D.S.U.

za `elezni~ki i PTT soobra}aj

“Vlado Tasevski”-Skopje

Maturska rabota na tema:

Istorija na po{tenski soobra}aj vo Makedonija

Predmet:Po{tenski soobra}aj

Profesor: Izrabotil:
Zdravkova Vesna Dimovska Jelena

Maj 2004 Skopje

1
 Sodr`ina:

1. Po{tata na drevna Makedonija

2. Po{tata vo Makedonija za vreme na Rimskoto carstvo

3. Po{tata vo Makedonija za vreme na Vizantija

4. Po{tata vo Makedonija vo sredniot vek

5. Po{tata vo Makedonija za vreme na Turskoto carstvo

6. Po{tata vo Makedonija od 1912-1941

7. Po{tata vo Makedonija od 1945-1990

8. PTT sistemot na R.Makedonija od 1990-2000 godina

2
 PO[TATA NA DREVNA MAKEDONIJA

Po{tata vo drevna Makedoija ja vospostavil generalniot vojskovoditel

Filip II (382-336 god.p.n.e.).Za sozdavawe na silna Makedonska dr`ava i
obedinuvawe na gr~kite gradovi-dr`avi mnogu pridonela dobro
organiziranata po{ta.Filip II se gri`el:
 da go zajakne vnatre{noto edinstvo vo zemjata;
 da izgradi dobri pati{ta;
 da obezbedi kurirski po{tenski vrski;
 odredil po{toraznesuva~i koi }e gi prenesuvaat pratkite od carskiot
dvor do pokrainite i obratno.
Aleksandar Makedonski(od356-323 god.p.n.e.)so pobedata nad Persija
formiral ogromno carstvo.Toj i posvetil posebno vnimanie na po{tata.Gi
povrzal Egipet i Indija po voden pat preku po{tenski vrski,a Mala Azija i
Indija so suvozemni po{tenski vrski.Redovno i pra}al pisma na svojata
majka Olimpija vo Makedonija i na svojot u~itel Aristotel.
Vo 168 god.p.n.e.Rimjanite go pobedile posledniot makedonski vladetel
Persij i ja pobedile Makedonija.Rimjanite ja podelile Makedonija na
~etiri samostojni delovi koi nemale pravo da komuniciraat me|u sebe.

PO[TATA VO MAKEDONIJA ZA VREME NA

RIMSKOTO CARSTVO

3
 Za vreme na Rimskoto carstvo na teritorijata na Makedonija
funkcionirala dobro organiziranata soobra}ajna mre`a CURSUS
PUBLICUS.Niz teritorijata na Makedonija pominuvale dvata najgolemi
pati{ta Vija Ignacija i Vija Panonija.Patot Vija Ignacija bil {irok 4-7m,a
dolg 247 rimski milji.Edna rimska milja e ednakva na 1472,5m.Patot
po~nuval od Kapua(Italija) prodol`uval do Dra~ potoa Lihnidos
(Ohrid),Heraklea (Bitola),Tesaloniki (Solun) i Bizantu
(Carigrad).Prefrluvaweto preku Jadranskoto more trael den i polovina.Vo
ova vreme najzna~aen soobra}aen centar bil Stobi ili Gradsko.Od Stobi
trgnuvale pet va`ni soobra}ajnici niz Makedonija i toa:
 Stobi-Ohrid→na koi bile postaveni dve po{tenski stanici;
 Stobi-Solun→so pet po{tenski stanici;
 Stobi-Sofija→so tri po{tenski stanici;
 Stobi-Skopje→bez niedna po{tenska stanica;
 Stobi-granicite na Dardanija.
Na teritorijata na Makedonija imalo tri stanici MANSIONES i toa vo
Stobi,Ohrid i Bitola.

