ~uvstva {to konkretno gi doìvuva{ pri slu{awe
na muzi~kiot prilog.
†Monolog na Car Samuil#, od istoimenata opera.
85
Goceva Makedonija
(po noti)
Praznuva narod, narod presre}en, zemjo,

pomilo peat v gora pticite,
pobrzo rastat ìtjata,
v nasmev ni cutat licata.
Imeto ti e Makedonija, zemjo,

razgori temni, mra~ni vekovi,
majka na Goce vojvoda,
v son~evo utro ~ekori{.
Zada~a:
1. Odredi vo koja tonska skala e napi{ana pesnata.
86
OPERETA
Opereta e muzi~ko- scensko delo so vedra, {egobijna i zabavna sodrìna.

Dramskoto dejstvo se realizira preku peewe, svirewe, gluma i govorni dijalozi.
Operetata proizlegla od francuskata Opera Comique (komi~na opera) vo sredinata na
19-ot vek za da gi zadovoli potrebite za kratki, lesni dela kako kontrast na delata
koi spa|aat vo Opera Comique.
Se misli deka @ak Ofenbah gi napi{al prvite opereti kako {to se najranite
edno~inski hitovi †Dvajcata slepi lu|e#, †Ba-ta-klan# i prvata celosna opereta
so golem uspeh †Orfej od podzemniot svet#.
Popularnosta na operetata gi nadminuva francuskite granici i se
pro{iruva vo Anglija, Germanija, Avstrija i po{iroko. Najzna~aen kompozitor
na opereta na germanski jazik e Avstriecot Johan [traus - pomladiot, a negovata
najpopularna opereta e †Liljakot#. Vienskata tradicija ja prodolùvaat Franc
Lehar, Oskar [traus, Karl Celer, Leo Fal i dr.
Berlin stanal centar na germanskata opereta. Taa se odlikuvala so sopstven
stil, osobeno po Prvata svetska vojna. Ovoj stil vklu~uval noviteti kako {to se
elementi na xez, drugi sinkopirani tancuva~ki ritmovi i prisustvo na regtajm-
mar{ira~ki melodii. Me|u prvite opereti e †Devojkata od crnata {uma# od Leon
Jesel. Drugi avtori na opereti se: Pol Linke, Eduard Kuneke, @an Gilbert i dr.
Vrvot vo operetata na angliski jazik bil dostignat koga se pojavile Gilbert
kako pisatel na libreta i Salivan Vilijam kako kompozitor na muzikata.
Razvojot na opereta prodolùva vo 20-ot vek so dela od kompozitorite: Edvard
German, Lajonel Monkton i Harold F. Simson.
sceni od operetata †Liljakot#
Zada~a:
1. Navedi gi razlikite i sli~nostite me|u opera i opereta.
87
@ak Ofenbah
@ak Ofenbah (@ak Ofenbah, 1819- 1880 god.), e

francuski kompozitor i violon~elist so germansko
poteklo, koj ja sozdal francuskata opereta i dal pridones
za nejzinata popularnost.
Napi{al okolu 100 muzi~ki dela od koi najpoznati
se operetite: †Orfej od podzemniot svet#, †Ubavata
Elena# i operata †Hofmanovite prikazni#.
Ona {to gi karakterizira operetite na Ofenbah e
vedrata i zabavna muzika, prosledena so satira i
groteskniot na~in na prikaùvawe na ìvotot, no isto
@ak Ofenbah taka i ekstremnata slobodoumnost vo izvedbata.
†Orfej od podzemniot svet#

(opereta vo dva ~ina)
†Orfej od podzemniot svet# e opereta na @ak
Ofenbah. Francuskoiot tekst bil napi{an od Ludvig
Alevi (Ludovic Halevy), podocna revidiran od Hektor
Kremio (Hector J. Cremieux). Prvata izvedba na ovaa opereta
bila vo Pariz, 21 Oktomvri 1858 godina. Podocne`nata
verzija vo ~etiri ~ina se pokaàla kako pomalku popularna Evridika
od originalnata verzija.
Prv ~in, scena 1

Izvedbata zapo~nuva so melodrama. Javnoto mislewe e pretstaveno preku
lik koj ja objasnuva moralnosta, a koj{to }e ja preraskaè prikaznata. Operetata
Orfej i Evridika ima moralizatorski karakter.
Orfej i Evridika se vo brak. Taa e vqubena vo Aristeus-ov~ar koj ìvee
vo sosednata ku}a, a pak Orfej vo Kloe - ov~arka. Na insistirawe na Evridika da
se razdelat, Orfej pravi napori da go zadràt brakot i da se za{titat od
ozboruvawata. Arterius trudej}i se da ne bide otkrien deka e Pluton, pee
ov~arski pesni. Pluton i Orfej pravat zagovor za da ja ubijat Evridika. Smrtta
za nea ne e tolku lo{a bidej}i Bogot na podzemjeto i smrtta smrtno e vquben vo
nea. Evridika mu ostava poraka na Orfej deka zaminuva po svoja èlba. Navidum
mirniot ìvot na Orfej go naru{uva javnoto mislewe, spored koe mora da ja
spasi svojata èna. Orfej e nezadovolen, no se soglasuva.
88
Scena 2
Dejstvoto se odviva na Olimp, a tamu za bogovite nema razonoda. Dinamika
vnesuva Dijana koja kaùva deka Akteon, nejzinata qubov, go pretvorila vo elen.
Jupiter e iznenaden od odnesuvaweto na Dijana koja treba da pretstavuva Boìca
na nevinosta i ~esnosta.
Pristignuva Pluton i na drugite bogovi im gi otkriva "zadovolstvata" na
pekolot, vodej}i gi da se pobunat protiv zdodevniot ìvot na Olimp. Jupiter e
tema na potsmev poradi negovite mitolo{ki aferi. Situacijata se smiruva so
doa|aweto na Orfej. So svojot monolog gi rasplakuva bogovite, otkrivaj}i deka
treba da ja vrati Evridika. Jupiter i ostanatite bogovi se nudat da mu pomognat,
pa i tie da odat vo pekolot. Sledi masovna proslava.
Vtor ~in, scena 1

Pluton ja ~uva Evridika zaklu~ena vo podzemniot
svet. Nejzinata zdodevnost go pottiknuva Xon Stik u{te
pove}e da raskaùva za negovoto vladeewe kako kral na
Beotija, del od Grcija.
Pluton otkriva kade se nao|a Evridika. Pretvoren vo
zlatna muva se provlekuva niz klu~alkata i se sre}ava so
Evridika. Sledi quboven duet. Otkrivaj}i go svojot lik toj
i vetuva na Evridika deka }e ja spasi, kriej}i gi li~nite Evridika i Orfej
~uvstva.
Scena 2
Vo pekolot ima golema zabava na bogovite na koja uspeva da dojde i
Evridika. Tancot na Jupiter bogovite go smetaat za zdodeven. Se vklu~uvaat site
likovi i ovoj del od operetata e najpopularniot del- galop, vo muzikata poznat
kako kan- kan tanc.
Na scenata pristignuvaat Orfej i likot na javnoto mislewe. Jupiter vetuva
deka }e ja drì Evridika podaleku od nego. Spored mitologijata, Orfej ne smee
da se vrti nanazad, dokolku ne saka da ja izgubi Evridika zasekoga{. Jupiter
predizvikuva molskavica koja }e go predizvika Orfej da pogledne nazad. Scenata
zavr{uva so povtorno tancuvawe na popularnata melodija kan-kan.
†Kan-kan#- tanc od operetata †Orfej od podzemniot svet# - @ak Ofenbah.
89
Johan [traus
Operetata kako teatarski ànr mnogu brzo ja

