You are on page 1of 19

Toma Zupani , Fakulteta za port DELOVANJE HIPOTALAMA..................................................................................................2 Homeostaza glukoze...............................................................................................................2 Uravnavanje koncentracije glukoze v krvi med telesnim naporom....................................

4 Homeostaza volumna in elektrolitske sestave telesnih tekoin..............................................4 Uravnavanje volumna in elektrolitske sestave tekoin med telesni naporom.....................5 Homeostaza telesne toplote.....................................................................................................5 Uravnavanje telesne temperature med telesnim naporom..................................................5 Homeostaza kisika - vzdrljivost............................................................................................5 Vzdrljivost.........................................................................................................................7 MIICA.......................................................................................................................................9 MIINA CELICA - zgradba................................................................................................9 Sarkomera.........................................................................................................................11 Miino vreteno.................................................................................................................12 Kita....................................................................................................................................12 MIINA CELICA - krenje...............................................................................................12 Vloga kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem krenju............................................12 MIINA CELICA - energija..............................................................................................13 MIINA CELICA - sila krenja.........................................................................................14 IVEVJE................................................................................................................................16 Centralno uravnavanje gibanja..............................................................................................16 Lokalno uravnavanje gibanja................................................................................................17 Sistem, ki zaznava dolino miinih celic........................................................................18 Sistem, ki uravnava napetost miinih celic.....................................................................18 3.3. Uravnavanje pokonne dre in ravnoteja.....................................................................18 Pronost telesa.......................................................................................................................19

DELOVANJE HIPOTALAMA
Bazino aktivnost hipotalama uravnava toplota in kisik. Na to aktivnost vplivajo impulzi iz retikularne formacije (opredeljujejo stopnjo budnosti), limbinega sistema (dejavnostim daje emotivni naboj in motivacijo) in moganske skorje (povezuje delovanje hipotalama mehanizem homeostaze - z naimi odloitvami o telesnem delovanju). V hipotalamu se informacije zdruujejo in oblikujejo draljaje, ki potujejo do adenohipofize in nevrohipofize, do vitalnih centrov v podaljani hrbtenjai in usklajujejo razmerje med stopnjo vzburjenosti simpatika in parasimpatika.

Homeostaza glukoze
Metaboline procese usmerjajo leze z notranjim izloanjem s svojimi hormoni, ki spreminjajo transport snovi skozi celine membrane in aktivnost encimov. Uravnavanje poteka preko hipotalama - informacija o tem, koliko energije smo pripravljeni vloiti v neko delovanje. V organizmu imamo tri energijske rezervoarje: maobne celice ta dva rezervoarja energije jetrne celice sta na razpolago drugim celicam miine celice pa imajo energijo zaprto le zase Koncentracija snovi (glukoze) v krvi je posledica: vnosa s hrano porabe napolnjenosti zalog izloanja 2

Toma Zupani , Fakulteta za port

Lokalni uravnalni krog: prehajanje glukoze iz krvi v jetra (proces tevilka 1)


Dvig koncentracije GLUKOZE v krvi

1 R
PANKREAS

2 R

1 insulin 2 glukagon

JETRA glikogenoliza glukoneogeneza

Lokalni uravnalni krog: prehajanje glukoze iz jeter v kri (proces tevilka 2) Centralno uravnavanje:
HIPOTALAMUS R znianje koncentracije GLUKOZE v krvi

HIPOFIZA SKORJA n. lez SREDICA n. lez

1
JETRA glikogenoliza glukoneogeneza

Toma Zupani , Fakulteta za port Jetra so osrednji izvrilni organ, preko katerega potekajo vsi procesi vzdrevanja koncentracije glukoze v krvi.

Uravnavanje koncentracije glukoze v krvi med telesnim naporom


Med telesnim naporom se povea aktivnost simpatika in aktivnost nadledvinih lez (povea se izloanje kortizola, adrenalina in noradrenalina). Oba hormona (kortizol in adrenalin) v jetrih pospeujeta potekanje glikogenolize in glukoneogeneze. S telesnim naporom se zmanja aktivnost beta celic Langerhansovih otokov trebune slinavke in s tem produkcija insulina. Zmanja se tudi koncentracija testosterona, ki ima antagonistini uinek kortizolu.

