GODI[EN ZBORNIK 363

Dragi MITREVSKI UDK: 94(497.7:=811.15)

KELTI VO MAKEDONIJA – spored arheolo{kite podatoci

Kusa sodr`ina
Na osnova pi{anite izvori, brojni nastani vo tekot
na poslednite 3 veka od prviot milenium pred Hrista, se
povrzani so odredeno keltsko prisustvo vo Makedonije. Ia-
ko tie nastani zna~itelno vlijaele vrz istoriskiot i kul-
turen razvitok na Makedonija, sepak vo naukata ne im e po-
sveteno poseriozno vnimanie, soodvetno na nivnoto zna~e-
we, ulogata. Vo ovaa smisla, arheologijata ne nudi mnogu po-
datoci za tie nastani, no so najnovo otkrienite naodi na
nekolku lokaliteti od dolinata na Vardar, posebno vo Va-
landovsko – Gevgeliskiot region (Vardarski Rid – Gevgelija
i Glos – Gr~i{te), stanuvaat sosema izvesni odredeni za-
klu~oci. Taka, ve}e mo`at da se zaokru`at barem osnovnite
soznanija za karakterot i zna~eweto na keltskoto prisu-
stvo vo Makedonija, kako za poranite Kelti od pohodot na
Delfi, taka i za podocne`nite pohodi na Skordiskite.
Dosega otkrienite arheolo{ki naodi zboruvaat za
golemata kriza i depopulacija dol` glavnite komunikacii,
posebno po Vardarskata dolina vo vreme na keltskata inva-
zijata kon jug, okolu 279 godina pred Hrista, i posebno pos-
le toa. Tie prodori imale nesporno pqa~ka{ki karakter,
bile ru{itelski, duri fatalni za natamo{niot razvitok
na lokalnata kultura vo Makedonija, posebno po dolinata
na Vardar.
Otkrienite arheolo{ki situacii na razli~ni povar-
darski lokaliteti od prvata polovina na tretiot vek
pred Hrista ubavo gi dokumentiraat tie nastani, nivniot
karakter i posledicite od niv.
Po mnogu elementi se sli~ni i podocne`nite keltski
prodori vo Makedonija, poto~no Skordiskite pohodi i niv-
nite voeni sudiri, glavno so rano rimskata uprava vo Make-
donija. Nesporno e nivnoto prisustvo vo tekot na II i I vek
pred Hrista na ovie prostori i toa niz brojni i sosema iz-
vesni istoriski nastani, me|u koi pove}eto se pedantno za-
bele`ani od anti~kite avtori. Tie , pred sè voeni sudiri vo
Makedonija traele podolgo i so toa ostavile i poveke ar-
heolo{ki ostatoci. Poradi toa, tie nastani veke morame
da go tretirame kako posebna i mo{ne zna~ajna stranica vo
kulturno-istoriskiot razvitok na Makedonija.

Klu~ni zborovi: KELTI, SKORDISKI, VOENI POHODI, AR-

HEOLO[KI POHODI, SKOPSKO, DOLINA NA VARDAR, OSTAVI.
364 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Na osnova pi{anite izvori brojni nastani vo tekot na po-