prifatila i vienskata publika. Vo tvore{tvoto na Johan
[traus taa go na{la svoeto mesto i e najpopularniot
pretstavnik na opereti.
Negovo prvo delo od ovoj ànr e †Indigo i 40-te
razbojnici# (1871), no negova najuspe{na opereta e
†Liljakot# (1874), koja {to stanala najizveduvanata
opereta vo svetot i do den denes ostanala najpopularno
scensko delo.
Za realizacija na ovaa opereta potrebni se iskusni
Johan [traus peja~i so golemi glasovni mo`nosti, glumci i komedijanti
so golemo iskustvo, podvi`ni balerini, dobar i
raspoloèn hor i odli~no postaven orkestar. †Liljakot# nabrzo bil postaven na
repertoarot na Dvorskata opera, podocna Dràvna opera vo Viena. Operetata
bila prifatena i vo drugi ugledni operski ku}i vo Evropa i po{iroko.
Liljakot
(opereta vo tri ~ina)
†Liljakot# e opereta komponirana od Johan [traus, na
libreto od Karl Hafner i Ri~ard Gene.
Originalniot izvor za †Liljakot# bil napi{an od
Julius Roderik Benediks poznat pod naslov †Zatvorot#. Drug
izvor e francuskata drama †Polno}na ve~era# na Anri
Meljak i Ludvik Alevi. Poradi prisustvoto na
specifi~nite francuski obi~ai, Ri~ard Gene napravil
adaptacija na dramskiot tekst vo libretoto so Vienski
bal, nameneto za Johan [traus.
Operetata e postavena i premierno izvedena na 5
April 1874 godina vo Viena. Ottoga{, taa redovno e del od
repertoarot na operata vo Viena.
90
Prv ~in
Gabriel fon Ajzen{taun e osuden na osum dena zatvor poradi navreda na
dràven slu`benik, delumno po vina na negoviot advokat d-r Blind. Adela,
sluginkata na Ajzen{tajnovi, dobiva pokana od nejzinata sestra da prisustvuva
na balot na princot Orlovski. So drugo obrazloènie, Adela bara slobodni denovi.
Na balot e pokanet i Ajzen{ajn. Toj zaminuva od doma kaùvaj}i i na svojata
sopruga Rozalinda deka odi vo zatvor.
Po negovoto zaminuvawe, Rozalinda ja posetuva nejziniot qubovnik
Alfred, profesor po peewe. Frank, upravitelot na zatvorot, doa|a da go privede
Ajzen{tajn, no naiduva na Alfred koj ja prifa}a ulogata da bide Ajzen{tajner.
Vtor ~in
Vo vilata na princot Orlovski se pravi zabava. So dozvola na Orlovski,
Falke e dirigent na balot. Negovata cel e da mu se odmazdi na Ajzen{tajn poradi
povredata {to toj prethodno mu ja nanel, ostavaj}i go na ulica vo pijana sostojba
oble~en kako liljak. Del od planot na Falke e prisustvoto na Frank, Adela i
Rozalinda.
Princot gi pre~ekuva svoite gosti me|u koi i Rozalinda, vo uloga na
ungarska kontesa, Ajzen{tajn pod imeto Markiz Renard, Frank-kavaler
(kowanik) [agrin i Adela vo uloga na glumica. Gostite se zabavuvaat i
razgovaraat so naklonost edni kon drugi, ne prepoznavaj}i se me|usebno.
Rozalinda uspeva da ukrade ~asovnik od xebot na nejziniot soprug, koj podocna }e
go priloì kako dokaz za nedoli~no odnesuvawe. Vo moment na nevnimanie,
raskaùvaj}i ja slu~kata za Liljakot, Ajzen{tajn ja otkriva svojata li~nost.
Upravnikot na zatvorot i Frank vo pijana sostojba se sprijateluvaat i ja
napu{taat zabavata odej}i kon zatvorot.
Tret ~in
Narednoto utro site se nao|aat vo zatvorot. Vo otsustvo na upravnikot
vladee atmosfera na zbunetost poradi pijanstvoto na zatvorskiot ~uvar Frosi.
Znaej}i za izmamata na Gabriel, Rozalinda nosi odluka da zapo~ne postapka za
razvod. Adela i nejzinata sestra Ida gi nosat vo pritvor. Ovoj zaplet kulminira so
izjavata na Falke koj ja priznava vistinata deka slu~kata e odmazda za
†Liljakot#. Ajzen{tajn go priznava svoeto neverstvo i ostanuva vo zatvor da ja
odleì izre~enata kazna.
Uvertira od operetata †Liljakot# - J. [traus.
91
BALET
Balet (italijanski ballet-igra, tanc) e scenska izvedba vo koja dramskoto
dejstvo se izrazuva preku dvièwe, tanc i pantomima vo pridru`ba so muzika.
Prvite formi na balet se sre}avaat vo primitivnite magiski igri,
kulturnite obredi na starite civilizacii, gr~kata tragedija i komedija, vo
igrite na uli~nite peja~i i zabavuva~i vo sredniot vek. Kako teatarska forma
na igra, baletot po~nal da se razviva vo Zapadna Evropa za vreme na renesansata
(1300-1600) godina.
Na sve~enite priredbi vo Francija dvorskiot balet se razvil kako sinteza
na igra, muzika i tekst.
So otvaraweto na baletskite {koli (1661) po~nuva istorijata na
klasi~niot balet, koj pak se odlikuva so jasni dvièwa, izrazi, pantomima i
~uvstva.
Razvojot na baletot kako umetni~ka forma

Vo XVII i XVIII-tiot vek baletot po~nal da se prikaùva kako sostaven del
od operata (intermeco). Potoa sledi period na golem napredok vo tehni~kite
standardi na baletot.
Vo XIX-tiot vek baletot stanal seriozna, dramati~na i samostojna
umetni~ka forma i na isto ramni{te so operata. Klu~en del vo napredokot bil
epohalniot trud na @an - Xorx Nuvr, koj emociite gi iskaùval preku dvièwe
na telata i izrazot na licata na tan~erite.
Baletski tan~eri od Edgar Dega, 1872 godina
92
Klasi~niot balet e najformalen baletski
stil koj se pridrùva do tradicionalnata baletska
tehnika. Spored mestoto na poteklo, postojat
varijanti na: ruski, francuski, angliski i
italijanski balet. Prepoznatliv e po unikatnite
karakteristiki i tehniki, visokite protegnuvawa,
gracioznite, lesni i precizni dvièwa.
dvièwa vo baletot
Romanti~niot balet bil inspiriran od prikazni i

legendi, primenuvaj}i klasi~na baletska tehnika vo koja se
zabeleùvaat elementi od temperamentnite narodni igri.
Vo po~etokot na XX vek, Sergej Djagiljev so grupa mladi
koreografi i muzi~ari sozdava moderen balet. Toj te`nee kon
edinstvo na tancot i muzikata.
stav vo baletot
Moderniot balet gi koristi estetskite komponenti od klasi~nata baletska

tehnika, tradicionalnite i modernite narodni igri, no primenuva i sovremen
baletski izraz.
Isidora Dankan e osnovopolo`nik

na moderniot tanc. Taa e prva balerina
koja tancuva bosa.
sceni od Moderen balet Isidora Dankan
Poznati baletski ostvaruvawa se: †Lebedovo ezero#, †Orevokr{a~ka# i

