Professional Documents
Culture Documents
21 Let Od Titove Smrti
21 Let Od Titove Smrti
[E POMNITE
TOVARI[I?
^etrtega maja je minilo enaindvajset let od smrti Josipa Broza
Tita, dr`avnika, ki ga v tistih ~asih niso kovali v zvezde samo
Jugoslovani, temve~ tudi {tevilni dr`avniki sveta. Tisto, kar je Tito
govoril in v kar je verjel, se je v minulih letih sesulo
na ko{~ke, toda takrat so milijoni jokali za njim.
Predsedujo~i predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski je ob krsti
povzel Titovo pot in tudi slovenski mediji so osmega maja,
na dan pogreba, `alovali.
Vir: Komunist, 9. maja 1980
kopravni, medtem ko so bili na drugi strani krivega ... ker ne priznavam tega sodi{~a; zame
tehtnice `ivljenja doma~i oblastniki. Za razliko je pristojno samo sodi{~e partije...«, je hrabrilo
od svojega tragi~nega rojaka Matije, ki mu ni {tevilne rodove do dana{njega dne. Celo poro-
uspelo, da bi se iztrgal tegobam siroma{tva in ~evalec me{~anskega lista, ki je spremljal to
nevednosti, pa Tito v svojem `ivljenju ni poznal sojenje, je bil ob zadr‘anju tovari{a Tita impre-
porazov. Ne zato, ker jih ni bi bilo ali ni moglo sioniran in je moral priznati: »Njegov obraz je
biti, marve~ zato, ker jih ni priznaval! Dokler imel nekaj jeklenega.« Obsojen na pet let robije
~lovek `ivi, se u~imo od njega in njegovega dela, je bil tovari{ Tito tudi v zaporu revolucionar in
tako dolgo obstaja tudi upanje, da se je mogo~e aktivist - u~il se je, prevajal, organiziral, stavkal,
izviti iz te`av. tovari{eval, hrabril.
Pred 70 leti je dobil delavsko knji‘ico in ~lan- Ko je pri{el v za~etku tridesetih let kot pred-
sko izkaznico socialisti~ne stranke. Bilo mu je stavnik Komunisti~ne partije Jugoslavije v Mos-
komaj 21 let, ko so ga zaradi protivojne propa- kvo, je Tito tam predaval na Mednarodni le-
gande zaprli in za nekaj ~asa vtaknili v Petro- ninski {oli kadrom tujih dr‘av. Ni raziskano, ka-
varadinsko trdnjavo. Tu je v vla‘nih in temnih ko, kdaj in kje se je lahko pripravil za tak{ne in
celicah buden sanjaril o znanih sprevodih, ki so {e bolj zahtevne naloge, ko pa je bilo njegovo
se neustavljivo vili pod plamte~imi zastavami. ‘ivljenje vselej samo boj, dol‘nost, skrb in ‘rtev.
Svoje mladostne sanje je Tito s svojim revo- Koliko ilegalnih imen je moral spremeniti, koliko
lucionarnim delom izbojeval in uresni~il. Bil je legitimacij in potnih listov, koliko legalnih in
udele‘enec oktobrske revolucije, pobudnik in ilegalnih bivali{~, koliko tiralic in nagrad je bilo
organizator {tevilnih borbenih delavskih akcij v razpisano za njim.
domovini, starosta boja proti frakcijam in za V svojem 45. letu, po 27 letih boja v delavskem
enotnost partije, hraber v vseh bitkah, vselej revolucionarnem gibanju, se je Josip Broz zna{el
vzravnan, z dvignjenim ~elom. pred najodgovornej{imi nalogami v svojem ‘iv-
Njegovo zadr‘anje pred policijo in na sodi{~u ljenju. Stopil je na ~elo Komunisti~ne partije
v Zagrebu leta 1928, ko je dejal: »Ne ~utim se Jugoslavije leta 1937, v usodnih dneh pred drugo
svetovno vojno. Dotlej je neu~inkovitost na{ega nosti je bila Komunisti~na partija Jugoslavije
delavskega in komunisti~nega gibanja, kljub tudi sposobna uspe{no previhariti viharje ~asa in
subjektivni hrabrosti in predanosti kadrov revo- vse spopade.
