SEA, SUN AND SEX

Mu dojde vremeto. Leto. Ona vistinskoto.

Porano ni doa|a{e nekako porano.
Ovojpat zadocni, poradi poplavite.
Zatoa mu prostuvame i mu vetuvame deka i
ovaa godina }e se potime, }e di{ime na
{krgi, }e plivame, ako ne nekade na drugo
mesto, toa vo doma{nite kadi, no nema da
mu popu{time. ]e bideme pobednici, pa
Во меѓувреме....................................................................................................3 makar da pocrveneeme od maka. A, neka ne
vi bide maka ako i ovaa godina ostanete
Потсетник.......................................................................................................4-5 doma i ne odite nikade na odmor. Zatoa {to, se veli, bla`eni
Што планиравме, што сторивме.....................................................6-8 se onie koi znaat deka nemaat pari za odmor, te{ko na onie
koi mislat deka gi imaat pa otkako na ~ekovi }e pominat
Луѓе и настани..........................................................................................10-11 desettina dena vo Paralija, potoa cel mesec jadat piperki i
На мој начин..............................................................................................12-13 patlixan, i mislat kako da gi vratat parite. Onie koi imaat
evra }e zaminat vo stranstvo i }e u`ivaat vo letoto po onaa
Лаф Муабет................................................................................................14-15 stranska turisti~ka formula, tri S, Si, San end Seks, {to bi
Локал Инфо..........................................................................................16-17 rekle makedoncite, More, Sonce i Seks. A, da vi ja ka`am li
makedonskata turisti~ka formula? Pa barem toa go znaat
Економија..................................................................................................18-19 pove}e od polovina makedonci. Magi~nite ~etiri P. Pla`a,
Аграр..............................................................................................................20-21 po mo`nost Sifulajka ili bazenot na Marin, potoa Piperki
i patlixani, po mo`nost gevgeliski, poradi
Паноптикум..............................................................................................22-25 lokalpatriotizmot, Pija~ka, najevtina varijanta vi e
ОД СТАРИОТ АЛБУМ................................................................................26-27 plasti~no Pivo, Skopsko ili Bitolsko, vo zavisnost dali ste
od sever ili od zapad, i P kako pi.., pile, onie na dve noze koi
За Игор Џамбазов..................................................................................28-29 }e si gi nosite od doma ili }e gi najdete na pla`a. A, koga ja
Култура..................................................................................................30-32 spomnavme pla`ata, nosete sin e{to za za{titan a glavata, za
ne daj bo`e da ne vi udri toploto vo glava. A, kaj nas ve}e
Еко Мисија........................................................................................................33 udira. Pred nekoj den imalo tepa~ka vo diskotekata Ava. Bilo
Здравство.............................................................................................34-35 kako na diviot zapad, ne se znaelo koj na kogo udira Ako, na
toploto krvta vrie pa mora malku i da se pu{ti da iste~e.
Невладини организации.......................................................................36 Samo da ne pomone toa vo navika, toa e lo{o. A, gevgeliskata
Таленти...............................................................................................................37 policija prese~e denovive dve lo{i raboti. Fati 133
kilogrami marihuana i mu stavi kraj na familijarniot biznis
Предлог за годишен одмор..........................................................38-39 na gevgeliskoto semejstvo [uklevi, poznati po toa {to sakaa
Спорт............................................................................................................40-43 da se zbogatat preku beliot prav. Drogata ne se ispla}a, koga
toga{}e vi dojde do glavata. A, na `enite im e preku glava
Другите за нас................................................................................................44 ve}e od fudbalot vo Portugalija. Najmnogu se raduvaat {to
Компјутери......................................................................................................45 ovaa nedela kone~no }e zavr{i ovoj, za niv terror na
Evropskoto fudbalsko prvenstvo. Vo minatata emisija na
Огласи и Берза........................................................................................46-47 Vikend Pajton na Makedonskoto Radio 2, na pra{aweto {to
Градски информатор...............................................................................48 pravat `enite dodeka ma`ite gledaat fudbal, edna devojka
odgovori deka go isprobuvaat noviot vibrator. Zatoa, ma`i,
Гевгелиски Неделен барометар......................................................49 topkata {to pobrgu da vi izleze od glavata za da ne vi vleze
Хороскоп...........................................................................................................50
nekoj vibrator doma. A, nastan na nedelata kaj nas, vo
Makedonija be{e koncertot na To{ka bajadera Proevski, na
Izdava~: TD"DOBAR GLAS" doo izdava~ka dejnost;
Gradskiot stadion vo Skopje. Kone~no, do~ekavme edna
Pe~ati: Pe~atnica SOFIJA-Bogdanci;
Urednik: Qub~o Aleksovski;
makedonska pop yvezda da go napolni stadionot. I, sega
Tehni~ki urednik: Petar Dojranliev (Pene); mo`eme mirno da go odgledame filmot Dolgo toplo leto.
Redakcija: Emilija Krantova, Tome Delevski, Sof~e Nikoli]
Lisi~kova, |oko Kam~ev, Du[ko Andonovski, Petranka Ilieva; Bilo kako glavni glumci ili statisti, seedno. Va`no,
Nadvore[ni sorabotnici: Kiril Stamkov, Tome Kusenikov, Ilija
Karajanov, Mile Ni~evski, Risto Kamov, Bobi Husenikoski, |oko soberete dovolno sonce i se}avawa {to }e ve great vo zimata.
Arnaudov, Slobodanka Dueva, Tihomir Ru~komanov, Kiril Kangov, I, ne zaboravajte , odvreme
Slobodan Atanasov, Vane Murxev, @aklina Pop-Ilieva, Marija Popova;
Adresa na redakcijata: Slobodan Mitrov Danko bb, 1480 Gevgelija; na vreme da go pro~itate
Telefon: 034 / 218-815;
E-mail: dobarglas@dobarglas.com.mk Dobar Glas, }e vi bide
toplo na du{i~kata.
www.dobarglas.com.mk

3
 POTSETNIK POTSETNIK
ul. Kole Nedelkovski OD GLAVATA
SI PATIME
P
oplavata {to vo mesec Juni
go zafati Gevgelisko
Valandovskoto podra~je
nanese ogromni {teti kako na
individualnite, taka i na
pravnite subjekti. Zagrozenoto
podra~je be{e poseteno i od
premierot i od resornite
ministri. Dodeleni se sredstva za
sanirawe na {tetite, premierot
pobara i li~na odgovornost za
nekoi subjekti koi dobro ne si ja
zavr{ile svojata rabota i so
ne~inewe na nekoi raboti
indirektno pridonesoa {tetite da
bidat pogolemi. I, tuka se ~ini se
zastana. A, deka sepak se zavisi od
~ove~kiot faktor, dokaz e i
informacijata {to tri meseci
pred poplavite be{e dostavena do
Op{tina Gevgelija od strana na
Javnoto pretprijatie za
vodostopanstvo Gevgelisko
Valandovsko Pole. Vo ovaa
informacija za sostojbite so
re~nite korita i odvodnite kanali
vo urbanite sredini vo op{tina
Gevgelija se poso~uva na
neophodnite merki koi treba da se
prezemat na sekoj vodotek za da se
spre~i ona {to samo posle tri
meseci nanese katastrofalni
{teti. Poradi avtenti~nosta na
istata vi ja prezentirame vo
"NAJOSVETLENATA" ULICA
celost, nadevaj}i se deka vo idnina
vakvite informacii nema da se
razgleduvaat povr{no od
sovetnicite, tuku }e se insistira
na dosledno sproveduvawe na site
merki koi stojat vo takvite
informacii.
VO GEVGELIJA
Vo urbanoto podra~je na
op{tina Gevgelija egzistiraat tri
vodoteka i toa Konska reka, reka
Rauq i Sermeninska reka.
4 5
02.07.2004 02.07.2004
Site tri vodoteka se
odlikuvaat so poroen
bui~en karakter so
golema slivna povr{ina
{to pri uslovi na
pointenzivni i
podolgotrajni vrne`i
doveduvaat do sostojba
na golemi void koi
pretstavuvaat
potencijalna opasnost
za objektite vo
neposredna blizina.
Za odbegnuvawe na
opasnosta od rizikot koj
mo`e da se javi pri
gorenavedenite sostojbi potrebno
e neprestano sledewe na
vodotecite osobeno vo vreme na
intenzivni vrne`i so {to }e mo`e
da se utvrdat i soodvetni merki za
spre~uvawe na nesakani posledici.
Od izvr{eniot uvid na site
spomenati vodoteci neophodni
merki koi treba da se prezemat na
sekoj vodotek se:
1. Konska reka
- pro~istuvawe na koritoto so
formirawe na nasipi od lokalen
material za prifa}awe na mali i
sredni void.
- betonirawe na razru{ena
betonska potpora, {karpa na
lokacijata na ul.Solunska, Ju`en
bulevar.
2. Reka Rauq i odvoden kanal
Karaorman
ma{insko pro~istuvawe na
odvoden kanal Karaorman i reka
Rauq vo potesnoto gradsko
podra~je do vlivot na rekata Rauq
vo rekata Vardar.
3. Sermeninska reka
regulirawe na rekata na potegot
nizvodno od mostot Gevgelija
Negorci do staciona`a vo
dol`ina od 3 kilometri so
otvarawe na re~noto korito i
formirawe na nasipi od lokalen
material vo soglasnost na
proektniot profil.
Direktorot na JPV Gevgelisko
Valandovsko pole Vasil
Makarovski ova go napi{al,
sovetnicite pretr~ale nabrzina
po materijalot, a za toa koj treba
da gi prezeme neophodnite merki
nitu zbor. Zadol`enija verojatno
se dobieni , no kako {to ne u~i
makedonskoto odnesuvawe, po
sistemot lesno e toa, ni{to ne se
prevzema se do momentot koga, kako
po obi~aj }e ne iznenadat
monsunskite do`dovi koga toa ne
im e vreme. Vinata doprva treba
nekoj da ja ponese za
neispolnuvawe na neophodnite
merki za spre~uvawe na
nesakanite, samo da ne izleze po
ona {to go ka`a ministerot
Petrov, koj re~e i ostana `iv, deka
za poplavite e kriva minatata
vlast. A, taa si zamina pred dve
godini.
Q. Aleksovski
[ T O S T O R I V M E
UVID VO SOSTOJBATA NA GRADITELSKOTO
Po barawe na gradona~alnikot na op{tina Gevgelija izvr{en e uvid vo sostojbata na graditelskoto
nasledstvo vo Gradot Gevgelija od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata
pri {to e konstatirana slednata sostojba:
-Op{tata sostojba na
objektite vo potesnoto centralno
gradsko podra~je vo Gevgelija, {to
be{e tretirano so studijata za
graditelsko nasledstvo i
za{titniot re`im, e
zadovolitelna. Vo odnos na
sostojbata konstatirana so
Studijata od 1999 godina mo`e da
se konstatira otsustvo na
permanentna gri`a i odr`uvawe
poradi {to se zabele`uva izvesno
opa|awe na malternata plastika na
6 7
NASLEDSTVO VO GEVGELIJA
odreden broj objekti i
zapu{tenost na fas
adite bidejki ne se
izveduva nivno redovno
bojadisuvawe.
-Op{ta konstatacija za
sostojbata na tretiranoto
nasledstvo se odnesuva i na
odreden broj objekti {to se
proglaseni za spomenici na
kulturata. Najseriozno e
opa|aweto na dekorativnata
[TO STORIVME
malterna plastika na objektot na
ul, ,,Mar{al Tito,, br.69
(bibliotekata), potoa Kangoviot i
Andreeviot konak. Amamot i
ponatamu e vo lo{a sostojba
bidejki ne e konzerviran i staven
vo funkcija. Ostanatite
spomeni~ni objekti se vo dobra
sostojba.
-Spomeni~nata celina na
gradskata ~ar{ija trpi odredeni
promeni {to se odnesuvaat na
funkcionalno zamirawe na eden
del od nea {to postepeno se
odrazuva i na sostojbata, potoa na
delumno menuvawe menuvawe na
izlozite so primena na
02.07.2004
[TO STORIVME
nesootvetni materijali. Op{tata
vizura e naru{ena i so primena na
nesootvetni materijali i oblici
vo ozna~uvawe na firmite i vo
postavuvawe na tendite na ulica 7-
mi Noemvri.
-Na objektite so
ambientalna vrednst vo
graditelskoto nasledstvo, isto
taka se zabele`uva otsustvo na
tekovno odr`uvawe. Objektite
{to se vo funkcija se vo podobra
sostojba, dodeka napu{tenite
objekti se na granica na fizi~ko
opstojuvawe. Vo eden slu~aj e
konstatirano ru{ewe na eden
objekt na ul. \orgi Velkov br.3 so
cel izgradba na nov. Kaj odreden
broj slu~ai, pri razli~ni
intervencii na objektite i
nivnata okolina se vr{at izmeni
{to go menuvaat likot na
karakteristi~nata arhitektura.
Navedenite konstatacii za
op{tata sostojba na graditelskata
celina i za poedine~nite objekti
upatuvaat deka osnoven problem
pretstavuva otsustvoto na
tekovnoto odr`uvawe, kako kaj
dr`avnite, taka i kaj privatnite
delovni i stanbeni objekti. Iako
sostojbata ne e alarmantna,
neophodno e brzo sanirawe na
poso~enite o{tetuvawa na
fasadite, a osobeno
demokrativnata malterna plastika
na bibliotekata i na radioto kako
dva najreprezentativni objekti na
centralnoto podra~je, kako i na
dvata konaka na ulica Dimitar
Vlahov i objektot na nekoga{niot
02.07.2004
[TO STORIVME [TO STORIVME

Navedenite
konstatacii za
hotel ,,Otoman,, vo ~ar{ijata. op{tata
Arheolo{kiot lokalitet nadle`nite slu`bi vo op{tinata.
,,Vardarski Rid,, se u{te e vo faza sostojba na
na istra`uvawe. Nogovoto tekovno Stru~ni sorabotnici:
odr`uvawe e zapostaveno i graditelskata
neophdno e deloite od lokalitetot M-r Sne`ana Gerasimova-
{to se istra`eni da bidat sredeni Mateska,
celina i za
i staveni vo funkcija na
prezentacija.
dipl.ing.arhitekt,vi{konzervator poedine~nite
Za site intervencii na Valentino Dimitrovski, objekti
objektite {to se proglaseni za istori~ar na umetnosta, sovetnik
spomenici na kulturata neophodno konzervator upatuvaat deka
e da bide konsultiran
Republi~kiot zavod za za{tita na Dan~e Golubovska, osnoven
spomenicite na kulturata pred da arheolog, vi{ konzervator
se izdade bilo kakvo odobrenie od problem
pretstavuva
otsustvoto na
tekovnoto
odr`uvawe,
kako kaj
dr`avnite,
taka i kaj
privatnite
delovni i
stanbeni
objekti.

8
02.07.2004
LU\E I NASTANI
SVR GEVGELIJA podnese
krivi~na prijava protiv licata
LU\E I NASTANI LU\E I NASTANI

PREKINAT
E.R. na vozrast od 32 godini od selo
Ara~inovo i liceto J.X na vozrast
od 33 godini od selo Ara~inovo za
DILERSKIOT SINYIR
storeno krivi~no delo
neovlasteno proizvodstvo i
pu{tawe vo promet na narkoti~ki
NA [UKLEVI
drogi, psihotropni supstanci i
prekurzori. Na den 22 juni
Dvajcata osomni~eni otkako 2004 godina od
prethodno nabavile opojna droga strana na
marihuana, istata ja smestile vo ovlasteni
TMV marka Mercedes i se obidele slu`beni lica
da ja prenesat vo sosedna Grcija. pri SVR
Pred grani~niot premin Gevgelija, vo
Bogorodica, na okolu eden blizina na
kilometer, tovarnoto vozilo e motelot Vardar
zapreno poradi kontrola od strana kraj Gevgelija
na ovlasteni slu`beni lica od kontrolirano e
SVR Gevgelija. Bidej}i, za cello taksi vozilo koe
vreme na patot kon Grcija go prevezuval
tovarnoto vozilo bilo prijaveniot A.[.
pridru`uvano od patni~ko vozilo Pri pregled na
Opel Askona, i ova vozilo bilo istiot
zapreno. Pri pretres na tovarnoto pronajdeni se 2
vozilo, odnosno na kabinata , ne e opakovki
otkrieno ni{to no pri merewe na obvitkani so
voziloto vo stanicata za tehni~ki selotejp traka vo
pregled vo Gevgelija, zabele`ana e koi imalo 950
razlika vo te`ina i pri detalen grama heroin, a
pregled na prikolkata, vo istite bile
specijalno napraven bunker na staveni vo kesa
gorniot del od ceradata otkrieni koja se koristi vo
se 22 crni polietilenski vre}i so fri {opovite.
133,640 grama marihuana. Voza~ot Vo neposredna
E.R se dal vo begstvo, a

gevgeliskata policija prevzema
merki za negovo pronao|awe i
priveduvawe. Protiv dvajcata
osomni~eni e podnesena krivi~na
prijava i odredena im e merka
pritvor. Ova e najgolema koli~ina
na marihuana otkriena vo
poslednive godini vo Makedonija.
P
osle nekolkugodi{na
makotrpna rabota, kone~no
na inspektorite od
oddelenieto za nedozvolena
trgovija pri SVR Gevgelija im
uspea da go prekinat ona {to
Zoran [uklev go prave{e
poslednive nekolku godini vo
Gevgelija i vo okolinata, da se
zanimava so dilerstvo na droga.
Iako i vrap~iwata znaeja so {to
se zanimava [uklev, poradi
objektivni, a bi rekol pove}e
poradi subjektivni pri~ini toj
dolgo uspeva{e da im izbega na
racete na pravdata. No, se si ima
svoj kraj pa i ovaa negova
nelegalna, a {to e u{te postra{no
nehumana rabota. Zo{to da se
mladi lica od Gevgelija so
najopasnoto zlo na dene{ninata,
toa e |avolska rabota. Zoran
[uklev e vo zatvor, no
blagodarej}i na sovremenata
tehnologija i potkuplivite
~uvari, kako vo nekoi sicilijanski
filmovi uspeva{e do neodamna da
rakovodi so nedozvolenata
trgovija i od Gevgeliskiot zatvor.
I, ne samo toa , tuku sakaj}i ili ne
uspea da vovle~e i svoi najbliski
rodnini vo ovoj, sega mo`e da go
nare~eme, semen biznis.
Pred edna nedela SVR Gevgelija
podnese krivi~na prijava protiv
negoviot sin A.[. roden 1986
godina, protiv negovata neven~ana
blizina na taksi
voziloto, zateknati se N.D. I @.D.
i poradi osnovano somnenie deka
se vo sprega za dogovor po ~len 215
od K.Z. istite se privedeni vo SVR
Gevgelija. Za da se ras~isti do kraj
slu~ajot , obezbedena e naredba za
pretres na stan i prostorii od
strana na istra`en sudija kade
`iveat N.D. i @.D, i pri pretres
se pronajdeni 17 opakovki heroin
so te`ina od po 0,1 gram, bela
kutija so 19,8 grama i edna
opiumska folija so 38,3 grama
heroin, ili se zaedno vkupna
te`ina na zaplemetiot heroin e 1
kilogram i 12 grama. Protiv site
gore navedeni opredelena e merka
pritvor od 30 dena.