†Zaspanata ubavica# od Petar Ili~ âjkovski; †@izel# od Adolf Adam; †Rajmonda#
od Boris Glazunov; †@ar ptica# i †Petru{ka# od Igor Stravinski; †Romeo i Julija#
i †Pepela{ka# od Sergej Prokofjev; †Esmeralda# od êzare Puwi; †Don Kihot# od
Ludvig Minkus; †Kopelija# od Leo Delib; †Ohridska legenda# od Stevan Hristi} i
drugi.
93
Termini vo baletot
Sozdavaweto na baletskata pretstava se temeli na prethodno
komponirana muzika, a vrz osnova na predloènoto libreto.
Koreografot ja ima glavnata uloga vo postavkata na baletskata pretstava.
Koreografija e igra~kata umetnost vo celina koja ja izveduva igra~ot (balerina,
baletan) ili grupa igra~i.
Divertisman e koncertna programa, sostavena od igri
razli~ni po ànr i po karakter.
Kostimografot ima zada~a da izraboti uspe{en i
vpe~atliv dizajn na baletskite kostumi. @enskata i ma{kata
baletska obleka (odora) se napraveni taka {to }e ja istakne
figurata na teloto, no i da bide udobna za realizacija na
baletski patiki
tan~erskite dvièwa.
scena od baletot †Zaspanata ubavica#

Dali znae{?
Baletot †Zaspanata ubavica# prvpat e izveden 1829 godina vo Pariz, vo
postavka na francuskiot tan~er i koreograf @an Omer. Kako rezultat na dobrata
koreografska postavka stanal del od repertoarot na site sceni vo svetot so
pomalku ili pove}e izmeni od prvata verzija.
Baletski umetnici
Primabalerina asoluta e najvisoka titula {to moè da ja dobie
interpretatorka na klasi~niot balet. Dodelena e nekolku pati vo istorijata na
baletskata umetnost.
Primabalerina e najistaknata solistka vo baletskata grupa. Terminot
podrazbira umetnik koj igra del od klasi~niot repertoar. Vo grupite koi se
zanimavaat samo so moderen balet ne e voobi~aeno dodeluvawe na ovaa titula.
Solisti se baletski umetnici (ma{ki i ènski) koi ja izveduvaat prvata i
vtorata uloga vo pretstavite ili solisti~kite numeri.
Ansambl (ma{ki i ènski) se baletski igra~i koi igraat zaedni~ki sceni,
bez poedine~ni delovi ili samostojni numeri.
94
Poznati baletski umetnici
Matilda K{esinskaja Galina Uqanova Ana Pavlova
Margo Fontejn Maja Plisecka Larisa Ponomarenko
Juri Janovski Rudolf Nureev Gabor Kapin
Zada~i:
1. Istraùvaj za drugi poznati svetski baletski umetnici i nivni poznati
tan~erski izvedbi.
2. Napravete album so fotografii na tan~eri od ànrot moderen balet.
95
Petar Ili~ âjkovski
Petar Ili~ âjkovski (1840-1893) e ruski kompozitor,
koj ìveel i tvorel vo vtorata polovina na XIX-tiot vek.
U{te kako dete pokaàl interes kon muzikata, posebno kon
ruskata narodna muzika. Iako poseduval muzi~ki talent, po
èlba na negovite roditeli studiral pravo. Na 23 godi{na
vozrast zapi{al studii po muzi~ka teorija i kompozicii na
Konzervatoriumot vo Petrograd.
Negoviot originalen muzi~ki jazik se zabeleùva u{te
P. I. âjkovski vo prvite negovi dela (1866-1877): Prvata simfonija, uvertirata
†Romeo i Julija# i baletot †Lebedovo Ezero#.
Blagodarenie na Nade`da fon Mek, ruska blagorodni~ka i qubitelka na
negovata muzika, bil materijalno nezavisen. Doìveal golem uspeh so negovite
nastapi kako dirigent izveduvaj}i gi svoite dela vo Rusija, Evropa i Severna
Amerika. Vo negovoto tvore{tvo se zabeleùvaat elementi od ruskiot i
folklorot na drugite narodi. Zna~ajno mesto vo muzi~kata literatura imaat
negovite {est simfonii; muzi~ko-scenskite dela-operite: †Evgenij Owegin# i
†Pikova dama#; baletite: †Lebedovo ezero#, †Zaspanata ubavica# i
†Orevokr{a~ka#.
Dali znae{?
- Nekoi muzikolozi tvrdat deka {estata simfonija âjkovski ja napi{al kako
svoj Rekviem.
- Komunikacijata pome|u Nade`da fon Mek i âjkovski bila isklu~ivo preku
pisma (si pratile 1200 pisma). Nikoga{ ne se videle.
scena od baletot †Zaspanata ubavica#
96
Orevokr{a~ka
†Orevokr{a~ka# e klasi~na baletska bajka na Petar

Ili~ âjkovski, na libreto napi{ano od Marius Petipa, a po
skaznata na T. Hofman. Prvata postavka na baletot bila na 6
Dekemvri 1892 godina vo Marinski teatar vo Sankt
Peterburg.
Klara so kuklata
Orevokr{a~ka
Sodrìna:
Dejstvoto se odviva vo staro germansko grat~e, vo XIX-tiot vek.
Prv ~in:
Vo prikve~erieto na Boì} niz
ulicite se ~uvstvuva prazni~na, vesela i
razigrana atmosfera. Vo gostinskata soba na
semejstvoto [taqbaum stoi prazni~no
ukrasenata Boì}na elka.
ku}ata na [taqbaum
Na proslavata pristignuvaat decata i

Dresermajer, star majstor na igra~ki. Site se
sobrani okolu elkata. Dresermajer gi deli
podarocite na decata. So golema radost
zapo~nuva igrata so kukli †miì-tatara#.
Na igrata se pridruùva i Dresermajer.
So vrzani o~i prv ja fa}a Klara, }erkata na
[taqbaum. Po igrata po~nuvaat tancite.
pristignuvawe na gosti
97
Zabavata dobiva nov tek so pojavata na
Dresermajer oble~en kako magioni~ar. So
svoite magioni~arski trikovi, izveduva
kuklena pretstava. Kralot na gluvcite saka
da ja ukrade princezata, no hrabriot
[~elkun~ik - kukla za orevi nare~ena
Orevokr{a~ka, go ubiva. Igrite na
Dresermajer prodolùvaat.
magioni~arot Dresermajer
Toj ja pokaùva kuklata Pajak, no na Klara najmnogu i se dopa|a
[~elkun~ik. Kuklata saka da ja zeme Franc, no vo negovite race ostanuva samo
otka~enata glava. Dresermajer brgu ja poprava kuklata i igrata prodolùva.
Klara zadovolno ja miluva i smiruva svojata kukla.
Vo docnite ve~erni ~asovi gostite si zaminuvaat. Boì}nata zabava
zavr{uva so tanci. Klara se zboguva so [~elkun~ik, gi gasi svetilkite na elkata
i zaminuva na spiewe. Taa sonuva kako gluvcite doa|aat vo gostinskata soba, na
~elo so nivniot kral. Vo odbrana doa|a [~elkun~ik
so olovnite vojni~iwa. Nadminuvaj}i go stravot,
Klara hrabro go frla ~evli~eto kon kralot na
gluvcite i taka go spasuva [~elkun~ik. Kralot na
gluvcite ja gubi bitkata i is~eznuva so svojata vojska.
Dresermajer so magija ja preobrazuva Klara vo
prekrasna devojka, a [~elkun~ik vo prekrasno
mom~e. Zapo~nuva patuvaweto vo zemjata na bajkite. igra na gluvcite
Vtor ~in:
Klara i [~elkun~ik se nao|aat na
vol{ebniot ostrov. Vo ubavata prazni~a
atmosfera sre}ata na Klara i [~elkun~ik e
neizmerna. Tancuvaat i se zabavuvaat so
ostanatite gosti. Utroto se bliì i Klara se
budi. Vol{ebniot son zavr{uva.
tanc na snegulkite
†Tanc na cvekiwata# od baletot †Orevokr{a~ka#- P.I.âjkovski.
98
Makedonska opera i balet
So formirawe na operata vo 1948 god. po~nal

da raboti i baletot na MNT. Makedonskiot
koreograf, \or|i Makedonski, zaedno so Analize
Asman (germanska balerina i u~itelka po ovaa
umetnost), go formirale baletskoto studio vo
sostav na MNT. Na po~etokot baletskoto studio
broelo 25 ~lena.
nekoga{en MNT
Prvata baletska pretstava †Valpurgiska no}# od [arl Guno e izvedena na

