Professional Documents
Culture Documents
Čelični Konstrukcii
Čelični Konstrukcii
KIRIL i METODIJ"
GRADE@EN FAKULTET - SKOPJE
HIDROTEHNI^KA NASOKA
I
NASOKA ZA PATI[TA I @ELEZNICI
JANUARI 2003
SODR@INA
1 VOVED
1.1 KARAKTERISTIKI NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII ..... 1
1.2 ISTORISKI RAZVOJ NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII ..... 2
1.3 PRIMENA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII ..... 5
1.3.1 Primena na ~elikot vo mostogradbata ..... 5
1.3.2 Primena na ~elikot vo visokogradbata ..... 6
1.3.3 Primena na ~elikot vo specijalni objekti ..... 7
1.4 PREDNOSTI I NEDOSTATOCI NA^ELI^NITE KONSTRUKCII ... 9
1.4.1 Prednosti na ~eli~nite konstrukcii ..... 9
1.4.1.1 Visoka jakost ..... 9
1.4.1.2 Visok modul na elasti~nost (deformabilnost) ..... 10
1.4.1.3 Visoka duktilnost (plasti~nost) ..... 10
1.4.1.4 Homogenost i izotropnost ..... 11
1.4.2 Nedostatoci na ~eli~nite konstrukcii ..... 11
1.4.2.1 Korozija ..... 11
1.4.2.2 Otpornost na visoki temperaturi-po`arno dejstvo ..... 12
1.4.2.3 Cenata na ~elikot ..... 13
2 POSTAPKI ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIKOT
2.1 PROIZVODSTVO NA @ELEZO ..... 14
2.2 PROIZVODSTVO NA ^ELIK ..... 15
3 KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT
3.1 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ^ELIKOT ..... 18
3.1.1 Kristalna re{etka ..... 18
3.1.2 Vlijanie na jaglenorodot vo ~elikot ..... 19
3.1.3 Termi~ka obrabotka na ~elikot ..... 21
3.1.4 Ne~istotii vo ~elikot ..... 21
3.2 MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT ..... 22
3.2.1 Dijagram σ−ε ..... 22
3.2.2 Ispituvawe so zategawe ..... 23
3.2.3 Ispituvawe na tvrdinata ..... 26
3.2.4 Ispituvawe na `ilavosta ..... 27
4 VIDOVI NA KONSTRUKTIVNI ^ELICI
4.1 PODELBA NA ^ELICITE ..... 29
4.2 KONSTRUKTIVNI ^ELICI ..... 30
4.3 OZNA^UVAWE ^ELICITE ..... 31
5 PRERABOTKA NA ^ELIKOT - ^ELI^NI PROIZVODI
5.1 PRERABOTKA NA ^ELIKOT SO VALAWE ..... 34
5.2 TOPLOVALANI PROIZVODI ..... 35
5.2.1 Stapovi ..... 35
5.2.2 Limovi ..... 36
5.2.3 Profilirani nosa~i ..... 37
5.2.4 [uplivi profili (cevki) ..... 38
5.3 LADNO OBLIKUVANI PROIZVODI ..... 38
6 NOSIVOST NA ^ELIKOT
6.1 METODI ZA PRESMETKA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII ..... 40
6.1.1 Deterministi~ka metoda - koncept na dozvoleni napregawa ... 40
6.1.2 Probabilisti~ki koncept - grani~na nosivost (sostojba) ..... 42
6.2 ODNESUVAWE NA ^ELIKOT NA DINAMI^KI TOVARI ..... 43
6.2.1 Zamor na materijalot ..... 43
6.2.2 Dinami~ka jakost ..... 44
6.2.3 Krt lom ..... 46
6.3 IZBOR NA KVALITET NA ^ELIK ..... 46
7 SREDSTVA ZA VRSKA - SPOJNI SREDSTVA
7.1 OP[TO ..... 48
7.2 ZAKOVKI ..... 48
7.2.1 Oblik i dimenzii na zakovkite ..... 48
7.2.2 Rabota na zakovana vrska ..... 50
7.2.3 Presmetka na nosivosta na zakovkite ..... 51
7.2.3.1 Nosivost na smolknuvawe ..... 52
7.2.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata ..... 52
7.3 OBI^NI ZAVRTKI ..... 53
7.3.1 Oblik i dimenzii na zavrtkite ..... 53
7.3.2 Rabota na vrska so obi~ni zavrtki ..... 55
7.3.3 Presmetka na nosivosta na obi~nite zavrtki ..... 56
7.3.3.1 Nosivost na smolknuvawe ..... 58
7.3.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata ..... 58
7.3.3.3 Nosivost na zategawe ..... 58
7.4 VISOKOVREDNI ZAVRTKI ..... 59
7.4.1 Oblik i dimenzii na visokovrednite zavrtki ..... 59
7.4.2 Rabota na vrska so prednapregnati zavrtki ..... 60
7.4.3 Nosivost na prednapregnatite zavrtki ..... 61
7.4.3.1 Nosivost na smolknuvawe ..... 61
7.4.3.2 Nosivost na zategawe ..... 62
8 KONSTRUIRAWE I PRESMETUVAWE NA VRSKI
IZVEDENI SO ZAKOVKI I ZAVRTKI
8.1 PODELBA NA VRSKITE ..... 63
8.2 OSLABUVAWE NA ELEMENTITE
SO DUPKI ZA ZA SPOJNI SREDSTVA ..... 64
8.3 IZBOR NA DIJAMETAR I RASPORED NA
ZAKOVKITE I ZAVRTKITE ..... 65
8.4 PRESMETKA NA AKSIJALNI VRSKI ..... 68
8.4.1 Podelba na aksijalnata sila ..... 68
8.4.2 Vrska na pojasna lamela ..... 69
8.4.3 Vrska na vertikalniot lim (r'bet) ..... 71
8.4.4 Princip na stati~ko pokrivawe ..... 72
9 ZAVARUVAWE I ZAVARENI SPOEVI
9.1 OP[TO ..... 73
9.2 TIPOVI NA ZAVARENI VRSKI I SPOEVI ..... 75
9.2.1 Tipovi na zavareni vrski ..... 75
9.2.2 Tipovi na zavareni spoevi ({avovi) ..... 76
9.2.3 Ozna~uvawe na zavarenite spoevi ..... 78
9.3 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ZAVARUVAWETO ..... 79
9.3.1 Toplinski re`im na zavaruvaweto ..... 79
9.3.2 Strukturni promeni vo zonata na zavaruvaweto ..... 80
9.4 POSTAPKI ZA ZAVARUVAWE ..... 81
9.4.1 Podelba na postapkite ..... 81
9.4.2 Elektrola~no zavaruvawe so oblo`ena elektroda ..... 82
9.4.3 Elektrola~no zavaruvawe pod za{titen pra{ok ..... 83
9.4.4 Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera
od inerten gas ..... 83
9.4.5 Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera
od aktiven gas ..... 84
9.4.6 Elektrola~no zavaruvawe so netopliva elektroda (TIG) ..... 84
9.5 GRE[KI VO ZAVARENITE SPOEVI ..... 85
9.5.1 Vidovi na gre{ki ..... 85
9.5.2 Pri~ini za pojava na gre{ki ..... 86
9.6 KONTROLA NA KVALITETOT NA ZAVARENITE SPOEVI ..... 87
9.6.1 Vizuelna kontrola ..... 87
9.6.2 Radiografska kontrola ..... 88
9.6.3 Ultrazvu~na kontrola ..... 89
9.6.4 Kvalitet na ~elni spoevi ..... 90
9.7 PRESMETKA NA NOSIVOSTA NA ZAVARENITE SPOEVI ..... 91
9.7.1 Nosivost na ~elnite spoevi ..... 91
9.7.2 Nosivost na agolnite spoevi ..... 92
10 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA AKSIJALNO
TOVARENI ELEMENTI - STAPOVI
10.1 AKSIJALNO ZATEGNATI STAPOVI ..... 97
10.1.1 Konstruktivni karakteristiki ..... 97
10.1.2 Dimenzionirawe na aksijalno zategnatite stapovi ..... 98
10.1.3 Ekcentri~no zategnati stapovi ..... 99
10.2 AKSIJALNO PRITISNATI STAPOVI ..... 101
10.2.1 Konstruktivni karakteristiki ..... 101
10.2.2 Linearna teorija na elasti~no izvivawe ..... 102
10.2.3 Nesovr{enosti na realnite stapovi ..... 105