luciji, pripeljala do krize njegove ideolo{ke baze, Izjemno pomembna in daljnovidna je bila us-
strategije in politike. Odtlej pa je polna {tiri meritev tovari{a Tita, da prihajajo v partijo ljudje,
desetletja prihajala v na{em gibanju, v vseh ki jim okolje, v katerem ‘ivijo in delajo, zaupa,
prelomnih trenutkih in odlo~itvah, do izraza ljudje, ki imajo ugled po{tenih in borbenih ljudi.
Titova mo~na volja, njegova jasna misel, nje- Tak{ni ljudje so tudi postajali ~lani partije. Na
govo odlo~no in hrabro stali{~e. ljudi okoli sebe so vplivali s svojo borbenostjo,
Tovari{ Tito je tesno sodeloval z najve~jimi {e zlasti pa s svojim osebnim ‘ivljenjem. Nji-
osebnostmi revolucionarnega gibanja v III. Inter- hovo visoko moralo in zavest prepri~ljivo potrju-
nacionali: Pieckom, Togliattijem, Duimitrov- je naslednje dejstvo: izmed 12.000 ~lanov, koli-
skim, Kuusinenom in drugimi. To so bili usodni kor jih je Komunisti~na partija {tela neposredno
~asi, ~asi prikrite krize, ki jo je razvnemal biro- pred vojno, jih je v narodnoosvobodilnem boju
kratski dogmatizem, ta pa je du{ila revolucio- padlo 10.000. To je prineslo komunistom v o~eh
narni polet. V tistem ~asu je bil protifa{izem ne mno‘ic ~loveka dostojno zaupanje.
samo mobilizacijski dejavnik, da ~love{tvo pre- Ko je tovari{ Tito sklenil peto dr‘avno kon-
‘ivi, marve~ tudi ka‘ipot v druga~ne, bolj demo- ferenco, ki je bila neposredno pred napadom
krati~ne in bolj pravi~ne odnose med ljudmi. Hitlerjeve Nem~ije in fa{isti~ne Italije na Jugo-
Vsi smo imeli prilo‘nost spoznati globok smi- slavijo, sredi najgloblje ilegale, je dejal: »Tova-
sel tovari{a Tita za realnost ‘ivljenja in za to~en ri{i, pred nami so odlo~ilni dnevi. Naprej v kon~ni
ob~utek mere. Vselej je nasprotoval receptom in boj. Prihodnjo konferenco moramo imeti v osvo-
dogmam, toda nih~e ni znal kakor on videti v bojeni domovini, osvobojeni izpod tujcev in
splo{nem tudi posami~no, pa tisto najbolj indi- kapitalistov.« Tita ni zmedla tema groze~ega
vidualno v kolektivnem. Ta mo~ tovari{a Tita ni fa{izma, ni ga impresionirala mo~ njegovega
bila nekaj nau~enega, saj je bil sam eden izmed oro‘ja.
teh proletarcev, izkori{~anih in zasu‘njenih, Ko je bila na{a de‘ela prega‘ena, izdana in
preganjanih in obsojanih. Njegovo vizionarstvo razkosana, ko so po njej mrgoleli okupatorji,
je torej izhajalo iz njegovih ‘ivljenjskih iz- kvislingi in petokolona{i, je vodstvo partije, ki
ku{enj, iz sposobnosti, da gleda na ‘ivljenje ji je na~eloval tovari{ Tito, hladnokrvno sprejelo
zmeraj z odprtimi o~mi in u{esi. [tevilne strate{ke sklep o vsesplo{ni vstaji, o nenehnih bojih kot
odlo~itve prelomnega pomena za na{o revo- na~inu mno‘i~ne vstaje in njenem prera{~anju v
lucijo, da realno in dale~ vnaprej vidi pojave, vojni dejavnik, s katerim morajo ra~unati tako
misli o njih in sprejema sklepe na podlagi svojih sovra‘niki kakor zavezniki.