27 Januari 1949 godina pod dirigentskata palka na Trajko Prokopiev.
Koreografijata ja izrabotil \or|i Makedonski, a baletskiot ansambl bil
sostaven od igra~i od razni sredini kako i od ~lenovite na baletskoto studio.
Vo 1950 godina, baletskoto studio prerasnuva vo niò u~ili{te, a potoa i vo
sredno baletsko u~ili{te, koe i denes raboti vo sostavot na Muzi~ko-
baletskiot u~ili{en centar.
Muzi~ko-baletskiot u~ili{en centar,
denes †Ilija Nikolovski Luj#- Skopje, e osnovan
1945 godina. Vo nego se obrazuvaat kadri od
muzi~kata i baletskata umetnost. Kako
edinstven centar od vakov vid vo Republika
Makedonija, toj pretstavuva jadro od koe
proizleguvaat idnite muzi~ki, baletski umetnici i
pedagozi, koreografi, dirigenti, kompozitori i
drugi muzi~ki i baletski kulturni rabotnici. zgrada na dene{en MBUC
Dali znae{?
Baletot †Makedonska povest# od makedonskiot kompozitor Gligor
Smokvarski e prv makedonski balet.
Baletskata repertoarska programa se pro{iruva so dela od doma{nata

kompozitorska dejnost na: Trajko Prokopiev, Toma Pro{ev, Tomislav
Zografski, Aleksandar Lekovski i drugi kompozitori.
99
Makedonski baletski umetnici i koreografi
Elpida Pakovska Vera Branxolica
Olga Milosavleva Natka Penu{liska
Zoran Velevski Zoica P.-Velevska Ekrem Husein
100
Goran Boìnov, Katerina Kiprovska, Kire Pavlov,
prvenec na MB primabalerina na MB solist vo MB
Risima Risimkin ima napraveno 20-tina

avtorski proekti. Taa e umetni~ki rakovoditel na
festivalot †Tanc fest# i edna od nekolkute makedonski
koreografi {to pridonele za razvojot na sovremeniot
tanc vo Makedonija.
Risima Risimkin
Aleksandra Mijalkova, scena od baletot †Rajmonda#

prvenka na MB
Zada~a:
1. Istraùvaj za baletskata umetnost vo Makedonija i izraboti album od
istaknati makedonski baletski umetnici.
101
Trajko Prokopiev
Trajko Prokopiev (1909-1979) e makedonski kompozitor,

roden vo Kumanovo. Sredno muzi~ko u~ili{te zavr{uva vo
Belgrad. So èlba da go prodlabo~i svoeto muzi~ko obrazovanie,
vo 1946 godina zaminuva na pra{kiot Konzervatorium. Po
vra}aweto vo Makedonija razviva mo{ne plodna aktivnost
kako na~alnik na muzi~koto oddelenie na Radio Skopje. Raboti
kako dirigent na Simfoniskiot orkestar, Skopskata opera i
direktor na ansamblot †Tanec#. Negovoto tvore{tvo e
Trajko Prokopiev mo{ne bogato i plodno. Vo nego koristi motivi od narodni
pesni, karakteristi~ni za kumanovskiot kraj, stilizirani
horski rakatki, kamerni minijaturi i drugo. Od scensko-muzi~kata dejnost
poznati dela se: baletot †Labin i Dojrana# i operite †Razdelba# i †Kuzman
Kapidan#. Avtor e i na muzikata za prviot makedonski film Frosina, 1952 godina.
†Labin i Dojrana#
Prikaznata za †Labin i Dojrana# e mitolo{ki nastan koj se slu~il na

Dojranskoto Ezero. Spored mitot samovilite se natprirodni su{testva
~ija mo} e nad ~ovekovata. Na adaptiraniot tekst na ovoj mitolo{ki nastan,
Trajko Prokopiev ja napi{al muzikata za baletot †Labin i Dojrana#.
Praizvedbata e odràna na 11 Juni 1958 godina, vo Makedonskiot naroden
tetatar, Skopje.
Vo edna od trite legendi za nastanuvawe na Dojranskoto Ezero i

imeto na gradot Dojran, se veli: Vo gradot Polin ìveela ubava, visoka,
crnooka devojka po ime Dojrana. Sekoja ve~er, Dojrana i nejzinite drugarki
odele po voda do ~e{mata koja se nao|ala vo ramnoto pole, podaleku od
gradot. Edna ve~er kaj ~e{mata do{ol i nejziniot merak, ubaviot Labin.
Preplaveni od ~uvstva i zadlabo~eni vo razgovor, ne zabeleàle deka
drugarkite na Dojrana gi napolnile svoite stomni i zaminale doma.
Dojrana, ispla{ena brzo gi napolnila stomnite so voda, ostavaj}i ja
~e{mata da te~e. Vodata te~ela cela no} i ja poplavila celata dolina.
Ubavoto trevno pole stanalo ezero. Po imeto na ubavata Dojrana,
ezeroto go narekle Dojransko Ezero, a gradot Dojran.
102
Sodrìna na baletot †Labin i Dojrana#
Na bregot na Dojranskoto Ezero se sre}avaat mom~eto Labin i negoviot
drugar Ognen. Inspiriran od ubavinata na vodite na Dojranskoto Ezero, Labin
sviri na svojot kaval. Vol{ebniot zvuk na kavalot gi mami trite sestri,
samovili da izlezat od ezeroto i da zaigraat samovilski tanc. Koga gi videl
Labin se voodu{evil od nivnata ubavina. Spored legendata, toj znael deka mo}ta
na samovilite se nao|a vo nivnite ko{uli. Ne moèj}i da ‹ odolee na ubavata
Dojrana, Labin ja zadrùva nejzinata ko{ula. Taa e prinudena da ostane da ìvee
so Labin. Vremeto minuvalo, a tie sre}no ìveele vo qubov i sloga. Ognen,
drugarot na Labin, se podgotvuva za svojata
svadba. Na svadbata se pokaneti i Labin i
Dojrana. Na svadbenata veselba site ja molat
ubavata Dojrana da zaigra samovilski tanc. Taa
go moli Labin da i ja vrati samovilskata
ko{ula bidej}i bez nea ne moè da zaigra. Za
da ja ispolni èlbata na Dojrana, Labin i ja
vra}a ko{ulata. Zanesena vo magijata na tancot
Dojrana ja dobiva samovilskata mo} i is~eznuva
zasekoga{. V~udovidenite lica na prisutnite
gosti ostanale vpereni vo beznade`niot i
o~aen lik na Labin.
scena od baletot †Labin i Dojrana#
Dali znae{?
Na{iot edinstven baletski film e †Labin i Dojrana#, snimen vo
vistinskiot ambient od libretoto - na Dojransko Ezero. Muzikata e na Trajko
Prokopiev, scenarioto na Branko Gapo, Vlado û~kov i Qubomir Bran|olica, a
reìjata na Branko Gapo.
Zada~a:
1. So primena na IKT istraùvaj za drugi muzi~ko-scenski dela koi za
libreto imaat mitolo{ki nastani ili fantasti~na sodrìna.
†Labin i Dojrana#- Trajko Prokopiev.
103
MJUZIKL
Mjuzikl e muzi~ko-scensko delo so