SVR GEVGELIJA
zanimava{so dilerstvo na droga i
da znae{ deka so toa mo`e da
pridonese{ za zavisnost na mnogu
sopruga N.D. rodena 1979 godina i
protiv nejziniot tatko @.D. roden
1941 godina.

10 11
02.07.2004 02.07.2004
NA MOJ NA^IN
E
dna{ ve}e na~natata tema
samo da ja dovr{ime. Kako
{to ve}e spomnavme sekade
po~ituvaniot, potrebniot i
sakaniot sosed, kaj nas balkancite
se razbira vo sosema druga
konotacija. Od tamu i narodniot
humor, vo koj sekoga{ najmnogu ima
vistina, za na{ite kom{iiski
odnosi. Od tipot na raznite
posakuvawa za kom{ijata da mu
umre kravata ili najnovata,, da ne
mu umre kravata, bidej}i }e se
raatisal od obvrski, taka neka se
ma~i,,. Bidej}i spomnavme kaj
glasaweto za Evrosongot kako se
odnesuvaat naprimer sosedite od
eden drug evropski poluostrov, tie
toa istoto ni go potvrdija i na
Evropskoto prvenstvo vo fudbal
na natprevarot pome|u [vedska i
Danska. Zamislete da igra{e
Grcija so Bugarija ili ne daj bo`e
so nas. Da ne zboruvame za toa deka
vo Makedonija sami se izedovme za
,,edna stiska,, aviobiznis i za toa
koj }e ni bide nacionalen ili ne
znam kakov avioprevoznik, a pette
skandinavski zemji imaat
edinstvena takva kompanija so
desetici godini vo koja site
participiraat i site se razbira
profitiraat. Sepak i pokraj se si
gi po~ituvaat poedine~nite
interesi i zatoa nikoj ne i
prigovori na Norve{ka, za
razlika od drugite skandinavski
zemji, {to ne vleze vo EU.
Verojatno zaradi nivnite odnosi
tie se tamu kade {to se, a zaradi
sprotivnite na{i odnesuvawa nie
od ovoj evropski poluostrov vo
prosek sme tamu kade sme.
No, sepak i vo na{iot
po{irok kom{ilak ne{to se
pomrdnuva, ako ne vo me|usebnite
kom{iiski, barem vo vnatre{nite
odnosi na sosedite. Najsve`i se za
toa pretsedatelskite izbori vo
Srbija. Tie kone~no uspeea po dve
i ne{to godini nemawe
pretsedatel na dr`avata. Za
razlika od na{ata bipolarna
,,demokratija,, so ,,zadol`itelni,,
dvajca pretsedatelski kandidati,
ako ne go smetame tretiot pol na
50% neizlezeni na izbori gra|ani,
na srpskite pretsedatelski izbori
duri ~etvorica kandidati imaa
12
K o m { i i
re~isi ednakvi {ansi za vtoriot
krug. Povtorno za razlika od kaj
nas, kandidatot na vladea~kata
koalicija be{e ubedlivo posleden,
nesmetaj}i go socijalisti~kiot
kandidat na Milo{evi}koj dobi
edvam 5% glasovi. Za na kraj da
pobedi demokratskiot kandidat
Tadi} ~ija partija voop{to ne
participira vo vlasta, a za kogo
glasaa sekako site demokratski
nastroeni gra|ani. Na
pobedni~kata polno}
novoizbraniot pretsedatel se
zablagodari na otvoreno od
centralniot belgradski plo{tad
Terazije, a ne od zatvorenite
partiiskite prostorii i pri
isvirkuvaweto na protivni~kite
radikali im re~e na svoite
simpatizeri:
- Ova sega go storivte i nemojte
nikoga{ pove}e zatoa {to sakam i
nim da im bidam pretsedatel, a na
50-tinata procenti neizlezeni
bira~i im go prizna
demokratskoto pravo i ne gi
nare~e gubitnici. Koj znae,
mo`ebi taka se dobivaat 70%
glasovi nadvor od mati~nata
politi~ka partija, a voedno i se
odi po patot na vistinski
dr`avnik za celiot svoj narod. Vo
edno ostanavme sli~ni so srpskite
kom{ii, {to polovinata i od niv
ne izleze na ovie izbori verojatno
pri sli~no nezadovolstvo od
socio-ekonomskata sostojba vo
zemjata.
Odime na istok.
Natovskata kom{iiska Bugarija so
ogromni ~ekori grabi kon EU.
Mo`ebi slu~ajno, no toa se slu~i
od kako se razbi i tuka nam dobro
poznatata bipolarnost vo
politikata me|u nivnite
demokrati i socijalisti, so
osnovawe na monarhisti~kata
partija na Car Simeon i negovoto
postavuvawe za premier. Po site
NA MOJ NA^IN
parametri kako {to se
miljardskite investicii vo
bugarskata ekonomija i
infrastruktura, celosno
rehabilitiran bankarski sistem,
re~isi celosno re{eni malcinski
pra{awa, zemjata zaedno so
02.07.2004
NA MOJ NA^IN
Romanija e siguren patnik vo EU
za tri godini. A samo pred {est-
sedum godini vo Agendata na EU
bea daleku zad nas. Treba li da se
zapra{ame {to sme pravele nie vo
me|uvreme?! Osobeno na{ite
,,umni,, politi~ki voda~i. Treba
02.07.2004
li da se tro{ime za gr~kite
kom{ii. Odamna si go `iveat
svojot evropski `ivot. Kako i
Srbite samo Ukrainkata gi zezna
da ne pobedat na Evrosongot. Duri
i vo fudbalot doka`aa deka se vo
prvata evropska liga. Godinava po
108 godini povtorno gi imaat
novite Olimpiiski igri. Cela
Grcija e pretvorena vo
gradili{te. I godinava }e si ja
zemat evropskata porcija od {est
miljardi evra nepovratni
sredstva, a za nivnite zemjodelci e
re{eno deka }e bidat evropski
stimulirani sega do 2014 godina.
Novost e nivnata popustlivost za
solunskiot Prv kongres na
Vino`ito, partijata na
Makedoncite vo Grcija, za koj
na{ite ve}e opi{ani novinari ne
se utepaa da izvestuvaat.
Kako i zapadot da ni se
budi. Albanskite kom{ii,
mislime na tie od Albanija, kako
da se porazbrani od ovie
doma{nive. Znaej}i vo koj kolaps
bea vo enverovskiot i
postnverovskiot period, mo`e da
se ka`e deka i nivnite strukturni
reformski procesi zadovoluvaat.
Ve}e nekolku godini po red se
dr`at do zacrtaniot evropski
porast na bruto nacionalniot
proizvod (BNP) od nad 4%. Za
razlika od nas. I povtorno, za
razlika od nas tie si imaat svoi
evropski mentori i lobisti, vo
liceto na Italijancite.
A {to e so nas. Nie i
ponatamu se dvi`ime po
zacrtanite pateki od Ramkovniot
dogovor. Pa mo`e ona RM da se
protolkuva za nekoe vreme kako
Ramkovna Makedonija. Navistina,
ako so tolkava zaqubenost i
zapalenost se realiziraa vo ovie
14 godini i opredelbite od drugite
doneseni ustavni i zakonski
dokumenti, kako od ovoj Dogovor
koj so sila i zort dobi ustavno
zna~ewe, mnogu odamna }e bevme vo
NATO i EU. Kaj nas na
politi~kata elita, kako del od
opi{anata doma{na oligarhija i
ponatamu nekako i uspeva da mu go
prodade ,,faktot,, na
me|unarodnata zaednica deka ja
ima podr{kata od narodot, a na
narodot deka ja ima podr{kata od
me|unarodnata zaednica. Vo ovie
ko~ii na intrigi, poluvistini i
lagi koi zasega so maka se dvi`at,
vpregnati se elitnite partiiski i
dr`avni aparati i sekako
informatorite na javnosta.
Me|utoa ova zadr`uvawe na
sistemot na zasega svrzanite
sadovi ima eden ogromen problem.
Toa e nemawe na realni pozitivni
rezultati za zemjata i narodot.
Nemaweto na osnovnite lostovi za
ve}e mnogu odolguvlekuvanata
tranzicija kako {to se : modernata
pazarna ekonomija, vistinski
demokratski pluralisti~ki
parlamentaren sistem i sovremena
koncepcija na ~ovekovite prava i
slobodi vrameni vo pravna ramka
ve}e se gleda od bilo koj ,,avion,,.
So perverznata vistina {to
na{ata makedonska politi~ka
elita tr~a po ramkovniot so`ivot
so Albancite, a ne obezbeduva
so`ivot me|u samite
raznomisle~ki Makedonci. Nie bi
rekle osobeno me|u nas kom{iite
doma, vo na{ite maala, naseleni
mesta i gradovi. [to e mnogu
aktuelno za na{iot region, vo
na{ata Ju`na dolina, kade i
pokraj nemawe na me|unacionalen
i problem na op{tinsko
razgrani~uvawe, sepak dlaboko e
poseano semeto na razdor me|u
lu|eto. Taka e verojatno zatoa {to
sme vo ,,Vremeto koga umnite
zamol~uvaat, budalite
prozboruvaat, a fukarite se
zbogatuvaat,,. Ova ne e od nas, ova
pred 50-tina godini go izrekol
premudriot Ivo Andri},
edinstveniot balkanski nobelovec
zaedno so na{ata Gonxa Bojaxiu
(Majka Tereza). Samo kolku
vakvoto vreme }e trae sepak e do
nas: narodot, gra|anite, obi~nite
lu|e i kom{ii.
R.S.
13
LAF MUABET
@ivko Janevski
Podgotvi: T. Kusenikov LAF MUABET

^OVEKOT [TO NAJMNOGU JA PROSLAVI GEVGELIJA

PREKU PROBLEMSKIOT [AH VO SVETOT ...??
So {ah i
problemski {ah se
zanimava od 1967
godina. Vo 1972
godina na
Olimpijadata vo
Skopje go osvoi 2
mesto na
Olimpiskiot
M
alkumina znaat deka
turnir vo brzo na{iot sogra|anin @ivko
Janevski vo 1998 godina na
komponirawe. Poedine~noto Svetsko prvenstvo
vo komponirawe na {ahovski
Istata godina go problemi odr`ano vo SANKT
deli 1-2 mesto na PETEZBURG go osvoi 1 mesto vo
grupata pono{ni matovi i 3 mesto
poedine~noto vo grupata samomatovi so {to se
Prvenstvo na zdobi so titulata Svetski
{ampion vo komponirawe na
SFRJ vo pomo{ni matovi. Vo 1991 godina
na [ahovskata olimpijada vo Novi
komponirawe Sad go osvoi 1 mesto i zlatniot
pomo{ni matovi. medal povtorno vo komponirawe
na pomo{ni matovi . . .
Vedna{ potoa vo
1973 godina ja DG: Ve molime nakratko da
ne zapoznaete so prvite va{i
dobiva titulata po~etoci na ovoj plan?
@J: So {ah i problemski
Nacionalen {ah se zanimavam od 1967 godina.
majstor za Vo 1972 godina na Olimpijadata vo
Skopje go osvoiv 2 mesto na
problemski {ah. Olimpiskiot turnir vo brzo
komponirawe. Istata godina go
delev 1-2 mesto na poedine~noto
Prvenstvo na SFRJ vo
komponirawe pomo{ni matovi.
Vedna{ potoa vo 1973
godina ja dobiv titulata
Nacionalen majstor za problemski
{ah. Kako ~len na ekipata na
Makedonija 4 pati go osvojuvav 1
mesto na Evropskiot {ampionat
vo komponirawe na {ahovski
problemi vo periodot 1979-1991
godina. Vo 1988 godina na
dr`avnoto prvenstvo na SFRJ vo
re{avawe na {ahovski problemi
odr`ano vo Negorski Bawi
povtorno go osvoiv 1 mesto. Da
spomnam i toa deka bev redoven
~len na reprezentacijata na SFRJ
vo re{avawe i komponirawe na
{ahvski problemi, vo
me|udr`avni me~evi i na svetski
prvenstva. Od 1993 godina bev
sojuzen trener na Jugoslovenskata
reprezentacija.
Vo tekot na 1989 godina mi
be{e dodelena prvata me|unarodna
titula Me|unaroden sudija na
FIDE. Dosega kako sudija sum
sudel na pove}e od 150 me|unarodni
turniri. Pove}epati bev sudija i
direktor na edinicite: FIDE-
ALBUM dodeka na 7-to Ekipno
Svetsko Prvenstvo vo
komponirawe na {ahovski
problem, ~ij organizator be{e
Mekedonija bev direktor. Vo 1996
godina ja dobiv titulata
Velemajstor na FIDE vo
komponirawe {ahovski problemi.
U~estvuvav i na
[ahovskata Olimpijada vo Solun
1984 i 1988 godina kade vo dva
navrati go osvoiv 6-to mesto.
Pokraj ova imam osvoeno i
nad 120 1-vi mesto na silni
me|unarodni turniri, a vo 1997,
1998, 2000 i 2001 godina ja osvoiv
titulata Prvak na Makedonija vo
re{avawe na {ahovski problemi.
DG: Kakvi drugi funkcii
ste izvr{uvale za ovaa drevna
igra?
@J: Pokraj selektor i
trener na Makedonskata
reprezentacija od 1991 godina do
1992 godina stanav delegat na
Makedonija vo Komisijata za
problemski {ah vo FIDE. Dosega
tripati bev proglasuvan za
sportist na godinata vo Gevgelija,
a vo 2000 godina zaedno so Petko
Petkov ja podeliv titulata
Sportist na Mileniumot na
Gevgelija. Dobitnik sum na
Zlatnata 7-mo Noemvriska plaketa
na Gevgelija i Zlatna Plaketa na
[SM za zaslugi vo oblasta na
{ahot, a neodamna plaketa dobiv i
od MOK, neposredno pred
po~etokot na Olimpiskite igri vo
Atina.
DG: Ne{to za su{tinata na
problemskiot {ah?
@J: [ahovskite problemi Uznusin, David Gurgenidze,
pretstavuvaat odredena {ahovska Marjak Kova~evi}. . . .
pozicija koja ima ednozna~no DG: Kakvi se Va{ite
re{enie. Istiot prika`uva momentalni aktivnosti?
odredena sodr`ina koja se @J: Vo tek e svetsko
zasnovuva na pravilata na prvenstvo ~ij organizator e
{ahovskata igra. Za da bide eden Amerika. Ispratenite materijali
{ahovski problem dobar, treba da }e se razgleduvaat i na prolet
gi sodr`i slednite elementi: da idnata godina }e gi dobieme
ima orginalna sodr`ina,
slo`enost na ideata, te`ina na
rezultatite. U~estvuvam vo
~etirite grupi: mat vo 2 potezi,
re{avaweto i {to pogolema mat vo 3 potezi, pomo{ni matovi i
iskoristenost na figurite koi se samo matovi. Veruvam deka vo
nao|aat na tablata. Vo poslednite dve grupi }e se
problemskiot {ah paralelno se plasiram me|u 1-3-to mesto ni re~e
razvivaat dve nezavisni na razdelbata @ivko Janevski,
disciplini: re{avawe na poradi {to mu po`eluvame
{ahovski problemi i realizacija na negovata `elba {to
komponirawe na {ahovski }e bide uspeh i za gradot vo koj
problemi. `ivee i tvori-Gevgelija.
DG: [to imate napraveno
na poleto na izdava~kata dejnost?
@J: Imamobjaveno nad 1300
{ahovski kompozicii i nekolku
knigi od oblasta na problemskiot
{ah. Posebno mi e draga
funkcijata glaven urednik i
pokrenuva~ na teoretskoto
spisanie za problemski {ah
Orbita, koe redovno izleguva od
1999 godina. Spisanieto izleguva
po 4 pati vo godinata na angliski
jazik i momentalno e vode~ko
spisanie vo svetot.
DG: Ni poka`avte mnogu
interesni fotografii na svetski
prvaci vo problemskiot {ah. Koja
od niv Vi e najdraga.
@J: Site mi se dragi.
Sepak, najvredni mi se
fotografijata so Fadil
Abdurahmanovi}od Bosna-najdobar
vo svetot na pomo{ni matovi, kako
i fotografijata na site svetski
prvaci; Mihail Marandjuk
(Rusija), potoa Nikolaj Kralin,
Tadi{i Voka{ima, Aleksandar

