z druiboslovne knjizne pollee

Slovenski parlament 190

v procesu politicne
modernizacije

(UrediJ Drago Zajc. izd . Center za

politolo Ske raziskave FDV in Drfavni zbor
Republi ke Slovenije, jubljana 1993. str.
183)

Politima modemizacija je oznaka za

izredno irok proces sprememb v odobnih
drufüab. Vkljufoje najprej spremembe
V distribuciji drmbene moci. V povezavi
z uveljavljanjem politil!nega pluralizma
vpli
va na racionalizacijo oblasti. ki ni namenjc·
na vec! uresoic!evanju nekih zgodovinskih
ciljcv ali zagotavljunju vodilncga polofaja
posameznim druibenim kupinam . Moder·
no pojmovanje obla ti kot dcljivc in omeje
nc e povczujc politil!no parricipacijo na
podlagi pravic do enako ti, vobodc politi<!
aega zdrufevanja in oasprotujcXega dclova
nja. to je s priznaojem opozicije. Zlom rcal
nega socializma in rudi drugih nedemokra
til!nih istemov je bil predvsem po lcdica
moni time vladavine brez opozicije. poz
naaje, da v modemi drfavi brez trankar ke
ga sistema in zakonito delujol!e opozicije ni
politimc demokracije, je bilo tudi izhodi
nosilcev politil!nih rcform v Sloveniji. Uve·
ljavljanje teb demokratil!nih pojmovanj pa je
bilo v zgodovini - in rudi pri na -
pogosto odvisno od moblo ti
vzpostavljanja naci· onalnc drfavc.
Politifna modemizacija pomcni seveda
tudi dczintcgracijo tarih politirnih in titocij
in vzpostavljanje ter utrjevanjc novih , ki
oblikujejo uc!inkovitej e naóne zdrulcvanja
interesov. Tako postopoma gradijo svojo
stabilnost in legitimnost , celoten proce pa
je odvisen tudi od vrste drugib dejavnikov,
k posebej pa od demokratime politime kul
ture. Slovenski politologi so e tem okviru
te zgodaj usmerili cudi razi kovanje slo·
ven kega parlamenta . V tem mislu je tudi
 Joven ko politolo ko drurvo :!e v leru 1991
pripravilo posvet na temo
Parlamentarizem: dilcme in perspektive .
Ze prispevki za to
po vctovanje so kazali na tcorctic!na
priza dcvanja lovenskih politologov, da
proni kncjo v znac!ilno ti
parlamentarizma in e pasebcj v zame1kc
parl.amentamega istema v Slovcniji. Ena
izmed temcljnih razj koval nih w meritev
loven kih politologov je (bila) ravno
vpra aoje politianc modcmiza cije v
loveniji io v zve:zi tcm tudi vpl'Manje
politinega predstavniStva .