zabaven i lesen karakter, ispolnet so
dijalozi, muzi~ki i tan~erski to~ki.
Naj~esto ima dva ~ina.
Nastanal okolu 1900 godina na Brodvej
vo Wujork, kako odraz na amerikanskiot
zabaven ìvot. Vo po~etokot pretstavuval
sinteza od burleski, pantomoma, balet i
opereta.
Izvedbite na muzi~kite to~ki imaat
scena od mjuziklot †Kosa# beleg na zabavna pesna i xez-muzika.
Uspe{nite libreta se temelat na vredni literaturni dela. Seto toa doprinelo
mjuziklot da stane samostojno muzi~ko-scensko delo.
Okolu 1930 godina mjuziklot se prenel i vo Evropa, najprvo vo Anglija,
Francija i vo Germanija. Mnogu melodii od toa vreme stanuvaat popularni kako
evergrini: melodijata †Marija# od †Prikazna od zapadnata strana# i †Ne pla~i
za mene Argentina# od †Evita#.
Od 1920-1960 godina e vreme na umetni~kata zrelost na mjuziklot. Vo ovoj
period zajaknuva povrzanosta pome|u pesnata, igrata i sodrìnata. Poznati
avtori na mjuzikli od toa vreme se: @erom Kirn so †[ou brod#, Leonard
Bern{tajn so †Prikazna od zapadnata strana#, Ri~ard Roxers so †Oklahoma# i
drugi.
Po toj period popularnosta na mjuziklot prodolùva. Se sozdavaat mjuzikli
pod vlijanie na rok muzikata: †Isus Fristos, super yvezda# i †Kosa#. Najpoznat
avtor na vtorata polovina na 20 vek bil Endru Lojd Veber, so mjuziklite: †Ma~ki#,
†Fantom od operata# i †Evita#.
scena od mjuziklot †Ma~ki# scena od mjuziklot

†îkago#
104
Prikazna od zapadnata strana
"West Side Story"
Amerikanski mjuzikl †Prikazna od zapadnata strana#

(West Side Story) za koj muzikata ja napi{al Leonard
Bern{tajn, libreto e na Stefen Sondeim adaptirano po
deloto na Artur Laurents. Vo prikaznata na mjuziklot ima
i elementi od [ekspirovata drama †Romeo i Julija#. Scenskata
postavka e napravena vo sredinata na 50-te godini na 20 vek
vo Wujork.
Ovoj mjuzikl go razotkriva rivalstvoto na dve

tinejxerski uli~ni bandi so razli~no etni~ko i
kulturno minato koi se borat za kontrola vrz sosedstvoto.
rivalstvo izrazeno
preku tanc
Specifi~nata mra~na tema, sofisticiranata muzika, prodolènite

tancuva~ki sceni i fokusot na socijalnite problemi i obeleàle presvrt vo
istorijata na amerikanskiot teatar.
Mjuziklot ostvaril 732 pretstavi pred da se organizira turneja so istiot.

Vo London pretstavata se izveduvala u{te podolgo i se zdobila so
internacionalen uspeh. Vo 1961 godina napravena e prerabotka, film- mjuzikl vo
reìja na Robert Vajs. Filmot osvoil 10 oskari od vkupno 11 nominacii.
sceni od mjuziklot †Prikazna od zapadnata strana#
105
Sodrìna:
Prv ~in:
^lenovite na grupata "the Sharks"
(†Ajkuli#), se prva generacija Amerikanci od
Puerto Riko. Tie se povikani na uli~na
presmetka od belite mom~iwa, "the Jets". Na
zaedni~kata zabava pome|u mladoto mom~e
Toni i devojkata Marija, se ra|a qubov.
Marija e sestra na Bernardo, liderot na
sprotivnata banda, "the Sharks" (†Ajkuli#).
Marija i Toni
Vo me|uvreme devojkite se zabavuvaat a

mom~iwata podgotvuvaat uli~ni presmetki.
Qubovta pome|u Toni i Marija se rasplamtuva
i tie me~taat za svadba. Na postojanite
predizvici za tepa~ka od strana na Bernardo,
Toni ostanuva ramnodu{en. Vo momentot koga
Bernardo go proboduva so no` Raf, prijatel na
Toni, toj ne moè da gi kontrolira svoite
~uvstva i go ubiva Bernardo. rivalstvo izrazeno preku tanc
Vtor ~in:
Vesta za smrtta na Bernardo doa|a do
Marija. Taa e obzemena so izme{ani ~uvstva na
omraza i qubov. Sepak odlu~uva da pobegne so
Toni. Raf vo ime na iskrenoto prijatelstvo
saka da go za{titi Toni. Presmetkite
prodolùvaat proprateni so zapleti i lagi.
Do Toni stignuva la`na vest deka Marija e
ubiena. Nemaj}i {to pove}e da izgubi Toni
doa|a kaj sprotivnata banda vo potraga po
scena od begstvoto na Marija i Toni
Marija. Po patot toj e ranet i umira. Marija
bespomo{no gleda kako zaminuva nejzinata vistinska qubov.
Zada~a:
1. Izraboti prezentacija na mjuzikl po tvoj izbor vo Power point.
†Prikazna od zapadnata strana# - Xim Mambo.
106
Fantomot od operata
"The phantom of the Opera"
†Fantomot od operata# e novela od francuskiot

pisatel Gaston Leru (Gaston Leroux). Vo po~etokot na 20
vek (1910), ovaa prikazna bila objavena kako kniga za
koja nemalo osoben interes. Podocna bila nekolku
pati reizdavana, obrabotena za film i teatarska
pretstava i postiguva golem uspeh. Edna od
najzna~ajnite postavki se smeta mjuziklot na Lojd
Veber (Llya Webber) od 1986 godina.
Kristin i Fantomot †Fantomot od operata# denes e najdolgo
izveduvaniot mjuzikl na Brodvej i edna od najproduktivnite izvedbi na site
vremiwa.
Sodrìna:
Devoj~eto Kristin Dae, mnogu rano ostanuva bez svojata
majka. Po smrtta na majkata, za nea se griì nejziniot tatko,
poznat svadbarski izveduva~ vo [vedska. Za vreme na nivnite
patuvawa toj i raskaùval mnogu prikazni vo koi naj~est lik
bil angelot na muzikata. Vo prikaznite uìva i nejzinoto
mom~eto Raul.
Te{ko spravuvaj}i se so nanesenata bolka po smrtta na
nejziniot tatko, Kristin po~nala da pee vo horot na Pariskata
operska ku}a.
Nastap na
Kristin
Iznenadena, taa po~nuva da go slu{a glasot na angelot

na muzikata, od prikaznite na nejziniot tatko. Vsu{nost, toa e
glasot na Erik, deformiran genij - fantom, koj tajno ìveel vo
podrumskite prostorii na operata dodeka se gradela.
107
Nastapite na Kristin triumfirale blagodarenie na
nejziniot prekrasen glas. Pome|u Erik i Raul nastanuva
rivalstvo bidej}i i dvajcata se vqubeni vo nea.
Od soàluvawe kon Erik, Kristin ne moè da zamine so
Raul, a koj pak saka da ja odnese {to podaleku od Erik.
Kristin i Erik
Erik go slu{nal razgovorot i na operskata izvedba

na †Faust#, ja grabnuva Kristin. Predlogot da se omaì
za nego ili vo sprotivno }e ja uni{ti celata opera ja
drì Kristin vo neizvesnost.
vo podzemnite
prostorii
Raul i †Persijanecot# (lik od minatoto na Erik), doa|aat da ja spasat

Kristin, no zapa|aat vo prostorija nare~ena †}elija za ma~ewe#. Sakaj}i da gi
spasi, Kristin se soglasuva da se omaì za Erik. Vo momentot koga taa go baknuva
Erik, toj e preplaven od emocii i ja osloboduva da zamine so Raul, ~ovekot {to
vistinski go saka. Pla~ej}i, Kristin zaminuva. Po tri nedeli stignuva vesta
deka Erik e mrtov.
scena od operetata †Fantomot od operata#
†Fantom od operata# - @ak Ofenbah vo ispolnenie na Sara Brajtman
i Antonio Banderas.
108
XEZ MUZIKA
(jazz)
Xezot e muzika karakteristi~na za