10.2.3.1 Po~etni (inicijalni) deformacii ..... 105
10.2.3.2 Sopstveni napregawa ..... 107
10.2.3.3 Krivi na izvivawe ..... 107
10.2.4 Presmetka na stabilnosta na aksijalno pritisnati
stapovi so ednodelen presek spored MKS U.E7.081 ..... 108
10.2.5 Dol`ina na izvivawe ..... 111
10.2.6 Vlijanie na transverzalnite sili ..... 112
10.2.7 Presmetka na stabilnosta kaj stapovi
so pove}edelen presek ..... 113
10.2.8 Ekcentri~no pritisnati stapovi ..... 117
11 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA NOSA^I
11.1 PODELBA NA NOSA^ITE ..... 120
11.2 POLNOYIDNI NOSA^I ..... 122
11.2.1 Konstruktivni oblici i primena ..... 122
11.2.2 Dimenzii na elementite od popre~niot presek ..... 124
11.2.2.1 Visina na popre~niot presek ..... 124
10.2.2.2 Debelina na vertikalniot lim ..... 127
10.2.2.3 Pojasni limovi ..... 127
11.2.3 Kontrola na napregawata ..... 129
11.2.4 Pokrivawe na momentniot dijagram ..... 131
11.2.5 Vrska vertikalen lim - pojasna lamela ..... 134
11.2.6 Monta`na vrska na limenite nosa~i ..... 135
11.2.7 Zavarena vrska na limenite nosa~i ..... 139
11.2.8 Strani~no torziono izvivawe ..... 140
11.2.9 Izbo~uvawe na vertikalniot lim ..... 143
11.3 RE[ETKASTI NOSA^I ..... 147
11.3.1 Podelba na re{etkite i nivna primena ..... 147
11.3.2 Konstruktivno oblikuvawe na re{etkastite nosa~i ..... 150
11.3.3 Presmetuvawe na stapovite od re{etkastite nosa~i ..... 152
11.3.4 Presmetka na jazlenite limovi ..... 153
1. VOVED
N
N
σ max = ≤ σ doz (1)
A
Volumenot na stolbot e: V=A⋅H, a te`inata: G=γ⋅V
A
So zamena, od prethodnite izrazi mo`e da se dobie
H
zavisnosta za povr{inata na popre~niot presek:
G
A= (2)
γ ⋅H
Ako izrazot (2) go zamenime vo (1) dobivame:
γ
G = N ⋅H ⋅ (3)
σ doz
Za ista sila i visina (3), te`inata na stolbot, izraboten od razli~ni
konstruktivni materijali, }e zavisi od odnosot γ / σdoz. Vo sporedbenata tabela
dadeni se karakteristikite na tri konvencionalni konstruktivni materijali:
~elik, drvo i beton.
fmax hal
hc
L
hal =(1.5-2.0) hc
σ
steel
concrete
ε
0.5% >10%
1.4.2.1 Korozija
1.0
k Efektivna granica
na razvlekuvawe
0.8 ky, = f y, / f y
Naklon na linearno
0.6 elasti~niot del
kE, = Ea, / Ea
Granica na
0.4 proporcionalnost
k p, = f p, / f p
o
[ C]
0.2
odlivawe
na ~elik
surovo
dovod na
`elezo
vozduh
sogoruvawe
regeneratori
grafitni elektrodi
elektri~en lak
Sl.4 Elektro pe~ka
- re{etka - re{etka
-19 -19
a=2.9 .10 m a=3.6 .10 m
0.15
∆V rastop
V
0.10
1535 [oC]
1390 [oC]
0.05
910 [oC]
O
TEMPERATURA [ C]
0 500 1000 1500
910
900
austenit
800
austenit
+
ferit austenit
+
723 cementit
σ
1 2 3
fu
b
f0.2
a
fu
fy
fp
e
rastovaruvaw
E=tg
α ε
>8% εp >15%
0.2%
r Ao
do
lo
b
r Ao
h
lo,p
l1
P
a b c
a) Elasti~ni deformacii
b) Ramnomerni plasti~ni
deformacii
c) Neramnomerni plasti~ni
deformacii koncentrirani
na mestoto na kontrakcijata
∆
σ c
a) Realen dijagram
b) Dijagram pri zategawe
c) Dijagram pri pritisok
ε
F F
a) b)
D o
h 136
h
d1
d2
d2
d1
2.5d 4.0d
d2
A= [mm2]
1.854
F
HV = 1.854 ⋅ [MPa]
d2
Postoi emperiska korelacijata pome|u tvrdinata i ostanatite mehani~ki
karakteristiki. Naj~esto tvrdinata se zema kako prognoza za grani~nata jakost na
materijalot:
fu=k⋅HB
Kaj ~elicite koeficientot k ima vrednost od 0.34-0.36. Sepak ovaa vrednost
sekoga{ treba da se zeme so odredena rezerva.
30 o
20kg
55
10
r =1
3
2 10
40
sodr`ina na jaglenorod
Dodatni
Vrsta Na~in
za debelina vo [mm] elementi
na na
P S N za vrzuvawe
~elik dezoksid. >16 >30 >40
na azotot
≤16 ≤30 ≤40 ≤100
C0361 umiren 0.17 0.20 0.20 0.20 0.050 0.050 0.009 -
C0362 sp. umiren 0.17 0.17 0.17 0.20 0.050 0.050 0.009 -
C0363 sp. umiren 0.17 0.17 0.17 0.17 0.040 0.040 - da
C0451 umiren 0.22 0.22 0.24 0.24 0.050 0.050 0.009 -
C0452 sp. umiren 0.21 0.21 0.21 0.22 0.045 0.045 - da
C0453 sp. umiren 0.20 0.20 0.20 0.20 0.040 0.040 - da
C0561 umiren 0.22 0.22 0.23 0.23 0.050 0.050 0.009 -
C0562 sp. umiren 0.20 0.20 0.22 0.22 0.045 0.045 - da
C0563 sp. umiren 0.20 0.20 0.22 0.22 0.040 0.040 - da
fy δ5
debelina vo [mm] debelina vo [mm]
Vrsta
≥16 ≥40 ≥63 ≥80 ≥3 ≥40 ≥63
na fu
~elik <16 <40 <63 <80 <100 <40 <63 <100
[N/mm2] minimum [N/mm2] minimum [%]
C0361 235 225 215 205 195
C0362 340-470 235 225 215 215 215 26 25 24
C0363 235 225 215 215 215
C0451 275 265 255 235 225
C0452 410-540 275 265 255 245 235 22 21 20
C0453 275 265 255 245 235
C0561 355 345 335 315 305
C0562 490-630 355 345 335 325 315 22 21 20
C0563 355 345 335 325 315
Broj~an simbol 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Legira~ki elem. C Si Mn Cr Ni W Mo V dr.
Faktor na vlijanie - 1 1 4 4 7 14 17
Simbol 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
[N/mm2] utvrdena ≤320 350 380 480 580 580 780 880
@ELEZNA RUDA
LIENO @ELEZO
Tomasov ili
^ELIK Simens-Martinova
LD (Linc-Donavic) ili elektro pe~ka
konvertor
INGOT
Vaqak Ingot
Linija za
valawe na
profili
5.2.1 Stapovi
h=200
C=200
m = 2.41 .. 31.6 kg/m
50
40
40 C=200 30 C=100
t=60
5
5
10 b=150 151 b=1250
10 .. 500 10 .. 300
d = 10 500 .. b = 10 300 ..
m = 0.62 .. 1540 kg/m m = 0.78 .. 706 kg/m
b=300
10
10 d=500 10 b=300
5.2.2 Limovi
h=400
h=300
tf = 8 .. 18 t f = 8 .. 16
m = 8.64 .. 71.8 kg/m tf m = 8.38 .. 46 kg/m tf
80
80
45 b=110 45 b=100
h=600
tw
t w= 3.9 .. 18 t w= 3.8 .. 12
h=500
.. b/4
t f = 5.9 27 t f = 5.2 .. 19
m = 5.94 .. 141 kg/m tf m = 6.0 .. 122 kg/m tf
80
80
42 b=185 46 b=220
100 100
b=300 b=300
tw
b = 106 .. 302 b = 259 .. 431
t w= 12 .. 21 t w= 14 .. 54.5
tw
h=499
269
t f = 20 .. 40 t f = 22 .. 89.5 tf
.. tf
120
106
b=302 m = 115 .. 744 kg/m b=431
Sl.3b Toplovalani I profili so {iroki pojasi
Kaj normalno valanite (INP) profili se javuva naklon na pojasite (8% kaj U i
14% kaj I profilite) koj e usloven od tehnikata na valaweto. Ovie profili imaat
tesen pojas (no`ica) i ograni~ena krutost (moment na inercija). Potrebata za
pogolema nosivost se pokriva (delumno) so IPE prifilite (t.n. evropski profili).