slednite 3 veka od prviot milenium pred Hrista, se povrzani so
odredeno keltsko prisustvo vo Makedonije. Pritoa, nesporno e
deka tie zna~itelno vlijaele vrz istoriskiot i kulturen razvitok
na Makedonija. Za `al, arheologijata dosega ne im posvetila pose-
riozno vnimanie, soodvetno na zna~eweto i ulogata na tie nastani.
Stepenot na istra`enost na periodot na poslednite vekovi pred
Hrista sè u{te e nizok, a dosega{nite arheolo{ki otkritija mnogu
malku se posmatraat niz prizmata na keltskoto prisustvo vo ovie
krai{ta.
Dolgo vreme od teritorijata na Makedonija izvesni bea samo
nekolku incidentni naodi na predmeti so keltski karakteristiki.
Na osnova niv, vo literaturata bea nazna~eni poedini zabele{ki za
sporadi~noto prisustvo na latenski elementi vo lokalnata kultu-
ra, kolku samo da se ozna~at glavnite komunikacioni linii za {i-
rewe na tie elementi niz Makedonija, kon Grcija.1 Taka, nedostato-
kot na poseopfatni istra`uvawa, pred se na naselbite od toj peri-
od, dolgo vreme onevozmo`uva{e otkrivawe pore~iti situacii i
dovolno podatoci za tipot i karakterot na eventualnoto keltsko
prisustvo vo Makedonija, kako i za negovoto vistinsko kulturno-is-
torisko zna~ewe.
Nesporni se prodorite na Brenovite Kelti vo invazijata na
Delfi 279 godina pred Hrista, niz Makedonija, sekako najpove}e
po dolinata na Vardar kako glavna komunikacija vo pravec sever
jug. Obi~no se smeta deka, Keltite na svojot pat kon jug, kratkotra-
jno i samo popatno ja zafatile Makedonija, poradi {to ne ostavi-
le zna~ajni kulturni ostatoci. No, pritoa se zaborava na, karak-
terot i surovosta na taa invazija, od {to proizlegle krupni pos-
ledici po lokalnoto naselenie i po negoviot natamo{en kulturen
razvitok.
Izvorite gi potenciraat stra{nite posledici od Keltskata
naezda vo oblastite niz koi pominale i faktot deka za dolgo vreme
ostavile pusto{ za sebe, strav i traumi kaj lokalnoto naselenie.2
Tokmu takva e slikata {to ni ja nudat dosega otkrienite arheolo{-
ki naodi od toa vreme po dolinata na Vardar. Vo ovaa smisla nes-
porni se odredeni zaklu~oci {to va`at za celata Dolina na Vardar,
a seto toa ubavo se nadovrzuva na arheolo{kite situaciii otkrieni
po na sever po dolinata na Ju`na Morava.

1
Gustin 1984, Abb.30; Bitrakova-Grozdanova 1987, 77-78,T-V; Mikulcic 205, 119.
2
Papazoglu 1969, 211-212
GODI[EN ZBORNIK 365

Gotovo site pove}eslojni naselbi po dolinata na Vardar, onie

so podolg i kontinuiran `ivot niz prethodnite periodi zamiraat
gotovo vo isto vreme nekade vo prvite decenii na 3 vek pr.n.era. Naj-
golemiot broj od niv nikoga{ pove}e ne bile obnoveni. Takva e si-
tuacijata so poznatite dolnovardarskite praistoriski naselbi-te-
lovi (Kastanas, Vardarofca, Vardino), kako i so naselbite od dru-
gata strana na dene{nata granica vo Valandovsko-Gevgeliskiot re-
gion (Isar – Marvinci, Glos – Gr~i{te i Vardarski Rid Gevgelija).3
Vo isto vreme, po Goren Vardar zamiraat site utvrdeni naselbi
okolu Skopskata Kotlina (Gradi{te-Nerezi, Gradi{te – Brazda,
Gradi{te – Bu~inci, Isar – Studeni~ani, Kale – Varvara i dr.), koi
imale bogat i intenziven `ivot vo tekot na 5 i 4 vek pred Hrista4.
Na seto ova treba da se dodade i istata sudbina na golemiot kla-
si~en centar vo Demir Kapija (anti~ko Stenae).
Dali pri~inata za gotovo ednovremenoto zamirawe na `ivo-
tot vo ovie naselbi bil prodorot na Brenovite Kelti, mo`e samo da
se pretpostavi. Iako elementi od keltska kultura na niv ne se ot-
krieni, sepak, situacija so skopskite utvrduvawa seriozno upatuva
na toa.
Dolgo vreme se smeta{e deka krajot na `ivotot na ovie rano-
anti~ki naselbi treba da se povrze so prodorite na Dardancite i
nivno naseluvawe vo Skopsko, kon po~etokot na 3 vek. No ne samo
{to ne e otkriena dardanska kultura od toa vreme vo Skopskata kot-
lina, tuku zasega nemame nikakvi arheolo{ki naodi, kako od 3 taka
i od 2 vek pred Hrista.
Sli~na e situacijata i so ostanatite, pokomunikativni oblas-
ti na istok od Vardar. Ednostavno, po glavnite komunikacii kon jug,
pred sè po Dolinata na Vardar, no i po P~iwa, Breganica i La-
kavica, 3 vek pred Hrista arheolo{ki kako da go nema. Vo Skopsko,
Dardancite mo`ele da navleguvaat, no samo vo eventualni pqa~ka{-
ki pohodi za nabavka na robovi i sobirawe na toa {to ostanalo pos-
le pominuvaweto na Keltite. Kako {to ne inforniraat pi{anite
izvori, taa zemja bila za dolgo ispustena. Od druga strana, Dardan-
cite vo toa vreme bile organizirana sila kade poedinci poseduvale
po iljadnici robovi i koi, pri vra}aweto na Keltite niz dardanska-
ta zemja kon sever, tokmu tie im go zadala re{ava~kiot udar.
Vo sekoj slu~aj, od prodorot na Keltite vo 297 godina do osni-
vaweto na rimsko Skupi, vo Skopskata kotlina kako da nemalo po-