20 vek. Poteknuva od afrikanskite crnci
koi se naselile vo Ju`na Amerika. Od svojata
pratatkovina, Afrika, gi donele svoite
obi~ai i svojata narodna muzika. Vo novata
zemja imale dopir so narodnata, crkovnata
muzika i drugi muzi~ki formi. Isklu~itelno
muzikalni so darba i smisla za improvizacija
i oset za ritam, amerikanskite crnci ja obi~aj na afrikanskite crnci
prifatile muzikata od novata sredina i ja interpretirale na svoj na~in, no so
golemo vlijanie na afrikanskiot folklor.
Instrumentariumot vo xezot e mnogu

raznoviden. Na grupata udarni instrumenti
(timpani i drugi udaralki), podocna se
dodadeni pijanoto, kontrabasot i gitarata.
Grupata melodiski instrumenti: truba,
trombon i klarinet, pak bile zbogateni so
zvukot na saksofonot i vibrafonot.
izveduva~i na xez muzika
Vo izvedbata na xez-muzikata moàt da u~estvuvaat i

vokalni solisti i ansambli. Poznati imiwa na vokalni
interpretatori se: Luis Armstrong, Bing Krozbi, Frenk
Sinatra, Rej ârls, Sara Von Ficxerald, Mahalija Xekson,
Bili Holidej, Barbara Strejsend i dr.
Frenk Sinatra
Na~inot na izvedba e mnogu individualen i sekoja izvedba e premierna

poradi improvizacijata {to e karakteristika na xezot. Na po~etokot na kom-
pozicijata se demonstrira temata, a podocna melodiski i ritmi~ki varira i se
pojavuva vo nastapite na site interpretatori. Improvizaciite se ritmi~ki
bogati, slobodni i so prisustvo na sinkopirana melodija. Ovoj na~in na izvedba
bara maksimalna angaìranost i kreativnost od strana na izveduva~ot.
109
Razvoj na xezot
Prviot period od 1895 do dvaesettite godini na 20

vek e nare~en Wu Orleans stil ili †topol# xez.
Karakteristi~ni pravci vo toj period se regtajm i bluz.
Se karakterizira so improvizirana melodija izveduvana
na evropski instrumenti: truba, klarinet, trombon i
udarni instrumenti.
Dixieland Jazz Band
Amerikanskite belci go prifatile ovoj stil i po~nale da go izveduvaat.
Taka nastanal stilot diksilend koj ponatamu ne ostanal samo stil na belcite. Se
karakterizira so u{te pogolema solisti~ka improvizacija na melodiskite
instrumenti i na grupa instrumenti odedna{.
îkago e centarot kade {to xezot go

doìvuva svojot razvoj. Vo periodot od 1920 do
1930 godina se pojavuva sving centar vo îkago. Vo
~ika{kiot stil se pojavuva saksofonot kako vaèn
melodiski instrument. Po prvata svetska vojna se
{iri popularnosta na xezot niz cela Amerika i
Evropa. Se formiraat mnogu xez-sostavi (big
band). Me|u poznatite grupi od ovoj period e
Orkestarot na King i Karter Xozef †King#, Oliver i grupata na Djuk Elington.
Dali znae{?
Djuk Elington (1899-1974) e prv crnec ~ij lik bil
vtisnat na amerikanska pari~ka od 25 centi.
Djuk Elington
Vo toa vreme se sozdava simfoniski xez. Golemite simfoniski xez-orkestri
svirat vo golemi koncertni dvorani. Od toj period poznata e izvedbata na
†Rapsodija vo sino# od Xorx Ger{vin.
†Rapsodija vo sino# - X. Ger{vin.
110
Vo 30-tite godini na 20 vek se sozdava nov stil nare~en sving. Podocna }e bide
popularna muzika za igra. Karakteristi~no za svingot se golemite sostavi vo koi od
tehni~ki pri~ini improvizacijata ve}e ne moèla da bide zaedni~ka, tuku se
koncentrirala na solistite. Xezot od bordelite e prefrlen vo Karnegi Hol.
Poznati pretstavnici od toj period se: Luis Armstrong (truba~ i peja~), Beni Gudman
(klarinetist i dirigent), Kaunt Bejzi (pijanist i kompozitor), Lajonel Hempton
(vibrafonist).
†Kral na xezot#
Luis Armstrong vikan †Sa~mo#, imal dvojna prepo-
znatlivost: virtuoz na truba i peja~ot so rapaviot glas.
Vo edna prilika izjavil: "Sekoja muzika e narodna muzika#.
Luis Armstrong
Dali znae{?
Kompozicijata †Sing,sing,sing# na Beni Gudman,
amerikanskoto radio ja proglasilo za edna od 100
najva`ni muzi~ki dela. Beni Gudman
Vo po~etokot na 40-tite godini se ra|a nov stil, nare~en bi-bop (bebop)

karakteristi~en po brzoto tempo, namenet kako muzika za slu{awe, no ne i
tancuvawe. Pretstavnici od toj period se: ârli Parker (saksofonist), Dizi
Gilespi (truba~ i dirigent).
Od vtorata polovina na 40-tite i 50-tite godini sledat pove}e stilovi vo
xezot: cool-jazz, so lesen prizvuk, smirena melodiska improvizacija i bez agresivni
tempa i harmoni~nata apstrakcija na bi-bopot. Kako prodolènie na bi-bop, se
pojavuva hard-bop koj ja vra}a temperamentnata i virtuozna improvizacija.
Crkovnite modusi se osnova na melodijata i improvizacijata na stilot modalen-xez
(Modal-jazz). Kon krajot na 50- tite godini se javuva nov pravec nare~en "free-jazz" -
avangarda vo xezot, specifi~en po sloboda vo interpretacijata. Pretstavnici: Majls
Dejvis, Xon Koltrejn, Herbi Henkok, Ornet Koulman.
111
Vo 60-tite i 70-tite godini od XX vek sledat
novi stilovi vo xez-muzikata. Latino xez (Latin-jazz),
koj se bazira na ritmovite od afrikanskite i latino-
amerikanskite zemji (bossa nova). Po nego sledat
stilovite: post- bop; soul- xez; xez- fju`n; xez-fank i
drugi. Pretstavnici od ovoj period se: Sten Gec, Toni
Vilijams, îk Koreja, Al Di Meola, Stenli Klark,
Xon Meklaflin, Kit Xeret ...
îk Koreja
Al Di Meola Kit Xeret
Od 80-tite godini, pa do denes, xezot se dviì vo site

mo`ni pravci, koristej}i gi site pridobivki na novata
tehnolo{ki razviena era. Na muzi~kata xez scena se prisutni
slednite stilovi: Smooth Jazz, Acid Jazz, Nu Jazz, Jazz-Rap, Punk Jazz,
Jazzcore i drugi. Poznati izveduva~i od ovoj period se: [ade,
Dijana Kral, [aka Kan, Xo{ua Redman, Keni Xi, Xejms Karter.
Xejms Karter Blue Bossa
“Blue Bossa” - Keni Dorhan.
112
Xezot vo Makedonija
Dragan \akonovski-[pato (1931-1987) kompozitor,

aranèr i dirigent e legenda na makedonskata xez i zabavna
muzika. Celiot ìvot rabotel na sozdavawe tradicija za
kvalitetna xez i zabavna muzika vo Makedonija.
Gi formiral prvite profesionalni orkestri vo
Makedonija, rakovodel so niv, me|u niv i Big bendot na
D. \.-[pato
MRT. Napi{al nad 3.000 aran`mani i orkestracii i nad 500
zabavni i xez- tvorbi. Najpoznati vokalni kompozicii mu se: †Leni#, †Zar vistina e
kraj#, †Posleden den na razdelbata#, †Ubava si kako muzika# i drugi. Orkestarskata
kompozicija †Na igranka# e proglasena za prva makedonska xez- kompozicija.
Ilija Pejovski e xez - kompozitor, aranèr i dirigent.