Homeostaza volumna in elektrolitske sestave telesnih tekoin


Vsi kemini procesi v celicah potekajo le v vodni ratopini, zato je pogoj za delovanje organizma vzdrevanje volumna in elektrolitske sestave telesnih tekoin. Telesna tekoina je razdeljena na dva dela, na celino tekoino in medcelinino (razmerje 2:1). Stalnost volumna in elektrolitske sestave telesnih tekoin se uravnava na dveh nivojih: lokalno uravnavanje (ledvice - skorja nadledvinih lez - ledvice) in centralno uravnavanje (preko hipotalama). Lokalni uravnalni krog
dehidracija znianje konc. Na+ krvavitev

zmanjan volumen krvi znian krvni tlak

LEDVICE

renin normalni krvni tlak angiotenzin I pljua poveanje krvnega tlaka vazokonstrikcija arteriol angiotenzin II skorja nadledvine leze poveana resorbcija Na+ ionov
LEDVICE

aldosteron

Toma Zupani , Fakulteta za port Centralno uravnavanje


HIPOTALAMUS NEVROHIPOFIZA R volumen in elektrolitska sestava

poveana resorbcija vode adiuretski hormon


LEDVICE

Uravnavanje volumna in elektrolitske sestave tekoin med telesni naporom


Prilagojeni portniki izgubijo med krajimi intenzivnejimi napori dva litra znoja v eni uri. Izgubljeno tekoino in elektrolite nadomestimo z ustrezno raztopino: na 100ml vode 2,5g glukoze, 20mg NaCl, temperatura 4-8C.

Homeostaza telesne toplote


Oddajanje toplote omogoajo tirje fizikalni procesi: konvekcija (prenos toplote z enega mesta na drugo - kri, zrak) kondukcija (prenos toplote med dvema predmetoma, ki sta v stiku) radiacija (prenos toplote med telesi, ki niso v neposredne stiku) evaporacija (oddajanje telesne temperature z izparevanjem telesne tekoine) Toplota nastaja pri vsaki aktivnosti celic. Uravnavanje temperature se vri preko spremebe znojenja, spremembe dejavnosti skeletnih miic, premera arteriol v koi. Toplotni receptorji so v hipotalamu in so obutljivi na majhna nihanja temperature arterijske krvi. Organizem se hitreje privaja na vroino kot na mraz. Periferni receptorji za mraz so v koi (in tudi vroino). Sredie za uravnavanje temperature je v hipotalamu, ki deluje kot termostat nastavljen na 37C.

Uravnavanje telesne temperature med telesnim naporom


Pri naporu se zaradi poveanega metabolizma v miinih celicah mono povea proizvodnja toplote. Pri naporu prihaja do hitreje cirkulacije krvi skozi koo in poveanja znojenja. Vendar se temperatura pri naporih dvigne na nov viji nivo (ki je za kakno stopinjo vija od 37C).

Homeostaza kisika - vzdrljivost


VO2max je najveja koliina O2, ki smo jo sposobni porabiti v eni minuti in predstavlja na energijski potencial. Na velikost VO2max vplivajo: morfoloke znailnosti starost spol raven treniranosti portna zvrst

Toma Zupani , Fakulteta za port Dejavniki, ki vplivajo na VO2max so: notranji: ventilacija difuzija (alveole - pljune kapilare) MVS transportni volumen kroee krvi sistem za O2 koncentracija Hb (oksiforna kapaciteta krvi) disociacija oksihemoglobina (arterio-venska razlika O2) energijska kapaciteta miinih celic energijska intenzivnost miinih celic biokemine znailnosti miic zunanji: vrsta obremenitve (plavanje, tek, ...) parcialni tlak O2 v atmosferi (nadmorska viina) klimatski dejavnniki (temperatura, vlanost in hitrost zraka)

