58 Legalizacija drog

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-91 58 25.5.2005, 15:59

 Legalizacija drog 59

LEGALIZACIJA:
ZA ALI PROTI?
»^as je, da o kanabisu za~nemo razmi{ljati bolj odraslo in
razumno. Vsekakor obstaja prostor za razumno razpravo o njegovi
legalizaciji. Razmislimo, preu~imo problem, naj nas ne vodijo
in zavajajo le ~asopisni ~lanki in histerija.«
David Blunkett, britanski notranji minister
Pripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDON

B ritanski notranji minister je le eden izmed

politikov, ne le britanskih, ki so prepri~ani, da je
treba do nedovoljenih mamil, predvsem mari-
huane, zavzeti druga~en odnos. Pozivi za lega-
lizacijo marihuane in celo za nadzorovano pro-
dajo heroina prek poobla{~enih farmacevtov
dobivajo ~edalje ve~jo podporo v {ir{em poli-
ti~nem spektru. Po letih neusmiljene prohibicije,
ki ni prinesla `elenih rezultatov, je sporo~ilo
mnogih, ki se zavzemajo za legalizacijo nedo-
voljenih mamil skupno - ~as je za ponoven raz-
mislek o zakonodaji na podro~ju mamil. In ker
so argumenti proti legalizaciji v skoraj osem
desetletij trajajo~i vojni proti mamilom znani, se
v tokratnem ~lanku osredoto~amo na nekatere
argumente in dejstva, ki govorijo v prid lega-
lizaciji nedovoljenih mamil.
Vojna proti mamilom
Tretjega aprila 1924 se je v Washingtonu zbra-
la skupina ameri{kih kongresnikov z namenom,
da bi se odlo~ili o nadaljnji usodi heroina. Zbrali
so zaprise`ene izjave {tevilnih strokovnjakov,
med drugim tudi takratnega ameri{kega ministra
za zdravstvo Ruperta Blua, ki je osebno pri{el
pred kongresnike in izjavil, da je heroin strupen,
da povzro~a norost in da je v nekoliko vi{jih
odmerkih, kot se obi~ajno uporabljajo v tera-
pevtske namene, smrtonosen.
Alexander Lambert, zdravnik newyor{ke bol-
ni{nice Bellevue, je razlo`il, da heroin uni~uje
~redni nagon, ta pa je klju~en za nadzor ~uta za
moralnost. »Heroin povzro~a hitro mi{i~no reak-
cijo, zato ga kriminalci uporabljajo za »napiho-
vanje«. Ne le da si pod vplivom heroina upajo
ve~, temve~ so tudi njihovi mi{i~ni refleksi hit-
rej{i.« Dr. Dana Hubbard pa je verjetno povzela
bistvo vseh pri~evanj: »Odvisnost od heroina
izvira iz greha in kriminala. Dru`ba se mora
za{~ititi pred vplivi zla in ni je ve~je nevarnosti
od heroina.« Ni bilo prvi~, da so kongresniki
poslu{ali tak{ne ugotovitve, le da so tokrat od-
lo~no in dokon~no ukrepali. Sklenili so, da je
treba v Zdru`enih dr`avah prepovedati proiz-
vodnjo in uporabo heroina za kakr{nekoli name-
ne ter za~eti kampanjo za prepoved proizvodnje
in uporabe heroina po vsem svetu. Predloge sku-
pine kongresnikov sta podprla oba domova ame-
ri{kega kongresa in v dveh mesecih je bil sprejet

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-91 59 25.5.2005, 15:59

 60 Legalizacija drog

Pridelovalci in preprodajalci mamil na ra~un odvisnikov kujejo ogromne dobi~ke. Realno stanje na trgu z
mamili je najbolje opisal nekdanji kolumbijski veleposlanik v Franciji Gomez Hurtado: …Dobi~ek dosega
nepredstavljive {tevilke, kot so 500 milijonov dolarjev, kar je ve~ kot letni ameri{ki obrambni prora~un.«