14 15
02.07.2004 02.07.2004
LOKAL
KOGA I DALI GEVGELIJA ]E DOBIE
GRADSKI AVTOBUSKI PREVOZ?
K
ako i sekoj pogolem grad vo
Makedonija, taka i
Gevgelija razmisluva za
voveduvawe na gradskiot i
prigradskiot soobra}aj, koj }e go
olesni dvi`eweto na patnicite
niz gradot i prigradskite mesta.
Ako se navratime na istorijatot
na donesuvaweto na odluki za
gradski i prigradski prevoz, }e se
iznenadime koga }e vidime deka
u{te vo dale~nata 1997 godina
Sovetot na op{tina Gevgelija na
svojata sednica od 9.10.1997 godina
donel odluka za prevoz na patnici
vo prigradskiot soobra}aj vo
op{tina Gevgelija. Za voqa na
vistinata so ovaa odluka,
vr{eweto na gradski prevoz ne e
regulirano. Za da mo`e da se vr{i
gradski prevoz na patnici
soglasno odredbite na prethodno
spomenatiot zakon, Sovetot na
Op{tina Gevgelija treba da donese
Odluka vo postapka predvidena so
Delovnikot na Sovetot na
op{tina Gevgelija.
Takva odluka, posle re~isi {est
godini se donesuva. Dali
prethodno e oceneto deka na
Gevgelija ne i e potreben
16
prigradski prevoz
ili ne, toa ne e
poznato, no ~udi
faktot {to tolku
vreme pominalo od
d;nesuvaweto na
odlukata za prevoz
do prakti~nata
realizacija na
istiot. Imeno,
Sovetot na op{tina
Gevgelija na
sednicata odr`ana
na 04.11.2003 godina
nosi odluka so koja
go uredi vr{eweto
na gradskiot i
prigradskiot prevoz
na op{tina
Gevgelija. Soglasno
odredbite na ~lenot
9 od istiot zakon Sovetot na
op{tinata na sednicata od
17.02.2004 godina donese Odluka za
uslovite i postapkite za izdavawe
licenca za vr{ewe na spomnatiot
soobra}aj, a soglasno odredbite na
~len 33 na istiot zakon op{tinata
treba da go utvrdi i vozniot red za
vr{ewe na gradski i prigradski
prevoz.
Vo me|uvreme, treba da
informirame deka vo 2001 godina
TD ^oka, Nikola Dooel Gevgelija
so sedi{ten, a ul.Janko Urdinov
br.18 od Gevgelija se obra}a do
Sobranieto na Gevgelija so koe
bara da im se odobri vr{ewe na
organiziran gradski prevoz na
patnici so gradski avtobusi vo
Gevgelija i prigradskite
naselbi.Vo ova barawe, trgovskoto
dru{tvo ^oka go iznesuva svoeto
mislewe deka i pokraj 80 taksi
vozila koi gi opslu`uvaat
gra|anite, treba da postoi i
gradski prevoz, so odredeni linii
i avtobuski postoj}i koi }e go
olesnat dvi`eweto na gra|anite
niz gradot. Ova dru{tvo po~nuva
da vr{i prevoz bez da ja ~eka
LOKAL INFO
odlukata od Sovetot, no vo
istovreme so dopisi do
gradona~alnikot i Sovetot na
op{tinata se obiduva da go
legalizira svoeto barawe i
prevozot na patnici da go svede vo
pravni ramki. I gradona~alnikot
i sovetot, re~isi tri godini se
oglu{uvaat na ovie dopisi na ^oka
i ne nosat nikakvi odluki, a vo
isto vreme ova prevozno
pretprijatie izrabotuva
elaborati, vozni redovi i trasi po
koi treba da pominuvaat gradskite
avtobusi, i re~isi go moli gradot
da se legalizira ovoj prevoz,
bidej}i se pove}e gra|ani go
koristat ovoj prevoz i se
zadovolni so nivnata usluga.
Doa|a 2004 godina, se nosi odluka
za gradski i prigradski prevoz, no
TD ^oka ima odredeni zabele{ki
na donesenite odluki. Po dadeniot
predlog, razgleduvajki gi trasite
na liniite poodelno, tie
zabele`uvaat deka samo edna
linija minuva pokraj
medicinskiot centar, edna pokraj
`elezni~kata stanica, a edna samo
go tangira gradot, so {to bi se
sozdale problemi so prevozot na
onie patnici koi bi sakale da
stignat od edno do drugo mesto vo
gradot. Predlogot na TD ^oka
postavuva mnogu pra{awa vo vrska
so organiziraweto na prevozot, za
toa {to im e potrebno na
gra|anite, vo koe vreme od denot
ima najgolema frekfencija na
dvi`ewe, vo koe vreme gra|anite
patuvaat nadvor od gradskoto
podra~je, vo koi izletni~ki mesta
najmnogu se patuva i dali osven
odewe i vra}awe od rabota dali
gra|anite imaat i nekoi drugi
potrebi za koi im e potreben
prevoz.
TD ^OKA dava i konkretni
odgovori na nekoi pra{awa. Tie
tvrdat deka na gra|anite im e
potreben evtin, navremen, brz,
02.07.2004
LOKAL INFO
INFO
to~en i konkreten prevoz.
Gra|anite na Gevgelija naj~esto se
dvi`at od periferijata na gradot
kon centralnoto gradsko podra~je,
vremeto na prevoz e najfrefentno
pome|u 07 i 20 ~asot, deka treba da
postojat linii koi }e odat do
izletni~kite mesta vo letniot
period.
Na 04.11.2003 godina Sovetot na
op{tinata so odluka od sednica na
sobranieto se obvrzuva da ja utvrdi
mre`ata na linii i nivnite
osnovni elementi, a vo isto vreme
se pravi spogodba za vr{ewe na
gradski i prigradski prevoz na
patnici vo op{tina Gevgelija
pome|u AD MLAZ Bogdanci, TD
^OKA Gevgelija, AMIGO96
DOOEL Negorci i DPUT DORI
DOOEL Negorci. Vo ovaa
spogodba se regulira vozniot red ,
na~inot na kontrola na
soobra}ajot, sistem napla}awe,
lokacija na avtobuski terminali ,
izgradba, odbele`uvawe i
koristewe na terminalite, vidot
na vozilata {to mo`e da
u~estvuvaat na opredelenata
linija. Vo spogodbata se
nabele`ani i obvrskite na
prevoznicite, cenite, naplatata i
dava~kite. Da se nadevame deka vo
najskoro vreme ovaa spogodba }e
za`ivee i Gevgelija }e go dobie
ona {to i prilega kako sovremen
grad i grad koj e najblisku do
Evropa.
02.07.2004
POPLAVENI NAD 1000 DOMA}INSTVA
O
d poplavata vo Gevgelija i op{tinata, spored podnesenite
prijavi za pretrpeni {teti, se poplaveni 1045 domakinstva.
Najgolemi {teti se pretrpeni vo Gevgelija, kade {to spored
prijavite, bile poplaveni 870 doma-kinstva. Dodeka vo Negorci bile
prijaveni o{tetuvawa vo 140 domakinstva. Pomali o{tetuvawa bile
prijaveni vo Moin, Mrzenci, Bogorodica, Prdejci, Novo Konsko i
Kovanec. Spored podnesenite prijavi od pravnite subjekti od poplavata
bile poplaveni i predizvikana {teta vo 116 stopanski i drugi objekti.
Istovremeno, i 718 individualni zemjodelski proizvoditeli podnele
prijavi za pretrpena {teta za svoite posevi. Prijavite do Op{tinskata
komisija za procena na visinata na {tetite od elementarni nepogodi se
podnesuvaa do 15.06.2004 godina poradi zapazuvawe na zakonskiot rok za
utvrduvawe i procenka na {tetite. Paralelno so ova potkomisiite na
Op{tinskata komisija vr{at sekojdneven uvid i procenka na {tetite na
terenot, po {to }e usledi izrabotkata na elaboratot. Duri toga{}e se
znae to~no kolkavi {teti se predizvikani od poplavata.
URNATI PLASTENICI, ODNESENI LOZJA I
ZBRI[ANI POSEVI
S
ilnoto nevreme i porojnite do`dovi predizvikaa pusto{na
zemjodelskite povr{ini vo Gevgelija i po{irokiot region.
Spored prvi~nite sogleduvawa poplaveni se 2000 hektari so
ednogodi{ni kulturi uni{teni ovo{ni nasadi. Samo kaj ednogodi{nite
kulturi uni{teni se nad 14.000 toni rod, dodeka kaj pove}egodi{nite
kulturi {tetite podocna }e se utvrduvaat. Isto taka, ne treba da se
zaboravaat i indirektnite {teti, kako i tro{ocite za za{tita i
sanacija, koi dopolnitelno se napraveni. Ova e prvi~na procenka na
Podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvoto vo Gevgelija za predizvikanite {teti vo
zemjodelstvoto vo porane{na op{tina Gevgelija. Pritoa, se konstatira
deka najgolemi o{tetuvawa bile predizvikani kaj oran`eriskoto
proizvodstvo, kade od 69.5 hektari pod staklenici 30 hektari bile
poplaveni, del od konstrukcijata urnata, a del od kulturite odneseni. Od
o{tetenite oran`erii se o~ekuvala berba na 2000 toni domati i 500 toni
krastavici. Kaj individualnite proizvoditeli najgolemi {teti se
predizvikani kaj gradinarskite kulturi, i toa, kaj domatite na 100
hektari pod plastenici. Del od plastenicite se urnati, a del od
kulturite od koi se o~ekuva{e berba na 5000 toni, se zbri{ani od
po~vata. [teti ima i na 100 hektari so lucerka i sto~na p~enka, kako i
50 hektari so industriski kulturi koi celosno se uni{teni. Poplaveni
se i 300 hektari so lozovi i ovo{ni nasadi, koi vo najgolem del se
odneseni, a {tetite doprva }e se procenuvaat.
17
E K O N O M I J A
Do kade sme so ekonomskata tranzicija
K
ako vo drugite porane{ni
socijalisti~ki zemji i vo
zemjite na porane{na
Jugoslavija kon krajot na
osumdesetitte godini na minatiot
vek se sogleda istro{enosta na
socijalisti~kiot op{testven i
osobeno ekonomski sistem.
Potpomognat so nadoa|a~kata
demokratska transformacija
osobeno so poznatata ,,Glasnost,,
vo ve}e raspa|a~kiot SSSR, vo
site ovie zemji me|u koi be{e i
na{ata novonezavisna Makedonija
zapo~na proces na tranzicija
osobeno vo ekonomijata. Vo
po~etokot na devedesetitte godini
be{e nu`no otpo~nuvawe na
premin od centralno-planska i
dirigirana kon pazarna ekonomija.
So neminovna promena na
politi~kiot sistem od
ednopartiiski vo parlamentaren.
Se definira globalniot koncept i
prvi~no se trgna so ve}e
zaboravenata ,, Komisija na
Go{ev,,. Nejzini najdobronamerni
i od dene{en aspekt mnogu
pozitivni opredelbi bea:
- Privatizacija na
op{testveniot kapital, so cel
namesto paraliziranata ekonomija
od dogovoren tip so birokratsko
samovolie, da se instalira
konkurencija i zgolemena
efikasnost vo stopanisuvaweto,
- Koreniti stopansko-
sistemski reformi, so
sozdavawe na
institucionalna ramka za
sloboden razvoj na
modernata pazarna
ekonomija,
- Modernizacija i
prestruktuirawe na
proizvodstvoto, so
implementacija na
efikasni mehanizmi,
VO PO^ETOKOT NA 90-TITE BE[E NU@EN PREMINOT OD CENTRALNO - PLANSKA
KON PAZARNA EKONOMIJA
18
mnogu va`ni i za site
prethodni opredelbi, na:
- Pravnata dr`ava, koja bi
obezbedila vladeewe na
objektivnite pazarni
zakonitosti, sigurnost na
stopanskite subjekti i
sekako na samite gra|ani.
POSTOJANA E
NEKONZISTENTN-
OSTA NA
REFORMITE I
NEDOSLEDNOSTA I
BAVNOSTA VO
NIVNOTO
SPROVEDUVAWE
Brgu potoa ovie stameni
stolbovi na edna obmislena i
seriozna
nacionalna ekonomska politika se
pretvorija vo svojata sprotivnost.
Se razbira tie vo celost zabrzano
se izgradija na prostorot na
porane{na Jugoslavija samo vo
Slovenija. A kako nie ne sme
Slovenci kaj nas brgu dojde do:
- nekonzistentnost na
reformskite programi
- nedoslednost i bavnost vo
nivnoto sproveduvawe
- politi~ki otpori zaradi
neosposobenosta na
politi~kite partii koi
treba{e da se nositeli na
reformite, osobeno na
onie dosega vladea~kite,
Poradi ova dojde do kriminogeni
pojavi pri sproveduvawe na
promenite, koi pak od svoja strana
dovedoa do ekonomska i
posledovatelno politi~ka
EKONOMIJA
nestabilnost. A od tamu i do
masovno socijalno nezadovolstvo
koe se pove}e raste do dene{no
vreme. Zna~i sosem iluzorno e
bilo koja vladea~ka politi~ka
partija od 1992 godina do denes da
bide amnestirana za na{iot
totalen ekonomski neuspeh so
predznaci na kolaps. Se razbira
najgolem del od odgovornosta mora
da ja ponese i najdolgovladea~kata.
Vladea~kite politi~ki
garnituri postojano tvrdea i
seu{te tvrdat deka se ,,silno
reformski orientirani,, a vo
praksa gradea ekonomski sistem so
slednite karakteristiki:
- nivnata ,,razvojna strategija,,
nikoga{ne dobi merki i
instrumenti za implementacija i
realizacija,
- se zatvorija mnogu zna~ajni
industriiski i drugi stopanski
kapaciteti, pri kontinuirana
ekonomska recesija,
- nivnata ,,pazarna ekonomija,, se
bazira na tajni dogovori me|u
priviligiranite pripadnici na
novoformiranata nomenklatura
(oligarhija), bliska do centrite
na politi~kata mo},
- privatizacijata na
op{testveniot i dr`avniot
capital se vr{e{e glavno vo
zatvoreni krugovi, naso~uvana od
centrite na mo}ta so diskrecioni
odluki,
- re{ava~ko vlijanie na
politikata, Vladata ili
politi~kite lideri, seedno, vrz
ekonomskite tekovi,
- pogolema nevrabotenost od
vrabotenosta bez nikakvi znaci za
pozitivni promeni vo ovaa sfera,
- dve tretini od naselenieto e na
pragot na siroma{tijata ili
dlaboko navlezen vo nea so
prifatenata filozofija na
02.07.2004
EKONOMIJA
pre`ivuvawe ,, da mol~ime ima i
polo{o,,
- pravna nesigurnost so {iroka
praktika na strav od uceni, zakani
i reket,
- institucionalizirana korupcija
od najniskite do najvisokite
nivoa.
SO VAKVITE
RETROGRADNI
PROCESI SME NA
SREDINA OD
NEGATIVNA
EKONOMSKA
TRANZICIJA
So vakvi ekonomski
obele`ja sme slika i prilika na
nekoi latinsko-amerikanski zemji,
na onie pomalite ~ii ekonomii i
denes glavno `iveaat od izvoz na
banani. So ova vsu{nost kaj nas vo
dosega{niot period ne se razvi
vistinski proces na ekonomska
tranzicija. Toa ne be{e proces na
efektiven premin od polo{a vo
podobra sostojba na stopanstvoto.
Nie vsu{nost ,,blagodarej}i,, na
nositelite na vakvite retrogradni
ekonomski procesi sme nasredina
na edna negativna ekonomska
tranzicija. Duri vo odredeni fazi
taa poprimuva karakteristiki na
prvobitna akomulacija na
kapitalot pa i na ,,razbojni~ka
ekonomija,,. I zatoa po 14- godi{na
tranziciona nezavisnost ovoj
retrograden proces predizvika
vistinski haos vo poedine~ni
stopanski sektori, opa|awe na
standardot na najgolemiot del od
naselenieto, uni{tuvawe na
najkrativniot sreden sloj ,
02.07.2004
promovirawe tenok sloj na stopanski subjekti od koi nekoi ja
multimilioneri i dolgoro~no imaa svojata {ansa za uspe{nost i
materijalno i duhovno konkurentnost. Bez konzistenten
osiroma{uvawe i civilizaciisko stopanski i praven system,
unazaduvawe na makedonskoto primereni na su{tinata na
op{testvo. pazarna ekonomija, so lokalnite
ekonomski procesi i tekovi,
povtorno zavladea birokratsko-
SO LOKALNITE etatisti~koto samovolie
EKONOMSKI nasledeno od porane{niot sistem
so nasledenite nositeli koi
PROCESI KAJ NAS ekonomski i nemo`at da
POVTORNO rezoniraat na drug na~in.
No, kako vremeto odminuva
ZAVLADEA sekako so uslo`nuvawe na uslovite
BIROKRATSKO- za stopanisuvawe i pre`ivuvawe,
stopanstvenicite, gra|anite i site
ETATISTI^KOTO drugi vistinski prepoznava~i na
demokratskite i pazarnite
SAMOVOLIE vrednosti kaj nas, niz svoite
zagarantirani prava }e ja pobarat
Sli~nite procesi gi formata za profitabilen,
pre`ivea i seu{te gi pre`ivuva bezbeden i uspe{en na~in na
na{iot region. Na{ite sogra|ani rabotewe i `iveewe. Toa e
so promocijata na noviot neminovno bidej}i tie treba da se
ekonomski moderen pazaren sistem vistinskite nositeli na
i demokratski uredenoto vistinskiot proces na
op{testvo, o~ekuvaa za~uvuvawe i
ekonomskata tranzicija.
unapreduvawe na dotoga{nite
R.S.
pridobivki vo razvojot
na ekonomijata,
socijalnata sfera i
li~nite slobodi. A za
goleminata na ovie
pridobivki ve}e
pi{uvavme vo delot na
golemata razvienost na
Ju`novardarskiot
region (Ju`nata
dolina) ne samo vo
odnos na zemjata tuku i
vo odnos na porane{na
Jugoslavija. I kaj nas
kampawskata i
odolgovle~ena
transformacija na
op{testveniot kapital
uni{ti mnogu
19
A G R
TRAJKO BALAMVOVSKI:
KIVITE PREPOLNI SO VITAMINOT C
O
vojpat, na{ata redakcija
saka{e pona{iroko da
rasprava za edna mo{ne
su{testvena tema od oblasta na
agrarot. Stanuva zbor za
proizvdvodstvo na kivite koi gi
krasat dvorovite na pove}eto
gra|ani od podra~jeto na
op{tinite Gevgelija, Bogdanci,
Miravci, Valandovo i Star
Dojran. Sepak, najmnogu gi ima na
podra~jeto na op{tinata
Gevgelija. Ni be{e mo{ne lesno
bidejki znaevme deka najmnogu na
toj plan }e ni pomogne
diplomiraniot in`ener agronom,
porane{en direktor na Centarot
za individualno zemjodelstvo
20
Gevgelija, Trajko Balamovski.
DG: Da po~neme na red.
Nakratko za potekloto na kivite?
TB: Tie poteknuvaat od
Kina, kade se pojavuva kako diva.
Podocna se {iri vo Nov Zeland-
kade se kultivira i se sozdadeni
pove}e sorti: Hejvord, Bruno,
Monti, Alikon i t.n. Nejzinoto
{irewe vo svetot se vr{i mnogu
brzo, pa ottuka vo poslednite
dvaesetina godini e prenesena i vo
Podgotvi: T. Kusenikov
na{ata zemja, kade poleka se
odomakinuva i pokraj toa {to nema
idealni klimatski uslovi za
nejzino odgleduvawe: jaki vetorvi
i su{ni leta, niska relativna
vla`nost, povremeni mrazevi.
Sekako, op{tinata Gevgelija ima
donekade pravilen raspored na
vrne`ite, dodeka vetrovite
najmnogu {teta im nanesuvaat vo
mesecite april i maj koga
listovite se najne`ni i lesno se
kr{at.
02.07.2004
AGRAR
A R
DG: Vo koja grupa ovo{tie
spa|aat kivite?
TB: Tie se vo grupata na
dolgogodi{no ovo{tie vo prosek
od 25 do 30 godini i mo`at da se
odgleduvaat kako {palir ili
odrina.
DG: Zbor dva i za
plodovite?
TB: Plodovite se
ekolo{ki zdravi bidej}i ne gi
napa|aat bolesti i nema potreba
od hemiska za{tita.
Konsumacijata na plodovite e vo
zimskiot period, koga na ~ovekot
vo ishranata mu nedostigaat i
vitamini, a so koj se najbogati
plodovite. Primer vitaminot C
koj e za nekolku pati pove}e vo
sporedba so limonot.
DG: Zbor dva i za podigawe
na kivite?
TB: Od koga ke se odredi
lokacijata za podigawe neophodno
e vr{ewe na kr~ewe i velirawe na
terenot, treba da se obezbedi
sigurna voda za navodnuvawe, da se
izvr{i obi~no |ubrewe, da se
podignat vetroza{titni pojasi,
potoa {partawe so odbele`uvawe
na povr{inata na mestata kade }e
se zasadat sadnicite.
Kivata e ednopolno
rastenie, odnosno na edno
rastojanie ima samo `enski, a na
drugo so ma{ki cvetovi. Pri
sadeweto ma{kite sadnici se
rasporeduvaat na terenot {ah-
matno odnosno na sekoj 9 `enski
sadnici se stava po 1 ma{ko. Vo
prvite tri godini se vr{at
voobi~aenite raboti vo nasadot,
plitko okopuvawe, redovno
navodnuvawe i rezidba esen-zima.
Rezidbata e isto kako i kaj
vinovata loza, obi~no vo mesec
02.07.2004
fevruari. ZIK ,,Vinojug,, od Gevgelija,
DG: [to velat lekarite za bidejki nema{e agronomi, a
kivite? rabotite gi vr{e{e edinstveno
TB: Ednoglasni se vo toa Stojan Markudov koj zamina za
deka kivite najmnogu treba da se Tuzla. I toga{se slu~i ne{to
jadat za vreme na zimskiot period. mnogu va`no. Direktorot na
Ako edna jabolka dnevno ve Vinojug Van~o Karajanov mi re~e
oddale~uva od bolnicata, deka dobieniot kredit za podigawe
toga{edna kiva ve oddale~uva 500 na planta`ata Granica nema da se
metri, bidej}i ima re~isi 4 do 5 realizira. Jas, odlu~iv, ostanav i
pati pove}e C-vitamin. Ako se ima ja podignav. Dvaeset godini bev
vo predvid deka tie se sobiraat vo driektor vo Centarot za razvoj na
tekot na mesecite oktomvri i individualnoto zemjodelstvo i
noemvri, pred da stasat za sega sum penzioner. No i pokraj
konsumacija treba da toa, vremeto go koristam vo
prefermentiraat. Toj period trea oblasta na zemjodelstvoto.
dva meseci. Ako se saka
da se ubrza procesot
po`elno e da se
pome{at kivi so jabolka
i vo rok od desetina
dena tie se stasani. Da
bidam jasen kivite
najmnogu pomagaat
protiv grip i se
popovolni od limonot
bidej}i se za tri do pet
pati pobogati so C
vitaminot. Zatoa e
potrebno vo zimskite
meseci dnevno da se jade
po edna kiva, a toa zna~i
zbogum na ,,inekciite,, i
ap~iwata. . .?
DG: Zbor dva i za
izminatiot va{raboten
vek?
TB: Po moeto
diplomirawe 1961
godina, poradi visokiot
prosek bev povikan da
bidam asistent-na sega
veke Fakultetot za
zemjodelski nauki i
hrana. Sepak, jas imav
`elba da rabotam vo
21
PANOPTIKUM
MOBILNITE
TELEFONI JA
UBIVAAT
Podgotvi: T. Delevski PANOPTIKUM

