DIHURKA IN META – simbola moči in ustrajnosti

Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta leta 1893 v Podgori pri

Kotljah. Njegovo pravo ime je Lovro Kuhar, ampak je bolj poznan pod
svojim psevdonimom Prežihov Voranc. Bil je slovenski pisatelj in
politik, umrl je 18. februarja leta 1950 v Mariboru.

Hudabivška Meta je lik v noveli Samorastniki, ki pride delat k bogati

družini Karničnik, kjer opravlja delo dekle. Kmalu se zaplete v
ljubezensko razmerje z gospodarjevim sinom Ožbejem, s katerim pa
svoj ljubezenjski odnos pred ostalimi člani družine skrbno skrivata.
Čez nekaj časa se Ožbej odloči, da bo očetu povedal za svoj odnos z
deklo Meto. Oče je seveda zelo besen, saj ni želel, da bi se njegov sin
nekoč poročil z neko deklo, ampak ga je želel poročiti s hčerko
kakšnega bogatega posestnika. Meto je oče tudi mučil na različne
načine, med drugim tudi tako, da ji je na roki zažgal predivo, ki je
počasi tlelo in žgalo njeno meso in kožo. Meta je bila zelo junaško
dekle, zato ni pokazala niti kančka bolečine, ko jo je njen gospodar
mučil na različne načine. Ko mu je Meta končno uspela pobegniti na
dvorišče, so jo tam pričakale še domača hči in dve dekli, ki Meto
pretepejo s šibami. Mučenje se konča šele takrat, ko ji uspe
pobegniti z materjo.

Dihurka je lik v noveli Boj na požiralniku, kjer je predstavljena kot

žena Dihruja. Dihur in Dihurka sta se spoznala pri Komeljnu in sta se
tudi poročila. Bila je dobra žena, prijazna, dobra po srcu, pokorna in
dobra mati njunim trem otrokom. Ko je nekega dne prišel čas žetve,
so se Dihurjevi odpravili na sosedne njive. Takrat je Dihurka zaradi
izčrpanosti zaspala v brazdi, v kateri pa je tudi splavila. Domov so jo
pripeljali zelo izmučeno in tudi nezavestno, nato pa je že čez nekaj
dni umrla.

Meta in Dihurka sta obe do svojih moških ljubeče in prijazne. Meta

sicer vmes ni mogla biti z Ožbejem, ker jima je to prepovedala
družina Kerničnikov. Dihurka je Dihurju rodila tri otroke, Meta pa jih
je rodila kar 9. Dihurka je umrla pred svojim možem, Meta pa je
ostala sama dokaj zgodaj, saj se je Ožbej preveč napil in padel v reko
ter se utopil.

Oba ženska lika sta simbola moči in ustrajnosti, saj se Meta odločno
upira svojim gospodarjem in še vedno ustraja pri svoji ljubezni do
Ožbeja, kljub neodobravanju s strani njegove družine. Dihurka pa je
bila močna in ustrajna, saj je doma opravljala tudi garaška dela, ki jih
sicer opravljajo moški.
Kristijan Marković, 3. B