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-91 60 25.5.2005, 15:59

 Legalizacija drog
Na Nizozemskem je `e nekaj let mogo~e povsem legalno kaditi marihuano v t. i. coffee shopih. V Brixtonu, v
ju`nem delu Londona, trenutno poteka nekak{en eksperiment legalizacije t. i. mehkih drog.
nov zakon o mamilih. To je bil za~etek vojne
proti mamilom.
^e pogledamo {e nekoliko nazaj v zgodovino,
so bila danes prepovedana mamila v 19. stoletju
registrirana kot zdravila. Morfij in opij sta bila
prosto dostopna tako v Evropi kot tudi v Ameriki.
Viktorijanske otroke so pomirjali s posebnim
napitkom, ki je vseboval opij. Kokain je bil
osnova za zdravilo proti prehladu. Ko so v ame-
ri{ki zvezni dr`avi Atlanti prepovedali alkohol,
je John Pemberton, proizvajalec pija~e French
Wine Coca, razvil brezalkoholno razli~ico te
pija~e, ki pa je {e vedno vsebovala sledi koke.
Tako je pozneje nastala najbolj prodajana brez-
alkoholna pija~a na svetu. Angle{ka kraljica
Viktorija pa naj bi marihuano menda uporabljala
za bla`itev menstrualnih te`av.
V 19. stoletju Velika Britanija in Amerika ne le
Untitled-91 61
61
da nista nasprotovali trgovini z mamili, ampak sta
jo celo spodbujali. V za~etku 19. stoletja je kitajska
cesarska oblast prepovedala uva`anje opija, ki so
ga dolgo uporabljali za zdravljenje driske, kasneje
pa seveda tudi za kajenje. Angle{ki trgovci so za~eli
na Kitajsko opij tihotapiti, zato da bi njegovo
prodajo uravnovesili z izvozom kitajskega ~aja v
Veliko Britanijo. Ko so neko~ kitajske oblasti za-
segle ve~jo koli~ino opija, je Anglija proti Kitajski
poslala bojne ladje in Kitajce prisilila, da so lega-
lizirali uvoz opija. Angle`e so pri tem podprli tudi
Francozi, Rusi in Ameri~ani.
Prvotna prizadevanja za prepoved uporabe ma-
mil v Ameriki so imela bolj malo skupnega s
skrbjo za zdravje. Eden izmed prvih ameri{kih
zveznih zakonov o prepovedi kajenja opija iz leta
1887 je bil pravzaprav reakcija na kampanjo proti
kitajskim kulijem (orientalski delavci), ki so jih v
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59
 62 Legalizacija drog