Ovie profili imaat ne{to po{iroki paralelni pojasi i asortiman na pogolemi
visini.
Za pogolema nosivost i ekonomi~nost se valaat I profilite so {iroki
(paralelni) pojasi so po{irok asortiman na debelini na r'betot i pojasite. Se
javuvaat vo tri serii: lesna serija (HEA ili IPB1), normalna serija (HEB ili IPB) i
poja~ana serija (HEM ili IPBv). Poniskite profili od serijata imaat zna~itelno
visoka krutost i okolu poslabata oska i mo`at da se koristat za ~eli~ni stolbovi.
Poslednite godini na evropskiot pazar se pojavi i nova serija na HD-profili
(xambo profili), specijalno kreirani za stolbovi vo pove}ekatni zgradi.
h=500
h=b=400
t d t t
40
50
otvoreni
zatvoreni
profilirani limovi
τ max ≤ τ doz = ( f y / 3 ) / ν
Presmetkovniot model se bazira na linearno elasti~no odnesuvawe na
konstrukcijata. Maksimalnoto napregawe, dobieno so presmetka na konstrukcijata,
ne smee da ja nadmine vrednosta na dozvolenoto napregawe. Dozvolenoto napregawe
se dobiva so redukcija na karakteristi~noto napregawe so koeficientot na
sigurnost.
Ako se zeme vo predvid σ−ε dijagramot na ~elikot, se gleda deka se do
dostignuvawe na granicata na te~ewe (razvlekuvawe) materijalot, prakti~no, se
odnesuva idealno elasti~no (Hukov zakon). Spored toa, kako karakteristi~na
vrednost na napregaweto, za ~elikot, usvoena e vrednosta na granicata na te~ewe
(fy). Kaj ~elicite koi nemaat izrazena granica na te~ewe, kako karakteristi~na
vrednost se zema uslovnata granica na te~ewe f0.2.
Koeficientot na sigurnost, eksplicitno, se normira spored tovarnata
kombinacija, odnosno karakterot i verojatnosta na tovarite. Me|utoa so
koeficientot na sigurnost se opfa}aat i niza neizvesnosti vo pogled na
procenkata na tovarite, karakteristikite na materijalot, geometriski
otstapuvawa, nedoslednosti vo presmetkovniot model i sl.
zona na dinami~ko
razoruvawe
zona na stati~ko
razoruvawe
σ
a)
∆σ
b)
σmax
v)
σsr g)
σmin ∆σ
N
σsr =0
300
∆σ
200
σsr
100
σsr
o
45
naizmeni~no ednosmerno
promenlivo promenlivo
Sl.3 Smitov dijagram
[MPa] σD [MPa] σD
400 400
σD,0
300 300
200 200
σD, σD,
8
8
100 100
N log(N)
5 6 1 2 3 4 5 6 7
5.10 10
10oC
2.8 -
2.0 2.8 3
zategawe
i 1.4 2.0 2
zategawe 1.0 1.4 1 umiren
pri
svitkuvawe 0.7 1.0
0.5 0.7 1 neumiren
- 0.5 0 slobodno
Faktorot na krt lom se zaokru`uva na najbliskata vrednost od: 2.8, 2.0, 1.4,
1.0, 0.7 ili 0.5.
Faktorot na konstruktivno oblikuvawe (K) zavisi od konstruktivnite detali
(na~in i tip na zavareni vrski) i nivnata naponska sostojba. Negovata vrednost e:
1.0, 1.4 ili 2.0 (za najnepovolna sostojba).
Faktorot na zna~ewe (Z) mo`e da bide:
0.5 - za sporedni elementi od konstrukcijata
0.7 - za elementi od koi imaat vlijanie na konstruktivniot integritet na
poedini delovi od konstrukcijata
1.0 - za elementi od koi imaat vlijanie na konstruktivniot integritet na
celokupnata konstrukcijata
Faktorot na napregawa (N) zavisi od brzinata so koja se razvivaat
napregawata, odnosno na~inot na tovarewe. Vrednosta na ovoj faktor e:
1.0 - za elementi bez udarno (impulsivno) napregawe
1.4 - za elementi so udarno (impulsivno) napregawe
Eksploatacionata temperatura se zema -25oC<T<-10oC za konstrukcija na
otvoreni objekti, i T>-10oC za konstrukcija vo zatvoren prostor so termoizolacija.
Izborot na kvalitet na ~elikot za elementi izlo`eni na pritisok zavisi
samo od nivnata debelina.
7. SREDSTVA ZA VRSKA - SPOJNI SREDSTVA
7.1 OP[TO
7.2 ZAKOVKI
do 13 15 17 19 21 23 25 28 31 34
d 12 14 16 18 20 22 24 27 30 33
D 19 22 25 28 32 36 40 43 48 53
K 7.5 9 10 11.5 13 14 16 17 19 21
R 9.5 11 13 14.5 16.5 18.5 20.5 22 24.5 27
r 0.6 0.6 0.8 0.8 1 1 1.2 1.2 1.6 1.6
D=1.5d
α
D=1.5do b)
a)
w
h=0.6do
R=0.83do R
k
r=0.05do
5
d
do
do
s
1%
1%
45
D=1.5d
l
v) α
k
min 2
l-50
do
dijametar do 13 15 17 19 21 23 25 28 31 34
15 19 28 31 34
oznaka
dopolnitelna oznaka a) b) v) g)
Dopolnitelnite oznaki:
a) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zakovkata se vgraduva na monta`a
b) dupkata bu{ena na monta`a
v) gornata glava na zakovkata e poluvpu{tena
g) dolnata glava na zakovkata e poluvpu{tena
a) b) v) g)
N o
N N 30-40
N N
N
a) v)
N
t1
N
τ max
do
t2
τ = N/A τ
g)
b)
N/2
t1
σb,max
do
N
t2
N/2
σb = N/A b
t3
d o2 ⋅ π
Fτ = m ⋅ Aτ ⋅ τ doz = m ⋅ ⋅ τ doz
4
m - se~nost na zakovkata (broj na ramnini na smolknuvawe - sl.3a,b)
τdoz - dozvoleno napregawe na smolknuvawe (tab.3)
do S
s
Md
ds
l
Md
8
i
8
d1
d2
b
m
Md 12 16 20 22 24 27 30
b 19.5 23 26 28 29.5 32.5 35
i 2.5 3.0 4.0 4.0 4.5 4.5 5.0
e 20.88 26.17 32.95 35.03 39.55 45.20 50.85
h 8 10 13 14 15 17 19
s 19 24 30 32 36 41 46
R 0.6 0.6 0.8 0.8 0.8 1.0 1.0
Navrtka
m 10 13 16 18 19 22 24
Podlo{ka
d1 14 18 22 24 26 30 33
d2 24 30 37 39 44 50 56
dopolnitelna a) b) v)
oznaka
Dopolnitelnite oznaki:
a) obrabotena zavrtka
b) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zavrtkata se vgraduva na monta`a
v) dupkata bu{ena na monta`a
Zavrtkite se izrabotuvaat od razli~ni kvaliteti na ~elik. Kvalitetot na
~elikot se ozna~uva (vtisnuva) na glavata od zavrtkata. Oznakata se sostoi od dve
brojki razdeleni so to~ka (pr. 5.6). Prvata brojka ja ozna~uva granicata na kinewe
na materijalot (pr: 5 zna~i fu=500MPa), a vtorata brojka ja ozna~uva uslovnata
granica na razvlekuvawe kako del od granicata na kinewe (pr: .6 zna~i
fy=500⋅0.6=300MPa).
