D.S.U.

ZA @ELEZNI^KI I PTT SOOBRA]AJ

“ Vlado Tasevski”
- Skopje -

MATURSKA RABOTA NA TEMA :

“Otprema na po{tenski pratki”

Predmet: Po{tenski soobra}aj

Profesor : Izrabotil :
@ivaqevi} Vesna Zlatevski Zlatko

MAJ 2005
-SKOPJE-
 SODR@INA :

1. Otprema na po{tenski pratki.

2. Otpema na obi~ni pismonosni pratki od priemna po{ta
3. Delewe i naso~uvawe na kni`eni pratki.
4. Kartirawe na kni`eni pratki.
5. Vidovi na zaklu~oci.
6. So~inuvawe na zaklu~oci.
7. Spisok na razmena.
8. Razmena na zaklu~oci.
9. Pregled na rabota.
 I. Otprema na po{tenski pratki

Pod otprema na po{tenski pratki se podrazbira podgotovka na primeni pratki za prevoz od EPM vo
pravec na odredi{teto spored kartovnite vrski koi se propi{ani so Pregledot na kartirawe,Op{tiot red za
prevoz na po{tenski pratki i Redot na prevoz na po{tenski pratki. Pratkite se smetaat pripremeni za
prevoz koga se so~ineti predvidenite zaklu~oci za otprema. Fazata na otprema zapo~nuva so
prevzemawe na obi~ni i kni`eni pratki i gi opfa}a slednive operacii :

-Sreduvawe na pratki;
-@igosuvawe na pratki;
-Delewe na pratki;
-So~inuvawe na vrzopi;
-Naso~uvawe na vrzopi i krupni pratki nadvor od vrzopite;
-So~inuvawe na zaklu~oci;
-Predavawe na zaklu~oci za prenos.

Otpremata na po{tenski pratki se vr{i vo:

1. Edinicite za ovozmo`uvawe na po{tenski uslugi na korisnicite t.e vo priemna po{ta:
2. Vo edinicite za prerabotka na po{tenski pratki vo po{tenskite centri.

II. Oprema na obi~ni pismonosni pratki od primena

po{ta
 Priemnata po{ta e dol`na site pratki koi se primeni na {alterite vo po{ta i pratki od po{tenski
kov~e`iwa da gi otprimi istiot den od svojot po{tenski centar.
Fazata na otprema na obi~ni posmonosni pratki vo priemnata po{ta opfa}a nekolku rabotni
postapki i tie gi spomenavme vo prethodnata lekcija.Priemnata po{ta gi sreduva obi~nite pismonosni
pratki i gi podgotvuva za delewe i naso~uvawe, no pred toa gi odvojuva obi~nite od itnite pismonosni
pratki.

Obi~nite pismonosni pratki se delat na pet grupi i toa:

1. Pratki koi glasat za podra~jeto na priemnata po{ta
2. Pratki koi glasat za podra~jeto na sopstveniot po{tenski centar
3. Pratki koi glasat za podra~jeto na drugi regionalni po{tenski centri
4. Pratki koi glasat za stransvo, a treba da se otpremat po povr{inski pat
5. Pratki koi glasat za stransvo, a treba da se otpremat po avionski pat

Posle delewato na pratkite podeleni po grupi se vrzuvaat vo posebni vrzopi koi ne smeat da bidat
podebeli od 15sm. Glomaznite pratki koi ne mo`at da se podvrzat so vrzop se otpremaat nadvor od
vrzopot .Vrzopite se odbele`uvaat so “Vrzopna nazivnica” ( obr. p-36) , koja prethodno se `igosuva i
na nea se pi{uva na koja grupa i pripa|aat pratkite vo vrzopot i koja cvrsto nakrsno se podvrzuva
zaedno so pratkite.Otpremata na obi~ni pismonosni pratki se vr{iv vo zaklu~oci, koi mo`at da bidat
sostaveni od edna ili pove}e vre}i, spored propi{anite kartovni vrski.