Raziskovalna kupina v okviru projekta

Tran formacija lovenskega
parlamenta v okviru iriih proccsov politil!
ne moderni zacije in osamosvajanja
Slovenije se je zave dala cclovito ti in
zahtevno ti procesa pre minjanja prej
nje rcpubli!ke kuine v parlamcnt
amo tojnc dcmokr:uil!n dda· ve ter
njcgovc odvi no ti od iriih dcmokra tinih
proceso . Ob utevanju .da je §lo za
dolgotrajcn proce , ki e je zgolj formalno
zafel z •nonnativnim prebojem prcj. njcga
samoupravnega kup!tinskega modela
(z u tavnimi amaodmaji , sprejetimi v
septem· bru 19 9) in prvirni
demokratiroirni volitva mi v aprilu 1990,
si je zadala za cilj lako preuc':!evanje
preoblikovanja trukturc pred· tavni!kega
telesa kot uveljavljanje oac!inov
delovanja, ki so z.nac!ilni za demokratic!
ne parlamente z vcliko daljfo cradicijo .
Clani razi kovalnc kupine in sodclavci so
ku ali o vetliti te irle proce e in pri tcm
opoz.orili na njihovo prepleteno t
procesom osamo· vajanja , ki ga
obravnavajo tudi z vidika prevzcmanja
runkcij zvezne ddavc. Hkrati
pa so opozorili tudi na pomembn t
nckate· rih temeljnih demokratifoih nallel
za dclova JC loven kegu parlameotarnega
i tema , posebej z vidika íuokcij opozicije
ter vloge trank v parlamentu . Ob tem, ko
se parla· menta lotevajo tudi z vidika
odnosa med njim in izvrfillno oblasrjo, ga
ne obravnavajo zgolj kot zakonodajno telo,
ampak tudi kot prizori obükovanja
politik , katerem
delujcjo razfü!ni ubjckti - od vlade ,
scrank, birokracije do interesnih kupin .
Kot pose ben problem obravnavajo tudi
vpraanJe
 strokovnoso parlamentamcga odlocanja.
Teorctifne predpostavke preizkuSajo tudi
prvimi empirifoimi podatki , zbranimi
z ankcto, ki je bila opravljcna leta 1992.
Monografsko §tudijo Slovenski parlament
v procesu politicric modemizacije
ses1avljajo oastcdnji pri pevki : Proce
ipolitine moder gjzacije v Vzbodni Evropi
ín v Sloveniji (dr. Drago Zajc), Raz.i
kovanje Joven kcga par- 1.amenta (dr. Bo!
tjan Markif) , Racionalnost opozícije (dr.
AdolfBibif) Politifoestrankc in parlament
: parlameotame frakcije, skupi
ne. klubi (dr. Staoe Kraojc) , Od mooizma
k pluralizmu (dr.Danica Fink Haíner) ,Prev
ze¡naoje funkcij zvezne dñave v proceso o a
mosvajanja Slovcnije (dr.Franci Grad),Poli.
cy skupnosti in oekatcri problemi vladanja
v prehodncm obdobju (dr. Danica Fink HaC
ner), Viada - funkcije, proccsi , izvr
evanjc, rezultati (dr. Marjan Brczock).
Opozicija in viada v enci (dr. lgor Luk i)
in Skica sistcm ke analize problema
trokovnosti par lamentaroega odlofanja
(mag. Andrej Sker lcp).
To delo je seveda le prvi korak k nadalj
njcmu in bolj poglobljenemu raziskovanju.
ki bo v prihodnjc bolj zasnovano na cmpirif
nih podatkih in u merjeno k primerjalnim
analizam delovanja slovenskega parlamenta
in prcd tavnikih tele drugod. Nedvomno
pa je te ta zbomik lahko kori ten za vse, ki
tclíjo obogatiti svojc tcorerifoo in prakti o
man¡c o uvcljavljanju prvega loven kega
demokratincga parlamenta v samostojni
drtavi
Marja11 Brezov!ek
ANDREW BELSEY & RUTH
CHADWJCK {ED .)
Ethical Issues in
Journalism and the
Media
London and ew York : Routlcdge. 1992
Ali sta erika in novinarsrvo ploh zdruflji
' je pogosto vpr&Sanje novinarjcv, pa
tudj.
piscev knjig o novinar ki etikí. ki jih na
zahodnih trgih {k nekaj tasa) ni malo.
Slo vcnci na tem podrooju krepko
zaostajamo,
med1em ko n
mnofü\nokomunjkacijski prostor
preplavlja popotn etifni kaos. Tudi zato
je tovr tna literatura - prav ruja in
opirajofa se na britanskc razmerc - za !o
ven kega bralca akmalna in kori Loa .
Koristna , seveda predpostavljamo , da jo
bodo polcg nckaj izbranccv iz tr0kovnih
krogov novinar ke in mcdij ke teorijc pro
ufili tudi novinarji in uredniki. Kooec kon
cev so predvsem oni ti ti, ki v akodncvno na
la toi kofi outijo teto prtevilnih dilcm
tega , kar na splo no imcnujemo
oovinarska etika .
Zbomik enaj tih britan kih trokovnja
kov z raznovrstnih podrOOij, kot so filozofi
ja, pravo, mediji. sociologija in k mnoga
droga, obravnava koncepte vobodc , demo
kracije, re.nice, objektivnosri. po tenosti.
zasebnosti. Gre za globoka etifna vpraSanja .
ki so nelooljiva od samega bistva novinarske
tcorijc in prakse.
U\•odoo poglavje , ki ta ga kupaj zapisa
la oba urcdnika , naeoja teme. ki so
podrobncjc razflenjene v naslednjih tav kib,
o rcdotofa pa se predv cm na problem
kvalitctc. Na zafctku izpostavita vpr nje
ugleda novinarskega poklica, nadaJjujeta pa
z razmiSljanjem o vobodnem pretoku infor
macij na globalni ravni , ki ga ne bi smela
popafüi nobena obljka cenwre ozíroma pri-
1ran kosti s strani m nopolnih lasLoi!kih
trukrur. Ob tem e prujeta, ali bi lahko
v naciooalnem kontekstu. kot je Velíka
Bri tanija . medijsko kvaliteto povefalí z
zako nom ali z etiko. Ó:prav pritrdita
pomcmbni vlogi kodeksov pri
zagotavljanju kvalitctc, k.ritifno osveilita
nekaterc dileme , ki se pojavljajo pri
tovanju zapisanih nael novinarskega
obnManja . Dejscvo je, da kodeksi ne
morcjo vnaprej predvidcti v eh motnlh
ituacij.
Besedilo Johna O'Ncilla postavlja iniv
liberalni ekonom ki naravnanosti , da ·vo
bodni trg, novinarstvo in demokracija tvori·
jo drug od drugega odvi no trojico. To ta
li je zna6lno za nedavne razpravc
o Prvem amandmaju ZDA in dcregulaciji
medijcv v Evropi. Po O'Neillovem preprifa
nju je •pripovcdovanjc re nice• konstitutiv
na prvina novinarstva kot demokratitne
institucije. medtem ko trg ovira uresniQ:
vanje te vrcdnote . Sklene z mi lijo, da
Teorija 1n pr1w ,lc1.J1.11. 1-2. Ljubl¡.ano 1994