‘ivljenjskih spoznanj, toda tudi na podlagi spo-
sobnosti, da pove‘e v organsko celoto celo zelo
oddaljene elemente istorodnih tendenc in gibanj.
To izpri~uje seveda tudi mo~ njegove osebnosti,
kakr{ne pri nas ne poznamo.
Med {esto konferenco dr`av in vlad neuvr{~enih dr`av, ki je bila leta 1979 v glavnem mestu Kube - Havani, se je
predsednik republike Tito sre~al s {tevilnimi dr`avniki neuvr{~enih dr`av . Gostitelj, kubanski predsednik Fidel
Castro, je v Titovo ~as priredil ve~erjo.
To je bilo ve~ kakor hrabrost in ve~ kakor osvobojenem ozemlju ustanavljati namesto sta-
vizionarstvo. rih organov oblasti novi - narodnoosvobodilni
obori, kolik{nega zgodovinskega pomena so bili
sklepi Avnoja leta 1943 v Jajcu o oblikovanju
Verjel je v pravico predstavni{tva vseh narodov in narodnosti Jugo-
in revolucionarno resnico slavije ter Nacionalnega komiteja Jugoslavije.
Komunisti~na partija Jugoslavije je bila edina, Nacionalno vpra{anje je bilo za tovari{a Tita
ki se je izrekla za enotnost Jugoslavije in ki je osrednje vpra{anje revolucionarnega boja in
vodila boj v vseh jugoslovanskih pokrajinah. enotnosti Jugoslavije. Poudarjal je, da mora
[ele danes je mogo~e videti, kako daljnose‘- sleherni narod prevzeti odgovornost za svojo
nega pomena je bil sklep, da se za~no povsod na usodo, komunisti~na partija pa mora biti avant-
Konzilij zdravnikov (od leve): prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Mioljub Ki~iÊ, prof. dr. Miro Ko{ak,
prof. dr. Jovan RistiÊ, prof. dr. Djordje PopoviÊ, prof. dr. Stanislav Mahkota in prof. Dr. Predrag Lalevi~.
garda in si prizadevati, da postane temeljna sila lahko ‘e od vsega za~etka {li v splo{no ljudsko
nacije, da spodbuja k sodelovanju in povezavi z vstajo, ne pa v diverzije, zato nam ni bilo treba
drugimi narodi in narodnostmi. ~akati, da nas bodo osvobodili drugi.
V tej usmeritvi, odlo~ilni za Jugoslavijo, je Pri tem pa se je na{a revolucija zavedala svojih
tudi bila klica temeljev in na~el sodelovanja na{e mednarodnih obveznosti, tako internacionalis-
dr‘ave z drugimi narodi in dr‘avami, na~el sa- ti~nih kakor tudi {ir{ih, ki so zadevale skupni boj
mostojnosti in nevme{avanja v zadeve drugih, proti fa{izmu sploh. Ves ~as vojne je vezala kak-
kar je aktualno tudi za odnose med socialis- {nih trideset nacifa{isti~nih ter drugih okupa-
ti~nimi dr‘avami in komunisti~nimi partijami. torskih in kvislin{kih divizij, trikrat ve~, kakor
Titu in na{i partiji je bilo jasno, da ne more biti jih je bilo na afri{ki fronti.
mno‘i~nega boja, ~e se mno‘ice ne zavedajo, da Leto 1948 je bilo prav tako eno izmed pre-
se bojujejo tudi za bolj{e in pravi~nej{e ‘iv- lomnih let v zgodovini na{ega gibanja pod vod-
ljenje. In to kljub obstoje~i tezi v mednarodnem stvom tovari{a Tita. Postavljeno je bilo vpra{anje
komunisti~nem gibanju, da protifa{isti~nega odnosov med socialisti~nimi dr‘avami in komu-
boja ne gre povezovati s socialno revolucijo. To nisti~nimi partijami, vpra{anje neodvisnosti,
je bilo temeljno vpra{anje na{ega revolucio- enakopravnosti, spo{tovanje suverenosti in sa-
narnega antifa{isti~nega bojevanja. Zato smo mostojne poti v razvoju socializma. Tito se niti
^lovek prihodnosti
Zato je tovari{ Tito simbol ne le za nas, ampak
tudi v {irokih svetovnih razse‘nostih: simbol
humanega socializma, svobodne misli, ustvar-
janja, boja za pravico, za bratstvo in enotnost, za
enakopravne odnose, za svet brez vojne.