III . Delewe i naso~uvawe na kni`eni pratki

 Prevzemenite kni`eni pratki se podgotvuvaat za otprema na posebno rabotno mesto vo otpremno
oddelenie vo priemna po{ta. Kni`enite pratki vo zavisnost od koli~inata se otpremaat vo zaklu~oci kon
soodvetni po{tenski centri i toa:

 Prepora~ani pismonosni pratki koi mo`e da se podvrzat vo vrzop se odvojuvaat od krupnite

prepora~ani pratki, potoa se brojat i se podgotvuvaat za kartirawe;
 Po{tenskite upatnici se sreduvaat i se podgotvuvaat za otprema;
 Vrednosnite pisma se sreduvaat spored ozna~enata vrednost i se podgotvuvaat za kartirawe;
 Vrednosnite paketi od me|unaroden soobra}aj, izdvoeni i mnogu itni paketi se oddeluvaat od
drugite paketi i se podgotvuvaat za kartirawe;
 Mnogu itnite paketi priemnata po{ta gi otprema so prvite vrski.

IV. Kartirawe na kni`eni pratki

Kni`enite pratki i zaklu~oci pred da se otpremat od priemnata po{ta se zapi{uvaat vo po{tenski
dokumenti “Karta” (obr. P-37) I “Spisok za razmena” (obr. P-48). Ovie dokumenti po pravilo se vodat
vo duplikat. Kartiraweto na pratki mo`e da se vr{i poedine~no i brojno. Vo “Kartata” se zapi{uvaat
kni`enite pratki koi se kartiraat poedine~no i toa po sledniot redosled:

1. Prepora~ani pratki pristignati od stranstvo

2. Vrednosni pisma vo vnatre{en i me|unaroden soobra}aj
3. Vrednosni paketi vo vnatre{en i me|unaroden soobra}aj
4. Obi~ni paketi vo me|unarodniot soobra}aj
Ako ima golem broj na kni`eni pratki mo`e da se upotrebuva obrazecot “Popis na otpremeni pratki”
(obr. P-38) {to se vodi vo duplikat. Originalot od “Popisot” se odvojuva od kopijata i se vrzuva, po
pravilo vo vrzopot zaedno so pratkite na koi se odnesuva. Kopijata od “Popisot” se prilo`uva kon
kopijata na “Kartata”. Vo ovoj slu~aj vo istata stavka na “Kartata”, po~nuvaj}i od kolonata “priemen
broj” se zapi`uvaat zborovite “po popis”. Zaklu~uvaweto na “Kartata” se vr{i taka {to pod poslednata
zapi{ana pratka se pdvlekuva horizontalna linija. Potoa so sobirawe se utvrduva vkupniot broj na
poedine~no kartiranite pratki spored vidovite na pratki. Ako vo edna otprema na zaklu~ok nema pratki
za kartirawe vo “Kartata” se zapi{uva zborot “prazno”, a pod toa rabotnikot go stava svojot potpis. Vo
zaglavieto na “Kartata” se zapi{uva brojot na vrzopi i brojot na pratki nadvor od vrzopot. “Kartata” se
otprema zadno so so~inetite vrzopi.

