AVTIZEM

Avtizem je vse življenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri

procesiranju informacij. Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – avtizem je
del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS.
Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno "vsakdanje" življenje,
spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Glavna področja, pri
katerih imajo ljudje z avtizmom težave, imenujemo "triada primanjkljajev".
Ta področja so:
 težave s socialno komunikacijo
 težave s socialno interakcijo
 težave na področju fleksibilnosti mišljenja
Avtizem je "nevidna" motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da
drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem,
ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat "čudni".Zgodnja
diagnoza lahko pomaga ljudem z avtizmom, da dobijo ustrezno obravnavo in
pomoč.

Značilnosti avtizma
Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z
avtizmom težave na treh glavnih področjih.
Težave s socialno komunikacijo
"Za ljudi z avtizmom je lahko "govorica telesa" prav tako nerazumljiva, kot če bi
nam nekdo govoril v stari grščini. "
Ljudje z avtizmom imajo težave tako na področju verbalne kot neverbalne
komunikacije. Mnogi med njimi zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da
ljudje rečejo natančno to, kar mislijo.
Nekateri ljudje z avtizmom morda ne govorijo, ali imajo dokaj omejen govor.
Večinoma razumejo, kaj se jim govori, vendar za komunikacijo pogosto
uporabljajo druga sredstva, kot so npr. neprimerna vedenja in različne kretnje, ki
jih po navadi razumejo le tisti, ki so osebi z avtizmom zelo blizu.
Drugi spet, imajo dobro razvit govor in jezikovne veščine, vendar pa lahko
imajo težave s sodelovanjem v pogovoru, morda ponavljajo tisto, kar je nekdo
rekel ali določene fraze ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jih zanima.
Osebam z avtizmom je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen način.

Težave s socialno interakcijo

"Druženje ni nekaj samoumevnega – teh veščin se moramo naučiti. "
Ljudje z avtizmom imajo pogosto težave s prepoznavanjem ali razumevanjem
čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih in to jim otežuje, da
se vklopijo v družbo.
Težave na področju socialne interakcije pomenijo tudi, da imajo ljudje z
avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se
družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo

Težave na področju fleksibilnosti mišljenja

"Težko predvidimo, kaj vedo in mislijo drugi ljudje. "
Fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje
drugih ljudi, osmislimo stvari, vedenja, dogodke ter da si lahko predstavljamo in
predvidimo situacije izven naše vsakodnevne rutine.
Težave s fleksibilnostjo mišljenja ne smemo zamenjevati s pomanjkanjem
domišljije. Veliko ljudi z avtizmom je zelo kreativnih in so lahko na primer
izredni umetniki, glasbeniki ali pisatelji.

Druge značilnosti, povezane z avtizmom:

Odvisnost od rutine
Za ljudi z avtizmom je bolje, da imajo ves čas isto rutino saj so tako pripravljeni
na to kar se bo zgodilo vsak dan. To za njih pomeni npr.: da imajo isti zajtrk,
gredo po isti poti v šolo, gledajo isto oddajo…
Prav tako ljudje z avtizmom težko sprejmejo nove navade, sploh če so bili prej
navajeni drugega postopka.
Senzorna občutljivost
Ljudje z avtizmom so pogosto senzorno občutljivi. Ta občutljivost se lahko
nanaša na eno ali pa na več čutil - vid, zvok, vonj, okus in dotik. Dražljaje lahko
zaznajo hudo preveč ali pa premalo.
Npr. za osebo z avtizmom so lahko nekateri običajni zvoki, ki jih ostali ljudje
sploh ne registrirajo, nevzdržno glasni in moteči.
Posebni interesi
Mnogo ljudi z avtizmom ima že v mladosti zelo intenzivno razvite posebne
interese. Te lahko sčasoma spremenijo ali pa jih ohranijo za vse življenje.
Posebni interesi so lahko karkoli: risanje, glasba, računalniki, vlaki, dinozavri….
Nekateri ljudje z avtizmom lahko sčasoma tudi delajo ali študirajo v skladu s
svojimi posebnimi interesi. Za nekatere pa ti interesi ostanejo le hobi.
Lahko pa so posebni interesi tudi precej nenavadni. Na primer, nekdo z
avtizmom je zelo rad pobiral smeti. Ta njegov interes so nato razvijali in razširili
na področje recikliranja in skrbi za okolje.
Učne težave
Ljudje z avtizmom lahko imajo težave z učenjem, kar vpliva na vse vidike
njihovega življenja: od učenja v šoli, do učenja kako se umivati ali si pripraviti
obrok.
Ker se avtizem pri vsakem posamezniku kaže drugače, lahko imajo ljudje z
avtizmom različne stopnje težav pri učenju.
 To pomeni, da bodo nekateri med njimi lahko živeli dokaj samostojno – čeprav
bodo za dosego tega cilja potrebovali določeno podporo – medtem, ko bodo
drugi celo življenje potrebovali strokovno pomoč. Vendar pa se lahko vsi ljudje
z avtizmom učijo in razvijajo svoje potenciale s pravilno podporo.