N N
N N
3/3
2/3 2/3
1/3 1/3
N 1/3 1/3 N
2/3 2/3
3/3 3/3
Sl.5 Na~in na prenesuvawe na silata
Obi~nite zavrtki se pritegaat do ostvaruvawe na kontakt, taka {to ne se
javuva nekoe zna~itelno zategawe na teloto i aktivirawe na sila na triewe koja bi
u~estvuvala na porelevanten na~in vo rabotata na vrskata.
Kaj obi~nite neobraboteni zavrtki zazorot od 1mm predizvikuva zna~itelno
proklizuvawe na vrskata. Ova proklizuvawe mo`e da efektuira so zna~itelni
deformacii vo konstrukcijata. Neobrabotenite zavrki, spored toa, ne se pogodni
kako spojno sredstvo vo dinami~ki tovareni konstrukcii. Poradi pomaliot zazor
proklizuvaweto kaj obrabotenite zavrtki e mnogu pomalo. Vrskite so obraboteni
zavrtki spored odnesuvaweto se bliski do onie izvedeni so zakovki. Na sl.6
dadena e ilustracija na pomestuvaweto vo funkcija od silata alternativno za
vrska so obi~ni neobraboteni i obi~ni obraboteni zavrtki.
Neobraboteni Obraboteni
zavrtki zavrtki
d 2 ⋅π
Fτ = m ⋅ Aτ ⋅ τ doz = m ⋅ ⋅ τ doz
4
m - se~nost na zavrtkata (broj na ramnini na smolknuvawe)
τdoz - dozvoleno napregawe na smolknuvawe (tab.7 i 8)
e
s
R
S
do
Md
t
ds
l
Md
i
s
s
d
m
D
b
Md 12 16 20 22 24 27 30
b 21-23 26-28 31-33 32-34 34-37 37-39 40-42
e 23.91 29.56 35.03 39.55 45.20 50.85 55.37
h 8 10 13 14 15 17 19
S 22 27 32 36 41 46 50
R 1.2 1.2 1.5 1.5 1.5 2.0 2.0
Navrtka
m 10 13 16 18 19 22 24
Podlo{ka
d 13 17 21 23 25 28 31
D 24 30 37 39 44 50 56
s 3 4 4 4 4 5 5
dopolnitelna a) b) v)
oznaka
Dopolnitelni oznaki:
a) obrabotena zavrtka - so to~no nalegnuvawe
b) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zavrtkata se vgraduva na monta`a
v) dupkata bu{ena na monta`a
Visokovrednite zavrtki se izrabotuvaat od kvalitetni ~elici so povisoka
jakost. Oznakata za kvalitet na materijalot e so isto zna~ewe kako kaj obi~nite
zavrtki, so toa {to za visokovredni zavrtki se smetaat kvalitetite 8.8, 10.9 i 12.9.
smolknuvawe zategawe
a) v)
N N
Q Q
N
b) N M M N
1 + ( b / d o )2
σ max = 3 ⋅ σ br ⋅ k kade: k = ( b / d o )2
[( b / d o )2 − 1 ] 2
t
σbr σbr σbr σn
σmax
do
do
b
Sl.2 Koncentracija na napregaweto na plo~a so otvor
d o = t + 10 [mm] za: t ≤ 12
e1 e e1 e1 e e1
a) b)
o
30
do
N N
d
e e1
2 ⋅ ( e − d ) ⋅ t ⋅ τ doz = d ⋅ t ⋅ σ b ,doz
Ako dozvolenoto napregawe na smolknuvawe na osnovniot materijal, i
dozvolenoto napregawe na pritisok po obodot na dupkata gi izrazime preku
dozvolenoto normalno napregawe na osnovniot materijal, dobivame:
τ doz = k1 ⋅ σ doz σ b ,doz = k 2 ⋅ σ doz
So zamena vo gorniot izraz i odredena transformacija se dobiva izrazot za
minimalnoto rastojanie:
k2
e = (1 + )⋅d
2 ⋅ k1
Koeficientot k1 = 1 / 3 ≈ 0.58 , dodeka koeficientot k2 iznesuva 1.7 za
neobraboteni zavrtki i 2.0 za zakovki i obraboteni zavrtki. So ovie vrednosti na
koeficientite minimalnoto rastojanie me|u neobraboteni zavrtki iznesuva 2.47d,
dodeka za zakovki i obraboteni zavrtki 2.73d. Vo propisite (tab.1) usvoeno e e=3do.
1 3 k2
e1 = ( + ⋅ )⋅d
2 4 k1
Spored toa, za spomenatite vrednosti na koeficientite, kaj neobrabotenite
zavrtki rastojanieto e 1.77d, a kaj obrabotenite zavrtki i zakovkite 1.99d. Vo
propisite (tab.1) usvoeno e e1=2do.
Minimalnoto rastojanie od spojnoto sredstvo do ivicata na elementot (e2)
normalno na pravecot na deluvawe na silata se opredeluva od uslovot za nivno
nesmetano vgraduvawe, a delumno i od uslovot da ne dojde do rascepuvawe
(smolknuvawe) na limot (kaj gasno se~eni limovi). Kaj valanite profili ovie
rastojanija (tab.1) ne va`at, odnosno se primenuvaat i pomali rastojanija (zadadeni
vo geometriskite podatoci za konkretniot profil - sl.6).
c c
c
c c c
σ = const.
tf
Nf
Af Aw
Nw N
hw
dw
Af
tf
Nf
bf
bf =bp,1 bp
t p,1
tp
tf
tf
t p,2
bp,2 bf
d 2 ⋅π
Fτ = ⋅ τ doz
4
Fb = d ⋅ t min ⋅ σ b ,doz t min = t f ( tf < t p )
t min = t p ( t p < tf )
d 2 ⋅π
Fτ = 2 ⋅ ⋅ τ doz
4
Fb = d ⋅ t min ⋅ σ b ,doz t min = t f ( t f < t p ,1 + t p ,2 )
t min = t p ,1 + t p ,2 ( t p ,1 + t p ,2 < t f )
dw
hw
dp
d 2 ⋅π
Fτ = 2 ⋅ ⋅ τ doz
4
Fb = d ⋅ t min ⋅ σ b ,doz t min = d w ( dw < 2 ⋅ d p )
t min = 2 ⋅ d p ( 2 ⋅ d p < dw )
9.1 OP[TO
dopolnitelen materijal
(elektroda)
`leb
zavaren spoj
zavar
ZVT
a) b)
v)
a) b)
a) b) v) g)
a) b)
^ELEN SPOJ
OBRABOTKA DEBELINA
NAZIV IZGLED NA @LEB NA LIM
I 1 - 5 mm
0 - 2mm
α = 60 o
V 5 - 15 mm
1 - 2mm
α = 50 o
1/2V 5 - 15 mm
1 - 2mm
α = 60 o
X 12 - 35 mm
1 - 2mm
α = 50 o
K > 15 mm
1 - 2mm
α = 20 o
U > 25 mm
1 - 2mm
α = 30 o
J > 15 mm
1 - 2mm
Agolni zavareni spoevi se izveduvaat kaj agolnite i vrskite na preklop. Za
niv ne e potrebna posebna obrabotka na rabovite na elementite koi se zavaruvaat,
odnosno nema potreba od `leb. Kako `leb, vo koj se deponira dopolnitelniot
materijal i se oformuva zavareniot spoj, slu`i prostorot vo agolot koj go gradat
elementite koi se spojuvaat.
Vidlivata strana na agolniot spoj se narekuva lice na spojot i, zavisno od
oblikot, mo`e da bide ramno, konveksno (ispaknato) ili konkavno (vdlabnato).
agolen spoj pod prav agol agolen spoj pod kos agol
konveksno konkavno
lice lice
a
a
a
Sl.6 Agolni spoevi
DOPOLNITELNI OZNAKI
Kontinualen
Provaren koren Izbruseno lice Kvalitet S, I, II Kontrola agolen spoj
...S RK radiografska a...l
UK ultrazvu~na
9.3 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ZAVARUVAWETO
z
Sl.7 Toplinski poliwa - izotermi
T [ oC ] T [ oC ]
a) 1
b) 1
1 2
2 2 2 zavar
T1
3
3 4
4
T2
t [s] t [s]
1300
1100
zavaren 3
1 spoj 900
2
700
45 6 7
Elektrola~no nelegirani
zavaruvawe so MIG 131 4- (<0.22%S) i
`ica i za{tita od 24 niskolegirani
inerten gas (0.35%S)
(9.4.4) ~elici
Elektrola~no nelegirani i
zavaruvawe so MAG 135 < 30 niskoleg.
