UNIVERZA V NOVI GORICI

POSLOVNO – TEHNIŠKA FAKULTETA

Pogodbeno pravo in pravo intelektualne lastnine

AVTORSKE PRAVICE

Seminarska naloga

Študent: Ajdin Mujezinović

Mentor: doc. dr. Maja Ovčak Kos

Nova Gorica, 20.05.2021

 KAZALO

1. UVOD.......................................................................................................................3
2. OPREDELITEV AVTORSKIH PRAVIC...............................................................4
2.1 Nastanek in razvoj avtorskih pravic.................................................................4
3. PRAVICE, POVEZANE Z AVTORSKIMI PRAVICAMI.....................................5
4. PRAVNA NARAVA AVTORSKIH PRAVIC........................................................6
5. AVTORSKO DELO................................................................................................7
5.1 Vrste avtorskih del.............................................................................................7
7. IMETNIKI AVTORSKIH PRAVIC........................................................................9
7.1 Avtor...................................................................................................................9
7.2 Soavtorji..............................................................................................................9
8. VALUTA AVTORSKIH PRAVIC......................................................................10
9. PRAVNA ZAŠČITA AVTORSKIH PRAVIC.....................................................11
10. ZAKLJUČEK.......................................................................................................12
11. LITERATURA IN VIRI:......................................................................................13

2
 1. UVOD

Avtorske pravice kot formalno-pravna ideja se prvič pojavijo v 15. stoletju,

čeprav naj bi obstajale že v starih časih. Ime avtorske pravice izhaja iz latinske
besede auctor, ki ga lahko prevedemo kot ustvarjalec, avtor, množitelj itd.

Avtorske pravice po svoji naravi pripadajo fizični osebi, ki ustvari avtorsko

delo. Avtorske pravice ščitijo imetnika pravice in identiteto ustvarjalca dela., a
znanstveno in umetniško področje, ki ima individualni značaj.

Koncept avtorskih pravic zajema širši koncept, znan kot intelektualna

lastnina. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, intelektualno lastnino
opredeljuje kot vsako uresničitev uma; Izumi, literarna in umetniška dela, simboli,
imena, slike in modeli.

Kršitev avtorskih pravic se zgodi, ko se intelektualna lastnina reproducira,

prikazuje, predvaja, prevaja ali predeluje brez izrecnega dovoljenja avtorja ali osebe,
pooblaščene za uporabo zadevnega gradiva. Poglavja bodo govorila o avtorskih
pravicah, avtorskih pravicah, izvoru in razvoju avtorskih pravic, pravni naravi
avtorskih pravic, avtorskih pravicah in vrstah avtorskih del, dotaknili pa se bodo tudi
avtorjev in soavtorjev, trajanja avtorskih pravic in njihove zaščite.

Namen seminarske naloge je razložiti izraz avtorske pravice in vse, kar je

tesno povezano s tem izrazom, pa tudi pomen avtorskih pravic in potrebo po njihovi
zaščiti.

3
 2. OPREDELITEV AVTORSKIH PRAVIC

Avtorske pravice je pravica, ki jo uživajo ustvarjalci (avtorji) literarnih,

znanstvenih in umetniških del (avtorska dela), ki jim daje izključno pravico do
uporabe ali odobritve uporabe njihovega dela s strani drugih in vključuje sistem
varstva teh pravic.

Avtor je lastnik avtorskih pravic za svoje delo z aktom samo-ustvarjanja dela

in za razliko od večine drugih oblik intelektualne lastnine ni predmet nobenega
upravnega ali registracijskega postopka. Ne ščiti ideje, ampak delo, ki je izraz ideje
človeškega uma, ne glede na vrsto in kakovost izražanja.

2.1 Nastanek in razvoj avtorskih pravic

Čeprav obstaja mnenje, da se avtorske pravice pojavljajo v starosti, so še

vedno institucionalizirane šele s prihodom tiska, ker se je na ta način materializirala
intelektualna produkcija, tj. pojavlja se v obliki blaga (časopisi, revije, knjige itd.)
Raziskave kažejo, da so bile avtorske pravice priznane šele v začetku 18. stoletja.