a. Ventilacija: Velikost ventilacije uravnava dihalni center. Ekonominost dihanja je veja pri manji frekvenci dihanja in vejem dihalnem volumnu. Ventilacija je najbolj ekonomina pri telesnem naporu, ki zahteva 50% VO2max. Ventilacijski ekvivalent, Veq = MMV / VO2 (l zraka / l O2), pove, koliiko litrov zraka je potrebno vdihnniti za vsak porabljen liter O2. b. Difuzija: ... kisika iz pljunih meikov v kri poteka skozi difuzijsko membrano. Difuzijska kapaciteta plju se pri telesnem naporu povea. Difuzijska kapaciteta plu v mirovanju je 20ml O2/mm Hg. Pogoj za difuzijo O2 je razlika v parcialnih tlakih O2 v pljunnih meikih inn v pljunih kapilarah. c. Minutni volumen srca (MVS): ... je najpomembneji kazalnik funkcionalne moi srno-ilnega sistema. Delovanje srca se uravnava po dveh poteh: lokalna avtoregulacija: im dalja so miina vlakna, veja bo kontrakcija centralno uravnavanje: je vezano na center za srce, ki je v podaljani hrbtenjai. Njegova aktivnost je pod vplivom tevilnih ivnih in hormonalnih dejavnikov. Frekvenca srca se s starostjo spreminja (220 - starost). S treningom vzdrljivosti se pulz v mirovanju zniuje. d. Volumen krvi: ... predstavlja priblino 7% lovekove mase. Volumen krvi vpliva na velikost utripnega volumna srca in s tem na arterijski krvni tlak. KT = MVS / PU. Med telesni naporom pride do hemokoncentracije (povea se hematokrit - odstotek celic v krvi). Hemokoncentracija je do doloene stopnje (hematokrit < 53) pozitivna prilagoditev na transport O2. e pa se hematokrit e poveuje pa se povea periferni upor, ki oteuje delovanje srca in kroenje krvi. PU = lil * viskoznost krvi / premer il4 e. Koncentracija hemoglobina (Hb): ... je v povpreju 140 - 180 g/l krvi. Vsak gram Hb vee 1,34 ml O2. V arterijski krvi je 20% O2, v venski krvi je 15% O2. Najveja koliina kisika, ki jo lahko sprejme volumska enota krvi, je oksiforna kapaciteta krvi (200 ml O2 / 100 ml krvi). VO2 (l/min) = MVS * [arterio-venska razlika O2 (%)] / 100 6

Toma Zupani , Fakulteta za port

Vzdrljivost
Vzdrljivost je sposobnost, ki omogoa, da se doloen telesni napor izvaja dalji as brez zmanjanja njegove intenzivnostii (brez pojava utrujenosti). Vzdrljivost se deli po kriteriju koliine aktivirane miine mase na: lokalno miino vzdrljivost (do 1/6 celotne miine mase) splono vzdrljivost (nad 1/6 miine mase), po kriteriju intenzivnosti telesnega napora na: aerobno vzdrljivost anaerobno vzdraljivost, po kvaliteti gibanja pa na: statino dinamino. 1.1.1.1. Splona aerobna vzdrljivost

Med telesnim naporom je preskrba miinih celic s kisikom nemotena. Energija za miino krenje se sproa pri oksidaciji ogljikovih hidratov in maob. Telesna aktivnost je torej odvisna od oksidacijske (aerobne) energijske kapacitete posameznika. Splono aerobno vzdrljivost delimo na: kratkotrajno: telesni napor 3-10min, viri energije: 100% izrabljena maksimalna koliina oksidacijske energije, dele anaerobne energije je prisoten (20 - 40%) srednjo: telesni napor 10 - 30min viri energije: 90 - 95% izrabljena maksimalna koliina oksidacijske energije, dele anaerobne energije je manji dolgotrajno: telesni napor: nad 30min viri energije: 80 - 85% izrabljena maksimalna koliina oksidacijske energije Oksigenacija tkiv (miic) je neposredna posledica treh dejavnikov: prekrvavljenost tkiv oksiforne kapacitete krvi sposobnosti celic, da porabijo prenesen kisik Znaki utrujenosti transportnega sistema za O2 pri dolgotrajni sploni aerobni vzdrljivosti: zmanja se UVS - povea se frekvenca srca znia se sistolini krvni tlak zmanja se ekonominost dihanja pojavi se hemokoncentracija 1.1.1.2. Splona anaerobna vzdrljivost

... je sposobnost izvajanja intenzivnih telesnih naporov v anaerobnih pogojih. Splono dinamino anaerobno vzdrljivost delimo na: kratkotrajno: telesni napor: do 20 sekund viri energije: 85 - 95% energije se sproa s fosfogenskimi procesi 7