`ica i za{tita od ~elici
aktiven gas
(9.4.5)
Elektrola~no
zavaruvawe so TIG 141 < 12 visokolegirani
netopliva elektroda ~elici
i zatita od inerten gas
(9.4.6)
dr{ka
a
elektri~en
d
tro
aparat
ek
(-) katoda
el
el. mre`a
elektri~en
zavar
lak
(+) anoda
osnoven materijal
Sl.10 [ema na elektrola~no zavaruvawe so topliva elektroda
ured za dozirawe
na `ica i pra{ok elektri~en
kotur so `ica aparat
so pra{ok
dvi`ewe
(+) anoda
osnoven materijal
kotur so `ica
dovod na gas
dovod
aparat
voda za ladewe
el. mre`a
odovod
materijal
dovod
elektri~en
aparat
voda za ladewe
el. mre`a
6
1
10
11
5 8
2
9
10 7 5
3
6
8 11
11
8
4
a) 1 b) 1
1/ Visokofrekventen
generator
2/ Predavatel
2 2/4
5
3/ Materijal koj se
se ispituva
3 3 4/ Priemnik
6 5/ Poja~uva~ na signalot
4
6/ Indikator na vremeto
6
5
Sl.18 [ematska pretstava na ultrazvu~nite metodi
z
N My Mz
L
σx = ± ±
A Wy Wz
x
Q ⋅ Sy
a
τ zx =
Iy ⋅ a
y
Dokolku vo zavareniot spoj se javuva slo`ena sostojba na napregawa (naj~esto
vo ramninata na limot) so komponenti na normalnite i tangencijalnite napregawa
vo dva ortogonalni pravci, toga{ e potrebno da se opredeli uporednoto napregawe
po hipotezata na Huber-Henki-Mizes za deformaciona rabota pri promena na
oblikot:
σ u = σ ⊥2 + σ II2 − σ ⊥ ⋅ σ II + 3( τ ⊥2 + τ II2 )
Dozvolenoto napregawe vo zavareniot spoj se dobiva so korekcija na
dozvolenoto napregawe na osnovniot materijal:
σ w ,doz = k ⋅ σ doz
Korekcioniot koeficient (k) zavisi od kvalitetot na zavareniot spoj, vidot
na napregawata i kvalitetot na osnovniot materijal. Vrednostite na korekcioniot
koeficient se dadeni vo tabela 4.
Dokazot za nosivost na ~elniot spoj mo`e da se izrazi preku uslovot:
σ x ≤ σ w ,doz
τ xz ≤ σ w ,doz
Nepovolnite efekti od gre{kite se najizrazeni kaj ~elnite spoevi izlo`eni
na zategnuvawe. Zatoa pri zategawe i koeficientot k e najmal. Pri sostojba na
pritisok efektite od gre{kite mo`at da se zanemarat, pa bez ogled na kvalitetot
na spojot korekcioniot koeficient e k=1.00.
Sostojbata na smolknuvawe se komparira preku normalnoto dozvoleno
napregawe, pa zatoa se koristat niski vrednosti na korekcioniot koeficient,
odnosno vo nego e vgraden odnosot na dozvolenoto napregawe na smolknuvawe i
dozvolenoto normalno napregawe (1 / 3 ≈ 0.6 ).
Kaj ~elicite so povisok kvalitet (S.0561), zaradi povisokiot procent na
legira~kite elementi, jaglenorodniot ekvivalent (SE) e povisok i vodi kon
formirawe na nepovolni strukturni promeni vo zonata na spojot. Kaj niv vrednosta
na korekcioniot koeficient e ne{to poniska za obi~en kvalitet na spojot (II kval.).
Koeficient k
Kvalitet Vid na napregawe
S.0361 S.0561
Zategawe ili svitkuvawe 1.00 1.00
S Pritisok 1.00 1.00
Smolknuvawe 0.60 0.60
Zategawe ili svitkuvawe 0.80 0.80
I Pritisok 1.00 1.00
Smolknuvawe 0.60 0.60
Zategawe ili svitkuvawe 0.72 0.65
II Pritisok 1.00 0.80
Smolknuvawe 0.55 0.50
o
<120 o
>60
a
a
a
a
lw
a*
EPP
Minimalna Maksimalna
Debelina na agolnite spoevi a 3mm 0.7tmin
Dol`ina na agolnite spoevi lw 6a ili 40mm 100a
A l B
l
merodavna ramnina
N N
N
Vll =
2 ⋅a ⋅l
l
σ u = Vll ≤ σ w ,doz
N
N
N N
N
b
V⊥ =
2 ⋅a⋅b
σ u = V⊥ ≤ σ w ,doz
N
N
N ll = N ⋅ cos θ N ⊥ = N ⋅ sin θ
a
Nll
l
N N Vll = N ll / Aw V⊥ = N ⊥ / Aw
Nl N ⋅ cos θ N ⋅ sin θ
Vll = V⊥ =
l
Aw Aw
N N
σ u = Vll2 + V⊥2 = ⋅ sin 2 θ + cos 2 θ = ≤ σ w ,doz
Aw Aw
a
N agolni spoevi vo preklopni vrski:
N
N N
b
l > 1. 5 ⋅ b
N
Vll = V⊥ = 0
2 ⋅a ⋅l
0 . 5 ⋅ b < l ≤ 1 .5 ⋅ b
1
Fw = Fw ,l + Fw ,b
3
Fw ,l = 2 al ⋅ σ w ,doz Fw ,b = ab ⋅ σ w ,doz
N ≥ Fw
1
l < 0 .5 ⋅ b ⇒ Fw = Fw ,l + Fw ,b
3
agolni spoevi vo agolni vrski:
a)
a a
N
n =
N 2 ⋅a⋅l
l
σ u = n ≤ σ w ,doz
b)
N
a a N
Vll =
2 ⋅a ⋅l
M=N. e M N ⋅e 3 ⋅N ⋅e
n= = =
l
Ww a⋅l 2
a⋅l2
N 2
6
e σ u = n 2 + Vll2 ≤ σ w ,doz
v)
a a N
nN =
N 2 ⋅a ⋅l
M 3 ⋅N ⋅e
nM = =
e
N
l
Ww a⋅l2
M=N.e
n = nN + nM
σ u = n ≤ σ w ,doz
g)
a N ll N ⋅ sin θ
Vll = =
2 al 2 al
Nl Nl N ⊥ N ⋅ cos θ
nN = =
l
l
l
M=Nll.e
2 al 2 al
Nll Nll N M 3 ⋅ N ll ⋅ e 3 ⋅ N ⋅ e ⋅ sin θ
nM = = =
Ww a⋅l2 a⋅l2
e
n = nN + nM
σ u = n 2 + Vll2 ≤ σ w ,doz
d)
a...l N
N
V⊥ =
M 2 al
h
M=N. e M M/h N ⋅e
n= =
h
al h ⋅a ⋅l
M N N
h σ u = n 2 + V⊥2 ≤ σ w ,doz
e
l
1 a2 ⋅ l 23 h2
Iw = + a1 ⋅ l1,1 ⋅ + a1 ⋅ l1,2 ⋅ ( h − t f )2
3 l 1,2 6 2
h
a2 a2 Ww ,1 = Iw /( + a1 )
2
l2
h
2 M l
N Ww ,3 = Iw /( 2 )
2
h l 22
a 1 t f a1
Sw ,2 = a1 ⋅ l1,1 ⋅ + a1 ⋅ l1,2 ⋅ ( h − 2 ⋅ t f ) + a2 ⋅
2 4
l 1,1 h
Sw ,3 = a1 ⋅ l1,1 ⋅ + a1 ⋅ l1,2 ⋅ ( h − 2 ⋅ t f )
2
Kontrola vo to~ka 1:
M
n= σ u = n ≤ σ w ,doz
Ww ,1
Kontrola vo to~ka 2:
N ⋅ Sw ,2 N
Vll = ≈ σ u = Vll ≤ σ w ,doz
I w ⋅ 2 ⋅ a2 2 ⋅ a2 ⋅ l 2
Kontrola vo to~ka 3:
M N ⋅ Sw ,3
n= Vll =
Ww ,3 I w ⋅ 2 ⋅ a2
σ u = n 2 + Vll2 ≤ σ w ,doz
10 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA AKSIJALNO
TOVARENI ELEMENTI - STAPOVI
zategnat
pojas
zategnati dijagonali
zategi
zategnat
pojas
kabel
besilki
a) v)
g)
b)
d)
a) b) Anet
a
Nt Nt
Abr
e f
Nt Nt Nt Nt
Mo Mo
Nt Nt
f
stolb
pritisnati dijagonali
pritisnat pojas
stolb
a)
b)
v)
a) N b) Nc
c
Ncr
X
L
f f
y(x)
x
EI=cons f Y
Nc
Sl.8 Izvivawe na aksijalno pritisnat stap
y" ( x ) + k 2 ⋅ y ( x ) = 0
Se dobiva linearna diferencijalna ravenka od vtor red ~ij op{t integral e:
y ( x ) = A ⋅ sin( kx ) + B ⋅ cos( kx )
So zamena na grani~nite uslovi na kraevite (y(0)=0 i y(L)=0) se dobiva:
A ⋅ sin( kL ) = 0 ⇒ kL = n ⋅ π
Kone~no, so zamena vo izrazot za k2, za n=1 (eden polubran na sinusoidata), se
dobiva vrednosta na kriti~nata sila:
π 2 ⋅E ⋅I
N cr =
L2
E - modul na elasti~nost na materijalot
I - moment na inercija okolu oskata na izvivawe
L - dol`ina na stapot (dol`ina na polubranot na sinusoidata)
Kriti~nata sila se odnesuva za dvostrano zglobno potpren stap koj gubi
stabilnost vo soviena forma pretstavena so eden kompleten polubran od sinusoida
(n=1). Toa e vsu{nost i minimalnata kriti~na sila. Za drugi kombinacii na
grani~nite uslovi (sl.9) se dobivaat i drugi vrednosti na kriti~nata sila izrazeni
preku varijacijata na efektivnata dol`ina, ili t.n. dol`ina na izvivawe.