3
Sokolovska 1986, 31-69; Mikulcic 1999, 19-30; Mitrevski 2005, 27-29.
4
Mikulcic 1982, 17-34.
366 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

organiziran `ivot. Posle kelt-

skite ru{ewa i kompletno uni-
{tuvawe na dotoga{noto viso-
ko ekonomsko i kulturno `ive-
ewe Skopskata oblast bila ne
pogodna teritorija za postojani
naselbi i vo nea ne mo`e da se
smeta na eventualno dardansko
naseluvawa. Do sega ne se otkri-
eni ostatoci od naselbinsko
`iveewe vo Skopsko od perio-
dot na III i II vek pred Hrista.
Edinstvenite arheolo{ki nao-
di bliski do toa vreme se naodi-
te na poedini docnolatenski
Sl. 1
sadovi od Gradi{te – Sredno
Skorsisko-da~ka keramika od Nerezi. Dva grubi lonci ukra-
Gradi{te – Nerezi seni so vre`ani i ~e{lesti or-
namenti kako i eden fin, sivo
pe~en sad so t.n. „s“ profilacija se otkrieni na edno mesto, vkopani
vo ru{evinskiot sloj od ve}e dva veka sru{enata ranoanti~ka
naselba na Gradi{te (Sl. 1). Sadovite zaedno so edna denes izgubena
fibula, pretstavuvaat naodi tipi~ni za podocne`nite keltski,
poto~no, skordisko-da~ki upadi vo Makedonija.5
Nespornata kriza i depopulacija na Skopskiot region sekako
ne se dovolni da go dokumentiraat i ilustriraat prodorot na Kel-
tite niz Makedonija, na nivniot pat kon Delfi. Sepak slikata zna-
~itelno ja dopolnuvaat poedini naodi od najnovite arheolo{kite
istra`uvawa po Dolen Vardar ili vo Valandovsko-Gevgeliskiot re-
gion. Vo poslednite decenii tamu se istra`uvani 3 predrimski na-
selbi (Isar Marvinci, Gloska ^uka – Gr~i{te i Vardarski Rid-
Gevgelija).6 Site tie se pove}eslojni so kontinuirana upotreba niz
celiot prv milenium pred Hrista. Vo vekovite pred rimskata dom-
inacija imaat gradski karakter, taka {to za naselbata na Isar -
Marvinci, se smeta deka e istoriskiot Dober, spored edni ili Ido-
mene spored drugi avtori, a za Vardarski Rid e izneseno misleweto
deka e makedonskata Gortinija.7 Pome|u ovie dva lokaliteti, na

5
Mikulcic 1982, 31; Pasic 1989.
6
Skolovska 1986; Mitrevski and other 2005.
7
Skolovska 1986; Mikuilcic 1999,.20-30; Mitrevski and other 2005.
GODI[EN ZBORNIK 367

Sl. 2
Gradskata Stoa od Vardarski Rid – Gevgelija

samiot lev breg na Vardar se nao|a posledno istra`uvanata naselba

na Gloska ^uka vo selo Gr~i{te.8
Na site tri lokaliteti jasno se izdvojuva `iveeweto vo t.n.
klasi~na naselba od 5 i 4 vek pred Hrista, od slednata pomlada na-
selba {to egzistirala od vtorata polovina na 3 niz 2 do 1 vek pred
Hrista. Krajot na „klasi~noto“ `iveewe sekade e odbele`an so na-
silni ru{ewa, nekade vo tekot na prvite decenii od 3 vek pred
Hrista. Nad takvite ru{evini, po izvesno vreme bila podignata
nova naselba od nov tip, so sosema nova urbanizacija, novi grade`ni
tehniki i nova materijalna kultura. Ova e najevidentno na
Vardarski Rid vo Gevgelija.9
Vardarski Rid, bil vo kontinuirana upotreba od krajot na
Bronzenoto doba do po~etokot na Rimsko vreme. Vo negovata strati-
grafija se izdvojuvaat 6 posledovatelni naselbi, od koi poslednata
bila vo upotreba do prvi vek pred Hrista. Predposlednata ili pet-