KADE IMA
NAJMNOGU
DU[EVNO BOLNI
SPERMATA Svetskata zdravstvena
organizacija (S30) vo studijava
Brojot na spermatozoidite objavena nedelava, otkriva deka
kaj ma`ite koi ~esto so procentot na lu|eto zaboleni od
sebe nosat mobilen telefon du{evni bolesti zna~itelno se
mo`e da bide namalen i do razlikuva od zemja do zemja.
30 procenti a najmnogu Najniska stapka na zaboleni od
rizikuvaat onie koi blisku mentalni bolesti ima vo
do reproduktivnite organi, Nigerija (4,7), a najvisoka vo
vo xeb ili na pojas. Ovie SAD (26,4%). Me|u zemjite
rezultati naskoro }e bidat opfateni so ovaa studija se i
prezentirani na edna Italija (8,2), Germanija (9.1),
nau~na konferencija a se Francija (18.4) i Ukraina so
raboti za prvo istra`uvawe 20.4%. Vo studijata se ispitani
vo koe se utvrduva vkupno 60.463 lu|e vo 14 zemji, vo
vlijanieto na zra~eweto na period od 2001 do 2003 godina.
mobilnite telefoni vrz Spored istra`uvaweto, vo
ma{kata plodnost. “Sepak, razvienite zemji ne se lekuvaat
jas se u{te ne bi se otka`al me|u 35 i 50% od lu|eto zaboleni
od mojot telefon”, velat od te{ki du{evni bolesti,
nau~nicite koi dodeka vo zemjite vo razvoj ne se
razmisluvaat poinaku. lekuvaat me|u 76 i 85% od
du{evnite bolni.

VLADIMIR ILI^ LENIN LETEN SEKS

UMREL OD SIFILIS KOKTEL
Voda~ot na Oktomvriskata revolucija Lenin ne Napravete koktel pozi dodeka
po~inal kako posledica na atentat, kako {to vo vodite qubov. Toa zna~i, ne se
oficijalnata istoriografija e prika`ano, tuku od dr`ite strikno do edna ili dve pozi,
sifilis, tvrdat izraelski doktori vo stru~noto tuku eksperimentirajte. Eve kako
spisanie “Evropski nevrolo{ki glasnik”, deneska mo`e seto toa da izgleda: po~nete so
objavi ~e{kiot vesnik “Lidove novine”. misionerskata klasika, ma{koto vrz
Nau~nicite do zaklu~ok do{le so prou~uvawe na devojkata. Ova najdobro bi bilo vo
izve{taite na doktorite koi se gri`ele za krevet ili pak na peso~na pla`a. po
zdravjeto na Lenin. “Koga }e go zemete nekolku minutna penetracija
zdravstveniot karton na Lenin, i }e go izbri{ete sledniot ~ekor e strani~en seks.
negovoto ime }e go dadete na nevrolog, koj e ekspert Odkako i ova }e ve zadovoli,
za infektivni bolesti, vedna{}e vi ka`at - devojkata neka mu sedne odozgora na
Sifilis”, izjavi eden od avtorite na studijata, svojot partner. Seks vo skut. Ova
Vladimir Lerner. Spored doktorite, Lenin se mo`e da go napravite i na nekoja na
zarazil so sifilis pred 1917 godina, odnosno pred pla`a. ova e samo nekolku varijacii
vra}aweto vo Rusija i Oktomvriskata revolucija, vo na vozbudliv seks. Ne se
vreme dodeka patuval niz Evropa. Vo tekstot se otka`uvajte, se dodeka ne do`iveete
naveduva deka u{te vo vremeto na SSSR se smetalo vzaemen orgazam. Miksajte go seks
deka Lenin strada od bolest na polovite organi i koktelot, i toa: seks odzadi, seks vo
poradi toa nemal naslednici od vrskata so Nade`da voda, seks na masa ili pak na zidot
Krupska. Od izve{taite na doktorite mo`e da se od va{ata soba. Brzite dvi`ewa i
zaklu~i deka doktorite pred negovata smrt koja menuvawata na pozite, samo go
nastapila vo 1924 godina se somnevale vo sifilis i podigaat adrenalinot. A, seksot ne e
oti mu prepi{ale lekovi koi se koristat protiv taa seks ako na krajot ne se ispotite,
zarazna polova bolest. potenciraat seksolozite.

22 23
02.07.2004 02.07.2004
PANOPTIKUM
POR[E 911
Koga }e se ka`e: “Por{e 911”,
PANOPTIKUM PANOPTIKUM

PRODAJTE GO
TELOTO ZA PARI
Lesni pari od 200 do 3.000 dolari

SPERMA: Spermata treba da

pomine niz testovi za podvi`nost
i sposobnost da bide zamrznata
SEVERINA POME\U
PRVITE [EST
ve}e 90% od rabotata e Mo`ete da zarabotete 20 iljadi Seksi home videoto na pea~kata
ka`ana. Perfekcija, godi{no od medicinski ({to }e bide malku te{ko ako Severina Vu~kovi}, projavi dosega
soficistiranost, elegancija ispituvawa ili ako donirate nemate me|u 19 I 24 godini), a }e neviden interes kaj internet
i luksuz, se karakteristikite delovi od va{eto telo, veli Bob mora da odgovorite na surferite, pa taka na listata na
{to mo`at da se zabele`at Hejman, avtor na noviot kurs pra{alnikot od 200 pra{awa. Google hrvatskata pea~ka go
koga avtomobilot }e se nare~en “Zarabotete na teloto: “Deneska na pazarot se preferira zavzema visokoto {esto mesto.
pogledne od vnatre i nadvor. Kako i da go prodadete svoeto telo sperma od visoki ma`i” Zemaj}i gi vo predvid enormno
Ovie svojstva, avtomobilite na medicinata dodeka ste u{te napomenuva Hejman. golemiot broj na surferi koi
{to izleguvaat od ovaa `ivi” {to e dostapen na Internet Lesni pari po 40 dolari za edna sekojdnevno se slu`at so Google,
fabrika gi nosat so sebe ve}e ejakulacija
sajtot Newcanoeu.com. “Va{eto najpopularen i najkvaliteten
41 godina. No, na vistinskite telo e va{iot najdobar biznis, pobaruva~ na internet, malku koj
qubiteli na avtomobili kade i da odite siot invertar go POUBAVA POLOVINA: o~ekuva{e deka poimot Severina
pove}e od jasno im e toa deka nosite so sebe”. Eve kako. Plodnata `ena e kako `iv so “`e{kata” snimka }e go zavzeme
{estata generacija na “911”, e bankomat. Za pari mo`ete da ja visokoto {esto mesto. Brojot na
ubedlivo najdobriot KOSA: Izrabotuva~ite na periki pratite da i vadat primeroci od pobaruvawata na Severina na
proizvod. Ona {to pobeduva jajce-kletki so xinovska igla. Ako Google ve}e e vo blago opa|awe,
pla}aat vo gotovo za kosa.
ne treba da se menuva, pa zatoa ova vi zvu~i neprijatno, a da ne se {to e za o~ekuvawe, bidej}i raka
Kvalitetot e pova`en od
Por{e u{te edna{mu oddolea gadite od utrinska ma~nina, na srce koj saka{e da dojde do ovaa
kvantitetot zatoa podobrata kosa
na isku{enieto da napravi sekoga{mo`ete da ja ubedite da snimka odamna go napravi toa.
pove}e se pla}a. Za avanturistite
drasti~ni promeni vo izgledot na novite modeli. Osven se razbira osovremenuvaweto vo vnatre{nosta na poslu`i kako surogat majka. Veruvame deka e ova prv pat vo
ima i eden poprofitabilen Pazar.
kabinata. Poslednite “911”-ki mo`at da se nabavat vo dve verzii. Ednata verzija e so motor koj ima 323 Lesni pari jajce-kletkite se istorijata na webot, nekoj termin
“Na I-bej edna fino izrasnata
kowski sili i volumen od 3.6 litri. So ovoj model od 0 do 100 kilometri zabrzuvate za pet sekundi.dokolku napla}aat 8.000 dolari, za od balkanskite prostori da
dolga kosa mo`ete na feti{istite
sakate pobrza ma{ina mo`ete da go odberete motorot koj ima rabotna zafatnina 3.800 kubni santimetri, koj iznajmuvawe na matkata 50.000
da im ja prodadete za iljadnici dostigne vaka visoko na listata na
za 4.8 sekundi zabrzuva do neverojatni 291 kilometar na ~as. dolari.
dolari”, veli Hejman. najbarani pojmovi na Google. Na
prvite pet mesta se: Venus transit,
Ronald Regan, David Beckham, Ray
SUDIJATA Charles i Patti Davis.

MASTURBIRAL
DODEKA SUDEL
Vrhovniot tu`itel Dru Edmondson vo
amerikanskata sojuzna dr`ava Oklahoma
pobaral da se otstrani od slu`ba sudijata
koj navodno nekolku pati masturbiral i
koristil sredstva za zgolemuvawe na
erekcijata dodeka zasedaval sudot.
Edmnondson podnel peticija do dr`avnite
sudski vlasti baraj}i da bide otstranet
oblasniot sudija Donald Tomson(57
godini) poradi nemoralno odnesuvawe i
kr{ewe na ustavot na Oklahoma. Sudijata,
koj vo sudot raboti pove}e od 20 godini, gi
negira obvinuvawata navedeni vo
peticijata. Negoviot advokat tvrdi deka
Tomson dopil pumpa za penis za 50-tiot
rodenden {to ~estopati bilo predmet na
{e|i vo sudot. “Tvrdewata se bizarni i
neverojatni”, veli advokatot. “Neodamna
nekolkumina od lokalnata policija ne bea
zadovolni od negovite presudi i ja
iskoristile situacijata za da go
napadnat”.