Li = L
L i = 0.7L
L i = 0.5L
Li = L
L i = 2L
Ncr = 2 EI
2
Li
Sl.9 Dol`ini na izvivawe
Li I
kade {to: λ= (i = )
i A
A - povr{ina na popre~niot presek
i - radius na inercija (za relevantnata oska na izvivawe)
λ - vitkost
O~igledno e deka kriti~noto napregawe zavisi samo od vitkosta (E=cons vo
elasti~nata oblast na rabota). Kriti~noto napregawe, spored Ojler, se menuva po
hiperboli~en zakon vo funkcija od vitkosta, t.n. Ojlerova hiperbola (sl.10).
cr
Engeser
fy Tetmaer
fp
Ojlerova
hiperbola
60 p
a) Nc b) N [kN]
c Nc [kN]
= 120 = 40
400 fo = L/300 400
X
fo = L/150
300 300
fo = L/100
L fo f
200 200 f = L/30
yo (x) y(x)
fo = L/50
100 100 fo = L/150
x
f [mm] f [mm]
Y
2 4 6 8 10 2 4 6 8 10
Nc
Sl.11 a) Po~etni deformacii b) Eksperimentalni dijagrami
Po~etnata deformacija (zakrivenost) na eden zglobno potpren stap, izlo`en
na sila na pritisok, mo`e da se pretstavi kako:
π
y o ( x ) = fo sin( x)
L
Aksijalnata sila, zaradi zakrivenosta, generira po~eten moment:
Mo ( x ) = Nc ⋅ y o ( x )
Po~etniot moment predizvikuva dopolniteno zakrivuvawe vrz koe
dopolnitelno se izrazuva aksijalnata sila. Procesot na porast na deformacijata
se izvr{uva po teorijata od vtor red. So voveduvawe na po~etnite deformacii vo
diferencijalnata ravenka na problemot se dobiva:
Nc
y" ( x ) + ⋅ [ y ( x ) + y o ( x )] = 0
EI
Nc N ⋅f π
y" ( x ) + ⋅ y ( x ) = − c o sin( x )
EI EI L
So integracija na diferencijalnata ravenka i zamena na grani~nite uslovi se
dobiva izrazot za popre~nite deformacii (pomestuvawa):
fo π
y( x ) = ⋅ sin( x)
π2 L
−1
N c ⋅ L2 / EI
Maksimalniot uklon se javuva vo sredinata na rasponot (x=L/2):
fo
y( L / 2 ) = f =
N cr
−1
Nc
Vkupniot uklon iznesuva:
1
ftot = fo + f = fo ⋅
N
1− c
N cr
Ncr e kriti~nata sila pri elasti~no izvivawe na idealno prav stap.
Od posledniot izraz se gleda deka popre~nite deformacii rapidno rastat so
pribli`uvawe na silata kon kriti~nata vrednost. Formalno gledano, za slu~aj na
idealno elasti~en materijal, po~etnite deformacii nemaat vlijanie na vrednosta
na kriti~nata sila. Me|utoa, realnite materijali imaat prag na elasti~noto
odnesuvawe povrzan so odredena vrednost na napregaweto. Maksimalnoto
napregawe se dobiva so sumirawe na vlijanieto od aksijalnata sila i momentot:
N c M max
σ max = + kade: M max = N c ⋅ ftot
A W
Kaj stapovite so pomala vitkost popre~nite deformacii se pomali i nivnoto
odnesuvawe e elasti~no se do pred pojavata na izvivaweto (sl.11b: λ=40).
Stapovite so pogolema vitkost, poradi pogolemite popre~ni deformacii,
nelinearno se odnesuvaat skoro od samiot po~etok na tovareweto (sl.11b: λ=120).
10.2.3.2 Sopstveni napregawa
0.25 0.25
h
0.3-0.5
+ + +
+ +
+
b +
E E
σ cr = f y = π 2 ⋅ ⇒ λY = π ⋅
λ2y fy
Kvalitet t ≤ 40 mm t > 40 mm
na ~elikot fy [MPa] λy fy [MPa] λy
C 0361 240 92.9 216 98.0
C 0451 280 86.0 245 92.0
C 0561 360 75.9 324 80.0
Bezdimenzionalniot koeficient ne zavisi samo od vitkosta. So ovoj
koeficient se opfateni i nesovr{enostite na realniot stap. Vo zavisnost od
tipot na popre~niot presek i stepenot na ekvivalentnite geometriski
nesovr{enost definirani se pet krivi na izvivawe (Ao, A, B, C i D - sl.13). Za
sekoja kriva definiran e koeficientot α (tabela 2).
1.00
Ao
0.80
A
B
0.60
Euler
0.40
C
D
0.20
0.00
0.40
0.80
1.20
1.60
2.00
2.40
2.80
Sl.13 Krivi na izvivawe
kade: β = 1 + α ⋅ ( λ − 0 .2 ) + λ 2
Pripadnosta na poedini preseci na odredena kriva na izvivawe e dadena vo
tabela 3.
Tabela 3: Izbor na kriva na izvivawe za razli~ni tipovi popre~ni preseci
Izvivawe Kriva na
Tip na popre~en presek
okolu oska izvivawe
Debeli y-y
tf
zavareni spoevi C
hy (poln provar) z-z
z-z C
t
y y y y
y-y C
t > 40mm
z
z-z D
z
Valani U L, ladnooblikuvani i polni preseci
z z
z y-y
z
C
y
y y y y y y z-z
z
y
z z
Uslovi na ( b* / t )max
kraevite kσ Grani~na vitkost Karakteristi~ni primeri
C.0361 C.0561
t
E b* b*
0.426 b*/ t=0.665 kσ 13 11
fy
t
b* t1
E
b*1
4.00 b*/ t=0.665 kσ 39 32
fy
t2
t
b* b*2
ϕ ϕ
k dQ k d 2M k
y" Q ( x ) = γ ' ( x ) = ⋅ = ⋅ = ⋅ N c [ y" ( x ) + y" o ( x )]
GA dx GA dx 2 GA
Koga gi sobereme dvata dela od krivinata na stapot, se dobiva sledniot oblik
na diferencijalnata ravenka:
γ
1 + N cr
π 2
Nc 1 π 2
Nc Q π
y" ( x ) + ⋅ ⋅ ⋅ y( x ) = − ⋅ ⋅ ⋅ fo ⋅ sin( x)
L2 N cr γ L2 N cr γ L
1 − Nc 1 − N cr
Q Q
π
Re{enieto se pretpostavuva vo oblik: y ( x ) = ( f − fo ) ⋅ sin( x)
L
So diferencijacija na re{enieto i zamena vo diferencijalnata ravenka se
dobiva izrazot za maksimalnata strela (uklon) vo sredinata na stapot (f).