Prvi zakon o avtorskih pravicah je bil sprejet v Angliji leta 1709 in navaja, da
so avtorji upravičeni do nadomestila za svoja dela. Vendar so avtorske pravice šele
po francoski revoluciji postale splošno priznane in javno uporabljene, kar je
vključevalo sodišča.

Ker sta se obseg in vsebina človeške ustvarjalnosti nenehno razvijala, se je

pojavila potreba po oblikovanju mednarodnih zakonov, ki bodo zaščitili avtorja in
njegovo delo ne samo v njegovi državi, ampak tudi širše. Iz teh razlogov so potekale
mednarodne konvencije o avtorskih pravicah.

Obstajata dve dobro znani večstranski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic:

Bernska konvencija iz leta 1886 in Univerzalni 1952.
Bernska konvencija ne predvideva izpolnjevanja nobenih formalnosti za
priznavanje in zaščito avtorskih pravic in ščiti avtorske pravice v življenju avtorja in
50 let po njegovi smrti, medtem ko Splošna konvencija zahteva izpolnitev nekaterih
formalnosti za zaščita avtorskih pravic.

4
 3. PRAVICE, POVEZANE Z AVTORSKIMI PRAVICAMI

Pravice, povezane z avtorskimi pravicami, se nanašajo na pravice in obseg

pravnega varstva umetniškega izražanja ter zaščite organizacijskih, poslovnih in
finančnih naložb v izvedbo, produkcijo, distribucijo in predvajanje avtorskih del in
vključujejo:

• Pravice izvajalcev na njihovih nastopih;

• Pravice proizvajalcev fonogramov na njihovih fonogramih;
• Pravice filmskih producentov (proizvajalcev videogramov) do
njihovih videogramov
• Pravice radiodifuznih organizacij do njihovih oddaj;
• Pravice založnikov do njihovih publikacij;
• Pravice proizvajalcev baz podatkov v njihovih zbirkah podatkov

Področje sorodnih pravic se je v zadnjih 50 letih hitro razvijalo. Razvili so

avtorske pravice in so najpogosteje povezani z omogočanjem sporočanja avtorsko
zaščitenih del javnosti.

5
 4. PRAVNA NARAVA AVTORSKIH PRAVIC

Avtorske in sorodne pravice so del mednarodnega zasebnega prava in imajo

zato močan mednarodni značaj, vsaka država pa sprejme svoje notranje predpise, ki
to področje dopolnjujejo in urejajo.
V skladu s stalnim razvojem človeške ustvarjalnosti in načinov zaščite je
prišla do revizija Bernske konvencije (1886) v Parizu leta 1971.
Po novi konvenciji se univerzalna vrednost avtorskih pravic nanaša na
celotno življenje avtorja in 50 let po njegovi smrti (obdobje, v katerem dediči uživajo
to pravico).
Avtorske pravice so lahko pravno osebno prav in lastninsko pravo.

Osebne in moralne pravice, ki jih vsebujejo avtorske pravice, so:

a) Avtor se suvereno odloči, ali bo njegovo delo objavljeno ali ne;
b) Avtor ima pravico biti priznan kot avtor objavljenega dela;
c) Avtor ima pravico nasprotovati vsakršnemu izkrivljanju ali spremembi
svojega dela med objavo ali kakršno koli reprodukcijo.

Avtorske lastninske pravice so:

a) reprodukcija in izvedba avtorja z izdajo posebnega dovoljenja za plačilo, o
katerem se je treba dogovoriti
b) Pravica do materialne odškodnine.

Avtorske pravice, tako kot npr. družinsko, stanovanjsko in delovno pravo ter
pravica do industrijske lastnine, ločena od "civilnopravne matične države" z
razvojem bolj ali manj samostojnih vej prava.

Po tem obstaja težnja, da se avtorske in sorodne pravice ter pravice

industrijske lastnine uvrstijo v širšo skupino pravic
intelektualna lastnina.