24 25
02.07.2004 02.07.2004
OD STARIOT ALBUM
I g o r DX a m b a z o v Podgotvi: Q. Aleksovski

odeka cela nacija se

pra{uva kade e Igi Xambo,
dodeka toj povtorno e kaj
nekoi lu|e koi po kojznae koj pat
go posinuvaat, dodeka komunicira
...ZA IGOR XAMBAZOV

so svetot preku ekskluzivni pisma,
i dodeka ~eka nekoj misteriozen
milijarder da mu pru`i raka vo
koja }e ima grst pari, jas , kako
~ovek koj ne mo`e da ka`e deka sum
mu prijatel, no koj mo`e da napi{e
ne{to za najgolemiot talent i
voedno luzer na makedonskata
Estrada, vo ime na negovoto
iskreno priznanie deka bil
redoven gleda~ na mojata no}na
programa, naslovena kako No}na
Smena na nekoga{nata TV MS, i
koja trae{e od 22 ~asot pa se do
ranite zori, ~uvstvuvam potreba
da prezentiram del od ona {to
Igor go ima{e napi{ano vo
svojata kniga Toa sum jas vo 1997
godina. A, ako po nekoj slu~aj ova
dojde do negovi race, neka znae
deka Qub~o bez B, momentalno
mesto na `iveewe Gevgelija,
posakuva Igor {to e mo`no pobrgu
da izleze od temnata i da vleze vo
vedrata strana na `ivotot.
Citiram dve strani od negovata
kniga, posle koi mnogu raboti
mo`e da vi stanat pojasni.
KOCKA
..TA be{e frlena onoj den koga se
go izmislil
nekoj francuski
pop koj zaradi
depresija i
Moskva.
Vo moite slavni akademski denovi,
vo bifeto na dramski pievme so
Branko \or~ev razni vidovi
betoni, ruski (vodka i pivo),
zdodevnost {to na{beton (toa e kowak i pivo) i se
vladeela vo razbira najpoznatiot beton,
dvorot, dobil armiran. Pivo so pivo.
zada~a da smisli Vo `e{kite devedeseti se
ne{to. I, go zapoznav so {tokot. Na{ata
smislil ruletot. dru`ba be{e intenzivna. Potoa
Najprvo kako stanavme nerazdelni. I, toga{,
dvorska zabava, a eden den, {tokot po~na da me
podocna i kako blamira. Pred prijatelite, vo
seriozen komar. teatarot, na nastapite. Po~na
Za dva meseca poleka, poleka, da mi se me{a vo
na{eto pop~e `ivotot. Re{iv da go uni{tam.
izgubilo se. I, Totalno. No se slu~i obratnoto,
se obesilo. {tokot me uni{ti mene, go
Previdelo samo proizveduvaa pobrgu odo{to jas
edna rabota. mo`ev da ispijam.
Deka zbirot na A, ona {to go vidov vo
brojkite od institucijata {to se zanimava so
ruletot od 1 do problemi od ovoj tip ne bi vi go
36 e to~no 666. raska`uval. Filmot Letot nad
Brojot na kukavi~joto gnezdo so Xek
|avolot. Nikolson e crtan film za ova.
Jas pove}e ne ja Pijte umereno. Alkoholot e za
vikam nikako. A, lu|e, ne za goveda.
reagiram na I, {to da vi re~am na krajot za
ruletot, toga{, slu~ajot Igor Xambazov. Ostavete
samo ne{to }e go ~ovekot na mira da si gi
me `egne nad odboluva grevovite. Ne ~itajte
`eludnikot. `olt pe~at, ne slu{ajte
Vtorata strast mi be{e ruletot. Ako gi sakate bezobrazni radija. Ne gledajte
Sekade i vo sekoja prilika. svoite najbliski, ako ne sakate da karieristi~ki televizii. Ne

IGOR yAMBAZOV POVTORNO SE IZDADE SEBE SI

mi stana zdodevno i glupavo. Toa
A site moi gre{ki mi be{e nekoj ventil, {to li?
Mnogu skap izleze ventilot.
}e gi platam, neka ~inat kolku ~inat, Prvata strast mi bea aparatite za
kockawe. Najva`nata rabota vo
I ne se predavam, }e se kaam i }e se boram `ivotot mi stana `elbata da gi
pobedam onie {eeset `olti
Ko za inat.. Japonci, {to bea vnatre i
A |avolot {to dreme vo mene komanduvaa so tvoite pari od
pozajmeni ~ekovi, avansi od firmi
Neka ostane zinat za pravewe reklami, kratkoro~ni
pozajmici od prijatelite koi ne ni
I ako ima u{te du{mani, neka puknat, pomisluvaa deka ovaa moja
Za inat.. prikazna }e otide tolku daleku.
Ruletot me povede so sebe vo
zonata na samrakot. I toa vo edno
tri ~etirieset epizodi. Toga{mi
ja ka`aa prikaznata deka ruletot
Vizitnata karti~ka {to ja koristel za
vreme na pi{uvaweto na "Toa sum jas".
gi zagubite prijatelite, ako
nemate namera da si gi uni{tite
karierata i zdravjeto, ne
vleguvajte vo kasino.
ALKOHOL
Voop{to ne bev nekoj nade`en
pijanica. Vo gimnaziskite denovi
se opivav od dve piva vo Menada
ili od eden viwak vo Turist. Vo
armijata zapo~naa moite vistinski
podgotovki. Lokavme nik{i}ki
piva na {ank~eto pred
tramvajskata stanica, a nave~er
pievme rum so mleko vo hotelot
veruvajte mu nikomu koj zboruva
lo{o za Igor. Veruvam deka Igor e
kaj dobri lu|e, kako {to be{e
edna{kaj isto taka dobri lu|e ovde
vo Gevgelija. Veruvam deka,
prepro~ituvaj}i ja povtorno
negovata Avtobiomonografija, e
kaj nekoi dobri lu|e nekade vo
tikve{ijata. Koi }e mu pomognat i
ovoj pat da se krene i od ovoj
nokdaun vo koj povtorno go frli
`ivotot.

28 29
02.07.2004 02.07.2004
K U L T U R A
,,Mnogu godini podocna,,... posle
pekolni jadovi politi~ki
zastanati pred brazdata od taga
na{ite neuspesi od kavgi, omrazi i
delbi, se pra{uvame zo{to taka ni
se slu~uva{e, gledaj}i kako
TVORE[TVOTO VO OGLEDALOTO NA DESTRUKCIJATA
30
Podgotvi: K. Kangov
najmladiot Makedonec zaminuva od
Makedonija.
Parafraziraj}i go
Gabriel Garsija Markes, taka bi
mo`elo da zapo~ne eden roman za
02.07.2004
KULTURA
da go otslika raspadot na
vrednostite ili bsemislata na
postoeweto ili apokalipsata na
poslednite Hazari.
Pod vr{nikot na
politikata e rata, ognot, pepelta i
politi~kata manxa za koja ne se
znae koj }e ja grabne i progolta, a
nad nego se protega nepodnosliva
plamena afera na v`e{ten vakum
prostor vo koj ne mo`e da se di{i
niti da se pre`ivee. Ni dolu si ni
gore se. Osuden si na anatema, na
ignorirawe, na {ikanirawe, na
nevrednuvawe. Takva ti bila
kletvata na nare~nicite na
tretata ve~er tvorecu na mislata.
Takva ti bila sudbinata mislo
tvore~ka, mislo pokrenuva~ka,
mislo dvigatelna na novoto, na
zaletot kon idninata.
Od Mekondo na Karibite
do Kukulino vo Makedonija se
protega geografski i
transistoriski sudbinski
zape~aten moli na stradaweto i
kukaweto. Iljadagodi{en
neprebol na nebidninata ne
jadosuva i potsvesnoto vlijanie na
crnite misli i zatvoreniot krug i
sudbinata. Ni nema spas. Zo{to,
zatoa {to vr{nikot na politikata
ne popu{ta. Politikata svatena vo
seop{ta smisla na zborot. Ne na
bilo koja vladea~ka struktura.
Politikata kako op{t poim, so
decenii vsadena kako reper za
vrednostite, kako dominanten
vladetel vrz se {to postoi, vrz
na{ite `ivoti, odnosi, postapki,
sfa}awa i t.n. Toa e demon, ne e
demokratija. Taa e |avol koj ne
deli i okupira i ne dr`i daleku od
slobodata i verbata vo sebe.
Politikata koja ne e kultivirana,
ne e humani- zirana, ne e
socijalizirana, ne e obedinuv~ka,
ami e destruktivna. Taa e div
proizvod od ona {to ostanalo kako
relikvija na ovie prostori od
varvarite koi ja osvojuvale Atina.
No vo antikata atiwanite
ja sozdale demokratijata, pa za da
bdie vistinska i funkcionalna,
02.07.2004
sozdale i tvore{tvo dostojno za
po~it do denes, filozofija i
teatar za da se ogledaat vo niv, za
da si gi prepoznavaat gre{kite vo
i moite prangi. Jas sum gospodar na
moite maki,, (Romen Rolan-
monografija: d-r Petar
[optrajanov 1987).
politi~kiot razvoj. Nacionalnite tore{tva ne
Od antikata do denes se merat spored goleminite na
svetot sozdal ogromni tvore~ki naciite tuku spored vrednsotite
vrednosti od umetnosta, na sozdadenite dela. I mal narod
arhitektura, nau~ni otkritija i kako nakedonskiot mo`e da ima
sli~no. bogato kulturno tvore{tvo.
Vo po~etokot na 17 vek Me|uta problemot e vo odnosot
Rene Deakrt, Francuski filozof, kon tvore{tvoto. Dodeka drugite
matemati~ar i fizi- ~ar, narodi napamet gi znaat svoite
osnovopolo`nik na novovekovnata tvorci, na{iot narod uporno
filozofija na racionalizmot, ja odbva da ~ita, uporno odbiva da gi
dava svojata maksima: ,,KOGITO znae svoite tvorci. Statusot na
ERGO SUM,, - ,,Milsma, zna~i tvorecot kaj nas e status na
postojam,, . So nea go potkrepnuva omalova`en gra|anin, na otapdnik,
soznanieto na ~ove~kiot razum za na proma{ena li~nost, na nekoj koj
tvore{tvo i osoznavawe. nikomu ne mu e potreben, Takviot
Vo soveremenata status kon tvorecot i tvore{tvoto
makedonska literatura ima celi e apsolutno pogre{en, spr`en,
prostori ispolneti so mudra `igosan, tokmu od vr{nikot na
filozofija i mislovnost. Ima politikata koja na vremeto go
svest i tradicija, ima erudicija so nametnala takvoto sfa}awe. Toj,
raznolikost na stilovi i tvorecot ne e interesen i ne e za
bogatstvo od mudrosti. Me|utoa ova vreme. Ama bil pou~en vo
seto toa bogatstvo e pod pla{ot na svoite dela, ~udo golemo, sekoj bi
op{stvenata nedoverba, diktirana rekol: ne mi davaj um, daj mi pari.
od silata i vlijanieto na demonot- ^ista dekadencija vladee vo
politika. Se {to e napi{ano vo
literaturata ne nao|a prakti~no
mesto vo realnite `ivotni odnosi.
Ne se ivlekuvaat pouki od
tvore{tvoto i ne se povikuvame na
napi{anoto. [to e u{te
postra{no, kaj nas ne postoi
~itatelska publika. Knigite ne gi
~itame, tie nas ne ~itaat. A vo niv
se dadeni site ubavi ne{ta vo
`ivotot, kako treba i kako ne
treba da se postapuva za da ne ni se
slu~uvaat neuspesi. Vo niv e daden
patot kon idninata. No nie ne go
barame patot na toj na~in. Tamu ne
znaeme da go najdeme i da go
izvle~eme vo realnosta. Tuka e
problemot.
Vo po~etokot na 20 vek
Romen Rolan izjavuva: ,,Jas
sozdavam, Zna~i jas postojam. Da se
sozdava zna~i da se ubiva smrtta.
Jas gledam, jas sozdavam i sum
sloboden. Se mi pripa|a mene, duri
31
KULTURA EKO MISIJA
BOROVIOT ^ETNIK Vo prostorot mo`e da
se prenesuva i
razmno`uva, a vo
vremenskata dimenzija
toa mu pripa|a na
ve~nosta. Tokmu zatoa
vo dale~nata istorija
e re~eno deka: `ivotot
e kratok, a umetnosta e
ve~na. A sekoja
politika e menliva i
minliva i od nea na
krajot ni{to ne
ostanuva.
Na umetni~kata
vrednost kako
neizmerliva
kategorija denes i ovde
ne i se dava nu`noto
vnimanie i
vrednuvawe. Zo{to?
Zatoa {to demonot se
pla{i od krstot i
ve~nosta. Zatoa {to
demonot ke zagubi od
prostorot koj go
vladee, a gubejki go
prostorot se gubi sebe
si kako vlastodr`ec
na sfa}awata i
odnosite i se pretvora
vo servisen odnos na
gra|aninot za negovite
odnosot kon mislovnoto i
potrebi i }e ja izgubi
tvore~koto.
gordelivosta. Gubej}i ja
Takviot status najubavo go
gordelivosta stanuva neprivle~en
definiral makedonskiot poet
i se pretvora vo nov kvalitet, vo
Radovan Pavlovski vo edno svoe
demokratija od site vo vistinska
intervju vo vesnikot ,,Nin,, vo 1979
smisla na zborot.
godina, koga rekol: ,,Koga poetot
Tie, toga{na
tvori, toj e kako bog, a
op{testvenata scena }e se pojavi
op{testvoto mu dava
vistinskata intelegencija ~esna i
infantilisti~ki status,,.
skromna me|u koi se i avtorite na
Vo ogledaloto na
dela od i umetnosta i naukata.
destrukcijata, demnot-politika e
Toga{{iroko }e se otvorat
dirigent na odnosite vo
portite na idninata za novi
op{testvoto, bidej}i ne postoi
podvizi i progres na op{testvoto
silna materijalna baza za niven
so pohumani, posocijalizirani i
regulator.
poorganizirani odnosi, ako ne
Pri takov stek na
bide docna do toga{. Do toga{ }e
okolnosti vo edno op{testvo kako
vladee demonot i negovata
na{eto, na umetni~koto delo
demagogija, a nie gledaj}i kako
mestoto mu e nadvor od site
zaminuva nepovratno za sekoga{i
vrednosti. No razmisluvajki
najstariot i najmladiot makedonec
racionalno pozitivisti~ki,
vo tu|ina, }e ~ekame da sfatime
umetni~kto delo ima neizmerliva
dali mislime i dali postoime za
i neprocenliva vrednost. Sekoe
da tvorime ili za da pre`iveeme.
umetni~ko delo po sozdavaweto
ima dve dimenzii: prostor i vreme.
32
BLAZE SI MU NA IDNIOT
HOMO SAPIENS
SAPIENS BALKANIKUS
Sonobuden go yirkam Balkanot Golem
KULTURA
nepovtorlivi gradba - grad nedogleden
EKO MISIJA
NEMILOSRDNO GI
is{aran so nijansi od boi na zemniot kilim
plodni godini na son~evite pro{etki
magistrali na voshitot nad molweviti brzini
kuli vo koi idninata sonuva novi sni
i vozdu{ni mostovi na site stran
stignuvaat do podokeanskite {etali{ta
UNI[TUVA [UMITE
do naselbite na nadvozdu{nite pristani{ta
i toa e kako vleguvawe vo nova atmosfera
od kosmi~kata siwevina na nebesniot svod
bijat yvezdeni yvona
i toa e praznik na zaedni~koto postoewe
dodeka zavr{uva kongresnata rasprava
na futuristite koegzistencijalisti -
B
postutopisto
oroviot ~etnik zabrzano i pravea za za{tita na borovata {uma varewe koi gi zagrozuva ne samo
po momentot na donesuvaweto na odlukata bezmilosno gi uni{tuva ni oddaleku ne gi dadoa o~ekuvanite lu|eto tuku dobitokot i dive~ot.
za seop{ta integracija na ~ove~kiot rod {umite na podra~jeto na razultati, rezultat na gasenicite Ottuka neophodni se postojanni
i se e zafateno so bujna euforija za
vospostavuvawe na novoto op{tinite Gevgelija, Bogdanci, ~ij broj po naglo dostignuva i do 800 akcii za ini{tuvawe na ovoj
Is~eznati se ve}e site me|i i me|nici Miravci, Star Dojran i Valandovo. povremeno kriej}i se pod zemjata, a ~etnik, koj bezmilosno ja zagrozuva
anti sistemi, blokovi i dilemi Negovoto prisustvo e najaktivno vo
a spomnuvaweto za dr`avata e dele~no minato potoa povtorno gi napa|aat {umata, a so toa i zemjata kako eden
blizinata na izletni~kite mesta, a borovite drvja i toa no}e. od osnovnite preduslovi za
Godina 3014 posebno vo blizinata na ,,Paqurci,, Otrovnite vlaknenca `ivotot na lu|eto, rastenijata i
Poluno}
Mese~inata vi son~evata obleka go ogreva
kraj Bogdanci i ,,Din}ut,, kraj pretstavuvaat golem problem za `ivotnite.
Poluostrovot Gevgelija. o~ite i organite za di{ewe i T. Kusenikov
Jas baram treven breg, breg so vrbi baram Naporite {to dosega se
Gledam porasnal Vardar, ne e toj
azbesnobeli brodovi - gigantski delfini
go minuvaat kanalot Belomor-Baltik-Belomor
Vxa{en odam potamu razbien od voznesenie
Generacii mladi slavat jubile
I pretsedatelot na Svetot Na{ gi pozdravuva
so porakata ,,bideta gordi na va{ite ve{tini
prostorot e pred vas,,
I seto toa se slu~uva na plo{tadot ,,Mirna
galaksija,,
nasproti muzejot na razdorite
a vo nego redici balsamirani urneci na
balkanskata
zloba
Godina 3014
Na Belasica e izgradeno desnoto zemjino oko
za nabquduvawe na beskone~nosta
^uvstvuvam strav, nebare }e ja vidam ve~nost
I gledam zvezdeni oazi i letala lebdat
po kosmi~ki pejsa`i kaj {to vladeat ti{inite
I moeto prisustvo mi stanuva ~udno
Site me poznavaat, jas nikogo
Oti nema pra{awa, ima samo odgovori:
Od Afrika se o~ekuva neviden prinos od
prestojnata `etva
Zaklu~eni se op{testvenite dogovori za
sorabotka
So okolnite galaksii
I nema prinuda, oti nema zakoni, oti nema
zlodela
Lu|eto se vlaseat po nenapi{aniot Moralen
kodeks
Vo koj li~niot interes i egoizmot
Se proglaseni za ednistveno vozmo`no
krivi~no delo
Ej Son~evo op{testvo!
Godina 3014
I nema koj da mu zavidi, zameri, licemeri
Ni da mu ka`e blaze si mu
Na toj iden homo samiens sapiens balkanikus
Oti si se izle~il sebe si
Od site zarazi, omrazi i vrazi
Niz patot po koj neizbe`no sme naso~ni.
Kiril Kangov
33
02.07.2004 02.07.2004
Z D R A V S T V O
VLIJANIE NA VISOKITE TEMPERATURI VRZ
Regulirawe na
telesnata temperatura
Temperaturata vo
vnatre{nosta na ~ove~koto telo e
skoro postojana i normalno
iznesuva od 36 do 37oC (stepeni
celziusovi). Regulacijata na
temperaturata se vr{i preku
nervni mehanizmi upravuvani od
centar za regulirawe koj e smesten
vo mozokot, poto~no vo
hipotalamusot. ^ove~kiot
organizam neposredno sozdava
temperatura kako produkt na
metabolizmot. Ovaa toplina od
druga strana postojanno se
iznesuva nadvor od teloto.
Normalno postoi toplinska
ramnote`a. Kolku toplina teloto
sozdava, tolku oddava kon nadvor.
Teloto ja oddava temperaturata od
sebe so zra~ewe, direktno
prenesuvawe na temperaturata vrz
okolinata (kondukcija) i preku
potewe i isparuvawe na potta
34
ZDRAVJETO NA ^OVEKTOT
(evaporacija). Se
dodeka telesnata
temperatura e
povisoka od okolnata,
teloto oddava toplina
so zra~ewe i
kondukcija. No, {tom
temperaturata na
okolinata bide
pogolema od ona na
ko`ata, toga{ teloto
namesto da oddava,
prima toplina od
okolinata. Vo takov
slu~aj, bez postoewe na
drug mehanizam za
regulirawe na
telesnata
temperatura, ~ovekot
enormno }e se zagree.
Vo ovoj slu~aj, kako neophoden
mehanizam za razladuvawe pri
visoki temperaturi e poteweto i
oddavaweto temperatura preku
isprauvawe na potta od ko`ata.
Ovoj mehanizam-evaporacija e
edinstven na~in na koj telot mo`e
da se oslobodi od toplinata. No so
poteweto se gubat i golemi
koli~ini te~nosti i soli od
teloto, koi mu se neophodni.
Za da se olesni oddavaweto
toplina koga nadvore{nata
temperatura e visoka ili pak vo
sostojbi na zgolemena produkcija
na toplina vo teloto (pri
febrilni bolesti na primer),
normalno nastanuva {irewe na
krvnite sadovi vo ko`ata-
vazodilacija, pri {to krvta
nadoa|a na periferijata, a so toa
se oddava toplina niz ko`ata.
Ako temperaturata nadvor
e visoka, avozduhot e suv i postoi
struewe (veter) isparuvaweto na
potta od teloto e brzo. Zatoa
ZDRAVSTVO
~ovekot pove}e podnesuva toplo,
suvo i vetrovito vreme. Ako pak
temperaturata nadvor e visoka, a
vozduhot e 100% zasiten so vlaga,
ili ako teloto e vo voda, ne e
mo`no isparuvawe na potta od
teloto. Vo takvi uslovi {tom
temperaturata na okolinata
porasne nad 34,5 oC, }e po~ne da se
poka~uva i temperaturata na
teloto. Kako telesnata
temperatura raste, se zgolemuva
bazalniot metabolizam od {to
u{te pove}e se ka~uva telesnata
temperatura.
Pri izlo`enost na teloto
na visoki ttemperaturi i
postoewe drugi ote`nati uslovi,
postoi granica do koja organizmot
mo`e da oddava toplina, duri i so
maksimalno potewe. Ponatamu,
koga hipotalamusot (centarot za
termoregulacija) se pregree,
negovata sposobnost za regulirawe
na toplinata znatno oslabnuva i
poteweto se smaluva. So toa se
stvara krug: poka~enata
temperatura predizvikuva u{te
pogolema hipertermija.
Nesakani posledici
od visokite
temperaturi
Koga temperaturata na
teloto se poka~uva nad 41 do 43C,
mehanizmite za regulirawe se
remetat i ako toa poka~uvawe na
telesnata temperatura ve{ta~ki
ne se spre~i, nastanuvaat nesakani
posledici.
Koj lica koi ne se
naviknati na vrukina, pri podolgo
stoewe, menuvawe na polo`bata na
02.07.2004
ZDRAVSTVO
teloto ili fizi~ki napor pri
vrukina, mo`e da se javi toplotna
sinkopa.
Toa e kratkotrajna nesvestica
nastanata zaradi zatajuvawe na
perifernata cirkulacija i
privremena mozo~na anoksija.
Svesta brzo se podobruva. Bolniot
treba da se prenese vo ladna
prostorija.
Za da se isklu~at drugite
pri~ini za sinkopa, potrebo e
liceto da se javi kaj svojot doktor
za doispituvawe.
Pri podolg prestoj na
rabota vo sredina so zgolemena
temperatura, poradi intenzivno
potewe, gubewe soli i nedostatok
na voda, doa|a do toplotna
iscrpenost.
Toa e rezultat na gubewe soli i
te~nosti ili pak samo edna od ovie
supstacii.Bolniot treba da se
nosi doktor. Prethodno se stava vo
ladna prostorija, mu se davaat
te~nosti, sol, posoleni ovo{ni
sokovi. Toplotnite gr~evi se
posledica na golemi gubitoci na
soli od organizmot. Za da ne dojde
do niv, so te~nostite se dava i
dovolno gotvarska sol. Po potreba
vo zdravstvenata ustanova mu se
ordinira pokompleksna terapija.
Toplotniot udar e urgentna
sostojba koja bara neodlo`no
lekuvawe. Se karakterizira so
remetewe na svesta od
somnolentnost, sopor do koma i
otka`uvawe na mehanizmot za
termoregulacija {to se
manifestira so naglo zgolemuvawe
na telesnata temperatura preku 40
stepeni celziusovi, pojava na
gr~evi, koma, i naj~esto prestanok
na poteweto. Obi~no nastanuva
posle izlo`uvawe na isklu~itelno
02.07.2004
visoka temperatura, bilo
vo zatvoren prostor ili
vo priroda, ili pri
te{ka fizi~ka rabota
pri mo{ne toplo vreme.
Polesno nastanuva kaj
postarite i iscrpeni
lu|e, a predisponira~ki
faktori se i srcevite
bolesti, alkoholisanost, debelina,
febrilni bolesti i dr. I upotreba
na nekoi lekovi, diuretici,
sedativi, antipsihotici i
antiholinergi~ni sredstva, isto
taka, polesno mo`e da dovedat do
toploten udar. Eventualen nesakan
ishod ili komplikacija, se
posledica na o{tetuvawe na
mozokot, srcevosadniot sistem,
crniot drob i bubrezite.
Naj~esto {tetnoto
deluvawe na visokite temperaturi
e taka nare~enata son~anica. Ja
dobivaat onie koi letno vreme
rabotat po golemi gore{tini, a i
deca i vozrasni pri preterano i
nevnimatelno son~ewe. Taa e
posledica na intenzivno
zagrevawe na glavata i teloto,
naglo bez priprema. Se
manifestira so glavobolka i
visoka telesna temperatura.
Mo`ni se i komplikacii,
remetewe na svesta, halucinacii,
gr~evi, a retko i nesakan ishod.
Treba da bide nosen kaj doktor.
Kako da se za{titime
i da gi izbegneme
{tetnite posledici
od visokite
temperaturi
Onie {to rabotat vo
uslovi na visoki temperatura,
zaradi poteweto i gubitok na soli,
treba istite da gi nadoknadat so
zemawe pove}e te~nosti i soli.
Ako e mo`no, po`elno e da se
izbegnuvaat golemi napori.
Oblekata da bide
sootvetna na nadvore{nata
temperatura. Kone~nata obleka
{to ja prima potta od teloto i
lesno se su{i, go razladuva teloto.
Da se izbegnuva periodot od denot
pome|u 10 i 18 ~asot (ova vo
zavisnost od dnevnata
temperatura) za vr{ewe na nekoi
aktivnosti {to ne se neophodni.
Pro{etkite da bidat pred i po
ovoj del od denot.
Da se prestojuva vo
poladni sobi vo domot.
Konsumiraweto alkohol e
osobeno {tetno. Ja zgolemuva
telesnata temperatura, go smaluva
rasuduvaweto.
Lica so hroni~ni
zaboluvawa i onie {to primaat
lekovi, po~esto da se konsultiraat
so svoite doktori.
Ishranata treba da bide
polesna, vo pomali koli~ini, so
pove}e zelen~uk i ovo{je.
Se prepora~uva miruvawe,
zemawe te~nosti, sokovi i drugi
osve`itelni pijaloci i vitamini.
R.Q.
35
N V O T AT A L E N T I
ULOGATA NA INFORMIRANOSTA NA
LENTOT E
NEVLADINI ORGANIZACII TALENTI