Koga prizadane avtizem ?

Avtizem je mnogo bolj pogost, kot misli večina ljudi.
Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1%
ljudi.
To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji približno 23.000 ljudi eno izmed motenj
avtističnega spektra in da se vsako leto rodi med 180 in 200 otrok z avtizmom.
Avtizem je vseživljenjsko stanje: otroci z avtizmom odrastejo in postanejo
odrasli z avtizmom.
Kaj povzroči avtizem
Ne poznamo natančnega vzroka za pojav avtizma. Vendar raziskave kažejo, da
kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih - lahko povzročijo spremembe
v razvoju možganov. Avtizma ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in
vsekakor ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima ali njegovih staršev. Ali
obstaja zdravilo za avtizem? Je eno izmed najpogostejših vprašanj. Trenutno žal
ne obstaja "zdravilo" , vendar pa obstaja vrsta učinkovitih metode, ki omogočajo
učenje in razvoj posameznika.

Kaj prinese diagnoza?

Diagnozo postavi pediater ali psiholog. Diagnoza je koristna iz dveh razlogov:

 da pomaga ljudem z avtizmom razumeti, zakaj se pojavljajo nekatere težave in

vedenja
 omogoča ljudem dostop do storitev in podpore

Splošni zdravnik lahko napoti posameznika k specialistu, ki lahko postavi

diagnozo. Diagnoza avtizem se največkrat postavi v otroštvu.

Kaj je Aspergerjev sindrom?

Aspergerjev sindrom je oblika avtizma, vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem,
kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja
odnose z drugimi ljudmi. Aspergerjev sindrom je večinoma "skrita
nezmožnost". To pomeni, da ne moreš ugotoviti, da ima nekdo avtizem glede na
njegov izgled
 Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo težave na treh glavnih področjih -
"triada primanjkljajev":
 težave s socialno komunikacijo
 težave s socialno interakcijo
 težave na področju fleksibilnosti mišljenja

Čeprav obstajajo podobnosti z avtizmom, imajo ljudje z Aspergerjevim

sindromom manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nadpovprečno
inteligentni. Po navadi nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, vendar pa
lahko imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ter pridružene
motnje. Ti primanjkljaji so lahko disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in
hiperaktivnost, epilepsija …..
S pravilno podporo in spodbujanjem, lahko ljudje z Aspergerjevim sindromom
živijo polno in samostojno življenje.

Katere so značilnosti Aspergerjevega sindroma?

Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo različne značilnost, vendar pa imajo
vsi težave na treh glavnih področjih:
Težave s socialno komunikacijo
"Če imate Aspergerjev sindrom je razumeti pogovor tako, kot da poskušate
razumeti tuj jezik. "
Ljudje z Aspergerjevim sindromom pogosto težko izrazijo na čustveni in
socialni ravni.
Na primer:
 imajo težave z razumevanjem gest, mimike in intonacije glasu
 imajo težave z razumevanjem, kdaj se začne in konča pogovor in z izbiro teme
pogovora
 uporabljajo zapletene besede in besedne zveze, ne da bi vedeli kaj pomenijo
 dobesedno razumejo govorjeno in imajo težave z razumevanjem šal, sarkazmov
in metafor.
Osebam z Aspergerjevim sindromom je v veliko pomoč, če uporabljamo kratke
stavke – jasne in jedrnate.