6
 5. AVTORSKO DELO

Avtorsko delo je izviren, duhoven (intelektualno) uresničitev iz literarni,

umetniški in znanstveno področje, kateri ima individualni značaj kar je na nek način
izraženo.

Za pojem avtorskih pravic kot temeljnega pojma avtorskih pravic je

pomembno delati na izvirnem intelektualnem (kreativnem) uresničitev, torej
uresničitev človekovega duhovnega stvarstva. Izvirnost (izvirnost) v smislu avtorskih
pravic ne zahteva absolutne novosti, ampak t.i. subjektivna izvirnost (izvirnost), torej
novost v subjektivnem smislu. Delo velja za subjektivno izvirno, če avtor ne
posnema drugo njemu znano delo. Nadalje se zahteva, da je delo literarnega,
znanstvenega ali umetniškega področja. Poleg tega je treba opozoriti, da ima ta
stavek v avtorskih pravicah bistveno širši pomen kot literarna dela v teoriji literature
in umetniška dela v zgodovini umetnosti kot je npr. pisna ali izgovorjena beseda,
gibanje telesa, zvok kot različna dvodimenzionalna ali tridimenzionalna oblika.
Avtorjevo delo je objavljeno, kadar koli in kjer koli na svetu. javnosti prvi
sporočil avtor ali oseba, ki jo je pooblastil.

Avtorsko delo je izdano, ko kopije dela avtor ali osebe, ki jih on pooblasti,
sprosti v obtok v številu, ki lahko glede na vrsto in naravo dela zadovolji potrebe
javnosti.

Avtorska dela so predmet zaščite avtorskih pravic in jih najpogosteje

imenujemo zaščitena dela ali avtorsko zaščitena dela.

5.1 Vrste avtorskih del

Pri naštevanju primerov avtorskih del lahko ločimo tri skupine:

a) avtorska dela v izvirni obliki,

b) izvajala avtorska dela.
c) zbirke del.

Izvirna avtorska dela so navedena predvsem po vrstah sredstev izrazi, kot so

pisana in izgovorjena beseda, gibi telesa, zvok, različna umetniška izrazna sredstva
in različne kombinacije izraznih sredstev.
Avtorska dela so:

- jezikovna dela (pisna dela, govorna dela, računalniški programi).

- glasbena dela, z besedami ali brez njih,
- dramska in dramsko-glasbena dela,
- koreografska in pantomimska dela
- likovna dela (na področju slikarstva, kiparstva in grafike) in druga dela
- likovna umetnost,
- dela arhitekture.
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja.
7
 - fotografska dela in dela, izdelana po postopku, podobnem fotografskemu.
- avdiovizualna dela (kinematografska dela in dela stiorme na podoben
način kot kinematografsko ustvarjanje), kanografska dela, upodobitve
znanstvene ali tehnične narave, vključno z mizami, mizami, otroškimi
mizami itd.

V zadnjem času so avtorske pravice razširili z izumi, patenti in zaščito

računalniških programov, saj veljajo za ustvarjalno delo.
Kot izvedena avtorska dela so navedeni zlasti prevodi, priredbe in glasbene
priredbe že obstoječih avtorskih del. Kot posebna skupina avtorskih del navedene so
zbirke del in kolektivna dela.

8
 7. IMETNIKI AVTORSKIH PRAVIC

7.1 Avtor

Imetnik avtorskih pravic je fizična oseba - avtor - ki je ustvaril izvirno

intelektualno stvaritev (avtorsko delo), ki ima individualni značaj in je na nek način
izražena. Avtor je upravičen do avtorskih pravic za svoje delo z dejanjem dela, ne da
bi opravil kakršne koli formalnosti, na primer registracijo ali deponiranje dela. Za
ustvarjanje avtorskega dela niso potrebne posebne sposobnosti, zato je lahko vsaka
fizična oseba avtor.