RANLIVITE GRUPI VO PREVENCIJA
OD TRGOVIJA SO LU\E
koi imaat slabi mese~ni primawa,
slabi kvalifikacii i rabotni
ve{tini, koi se ~esti `rtvi na
semejno nasilstvo, a se od site
nacionalnosti, tie veruvaat deka
niv toa nema da im se slu~i-
seksualno da bidat zloupotrebeni,
devojki koi se zanimavaat so
prostitucija i hendikepirani
lica.
Ranlivite lu|e treba da se
zapoznaat kako da se soo~at
dokolku zapadnat vo toa. Naj~esto
vo grupata na ranlivi lu|e ili
lu|e koi se seksualno
zloupotrebeni se nao|aat devojki
koi zaminuvaat da rabotat vo
stranstvo i se izmanipulirani od
lu|eto koi se zanimavaat so
trgovija so lu|e, pritoa zemajki gi
PRIVILEGIJA NA POEDiNCI
E
den ~ovek ne e ni{to pove}e
od drug, ako ne napravi ne{to
pove}e od drugiot, rekol
mnogu odamna Servantes. Tokmu
ova se odnesuva na mojot drag
prijatel ve}e penzioner Trajan
Petrov od Miravci. Sekoj
~etvrtok koga e pazaren den vo
Gevgelija }e go zabele`ite so
svoite umetni~ki dela
rasprostrani na samiot trotoar
kar{i zgradata na Gevgeliskiot
teatar. I ovoj ~etvrtok
pozboruvavme za negovata golema
`elba da slika, `elba koja
delimi~no e realizirana.
Zo{to velite deka va{ata
`elba delimi~no e realizirana?
TP: Slikarstvoto go
zasakav u{te vo najranite godini.
gevgeliskiot Pazar dodeka cenata
po slika se dvi`i od 800 do 3.000
denari. Re~isi site sliki se
raboteni vo masleni boi na platno
i tempera.
Posebno sum sre}en {to
del od moite dela gi kupuvaat
gra|ani od sosedna Grcija od
najbliskite prekugrani~ni
naseleni mesta.
Kakvi se Va{ite planovi vo
prestojniot period.
TP: Golemi. Koga velam
golemi, go velam ova, pred se
mislam na `elbata vo naredniot
period da naslikam pove}e dela so
nadaleku poznatata rusaliska
obleka {to }e gi izlo`am i
prodavam na avtopatot E-75 vo
blizinata na Udovo za stranskite
gosti koi }e patuvaat na
Trajan Petrov
realizacijata na ovaa ideja mi
pomaga i mojata vnuka, koja ima
golemi dostreli vo oblasta na
slikarstvoto.
Na krajot od razgovorot
prijatno bev iznenaden od `elbata
na mojot drag prijatel, {to barem
dosega e edinstveniot koj
razmisluva za mo`nosta da gi
naterame strancite da zastanat
barem na nekolku minuti. Da bidam
iskren, pred mnogu meseci mnogu se
vetuva{e, po~nuvaj}i pred se od
improvizirani prodavnici dol`
avtopatot pa se do grani~niot
premin Bogorodica na makedonsko-
gr~kata granica. Sepak, ima
seu{te dovolno vreme da se
ralizira i del od ovaa dolgo
najavuvana aktivnost.

N
a 30 juni vo hotelot Jugo vo
Gevgelija se odr`a javna
debata za ulogata na
informiranosta na ranlivite
grupi vo prevencijata od trgovija
so lu|e vo R. Makedonija. Javnata
debata e vo sklop na proektot
Javna edukativna kampawa za
prevencija od trgovija na lu|e, koj
go realizira Centarot za razvoj na
urbana kultura Babilon od Skopje,
a e poddr`an od strana na
Institutot za trajni zaednici i
USAID. Kordinatorot na ovoj
proekt Igor Tupanovski, ja
pretstavi rabotnata programa-
dnevniot red na javnata debata koja
opfa}a{e: Prezentacija na
spomenatata tema, Za sre}no
detstvo- Uloga na
interinstitucionalnoto i
interdisciplinarnoto
sovetuvali{te vo prevencijata na
trgovija so lu|e, kako i
prezentacija na S.O.S linija za
informacija i prezentacija na
trgovija so lu|e od strana na
organizacijata Otvorena Porta/
La strada.
Javnata debata kade
posetenosta be{e minimalna,
ima{e za cel da ja zapoznae
javnosta preku NVO i mediumite
za to~nata definicija na
ranlivite grupi, nivno
informirawe i prevencija od
najmasovniot kriminal- trgovijata
so lu|e, koj vo na{ata zemja
zavzema se pogolem zamav.
Vo izminatite nekolku godini
Vladata na RM vo sorabotka so
me|unarodnite institucii raboti
na suzbivawe na ovoj tip na
kriminalitet,kade se
postignati dosta rezultati vo
razli~ni segmenti. Ocena na
Stejt de partmentot e deka
RM vo celost gi po~ituva
minimum standardite za
prevencija na trgovija so
lu|e.
Vo ranlivi grupi spa|aat:
devojki i `eni, na vozrast od
12-18 godini, no i do 25
godini, glavno nema`eni,
razvedeni, samohrani majki,
nivnite li~ni dokumenti vo nivna
sopstvenost.
Mediumite i NVO se tie koi treba
da ja informiraat javnosta i da
pomognat vo spre~uvaweto na ovoj
tip na kriminal. Organizacijata
Otvorena porta/ La strada ja
prezentira{e S.O.S linijata za
informacija i prevencija na
trgovija so lu|e 02 2777-070.
Ovaa linija raboti od 8~ do 20~
sekoj den, a na istata, devojkite
mo`at da dobijat informacii
kade da se obratat dokolku im e
potrebna pomo{.
Moja golema `elba be{e da se Olimpiskite igri vo Atina. Vo T. Kusenikov
zapi{am na likovnoto u~ili{te
no, `elbata ostana nerealizirana.
Toa me natera da se zapi{am vo Imam `elba vo naredniot period da naslikam pove}e dela
[tipskata u~itelska {kola i po
so nadaleku poznatata rusaliska obleka {to }e gi izlo`am
nejzinoto zavr{uvawe celi 39
godini rabotev kako u~itel vo i prodavam na avtopatot E-75 vo blizinata na Udovo za
Osnovnoto u~ili{te ,,Kliment stranskite gosti koi }e patuvaat na
Ohridski,, vo Miravci, se do
moeto penzionirawe.
Olimpiskite igri vo Atina.
[to sodr`at Va{ite
umetni~ki dela?
TP: Isklu~ivo rabotam na
pejsa`i, portreti i ikoni.
Najgolemiot del od moite
eksponati se pejsa`i, snimeni na
samoto mesto bez improvizacija za
vreme na denovite od lovot,
dvi`ej}i se niz planinskite
pateki, re~nite kawoni i cvetni
gradini rasposlani so raznovidni
cvetovi na sne`nata ubavica
Ko`uf Planina. Posebno sum
qubitel na cve}eto.
Ima li interes za Va{ite
dela?
TP: Zadovolen sum.
Najmnogu od niv prodavam na