V. Vidovi zaklu~oci
Zaklu~okot e ednokratno otpremawe na po{tenski pratki. So ogled na redovnosta na otpremata,
zaklu~ocite se delat na redovni I vonredni:
1. Redovni se onie koi se predvideni so Op{tiot red na prevoz na po{tenski pratki I Pregledot na
kartirawe.
 2. Vonredni zaklu~oci se onie koi se so~inuvaat vo slu~aj na naru{uvawe na redovnite po{tenski
pratki. Za vonredni po{tenski zaklu~oci se smetaat I otpremite na paketi I pe~ateni raboti vo
`elezni~ki tovarni vagoni koi odat so dopolnitelen prevoz.
So ogled na vidovite pratki {to se otpremaat vo zaklu~ocite, zaklu~ocite se delat na:
1. Vo soedinet zaklu~ok (S) se otpremaat site vidovi pratki.
2. Vo vrednosen zaklu~ok(V) se otpremaat vrednosni pisma, vrednosni paketi I obi~ni paketi vo
me|unarodniot soobra}aj.
3. Vo prepora~aniot zaklu~ok (R) se otpremaat prepora~anite pratki, obi~nite itni pratki I
po{tenski ispratnici.
4. Vo pismeniot zaklucok(Z) se otpremaat preporacani I obicni pismonosni pratki
5. Vo pismeniot zaklucok(z) se otpremaat obi~ni pismonosni pratki.
6. Vo paketsko-vrednosniot zaklu~ok(PV) se otpremaat vrednosni I obi~ni paketi.
7. Vo paketskiot zaklucok (P) se otpremaat obi~ni paketi
8. Pratkite za zabrzana po{ta vo vnatre{niot I megunarodniot po{tenski soobrakaj se otpremaat
vo zaklu~ok so oznakata (EMS).
Vidot na zaklu~okot e oznacen so boja na vre}nata nazivnica I so bukva.

VI . So~inuvane na zaklu~oci
Zaklu~okot mo`e da se so~ini so edna ili vo poveke vre}i vo zavisnost od brojot na pratkite. Pred
so~inuvaweto na zaklu~okot rabotnikot e dol`en da ja utvrdi ispravnosta na vre}ite. Kako ispravna
vre}a so katanec se smeta vre}ata so ispraven kai{ I so katanec, koja ne e skinata nitu {iena. Obi~nata
vre}a se smeta za ispravna ako ima zajaknat rab I ako ne e skinata. Ne smee da se upotrebi neispravna
vre}a. Vre}ata so pratki ne smee da bide so masa pogolema od 30kg.
Za so~inuvawe na “S” I “V” zaklu~ok po pravilo se koristat vre}i so katanec. Ako po{tata ne
raspolaga so vre}a so katanec mo`e da se upotrebi pismonosna vre}a. Ne e dozvoleno koristewe na
vre}i od stranskite po{tenski upravi vo vnatre{niot po{tenski soobra}aj.
Soedinetiot zaklu~ok se so~inuva taka {to vo vre}ata prvo se staavaat:
 1. Obi~ni pratki koi se nadvor od vrzopot
2. Vrzopi so obi~ni pratki
3. Kni`eni pratki koi se nadvor od vrzopot
4. Vrzopi so kni`eni pratki
Posleden vo vre}ata se stava vrzopot so pratkite vo koi se naoga “Kartata”. Paketite se otpremaat von
vre}i. Rabotnikot koj gi kartira pratkite sekoga{ podgotvuva “Zatvornica” (obr.P-39). Podgotovkata se
sostoi vo toa {to na gornata polovina se stava jasen otpe~atok od po{tenski `ig. Na dolnata polovina
po{tenskiot rabotnik stava svoj potpis I se zapi{uva nazivot na po{tata za koja glasi zaklu~okot.
Bidej}i obi~nite I kni`enite pratki se staveni vo vre}a so katanec se pristapuva kon nejzino zatvorawe.
Vre}ata se zatvora taka sto se nabira grloto na vre}ata, a potoa se stava “vre}na nazivnica”. Na
vre}nata nazivnica prethodno se stava otpe~atok od po{tenski `ig I nazivot na po{tata za koja glasi
zaklu~okot. Potoa se zategnuva kai{ot na vre}ata I vre}ata se zatvora so katanec. Na katanecot se
stava “Zatvornica”. Rabotnikot e dol`en da go povle~e kai{ot za da proveri dali katanecot e zatvoren.
Na vre}ata vo koja se nao|a kartata se zapi{uva golemata bukva “K”.
Ako za so~inuvawe na zaklu~ok se upotrebi pismonosna vre}a (vre}a bez katanec) taa se zatvora taka
{to se nabira grloto na vre}ata I se obvitkuva so konop tri pati. Vre}nata nazivnica se stava na
nabraniot del I na nea se potpi{uvaat po{tenskite rabotnici koi ja zatvorile vre}ata, na kraevite od
konopot se stava pe~aten vosok I vrz nego otpe~atok od po{tenski `ig ili otisok od kle{tata za
plombirawe.
Koga za so~inuvawe “S” zaklu~ok e potrebno da se upotrebat pove}e vre}i , obi~nite pismonosni
pratki se stavaat vo pismonosni vre}i, a kni`enite vo vre}i so katanec.Za site zaklucoci S,V,R,Z,z,PV,P
I EMS se koristat soodvetni vre}ni nazivnici.
Ako po otpremata na zaklu~okot se konstatira deka od otpremata e izostavena “kartata”, po{tata {to
go so~inila zaklu~okot e dol`na po najbrz pat za toa da ja izvesti po{tata na koja glasi zaklu~okot.
Zaostanatata “Karta” po{tata }e ja otpremi so narednata otprema. Ako se konstatira deka nekoja od
kartiranite pratki izostanala od otpremata se vr{i korekcija na “Kartata” so zaverka I potpis.
Vonredniot zaklu~ok se so~inuva na ist na~in kako I redovniot zaklu~ok so toa {to na sredinata na
“Kartata” na zaglavieto se zapi{uva zborot “vonreden”.