Diplomiral xez-kompozicija i aranìrawe na kolexot Berkli vo
Boston, SAD. Negoviot tvore~ki opus go so~inuvaat pove}e od 70
originalni kompozicii i preku 300 aran`mani. U~estvuval na
pove}e festivali niz svetot. Svoite iskustva kako tvorec i
pedagog gi prenel vo knigata †Harmonski osnovi na xezot#.
Ilija Pejovski
Kire Kostov e makedonski kompozitor i dirigent. Vo

periodot od 1970 do 1988 g. bil prv truba~ i solist na tancoviot
orkestar na Radio Skopje, a od 1988 g. do denes e negov dirigent.
Avtor e na okolu pedesetina kompozicii vo orkestarska izvedba od
oblasta na xezot i avtor na kompozicii od popularnata muzika.
Nekoi od niv, kako †Tajno moja# i denes se peat.
Kire Kostov
^lenovi na tancoviot
orkestar na MRTV
113
Skopskiot xez - festival datira od 1982
godina.
Iako na festivalot se promovira muzika
koja na prv pogled izgleda dale~na od makedonskata
kultura i tradicija, uspeva da privle~e brojna
publika.
Ima reputacija na prestièn festival ne
samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot i vo Nastap na bendot
Evropa. na Rahib Abu-Kalil
na skopski xez- festival
Makedonski xez - interpretatori
Toni Georgi Vladimir

Kitanovski [arevski êtkar
Toni Kitanovski e u~enik na Dragan \akonovski - [pato i diplomec na

Berkli (u~ili{te za muzika vo Boston). Negoviot muzi~ki izraz e rezultat na
istraùvawe i iskustva od oblasta na sovremeniot xez i sovremenata i tradicionalna
muzika na svetot po{iroko.
Georgi [arevski, diplomiral xez - kompozicija na kolexot vo Berkli, SAD.
[arevski sorabotuva so svetski poznati internacionalni muzi~ari so koi ima
snimeno i dva albuma i nastapuva na mnogu festivali.
Vladimir êtkar, gitarist od Ohrid. @ivee i raboti na Menheten vo Wujork.
Lider e na svojot kvartet i profesionalen studiski aranèr i producent.
Zada~i:
1. Istraùvaj za istaknati doma{ni i stranski interpretatori i
bendovi {to nastapuvale na Xez- festivalot vo Skopje.
2. Istraùvaj i otkri koj e Oliver Belopeta.
114
POPULARNA MUZIKA
Popularna muzika e poim {to ja opi{uva muzikata favorizirana od naj-

golemiot del od publikata. êsto e narekuvana pop- muzika, no sepak ovoj termin
se odnesuva na poseben ànr kako del od popularnata muzika. Se pojavuva vo doc-
nite 50-ti godini na 20 vek i koristi elementi od razli~ni muzi~ki stilovi:
bluz, soul, rege, kantri, elektronska muzika i drugo. Taa go sledi trendot i se
menuva so tekot na vremeto, zadrùvaj}i gi tinejxerite kako svoja celna publika.
Stilovi na popularnata muzika
Po~etocite na rok- muzikata se vo t.n. "rock'n'roll" era vo 50-

tite godini od 20-ot vek. Prvenstveno bila nameneta za tancuvawe.
Zabrzano po~nala da dominira na muzi~kata scena i taa uloga se
zadràla do denes. Pretstavnici: Beatles (Bitlsi), Rolling Stones
(Roling Stouns), Elvis Presley (Elvis Prisli), U2, Lenny Kravitz
(Leni Kravic), Kings of Leon (Kings of leon)... Makedonski
pretstavnici: Leb i Sol, Beni [a}iri, D.N.O., Area... Elvis Prisli
Metal muzikata se pojavuva vo 60-tite i 70-tite godini vo

Velika Britanija i SAD. Se opi{uva kako muzika na †neza-
dovolnite#. Ovoj tip muzika e podvid na rok- muzikata koja {to
proizlegla od bluz-rok i psihodeli~en-rok.
Pretstavnici: Iron Maiden (Ajron Mejden), Led Zeppelin (Led
Cepelin), Black Sabbath (Blek Sabat), Deep Purple (Dip Parpl),
Metallica (Metalika)....
Metalika
Rap muzikata e proizvod na afro-amerikanskoto malcinstvo

i voop{to razvojot na hip-hop kulturata vo SAD. Prvpat se
pojavuva vo Bronks, Wujork. Ovoj stil e karakteristi~en po toa
{to izveduva~ot recitira tekst so rima (rapuva) na postoe~ki
ritam ili ritmizirana melodija. Pretstavnici: Dr. Dre (Doktor
Dre), Tupac Shakur (Tupak [akur), Snoop Dog (Snup Dog), Eminem
(Eminem), Jay-Z (Xej Zi), 50 Cent (Fifti Cent), P. Diddy (Paf Toni Zen
Dedi)... Makedonski pretstavnici: Toni Zen, Slatkaristika...
115
Elektronskata muzika prvpat se pojavuva vo Detroit,
SAD vo 80-tite godini kako proizvod na popularnata elektronska
muzika od 70-tite. Se karakterizira so regularen i konstanten
ritam prosleden so distorzirani sintetizirani zvuci. Denes e
poznata kako klubska muzika, a osobeno e popularna me|u
mladite. Pretstavnici: Derrick May (Derik Mej), Kevin
Sounderson (Kevin Sanderson), Kraftwerk (Kraftverk)...
Kiril Xajkovski
Pop- muzikata se pojavuva vo sredinata na 50-tite godini i

toa kako pomeka alternativa na rok- muzikata. Se smeta za
komercijalna muzika, ~esto orientirana kon pomladata publika.
Osnovnite elementi na ovoj ànr glavno ostanale
nepromeneti. So tekot na godinite, vo nea ~esto sre}avame
vlijanie od drugite vidovi popularna muzika (rok, rap itn.).
Pretstavnici: Michael Jackson (Majkl Xekson), Backstreet Boys
(Bekstrit Bojs), Take That (Tejk Det), Madona (Madona)....
Makedonski pretstavnici: Kaliopi, To{e Proeski, Elena
Tamara Todevska
Ristevska, Tamara Todevska...
Poimot R'n'B muzika, konkretno vo prevod zna~i ritam i

bluz. Denes pove}e se koristi za opi{uvawe na afro-
amerikanskiot muzi~ki stil koj se pojavuva vo 80-tite godini,
po disko- muzikata. Od negovata pojava, pa do denes, ovoj ànr
postojano se menuva prisvojuvaj}i novi elementi od drugite
muzi~ki stilovi: elektronska muzika, xez i drugo. Ovoj stil e
osobeno popularen denes kaj mladite. Pretstavnici: Alicia Keys
(Ali{a Kis), Mary J. Blige (Meri Xej Blajx), Beyonce (Bijonse),
Usher (A{er), Justin Timberlake (Xastin Timberlejk)... Makedonski
pretstavnici: Jovan Jovanov, Andrijan Gaxa i drugi. Ali{a Kis
- “Hello” - Beyonce.
- “Rehab” - Rihanna.
- †Crveni do`dovi# - Dani.
116
Sonce vo tvojte rusi kosi
117
Utvrduvawe na poimi
od muzi~kata pismenost
KRSTOZBOR
1. Ime na nota koja se nao|a na tretata linija od petolinieto.