8
Iskopuvawa vr{eni 2006 godina, nepubliokuvani.
9
Mitrevski 2005, 16-88.
368 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 3
Ru{evinskite ostatoci vo slojot na gorewe od poslednata upotreba na
Stoata na Vardarski Rid – Gevgelija

ta naselba egzistirala niz 5 i 4 vek pred Hrista, niz 3 grade`ni fa-

zi ili obnovi. Bila ekonomski mo}na naselba so reprezantativni
javni gradbi i bogata materijalna kultura. Centralen i najrepre-
zentativen objekt bila golemata gradska Stoa so dve grade`ni fazi
ili obnovi (Sl. 2).10 Postarata faza bila vo upotreba vo 4 vek doku-
mentirana so moneti na Filip II i Aleksandar III otkrieni na po-
dovite vo poedini prostorii. Pomladata grade`na faza, dokumenti-
ra obnova i upotreba vo vreme na Lizimah, potvrdena me|u drugoto i
so negovi moneti. No obnovata na poedini delovi od Stoata niko-
ga{ ne bile vo celost zavr{ena. Nekade vo prvite decenii na 3 vek
objektot bil iznenadno i nasilno sru{en. Debel sloj od spaleniot
objekt gi pokril ostatocite od klasi~nata Stoa (Sl. 3). Toa bilo
kraj ne samo za ovoj objekt tuku i za celata klasi~na naselba, koja ja
do`iveala istata sudbina. Na site istra`uvani pozicii se otkri-
vaat spalenite ostatoci od pettata naselba od 5 i 4 vek pred Hrista,
koi formiraat debel sloj pepel i gar.
10
Slamkov 2005,159-172.
GODI[EN ZBORNIK 369

Sl. 4
Ostavata so 51 srebrena tetradrahma od Vardarski Rid-Gevgelija

Silniot ogan od izgorenata naselba ja zafatil i edna ostava

od 51 srebrena tetradrahma, so moneti od Aleksandat III (posthum-
ni), Lizimah i Seleuk I (Sl. 4).11 Monetite bile zavitkani vo tek-
stil i pohraneti (spastreni) vo kerami~en sad pred pretstojnata
golema opasnost. No ognot od izgorenata ku}a ja zafatil i ostavata,
taka {to kerami~niot sad so monetite bil nagoren, a trgi od gorewe
se otkrivaat i vrz nadvore{nite moneti vo sadot. Ovoj naod jasno go
opredeluva karakterot na nastanite {to ja sru{ile pettata nasel-
ba na Vardarski Rid i gi datira tokmu vo vremeto na Keltskata
pohod na Delfi. Najmladite moneti vo ostavata se dvete tetradrah-
mi na Lizimah (306-281 god. pr. Hrista) i dvete tetradrahmi na Se-
leuk I Nikator (312-280 pr. Hrista).
Na ova mesto e interesno da se potsetime deka mnogu sli~ni
arheolo{ki situacii se otkrieni i na drugi lokaliteti. Sli~ni
ostavi na srebreni tetradrahmi se poznati od: Prilepec, Bukri,
Furka i t.n., kade sekoga{ najmladite moneti se datiraat okolu 280
godina pred Hrista.12 No da se vratime na situacijata na Vardarski
Rid.