VII. Spisok na razmena

Otpremata na zaklu~ocite se vr{i vrz osnova na obrazecot “Spisok za razmena” (obr. P-48).
Po{tenskiot rabotnik vo obrazecot ja zapi{uva po{tata od koja i za koja glasi zaklu~okot, brojot na
vre}i spored vidot na zaklu~okot, brojot na vrednosni i obi~ni paketi, a vo kolonata “zabele{ka”
pismonosnite vre}i so `ivi `ivotni koi se otpremaat nadvor od vre}ata. Koga zaklu~okot glasi za ista
po{ta za koja se popolnuva “Spisok za razmena” toga{ vo prvite dve koloni namesto nazivot na
po{tata se pi{uva malata bukva “l” (loko mesto) na latinica.
Po zapi{uvaweto na vre}ite i paketite “Spisokot za razmena” se zaklu~uva taka {to pod poslednoto
zapi{uvawe se podvlekuva horizontalna linija, se sobiraat zapi{uvawata po koloni i zbirovite se
zapi{uvaat so brojki.
Po{tenskiot rabotnik koj go so~inal “Spisokot za razmena” go stava svojot potpis na levata strana
na “Spisokot za razmena” pod stavkata pod koja se zapi{ani zbirovite.
Ako po{tata samo prima zaklu~ok, a nema za otprema toga{ vo “Spisokot” pi{uva “prazno”.
Po{tenskiot rabotnik od drugata po{ta koj go prevzema zaklu~okot i “Spisokot za razmena” se
potpi{uva na desnata strana od “Spisokot” pod zbirovite. Ovoj po{tenski rabotnik treba da ja proveri
ispravnosta na vre}ite i paketite. Kopijata od “Spisokot za razmena” ostanuva so “Pregledot na rabota”
kako document za otpremnata posta. Ako razmenata se vr{i so posredstvo na podvi`na po{ta toga{ se
so~inuva “Spisok za razmena” vo tri primeroka. Edna kopija od “Spisokot” prevzema podvi`nata
po{ta.