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-91 62 25.5.2005, 15:59

 Legalizacija drog
Rastlinjak z marihuano nekje v Franciji.
Kalifornijo pripeljali, da bi gradili `eleznice in
delali v rudnikih. Zakon je izklju~no Kitajcem
prepovedoval uvoz opija, medtem ko so doma~ini,
torej Ameri~ani, opij lahko uva`ali. Pisci osnutka
Harrisonovega zakona iz leta 1914, ki je prepo-
vedoval uporabo »nemedicinskih« narkotikov, so
dru`bo menda hoteli za{~ititi pred »od mamil
znorenimi in seksualno blaznimi ~rnuhi«. Gonja
proti marihuani, ki se je za~ela nekje sredi tride-
setih let 20. stoletja, pa je bila posledica strahu,
da zaradi konopljinih vsestranskih lastnosti ne bo
mogo~e najti tr`ne ni{e za sinteti~na vlakna. Ta-
Mnogi so prepri~ani, da bi z legalizacijo mamil lahko
zmanj{ali ali ustavili epidemije bolezni, smrti in
kriminal, povezanimi z mamili. Raz{irjanje bolezni
gotovo prepre~i razdeljevanje sterilnih injekcijskih
igel zasvojencem.
Untitled-91 63
63
kratni ameri{ki finan~ni minister Andrew Mellon
je vodenje vojne proti konoplji zaupal Harryju
Anslingerju, prvemu ameri{kemu svetovalcu za
vpra{anja povezana z mamili.
Kje pravzaprav ti~i nevarnost?
»Problem prepovedanih mamil, kanabisa in {e
posebej heroina, ni v samih mamilih - ta so raz-
meroma nenevarna, problem je prohibicija.«
Paul Flynn, britanski parlamentarec
V primeru kanabisa je vojna, kot ka`e, `e iz-
gubljena. V Veliki Britaniji, natan~neje v Brix-
tonu, v ju`nem Londonu, trenutno poteka nekak-
{en eksperiment legalizacije tako imenovanih
mehkih drog - marihuane in ha{i{a. Policija ne
preganja ve~ u`ivalcev marihuane in ha{i{a in
tudi posest manj{ih koli~in teh mamil ni ve~
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59
 64
Zagovorniki legalizacije mamil trdijo, da resni~na nevarnost niso mamila, temve~ ~rni trg, ki ga je, tako so
prepri~ani zagovorniki, pomagala ustvariti prohibicija.
kazniva. Kanada je pred kratkim sprejela zakon,
ki hudo bolnim ljudem omogo~a posest marihu-
ane, in je tako postala prva dr`ava, ki je uvedla
sistemati~no regulacijo uporabe tega narkotika
v medicinske namene. Posamezniki bodo dobili
posebne dovolilnice, na podlagi katerih bodo
lahko zakonito gojili in u`ivali marihuano. Proiz-
vodnja za prodajo ter preprodaja kanabisa pa
bosta {e vedno kaznivi dejanji.
Zakon je sicer ostro kritizirala kanadska medi-
cinska zveza, ~e{ da ni bilo opravljenih dovolj
raziskav, ki bi potrdile priporo~ljivo dozo ter
vzajemno delovanje kanabisa z drugimi zdravili.
Zelo blizu legalizaciji marihuane za osebno upo-
rabo so tudi v Belgiji, kjer naj bi konec leta
spletni radar ••• www.revija-radar.com
Untitled-91 64
Legalizacija drog
sprejeli zakon, po katerem naj bi bilo gojenje,
uva`anje in u`ivanje marihuane v razumnih koli-
~inah dovoljeno. Industrijska proizvodnja in
razpe~evanje pa bosta {e vedno kaznivi. V Italiji
u`ivanje marihuane ni kriminalno dejanje, pona-
vadi u`ivalca le ustno opozorijo, po ve~kratnih
opozorilih se u`ivalec »trave« lahko znajde pred
socialnim delavcem, v ekstremnih primerih pa je
lahko ob vozni{ko dovoljenje. V Luksemburgu
so maja letos kanabis dekriminalizirali, kar pome-
ni, da kajenje ter posest manj{ih koli~in »trave«
za osebno uporabo nista kazniva. Podobno naj
bi se kmalu zgodilo v [vici. Na Portugalskem in
v [paniji kajenje »jointov« prav tako ni kri-
minalno dejanje.
25.5.2005, 15:59
 Legalizacija drog
Polja maka, iz katerega pridobivajo opij, in ki jih ~uvajo kot svoje najve~je bogastvo. Nekje v Afganistanu.
In zakaj pravzaprav najdlje trajajo~i konflikt
na Zemlji {e vedno ni kon~an? Zakaj je vojna
proti mamilom neuspe{na? Britanski novinar
Nick Davies povzema mnenje ve~ine druga~e
misle~ih.
»Mamila in strah si ves ~as podajajo roke.
Vojna proti mamilom je zastra{ujo~a, vendar ne
zaradi razlogov, ki jih ves ~as navajajo njeni
strategi. Nepovedana resnica o tej vojni je, da
ravno ta ustvarja probleme, za katere trdi, da jih
re{uje. Strategija te vojne ima pribli`no tak{en
u~inek kot letalske sile, ki namesto sovra`ni-
kovih bombardirajo lastna mesta. Smrt, bolezni
in du{evne motnje, ki jih ponavadi povezujejo s
tako imenovanimi drogami razreda A, obi~ajno
Untitled-91 65
65
niso rezultat samih mamil, temve~ ~rnega trga,
na katerem se mamila prodajajo, ta pa je seveda
rezultat prohibicijske strategije. Mamila sama po
sebi niso nevarna, epidemijo bolezni, smrti in
kriminala, povezano z drogami, pa bi lahko usta-
vili in celo zmanj{ali z njihovo legalizacijo.«
Nick Davies se zaveda, da je tak{no razmi{-
ljanje sodobna herezija, vendar pa ima ta ~edalje
ve~ privr‘encev. Vzemimo za primer »najhuj{o«
drogo - heroin. V medicinskem pomenu je heroin
opiat, strokovno imenovan diamorfin, ki se, ko
pride v ~lovekovo telo, spremeni v morfij. Ko pa
govorimo o vojni proti mamilom, je heroin naj-
bolj zastra{ujo~ od vseh sovra‘nikov. Poglejmo
dokaze.
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59
 66 Legalizacija drog