36 37
02.07.2004 02.07.2004
PREDLOG ZA
DOLGO TOPLO LETO
ODMOR
KADE DA GO POMINETE LETNIOT ODMOR?
D
okolku se u{te ne ste se
odlu~ile kade da go
pominete letniot odmor,
Dobar Glas vo sorabotka so
Turisti~kata agencija DORI vi
nudi predlog za odmor.
EGIPET-zemja na
38
P
misterii, veli~estveni avanturi i
neprocenlivi bogatstva, lilka na
civilizacijata i krstopat na
istorijata. Smestena pokraj
prekrasnoto Crveno More,
Hurgada e svetski poznato
turisti~ko mesto. Za patnicite
Podgotvi: E. Krantova
koi se qubiteli na avanturi,
istorija i patuvawe vo minatoto,
zaminuvaweto vo drevniot Luksor
e isklu~itelna mo`nost, a ovoj
izlet }e gi ispolni so prekrasni
vpe~atoci i }e im go zbogati
prestojot vo zemjata na faraonite.
Smestuvawe vo hotel so 4 i 5 yvezdi
i avionski prevoz so cena od 349
evra.
[ARM EL [EIK-
najubavoto i najpoznatoto
letuvali{te na Crvenoto More-
cena 379 evra
PARALIJA i
OLIMPIK BI^- 10 dena-
02.07.2004
PREDLOG ZA GODI[EN ODMOR
smestuvawe za 150 -290 evra, 20 evra
prevoz, Gr~ka viza GRATIS.
Letuvawe za mladi- Grcija-
11 dena-smestuvawe, prevoz, viza,
za samo 65-135 evra
Ostrovot na soni{tata
EVIA-najgolemiot ostrov vo
Grcija po Krit, a tret po golemina
vo isto~niot del na Sredozemjeto.
10 dena za 190-400 evra-smestuvawe
RODOS- Ostrovot na
sonceto i najgolem ostrov na
Dodekanskite ostrovi.
345 evra-avtobuski i brotski
prevoz, smestuvawe so pojadok i
gr~ka viza.
TUNIS-
Najgostoprimlivata zemja, }e
bidete svedoci na vol{ebstvoto na
izgrejsonceto nad Sahara,
vozbudliviot ritam na
orientalnite tanci i vkusnata
egzoti~na kujna
299 evra-avionski prevoz,
polupansion vo hotel.
EKSKLUZIVNO:
Gr~ka viza i prevoz za 20 evra
TA DORI organizira avtobuski
prevoz sekoj vtor den za Bugarija
zapo~nuvaj}i od 05. 07. 2004 godina.
02.07.2004
GOLEMITE [TETI OD POLAVITE MO[NE
NEGATIVNO ]E SE ODRAZAT VRZ TURIZMOT
oplavite {to go zafatija
podra~jeto na op{tinite
Gevgelija, Bogdanci i
Valandovo mo{ne negativno }e se
odrazat i vrz godina{nava
turisti~ka sezona, na jugot od
zamjava. Ova e razbirlivo koga se
znae deka tie se slu`ija tokmu vo
vremeto koga na{iot gra|anin,
treba{e da se opredeli kade }e go
pomine svojot godi{en odmor. Koga,
go velam ova pred se mislam na onie
gra|ani so poplitok xeb so poseben
akcent na zemjodelskite
proizvoditeli, rabotnicite i site
onie koi so godini na red
edinstvena mo`nost na
nekolkudneven prestoj i odmor im
bea turisti~kite lokaliteti na
le~ili{teto ,,Smrdliva Voda,, na
Ko`uf Planina, Letuvali{teto
Star Dojran i Negorskite Bawi.
Ova e mo{ne va`no ako se
ima vo predvid deka najgolemite
{teti gi pretrpeaa tokmu
gra|anite koi vo najgolem broj na
ovie prostori na odmor i
rekreacija, a toa se od na{tie
op{tini: Strumica, Bogdanci,
Valandovo i Gevgelija.
Sepak, renensansata {to ja
do`ivea letuvali{teto Star
Dojran so ureduvaweto na gradskata
pla`a kraj bregot na ve}e
napolnetoto Dojransko Ezero, se
garancija deka Dojran~ani i pokraj
ona {to se slu~i so pravo o~ekuvaat
golem broj gosti od zemjava i
sosedna Grcija. Veruvame, deka
zapo~natite aktivnosti okolu
saniraweto na posledicite od
nevremeto celsno }e ja vospostavat
soobra}ajnicata vo parven na
le~ili{teto Smrdliva Voda i }e se
sanira i polo`bata vo praven na
Negorski Bawi.
Mal e i brojot na gostite
letuvalci od sosednite zemji koi ja
minuvaat granicata vo pravec na
sosedna Grcija preku grani`nite
premini Bogorodica-Evzoni,
Dojran-Dojrani i @elezni~kiot
grani~en premi Idomeni-
@elezni~ka stanica Gevgelija.
Dali seto ova zna~i deka za
vreme na godi{nava glavna
turisti~ka sezona sistinaciite za
gra|anite od jugot na na{ata zemja
vo sosedna Grcija }e ostanat prazni,
bez niv.
Koga go velam ova pred se se
misli na: Platamona, Paralija,
Asprovalta, Leptokarja, Stavros i
t.n.
Sepak, mesto za panika
nema. Zaedni~ki, kako {to toa go
poka`avme za vreme na poplavite }e
uspeeme celosna da ja sanirame
polo`bata. Sepak, ovojpat najmnogu
pomo{treba na zemjodelskite
proizvoditeli koi seu{te deluvaat
zbuneto. No tuka e narodot so site
~initeli koi i ovojpat }e ispadnat
pobednici.
T. Kusenikov
39
S P O R
BE[E I OSTANA IDOL T
Srde~na sredba so Andon Don~evski
N
a manifestacijata ,,Na
patot kon Olimpijadata-so
qubov kon Makedonija,,
me|u po~esnite gosti be{e i mojot
{kolski drugar Andon Don~evski-
Vardarova fudbalska legenda i
prv selektor na makedonskata
fudbalska reprezentacija.
Sredbata be{e poveke od srde~na
bidejki dolgi godini ne bevme se
sretnale. I na dvajcata solzi
radosnici od o~ite ni potekoa.
Spontano, onaka kako znae samo
Don~o zapo~na na{iot razgovor,
potsetuvajki se na {kolskite
denovi, na negovite odli~ni igri
vo dresot na Vardar, pa se do
zaminuvaweto na negoviot vtor
dom-Avstralija, kade `ivee so
semejstvoto, kerkite i zetovcite.
Vo najkusi crti ke se
obidam da pi{uvam za ovoj pred se
golem ~ovek potoa i kako vrven
fudbaler i selektor. U{te kako
u~enici vo skopskata gimnazija
,,Cvetan Dimov,, Don~o zapo~na da
drugaruva so topkata a so
fudbalskiot sta` e vrsnik na
na{ata dr`ava koja e negovo
najgolemo nacionalno bogatstvo i
edinstvena tatkovinska matica na
site Makedonci vo svetot.
Kako sega da gi slu{am
refrenite {to seu{te se
40
oglasuvaat od fudbalskite stadion
upateni na adresa na fudbalskata
legenda: ,,Don~o majstore,,
,,Mister gol,, ,,Vararov lisec,,
,,Voda~ na junacite,, ,,Tatko na
reprezentacijata,, ,,Don~o
nacionale,, . .
Se inspiracija i predizvik za
ovekove~uvaweto na samo eden del
od fudbalskite nezaboravi na
antologiskiot velikan, koj be{e i
ostanuva za sekoga{omilena i
markantna li~nost na na{ata
sovremenost i na makedonskata
istorija.
Se potsetivme deka Don~o
be{e po~esten na vremeto koga
makedonskiot fudbal stana del od
evropskoto i svetskoto semejstvo a
predvodeno od Dono~o nacionale,
reprezentacijata na Makedonija go
zapo~na svojot fudbalski pohod na
svetskata scena. Svedo{tvata na
Don~o se del od negovata bogata
kariera i pretstavuvaat
nezaboravni do`ivuvawa za
generaciite {to gi zbli`uva i
obedinuva fudbalot i sportot. Vo
negovoto vreme ima mnogu nastani.
Po~nuvajki od osamostojuvaweto
na na{ata zemja i gradeweto na
na{iot nacionalen sojuz priemot
vo URFA i FIFA pred edna
Ureduva: K. Stamkov
decenija, za prvite dr`avni
prvenstva, za sozdavaweto na
prvite dr`avni reprezentacii, za
prvite nivni nastapi i isku{enija
i nezaboravnite radosti i pobedi
za Makedonija.
Treba mnogu prostor za da
se opi{e koj {to be{e Don~o.
Me|utoa, ke se pogri`am i na ovoj
na~in da Vi ja dobli`am li~nosta
na golemiot sportist so nemiren
duh, pedagog i strateg so
nepovtorliva emotivsnost i sile
patriotizam Don~o-nacionale.
Don~o kako da e roden za
golemi predizvici. Toj go
nadminuva{e kompleksite kako
{to nekoi smetaa deka Vardar
,,mal,, klub vo silnata
konkurencija na porane{nite
jugoslovenski prostori. So Don~o,
Vardar dojde i do {ampionskata
titula, se natprevaruva{e vo
Kupot na {ampionite, ja sozdade
prvata makedonska fudbalska
reprezenta0 cija, obedineta pod
dr`avnoto zname. Se potsetivme
na negovoto debi na prijatelskiot
natprevar vo Slovenija, vo Kraw i
na ubedlivata pobeda od 4:1.
Celata svoja veli~ina kako
majstor na terenot, Don~o saka{e
i na samo nemu svojstven na~in da
ja prenese i na pomladite koi
mnogu ~esto gi narekuva{e ,,moi
deca,, . Se se}avam deka gi slave{e
golovite i sekoja pobeda na
,,Vardar,, i na nacionalniot tim a
site zabele{ki i kritiki upateni
na adresa na igra~ite gi
prevzema{e kako negovi. Zatoa,
site go po~ituvaat, go nosat vo
svoite srca i vo svojot nezaborav
kako markantna i legendarna
sportsa li~nost.
Toj e nepovtorliv velikan koj
sozdade i vospita mnogu fudbalski
naslednici. Zatoa, kolku i da e
daleku od niv, toj e sekoga{so niv.
Vo muabetot koj nema{e
kraj se potsetiv na mojot prijatel,
Kiril Simonovski - Xina, a Don~o
02.07.2004
SPORT
motivira i organizira i so
negovata stru~nost i vizionerstvo
stanavme poznati i barani kako
fudbaleri vo svetot. Za site nas,
Revijalen mal fudbal
na veterani
so Don~o zapo~na nov `ivot.
Vasil Ringov: - Don~o
be{e vistinski vodi~ vo vistinsko
KO@UV-
me dopolni deka toj mu e vtor
vreme. Umee{e i timski ne vode{e
tatko i dosega nenadminat
na patot kon timskiot uspeh.
makednoski lisec. Govorejki za
svojot u~itel, Don~o ja prenesuva
celata svoja emotivnost,
privrzanost i golema po~it kon
Ilija Najdoski: - Znae{e
od site nas da go izvle~e
maksimumot. Mi dava{e posebni
VARDAR
zada~i no i mi ka`uva{e kako
markantnata sportska no i ~ove~ka
veli~ina - Xina.
Vo Cina, veli Don~o go
mo`am da gi izvr{am. Dinami~en
vo `ivotot, blagodaren vo du{ata.
Dragan Kanatlaroski: - Za
(Skopje)
gledav i imav svojto Gospod.
se {to postignav vo vudbalot e
Nemo`e{e vo muoabetot i vo
realiziraweto nikoj da mu bide
ednakov a vo fudbalot ima{e
zaslu`en Don~o. I sega, kako negov
naslednik na selektorskoto mesto,
negoviot sovet i podr{ka duri i
5:6/3:4/
univerzalna vrednost. Don~o kako
od Avstralija mnogu mi zna~at. Vo ramkite na manifestacijata
navien film veli deka Vardar e
Boban Babunski: - Ima “Na patot kon Olimpijadata - so
negova sudbina. Jas i Vardar sme
mnogu nastani {to ne pravea qubov kon Makedonija”, po
nedelivi. Se {to sum postignal vo
sre}ni so Don~o. Koga stanavme zavr{uvaweto ns umetni~kite i
`ivotot e povrzano so Vardar.
{ampioni so Vardar i koga kulturnite izvedbi, vo sportskata
Kade i da bidam dodeka sum jas i
igravme vo reprezentacijata toa sala 26 April vo Gevgelija, vo
rodot Don~evski ke traat
be{e najvozvi{nite migovi vo docnite ve~erni ~asovi se odr`a
emociite za Vardar kako
mojata kariera. revijalen fudbalski natprevar
makedonski simbol niz vremiwata.
Se namuabetivme i se me|u veteranite na Gevgeliski
Zatoa seta moja mladost ja
razdelivme so Don~o, mnogu raboti Ko`uv i Skopskiot Vardar. Vo
posvetiv na Skopje i Vardar.
e se}avawa ostanaa nedore~eni. tekot na celiot natprevar se
Vo silnata konkurencija
Srde~no se pozdravivme, vode{e ramnopravna borba me|u
na nekoga{nata Jugoslavija,
posakuvajki si zdravje, a na dvete ekipi, me|utoa, Ta{ev
Don~evski stana reprezentativec,
semejstvoto i vnucite im (porane{niot igra~ na Ko`uv,
postignuvajki kolovi za poveke
posakavme se najdobro. I na Belasica i Teteks) koj nastapi vo
selekcii. Se potsetivme deka ja
radelbata solzi so nade` deka dresot na Vardar postigna ~etiri
ima zasileno ekipata na Crvena
povtorno ke se sretneme i }e go golovi i ne dozvoli natprevarot da
Zvezda, na golemite turniri vo
zavr{ime nadovr{eniot razgovor. zavr{i nere{eno ili kako {to ni
Latinska Amerika, a ima
fudbalski se nadmudruvano so re~e selektorot na
antalogistite-velikani kako {to veteranite na Vardar,
se Garin~o, Didi, Amarildo, fudbalskata legenda
Santos, Manga . . . Uro{Petrovski,
Vo 1965 godina so Radni~ki najpravedno }e be{e
od Ni{ja zavr{uva svojata igra~ka natprevarot da zavr{e{e
kariera. Se zboguva so vernite miroqubivo-bez pobednik.
naviva~i, no mu se posvetuva na Ko`uv: Dinev,
fudbalot izvr{uvajki go Karakabakov,
,,amanetot,, na svojot fudbalski Dimitrovski, Iliev,
,,tatko,, -Xina da se posveti na Petkov, Bekarov, Trajkov
svojot trenerski poziv i i selektor Petko Petkov-
{koluvaweto. [eki.
Vardar: Mitanovski, Gore
[to rekle fudbalskite Jovanovski, Ko~o
asovi za Don~o Atanasovski, Stavre
Ta{ev, Nikoli}i
Darko Pan~ev: - Ne Gorgevi}i selektor Uro{
poznava{e vo du{ata, ne Petrovski.
selektira, obedini, silno ne
41
02.07.2004
S P O R T
@ivko Avramov majstor so crn pojas
mo`e{ da bide{ se -lekar,
ine`ener, profesor. . . me|uota,
te{ko e da bide{ ^OVEK i da gi
po~ituva{ vrednostite na
~ovekot, bidej}i ~ovekot ne e samo
figura tuku treba da se ceni
du{ata i karakterot.
Ovie ,,sitni raboti,, kako
refren mi se vrtea vo glavata,
veli @ivko i zatoa so golem
entuzijazam i `elba nastojuvav da
postignam uspeh, so qubov rabotev,
a rabotata dade rezultat. Prvite
za~etoci Avramov gi zapo~nuva vo
karate sekcijata koja vo 1975
godina sekcijata prerasnuva vo
klub i istata godina vo
Makedonija se formira i karate
liga. Mojot prv u~itel za {to sum
mu mnogu blagodaren e Marjan
Svileti}, koj e tvorec na karate
klub "Gevgelija" i toj prv me
otkri kako super talent.
Vo 1976 godina iako bev
najmal i najmlad bev neporazen vo
MKL i bev nostiel na kafev pojas-
poseben od u~eni~kite pojasi a
slednio ~ekor e majstor vo karte.
D isciplinata kati e
,,stihotvorba,, koja mora
to~no da se odve`ba, odnsno
da se izrecitira. Celta na
Vo 198o godina @ivko polaga kaj
bra}ata Jorga i dobiva zvawe
karate majstor-prv stepen. Kako
najuspe{en kandidat dobil pokana
karateto ne e da bide{silen i da
da polaga za vtor dan-crn pojas,
gi tepa{poslabite, tuku da im
me|utoa, od po~ite kon karate
pomaga{ i gi brani{.
majstorite od vtor dan, @ivko
Malkumena gevgeli~ani
istata godina na se prijavil da
znaat deka vo Gevgelija `ivee i
polaga. Toa go storil 1981 godina i
raboti @ivko Avarmov, nositel
povotrno e proglasen za najdobar.
na majstorski crn pojas i
A, da se polo`i i da se bide
internacionalen karate sudija.
najdobar kaj bra}ata Ilija i
@ivko so karate po~al da sportuva
Vladimir Jorga zna~i ne{to, veli
vo dale~nata 1969 godina. Go
@ivko, bidejki tie bea doaeni vo
zasakal karateto od inaet bidej}i
karate na prostorite vo
bilo sitno dete, omalova`uvan od
Jugoslavija i po{iroko a Ilija
pokrupnite drugari a skriena
be{e i evropski prvak.
`elba nosel vo sebe da bide
Ne sum mnogu star, imam 47
ramnopraven so drugarite. Toa
godini, no mi pri~inuva
bilo povod i pri~ina da zapo~ne
zadovolstvo da navratam nanazat i
intenzivno da trenira karate,
evociram spomeni. Se se}avam deka
istovremeno da ~ita literatura na
vo toa vreme za da se polaga za
vrvni karate majstori. Do{ol do
karate majstr mora{e da se dobie
soznanie deka karateto najmnogu
viza od mati~niot sojuz, mora{da
im odgovara na deca koi imaat
bide{doka`an karatist.
miren duh, kade preku ve`bite se
prazni toj nemiren duh i se
steknuva op{ta karate kultura,
UNIVERZALEN KARATIST
kade na preden plan e po~ituvawe
na li~nosta ^OVEK.
Dr. Aleksandar Singer
Avramov ni re~e deka
42
SPORT
Toga{ima{e strog i pravi~en
kriterium i zatoa imavme
vistinski karate majstori, veli
@ivko. Se se}avam deka koga
treba{e da polagam za majstor
mora{e tri dena da treniram po
dva pati i toa zaedno so koisijata
i taa da konstatira fizi~ki,
psihi~ki i takti~ko-tehni~ki se
podgotven i mo`am da go poseduvam
toj majstorski pojas.
Sega ne e taka veli @ivko.
Zo{to? Preovladuva
materijalizacijata, se naru{uva
kodeksot na karate majstor i toa
vo vistinska smisla na zborot.
Sega se dodeluvaat majstorski
pojasi na deca od 8 (osum) godini,
{to e apsurd (mo`e li deta od 8
godini da istr~a 10 km, a da ne
zboruvame dali mo`e da sovlada
ma` ili silexija).
Karateto e sepak
sport
Dene{noto
kompjuterizirano vreme gi ,,vrza,,
mladite pokraj kompjuterot i
video igrite i tie ne posvetuvaat
vnimanie na sportot, na pro{etka
niz prirodata i sli~no. Zatoa
trena so pedagao{ki pristap da gi
,,odvrzeme,, mladite i tie sami
napravat selekcija so {to ke
sportuvaat, osobeno potencira
@ivko.
Kako majstor vo karateto,
@ivko vo glavno poseveten na
karateto ~estopati go spomna
imeto na Marjan Svileti},
istaknuvajki deka svoite
natprevaruva~ki osobini gi
nasledil od Marjan, koj bil
direkten u~enik na Ilija Jorga vo
Belgrad, a podocna Svileti}be{e
i mladinski prvak vo Makedonija.
Na turnirite Marjan sekoga{be{e
prv, a jas vtor. Bev postojan ~len
na reprezentacijata na Makedonija
i ne se se}ava kolku nastapi imal a
veli deka bile mnogu.
02.07.2004
SPORT
Avramov vo KK
,,VARDAR,, od
Skopje
Nemo`am, a da ne spomnam
deka nastapuvav i za najdobrata
karate ekipa vo Makedonija-
Vardar od Skopje koj se
natprevaruva{e vo Prvata sojuzna
karate liga vo veke raspadnatata
Jugoslavija. Vo toga{nata Prva
sojuzna karate liga ima{e klubovi
vo koi se natprevaruvaa
reprezentaivci i osvojuva~i na
evropski prvenstva.
Karierata Avramov ja
zavr{uva 1990 godina, koga
preminuva na ispomo{na
KK,,Vodno,, od Skopje, ekipa koja
ima{e ambicii da vleze vo
Vtorata sojuzna karate liga, vo
{to so pomo{ na @ivko uspea. Vo
tie kvalifikacii ne zabele`al
poraz. Vo istata godina zavr{i
bogatata karate kariera na
Avramov {to se dol`i na
povredata vo kolkot {to ja
vle~kal i kako aktiven
natprevaruva~.
Uspe{en trener
Iako so godini
vle~ka povreda vo kolkot,
Avramov ne se otka`uva od
svojata qubov-karateto, tuku
svoeto ogromno znaewe i
iskustvo go prenesuva na
mladite. Momentno e trener
na KK ,,Gevgelija,, koj ima
karate sekcija vo Bogdanci
so okolu 60 ~lenovi. @ivko
ni re~e deka KK ,,Gevgelija,,
e najuspe{en klub vo
op{tina Gevgelija. [est
pati u~estvuvame vo
Evropskiot kup za deca i
mladinci a klubot e prvak vo
`enska konkurencija. Ima
klubot osvoeno mnogu
02.07.2004
poedine~ni medaqi od Evropskite
kupovi i klupski natprevari. MA[KATA
[to se slu~uva si
karateto vo
RAKOMETNA
R.Makedonija
EKIPA OD
Bolen e faktot {to vo
R.Makedonija ima mnogu karate
sojuzi i karate federacii. Site se
GEVGELIJA
narekuvaat nakako za da se
razlikuvaat po malku od drugite.
Ovaa ra{omonijada vo
VO ITALIJA
makedonskoto karate dovede do
Ma{kata rakometna ekipa-
opa|awe na kvalitetot bidej}i
mladinci od Gevgelija }e
sega sme ,,snop pra~ki podeleni
u~estvuva na 32-ot INTERAMNIA
edna po edna, a koga se vo snop
WORLD CUP vo Teramo-Italija
(zaedno) se mnogu jaki,,. Toa zna~i
koj }e se odr`i od 04. 07. 04 godina.
deka koga site karate sojuzi i
Ekipata e sostavena od u~enici od
federacii }e se soedinat vo eden
UC Josif Josifovski, koi
tabor kvalitetot mnogu }e se
minatata godina se natprevaruvaa
podobri.
vo mladinskata liga na
Na krajot od razgovorot
Avramov ni re~e deka pred drugite
Makedonija.
So u~estvoto na ekipata od
sportovi karateto ima golema
Gevgelija, organizatorite imaat za
prednost. @iveeme vo nesigurno
cel da go aktiviraat ma{kiot
vreme, so sekojdnevni tepa~ki i
silexistva, a karateto mo`e da
poslu`i vo odbranben li~en
smisol.
rakomet vo gradot.
Na ovoj turnir aktivno
u~estvuvale pretstavnici-ekipi od
na{iot grad i toa od 1976 do 1982
godina.
Inicijatori na ovaa
sportska aktivnost se
samite u~enici, ~lenovi na
sportskata rakometna
ekipa pri UC Josif
Josifovski i profesorite
Goran Gavrilovski i
Cvetan Nelovski,
vraboteni vo U~ili{niot
centar i OU Vlado
Kantarxiev.
Finansiskite
sredstva za u~estvo na ovoj
turnir se obezbedeni del od
samite u~enici, a ostatokot
od sponzori. I pokraj
te{kiot pat koj go pominaa
dvajcata profesori, ~ija
ekipa }e igra so majci a ne
so dresovi, sepak uspeea da
se izborat i povtorno po
mnogu godini da igraat na
ovoj turnir.
Za sportskata kultura vo Gevgelija
nemame komentar.
43
DRUGITE
T ZA NAS KOMPJUTERI
o{e e na{iot prv pea~ koj
{to go napolni gradskiot
stadion vo Skopje.
Zav~era{nata atmosfera pomina
vo euforija, vresoci, horsko
DRUGITE ZA NAS KOMPJUTERI