11
Husenovski 2005, 323-328.
12
Vuckovic-Todorovic 1958; Mikulcic 1973,156-160.
370 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 5
Del od gradbite od poslednata faza na `iveewe na
Isto~nata Terasa na Vardarski Rid – Gevgelija so ostatocite
od t.n. kuka na kolekcionerot, vo preden plan

Vrz spalenite ostatoci od spomenatata t.n. klasi~na naselba

bila podignata slednata, najmlada naselba na Vardarski Rid. No-
vata naselba egzistirala niz 4 obnovi do 1 vek pred Hrista. Pri toa,
dobro e dokumentiran intenzivniot i bogat `ivot niz vtorata polo-
vina na 3 i niz 2 vek pred Hrista. Posle toa, poto~no posle pret-
varaweto na Makedonija vo Rimska provincija 148 godina, gradot
pominuva niz poslednata faza13. So nea se dokumentira silno opa-
|awe na ekonomskata mo} i na odreden na~in samo `ivurkawe na
gradot. @ivotniot prostor bil znatno namalen taka {to aktivnos-
tite od toa vreme bile ograni~eniot samo na prostorot na Isto~na-
ta Terasa. Toa {to e za nas va`no e deka vo tie nastani, {to dovele
do takvo opa|awe na mo}ta, ulogata i zna~eweto na Vardarski Rid,
zna~ajna uloga imale povtorno keltskite prodori, poto~no Skor-
diskite.

13
Jovanov 2005, 315-322.
GODI[EN ZBORNIK 371

Vo taa smisla najilu-

strativen primer e ku}ata
od 2 vek pred Hrista, otkri-
ena na Isto~nata Terasa i
veke poznata kako „Ku}a na
kolekcionerot“ (Sl. 5).14
Imenuvana e taka poradi ot-
krienite razli~nite pred-
meti {to se karakteristi~-
ni za razli~ni periodi od
VII-II vek pred Hrista. Site
Sl. 6
tie se so posebni estetski
Poedini naodi so keltsi (skordisko-da~ka) vrednosti i se ~uvale na
karakter od t.n. kuka na kolekcionerot na poseben na~in vo centralna-
Vardarski Rid – Gevgelija ta prostorija na ku}ata. Na
podovite vo kukata se otkri-
eni brojni moneti, site od II vek pred Hrista. Samo vo glavnata pros-
torija najdeni se 24 moneti , najpove}e od t.n. avtonomni kovnici, od
Filip V i Persej, pri {to najmladata se datira okolu 148 godina.
Nekade vo toa vreme ku}ata bila iznenadno sru{ena. Sopstvenicite, a
ni ru{itelite ne stignale da gi izvadat dragocenite predmeti od glav-
nata prostorija. Vrz celiot
inventar, vo izvorna polo`-
ba bila padnata krovnata
konstrukcija i delovi yido-
vite. Nabrzo potoa, direkt-
no vrz ru{evinskite osta-
toci bile izvr{eni odre-
deni pregradbi i obnova. So
toa objektot dobi sosema
drug karakter, povrzan so
nov inventar, vo koj se ot-
krivaat dosta vojni~ki ele-
menti i toa povrzano so la-
tenskata kultura. Me|u osta-
natoto, od taa posledna gra- Sl. 7
de`na faza, datirana so ra- Poedini naodi na keltska (skordisko-da~ka)
norimski moneti gi izdvoju- keramika od Vardarski Rid – Gevgelija

14
Mitrevski 2005, 229-260.
372 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

vame naodite na `elezni streli, lanseloidna fibula, mamuza, korici

od me~ (Sl. 6), kako i pove}e naodi na docnolatenska ili skordisko-
da~ka keramika (Sl. 7).
Posle ovie nastani Vardarski Rid ne bil pove}e stariot bo-
gat i strate{ki zna~aen grad, eden od makedonskite centri na sever
od prestolninata Pela. Iako `ivotot na Isto~nata Terasa prodol-
`il i vo slednite decenii, toa }e bidat samo ograni~eni aktrivnos-
ti vo znakot na postojnite voeni sudiri megu rimskata adminis-
tracija i skrdisko-da~kite vojski.15 Vakvata situacija e arheolo{ki
u{te poevidentna na sosedniot lokalitet Gloska ^uka, 10-tina ki-
lometri severno od Vardarski Rid.(Sl. 8).