Avtor je oseba, katere ime, psevdonim ali znak je običajno označen na

kopijah dela, dokler se ne dokaže nasprotno. "Avtor se nima pravice odreči avtorstvu
ali prenesti avtorstva. drugi osebi, ker oseba, ki je ustvarila delo, vedno ostane avtor
tega dela in njene avtorske pravice kot moralne avtorske pravice niso pogodbeno
prenosljive na drugo osebo do smrti avtorja.
Avtorsko delo se šteje za ustvarjeno, tudi če ni dokončano, če je izraženo na dovolj
opazen način.

7.2 Soavtorji

Če sta pri izdelavi dela sodelovali dve ali več oseb, je to delo v soavtorstvu.
Tako soavtorji sodelujejo pri ustvarjanju avtorskega dela in to njihovo
delo se imenuje soavtorstvo ali sodelovanje in njihova pravica do tega dela avtorske
pravice.
Če je tako ustvarjeno delo nedeljiva celota, imajo soavtorji skupne avtorske
pravice nad ustvarjenim delom. Če dva ali več avtorjev sestavita svoja dela za
skupno uporabo, vsak od avtorjev ohrani avtorske pravice na avtorskem delu.

Pri ustvarjanju dela v soavtorstvu je ključni dejavnik fizično sodelovanje

osebe pri ustvarjanju dela. Če sodelovanje ne obstaja, tudi ni dela v soavtorstvu.
Pri nekaterih vrstah del so prispevki sodelavcev enaki, zlasti pri pisnih
znanstvenih in strokovnih delih, računalniških programih, arhitekturnih delih in
nekaterih koreografskih delih, glasbenih delih, skulpturah, medtem ko so pri
nekaterih delih različne vrste prispevkov ( npr. dramska glasba, kinematografija) in
druga avdiovizualna dela).
Glede uveljavljanja avtorskih pravic veljajo pravna pravila o solastništvu. Delež
posameznega soavtorja se določi s pogodbo med soavtorji, v odsotnosti pogodbe pa
sorazmerno z dejanskimi prispevki. Če sporazum o soavtorjih ne določa drugače, o
uporabi dela odločajo vsi soavtorji.

9
 8. VALUTA AVTORSKIH PRAVIC

Avtorske pravice trajajo vse življenje avtorja in 50 let po njegovi smrti, brez
ne glede na to, kdaj je avtorsko delo zakonito objavljeno.

Avtorske pravice za anonimno avtorsko delo, objavljene pod psevdonimom,

trajajo 70 let od zakonite objave tega dela. Z prenehanjem avtorskih pravic (po
preteku 70 let) avtorsko delo postane javno dobro in ga je mogoče prosto uporabljati
z obveznostjo priznavanja avtorstva, spoštovanja avtorskega dela ter časti ali ugleda
avtorja.

Kar zadeva soavtorska dela, pri katerih avtorske pravice pripadajo

soavtorjem, avtorske pravice trajajo 70 let od smrti najdlje živelega soavtorja.
Večina zakonov je sprejela kot splošni izraz trajanje lastnine. eno število let v
posameznih državah se je spreminjalo v prizadevanjih, da bi pokrili povprečje
življenjska doba ene ali dveh generacij avtorjevih potomcev.

10
 9. PRAVNA ZAŠČITA AVTORSKIH PRAVIC

„Vsakdo ima pravico do zaščite moralnih in materialnih interesov drugih

izhajajo iz katerega koli znanstvenega literarnega ali umetniškega ustvarjanja, ki ga
je napisal“. Oseba, katere avtorske ali sorodne pravice so kršene, lahko zahteva
zaščito te pravice z zahtevami, ki jih določa zakon o avtorski in sorodnih pravicah
v BiH, in odškodnino za škodo, ki jo določa zakon, ki ureja obligacijske obveznosti.
Subjekt avtorske in sorodnih pravic lahko v primeru kršitve svoje pravice
uveljavlja zaščito v civilnih sodnih postopkih (sodni spor), upravnih postopkih
(prekrški, mejni ukrepi) in kazenskih postopkih.
Ti ukrepi se med seboj ne izključujejo, lahko pa se dopolnjujejo glede na
vrsto primera. Avtor ali imetnik avtorskih pravic lahko uveljavlja pravice
individualno in v sistemu kolektivnega uveljavljanja pravic po sodišču. preglede
prostorov, da bi našli dokaze o izdelavi ali posesti nezakonito izdelanih piratskih
kopij zaščitenih del. Imetnik pravice lahko pridobi sodno odredbo o prepovedi
takšnih dejavnosti in zahteva odškodnino za izgubo denarne odškodnine. Kršitev
avtorskih pravic je lahko kaznivo dejanje ali prekršek, ki ponarejevalca izpostavi
globi ali zaporu.

