Razmnozevanje

Spolno razmnozevanje
pomembna dva procesa. Prvi je s mejotsko delitvijo nastanejo gamete (spolne celice) v starsevksem org. na to
se spolne celice zdruzijo in opodijo v zigoto.
Zivljenski cikel vkljucuje vse faze v rasti in razvoju od oploditve in nastanka novih spolnih celic.
Pri rastlinah je izmenjava generacij. Diploidna generacija je sporofit, haploidna generacija je pa gametofit.
1. Zivljenski cikel Mahov
Zeleno rastlino je haploidni gametofit in je bolj izrazit.
Oblikovan je kot steljka-gametofit
V gametangijih ki so obicajno na vrhu poganjka se razvijejo spolne celice
Moske spolne celice so s migetalk in podvizne, zenske pa ne.
Moska spolna celica se prenese do zenska s pomoc vodnem filmu ki pokriva mahove in potece
oploditev in nastanek zigota.
Diploidna zigota raste in se deli v sporofit ki dobiva hranil iz gametofita na Kateri raste je odvisen
Sporfit na vrhu ima kapica ali trosovnik ki se odpre in spolne celice padejo in ako so pogoji dobri se
razvije rastlin, prvo protonema potem gametofit.

2. ZIvljenski cikel praprotnic

Praprotnicah kot in mahove potrebujejo voda.
Bolj izrazit je pa diploidni sporofit- rastlina ki ima razvite organe.
Na spodnji strain listov praprotnic ima rjave podolgovnate liste- trosovnikov v Kateri z mejozo
nastanejo HAPLOIDNE SPORE. KO se trosovnike odprejo spore padejo in na dobri pogoji izrascajo v
gametofit loceno se razvijejo moske ali zenske spolne celice. Potrebujejo vodo za prenos In kot nastane
zigota izraste diploidni sporofit.

3. Zivljenski cikel semenk

Podobno kot praprotnic je izrazit diploidni sporofit.
Na vrsicki poganjkov se razvije cvet- razmnozevalna struktura lahko in socvetija. Zascita in privabljajo
oprasevalce in prenasalce.
V cvetovih loceno nastajata dva tipe celic s mejozo -megaspore v zenske in microspore v moski
gametofit.
Po oploditvi zigota nastane kalcek obdan s zalozno tkivo-ednosperm in zascitna lupina ovojnica- seme.

Golosemenki
Cvet je preprost in enostavni, lahko se razvijejo samo en tip celic je enospolen.

Moski cvet- sestavljeni iz prasnici ki vsebujejo dve pelodni vrecki (diploidne celice se z mejozo delijo v
haploidne microspore) Vsak mikrospor j obdan z odporno steno in to je pelodno zrno v prvi fazi razvoja.
Zrelo pelodno zrno je moski gametofit, se deli na 4 celice (2 so spolne- spermalne celice)
Vetrocevke- prenasanje pelodno zrno s vetrom.

Zenski cvet- so luskaste in na vsaki luski sta dve semenski zasnovi. Semenska zasnova kroglasta struktura ki ima
osrednje celice in ovoj. V eni od osrednji celici potece mejoza in nastanejo 4 haploidne megaspore 3 celice
propadejo, preostala celice se mitotsko deli in nastane zenski gametofit – haploidna celica.
Ko se pelodno zrno ujame na zensko socvetje se zacne kaliti- ena iz celic (2 spolne) naredijo kanalcek pelodni
mesicek po katerem celice prehajajo v zenskem ametofit. Ena spolna celica se opoldi s jajcno calico ena pa s
ostale celice in nastane zalozno in prehranjevalno tkivo-endosperm in zigota ki raste in se razvije v zarodek in
naredi klicne liste, steblo in korenina. Iz ovoja semenske zasnove se naredi semenska lupina. Cas oprasevnaje
in oploditev je dolg eno leto
Kristosemenke
Bolj kompleksen cvet. 4 deli: zunajni listi- casni listi za zascita (zeleni) potem vencni listi ki so obarvane privlak
zuzelk, moski del- prasnik, in zenski-plodni listi.
Prashnik- iz prasnicne nite in prasniki, so iz 4 pelodne vrecke – iz diploidnih celic v pelodne vrece nastanejo s
mejoza microspore- po mitiski delitvami nastanjeo 3 celici v pelodno zrno 2 sta spolne spermalni in to je moski
gametofit haploidni.
Pestic- plodni listi zenski, vesbuje zgornji del vrat pestica in spodnji del plodnik, v plodnici so semenske zasnove
iz te nastane embrionalna vrecka in ena celica v embrionalna vrecka je spolna. Ta ena celica se mocno deli in
nastanejo 4 haploidne megaspore, tri propadejo ena ostane, ta ena se deli in nastane vecja celica s 8 jedri-
embrionalna vrecka s 7 jedri v sred je dvojedrna

