Test: MAZDA 323 SEDAN Prva je mazda 323 ~ kot kombi-limuzina: dvojna boéna vrata, prisekan zadek ter tretja vrata na njem. Tretja je mazda 323 F: limuzina ‘s petimi vrati in s kupejevsko podobo. Mazda 323 sedan sodi natanéno mednji: Kot limuzina sStirimi vratiin zobi¢ajnim priljaznim pokrovom na klasiénem zadku. Jasno: natanénezt vedo Se za mazdo 323 kombi. Ampak ta zdajle ne Steje: lani, med prenovo, so jo preskoéili, paje ostala taksna kot je bila Ze pre}. Mazda 323, bi ji pripada tudi vadevek familia, da bine bio dy mov 0 njen!drueskost. je pia nasyet feta 1977 in tos poronom fi zadnji kolesi, Vse v (ajvem) osu so ponudili tri leta pomneje, Pi Gemct 30 fo Japone in Avstal {spornaval tad hot ford laser in traser, Leta 1985 0 jnameni fam pa tod) turbinsk_ poli Sextngjstentilsko tehnike in sta inkolesnipogon. Vnovitno ob tnotogi vred ~ dodivlaleta 1987, premiera najnovejie generac ‘ijucno 323 sedan, ki smo ga to © bia an. Zam ko postane desi skutate zapomnitiSe naslov te avtomobilske firme: Toyo Koavo, Fuchu-Machi, Agigun, Hiroshi ‘ma, Tovarna osebnih astomobilov Mazda je namret Ie del velikega wornjaskega koncerna, Tdi ralitica 323 sedan, nitiste sorte, ki bi se éloveku 2a vekoma} ‘tsnilavspomin. Ze res, das svo jim Zadnjim delom zelo ral spo minja na mercedes 190, Fes je pa {tic da sodi med tste japonske Mtomobile nifjega stednjega raz reda, ki med. mimoidotimi ne abujajo. pretianega zanimanja. Ne reéem za 323 F: ta je zaradh Kupejeskegs " zadks,opaznth Shin in. prea} zarometon cost vencmirivep,_Ampok se dan ~ ta ox muzinn Mascne, pore esis telettamre oes eietpbetecen certs tokoms ins skora e tradicional 4 no japonsko zalogo serijske opreme Karoserijske skladnosti_ne manjka. Obliko so spretno uray hotel z dovol} serodinamike, da Je po voli gasu, paspet nes obik, dda bi kazila udabje in uporabnost celot Zato 30. vsa stil vrata Sovol) siroka, dovolyvisoka ter ‘alovol} veikini kot ocpianja, da je notranjost vozila dostopna tudi man) gibeaim Ijudem, Botni lini se od ost proti zadku rahlo. ta, toda zadek sim por sebt toga ign ne zadrdi, ampak se vaovie ppovesi, Tako ostajataedini vzdol Di optisni stalnic sieoki plastign: fobrobi na bokib. ki sta kati tui povezavie med enako obrobljeni ma odbijacema. Enako motno én so de maska na Bosu, Kjuke na vratih in ohigt zunanjih osledal Zadek s0 popestili z_velikimi, malee zaokrovenimi uémi tet 2 istobarvnim ponaredkom med imi, Prijaanipokrov, ki ga je mot odpreti s kijuéem, od zuna}, Sula oe} of anor (sta 8 sud tdi pokrova nad posado 2 pote): pd somes hai era fie co clonic Prikrvanje ne bi zal: otra sion pti ena de te neuplednim lesen pokrovom fad ezcrnim Koksom'¥ Go tr Ppeinehko.previcko and nn Toda, kere nasionjalozadnje Ko pe weit devo, fe prada froworina prsgodioo” eta, Brana bt ugh temuzina Sor) suet meet spreschom 7 so pretitas pst nim pokrov. eto plastizn a po V. mosus sodobno zasnorano, toda laraKom so meriliki hitrost (2 d Kilometrskim motor nih vrtljgjev, goriva in temperat re hladiine’ tekogine.. Vai. po- membonejs vy deh Zznacilno po siranih oe gu In vol pastavlv > tem se eddolli za ne ravno ngjboljsi toeni oprijem, Ki gs vari le plastiéna tapeci obrota,ampak. tue nepr uaporeditertreh preck, una sta od znotra} roéno na ped: ravi od ki obroe je po viin kratek je le vedol2ni pork voeni- Kovega sedeZa, japonsko prenizki paso tudi sie sedetni zglavni Predija avtomatska pasova sta pri 2gomnjh opijemalisah nastavjva, Strap ponuja eno obigajaih in dve Toei, vigten je hitei vKlop brisalnikow (ob veh itrostih in prekinjevalniku tek Spremt pa sodijo tad 2 lena, ogrevana zadnja tipa in di pitta ura. Prav mad to ro (sed fa, nad konzolo) je eno izmed na pricognejtih in najbitreje opazrih kal 23 ¥ utrpalke, Kar Sem jih videl dose). In prav pod tro je eden od najmanj udnkovith prezracevainih sistemov "(greta Y poletni vrotini ni bilo mopote preskusati), ce Stejem le tiste pri bivzno ako modernih avtomobitih, ot ho a. Ne zaledejo Tehniéni podatki W sad oe, prabniknit Stevie rete nit trstopenjskt ‘entation, Zalete le odprto oko. ‘Ampak ne porabite ga wakiespro- ftzapret Ce pasta pan, 4 Jo alot dea, boste sedlt na hrep- fo premotenem sedetu, Podob Skopi kot zrasenje 0 peda Popotne drobnjanje. Sone, da ie mani so an nekateri med it tedko dose. “Ampak vseen0: vornk in potni wa se tom ata dre, psu foenik zaradi engonomicho ugod- te uid (lem pretran doen), Zaradi ke poxpretne vidljvost in price apa, Ki sh pot zara padostne nota ne dolne voala in zaradi sto Pajetne opreme, wai skops) pa tdi Farad ost in dovol temelite Kontne obdelv ‘Pomankjiva se ai kvesjemu Se a. Pa Se tae oa * nosu. Motor je TNosiusk stivaljaik & po stim ‘era za vk val i je eden od ih Nazis molt i ihe rehayni evropshih Katalog s- 0 ttko naj & elo prostora- to ni tela, ta je poenotena. Tud Rewilo vento se. vsaki. spot ‘jem, Zatakne pase pe poojenju 2 gorivom. Jugosiovanskim Kue feo ponuiana raziica maze 355 ima katalizirancea puna. pa tual vbrzgavanje gorva ne. Motor Se napaja skort padotoca exist SEiTopinjat, zat 20 tua zoel ‘ostne Stvike drugagne kot v ve {ini drug evropskin detav. Am pak zamer na ta ratun eno a Tipline sam zase ne vpliva na tek ‘motor, motor sam zase pai ay~ fo niyo meine due. Vbge do- Brovoljo in gladko, tudi tee ta Ho. se pazaSestnajvemtiik (res & 4 ob samo eni odmitni gre) ne St pretino rad, pa tod hrup Zaanja, Ge je voanik masilen. Rieke pole ma merlniku se zatne pri ste Tiki 6300 in tov velja upostevat Navsezadnje je tudh naravnanost prenosa moe e dovolj ugoda, da pridejo na plan tod promesine [Esinost tepa agrezata 2 razmero- sma dolgimi batnim sib, ‘Med nasimi meritvami smo ps al Ja sad dove ‘ja in meri nasledaje pospe BEN Rites oom na uro v8 Sekunde, do hitrost 80 km na uro W7.5 sekande, do bitzost 100 km ba tro w 10,9 Sekunde, do hitrost 10 km na uro v 16,7 sekunde i 4 hitrost 140) km na wo v 24,3 Sckunde, Najvetja dosedena trost je aatala natanko 170 kil etrov_ a UrO (V 5. prestavi, ob Taf ugodrnih $700 rainy mint ti), poepretna poraba goriva pa ‘notea: redolebo, as preveéplastke 49 titra bencina superna 100 pre Motenih amet, To pont Ua fe mot polno Suto pose dh prevodi. skors} Seststo os iometiov brez vmestega tofenja fora, tae zn Se zo jobnim potovalnim zatevam. ‘Man potovalno pa je podvozie sande $53 sedan, Volan a primer Riza hit ravine pa tu a nagle Ecfakepremalo natangen (Je pa ato s-43 zavrjaa od ene do dru: Fe skrajne tke tudh brez servo- Sjagevalnika fe dovoljahkoten 2a pesos mae). Mazda 323 se sicer opi Sir miiéne Obese (eadnjm bi se Ginko rekio tudi pottora prema) S'Sirimi vemetnim nga, am: Fak rezua, Ki ga to podvozie Je teak doloet,cema slut alr metnim 2eljam po sport treoll Ge gre za udobje, potern nje napbanie aroserje_na_ovinkih preprosto act 24 neizopbno lato. A pak zaka} potem vzmetenje ni Kos [fatkim cestnim gubam? In = are 25 Sporinost Zaks} $6. karsera tagiba in nia, kadar je cesta na dolgo valovita? Kompromis tore) ‘Spel in tale mazda pac ostaja ufnso-imiske neo Eenem podvorja, kiv tem cenov- in velkostoem fazredu nit nt ana redkost. Pili en reno zasluijo tad zavore 2h pospretno sredino pa sodi~ zd hr Koncu je to povsem jasno ~ {2 sstomobil¥ ce0t pre Tebira, tudi Ge gre samo za mazdo 323, tore) ostaja: kdor hoce vec kombijskih lastnosti, bo segel po prvi od v uvodu nastetih razliGic. Kdor hote vet sporta, bo kupil 323 F. Kdor hove dru- Zinskost v_obliki limu- zinskega povpretja, bo segel po drugi od vseh treh razligie: po mazdi 323 sedanu. Navsezad- nje vsak zase najbol) ve, kaj kupuje. Tekst: Martin Cesen Foto: Srdjan Zivulovie