2. Na{a popularna baletska grupa.
3. Najvisok ma{ki glas.
4. Znak za prodolùvawe na traewe na notata koj svrzuva dve noti so isto ime.
5. Muzi~ko-scensko delo vo koe dramskoto dejstvo se realizira so peewe.
6. Najvisok ènski glas.
7. Slabo ili nenaglaseno taktovo vreme.
REBUS
KRIPTOGRAM
118
SODR@INA
Zemjo moja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4
Durski tonski skali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5
Na~in na sozdavawe na durski skali so bemoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6
F-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7
Melodiski ve`bi vo F-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8
Zajko mnoguznajko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9
Molski tonski skali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10
Priroden vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11
Melodiski ve`bi vo d-moll, priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12
Harmonski vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13
Melodiski ve`bi vo d-moll harmonski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14
Razvila gora zelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15
Melodiski vid na molska skala d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16
Melodiski ve`bi vo d-moll, melodiski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
Melodiski ve`bi vo F-dur i d-moll skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
Vidovi taktovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19
Neramnodelen 7/8 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Melodiski i ritmi~ki ve`bi so primena na 7/8 takt . . . . . . . . . . . . . . . . .21
Majka na Marika duma{e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
Elementi na muzi~kite formi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23
Mala dvodelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24
Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25
Diviot java~ - Robert [uman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26
Mala tridelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27
[ema na mala tridelna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28
Takt i taktovi vremiwa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29
Sinkopa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30
Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena
na ritmi~kata osobenost sinkopa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31
Momi~e malo |avolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32
INSTRUMENTALNA MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

Vidovi na muzi~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34
Podelba na muzi~kite instrumenti
spored na~in na proizveduvawe na ton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35
Guda~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36
Violina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37
Viola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38
Violon~elo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39
Kontrabas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40
Harfa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41
Gitara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42
Mandolina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43
Duva~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44
Flejta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
Klarinet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46
Saksofon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47
Oboa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48
Fagot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49
Truba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50
Trombon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50
Horna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51
Tuba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51
Instrumenti so klavijatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52
Pijano . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53
Orguli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54
Harmonika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55
Udarni instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56
Udarni instrumenti so opredelena tonska visina
(melodiski instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57
Vibrafon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58
Timpani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59
Udarni istrumenti so neopredelena tonska visina
(ritmi~ki instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60
Boì} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62
Muzi~ko scenski dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63

OPERA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64
Klaudio Monteverdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65
Libreto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Kompozitor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Vokalni interpretatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69
Hor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Orkestarot vo operata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Dirigent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Korepetitor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Reìser . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Scenograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Koreograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Kostimograf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Operski ku}i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
Xuzepe Verdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75
Travijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76
Opera vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79
Makedonski operski solisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80
Makedonski dirigenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81
Poznati makedonski kompozitori
i nivni dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82
Kiril Makedonski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83
Car Samuil
Kiril Makedonski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84
Goceva Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86
OPERETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87
@ak Ofenbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88
Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90
BALET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92
Termini vo baletot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94
Poznati baletski umetnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95
Petar Ili~ âjkovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96
Orevokr{a~ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97
Makedonska opera i balet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99
Makedonski baletski umetnici i koreografi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100
Trajko Prokopiev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102
MJUZIKL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104
Prikazna od zapadnata strana "West Side Story" . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105
Fantomot od operata "The phantom of the Opera" . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107
XEZ MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109

Razvoj na xezot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110
Xezot vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113
POPULARNA MUZIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .115

Sonce vo tvojte rusi kosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117
Utvrduvawe na poimi od muzi~kata pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118

Muzicko Za 8 Odd

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Muzicko Za 8 Odd

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Slavjanka Dimova Vera Angelovska

Marina Vasi} - Stefanovska

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

CIP - Каталогизација во публикација

Ovaa u~ebna godina e posledna od Tvoeto osnovno obrazovanie. Vo nea }e

Detstvoto moe kako v bajka Ako treba da te branam,

Skalata C-dur go dobila imeto spored abecednoto ime na po~etniot ton C.

Od V (petoto) stapalo na C-dur od tonot g ve}e ja izgradivme skalata G-dur.

Za da se sozdade nova durska skala, tonot na IV (~etvrtoto) stapalo na skalata

Za pravilen raspored na celi i polovina stepeni (pome|u III i IV i VII i VIII

Vo dadeniot primer rasporedot na polovina stepenite ne e pravilen.

Vo muzi~kata literatura se praktikuva predznakot (B) HES da se bele`i

Postojat tri vida na molski skali: priroden, harmonski i melodiski vid.

Koga tonot na VI stapalo od durskata skala stanuva prv ton se sozdava

Rasporedot na celi i polovina stepeni vo molskata skala od prirodniot vid e

Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni vo harmonski vid

d-moll skala harmonski vid

Imiwata na tonovite se:

Pod drvo le`i mlad, ranet junak,

Za da se dobie pravilen raspored na celi i polovina stepeni na molska

Vo skalata d-moll se razre{uva tonot na VI-to stapalo, b vo h, i se povi{uva

So pravilna primena na znakot - bekar povi{enite tonovi }e se vratat

Neramnodelniot 5/8 takt za osnovna taktova mera ima osmina nota.

Akcentot na zborovite vo tekstot se sovpa|a so silnite (naglaseni) taktovi

Literaturniot tekst e zapi{an so notni traewa vo 7/8 takt.

Neramnodelniot 7/8 takt, isto taka ima tri taktovi vremiwa no za

Prvoto taktovo vreme sodr`i tri osmini noti ( ), a drugite dve

Poslu{a Marika majka si,

Nova se kr~ma otvara

Ene go \or|i kaj ide,

Muzi~kata kompozicija e sostavena od pomali i pogolemi muzi~ki

Vo dadenata {ema prika`ana e postapnosta vo sozdavawe na muzi~kite

2. Napravete analiza i odredete gi literaturnite celini vo preostanatiot

Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak,

1. Napravi {ema na mala dvodelna pesna so primena na IKT.

Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak,

Robert [uman e germanski kompozitor koj `iveel

Malata tridelna pesna e sostavena od tri dela. Sekoj del od pesnata ne e

Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera koja se

Voobi~aeno akcentot vo muzikata sme naviknale da go slu{ame na odredenoto

Notite koi gi povrzuvame so ista visina mo`at da se ednakvi ili razli~ni po

Ne mi minvaj pred dvori,

Poduvna vetre, povejna, mila mamo Mome se luto, razluti

Prvite soznanija za razvojot na muzikata se crte`ite vo pe{terite na

muzi~ki instrumenti od vremeto

Duva~ki Vidovi @i~ani

@i~anite instrumenti vodat poteklo od vremeto na prvobitnata zaednica.

violina viola mandolina

violon~elo kontrabas harfa

Guda~kite instrumenti spa|aat vo grupata na

Poradi {irokiot registar (mo`nost da se

Violinata nastanala vo Severna Italija vo 16

Francuskiot kral, Karlo IX, vo 1596 godina od

Violinata ima milozvu~en svetol i ne`en ton. Poradi

Periodot na renesansata pretstavuva †zlatno vreme#

Za postanokot na violata postojat viola d’amore

Poznati svetski izveduva~i na viola se: Tabea Cimerman,

Viktor Botene solo izveduva~ na viola kameren sostav- trio

Violon~eloto poteknuva od familijata na †viola da gamba#. Po

Poradi {irokiot registar na tonovi, podvi`nosta i

Kontrabas (bas), poteknuva od poseben vid na

Kontrabasot poradi goleminata na korpusot

Harfata e instrument za koj znaele u{te starite civ-

Postament na koj le`i celiot instrument.