Toma Zupani , Fakulteta za port ATP ADP + P + E in CP srednjo: telesni napor: 20 - 60 sekund viri energije: glikoliza 2ATP 2ADP glukoza NAD NADH2 NADH2 piruvina kislina NAD mlena kislina (se kopii v krvi) 2ADP 2 piruvini kislini + 4ATP
atepeaza kreatinkinaza

C+P+E

dolgotrajno: telesni napor: do 2 minute viri energije: e vedno prevladuje glikoliza, povea pa se dele oksidacijske energije

Splona anaerobna dinamina vzdrljivost je odvisna od: koliine energijskih substanc v miinih celicah (ATP, CP, glikogen) aktivnosti encimov, ki so potrebni za razgradnjo teh substanc (atepeaza, kreatinkinaza, glikolitini encimi) kapacitete pufrskih sistemov, ki nevtralizirajo nastajajoo mleno kislino Kemini pufri so v celinih in izvencelinih tekoinah in so: zmes slabe kisline in njene soli amfoliti (beljakovine, ki reagirajo kot akceptorji ali donatorjii H+ ionov) Funkcija keminih pufrov je vzdrevanje kislo-alkalnega ravnovesja, kljub naraanju ali padanju koncentracije H+ ionov. Kemini pufri v telesnih tekoinah so bikarbonatni, fosfatni, hemoglobinski in beljakovinski. Kot pufer pa delujeta tudi ledvice in pljua; pljua odstranjujejo preseek CO2, ledvice pa uravnnavajo koliiino HCO3- ionov. Anaerobno splono dinamino vzdrljivost posameznika in as, potrebenn za ponovno vzpostavitev homeostaze, ugotavljamo z merjenjem: - kisikovega dolga - koncentracije mlene kisline v krvi in miicah - pH in doloanjem alkalnih rezerv v krvi in miicah - koliine dela as, potreben za vzpostavitev ravnovesja, merimo s kisikovim dolgom: DO2 = (VO2 po obremenitvi - VO2 pred obremenitvijo) * aspo obremenitvi Kisikov dolg se deli na alkalno komponento (energija za obnavljanje zalog ATP in CP) in laktatno komponento (energija za odstranjevanje mlene kisline iz miic in krvi). VO2 A - poraba kisika v mirovanju [l/min] B - pomanjkanje kisika med obremenitvijo B C - poraba kisika med telesnim naporom C D - kisikov dolg D 8

Toma Zupani , Fakulteta za port A t [min] 1.1.1.3. Glede na trajanje aktivnosti, prehaja miina celica iz enega energijskega vira na drugega
mirovanje telesni napor po naporu

Na zaetku aktivnosti se sproi fosfogenski mehanizem (razgradnja CP in ATP) (od 0 - 15. sekunde). Do 15. sekunde zane naraati aktivnost glikolize (od glukoze, piruvine kisline, do mlene kisline) (od 15. sekunde - 3. minute). Do 30. sekunde zano naraati oksidacijski procesi (krebsov cikel in oksidacijska fosforilacija) (od 30. sekunde naprej). Krebsov cikel piruvina kislina maobne kisline glicerol mlena kislina aminokisline ketonska telesa A c e t y l Co a

limonska kislina CO2 oksalocetna kislina

H2 NAD Oksidacijska fosforilacija NADH2 + O2 + 3ADP + 3P NAD + H2O + 3ATP NADH2

MIICA
MIINA CELICA - zgradba
Miice so zgrajene iz nekaj 100 do 100.000 miinih celic. Miina celica (miofibra) je sestavljena iz miinih vlakenc. Miina vlakna (miofibrile) so sestavljena iz miinih nitk (miofilamentov). V sarkoplazmi (citoplazmi) miine celice so poleg miofibril e mitohondriji, sarkoplazemski retikulum, transverzalni tubuli, jedra pod sarkolemo, zrnca glikogena, kapljice trigliceridov, mioglobin, ... V miofibrili so tri vrste proteinov: krljivi proteini (miozinski in aktinski miofilamenti) uravnalni proteini (tropomiozin, troponin) strukturni proteini (protein M, alfa aktin, tinin) 9