Sl. 8
Panorama na Gloska ^uka-Gr~i{te kaj Valandovo,
pogled od sever

Naselbata na Gloska ^uka, go ima gotovo istite kulturni ka-

rakteristiki i razvitok kako Vardarski Rid. No taa zazema daleku
postrate{ka pozicija, kontroliraj}i ja celata dolina na Vardar od
Vardarski Rid na jug do Isar – Marvinci na sever. Vo taa smisla, so
svojata dominantnost se izdvojuva akropolata kako najvisoko, ve{-
ta~ki zaramneto plato, utvrdeno so kameni bedemi. Okrienite naodi,
so istra`uvawata vo 2006 godina, uka`uvaat deka Akropolata bila

15
Papazoglu 1969, 226-241.
GODI[EN ZBORNIK 373

Sl. 9
Poedini naodi na keltska (skordisko-da~ka) keramika
od Gloska ^uka – Gr~i{te

pred se koristena za vojni~ki potrebi. Pritoa, za poslednata faza na

upotreba na toj prostor se vrzuvaat poedini tipi~ni docno latenski
naodi. Skladi{na i kujnska keramika od severno poteklo bea otkri-
eni vo izvorna polo`ba vo nekoi od istra`enite gradbi pokraj od-
branbenite bedemi (Sl. 9). Isto
taka i poedini naodi na laten-
ski fibuli, mamuzi, streli i
sli~no se javuvaat vo inventarot
na istite gradbi (Sl. 10).
O~iledno prostorot na
akropolata na Gloska ^uka bil
ne samo osvoen, tuku i izvesno
vreme koristen od dojdencite od
sever, {to zna~elo i kraj za po-
ve}evekovniot kontinuiran `i-
vot.
Na sli~na situacija upa-
tuvaat i poedini naodi od Isar- Sl. 10
Marvinci. Iako tamu ne se vr- Poedini naodi na mamuzi so keltski
{eni poambiciozni naselbins- (skordisko-da~ka) karakter od od
ki istra`uvawa, poznati se 3 Gloska ^uka – Gr~i{te
374 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 11
Poedini fibuli od Marvinci so podunavski-keltski elementi

bronzeni fibuli so tipi~ni docnolatenski belezi (Sl.11). Fi-

bulite pretstavuvaat prilozi vo poedini pogrebuvawa, {to povtor-
no upatuva na zaklu~okot za odredeno skordisko vlijanie16.
Na krajot, i pokraj toa {to imame dosta mal broj arheolo{ki
naodi so keltsko poteklo, sepak mo`eme da izvle~eme barem naj-
op{ti zaklu~oci za karakterot i zna~eweto na keltskata kultura
vo Makedonija, kako za poranite Kelti od pohodot na Delfi, taka i
za podocne`nite pohodi na Skordiskite.
Poradi samiot karakter na invazijata kon jug vo 279 godina,
dol` glavnite komunikacii nemame nekoi pozna~ajni materijalni
ostatatoci od Keltite. No zatoa, na osnova golemata kriza i depop-
ulacija nesporno e deka toj pohod ostavil zna~ajni posledici po
natamo{niot kulturen i istoriski razvitok, posebno po dolinata
na Vardar. Tie porani keltski prodori imale pqa~ka{ki karakter,
bile ru{itelski, poto~no, fatalni za natamo{niot razvitok na lo-
kalnata kultura.
Posle Aleksandroviot pohod na istok Makedonija bila krajno
podatliva i privle~na za pqa~ka{ki pritisoci od nadvor. Najgo-
lemata opasnost vo taa smisla bile sekako keltskite prodori. Taka,
mnogu ostavi na te{ki srebreni moneti od toa vreme bile krieni
pred keltskata opasnost, a mnogu od niv ostanale za sekoga{ zako-
pani bidejki sopstvenicite ne uspeale da se vratat po niv. Tie se