Tovari{ Tito ostaja v na{ih ~ustvih in v zgo-
dovini neponovljiv zgled.
Konec januarja sta Tita na oddelku za intenzivno Tudi fizi~no odhaja od nas. Iz na{ih vrst odhaja
nego Klini~nega centra v Ljubljani obiskala sinova revolucionar in borec, delavec in dr‘avnik, vr-
@arko in Mi{o. hovni komandant in predsednik, ~lovek, ki je
poosebljal na{ pogum in na{ boj, na{o voljo in
na{e te‘nje, na{ mir in na{o svobodo, na{ ljubljeni
tedaj ni upognil in pokoril. Verjel je v revo- tovari{ - Tito.
lucionarno resnico in pravico. Ni odstopal v Ne bomo ve~ sli{ali njegovega glasu, ki je tako
vpra{anjih, ki so bila tako pomembna za usodo pogosto govoril v na{em imenu, v te‘kih tre-
na{e de‘ele in tudi za prihodnost mednarodnega nutkih dvigal na{o borbenost in moralo, krepil
komunisti~nega gibanja. na{a prepri~anja, se veselil z nami na{ih uspehov,
Iz humanega zna~aja na{e revolucije, njene toda tudi ostro opozarjal na slabosti in napake,
mno‘i~nosti, iz izku{enj narodnoosvobodilnih ki bi lahko ogrozile na{ razvoj in ustvarjalnost
odborov, iz vere v mo~ mno‘ic se je pred tremi mno‘ic.
desetletji rodilo na{e samoupravljanje. Tovari{ Fizi~no se lo~ujemo od tovari{a Tita. Toda
Tito je obele‘il za~etek te zgodovinske poti s tem, ostajajo njegova dela in njegove ideje kot trajni
da je spomnil na slovito Marxovo geslo: »To- ka‘ipot na{ega boja. Ostajajo na{e obveznosti in
varne delavcem« in ga spremenil v prakso. To je odgovornost, da nadaljujemo veliko delo, ki smo
silno prispevalo k trdnosti na{e ve~nacionalne ga ustvarjali s Titom.
skupnosti ter zagotovilo demokrati~no in hu- Tito odhaja, toda ostaja ta na{a neizbrisna lju-
manisti~no vsebino socializma. bezen in spo{tovanje do njegove velike ~love{ke
Tovari{ Tito je vedel in ~util, da v te‘kih ~asih, in dr‘avni{ke osebnosti. Navdihovala nas bo nje-
ki so minili, toda tudi v ~asih, ki so {ele prihajali, gova neustra{na mo~ volje in odlo~enosti v akciji.
partiji ni dovolj samo disciplina, da bi lahko bila S svojim velikim zgledom nas je u~il, da deli-
revolucionarna akcija enotna. Potrebuje tudi mo usodo s svojo de‘elo in svojim ljudstvom.
Poslavljamo se od Tita. Toda zapustil nam je V tem te‘kem trenutku stojimo sklonjenih glav
odgovor na vpra{anja, ki se nam zastavljajo tudi v znamenje globokega spo{tovanja. V trdnih
v tem trenutku - kdo smo, kaj smo, kako bomo vrstah stojimo pred odgovornostjo, ki jo lahko
nadaljevali na{o pot, se obdr‘ali in napredovali. izpolnimo samo zdru‘eni. Nasledniki Titovega
S Titom smo dovolj dozoreli in se utrdili v za- dela ne bodo samo sodobniki, marve~ tudi gene-
vesti, da lahko obstanemo kot trdna in monolitna racije, ki bodo prihajale in ki jih bosta nav-
de‘ela samo kot enakopravna socialisti~na skup- dihovala Titov zgled in boj.