Toma Zupani , Fakulteta za port

10

Toma Zupani , Fakulteta za port

Sarkomera
Sarkomera predstavlja najmanjo funkcionalno ennoto miine celice. V vsaki miofibrili si zaporedno sledijo tevilne sarkomere. tinin tropomiozin Sarkomera M protein

aktinska nitka

H pas miozinska nitka debela nitka A pas I pas I pas

1.1.1.4. Miozinska nitka ... je sestavljena iz miozinskih mulekul, ki imajo dolg rep in glavico. Glavice miozinskih nitk imenujemo tudi preni mostiki. Na glavicah sta dve aktivni mesti: eno mesto je za vezavo z aktinom, drugo mesto pa ima funkcijo katalizatorja hidrolize ATP-ja. Mulekula miozina 1.1.1.5. Aktinska nitka ... je sestavljena iz tevilnih globularnih mulekul aktina, ki tvorijo dve verigi, oviti med seboj. Na aktinski nitki so razporejena mesta za vezavo z miozinom. V stanju mirovanja so prekrita z nitasto mulekulo tropomiozina. V sklopu aktinske niti so v doloenih razdaljah postavljeni e skupki po tri globularne mulekule troponina: troponin I (inhibira aktivnost miozin ATPaze), troponin C (vezan na tropomiozin) in troponin T (receptor za kalcijeve ione). Aktinska nitka

tropomiozin troponin (I, C, T)

11

Toma Zupani , Fakulteta za port

Miino vreteno
V vsaki miici so med miinimi celicami tevilna miina vretena. Miino vreteno je receptor, ki daje utno informacijo o absolutni dolini in hitrosti spremembe doline miine celice. jedra v verigi aferentna vlakna

jedra v vreki kapsula krljivi del

del, ki se pripenja na miino celico gama motonevron miofibre

Kita
Miica je s kito pripeta na kost. Kite, vezi in ovojnice so tri bistvene strukture, ki povezujejo, ovijajo in stabilizirajo sklepe. Kite so iz gostega vezivnega tkiva, ki ga sestavljajo bolj ali manj vzporedno postavljena kolagenska vlakna.

MIINA CELICA - krenje


Miino krenje je drsenje tankih aktinskih nitk med debelejimi miozinskimi nitkami. Doline nitk ostannejo nespremenjene. Krajanje sarkomere je posledica oenje I in H pasu, Z liniji se pribliujeta. Krenje je posledica zaporedno potekajoih ciklov prenih mostikov. Mehanizem enega cikla mostika: preni mostiek se vee na aktinsko nitko preni mostiek se upogne proti sredini sarkomere in za seboj potegne aktinsko nitko prekine se zveza med mostikom in aktinsko nitko preni mostiek se vrne v prvotni poloaj kjer se vee na novo mesto na aktinski nitki

Vloga kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem krenju


Prehajanje miine celice iz faze mirovanja v fazo krenja je odvisno od poloaja uravnalnih proteinov. Njihov poloaj pa uravnavajo kalcijevi ioni. e je koncentracija Ca2+ nizka mirovanje, ko pa se konc. Ca2+ v sarkoplazmi povea - znak za zaetek sodelovanja med aktinom in miozinom. 12

Toma Zupani , Fakulteta za port Pogoj za zaetek miinega krenja je odpiranje Ca2+ kanalov, kar je posledica draenja miine celice. Miino celico vedno vzdrai draljaj, ki pripotuje po nevritu alfa motonevrona. Vsak alfa motonevron oivuje manje ali veje tevilo miinih celic. Miine celice tvorijo skupaj z alfa motonevronom motorino enoto. Motorina enota: preni presek hrbtenjae
M I I N E C E L I C E

belina sivina alfa motonevron

Male motorine enote so odgovorne za finna, delikatna gibanja (premikanje oi, ustnic, ...). Velike motorine enote so v miicah, s katerimi opravljamo aktivnosti, ki zahtevajo veliko mo. Zaporedje dogodkov v ivnno-miinem stiku pri miinem krenju: - elektrokemini draljaj na konnih vejicah nevritu alfa motonevrona - acetilholin prenese draljaj na motorino ploico in povzroi akcijski potencial - draljaj se iri v notranjost miice - ta draljaj povzroa odpiranje Ca2+ kanalov - Ca2+ vpliva na regulacijske proteine, le-ti pa povzroijo krenje Sprostitev miice Ko preneha draenje miine celice se zaprejo Ca2+ kanali in prevlada uinek Ca2+ rpalke, posledica je znievanje konc. Ca2+, kar pomeni prenehan vpliv na regulacijske proteine in miica se preneha kriti.