Kriti~nata sila koja go vklu~uva i vlijanieto na transverzalnite sili (Ncr,Q) se
dobiva od uslovot maksimalnata strela da te`i kon beskone~nost.
N cr 1
N cr ,Q = =
γ 1 γ
1 + N cr +
Q N cr Q
Ako vovedeme oznaka Sz=Q/γ ( pretstavuva krutost na smolknuvawe) se dobiva
sledniot izraz:
1 1 1
= +
N cr ,Q N cr S z
Koga vo gorniot izraz go vneseme izrazot za Ojlerovata kriti~na sila (Ncr) se
dobiva:
EI EI
N cr ,Q = π 2 ⋅ =π2 ⋅
γ L2Q
L2 ⋅ (1 + ⋅ N cr )
Q
γ
kade: L2Q = L2 ⋅ (1 + ⋅ N cr )
Q
Razlikata so Ojlerovata kriti~na sila (bez vlijanie na transverzalnite sili)
se izrazuva so ~lenot (γ/Q)⋅Ncr, odnosno zamestitelnata dol`ina na stapot e
pogolema, a kriti~nata sila pomala od Ojlerovata.
z*
z* z*
y y y* y* y y
z*
z* z*
z* z* z*
y y
z*
y y y* y*
z*
z*
y
z* z*
m 2
kade: λ z ,Q = λ2z + ⋅ λ1
2
Nc - aktuelna aksijalna sila na pritisok
ν - koeficient na sigurnost za konkretniot slu~aj na tovarewe
A - povr{ina na slo`eniot presek
λz - vitkost za nematerijalnata oska
m - broj na poedine~ni elementi vo slo`eniot presek
λ1 - vitkost na samostojniot element za negovata minimalna oska na inercija
i dol`ina na izvivawe ednakva na spojnoto rastojanie L1
Poedine~nite delovi na slo`eniot presek mo`at da bidat spoeni na dva
na~ina. Prviot (sl.15a) e so spojni limovi, ili t.n. ramovski polne`. Vtoriot na~in
(sl.15b) e so re{etkast polne`.
L1
y
a)
1
z z Nc Nc
hy
L1
b)
y
1
z z Nc Nc
hy
L1 ⋅ hy2 A L3d
S z = n ⋅ EAd ⋅ λ1 = π ⋅ ⋅
L3d n ⋅ Ad L1 ⋅ hy2
2 2
Q1
L1
L
Q1
t
fto
Qmax Qmax
Nc Nc 2 2
2 2
Mmax Mmax Nc Nc
h h 2 2
h h
Qmax L1
Maksimalniot moment vo krajniot element e: M1 = ⋅
r 2
kade: r e broj na samostojni elementi
Dokazot za nosivost na samostojniot element vo krajnoto pole e usloven so:
N c M1
σ max = + ≤ σ doz
r W1
kade: W1 e otporniot moment na samostojniot element za oska 1-1.
Pokraj globalnata i lokalnata stabilnost na pritisnatiot stap, potrebno e da
se izvr{i i kontrola na nosivosta na spojnite elementi. Kaj ramovskiot polne`
spojnite limovi se kontroliraat so transverzalnata sila Q1 (sl.16) i soodvetniot
moment koj istata go predizvikuva. So istite vlijanija se dimenzionira i vrskata
na spojniot lim, koja mo`e da se izvede so zavaruvawe ili zavrtki.
Ako e primenet re{etkast polne` (spojuvawe), merodavna e silata na
pritisnatata dijagonala koja iznesuva:
Qmax Ld
Dmax = ⋅
n hy
a) b) v)
q(x)
Nc Nc Nc Nc
e eo
f fo
a) f = fo + f b) e = eo + e
Nc M
⋅ (1 + f ⋅ k o ) + k m ⋅ o ≤ f y ili σ N ⋅ (1 + f ⋅ k o ) + k m ⋅ σ M ≤ f y
A W
So voveduvawe na koeficientot na sigurnost (ν), odnosno ako gorniot izraz se
se podeli so nego, go dobivame izrazot za kontrola na stabilnosta:
k n ⋅ σ N + k m ⋅ σ M ≤ σ doz
Koeficientot kn go dava vlijanieto na geometriskata nesovr{enost vrz
porastot na normalnoto napregawe, sekoga{e kn >1.0, i iznesuva:
α ⋅ ( λ − 0 .2 ) σN Nc
kn = 1 + ( σN = = )
1 − λ 2 ⋅σ N σ doz A ⋅ σ doz
M 1.10
M 1.00
M 1.00
M 0.66
M 0.440
α ⋅ ( λ y − 0 .2 )
kade: k ny = 1 +
1 − λ y2 ⋅ σ N
α ⋅ ( λ z − 0 .2 )
k nz = 1 +
1 − λ z2 ⋅ σ N
k n( y , z ) = max{ k ny , k nz }
βy
k my =
1 − λ y2 ⋅ σ N
βz
k mz =
1 − λ z2 ⋅ σ N
Koeficientot θ (θ <1.00) go regulira strani~noto torziono izvivawe. Istiot
zavisi od grani~noto napregawe pri torziono izvivawe (σD). Pojavata na strani~no
torziono izvivawe e karakteristi~na kaj nosa~ite so visok I presek (tesni pojasi).
Kaj I presecite so {iroki pojasi, a osobeno kaj sandu~estite (zatvoreni) preseci,
koeficientot θ mo`e da se zanemari, t.e., zeme so vrednost θ =1.00.
11 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA NOSA^I
+ +
+ +
+ glavni + + + + + +
napregawa raspored na silite
c c
z pritisok c
y y
t
zategawe + c
z t
d) Re{etkast nosa~
goren pojas
la
vertikala
ona
g
ja
di
dolen pojas
a)
b)
Valanite nosa~i so tesni pojasi (UNP i IPE) se najdobro re{enie za nosa~i koi
se dominantno izlo`eni na svitkuvawe okolu pojakata oska. Primenata na valani
profili so {iroki pojasi (HEA, HEB i NEM) e opravdano pri egzistencija na
momenti na svitkuvawe okolu poslabata oska, ili za re{avawe na problemite na
strani~nata stabilnost (strani~no torziono izvivawe), koga nema mo`nosti za
re{avawe na problemot so konstruktivno prikrepuvawe.
Tehnologijata na valaweto ne ovozmo`uva valawe na profili so izrazito
tenki dimenzii na vertikalniot lim. Kaj limenite nosa~i debelinata na r'betot
mo`e da se izvede od relativno tenki limovi {to doprinesuva za nivnata mala
te`ina i ekonomi~nost, osobeno kaj nosa~i so pogolema visina na presekot. Od
druga strana, nedostatok na limenite nosa~i e potrebata od dopolnitelna rabota
na nivno formirawe (kroewe na limovite i zavaruvawe). Ekonomskata opravdanost
za primena na valani ili limeni nosa~i potrebno e da se utvrdi za sekoj poseben
slu~aj. Me|utoa, poznato e deka za pogolemi rasponi limenite nosa~i se edinstveno
racionalno re{enie.
Polnoyidnite nosa~i nao|aat {iroka primena kako rasponski elementi vo
~eli~nite konstrukcii. Po odnos na stati~kiot sistem, polnozidnite nosa~i se
koristat kako prosti i kontinualni gredi, ramovski sistemi (prosti i slo`eni
ramki so pove}e poliwa i katovi), la~ni nosa~i i dr.