nost vseh na{ih narodov in narodnosti, kot dru‘- Pred nami je velikanska moralna obveznost, da
ba samoupravljavcev, v kateri sta delovni ~lovek nadaljujemo to veliko delo in z novimi dose‘ki
in njegov interes merilo socialisti~nega in dru‘- potrjujejo na{e besede.
benega napredka. Da je na{a prihodnost v tem, Velika hvala in slava tovari{u Titu!
da ostanemo neuvr{~ena Jugoslavija, da smo
svoji na svoji zemlji, kljub vsem neprilikam in
Solze na nogometnem stadionu v Splitu. Tekmo med
viharjem, ki bi nas lahko zadeli. Bratstvo in
Hajdukom in Crveno zvezdo so prekinili z novico, da je
enotnost, samoupravljanje in neuvr{~enost - to
so tri temeljna na~ela, na katerih je temeljila, na umrl predsednik Tito.
katerih temelji in na katerih se bo tudi v pri-
hodnje odlo~no razvijala Socialisti~na federa-
tivna republika Jugoslavija.
Slovo do tovari{a Tita je bole~ udarec za srca
vseh na{ih ljudi in tudi za srca vseh {tevilnih ljudi
po svetu, ki so ga poznali ali sli{ali o njem. Tito
je resni~no ~lovek tega stoletja, ~lovek dobe,
kakor so ga te dni spo{tljivo imenovali v svetu.
Ponosni smo, ker smo Titovi sodobniki. Po tis-
tem, kare je pustil za seboj, je Tito tudi ~lovek
prihodnosti. Ni tak{ne sile, ki bila lahko zmanj-
{ala njegovo delo, ugasnila plamenico, ki jo je
tako dolgo nosil in ponesel skozi temo in neurja.
Mno`ica Zagreb~anov, ki se je v Titovo ~ast zbrala na Tomislavovem trgu. Gne~a na slovenskih ulicah ni bila ni~
manj{a.
Maribor
^astna stra`a.
opoldne kot izumrlo. Ti{ino je motil le veter, ki je Stisnili bomo pesti in naprej trdne dni kovali,« je
pihal s Sabotina, na katerem je z velikimi ~rkami v glasilo, ki so ga izdali ob smrti tovari{a Tita,
napisano: »Na{ Tito.« zapisala Tatjana iz 4. b razreda osnovne {ole v
Tudi v vseh tovarnah na Gori{kem so zaustavili Solkanu. »Tito - kajne, da nisi umrl. Samo na dol-
stroje. Vsi so hoteli biti {e zadnji~ z ljubljenim go potovanje si {el, ker mora{ utrditi bratstvo in
tovari{em Titom. Mejni prehod v Ro‘ni dolini in mir med narodi,« je v istem glasilu napisala
{tevilni drugi ob Jugoslovanko-italijanski meji so bili Martina Bremec.
prazni, tihi in ‘alostni, kot {e nikoli doslej. V osnovni V prostorih Ljubljanske banke, temeljne banke v
{oli v Solkanu so zadnjo pot dragega tovari{a Tita Novi Gorici, so se zaposleni v gru~ah zgrinjali pred
spremljali {tevilni u~enci. Ni bilo sli{ati besede. televizorjem. Slehernemu se je utrnila solza. Tudi
U~enci so kot otrpli sedeli pred televizorji. Podobno v novogori{kem hotelu Argonavti je bila gne~a pred
je bilo tudi v drugi osnovnih in srednjih {olah v vsemi TV aparati nepopisna. Pogrebne sve~anosti
novogori{ki ob~ini. v Beogradu so si hoteli ogledati vsi zaposleni in tudi
»In zdaj Tita ni ve~ med nami, ne bomo jokali. gosti. Med njimi je bilo mnogo {portnikov s [vedske.
Ko se je ob 17. uri modri vlak ustavil na prvem peronu beograjske `elezni{ke postaje, ga je {e zadnji~ pri~akala
nepregledna mno`ica. Z vlaka so prinesli tudi [tafeto mladosti, ki je kon~ala svojo pot dan prej v li{kem mestu
Slunju.