MIINA CELICA - energija


Miino krenje je mehansko delo, za katero je potrebna energija. Glavno energijo jim predstavlja ATP (adenoozintrifosfat), zato potekajo v miinih celicah soasno z razgradnjo ATP-ja tudi kemini procesi za njegovo resintezo. Obrat ATP-ja: Fosfogenski mehanizem: iz enega mola CP se resintetizira en mol ATP-ja Glikoliza: iz enega mola glukoze se resintetizirata dva mola ATP-ja Oksidacijska fosforilacija: iz enega mola glukoze se resintetizira 36 molov ATP Poraba energije pri miinem krenju 13

Toma Zupani , Fakulteta za port Energija je potrebana, da se vzdruje gradient Na+/K+ na obeh straneh sarkoleme, kar je pogoj za razvoj akcijskega potenciala (vzdraenje); potrebna je za potek ciklov prenih mostikov (krenje) in za delovanje Ca2+ rpalke (sprostitev). Bistvo krenja je krajanje miine celice ali naraanje sile v njej Loimo tri oblike krenja: Izometrino krenje: napetost v miici je izenaena z nasproti delujoimi silami, dolina miice ostaja nespremenjena Koncentrino krenje: napetost v miici je izenaena z nasprotnimi silami, miica se kraja Ekscentrino krenje: napetost v miici je izenaena z nasprotnimi silami, miica se dalja Izotonino krenje: napetost v miici je stalna, tak tip krenja je nefizioloki Glede na oblike krenja, delimo delo miic na: Statino delo: je posledica izometrinega krenja - ni gibanja Dinamino delo: je posledica koncentrinega ali ekscentrinega krenja - gibanje Nasprotno miinemu krenju je raztezanje miice. Sproeno miico razteza sila tee in/ali zunanja sila. Aktivnost vsake miine celice se deli na tri faze: Latentna faza: je obdobje od delovanja ivnega impulza na miino celico do zaetka naraanja napetosti v njej Faza krenja: je obdobje od zaetka naraanja napetosti do maksimuma napetosti Faza sprostitve: je obdobje, ki je potrebno, da se napetost spusti na zaetno vrednnost v mirovanju

MIINA CELICA - sila krenja


Na vsak ivni impulz miica odgovori z maksimalnim krenjem. Sila, ki se razvije v miini celici je posledica: frekvence ivnih draljajev zaetne doline miine celice odnosa med silo in hitrostjo krajanja miinie celice tipa miine celice utrujenosti miine celice e deluje nov draljaj na miino celico v asu krenja, se bo napetost setela z napetostjo prejnjega draljaja. S poveanjem frekvence akcijskih potencialov se poveuje raven napetosti v miini celici, dokler se ne razvije maksimalna tetannina napetost (setevanje napetosti). Miina celica razvije maksimalno silo, kadar je njena dolina pred zaetkom krenja enaka 1,2 kratni vrednosti njene doline v mirovanju. Glede na tip miinih celic v motorini enoti imamo tri tipe motorinih enot: poasne oksidacijske (tip I) hitre oksidacijske (tip IIA) hitre glikolitine (tip IIB) 14

Toma Zupani , Fakulteta za port

Hitrost krenja im hitreje se miina celica kraja, manja je sila, ki jo pri krenju razvije. Pri maksimalni hitrosti krajanja miica ni sposobna razviti nobene sile. Od aktivnosti miozin ATP-aze in pronosti prenih mostikov je odvisno, kako hitro bo naraala napetost v prenem mostiku in kakna bo hitrost premikanja.

15

Toma Zupani , Fakulteta za port Sila, ki jo miica razvije, je odvisna od tevila aktiviranih miinih enot ter velikosti in tipa teh motorinih enot. Debela kraja miica razvije vejo silo, kot enako debela dalja miica. Trening jakosti spreminja delovanje ivevja in spremembe v miici: Kvalitativne spremembe: povea se preni presek miice spremeni se arhitektura postavitev miinih celic Kvantitativne spremembe: povea se koliina glikogena povea se puferska kapaciteta miic povea se max. konc. laktatov v miici povea se aktivnost kreatinkinaze povea se aktivnost fosforilaze povea se aktivnost fosfofruktokinaze Spremembe v vezivnem tkivu: mrea vezivnega tkiva raste in se razvija skupaj z miinimi celicami.