peewe, odli~na scenografija

ozvu~uvawe i osvetluvawe se be{e
vo najdobar red. To{e e kral pred
svojata publika, dali pee ili im
zboruva, im se nasmevnuva kako
odgovor na toa dobiva vreskawe.
Nekoi mu zamerija i komentiraa
no, To{e e to{e. [to i da napravi,
pak site go sakaat. Na po~etokot
gi ispea baladite so pridru`ba na
publikata. Za sekoj slu~aj, da ne go
izdade kondicijata podocna.
Novite pesni gi izvede vo prvoto
poluvreme, a po “Sintezis” kako
gosti, na red dojdoa najgolemite
hitovi od majstorite Koprov i
Kostov. Ima{e i stoma~en tanc
dopolnet so ritamot na
tarabukite. Najgolem aplauz
dobija “{este angeli”. Maliot
dvojnik na To{e, i malite
dvojnicite na pridru`nite vokali
fantasti~no ja izvedoa
koreografijata na pesnata “Lajf”.
Vistinskata evroviziska
pridru`na ekipa na scenata dojde
podocna. To{e, oble~en ala Sakis
Ruvas, ostana bez beloto palto,
kako zamena za vle~ewe na lentite.
Vo pauzite, kako voditelka se
pojavuva{e Vesna Petru{evska. A,
dodeka pretstavnikot od “BK”
saund od Belgrad na To{e mu
dodeli nagrada za najprodavan
album vo Srbija Icrna Gora za
2002 godina. Na krajot sleduva{e
Ognomet, kako rodendenski
podarok za “Kosmofon”. To{e si
go ostvari najgolemiot son.

NA[ATA NAJGOLEMA XVEZDA

TO[E PROEVSKI
GO NAPOLNI
GRADSKI STADION - Skopje

44 45
02.07.2004 02.07.2004
OGLASI I BERZA OGLASI I BERZA OGLASI I BERZA

Se prodava MAZDA 626 godina na

proizvodstvo 1990 cena po dogovor
Informacii na telefon 070/760-918

Diplomiran Ekonomist bara rabota

so rabotno iskustvo 10-god
Poznavawe na kompjuteri i eden
stranski jazik
Informacii na telefon:034/218-292

Se izdava du}an porane{en Mi{el

vedna{do gimnazijata Josif
Josifovski Gevgelija informacii na
telefon 034/218-815

Prodavam placevi vo Negorski Bawi

povr{ina od 5000 m2 so struja, topla
i ladna voda informacii na
telefon: 070/808-638

Se prodava du}an na ulica

Ilindenska Blok A Gevgelija 85 m2
(400 evra m2)

Se prodava du}an na ul. Bulevar

Gevgelija 2 blok B Gevgelija 25 m2
(450 evra m2)
Centarot za poddr{ka na
Se prodava du}an na ul. M. Tito br.90
NVO od Gevgelija
Gevgelija 50 m2 (600 evra m2)
Vi nudi
Se prodava du}an vo Miravci 80 m2
(200 evra m2)
besplatno koristewe na
Se prodavaat du}an i apartmani na
prostor za sostanoci so
Ko`uv Planina (Prostorot e vo
mesnosta
kapacitet od trieset mesta i
Smrdliva Voda) 140 m2 (500 evra m2)
Za kontakt Solun 53 na telefoni:
besplatni kompjuterski
215 299 i 213 220
uslugi.
Tim “Security” DOO Skopje od 1-vi
Maj 2004 god zapo~na so rabota
Povelete.
Agencija za Obezbeduvawe na Imoti,
od Ul. Braka Miladinovi 37
Va`i
Lica i Monitoring uslugi vo
Gevgelija informacii na tel: 070 1480 Gevgelija,
7
03.0 754-896 Macedonia
do Phone:
7 ++389 34 / 218 934
08.0
Prodavam profesionalen
Sintisajzer “ROLAND G800” Fax:
informacii na telefon: 070/528-619 ++389 34 / 218 935
034/381-533

46 47
02.07.2004 02.07.2004
 GRADSKI INFORMATOR GEVGELISKI NEDELEN BAROMETAR

Uf N'TRE (IN)
v bazen FATAMORGANA
v noviot bankomat pred TUTUNSKA BANKA
v butik NANOKA
v razu~enite sredno{kolci koi se spremaat za
01 CHRISTINA MILIAN feat. FABOLOUS - Dip It Low
02 ANASTACIA - Sick And Tired priemeniot ispit na fakultet
03. 411 feat. GHOSTFACE KILLAH - On My Knees
04. KENTISH MAN - She's An Easy Lover v nave~er pred spomenikot na Sava Mihajlov.
05. ARMIN VAN BUUREN / JUSTINE SUISSA - Burned With Desire
06. FAITHLESS - Mass Destruction Bezbroj tinejxeri so velosipedi, nasednani,
07. MARIO WINNANS feat. P DIDDY & ENYA - I Don't Wanna Know
08. HOOBASTANK - The Reason
razmuabeteni. A jakite {izici od gradot kru`at edno
09.
10.
BERTINE ZETLITZ - For Fun
DARK GLOBE feat. AMANDA GHOST - Break My World
dvaesetina kruga so avtomobilite i }e si go skr{at
11.
12.
NINA SKY feat. JABBA - Move Ya Body
DANZEL - Pump It Up
vratot od vrtewe (ova vtoroto sigurno ne e IN).
13.
14.
BRTINEY SPEARS - Everytime
KYLIE MINOGUE - Chocolate
v sendvi~ara Solun 53 najposetuvanoto mesto vo gradot
15.
16.
DAS POP - You
SERGIO DEL RIO - Parazaar
preku celiot den.
17.
18.
DINA VASS - Take My Mind
LISA MISKOVSKY - Sing To Me
v kafe bar CREAM
19.
20.
THE ROOTS - Don't Say Nuthin'
STING - Stolen Car (Take Me Dancing)
v restoran BOKO i negovata letna terasa.
21.
22.
SHAPESHIFTERS - Lola's Theme
EAMON - Fuck It (I Don't Want You Back)
v Sifulajskite ostrovi, mesto kade mo`e da se
23. JAMELIA - See It In A Boy's Eyes izbawate bez vleznica.
24. MAROON 5 - This Love
25. HITCH HIKE - Travel Girl v uvija~ite "DEVOJA^KA @EQA" i }ebap~iwata
26. USHER - Burn
27. A.VAN HELDEN / SPALDING ROCKWELL - Hear My Name "NO]NA MORA" se najaktuelni vo MANDRA
28. SUMMER LOVE - Remember
29. KURT NILSEN - She's So High
30. LEANN RIMES feat. RONAN KEATING - The Last Thing On My Mind
VONKA (OUT)
vo Kino “Kultura”-Gevgelija se prika`uva: v diskoteka AVA i vleznica od 50 denari
v neosvetlenata ulica Kole Nedelkovski
Pretstavi ima sekoj Ponedelnik, ^etvrtok, Petok i Nedela. v kontejnerot vo dvorot na gimnazijata Josif
Pretstavite po~nuvaat vo 21 ~asot.
Vlez 50 denari.
Josifovski. ALO KOMUNALEC
Novost vo kino “Kultura”, e noviot termin-Nedela. v masovnite tepa~ki vo AVA. Pa neli no}ta e za
romanti~na zabava?
v raskopanite dupki na Mar{al Tito
Bujrum. v vleznicata na bazenot Fatamorgana. Ako ne sum za
plivawe, komu gi dol`am tie pari?
v lubenicite koi se bez vkus. Tuka sigurno poplavata
zame{ala prsti.
v grcite vo ~etvrtok na gevgeliskiot Pazar. Em ne ne
sakaat, em kupuvaat evtini za niv, proizvodi so
Makedonsko sonce. I toa }esiwata im se malku, pa
doa|aat so pazarni koli~ki, a i glavni cenka~i se na
pazarot.
v vodata, koja e proizvod na Komunalec. Ima li nekoj koj
ja pie?
Nedelava: Sleduva: v prostitucijata vo gradot i toa prete`no od
"ONCE UPON A TIME IN MEXICO" "DREAMERS"(СОНУВАЧИ) mladi maloletni devojki, a i postarite ne
Режија: Robert Rodriguez Режија: Bernardo Bertolucci
Улоги: Antonio Banderas, Eva
zaostanuvaat. Devojki va{ite seksualni partneri
Улоги: Michael Pitt, Eva Green, Louis
Mendes, Enrique Iglesias, Danny Garrel imaat `eni i deca. @ivotot ostava tragi, i vie eden
Treio, Cheech Marin, Willem Dafoe den treba da bidete majki.
v BEZRABOTICATA. Najaktuelna tema poslednive
godini.

48 49
02.07.2004 02.07.2004
 HOROSKOP
od 02.07 do 09.07.2004 OVEN (21.03 - 20.04)
Vo rabotata na sebe ja
prezemate celata
odgovornost, odite vo akcija.
So zdravjeto mo`ni se
povredi na glavata i
glavobolki. Izbegnuvajte go
provetruvaweto. Strasnata
vrska do`ivuva kulminacija.
Od partnerot najmnogu zavisi
ostvaruvaweto na nekoi va{i
rabotni zamisli.
BIK (21.04 - 20.05)
Treba da bidete
poorganizirani, dokolku
sakate da isplivate od
sega{nite problemi. [etajte
vo priroda toa e lekot za
sega{nata situacija na
poleto na zdravjeto.
Zacvrstete ja vrskata so
partnerot.
BLIZNACI (21.05 - 20.06)
Od se dignavte race, posebno
ako rabotite privatno. No
pomo{ta doa|a iznenadno. Se
oporavuvate od stresovi koi
{to gi ima{e premnogu vo
posledno vreme. Se {to se
slu~uva so partnerot e
normalna rabotna, bidej}i
vrskata ve}e odamna e
monotona.
RAK (21.06 - 20.07)
Gi pravite vistinskite
~ekori koga e vo pra{awe
rabotata. So minimalni
napori ostvaruvate dobivka.
Mo`ni se problemi so
`eludnikot, dokolku
preterate so jadewe. Nova
qubov neo~ekuvano vleguva vo
va{iot `ivot. Mnogu Rakovi
ovie denovi se vo faza na
zaqubuvawe.
LAV (21.07 - 21.08)
Rabotata ja rabotite
{ablonski, pa zatoa mnogu ne
se opteretuvate. Na poleto na
zdravjeto se nao|ate vo faza
na oporavuvawe. Razmislete
za narednite ~ekori, kako bi
bile pozdravi i posre}ni.
Qubov, va{a glavna po~etna
sila, koja {to pravi da se
ose}ate prekrasno.
DEVICA (22.08 - 22.09)
Rabotata vi e trgnata vo
obraten tek. So zdravjeto
mo`ni se problemi so
urinarnite pati{ta i
ginekolo{ki pre~ki. Seu{te
ne e kasno da prezemete
ne{to so {to bi ja sanirale
sostojbata. Vo poleto na
qubovta nastapuva miruvawe.
Na partnerot nemate {to da
mu prefrlite, {to ne zna~i
deka ste zadovolni.
48
TEREZIJA (23.09 - 22.10)
Momentalno ste vo situacija
koga ni{to ne vi se raboti.
Zdravjeto ne vi e ba{ dobro.
Malaksanosta e posledica na
vremenskata oscilacija. Ovaa
NEDELEN HOROSKOP
nedela svetla to~ka na va{iot
`ivot e qubovta. Ve o~ekuvaat
polno ubavi i nezaboravni
momenti so sakanata li~nost
ili simpatija.
[KORPIJA (23.10 - 22.11)
Premnogu ste zadovolni so
ostvarenite rezultati. Bidete
vnimatelni koga e vo pra{awe
konzumiraweto na alkoholni
pijaloci ili cigari, bidej}i
mo`ete da imate problemi. Vo
poleto na qubovta ve
o~ekuvaat novi po~etoci ili
vospostavuvawe na novi vrski.
STRELEC (23.11 - 20.12)
Ovaa nedela ve o~ekuva mnogu
rabota, no uspe{no }e ja
zavr{ite bidej}i imate
dovolno energija. So zdravjeto
mo`ni se reumati~ni bolovi
ili skr{enici na koskite,
vnimavajte. U`ivajte vo
pregratkite na sakanata
li~nost. Na partnerot pove}e
go privlekuvate dokolku
pomalku zboruvate.
JAREC (21.12 - 19.01)
Na poleto na rabotata ve
o~ekuva fantasti~en period.
Polni ste so energija, vo ovoj
period po`elno e pove}e da
sportuvate. Sprema partnerot
ose}ate fizi~ka privle~enost.
So toa sleduva bogat seksualen
`ivot, no pod uslov da se
izborite protiv
srame`livosta.
VODOLIJA (20.01 - 19.02)
Na poleto na rabotata
ostvaruvate zavidni rezultati.
So zdravjeto mo`ni se
problemi so stomakot poradi
nekontrolirana ishrana,
morate da bidete umereni koga
jadeweto i pieweto se vo
pra{awe. Vo qubovta mudro }e
uspeete da sedite na pove}e
stolovi vo isto vreme, a za toa
nikoj da ne primeti.
RIBI (20.02 - 20.03)
Na poleto na rabotata {to i da
napravite mislite deka
gre{ite. Morate za ne{to da se
`rtvuvate, a toa nikako ne go
sakate. Ako ste bile bolni, gi
sanirate problemite i
vleguvate vo podobar period.
Nastojuvate da gi izbegnete
izleguvawata vo grad, a pove}e
vreme pominete vo doma{na
atmosfera so sakanata li~nost.
02.07.2004