spletni radar ••• www.revija-radar.com

Untitled-91 66 25.5.2005, 15:59

 Legalizacija drog
Predvsem mladi zadnje ~ase radi posegajo po ekstaziju. Rave zabave in ekstazi gredo z roko v roki.
Trditev - heroin
uni~uje razum in telo
V dvajsetih letih 20. stoletja so v eni izmed
philadelphijskih splo{nih bolni{nic opravili
doslej najbolj obse‘no {tudijo opiatov. V razis-
kavi je sodelovalo 861 pacientov. [tudija je poka-
zala, da zasvojenci, med katerimi jih je bila ve~ina
zasvojenih najmanj pet let, nekateri pa celo 20
let, niso imeli nikakr{nih psihi~nih po{kodb.
Tudi njihova te‘a, kvaliteta ko‘e in zobovja niso
bili prizadeti. Prav tako niso na{li nikakr{nih
dokazov, ki bi kazali na motnje v prekrvavitvi,
ni bilo znakov po{kodb jeter, ledvic ali ‘lez z
notranjim izlo~anjem.
V medicinskem priro~niku Martindale je zapi-
sano, da se heroin uporablja za bla`itev hudih
bole~in pri otrocih in odraslih, v~asih ga dajejo
celo `enskam, ki rojevajo, ter nedono{en~kom,
ki okrevajo po operaciji. Pri tem priro~nik ne
omenja, da bi bili zaradi tega ti pacienti na kakr-
{enkoli na~in prizadeti ali moralno degradirani,
nih~e od njih ni postal kriminalec in nih~e ni
znorel. Kot stranske u~inke priro~nik omenja le
Vsaj polovica prebivalcev Zdru`enih dr`av Amerike,
mlaj{ih od 40 let, je `e poskusila kaditi …travo«. V
skoraj vseh dru`benih slojih v ve~jih mestih je
uporaba kanabisa postala bolj ali manj normalno
razvada.
Untitled-91 67
67
morebitno slabost v `elodcu ali siljenje k bru-
hanju ter zaprtje.
^e gremo spet nekoliko nazaj v zgodovino,
ugotovimo, da so nekateri ljudje po operacijah
dejansko postali odvisni od morfija. Enid Bag-
nold, pisateljica otro{kih romanov, je bila precej
~asa »junkie«, kot bi jo imenovali dana{nji poli-
tiki. Bagnoldovi so po operaciji kolka za laj{anje
bole~in predpisali morfij. Injiciranje 350 mili-
gramov morfija dnevno pa se je raztegnilo kar na
12 let. Vendar pa Enid v tem ~asu ni nikoli niko-
gar napadla ali oropala ali celo izgubila »~redni
nagon«, temve~ je umrla tiho, v svoji postelji,
stara 91 let. Zasvojenost z opiati je bila pogosta
tudi med vojaki v Evropi in v Zdru`enih dr`avah,
ki so jih operirali med bitkami, in je bila znana
kot »voja{ka bolezen«. Ti vojaki so se leta in leta
legalno oskrbovali z morfijem in jim ni povzro~il
nobene {kode. [e nobena medicinska raziskava
doslej ni podprla trditev politikov, da heroin
uni~uje u`ival~evo telo in duha. @e leta 1965 je
newyor{ki zdravnik dr. Richard Brotman dejal,
da so na primer kikirikijevo maslo, smetana in
sladkor veliko huj{i sovra`niki zdravja.
Trditev - heroin
je za u`ivalce smrtonosen
Trditev dr`i, prevelika koli~ina heroina je smrto-
nosna. Vendar pa prav tako dr`i, da se - v nasprotju
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59
 68
Zaradi visoke cene heroina - v ZDA stane kilogram 290.000 dolarjev - si zasvojenci ne morejo privo{~iti, da bi
{lo tudi najmanj belega prahu v ni~. Zato si ga injicirajo.
s trditvami politikov - ni ravno tako preprosto pre-