PO[TATA VO MAKEDONIJA ZA VREME NA

VIZANTIJA

So propa|aweto na Rimskoto carstvo Makedonija potpadnala pod

Vizantiska vlast so prestolnina vo Carigrad toga{en

4
Konstantinopolis.Vizantija gi zadr`ala site Rimski po{tenski
upravi.Na~inot na dejstvuvawe na po{tata ne se promenil za periodot na
vladeeweto na Vizantija.Mo`e da se zaklu~i deka taa raspolaga so site
sredstva od kolskiot,tovarniot i patni~kiot soobra}aj.Po{tata vo
Makedonija nastradala vo 518 godina koga silen zemjotres do temel gi
uni{til site pogolemi gradovi Lihnidos,Skupi,Stobi i Heraklea.Doa|aweto
na slovenite na teritorijata na Makedonija u{te pove}e ja vlo{ilo
sostojbata.Slovenite bile prete`no nepismen narod koi porakite gi
prenesuvale usmeno so pomo{na glasnici koi patuvale pe{ ili so kowi.Za
postoeweto na glasni~kata slu`ba dokaz se zborovite glasnik ili
glas.Kliment Ohridski organiziral po{tenski vrski me|u manastirite vo koi
ja {iri pismenosta.Ovaa manastirska po{ta e vsu{nost prvata po{ta na
makedonskite sloveni.
Prvata dr`avna po{ta na makedonskite sloveni po~nala da
dejstvuva vo vremeto na carevite Samoil(956-1014),Gavril
Radimir(1014-1015),Jovan Vladislav(1015-1018)koi vodele postojana
borba protiv Vizantija.Ovaa po{ta pred se bila koristena za voeni potrebi i
za odr`uvawe na vrski na teritorijata na Makedonija.

PO[TATA VO MAKEDONIJA VO SREDNIOT VEK

Vo XIV vek Makedonija vleguva vo sostavot na Srpskata dr`ava.Za

vreme na srpskiot vladetel Stefan Uro{ III De~anski (1321-1331)
Makedoncite bile obvrzani redovno da ja ispolnuvaat glasni~kata slu`ba
na teritorijata na Makedonija.So edna srpska povelba od XIV vek
Makedonskite selani od skopskiot manastir Sveti \or|i bile oslobodeni od
dol`nosta da nosat glas.Ova bilo golemo rastovaruvawe za selanite ako se

5
ima vo predvid deka glasnicite od toa vreme bile prinudeni da
otsustvuvaat od svojata sekojdnevna zemjodelska rabota i da se dvi`at po
nesigurni pati{ta.
Carot Stefan Du{an (1331-1355) ja zajaknal i dobro ja organiziral
glasni~kata po{ta vo Makedonija.Ova e razbirlivo bidej}i prestolninata
na Du{anovoto carstvo bilo vo Skopje,a Makedonija bila centar na
negovoto carstvo. Vo nekolku zakonski ~lena bilo uredeno pra{aweto za
po{tata.Carskite vlasnici imale svoi podanici vo sekoja naselba koi bile
dol`ni da gi pridru`uvaat carskite vlasnici do druga naselba t.e.
grad.Spored Du{anoviot zakon onie razbojnici koi posegnuvale vrz
glasnikot i po{tata bile beseni.Ovaa kazna se odnesuvala i za gospodarot
na seloto,a selanite prinudno bile raseluvani.Vakvite rigorozni merki bile
sproveduvani po primerot na Vizantija.Po smrtta na legendarniot Krale
Marko vo 1394 godina Makedonija potpadnala pod Turska vlast.Skopje
potpadnalo pod turska vlast vo 1392 godina i Turcite vo celost gi
zabranile srpskite po{ti.

PO[TATA VO MAKEDONIJA ZA VREME NA

TURSKOTO CARSTVO

Po osvojuvaweto na Makedonija, Turskite vlasti pristapile kon

organizirawe na po{tenskit soobra}aj.Tie gi formirale tatarsko-suruxiskite
ili tatarsko-menzulskite po{tenski vrski.
Suruxijata bil ~ovek koj go predvodel karavanot,a po nego se
dvi`el tatarinot.Tatarinot bil glaven {ef na karavanot koj bil rasko{no
oble~en i vooru`en.Pri minuvawe niz naselenite mesta tatarite vikale so
zastra{uva~ki glas.
1. Tatarskite po{ti bile organizirani na glavnite soobra}ajnici.
2. Suruxiskite po{ti bile organizirani na soobra}ajnici od vtor red.