IVEVJE
Osrednje ivevje se deli na: hrbtenjaa) moganski polobli (telenkefalon) z bazalnimi gangliji dienkefalon s talamom in hipotalamom male mogane mogansko deblo (srednji mogani, most, podaljana hrbtenjaa

Telesa ivnih celic so zbrana v sivini osrednjega ivevja, kjer so vse povezave (sinapse) med ivnimi celicami; to so mesta kjer poteka obdelava informacij in oblikovanje odloitev.Izrastki ivnih celic (nevriti ali aksoni) tvorijo v osrednjem ivevju belino inn povezujejo sive predele razlinih nivojev med seboj. Osrednje ivevje je oobojesmerno povezano z vsemi deli telesa, povezava pa tee po perifernem ivevju (12 parov moganskih in 31 parov spinalnih ivcev).

Centralno uravnavanje gibanja


Uravnavanje poteka s spreminjanjem tevila aktiviranih motonevronov in/ali frekvence poiljanja impulzov po posameznih motonevronih. ivno miini sistem tvorijo trije elementi: Uravnalni center: je v osrednem ivevju in ima dve ravni: spinalno (v sprednjem delu sivine hrbtenjae so zbrana telesa alfa in gama motonevronov, v zadnjem delu sivine pa so telesa senzirinih ivnih celic) in supraspinalno raven (tvorijo jo mogansko debloo z retikularno formacijo, mali mogani, dienkefalon in telenkefalon). Efektorji: so preno progaste miine celice in krljivi del intrafuzalnih vlaken miinega vretena 16

Toma Zupani , Fakulteta za port Receptorji: so miino vreteno, Golgijev kitni organ, taktilni in boleinski receptorji v koi nad sklepi in povezave med njimi: Aferentne periferne poti: povezujejo receptorje s spinalno ravnjo osrednjega ivevja; to so Ia, Ib in II aferentna vlakna. Aferentna vlakna Ia se zaenjajo v miinih vretenih v primarnih utnih koniih, vzdraijo alfa motonevrone svoje miice in sinergistov in zbudijo refleks na nateg (povzroijo kratko krenje raztegnjene miice). Ia vlakna so pomembna za obutek o poloaju telesas in pri nadziranju gibov. Ib aferenntna vlakna izhajajo iz Golgijevega kitnega organa in po eni ali dveh vmesnih inhibicijskih ivnih celicah inhibirajo alfa motonevrone iste miice. Ta avtogena inhibicija uravnava velikost miine sile. II aferentna vlakna se zaenjajo v miinih vretenih v sekundarnih utnih koniih z jedri v verigi. Ta vlakna aktivirajo obrambni refleks fleksorjev (sodelujejo tudi pri toninem refleksu na nateg). Eferentne periferne poti: povezujejo spinalno raven osrednjega ivevja z efektorji; to so vlakna alfa in gama motonevronov. Akson alfa motonevrona oivuje preno progaste miine celice. Akson gama motonevrona: oivuje polarne krljive dele intrafuzalnih vlaken miinega vretena Centralne proge: predstavljajo belino v osrednjem ivevju in so: ascenndentne (senzorine) in descendentne (motorine). Piramidna ali kortikospinalna proga je pot od motorine skorje preko nevritov do alfa moton. Multinevronska pot pa povezuje mogansko skorjo s talamom, malimi mogani in bazalnimi gangliji. Pomembna je za pokonno dro in kordinacijo vejih m. skupin.

Lokalno uravnavanje gibanja


V miici so receptorji, ki zaznajo spremembo njene doline in napetosti. Ti receptorji so elementi lokalnih refleksnih lokov, ki predstavljajo mehanizme negativne povratne zveze uravnavanja miine dolinne in njene napetosti. Refleksni lok senzorni nevron
(periferna aferentna pot)

m i i c a

miino vreteno (receptor)

siva substanca

bela substanca hrbtenjae miine celice (efektor) alfa motonevron


(periferna eferentna pot)

17

Toma Zupani , Fakulteta za port

Sistem, ki zaznava dolino miinih celic


Spremembo doline miinih celic kontrolira alfa - gama koaktivacija. Dolino miinih celic zaznajo miina vretena, ki so obutljiva na statine in dinamine spremembe doline miice.