dozirati s heroinom. ^isti heroin je namre~ pre-
senetljivo varno mamilo, saj je, v nasprotju s trdit-
vami, ki so jih leta 1924 poslu{ali ameri{ki kongres-
niki, razpon med terapevtsko in smrtonosno dozo
heroina izjemno velik. Dr. Teresa Tate, svetovalka
na onkolo{kem in{titutu Marie Curie, ki je kot
onkologinja pacientom 25 let predpisovala heroin
in morfij, je brez zadr`kov odgovorila na provo-
kativno vpra{anje o primerjavi heroina s parace-
tamolom, ki je na voljo brez zdravni{kega recepta.
»Menim, da vam bo ve~ina zdravnikov dejala, da
je paracetamol v ve~ji dozi, ki je predpisana, izred-
no nevaren. ^e predpisano dozo v 24 urah pre-
kora~ite ali celo podvojite, vam lahko odpovedo
jetra, nastopi lahko celo smrt. Pri diamorfinu, torej
heroinu, pa tudi dvakrat prekora~ena doza, ki jo
bolnik sicer u`iva, lahko povzro~i le zaspanost,
vsekakor pa nima dolgoro~nih {kodljivih u~inkov.
U`ivanje heroina pod zdravni{kim nadzorom, torej
ni nevarno!«
Seveda pa se vsi strinjajo, da je heroin mamilo,
ki ~loveka zelo hitro zasvoji, kar je ‘e samo po
spletni radar ••• www.revija-radar.com
Untitled-91 68
Legalizacija drog
sebi zadosten razlog proti jemanju heroina. Ven-
dar pa zmanj{anja {tevila zasvojencev z mamili,
kot ka‘e, ne bo mogo~e dose~i z grozljivimi
zgodbami in miti, ki nimajo prave podlage.
Resni~na nevarnost zatrjuje Nick Davies niso
mamila, temve~ ~rni trg, ki ga je pomagala ustva-
riti prav prohibicija.
^rni trg
Na svetu ga ni mamila, ki bi postalo varnej{e,
ko njegovo proizvodnjo in distribucijo vzamejo
v roke kriminalci. Ravno nasprotno. Da bi pove-
~ali dobi~ek, heroinu na ~rnem trgu dodajajo marsi-
kaj. Od pralnega pra{ka, smukca in smirkovega
prahu, do jedilne sode in cementnega prahu.
Zasvojenec bo mamilo v vsakem primeru kupil,
ker ga pa~ potrebuje, ne glede na to, kolik{na je
njegova ~istost. Ta na ~rnem trgu niha med 20 in
90 odstotki, zasvojenec pa zelo te‘ko, ~e sploh,
oceni, kolik{na je njegova ~istost. Zato tudi po-
gosto prihaja do predoziranja. Zaradi visoke cene
heroina - v Zdru‘enih dr‘avah Amerike stane
25.5.2005, 15:59
 Legalizacija drog
kilogram heroina 290.000 dolarjev, dovolj za na-
kup avtomobila Rolls Royce - si zasvojenci ne
morejo privo{~iti, da bi {lo tudi najmanj belega
prahu v ni~. Zato si ga injicirajo. Ve~ina bolezni
in po{kodb pri tem izhaja predvsem zaradi ne-
znanja in nehigienske uporabe igel.
Razmere so se za~ele nekoliko izbolj{evati, ko
so v nekaterih dr‘avah potihoma prekr{ili pro-
hibicijsko filozofijo in zasvojencem omogo~ili
dostop do steriliziranega injekcijskega pribora.
^rni trg zasvojencem prav tako onemogo~a dos-
top do osnovnih informacij, ki so na primer na
vsaki stekleni~ki tudi tako nenevarnega zdravila,
kakr{no je vitamin C. Seveda jemanje katere-
gakoli mamila ni priporo~ljiva ali celo zdrava
pot, po kateri gre lahko ~lovek, vendar pa pro-
hibicija za tiste, ki so zasvojeni, pomeni {e dodat-
no nevarnost. Celo voda bi lahko postala nevar-
na, ~e bi jo prepovedali in jo tako prepustili
nadzoru kriminalcev, ki obvladujejo ~rni trg. Ista
logika se nana{a tudi na vsa druga mamila in
po‘ivila. Nevarnost u‘ivanja LSD in ekstazija se
je izjemno pove~ala zaradi nezakonite in s tem
nenadzorovane proizvodnje. U‘ivalci ne vedo
ve~, kaj pravzaprav pogoltnejo.
Neka britanska farmacevtska dru‘ba s sede‘em
v Brightonu je pred ~asom razvila test, s katerim
je bilo mogo~e ugotoviti ~istost ekstazija, pa so
morali tovrstne raziskave in misel na uporabo
testov kmalu opustiti, saj je nekdanji britanski
vladni svetovalec za vpra{anja, povezana z neza-
konitimi mamili, njihovo po~etje obsodil in jih
posvaril pred kazenskim pregonom. Zagovorniki
legalizacije mamil trdijo, da je tudi socialna
izob~enost zasvojencev pravzaprav bolj posle-
dica prohibicije kot pa same zasvojenosti. ^e
zasvojenec preneha delati, to ni posledica he-
roina, temve~ vsakodnevnega pehanja za tem,
kje in na kak{en na~in priti do mamil. ^e zasvo-
jenec prekr{i zakon, to ni posledica mamil, ki so
ga naredila nemoralnega, temve~ dejstva, da mora
krasti, da lahko pla~a ceno mamila na ~rnem trgu.
^e je zasvojenec podhranjen, to ni zaradi tega,
ker bi ga mamila »pojedla ali na~ela«, temve~,
ker ves denar porabi za drago razvado. Te trditve
potrjuje tudi leta 1997 za~eti eksperiment v [vici,
kjer so nekaj ve~ kot tiso~ zasvojencev na 18
razli~nih lokacijah tri leta prek zdravni{kih re-
ceptov in pod zdravni{kim nadzorom oskrbovali
s heroinom. V tem ~asu so se zdravstveno stanje
in socialne razmere zasvojencev izredno izbolj-
Untitled-91 69
69
^e zasvojenec prekr{i zakon, to ni posledica mamil,
ki so ga naredila nemoralnega, temve~ dejstva, da
mora krasti, da lahko pla~a ceno mamila na ~rnem
trgu.
{ale, psihiatri so poro~ali o drasti~nem zmanj-
{anju depresivnih stanj, strahu in halucinacij. V
tem ~asu je bila smrtnost zasvojencev, ki niso
sodelovali v raziskavi, neprimerno vi{ja.
Ko v povezavi z zasvojenostjo govorimo o
kriminalu, je ve~ kot na mestu primerjava pro-
hibicije mamil s prohibicijo alkohola v Zdru-
‘enih dr‘avah Amerike v 20. letih prej{njega
stoletja, ki je, kot je znano, povzro~ila val kri-
minala.
Kriminalizacija mamil pa je povzro~ila tudi
njihovo nezadr‘no {irjenje. Najla‘ja pot, po kate-
ri zasvojenec pride do svoje dnevne doze, je
preprodaja mamil. Dobi~ek, ki ga ustvari, porabi
za zadostitev svojih potreb. Zasvojenec je tako
prisiljen iskati nove ‘rtve, ki jim bo prodal mami-
lo, da bo lahko zadovoljil svoje potrebe. Ko je
Velika Britanija leta 1968 prepovedala heroin,
je bilo z njim zasvojenih okoli 500 ljudi v dr‘avi
- nekaj jazzovskih glasbenikov, poetov in Kitaj-
cev v Sohu. Danes jih je po podatkih britanskega
notranjega ministrstva ve~ kot 500.000. ^rni trg
se je v skoraj 80 letih prohibicije tako razrasel,
da bi bila lahko tudi legalizacija mamil, kar tako
~ez no~, katastrofalna.
^e bi se dr`ave {e odlo~neje postavile po robu
tihotapcem mamil, bi cene seveda narasle in v
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59
 70
V zahodni Nem~iji je raziskava iz leta 1997 pokazala, da okoli 80 odstotkov tistih, ki u`ivajo kanabis, tega ne
po~ne ve~ kot enkrat tedensko.
primeru heroina, za katerega je zna~ilno, da pov-
zro~a hudo zasvojenost, bi to pomenilo, da bi se
morali u`ivalci {e bolj zatekati h kriminalu, da
bi pri{li do denarja za nakup belega prahu. In ~e
bi se preprodajalci na spremenjene razmere od-
zvali kot pravi poslovne`i, bi heroinu za~eli
dodajati {e ve~ nevarnih primesi in tako zasvo-
jence {e bolj izpostavili nevarnosti. Trenutno
kruto realno stanje na trgu z mamili je morda {e
najbolje opisal nekdanji kolumbijski velepo-
slanik v Franciji Gomez Hurtado. »Dobi~ek, ki
ga letno kujejo najve~ji preprodajalci mamil,
dosega nepredstavljive {tevilke, kot so 500 mili-
jonov dolarjev, kar je ve~ kot letni ameri{ki
obrambni prora~un. S tak{nim finan~nim zaled-
jem lahko podkupujejo vse dr`avne institucije,
prav tako pa si lahko privo{~ijo, da s silo uti{ajo
tiste, ki se jim upirajo. Zelo realna je gro`nja, da
se vrnemo v temne ~ase vladavine kriminalnih
zdru`b.«
Kdo so u`ivalci mamil in zakaj
Ve~ina u`ivalcev mamil `ivi v revnih dr`avah.
V primeru heroina sta to Kitajska in Pakistan, v
primeru kokaina je to Kolumbija. V prihodnosti
spletni radar ••• www.revija-radar.com
Untitled-91 70
Legalizacija drog
napovedujejo, se bosta gojenje in uporaba mamil
skoncentrirala v dr`avah v razvoju in v nekdanji
Sovjetski zvezi. Najve~ji trg z mamili pa so seve-
da bogate dr`ave, kjer je razpon med uvozno in
prodajno ceno mamil najvi{ji. V teh dr`avah
ljudje kupujejo mamila, ki imajo manj stranskih
u~inkov in ne povzro~ajo tako hude zasvojenosti
kot na primer heroin. Zagotovo najbolj raz{irjeno
mamilo na svetu je kanabis. Vsaj polovica pre-
bivalcev Zdru`enih dr`av Amerike, mlaj{ih od 40
let, jo je `e poskusila. V skoraj vseh dru`benih
slojih v ve~jih mestih je uporaba kanabisa po-
stala bolj ali manj normalna razvada, ki se je ne
otepajo niti uslu`benci policije. Druga mamila,
kot so kokain, ekstazi, LSD, speed in podobni,
so v dolo~enih krogih postali normalna tedenska
razvada - ponavadi ob koncu tedna.
Ve~ina u`ivalcev mamil v bogatih dr`avah je
ob~asnih u`ivalcev. V zahodni Nem~iji je razis-
kava iz leta 1997 pokazala, da okoli 80 odstotkov
tistih, ki u`ivajo kanabis, to po~ne ne ve~ kot
enkrat tedensko, {e manj frekventna je uporaba
kokaina in ekstazija. Ve~ina u`ivalcev mamil se,
kot ka`e, zaveda tveganosti tega po~etja in se pri
tem obna{a dokaj racionalno. Med evropsko od-
raslo oziroma polnoletno populacijo je najve~ tri
25.5.2005, 15:59
 Legalizacija drog
odstotke tistih, ki bodo poskusili kokain, manj kot
en odstotek pa se jih bo odlo~ilo poskusiti heroin.
Po dosedanjih raziskavah sode~, ve~ina nedovo-
ljenih mamil ne povzro~a telesne zasvojenosti. To
zagotovo velja za marihuano in amfetamine. Pri
dolgoletnih rednih u`ivalcih marihuane, ki opus-
tijo to razvado, je nekaj ~asa opaziti strah in zmanj-
{an apetit. U`ivalci »cracka«, derivata kokaina,
pravijo, da se ni lahko otresti te navade. Vendar
ko to storijo, ne ~utijo fizi~nih posledic, kot se to
dogaja pri rednih u`ivalcih heroina, nikotina in
kofeina, ki po prenehanju u`ivanja teh substanc
do`ivljajo abstinen~ne krize.
V primerjavi s heroinom, kjer je zdravljenje
odvisnosti uspe{no v 40 do 50 odstotkih, je
zdravljenje odvisnosti s kokainom uspe{no v 90
odstotkih, zato vodja centra za zdravljenje odvis-
nosti v Amsterdamu Giel van Brussel odvisnosti
od kokaina ne razume kot hud problem. Po podat-
kih ameri{kega in{tituta za zlorabe drog je eden
od treh u‘ivalcev heroina odvisnik. To je samo
po sebi zagotovo skrb zbujajo~e dejstvo, vendar
je v primerjavi z nikotinom, ki se je pokazal kot
mamilo, ki povzro~a najve~jo zasvojenost, razlog
za skrb manj{i. Profesor David Lewis z univerze
Brown na Rhode Islandu zatrjuje, da je odstotek
neuspe{nih poskusov zdravljenja zasvojenosti z
nikotinom precej ve~ji kot pri zdravljenju zasvo-
jenosti s heroinom in kokainom. ^e je torej cilj
prohibicije mamil prepre~evati {kodljive odvis-
nosti, bi morali biti torej glavna tar~a »pregona«
kadilci in toba~ne tovarne.
Tudi za trditve, da kajenje marihuane vodi k
jemanju »trdih«, drog ni dovolj trdnih dokazov.
Veliko ve~ja verjetnost je, da bo posameznik
posegel po »trdih« drogah zaradi socialnih raz-
mer - v Zdru‘enih dr‘avah so ugotovili, da je 50
odstotkov ve~ja verjetnost, da se bodo k mami-
Untitled-91 71
71
lom zatekli ljudje v gospodinjstvih, ki prejemajo
socialno pomo~. Tudi neurejene dru‘inske raz-
mere lahko vodijo k jemanju mamil, prav tako
tudi ‘ivljenjski stil oziroma osebnost posamez-
nika. Za nekatere pa je zadosten ~ar u‘ivanja
mamil ‘e ob~utek nevarnosti, ki ga to po~etje
spremlja.
Na koncu ostane vpra{anje, kje je meja, do
katere se lahko posameznik sam odlo~a, koliko
bo tvegal oziroma kdaj lahko v njegovo ‘ivljenje
pose‘e dr‘ava in odlo~a namesto njega. Ali pove-
dano druga~e - v osr~ju razprav o mamilih je
moralno vpra{anje - kolik{no dol‘nost ima prav-
zaprav dr‘ava, da posameznika za{~iti pred uni-
~evanjem samega sebe? Morda je pravi odgovor
na to ‘e pred stoletjem in pol v eseju O svobodi
zapisal britanski filozof John Stuart Mill. Mill je
poudaril, da dr‘ava nima nikakr{ne pravice vme-
{avati se v ‘ivljenje posameznika, z namenom da
bi mu prepre~ila {kodovati samemu sebi. »Nad
posameznikom je proti njegovi volji mogo~e
upravi~eno uveljavljati silo le takrat, ko je njego-
vo po~etje nevarno tudi drugim. Nad svojim
lastnim telesom in duhom pa ima posameznik vso
suverenost.«
VIRI:
• Nick Davies, Make heroin legal, The Guardian, junij
2001
• Stephen Naysmith, In the futile war on drugs is this
the safe future that saves lives and cuts crime?, Sunday
Herald, julij 2001
• The Economist, The case for legalising drugs, avgust
2001
• Nick Davies, Demonising druggies wins votes. That’s
all that counts, The Guardian, junij 2001
• Patrick Matthews, On open sale, The Guardian-
Weekend, junij 2001
• Peter Stafford, Psychedelics encyclopedia, 1992
spletni radar ••• www.revija-radar.com
25.5.2005, 15:59