Nespermalna vegetativna celica iz pelodnega zrna zacne podaljsevati v vrat pestica v pelodni mesicek vstopa v
semensko zasnovo dve spermalne celice potujejo skozi in se povzejo s zenske jajcne celice in nastopa
oploditev – eno spermalno jedro se zdruzi so zensko jajcno kletko nastnae diploidni zigot in potem zarodek,
drugo calico masko se zdruzi s osrednjo v zensko in nastane 3n in nastane zalozno tkivo endosperm. Zarodek in
endosperm obda semenska lupina iz ovoja semenske zasnove (nekateri semenki nimajo endosperm zalozne
snovi grejo v klicni listi)
Ednodomni rastlin- ce so enospolni cvetovi razviti na razlicne poganjke iz ista rastlina
Dvnodomni rastlin- na eni rastlini razvito en spol na drugi rastlin je drugi spol
Zuzkocvetke- rastline ki jih oprasujejo zivali dobro opazni veliki in obarvani, medovne zleze da lahko zastanejo
zivali
Vetrocvetke- s veter, zarodne zrna so majhni in lahki.
Razvoj zarodka
Se deli mitistko, raste, tri tipi tkiv in organi.
Asimetricna prva delitev vodi v nastanek zarodka in suspernozrja ki porine zarodek v endosperm da crpi hranil.
Na delu lista ki se razvija poganjek se razvijejo Prvi listi-kotilednoi klicni listi (enokalicnici in dvokalicnici) Na
obeh delih kalcka se naredi aplikalni meristem za delitev in rast.
Krisotosemenk: za ralizko od golosemenk se razvije semena v notrajnsoti plodnice, semena in osemenja
naredijo plod ki ga uporabnjajo zivali in lahko raznesejo seme lahko raznaasjo tudi I na svojo povrsino.
Kalitev
Semena lahko obnovijo svojo rast se kalijo. Seme vsebuje zarodek In endosperm ki vsebuje potrebne snovi za
kalitev. Pogoji kako t svetloba, voda.

POSEBNOSTI RASTLINSKA CELICA

  PLASTIDI
Poteka sinteza klorofil, karoteni, aminokis, purine in pirimidini, mascobnih kislin in
nekateri hormoni -ga, aba..
Endosimbiotski razvoj
Dvojna ovojnica s veliko GALAKTOLIPIDOV, v notrajnosti je vodna raztopina-stroma
bogata s encimi in 70S ribosomi in lasten genom ki kodira plastidne rRNA tRNA in
fotosintezne proteine, se delijo s cepitvijo.

Nediferencirane plastide se nahajajo na vrsicku in se imenujejo proplastide, imajo

mascobne plastoglobe, nekateri skrobni in proteinske zrnca. Iz njih se razvijejo ostale
plastid:
-zeleni kloroplasti za fotosintezo
-bledi etiloplasti
-rumeno rdeci kromoplasti-pobarvajo cvetove in plodove na povrhnjica
-amiloplasti neobarvane s srkob zaloga
-levkoplasti s proteini in mascobi

Kloroplasti
Zeleni deli rastlin. Vsebujejo tilakoide s klorofil-netopno barvilo, beljakovini in ostale
fotosintenske barve.
Na membrane tilakode poteka svetlobna reakcija fotosinteza v stroma pa poteka Calvinov
cikel- vezava ogljik v sladkor.
Absorbcijski spekter pirkazuje Katero svetlobo barvilo absorbira in katero oddaja.
AKcijski spekter merimo hitrost fotosinteze s absorbcija in oddaja valovne dolzine.
Klorofil s-rjave alge, klorofil d- rdece alge.

FOTOSINTEZA
Dva procesa: prvi je pretvroba svetlobe v kemijska energija ta se iskorisca v drugi procfes pri
katerem nastane sladkor iz C.
1. Svetlobna reakcija
-osvetlitev klorofila in raspad vode
-elektronska prenasalna veriga in NADH
-kemiosmozo In nastanek atp
 Klorofil a: polarni porfirinski obroc s osrenji Mg in nepolarni fitol.
ob osvetlitvni klorofila, se electron iz Mg sporsti na prenasalni protein, pomembna barvila so
tudi klorofil b in karoteni(rdece-rumeno)-povecajo fotosintetsko aktivnost.
Fotositem: barvila+beljakovini je funkcionalno enoto in je v tilakoide.
V sredini je akcijski center s klorofil a okoli nego je antenski system

V tilakoidah so dva fotosistema:

Fotositem II za prenos eletronov v grana tilakoidah
Fotosistem I za nastanek NADP in je v stroma tilakoidah

Fotosistem II
Svetloba osvetli fotostitem II, klorofil a odda electron na elektronski prenasalec-beljakovin v
elektronska veriga (membranske) ko odda electron ga mora klorofil a nadomestiti da se vrne v
osnovno stanje, ga vzame electron kot se voda razpade na H in O in je kisik product fotosinteze.

Fotosintezno elektronsko membransko verigo

je iz PLASTIKON, CITOKROMSKI KOMPLEKS, PLASTOCIANIN ki prenesejo elektrone v serijo
redoks procese iz strome v tilakoidni prostor.

Fotosistem I
Sprejema soncno energijo in electrone iz verige se prenesejo na FERODOKSIN in odda na
koncni acceptor NADP ki se reducira v NADPH2

Elektrone iz fotosisteme se nakopicijo v tilakoide omogocijo protonski gradient in nastane

kemoosmoza in ATP ki je potrebna v naslednja stopnja.

2. Calvinov cikel
Vezava ogljikovega dioksida
Nastanek ogljikov hidrat
Sinteza sladkor ki veze CO2

Imenovani je temotni fazi ker ne potrebuje svetloba, ATP in NADPH2 se iskoriscaj

V prvi reakciji, CO2 upade skozi listen reze, se veze na obstojeci ribuloza (5C) sladkor ta reakcija
katalizira RUBISCO(najpogostejsa molekula),
Nastala molekula (6C) se respade na 2 molekule s 3 C atomov -fosfoglicerat.

Druga reakcija
Iz fosfoglicerat v gliceraldehid trifosfat (3C) s encimi iz NADP in se porabi ATP v the redoks
reakciji da nastane glukoza (6C) iz 3C
 Tretrja reakcija
Obnavljanje ribulose (5C) da lahko veze drug C atmov za cikel ponovo da potece, za obnova
ribulose mora da potece cikel 6 krat za nastanek ene molecule glukoza.

Calvinov cikel poteka v stromih kloroplasta kjer se nahjajo encime, za ena molekula glukoze je
potrebno 6 molekul CO2, 12 NADPH in 18 ATP.

Engelmannov poskus
Nitasto zeleno algo je osvetlil s svetlobo ki jo je usmeril s prizmo, je rasklonila svwtlobo in
razlcni deli rastlin so razlicno osvetljene. Je vel da v fotosintezo nastaja kisik in je hote izmeriti
nastali kisik ampak ni je imel posebne instrumente. Za to je iskoristil aerobne bakterije ki se
zbirajo okoli vir kisika. Opazil je da so se bakterije zbrale okoli deli ki so bile vijolicno in rdece
osvetleni in je zakljucil da valovna dolzina te svetlobe je najbolj ucinkovita za fotosinteze.

Kloroplaste na koncu rastne sezone se razgradijo pridejo v senescence (ni dovolj svetlobe), se
razgradijo tilakoide kloroplast se preoblikuje v GERONTOPLAST
Etiloplasti- pogodni za raslin ki nimajo dovolj svetloba, znacilno je da se proplastidi oblikujejo v
etiloplasti, v stromi je PROLAMELARNO TELO-polikristalicna mreza iz lipidov ki se po osvetitvi pretvori
v tilakoidne membrane s beljakovine in fotosintetski barvili. Belo obarvani
Amiloplasti- v kreneninah in drugih zaloznih tkiv so amiloplasti, zaloga skrob, Skrob je iz amilozo in
amilopektin. Brez barva
Kromoplaste- rumeno rdece obarvani, karotenoidi barvila so hidrofobna barvila (40c) iz osnovna
enota izporen(iz 5C), v kromoplastih so raztopljeni v plastoglobulih. Karoteni so oranzno rdeci
ogljikovodiki, Ksantofili so oksidirane in rumeni.
 VAKUOLA
Osrenji del celice, vodna raztopina vsebuje bavre, encime, proteone ph =5,5, ovojnica-
tonoplast.
Ko je vakuolna polna s vodo potisne organelle proti celicne stene- ustvari turgorski tlak=cvrste
celice turgidne celice, ce tugor pade zaradi manjanje vode vakuola se povlece.
Mineralne snovi rastoplenje sodelujejo pri turgorski pritisk.
Rastlina isushena=povecana konc snovi izven celice=hipertonicno okolje=voda izleze=vakuola
in celca se skrci=odstapi od steno=turgor pade=plazmoliza
Hipotonicno okolje (manj konc snovi zunaj celice) omogoca vhod vode v vakuolo (bolj
koncentrirani snovi) (voda prihaja iz vecja v nizja koc vode-difuzija) in se turgor vrne ker
vakuola potisne organelle na steno=deplazmoliza.
V tonoplast in plazmalema so akvaporini kiprenesejo hiter vode-olajsana difuzija.

Nediferencirane celice imajo majhne vacuole ki se soedinijo v ena velika na sredini celice=
lahko celice rastejo s pomoc vacuole in vode brez energetski trosek.

Vakuola vsebuje encime, zalozne snovi, kovine.

Antociani- vodotopna barvila ki so v vakuoli na povrhnjici plodovi in cvetje ker privlecejo

zuzelke za oprasevanje in prenos seme.
Vesebujejo sladkor in antociandni del.
So obcutljivi na ph (pod 7 rdeca nad 7 so modro zelene)
Rumeni kalkon- barvilo ki absorbira UV svetlobo in dodatno usmeri zuzelke
Betalanini-dusikovi spojini, redkejsi, za oprasevalce in raznsalce.
Trpke in neuzitne snovi- TANINI polifenoli zascta pred objedanjem.
Kristali kalcijev acetat- zascita
Liticni encimi- razgradijo nevarne in nepotrebne snovi (kot list otpade)

 OLEOSOMI
Vezikli obdani s enojnim slojev fosfolipidov v katerega so vljucene beljakovine OLEOZINI
V notrajnosti so nakopicena olja- trigliceridi (glycerol+3mk)
nastajajo v ER.
Oleozin prisoten v oljnih telescih v suhih semenih in pelodnih znrah.
Ob kalitvi, lipase razgradijo TAG = MK- beta oksidacija=acetil COA ki v GLIKOSISOMIH
(PEROKSISMI S GLIKOSILATNI CIKLOM) pretvorti v organsko kislino sukcinat (c4) potem v
mitohondriji v krebos cikel pretvori v malat in potem v citosolu vstopi v glukoneogenezo.
 CELICNA STENA
Brez stene so speratozoidi mehovih, praprotnicah in nektaeri golosemenk.
Primarna celicna stena, sekundarna celicna stena- odmrejo celice ker protoplast razgradijo
hidroliticki encimi -programirane celicne smrti)

Celice so zljepljene s pektinsko osrednjo lamelo.

Pektini- nerzavejane heteropolisaharidi -galakturonska kislina, vezejo Ca in vodo, uravnavanjo
ph, omogocajo interakcijo. 10-35% v celicni steni.