Sistem, ki uravnava napetost miinih celic


Spremembe napetosti zaznajo receptorji v kitah (Golgijev kitni organ). Ti receptorji so v kitah in trebuhu miic. Obutljivi so na poveanje napetosti v kiti. Napetost je lahko posledica raztezanja ali pa krenja miice. Golgijev aparat je veliko bolj obutljiv na spremembo napetosti v kiti zaradi miinega krenja. Prag vzdraenja Golgijevega kitnega organa je pri raztezanju sproene miice viji od pragu vzdraenosti miinega vretena. Receptorji poiljajo po Ib informacije o napetosti miice, ki se kri, in preko polisinaptinega refleksa inhibirajo alfa motonevron. Informacije potujejo po ascendentnih progah do motorinega kontrolnega sistema, ki je stalno informiran o napetosti miice.

3.3. Uravnavanje pokonne dre in ravnoteja


moganska skorja oi

talamus

mali mogani nukleus ruber retikularna formacija vestibularna jedra

ravnoteni organ

motonevroni v hrbtenjai

Proprioreceptorji v:

miicah vratu miicah trupa miicah okonin

efektorji Na supraspinalni ravni sodeluje pri uravnavanju miine napetosti predvsem mogansko deblo z retikularno formacijo, ki je integracijska postaja za upravljanje pokonne dre in ravnoteja. 18

Toma Zupani , Fakulteta za port Retikularna formacija je povezana s strukturami v osrednjem ivevju in usklajuje senzorine in motorine informacije. Retikularna formacija vzdruje stalni tonus miic, medtem ko so mali mogani in vestibularna jedra odgovorni za fino uravnavanje poloaja telesa glede na doloeno gibalno aktivnost. Koordinacija ...je sposobnost uinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih gibalnih nalog in je posledica optimalne usklajenosti delovanja vseh ravni osrednjega ivevja in skeletnih miic. Povezave malih moganov in vestibularnega sistema in retikularne formacije z alfa in gama motonevroni so pomembne pri vzdrevanju pokonne dre in ravnoteja. Dejavniki, ki vplivajo na koordinacijo: medsebojno usklajeno delovanje agonistov in antagonistov koordinacija med miicami stanje sistema za vzdrevanje pokonne stoje in ravnoteja osnovne fizikalne zakonitosti, vezane na biomehaniko gibanja stopnja usklajenosti aktivnosti posameznih motorinih enot v eni miici Zaradi stalnnega spreminjanja dejavnikov okolja, sta za koordinacijo pomembni: sposobnost prepoznavanja nove situacije sposobnost hitrega preklapljanja iz enega variantnega motorinega programa na drugega Treninng koordinacije mora zato zagotoviti: razvoj motorinih stereotipov razvoj im vejega tevila variantnih motorinih programov razvoj sposobnosti prepoznavanja novo nastale situacije razvoj sposobnosti hitrega preprogramiranja

Pronost telesa
Gibljivost se zmanjuje skupaj s poslabevanjem telesne pripravljenosti. Raztezanje temelji na zakonitostih uravnavanja miinega tonusa tako na spinalni kot supraspinalni ravni; na izboljanje gibljivosti najbolj vplivajo prav mehanizmi za uravnavanje miinega tonusa. V tem sklopu sodelujejo refleks na nateg (refleks miinega vretena), Golgijev kitni refleks, disinaptina reciprona inhibicija, Renshawjeva rekrentna inhibicija. Golgijev kitni organ (GTO) se vzdrai pri raztezanju miine kite, ki je lahko posledica krenja ali raztezanja in povzroi refleksno zmanjanje napetosti v miici, ki jo ratezamo. Refleks miinega vretena nastane ko se miino vreteno vzdrai pri raztezanju miice. Disinaptina reciprona inhibicija: soasno z aktivnostjo alfa motonevronov agonista poteka refleksna inhibicija alfa motonevronov antagonista. Renshawjeva rekurentna inhibicija: Renshawejeve ivne celice inhibirajoo iste alfa motonevronne ali alfa motonevrone sinergistom Tonini refleks labirinta (nagib glave naprej in nazaj) vpliva na tonus v antigravitacijskih miiicah (ekstennzorjih).

19