16
Mikulcic 2005, 121, sl. 2.
GODI[EN ZBORNIK 375

najdobrata ilustracija, ne samo za bogatstvoto na Makedonija i eko-

nomskata mo} na makedonskite gradovi, tuku i za primarniot kelts-
ki interes vo Makedonija.
Edinstveno takvata privle~na sila mo`ela na podolg rok da
gi naso~i Keltite kon, vo toa vreme ekonomski silnata no poli-
ti~ki slaba Makedonija. Vo taa smisla, golema e mo`nosta brojnite
naodi na srebreni predmeti {to se otkrivaat vo Podunavjeto da se
rezultat tokmu na pretopuvaweto i sekundarna upotreba na make-
donskoto srebro, za izrabotka na razni formi keltski masiven na-
kit i alatki. Najdobriot primer za toa e t.n. `idovarsko blago, ka-
de se sre}avaat brojni, nevoobi~aeno te{ki srebreni predmeti, so
razli~na forma i namena, izraboteni od nevoobi~aeno ~isto srebro
za nivnata namena. Me|u niv, potekloto na poedini idei, formalno
- tehni~ki i dekorativni re{enija, nesporno e od od jug, od makedon-
skata kultura na docno klasi~noto vreme .17
Po mnogu elementi se sli~ni i podocne`nite keltski pro-
dori vo Makedonija, poto~no Skordiskite pohodi i nivnite voeni
sudiri so rano rimskata uprava vo Makedonija. Nesporno e nivnoto
prisustvo vo tekot na II i I vek pred Hrista na ovie prostori i toa
niz brojni i sosema izvesni istoriski nastani, me|u koi poveketo se
pedantno zabele`ani od anti~kite avtori. Tie, pred sè voeni sudi-
ri, vo Makedonija traele podolgo i so toa ostavile i pove}e arheo-
lo{ki ostatoci. Poradi toa tie nastani ve}e morame da go treti-
rame kako posebna i mo{ne zna~ajna stranica vo kulturno-isto-
riskiot razvitok na Makedonija.
Dokolku so ovoj trud uspeeme da go inicirame otvaraweto na
taa stranica, toga{ mo`eme da se nadevame deka vo idnina }e mu se
posveti daleku pogolemo vnimanie na istra`uvaweto na ovie nas-
tani i ovoj period, posebno na poleto na arheologijata.

(Recenzent: prof. d-r Elica Maneva)

17
Jeftic and other 2006; Jeftic 2007,10-11.
376 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

LITERATURA

Bitrakova-Grozdanova 1987
Bitrakova-Grozdanova V., Monuments de l’epoque helenistique dans la Republique
Socialiste de Macedoine, Faculte de Philosophie 3, Skopje.
Gustin 1984
Gustin M., Die Kelten in Jugoslawien, JRGZM 31, Mainz, 305-363.
Husenovski 2005
Husenovski B. A Hoard of Silver Tetradrachmas from the third century BC, Vardarski
Rid -Tom 1, Faculti of Philosophy, Skopje.
Jeftic 2007
Jeftic M. Art of Scordisci and Zidovar Treasure, The Sity Museum Vrsac-Faculty of
Philosophy Beograd, Beograd-Vrsac.
Jeftic and other 2006
Jeftic M. and other, The Zidovar Treasure, The Sity Museum Vrsac-Faculty of
Philosophy Beograd, Beograd-Vrsac.
Jovanov 2005
Jovanov M., The End of Settlement Life at Vardarski Rid, Vardarski Rid -Tom 1, Faculti
of Philosophy, Skopje.
Mikulcic 1973
Mikulcic I., Edna nova ostava na tetradrahmi i pregled na monetnite naodi od VI -II vek
st.era vo Makedonija, God.Zbornik na Fil.Fak. Kn.24, Skopje.
Mikulcic 1982
Mikulcic I., Staro Skopje so okolnite tvrdini, Makedonska kniga, Skopje.
Mikulcic 1999
Mikulcic I., Antike Stadte in der Republik Makedonien, Makedonische Akademie der
Wissenschaften, Tom.8, Skopje 1999.
Mikulcic 2005
Mikulcic G., Fibuli do dve igli od Marvinci, Maced. acta archaeol.16, 119-124.
Mitrevski 2005
Mitrevski D., Vardarski Rid -Research 1995-2004, Vardarski Rid Tom 1, Fac. of Phil.,
Skopje.
Mitrevski and other 2005
Mitrevski D. and other, Vardarski Rid -Tom 1, Fac. of Philosophy, Skopje.
Papazoglu 1969
Papazoglu F. Srednobalkanska plemena u predrimsko doba, CBI, Djela XXX- Kn. 1.
Pasic 1989
Pasic R., Gradiste site in the vilage of Nerezi near Skopje , Maced. acta archaeol. 10,
Skopje.
GODI[EN ZBORNIK 377

Slamkov 2005
Slamkov E., Stoa-Part of the Classical Agora at Vardarski Rid, Vardarski Rid -Tom 1,
Faculti of Philosophy, Skopje.
Sokolovska 1986
Sokolovska V. Isar Marvinci and the Vardar Valley in ancient times, Museum of
Macedonia Spec.Edit.1, Skopje.
Vuckovic-Todorovic 1958
Vuckovic-Todorovic D., Ostava grckog novca iz s. Prilepec kod Prilepa, Glasnik MKD,
Vol.I/12, Skopje.
378 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Dragi MITREVSKI