Celuloza glavni gradnik stene, 1,4 glikozidna vezja med beta glukoz. Molecule celuloze s
vodikovimi vezi tvorio mikrofibrile. Vec celuloza bolj trdna

Mikrofibrile zamrezijo in povezujejo s vodikovimi vezi hemiceluloze

Hemicelucloza najpogosti KSILOGLUKANI-DVO IN ENOKALIC; GLUKORONOARABINOGALAKTANI
PRI TRAVAH

Tretji del so beljakovine. Strukturni glikorpoteini-ekstenzin, encimi za signalno transdukcijo in

metabolizem stene -celulaze, pektinaze,peroksidaze.

Sintaza celuloze-rozeta
Encimski kompleks nasataja celuloza
S svojem kataliticni del iz UDP-gukoz sestavi celuloza.
Spreminjanje smer omogoca bolj trdnost.

Preostale dele stene nastanejo v ER ali GA ki se s transportne veizkle prenesejo do plazmaleme

in izlocijo s eksocitozo na zunajno strano.

Sekundarna celicna stena: je med plazmalemo in pirmarno celicno steno je delebeljsa kot
primarna in drugacna kemijska sestava: vecje celuloze 50%, zamrezena s hemiceluloza in
fenolni polimer LIGNIN bolj trdna

Primarna celicna stena

Vsebuje PLAZMODEZME ki omogocajo prenos snovi skozi odprtine v cel stena in interakcija
sosednje celice. Skozi njih prehajajo celice iz ena v druga.
DEZMOTUBUL- cevasto stisnjen ER
Brez plazmodezme so celice ki so izolirane-listne reze
Simplest se oblikuje iz plazmodezme skupnost protoplast v rastlinski teles.
Apoplast je celicna stena in medcelicni prostor, obe pomembni za transport.

Celice ki imajo prim in sekund stena se povezujejo drugce- s PIKNJE (ksilem, traheje in traheie
za prenos vode) to so mestih ki je celicna stena razgrajena
 Nastanek celicna stena in plazmodezmi
S celicna plsoca iz notrajnosti proti robu. Po anafazi se mikrotubuli preoblikujejo v fragmoplast,
v osrenjem delu deluje kot kletka se lovijo GA veizkli in se zberejo na sredini in naredijo celicno
plasco se siri in ko doseze rob se njena membrana zdruzi s plazmalemo.
V interfazi se pa mikrotubuli fragmoplaste preoblikujejo v obodne microtubule da lahko
usmerjajo rozeta za nastanek celuloza.
Plazmodezmi nastajajo kot odprtine na mestih kje se membrane ne zlivajo lahko nastanejo in
sekundarno ki se celicna stena encimsko razgradita s celulaze in pektinaze .

Predrpofazni trak v G2 interfaze

Pas iz mikrotubulov tik pod plazmalemo kjer se z endocitozami oznaci mesto zlivanja celicne
plsoce in stara plazmalema- s tem doloci delitveno ravnino.

MEDCELICNI PROSTOR
Shizogeni prostor- celice se razmaknejo, reksigeni prostor(neenakomerna delitev celic)- votlina,lizigeni
protor-razpad celic.

CELICNI TIPI
Kriterij za locevanje je celicna stena: parenhim kolenhim in sklerenhim
1. PARENHIM
Tanka primarna stena, zive celice, gradijo telo rastlin, zelo raznolike.
Fotosintezni parenhim(z kloroplasti) ,zalozni parenhim (z amiloplasti), mejni parenhim (na
povrhnjica razmenjava snovi), sekrecijski, meristem (delitvijo), aerenhim (transport zrak).

2. KOLENHIM
Imajo primarno celicno steno in so zive, zascita in mehanska opora.

3. SKLERENHIM
So zadebeljene sekundarne stene, mrtve celice
Sklereide-izodiametricne celice tvorijo trdo lupino nekaterih semen
Sklerenhimske celice- zelo podaljsane vlakne dajejo oporo visokim in pokoncnim stebo
Traheide in elementi trahej- so prevoden sklerenhim.