6
Tatarinot go pratel karavanot do krajnata cel,a suruxijata do slednata
postojka(karvan saraj ,pokasno nare~eni menzulani).
Ovie karvansarai gi izgradile Turskite vlasti vo XVI vek i tie bile golemi
prifatili{ta,pokraj patot so mnogu pomo{ni zgradi i prostorii za no}evawe
i hrana.
Vo XVII vek sultanot Murat IV (1623-1640) organiziral poseben tip
anovi kraj pati{tata nare~eni menzulani.Takvi anovi bile otvoreni vo
Skopje,Bitola,Veles,Solun i dr.Menzulanite bile davani pod naem na lica
koi }e ponudele najvisoka cena,a bile oddale~eni na 5-6 ~asa,7-8
~asa,12-15 ~asa i poretko na 32 ~asa javawe. Tie ostvaruvale prihodi so
sobirawe danok od naselenieto.Polo`bata na ovie turski po{tenski stanici
ne bila dobra,za {to uka`uva i eden zapis od toa vreme “jas vidov vo
anovite zaboraveni ili pogre{no otpremeni pisma {to glasele za trgovci i
pa{i”.
Vo XVIII vek trgovcite osnovale komisionerski po{ti vo
Bitola,Debar,Prilep,Skopje i dr.No tie ne se razlikuvale mnogu od
menzulanite.Ovie po{ti odr`uvale redovni vrski me|u trgovskite centri
isklu~ivo za delovni potrebi na trgovcite.
Na podra~eto na Makedonija postoela i privatna organizacija na
po{tenaski vrski koja ja izvr{uvale saixii.Preku niv makedonskiot narod
odr`uval po{tenski vrski so svoite pe~albari (prenos na pari,podaroci i
dr.). Saixiite se dvi`ele po to~no odredeni relacii.Se znaelo koi naselbi }e
gi posetat,kolku dolgo }e ostanat tamu i koga }e trgnat nazad.Nivnoto
doa|awe bilo nastan koj makedonskiot narod go o~ekuval so netrpenie i
so `elba da slu{ne vest za svoite vo tu|ina.
Vo tekot na XIX vek dobro organiziranite bogati trgovci gi istisnale
saixiite i ja prevzele nivnata rabota.Me|u ovie trgovci se istaknuvale
familijata Kondovci od Solun i familijata Robevi od Bitola.Turskata
dr`ava zaradi vnatre{ni slabosti i anarhija im odobruvala na drugi dr`avi
da osnovaat po{tenski vrski na nejzinata teritorija.Takvi po{tenski vrski
osnovale Avstrija,Francija,Anglija i dr.
Sultanot Mehmed II(1808-1839) donel ferman(zakon)vo 1826
godina so koj izvr{il izmeni na menzulanite.Toj ja ukinal obvrskata
doma{noto naselenie da gi izdr`uva menzulanite i vo idnina tie da
ostvaruvaat prihodi samo od svoite uslugi.Menzulanite stanale dr`avni
ustanovi.
Vo 1840 godina Turskite vlasti donele odluka da se sozdade turska
dr`avna po{ta koja }e bide posovremena i }e se ukinat tatarskite
po{ti.Prva vakva po{ta bila otvorena vo 1834 godina vo Bitola,potoa
1849 vo Skopje,1864 vo [tip i dr.Presmetuvaweto na po{tarinata se
vr{elo na sledniot na~in:
 spored te`inata vo drami (dram e turska merka za te`ina
1dram=3,2grama)

7
  toga{nite turski pari
 ~as/pat,edinica za merewe na oddale~enosta me|u priemnata i
odredi{nata po{ta.
Prvite po{tenski marki po~nale da se koristat vo 1863.Vo 1939
glavnata direkcija na po{tite i telegrafite bila prenesena od Pri{tina do
Skopje.Vo ova vreme VMRO imala vospostaveno svoja ilegalna po{ta
koja rabotela i za vreme na Ilindenskoto vostanie se do 1912 godina koga
so Balkanskite vojni Makedonija e podelena na tri dela.