Zaradi velikega povečanja proizvodnje z obstojem različnih medijev je bilo

treba ustanoviti podjetja ali agencije za zaščito avtorskih in sorodnih pravic, ne glede
na državne meje. Prva tovrstna ustanova je bila ustanovljena v Bernu leta 1967 pod
imenom Urad Mednarodne zveze za zaščito literarnih in umetniških del BIRPI,
leta 1974 je bila ustanovljena še širša organizacija. Svetovna organizacija za
intelektualno zaščito WIPO.

Osnovno načelo teh institucij je uveljavljanje avtorskih pravic, da ima

avtorsko delo, ustvarjeno v eni državi, samodejno enako zaščito avtorskih pravic v
vseh drugih državah članicah.

11
 10. ZAKLJUČEK

Avtorske pravice in sorodne pravice so ključnega pomena za človeško

ustvarjalnost, saj avtorjem Avtorske in zagotavljajo spodbudo v obliki priznanja in
zglednega denarnega nadomestila.

V takem pravnem sistemu so avtorji prepričani, da je njihova dela mogoče

distribuirati brez strahu pred nepooblaščenim razmnoževanjem ali piratstvom.
Področje avtorske in sorodnih pravic se je v zadnjih nekaj desetletjih izjemno
razvilo s tehnološkim napredkom, ki je prinesel nove načine sporočanja del v takšne
svetovne komunikacije, kot so satelitske ali kabelske ali internetne oddaje. Širjenje
del po internetu je rezultat nedavnega razvoja dogodkov in odpira nova vprašanja v
zvezi z avtorskimi pravicami, zlasti širjenjem piratstva ali nezakonitega dostopa do
avtorsko zaščitenih del.
Najnovejše mednarodne pogodbe in direktiva Evropske unije iz leta 2001
predvidevajo zaščito s tehničnimi ukrepi, ki jih je treba vključiti v digitalna dela, da
se prepreči nepooblaščena sprememba ali nedovoljena uporaba dela.

Z razvojem sistema kolektivnega uveljavljanja pravic so najprej organizacije

(združenja) za kolektivno uveljavljanje pravic v določeni državi začele zastopati vse
imetnike pravic določene vrste, nato pa so se začele povezovati s sorodnimi
organizacijami v različnih državah z medsebojnim zastopanjem sporazumov. Ko so
se združila v svetovna združenja sorodnih združenj, so se ta združenja končno
združila v globalna. nadnacionalna združenja.

12
 11. LITERATURA IN VIRI:

- https://hr.wikipedia.org/wiki/Autorsko_pravo

- Gams, A.: Uvod u građansko pravo, Naučna knjiga, Beograd, 1956.

- Spajić, V.: Teorija autorskog prava i autorsko pravo u SFRJ. Zagreb,

Beograd. Cakovec. 1983.

- Sapunar. M.: Osnove znanosti o novinarstvu. III izdanje, Zagreb.

Naprijed, 2000.

- Popesku, D.: Pravni informator, Online izdanje časopisa

http://www.informator.rs/tekstovi/kopirajt_502.htm

- Gavella. N: Hrvatska gradanskopravno uredenjel kontinentalnoeuropski

pravni krug Zagreb, 1994.

- http://www.ipr.gov.ba

- Hennenberg. I.tutorsko pravo, Zagreb. Informator. 1996.

- http://www.dziv.hr

- Opća deklaracija o pravima čovjeka UN, 1948.

- https://prezi.com/8rc9o13ckm0s/avtorsko-delo/

13