VIII. Razmena na zaklu~oci

Zaklu~ocite se razmenuvaat so pomo{ na obr.”Spisok za razmena”.Razmenata na zaklu~oci se vr{i na
toj na~in {to po{tenskiot rabotnik {to do{ol da izvr{i razmena prvo mu go predava svojot ”Spisok za
razmena” na rabotnikot vo po{ta.Potoa rabotnikot vo po{ta mu go predava svojot ”Spisok za razmena”
, a vedna{ potoa gi predava Ems vre}nite zaklu~oci, paketite i vesnicite po onoj red po koj se zapi{ani
vo ”Spisokot za razmena”. Potoa rabotnikot koj do{ol vo po{tata da izvr{i razmena mu gi predava na
rabotnikot od po{tata Ems zaklu~ocite, mnogu itnite paketi, I pismonosnite pratki so `ivi `ivotni mora
da gi predade pred site drugi paketi.Ako razmenata ne e izvr{ena , toga{ se precrtuva “Pregled na
rabota” i se pi{uva pri~inata za neizvr{enata razmena. Ako pri razmenata se primeti deka nekoja vre}a
ili paket se o{teteni, toga{ tie ne se razmenuvaat tuku se vra}aat vo po{ta. Prevzemawe na neispravna
vre}a mo`e da se izvr{i samo ako rabotnikot koj ja predava o{tetenata vre}a ne e vo mo`nost da
prisustvuva na komisiskoto otvarawe na vre}ata i so~inuvawe na zapisnik za neispravnost na vre}ata.
Koga rabotnikot koj ja vr{el razmenata }e konstatira deka ima pove}e ili pomalku vre}i odnosno
paketi otkolku {to se zapi{ani vo ”Spisokot za razmena” , toga{ vr{i korekcija na ”Spisokot za
razmena” i ja zapi{uva vistinskata sostojba na vre}ite i paketite. Na ”Spisokot za razmena” se stava
po{tenski `ig i potpis na po{tenskiot rabotnik koj go so~inal ”Spisokot za razmena”.Za dopi{anite
odnosno za obi~nite paketi {to nedostasuvaat spored”Spisokot za razmena” se so~inuva odjava za
neispravnost .
 IX.Pregled na rabota
Sekoja po{ta vodi pregled na rabota obr. P -49.Pregledot na rabota e po{tenski dokument na koj
po{tata vodi evidencija za brojot na primeni i otpremeni, pristignati i vra~eni kni`eni pratki, kako i
zaklu~oci {to gi posreduva. Vo sekoja po{ta se vodi po pravilo eden “Pregled na rabota” ili eden
obrazec i toa vo otpremnoto oddelenie ili na otpremnoto rabotno mesto.Vo “Pregledot na rabota” se
vnesuvaat podatoci za :

1. Na strana na primawe:
 Brojot na pratki i vre}i od prethodnot den.
 Pratki pristignati od drugi po{ti spored obrazecot “Karta na zaklu~ok” i ”Spisokot za
razmena”
 Pratki prevzemeni od {alterite
 Pratki vrateni od dostava

2. Na stranata na izdavawe :
 Brojot na pratki otpremeni za drugi po{ti spored obrazecot ”Spisok za razmena”
 Pratki koi se ipora~uvaat na {alter na po{ta
 Brojot na vre}i i paketi za koi po{tata posreduva.

Slu`benite dokumenti, “Karta na zaklu~ok” i ”Spisokot za razmena” se stavaat taka {to pri
pristignuvaweto prvo se stava ”Spisokot za razmena” a potoa “Karta na zaklu~ok” , a pri otprema prvo
“Karta na zaklu~ok” a potoa ”Spisokot za razmena”
Zaklu~uvaweto se vr{i taka {to se povlekuva horizontalna linija a potoa se sobira vkupniot broj
na vre}i i paketi kako na strana primawe taka i na strana izdavawe.Potoa se proveruva dali se
slo`uvaat kolonite na stranata primawe i na stranata izdavawe. Od desnata strana se potpi{uva
po{tenskiot rabotnik koj go zaklu~il obrazecot “Pregled na rabota” . Ako pri zaklu~uvaweto se utvrdi
kusok ili vi{ok, toga{ mora da se izvr{i povtorno sramnuvawe na site zapi{uvawa so poedine~ni
dokumenti. Otkako }e se otstrani neslo`uvaweto se izvestuva kontrolorot. Sekojdnevno se vr{i
kontrola na obrazecot “Pregled na rabota”.