CELTES IN MACEDONIA – ACCORDINS

TO THE ARCH AEOLOGICAL DATA

Summary

Based on the written historical sources numerous events in the last

3 centuries of the first millennium before Christ are related to the Celtic
presence in Macedonia. Unfortunately, so far, archaeology has not given a
more serious thought to this, equivalent to the importance and role of these
events. Only couple of notes about certain Latene elements in the local cul-
ture are made, just to marc the main communication lines as regions for
spreading such elements through the Macedonia (Gustin 1984, Abb.30;
Bitrakova-Grozdanova 1987, 77-78,T-V; Mikulcic 1999,119).
During the last years some more comprehensive research, primari-
ly of the settlements along Vardar Valley, dating from that period, were
realised. So, we have some new evidence about the type and character of
the Celtic presence in Macedonia.
The penetration of Brennos’ Celts in the invasion of Delphi, year
279 BC, through Macedonia mostly, of course along the valley of Vardar –
as a main communication in the direction north-south – is indisputable
Sources emphasise the horrible consequences from the Celtic inva-
sion in the regions through which they passed and the fact that they left last-
ing desolation behind them. Exactly this is the image offered to us by the so
far discovered archaeological situations from that time along the valley of
Vardar, as in the Upper Vardar or Skopje region or in the Lower Vardar or
Valandovo-Gevgelia Region. Almost all of the multi-layered settlements,
those with longer and more enduring life through the previous periods, die
out somewhere around the first decades of the 3 century BC. This is the sit-
uation through the whole Vardar Valley.
For the Skopje Region, for a long time it was considered that the
ending of the life of the early-antique settlements should be related to the
penetration of the Dardanians and their settling in the vicinity of Skopje
towards the beginning of the 3 century. But, not only was the Dardanian
culture from this period not discovered in the Skopje Valley, but there are
also no archaeological findings, neither from the 3rd nor from the 2nd centu-
ry before Christ. The region was completely depopulated until establishing
of the Roman Colonia of Skupi.
In the last decades, 3 pre-Roman settlements have been researched:
Isar - Marvinci, Gloska Chuka - Grchishte and Vardarski Rid - Gevgelia
(Skolovska 1986; Mitrevski and other 2005). All of these are multi-layered,
with a continuous usage throughout the entire first millennium before
Christ. In the centuries before the Roman dominion these had the charac-
ter of real cities.
GODI[EN ZBORNIK 379

On all three locations living in so-called classical settlements from

the 5th and 4th century before Christ may be clearly distinguished from the
following, more recent settlement, which existed from the second half of the
3rd through the 2nd until the 1st century before Christ. Everywhere the end of
the „classical„ living was marked by forceful destructions of a given settle-
ment somewhere in the first decades of the 3-century before Christ. Above
its ruins, after a while, a new settlement was erected, of a new – Hellenistic
type, with a completely new urbanisation, new building techniques and new
material culture. This is most evident on Vardarski Rid (Mitrevski 2005, 16-
88).
These, elder Celtic raids undoubtedly had a robbery character and
after Alexander’s campaign to East, Macedonia was very suitable for that.
Many hoards of heavy silver coins discovered in Macedonia, which was
sheltered in front of the Celtic danger are the best illustration, not only
about economic power of Macedonian towns, but also about the primarily
Celtic interest in Macedonia. This will probably canalize Celts, for a long
time toward the wealthy, but politically weak Macedonia. There from, the
possibilities that the many silver finds in Danube region could easily be a
result of the melted and secondary used Macedonian silver, for massive
Celts jewellery and tools (Jeftic and other 2006; Jeftic 2007,10-11)
The same applies to the later - Scordisc raids, with the difference
that their presence in this region was longer. As military presence it is man-
ifested by many historically marked battles in Macedonia and much more
archaeological finds on same strategic points as Gradishte-Nerezi near
Skopje or Gloska Chuka near Valandovo. In any case, this Scordisco-
dacian presence in Macedonia has to be treat as a separate page in the cul-
tural and historical development of Macedonia and deserves greater
archaeological attention.
380 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE