66 Enaindvajset let od Titove smrti

Bo`idar Jakac: Titov portret iz leta 1943, narisan z rde~o kredo.

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 66 26.5.2005, 10:20

 Enaindvajset let od Titove smrti 67

[E POMNITE
TOVARI[I?
^etrtega maja je minilo enaindvajset let od smrti Josipa Broza
Tita, dr`avnika, ki ga v tistih ~asih niso kovali v zvezde samo
Jugoslovani, temve~ tudi {tevilni dr`avniki sveta. Tisto, kar je Tito
govoril in v kar je verjel, se je v minulih letih sesulo
na ko{~ke, toda takrat so milijoni jokali za njim.
Predsedujo~i predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski je ob krsti
povzel Titovo pot in tudi slovenski mediji so osmega maja,
na dan pogreba, `alovali.
Vir: Komunist, 9. maja 1980

G ovor predsedujo~ega predsedstva CK

ZKJ Stevana Doronjskega ob Titovi krsti
»Jugoslovanski« komunisti smo se zbirali v
najrazli~nej{ih okoli{~inah, ki sta nam jih vsilje-
vala ~as in zgodovina, v te‘kih in dramati~nih si-
tuacijah. Do‘ivljali smo tudi ure radosti in zmag.
Desetletja smo se sestajali pod Titovim vod-
stvom in se dogovarjali o rednih pa tudi usodnih
vpra{anjih na{e de‘ele. Tokrat pa smo se ‘al se{li,
da izka‘emo svoje spo{tovanje in hvale‘nost
~loveku, ki je tako veliko storil in pomenil za
na{o partijo in na{e ljudstvo. V vsem tem dolgem
in dramati~nem ~asu, polnih {est desetletjih, je v
na{i partiji deloval odlo~en in hraber, ~lovek
visoke morale, borec, voditelj, ki je rodove in
rodove navdihoval s svojim zgledom do posled-
nje iskrice svojega ‘ivljenja - tovari{ Tito.
Komunisti~na partija Jugoslavije je prav v tem
obdobju zasedla svoje mesto v zgodovini. S
Titom smo prehodili najusodnej{e dni v boju za
socialno in nacionalno osvoboditev, ustvarili
smo dela, kakr{nih je malo v zgodovini in ki jim
svet daje vse priznanje.
Tovari{ Tito je oblikoval izhodi{~a in program
jugoslovanske revolucije. Pa {e veliko ve~ od
tega: ta program je tudi uresni~il na ~elu pogumne
organizacije jugoslovanskih komunistov, ki je
bila vselej pripravljena tudi na najve~je ‘rtve.
Ni lahko orisati Titove osebnosti, njegovega
vsebinsko izjemno bogatega in dolgega ‘ivljenja
in boja, ki se idealno ujema z zgodovino jugo-
slovanskega revolucionarnega boja v zadnjih
{estih desetletjih.
Ko je tovari{ Tito neko~ govoril o svojem
‘ivljenju, je dejal, da ni bilo lahko, da pa je ‘ivel
lepo in da si niti zdaj ne bi izbral druga~nega.

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 67 26.5.2005, 10:20

 68
Josip Broz,
sedmi otrok svojih star{ev
Josip Broz, sedmi otrok svojih star{ev, se je
rodil v majhnem zagorskem kraju Kumrovcu, v
kraju, kjer so pred petimi stoletji kmetje pod
vodstvom Matije Gubca hrabro juri{ali za »splo{-
no svobodo in stanovsko enakost, splo{no pla-
~evanje davkov in splo{no obveznost za ob-
rambo domovine...« Tudi tovari{ Tito je popeljal
spletni radar ••• www.revija-radar.com
Untitled-24 68
Enaindvajset let od Titove smrti
ljudstvo v boj za »splo{no svobodo in stanovsko
enakost«, za obrambo domovine. Gubca so so-
vra`niki usmrtili tako, da so mu na glavo dali
raz`arjeno krono. Ne{teto sovra`nikov je iz-
siljevalo in zahtevalo Titovo glavo in mu name-
njalo mori{~e. Tako kakor njegov rojak Matija
Gubec, tako se je Tito `e ob rojstvu kot kme~ki
sin, poznej{i kovinar, zna{el na tisti strani teh-
tnice, kjer so bili brezpravni, goloroki neena-
26.5.2005, 10:20
 Enaindvajset let od Titove smrti
kopravni, medtem ko so bili na drugi strani
tehtnice `ivljenja doma~i oblastniki. Za razliko
od svojega tragi~nega rojaka Matije, ki mu ni
uspelo, da bi se iztrgal tegobam siroma{tva in
nevednosti, pa Tito v svojem `ivljenju ni poznal
porazov. Ne zato, ker jih ni bi bilo ali ni moglo
biti, marve~ zato, ker jih ni priznaval! Dokler
~lovek `ivi, se u~imo od njega in njegovega dela,
tako dolgo obstaja tudi upanje, da se je mogo~e
izviti iz te`av.
Pred 70 leti je dobil delavsko knji‘ico in ~lan-
sko izkaznico socialisti~ne stranke. Bilo mu je
komaj 21 let, ko so ga zaradi protivojne propa-
gande zaprli in za nekaj ~asa vtaknili v Petro-
varadinsko trdnjavo. Tu je v vla‘nih in temnih
celicah buden sanjaril o znanih sprevodih, ki so
se neustavljivo vili pod plamte~imi zastavami.
Svoje mladostne sanje je Tito s svojim revo-
lucionarnim delom izbojeval in uresni~il. Bil je
udele‘enec oktobrske revolucije, pobudnik in
organizator {tevilnih borbenih delavskih akcij v
domovini, starosta boja proti frakcijam in za
enotnost partije, hraber v vseh bitkah, vselej
vzravnan, z dvignjenim ~elom.
Njegovo zadr‘anje pred policijo in na sodi{~u
v Zagrebu leta 1928, ko je dejal: »Ne ~utim se
Listina, ki dokazuje, da se je Josip Broz rodil 7. maja 1892.
Untitled-24 69
69
krivega ... ker ne priznavam tega sodi{~a; zame
je pristojno samo sodi{~e partije...«, je hrabrilo
{tevilne rodove do dana{njega dne. Celo poro-
~evalec me{~anskega lista, ki je spremljal to
sojenje, je bil ob zadr‘anju tovari{a Tita impre-
sioniran in je moral priznati: »Njegov obraz je
imel nekaj jeklenega.« Obsojen na pet let robije
je bil tovari{ Tito tudi v zaporu revolucionar in
aktivist - u~il se je, prevajal, organiziral, stavkal,
tovari{eval, hrabril.
Ko je pri{el v za~etku tridesetih let kot pred-
stavnik Komunisti~ne partije Jugoslavije v Mos-
kvo, je Tito tam predaval na Mednarodni le-
ninski {oli kadrom tujih dr‘av. Ni raziskano, ka-
ko, kdaj in kje se je lahko pripravil za tak{ne in
{e bolj zahtevne naloge, ko pa je bilo njegovo
‘ivljenje vselej samo boj, dol‘nost, skrb in ‘rtev.
Koliko ilegalnih imen je moral spremeniti, koliko
legitimacij in potnih listov, koliko legalnih in
ilegalnih bivali{~, koliko tiralic in nagrad je bilo
razpisano za njim.
V svojem 45. letu, po 27 letih boja v delavskem
revolucionarnem gibanju, se je Josip Broz zna{el
pred najodgovornej{imi nalogami v svojem ‘iv-
ljenju. Stopil je na ~elo Komunisti~ne partije
Jugoslavije leta 1937, v usodnih dneh pred drugo
spletni radar ••• www.revija-radar.com
26.5.2005, 10:20
 70 Enaindvajset let od Titove smrti

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 70 26.5.2005, 10:20

 Enaindvajset let od Titove smrti
svetovno vojno. Dotlej je neu~inkovitost na{ega
delavskega in komunisti~nega gibanja, kljub
subjektivni hrabrosti in predanosti kadrov revo-
luciji, pripeljala do krize njegove ideolo{ke baze,
strategije in politike. Odtlej pa je polna {tiri
desetletja prihajala v na{em gibanju, v vseh
prelomnih trenutkih in odlo~itvah, do izraza
Titova mo~na volja, njegova jasna misel, nje-
govo odlo~no in hrabro stali{~e.
Tovari{ Tito je tesno sodeloval z najve~jimi
osebnostmi revolucionarnega gibanja v III. Inter-
nacionali: Pieckom, Togliattijem, Duimitrov-
skim, Kuusinenom in drugimi. To so bili usodni
~asi, ~asi prikrite krize, ki jo je razvnemal biro-
kratski dogmatizem, ta pa je du{ila revolucio-
narni polet. V tistem ~asu je bil protifa{izem ne
samo mobilizacijski dejavnik, da ~love{tvo pre-
‘ivi, marve~ tudi ka‘ipot v druga~ne, bolj demo-
krati~ne in bolj pravi~ne odnose med ljudmi.
Vsi smo imeli prilo‘nost spoznati globok smi-
sel tovari{a Tita za realnost ‘ivljenja in za to~en
ob~utek mere. Vselej je nasprotoval receptom in
dogmam, toda nih~e ni znal kakor on videti v
splo{nem tudi posami~no, pa tisto najbolj indi-
vidualno v kolektivnem. Ta mo~ tovari{a Tita ni
bila nekaj nau~enega, saj je bil sam eden izmed
teh proletarcev, izkori{~anih in zasu‘njenih,
preganjanih in obsojanih. Njegovo vizionarstvo
je torej izhajalo iz njegovih ‘ivljenjskih iz-
ku{enj, iz sposobnosti, da gleda na ‘ivljenje
zmeraj z odprtimi o~mi in u{esi. [tevilne strate{ke
odlo~itve prelomnega pomena za na{o revo-
lucijo, da realno in dale~ vnaprej vidi pojave,
misli o njih in sprejema sklepe na podlagi svojih
‘ivljenjskih spoznanj, toda tudi na podlagi spo-
sobnosti, da pove‘e v organsko celoto celo zelo
oddaljene elemente istorodnih tendenc in gibanj.
To izpri~uje seveda tudi mo~ njegove osebnosti,
kakr{ne pri nas ne poznamo.
S Titom skozi vse viharje
Boj proti frakcijam v partiji je Tito za~el leta
1928 v Zagrebu. Toda {ele, ko je pri{el na ~elo
partije, ga je kon~al, vendar frakciona{ev ni
preganjal. Pred vse komuniste je Tito postavil
jasne cilje in naloge. Enotnost akcije je postala
njihova posledica. Zavoljo takrat dose‘ene enot-
Leta 1971 se je Tito v Vatikanu sestal s pape`em
Pavlom VI.
Untitled-24 71
71
nosti je bila Komunisti~na partija Jugoslavije
tudi sposobna uspe{no previhariti viharje ~asa in
vse spopade.
Izjemno pomembna in daljnovidna je bila us-
meritev tovari{a Tita, da prihajajo v partijo ljudje,
ki jim okolje, v katerem ‘ivijo in delajo, zaupa,
ljudje, ki imajo ugled po{tenih in borbenih ljudi.
Tak{ni ljudje so tudi postajali ~lani partije. Na
ljudi okoli sebe so vplivali s svojo borbenostjo,
{e zlasti pa s svojim osebnim ‘ivljenjem. Nji-
hovo visoko moralo in zavest prepri~ljivo potrju-
je naslednje dejstvo: izmed 12.000 ~lanov, koli-
kor jih je Komunisti~na partija {tela neposredno
pred vojno, jih je v narodnoosvobodilnem boju
padlo 10.000. To je prineslo komunistom v o~eh
mno‘ic ~loveka dostojno zaupanje.
Ko je tovari{ Tito sklenil peto dr‘avno kon-
ferenco, ki je bila neposredno pred napadom
Hitlerjeve Nem~ije in fa{isti~ne Italije na Jugo-
slavijo, sredi najgloblje ilegale, je dejal: »Tova-
ri{i, pred nami so odlo~ilni dnevi. Naprej v kon~ni
boj. Prihodnjo konferenco moramo imeti v osvo-
bojeni domovini, osvobojeni izpod tujcev in
kapitalistov.« Tita ni zmedla tema groze~ega
fa{izma, ni ga impresionirala mo~ njegovega
oro‘ja.
Ko je bila na{a de‘ela prega‘ena, izdana in
razkosana, ko so po njej mrgoleli okupatorji,
kvislingi in petokolona{i, je vodstvo partije, ki
ji je na~eloval tovari{ Tito, hladnokrvno sprejelo
sklep o vsesplo{ni vstaji, o nenehnih bojih kot
na~inu mno‘i~ne vstaje in njenem prera{~anju v
vojni dejavnik, s katerim morajo ra~unati tako
sovra‘niki kakor zavezniki.
spletni radar ••• www.revija-radar.com
26.5.2005, 10:20
 72 Enaindvajset let od Titove smrti

Med {esto konferenco dr`av in vlad neuvr{~enih dr`av, ki je bila leta 1979 v glavnem mestu Kube - Havani, se je
predsednik republike Tito sre~al s {tevilnimi dr`avniki neuvr{~enih dr`av . Gostitelj, kubanski predsednik Fidel
Castro, je v Titovo ~as priredil ve~erjo.

To je bilo ve~ kakor hrabrost in ve~ kakor
vizionarstvo.
Verjel je v pravico
in revolucionarno resnico
Komunisti~na partija Jugoslavije je bila edina,
ki se je izrekla za enotnost Jugoslavije in ki je
vodila boj v vseh jugoslovanskih pokrajinah.
[ele danes je mogo~e videti, kako daljnose‘-
nega pomena je bil sklep, da se za~no povsod na
osvobojenem ozemlju ustanavljati namesto sta-
rih organov oblasti novi - narodnoosvobodilni
obori, kolik{nega zgodovinskega pomena so bili
sklepi Avnoja leta 1943 v Jajcu o oblikovanju
predstavni{tva vseh narodov in narodnosti Jugo-
slavije ter Nacionalnega komiteja Jugoslavije.
Nacionalno vpra{anje je bilo za tovari{a Tita
osrednje vpra{anje revolucionarnega boja in
enotnosti Jugoslavije. Poudarjal je, da mora
sleherni narod prevzeti odgovornost za svojo
usodo, komunisti~na partija pa mora biti avant-

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 72 26.5.2005, 10:20

 Enaindvajset let od Titove smrti
Konzilij zdravnikov (od leve): prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Mioljub Ki~iÊ, prof. dr. Miro Ko{ak,
prof. dr. Jovan RistiÊ, prof. dr. Djordje PopoviÊ, prof. dr. Stanislav Mahkota in prof. Dr. Predrag Lalevi~.
garda in si prizadevati, da postane temeljna sila
nacije, da spodbuja k sodelovanju in povezavi z
drugimi narodi in narodnostmi.
V tej usmeritvi, odlo~ilni za Jugoslavijo, je
tudi bila klica temeljev in na~el sodelovanja na{e
dr‘ave z drugimi narodi in dr‘avami, na~el sa-
mostojnosti in nevme{avanja v zadeve drugih,
kar je aktualno tudi za odnose med socialis-
ti~nimi dr‘avami in komunisti~nimi partijami.
Titu in na{i partiji je bilo jasno, da ne more biti
mno‘i~nega boja, ~e se mno‘ice ne zavedajo, da
se bojujejo tudi za bolj{e in pravi~nej{e ‘iv-
ljenje. In to kljub obstoje~i tezi v mednarodnem
komunisti~nem gibanju, da protifa{isti~nega
boja ne gre povezovati s socialno revolucijo. To
je bilo temeljno vpra{anje na{ega revolucio-
narnega antifa{isti~nega bojevanja. Zato smo
Untitled-24 73
73
lahko ‘e od vsega za~etka {li v splo{no ljudsko
vstajo, ne pa v diverzije, zato nam ni bilo treba
~akati, da nas bodo osvobodili drugi.
Pri tem pa se je na{a revolucija zavedala svojih
mednarodnih obveznosti, tako internacionalis-
ti~nih kakor tudi {ir{ih, ki so zadevale skupni boj
proti fa{izmu sploh. Ves ~as vojne je vezala kak-
{nih trideset nacifa{isti~nih ter drugih okupa-
torskih in kvislin{kih divizij, trikrat ve~, kakor
jih je bilo na afri{ki fronti.
Leto 1948 je bilo prav tako eno izmed pre-
lomnih let v zgodovini na{ega gibanja pod vod-
stvom tovari{a Tita. Postavljeno je bilo vpra{anje
odnosov med socialisti~nimi dr‘avami in komu-
nisti~nimi partijami, vpra{anje neodvisnosti,
enakopravnosti, spo{tovanje suverenosti in sa-
mostojne poti v razvoju socializma. Tito se niti
spletni radar ••• www.revija-radar.com
26.5.2005, 10:20
 74
Konec januarja sta Tita na oddelku za intenzivno
nego Klini~nega centra v Ljubljani obiskala sinova
@arko in Mi{o.
tedaj ni upognil in pokoril. Verjel je v revo-
lucionarno resnico in pravico. Ni odstopal v
vpra{anjih, ki so bila tako pomembna za usodo
na{e de‘ele in tudi za prihodnost mednarodnega
komunisti~nega gibanja.
Iz humanega zna~aja na{e revolucije, njene
mno‘i~nosti, iz izku{enj narodnoosvobodilnih
odborov, iz vere v mo~ mno‘ic se je pred tremi
desetletji rodilo na{e samoupravljanje. Tovari{
Tito je obele‘il za~etek te zgodovinske poti s tem,
da je spomnil na slovito Marxovo geslo: »To-
varne delavcem« in ga spremenil v prakso. To je
silno prispevalo k trdnosti na{e ve~nacionalne
skupnosti ter zagotovilo demokrati~no in hu-
manisti~no vsebino socializma.
Tovari{ Tito je vedel in ~util, da v te‘kih ~asih,
ki so minili, toda tudi v ~asih, ki so {ele prihajali,
partiji ni dovolj samo disciplina, da bi lahko bila
revolucionarna akcija enotna. Potrebuje tudi
spletni radar ••• www.revija-radar.com
Untitled-24 74
Enaindvajset let od Titove smrti
uresni~enje najve~je mo‘ne demokrati~nosti,
kakor tudi to, da forumi spo{tujejo partijsko javno
mnenje. Ni naklju~je, da je bil tovari{ Tito, ki je
bil vedno za trdno disciplino, hkrati proti »re-
zanju glav« ljudem, ki so v svojem delu delali
tudi napake. To na~elo tovari{tva in zaupanja,
humanisti~nega odnosa do ~loveka, ostaja na{a
dragocena dedi{~ina.
Bistvu socialisti~ne Jugoslavije je tuje vezanje
na katerikoli blok. To je Tito jasno videl, in
globoko verjel, da ‘e zgolj obstoj blokov pove-
~uje ogro‘enost sveta. Zato je tudi {el v zgo-
dovinsko akcijo kot eden izmed ustanoviteljev
neuvr{~enega gibanja. V istem duhu je tovari{
Tito poudarjal, da so nujni enakopravni odnosi
med komunisti~nimi partijami in socialisti~nimi
dr‘avami.
^lovek prihodnosti
Zato je tovari{ Tito simbol ne le za nas, ampak
tudi v {irokih svetovnih razse‘nostih: simbol
humanega socializma, svobodne misli, ustvar-
janja, boja za pravico, za bratstvo in enotnost, za
enakopravne odnose, za svet brez vojne.
Tovari{ Tito ostaja v na{ih ~ustvih in v zgo-
dovini neponovljiv zgled.
Tudi fizi~no odhaja od nas. Iz na{ih vrst odhaja
revolucionar in borec, delavec in dr‘avnik, vr-
hovni komandant in predsednik, ~lovek, ki je
poosebljal na{ pogum in na{ boj, na{o voljo in
na{e te‘nje, na{ mir in na{o svobodo, na{ ljubljeni
tovari{ - Tito.
Ne bomo ve~ sli{ali njegovega glasu, ki je tako
pogosto govoril v na{em imenu, v te‘kih tre-
nutkih dvigal na{o borbenost in moralo, krepil
na{a prepri~anja, se veselil z nami na{ih uspehov,
toda tudi ostro opozarjal na slabosti in napake,
ki bi lahko ogrozile na{ razvoj in ustvarjalnost
mno‘ic.
Fizi~no se lo~ujemo od tovari{a Tita. Toda
ostajajo njegova dela in njegove ideje kot trajni
ka‘ipot na{ega boja. Ostajajo na{e obveznosti in
odgovornost, da nadaljujemo veliko delo, ki smo
ga ustvarjali s Titom.
Tito odhaja, toda ostaja ta na{a neizbrisna lju-
bezen in spo{tovanje do njegove velike ~love{ke
in dr‘avni{ke osebnosti. Navdihovala nas bo nje-
gova neustra{na mo~ volje in odlo~enosti v akciji.
S svojim velikim zgledom nas je u~il, da deli-
mo usodo s svojo de‘elo in svojim ljudstvom.
26.5.2005, 10:20
 Enaindvajset let od Titove smrti 75

Tiste dni so bili vsi upi Jugoslovanov usmerjeni v Klini~ni center.

Poslavljamo se od Tita. Toda zapustil nam je V tem te‘kem trenutku stojimo sklonjenih glav
odgovor na vpra{anja, ki se nam zastavljajo tudi v znamenje globokega spo{tovanja. V trdnih
v tem trenutku - kdo smo, kaj smo, kako bomo vrstah stojimo pred odgovornostjo, ki jo lahko
nadaljevali na{o pot, se obdr‘ali in napredovali. izpolnimo samo zdru‘eni. Nasledniki Titovega
S Titom smo dovolj dozoreli in se utrdili v za- dela ne bodo samo sodobniki, marve~ tudi gene-
vesti, da lahko obstanemo kot trdna in monolitna racije, ki bodo prihajale in ki jih bosta nav-
de‘ela samo kot enakopravna socialisti~na skup- dihovala Titov zgled in boj.
nost vseh na{ih narodov in narodnosti, kot dru‘- Pred nami je velikanska moralna obveznost, da
ba samoupravljavcev, v kateri sta delovni ~lovek nadaljujemo to veliko delo in z novimi dose‘ki
in njegov interes merilo socialisti~nega in dru‘- potrjujejo na{e besede.
benega napredka. Da je na{a prihodnost v tem, Velika hvala in slava tovari{u Titu!
da ostanemo neuvr{~ena Jugoslavija, da smo
svoji na svoji zemlji, kljub vsem neprilikam in
Solze na nogometnem stadionu v Splitu. Tekmo med
viharjem, ki bi nas lahko zadeli. Bratstvo in
Hajdukom in Crveno zvezdo so prekinili z novico, da je
enotnost, samoupravljanje in neuvr{~enost - to
so tri temeljna na~ela, na katerih je temeljila, na umrl predsednik Tito.
katerih temelji in na katerih se bo tudi v pri-
hodnje odlo~no razvijala Socialisti~na federa-
tivna republika Jugoslavija.
Slovo do tovari{a Tita je bole~ udarec za srca
vseh na{ih ljudi in tudi za srca vseh {tevilnih ljudi
po svetu, ki so ga poznali ali sli{ali o njem. Tito
je resni~no ~lovek tega stoletja, ~lovek dobe,
kakor so ga te dni spo{tljivo imenovali v svetu.
Ponosni smo, ker smo Titovi sodobniki. Po tis-
tem, kare je pustil za seboj, je Tito tudi ~lovek
prihodnosti. Ni tak{ne sile, ki bila lahko zmanj-
{ala njegovo delo, ugasnila plamenico, ki jo je
tako dolgo nosil in ponesel skozi temo in neurja.

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 75 26.5.2005, 10:20

 76 Enaindvajset let od Titove smrti

Mno`ica Zagreb~anov, ki se je v Titovo ~ast zbrala na Tomislavovem trgu. Gne~a na slovenskih ulicah ni bila ni~
manj{a.

TUDI SLOVENIJA JE @ALOVALA

»V trenutkih zadnjega slovesa od predsednika Tita je nad na{o
de`elo legla taka ti{ina, kot da v njej ne bi `iveli ljudje. Pogreznili
smo se vase, v mislih, s srcem in du{o pri njem, ki je nam in vsemu
svetu toliko dal. Bil je lep son~en dan, toda kot da tega dne ni
nih~e opazil, tako globoka `alost se je naselila v nas...«
spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 76 26.5.2005, 10:20

 Enaindvajset let od Titove smrti 77

Revirji delovni ritem ni smel ustaviti. Toda tudi tam je bilo

S srcem in du{o v Beogradu
»Rada sem te imela. In povedali so mi, da si umrl.
Jaz pa vem, da to ni res. Zaprl si o~i in zaspal po
te`kih bojih in plodnem, bogatem `ivljenju. Du{o in
srce pa si razdelil na tiso~e, na milijone delavcev,
ki `ivijo v slehernem od nas. ^lovek, ki ga je imelo
rado toliko ljudi, ne bo nikoli umrl.
Tako je zapisalo dekletce iz hrastni{ke osemletke
in se pozabilo podpisati pod besede, polne topline
in iskrenosti. In kot bi jih izbrskalo iz misli, ki
prevevajo Revir~ane od mnogo prej, od nedeljskega
popoldneva in ki ne bodo pozabljene jutri, nikoli.
Ti{ina, skoraj polne {tiri ure, na ulicah, cestah,
v naseljih in zaselkih v revirskih krajih. Tak{na je
bila podoba tudi v tem koti~ku Titove Jugoslavije.
Toda s srcem in du{o so bili Revir~ani v Beogradu.
Redkokje je pred televizijskimi zasloni trpelo eno
samo srce. V dru‘inskem krogu, s sosedi, s tovari{i
izza strojev, iz delovne izmene v rudniku, s {olskih
klopi - v skupni bole~ini so spremljali Titovo poslednjo
pot. Ko so rudarji v jutranji izmeni odhajali na delo,
so s seboj nosili obvezo, da do 11. ure, ko so za
pet ur zaustavili odkop premoga, izpolnijo dopol-
danski na~rt proizvodnje. S to nalogo so se odpravili
v jamo tudi rudarji v popoldanskih izmenah.
V poznih popoldanskih urah ‘ivljenje v Revirjih ‘e
lovi svoj vsakdanji ritem...
druga~e kot druge dni. Na oddelku za po{kodbe je
bil v pripravljenosti dr. Anton Breznik. Bilo pa ni
nikogar, ki bi bil potreben pomo~i in zato je lahko
tudi zdravnik stopil pred televizor in zrl v slike s
pogreba. V njegovem ‘epu pa se je neprestano
ogla{ala drobna napravica s svojim zna~ilnim
zvokom, ki bi ga lahko takoj priklicala. Po vsej veliki
novi sodobni stavbi mariborske bolni{nice ni bilo ves
~as poslovilnih sve~anosti sli{ati drugih glasov kot
s televizorjev. V vsakem nadstropju je televizor. Ob
njih so se zbirali zaposleni in vsi bolniki, ki so se
lahko premikali, pa vsi, ki jim ne bi moglo {kodovati
premikanje s posteljo vred. Nih~e ni spregovoril
besede. @e tako ali tako tiha bolni{nica je onemela,
kot so bile po sobah neme slike predsednika Tita,
ovite z ‘alnimi trakovi. Tudi po kon~anem prenosu
se obi~ajni utrip ni in ni mogle vrniti.
Nova Gorica
Ti{ino je motil le veter s Sabotina
Najmlaj{e slovensko mesto Nova Gorica, mesto,
ki le‘i ob najbolj odprti meji Evrope, je bilo v ~etrtek
Titova `ena Jovanka je med prvimi polo`ila venec na
mrtva{ki oder v poslopju skup{~ine SFRJ.

Maribor

Tudi molk je govoril

Tako praznega Maribora {e ni bilo. Samo zvok
tovarni{kih siren, ki so za~ele tuliti ob dvanajstih,
se je razlival po opustelih mestnih ulicah. Spo-
{tovanje do umrlega predsednika je zaprlo tovarne,
trgovine, gosti{~a... Nevidna sila je zgrnila Mari-
bor~ane po domovih pred televizijske sprejemnike.
Nih~e se ni izmikal delu. Vse, kar bi morali storiti
med urami pogreba, bodo nadomestili ‘e v soboto
ali ob katerem drugem naslednjih prostih dni. Nad
Maribor je po tuljenju siren legla ti{ina. Kdor tega
ni do‘ivel sam, ne bo mogle verjeti, da je kaj takega
mogo~e.
Mariborska bolni{nica je bila prostor, kjer se

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 77 26.5.2005, 10:20

 78 Enaindvajset let od Titove smrti

^astna stra`a.

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 78 26.5.2005, 10:20

 Enaindvajset let od Titove smrti
Od Tita so se poslavljale mno`ice.
opoldne kot izumrlo. Ti{ino je motil le veter, ki je
pihal s Sabotina, na katerem je z velikimi ~rkami
napisano: »Na{ Tito.«
Tudi v vseh tovarnah na Gori{kem so zaustavili
stroje. Vsi so hoteli biti {e zadnji~ z ljubljenim
tovari{em Titom. Mejni prehod v Ro‘ni dolini in
{tevilni drugi ob Jugoslovanko-italijanski meji so bili
prazni, tihi in ‘alostni, kot {e nikoli doslej. V osnovni
{oli v Solkanu so zadnjo pot dragega tovari{a Tita
spremljali {tevilni u~enci. Ni bilo sli{ati besede.
U~enci so kot otrpli sedeli pred televizorji. Podobno
je bilo tudi v drugi osnovnih in srednjih {olah v
novogori{ki ob~ini.
»In zdaj Tita ni ve~ med nami, ne bomo jokali.
Untitled-24 79
79
Stisnili bomo pesti in naprej trdne dni kovali,« je
v glasilo, ki so ga izdali ob smrti tovari{a Tita,
zapisala Tatjana iz 4. b razreda osnovne {ole v
Solkanu. »Tito - kajne, da nisi umrl. Samo na dol-
go potovanje si {el, ker mora{ utrditi bratstvo in
mir med narodi,« je v istem glasilu napisala
Martina Bremec.
V prostorih Ljubljanske banke, temeljne banke v
Novi Gorici, so se zaposleni v gru~ah zgrinjali pred
televizorjem. Slehernemu se je utrnila solza. Tudi
v novogori{kem hotelu Argonavti je bila gne~a pred
vsemi TV aparati nepopisna. Pogrebne sve~anosti
v Beogradu so si hoteli ogledati vsi zaposleni in tudi
gosti. Med njimi je bilo mnogo {portnikov s [vedske.
spletni radar ••• www.revija-radar.com
26.5.2005, 10:20
 80 Enaindvajset let od Titove smrti

Ko se je ob 17. uri modri vlak ustavil na prvem peronu beograjske `elezni{ke postaje, ga je {e zadnji~ pri~akala
nepregledna mno`ica. Z vlaka so prinesli tudi [tafeto mladosti, ki je kon~ala svojo pot dan prej v li{kem mestu
Slunju.

Sporo~ilo zadnje {tafete mladosti

Najdra‘ji na{ tovari{ Tito,
{tafeta mladosti, izraz neizmerne ljubezni in najglobljega spo{tovanja pionirjev in mladincev
Jugoslavije, se poslavlja od tebe z obljubo, da bodo mladi na{e svobodne socialisti~ne, samo-
upravne, neuvr{~ene domovine, skupnosti bratskih narodov in narodnosti neomajno nadaljevali tvojo
pot.
Mladi so ti bili blizu, na njih si gradil na{o prihodnost.
Ti si nas prikazal svetu in svet pribli‘al nam. Ti si nas u~il, kako je treba ljubiti in tudi mi ti
vra~amo to ljubezen.
Dragi na{ najljub{i tovari{,
ni te med nami, vendar si v nas, v vseh srcih delovnih ljudi in ob~anov tvoje in na{e Jugoslavije.
Odlo~no in smelo bomo nadaljevali tvoje delo.
Pionirji in mladina Jugoslavije

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-24 80 26.5.2005, 10:20