Težave s socialno interakcijo

"Imam težave pri prepoznavanju socialnih namigov in ne vem,
kaj naj  naredim, ko gredo stvari narobe. "
Veliko ljudi z Aspergerjevim sindromom si želi biti družabnih, vendar pa imajo
težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih odnosov.
Ljudje z Aspergerjevim sindromom:
 imajo težave pri vzpostavljanju in ohranjanju prijateljstva
 ne razumejo nenapisanih "socialnih pravil", ki so za večino nas samoumevna.
Na primer, lahko stojijo preblizu drugega človeka ali pa začnejo z neprimerno
temo pogovora
 se jim zdijo drugi ljudje nepredvidljivi in zmedeni
 se izolirajo in zdi se, kot da jih drugi ljudje ne zanimajo; pogosto izgledajo
ravnodušni
 se obnašajo neprimerno
Težave na področju s socialno interakcijo pomenijo tudi, da imajo ljudje z
avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva.

Težave na področju fleksibilnosti mišljenja

"Težko nam je ugotoviti, kaj mislijo drugi ljudje. "
Mnogi med njimi so priznani pisatelji, glasbeniki in umetniki. Vendar pa imajo
ljudje z Aspergerjevim sindromom težave s socialno domišljijo in fleksibilnostjo
mišljenja:
 pri razumevanju in interpretacija misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi:
»prikrito sporočilo«, ki se izraža preko gest in mimike pogostokrat spregledajo
 imajo omejen izbor aktivnosti, ki se jih lahko domislijo. Na primer:
postavljanje stvari v vrsto, zbiranje predmetov……
 Nekateri otroci z Aspergerjevim sindromom imajo težave pri igrah, kjer naj bi
se pretvarjali in imajo radi predmete, ki so povezani z logiko, kot je na primer
matematika, fizika…
Druge značilnosti, povezane z Aspergerjevim sindromom:
Odvisnost od rutine
Da je svet manj zmeden, si ljudje z Aspergerjevim sindromom naredijo pravila
in ustvarijo rutine ter pogostokrat vztrajajo v tem.
Posebni interesi
Posamezniki z Aspergerjevim sindromom pogostokrat razvijejo močan, včasih
celo obsesiven, interes v hobi. Pri nekaterih ti interesi trajajo vse življenje, pri
drugih pa se interesi sčasoma menjajo čisto nepovezano.
S spodbujanjem je te interese in veščine mogoče razviti tako, da se oseba z
sindromom tudi izobražuje in dela na tem področju.
Senzorna občutljivost
Ljudje z Aspergerjevim sindromom lahko imajo težave s senzorno
občutljivostjo. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa na več čutil - vid,
zvok, vonj, okus in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv ali pa premalo
občutljiv na dražljaje.
Nekateri ljudje z Aspergerjevim sindromom se vrtijo, zibajo ali mahajo z
rokami, da vzpodbudijo določene občutke, vzpostavijo ravnotežje ali pa s tem
nadzorujejo stres.

Kaj povzroči nastanek Aspergerjevega sindroma?

Natančen vzrok za nastanek Aspergerjevega sindroma še vedno raziskujejo,
vendar raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih -
lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov.
Aspergerjev sindrom ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor
ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima.
Ali obstaja »zdravilo« za Aspergerjev sindrom?
Trenutno ne obstaja "zdravilo" za Aspergerjev sindrom. Otroci z Aspergerjevim
sindromom odrastejo v odrasle z Aspergerjevim sindromom.
Kaj prinese diagnoza?
Ker se kaže Aspergerjev sindrom med ljudmi zelo drugače, je postavitev
diagnoze težja. Pogostokrat so otroci z Aspergerjevim sindromom
diagnosticirani kasneje kot otroci z avtizmom in včasih težave niso vidne in
diagnoza ni postavljena, dokler oseba ne odraste. Običajno postavi diagnozo
klinični psiholog oziroma psihiater, v primeru pa, ko se diagnoza postavi pri
otroku, pediater.
Ko se diagnoza postavi se:
- pomaga posamezniku, družini, prijateljem, sodelavcem in partnerjem razumeti
potrebe in vedenje osebe z Aspergerjevim sindromom
- pomaga pri zagotavljanju podpore pri vključitvi v bivanjsko skupnost, iskanju
zaposlitve in podobno