PO[TATA VO MAKEDONIJA OD 1912-1941 GODINA

Vo 1912 godina Makedonija e oslobodena od Turcite so

Balkanskite vojni.Zateknatite turski po{ti vlegle vo sostav na voenite
po{ti na srpskata vrhovna komanda.
So re{enie od ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Srbija vo 1913
godina na teritorijata na dene{na Makedonija (toga{ imenuvana kako
Ju`na Srbija) bile osnovani i nekolku civilni po{ti.Istata godina bile
otvoreni javnite telefonski stanici vo Skopje i Kumanovo.Toga{ bila
vospostavena prvata telefonska vrska Skopje-Belgrad.
Vo tekot na prvata svetska vojna vo 1915 godina Bugarija gi
potisnala srpskite voeni edinici i vospostavila vlast vo Makedonija se do
1918 godina.Tie gi zamenile srpskite po{ti so bugarski.Vo tekot na 1916 i
1917 godina bil vospostaven telegrafski soobra}aj me|u nekoi
mesta(Brod,Gali~nik, Gevgelija,Dojran i dr.)Do 1916 godina privatnite
telegrami bile cenzulirani(zabraneti) i duri od 1916 godina bilo odobreno
nivnoto ispra}awe.
Po zavr{uvawe na prvata svetska vojna vo 1918 godina bilo formirano
kralstvoto SHS (1918-1941).Razvojot na po{tite vo kralstvoto SHS mo`e
da go podelime vo ~etiri periodi:
I. Od 1918 do 1929 godina bilo formirano Ministerstvo za po{ti i
telegrafi.So ~len 17 od ustavot na kralstvoto SHS vo 1912 godina
bilo uredeno pra{aweto za tajnost na pratkite “ne mo`e da se
povredi tajnosta na pismata,telegrafskite i telefonskite soop{tenija,
osven vo slu~aj na krivi~na istraga,mobilizacija ili vojna”.Vo 1921

8
 godina vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te za idnite
po{tenski slu`benici,a vo 1925 godina e formirana Po{tenska
[tedilnica,dene{na Po{tenska Banka.
II. Od 1929 do 1930 godina - PTT bilo vo Ministerstvoto za
grade`ni{tvo.
III. Od 1930 do 1939 godina - PTT bilo vo Ministerstvoto za
soobra}aj.
IV. Od 1939 do 1940 godina - PTT bilo vo Ministerstvoto za
po{ti,telegrafi i telefoni.Vo 1940 godina vo Skopje i Kumanovo e
pu{tena prvata telefonska centrala.

PO[TATA VO MAKEDONIJA OD 1945-1990 GODINA

Razvojot na po{tata vo Makedonija vo periodot od 1945 do1990

godina mo`e da go podelime na nekolku periodi:
1. 1945 godina e formirano sojuznoto ministerstvo za po{tite vo koi
spa|ale site PTT ustanovi od cela DFJ (Demokratska Federativna
Jugoslavija)
2. 1947 godina donesena e odluka za izdvojuvawe na
po{tenskata,telegrafskata i telefonskata slu`ba.Taka e formirana:
 generalna direkcija na po{tite
 generalna direkcija na telegrafite i telefonite
3. 1949 godina povtorno se obedinile po{tenskata so telegrafskata i
telefonskata slu`ba.
4. 1954 godina e formirana generalna direkcija na PTT koja e
definirana kako zaednica na stopanski pretprijatja {to vr{at javna
slu`ba,a toa e prenos na po{tenski pratki,telegrami i telefonski
soop{tenija vo VPS i MPS.Vkupnite prihodi za celata PTT gi
utvrduvala generalnata direkcija vo Belgrad koja istovremeno
vr{ela i raspredelba na postavenite prihodi.Raspredelbata se vr{ela
spored vkupnata rabota {to ja izvr{ilo sekoe pretprijatje (PTT).
5. od 1960 do 1970 godina zabele`ani se slednite tendencii:
 zajaknuvawe na PTT edinicite preku zgolemenite
invasticiivo PTT kapacitetite;
 natamo{en razvoj na samoupravnite odnosi;
 porast na vkupnite prihodi i porast na dohodot vo PTT
pretprijatjata.
6. 1973 godina PTT pretprijatjeto e podeleno na osnovni organizacii
na zdru`en trud (OOZT) so {to nastanale golemi problemi.

9
 7. Ovie problemi bile nadminati vo 1979 godina koga bila donesena
odluka za zdru`uvawe na site OOZT,vo rabotna organizacija za
PTT soobra}aj.

PTT SISTEMOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA OD

1990 DO 2000 GODINA

Na 8 septemvri 1991 godina Makedonija e formirana kako

nezavisna i suverena dr`ava.Vo ovoj period se formira nacionalen PTT
sistem koj se priklu~i kon svetskata po{tenska i telekomunikaciska
mre`a.
Na 22 noemvri 1989 godina sobranieto na SRM donese odluka
rabotnata organizacija za PTT soobra}aj ” Makedonija-Skopje” da bide
javno pretprijatje.
Na 31 dekemvri 1996 godina vladata na Republika Makedonija
donese odluka za delewe na javnoto pretprijatje za PTT soobra}aj
“Makedonija - Skopje” pri {to se formirani dve novi pretprijatja:
 JP za po{tenski soobra}aj” Makedonska po{ta-Skopje”
 JP sega AD” Makedonski telekomunikacii”

10
11