Nosa~ite vo me|ukatnite konstrukcii kaj pove}ekatnite skeletni ramki se
izrabotuvaat kako polnoyidni nosa~i (sl.4).
z z z
Af
t f,2
Af Af
tf
tf
t f,1
dw dw
dw dw 2 Aw 2
hw
hw
hw
y y y y y y
h
h
Aw
Aw
t f,1
tf
tf
bf bf
t f,2
bf,2
bf,1
M y ,max k1 ⋅ q ⋅ L2 2 ⋅ I y , pot
W y , pot = = [ W y , pot = ]
σ doz σ doz h
2 ⋅ k1 ⋅ q ⋅ L2
I y , pot = h ⋅
σ doz
q ⋅ L4 L q ⋅ L3
fmax = k 2 ⋅ = fdoz = ⇒ I y , pot = k 2 ⋅ ⋅K
EI y , pot K E
So izedna~uvawe na dvata izrazi za potrebniot moment na inercija go
dobivame izrazot za minimalnata visina:
k2 σ σ
h =2⋅ ⋅ K ⋅ doz ⋅ L = m ⋅ doz ⋅ L
k1 E E
Se zabele`uva minimalnata visina ne zavisi od intenzitetot na tovarot (q).
Za prosta greda so ramnomerno podelen tovar: k1=1/8; k2=5/384. Ako pretpostavime
deka dozvoleniot uklon e propi{an so L/500 (K=500), se dobiva m=104.17. Kone~no,
za kvalitet na ~elik C0361 i prv slu~aj na tovari (σdoz=160MPa) minimalnata
visina iznesuva h=L/12.6.
Dokolku se usvoi visina koja e pomala od minimalnata kako meritoren se
nametniva kriteriumot za deformabilnost, a napregaweto e sekoga{ pomalo od
dozvolenoto. So drugi zborovi, presekot e neiskoristen i neekonomi~en. Vakva
sostojba mo`e da se nametne, i donekade ima opravduvawe, samo kako
arhitektektonsko barawe.
Dokolku se usvoi visina pogolema od minimalnata kako meritoren kriterium
se nametnuva sigurnosta-nosivosta, a deformacijata e sekoga{ pomala od
dozvolenata. Pogolema visina od minimalnata e opravdano re{enie koe
ovozmo`uva iskoristuvawe na napregawata vo presekot. Minimalnata visina e samo
reper za ocenka na meritorniot kriterium. Taa, vo nikoj slu~aj, nemo`e da se
identifikuva kako optimalna visina (optimalno re{enie).
1 −α
dw Af = ⋅A h = kw ⋅ α ⋅ A
2
hw = h
y y
dw ⋅ h 3 h
I= + 2 ⋅ Af ⋅ ( ) 2
Aw
12 2
2 ⋅ I dw ⋅ h 2
W = = + Af ⋅ h
Af z h 6
So zamena na Af, h, i dw, od gornite izrazi vo izrazot za otporniot moment (W)
se dobiva:
1 α
W = kw ⋅ [ α ⋅ ( − )] ⋅ A 3
2 3
1 α
W = W ⋅ A3 W = kw ⋅ [ α ⋅ ( − )]
2 3
Od gorniot izraz mo`e da se gleda deka otporniot moment e funkcija od
povr{inata na presekot (A) i geometrijata na presekot (⎯W). Minimalna vrednost na
povr{inata se dobiva koga funkcijata na geometrijata na presekot dobiva
maksimalna vrednost. Parcijalniot izvod po kw vodi kon zaklu~ok deka otporniot
moment e proporcionalen so vrednosta kw. Ako izvr{ime parcijalen izvod po α }e
dobieme:
dW 1 α 1
= kw ⋅ ( − ) =0 ⇒α =
dα 4⋅ α 2 2
2
W = kw ⋅
6
So zamena vo izrazot za W se dobiva:
W2
Amin = 3 18 ⋅
kw
Ako gorniot izraz se zameni vo izrazot za visinata, za α=0.5, se dobiva
optimalnata visina:
3
hopt = 3 ⋅ W ⋅ kw
2
Zemaj}i deka kw =h/d, gornite dva izrazi dobivaat forma:
3 W
Amin = 6 ⋅ W ⋅ d w hopt = ⋅
2 dw
Vrednosta na koeficientot α uka`uva deka deka pri optimalna visina se
javuva podelba na povr{inata me|u r'betot i pojasite, odnosno:
Aw = 2 ⋅ Af = Amin / 2
Ako se pogledne izrazot za minimalnata povr{ina, o~igledno e deka
dopolnitelna, i su{tinska, optimalizacija na povr{inata se dobiva so usvojuvawe
na pomali debelini za vertikalniot lim.
Spored pogore iznesenata analogija, mo`e da se opredeli optimalnata visina
i minimalnata povr{ina za slu~aj koga e definiran momentot na inercija (I=Ipot) i
debelinata na vertikalniot lim (dw). Pritoa se dobiva α=0.75 i:
128 I
Amin = 3 ⋅ I ⋅ d w2 hopt = 3 6 ⋅
9 dw
Zna~i, za da se postigne maksimalna krutost (moment na inercija) so
minimalen utro{ok na materijal, tri ~etvrtini od masata na presekot se
skoncentrirani vo vertikalniot lim, a edna ~etvrtina vo pojasite. Sepak, treba da
se naglasi deka se raboti za usvoena vrednost na debelinata na vertikalniot lim.
I ovde, jasno se zabele`uva od izrazot za minimalnata povr{ina, deka su{tinskata
optimalizacija se postignuva so usvojuvawe na pomali vrednost za dw.
d w = hw / 100 za C.0561
dw ⋅ h 2 M max
W = + Af ⋅ h [ W pot = ]
6 σ doz
W pot − Ww d w ⋅ hw2
Af , pot = [ Ww = ]
hw 6
Pretpostavka e deka dimenziite na vertikalniot lim (dw i hw) se prethodno
presmetani (usvoeni). Visinata na vertikalniot lim se poistovetuva so visinata na
nosa~ot, pa presmetanata potrebna povr{ina e pribli`na, ne{to pomala od
realnata vrednost. Vrz osnov na potrebnata povr{ina i usvoenata {irina na
pojasot se presmetuva potrebnata debelina na pojasot:
Apot
t f , pot = bf* - usvoena {irina na pojasot
bf*
Pri usvojuvaweto na kone~nite vrednosti na {irinata i debelinata na
pojasnata lamela potrebno e da se vodi smetka i za mo`nosta od gubitok na
lokalnata stabilnost vo gorniot pritisnat pojas (t.10.2.4 - tab.4), odnosno na
ograni~enata vrednost na odnosot {irina/debelina na limot. Spored empiriski
kriteriumi koi se koristat vo praksata ovoj odnos e:
bf
= 10 ÷ 20
tf
Iznesenoto ograni~uvawe, kaj nosa~ite koi izlo`eni na pogolemi tovari, vodi
kon potreba od pogolemi debelini na pojasnata lamela. Me|utoa, pogolemite
debelini na limovite se nepovolni od dve pri~ini.
Prvo, od tehnologijata na zavaruvaweto. Debelite lameli brzo ja odveduvaat
toplinata, zavareniot spoj brzo se ladi i vo nego se javuvaat nepovolni strukturni
promeni, visoki sopstveni napregawa i prsnatini. Ovie pojavi se osobeno
nepovolni kaj dinami~ki tovarenite nosa~i. Za ubla`uvawe na ovie efekti se vr{i
zagrevawe na lamelite pred procesot na zavaruvawe (predgreewe), {to e povrzano
so dopolnitelni tro{oci.
Vtoro, kaj podebelite limovi (t>40mm) namalena e granicata na razvlekuvawe,
a so toa i dozvolenoto napregawe, {to vodi kon pogolem utro{ok na materijal.
Od iznesenite pri~ini, debelinata na lamelite e ograni~ena na 50mm za
S0361 i 30mm za S0561. Vo sekoj slu~aj, pri zavaruvawe na debelini nad 30mm
obavezno e predgreewe.
Problemot na debelinata na pojasot se re{ava so primena na paket od pove}e
lameli (do tri), so debelina od 10 do 20mm, vo mostogradbata i do 30mm.
Konstruktivnoto re{enie so paket od lameli pretstaveno e na sl.7. Re{enieto pod
a) e povolno od aspekt na tehnikata na zavaruvaweto. Re{enieto pod b) dava
najpovolni stati~ki karakteristiki (otporen moment i moment na inercija), me|utoa
povrzano e so niza pote{kotii pri izvedba na ~elnite agolni spoevi. Re{enieto
pod v) estetski e najdobro, no bara posebna ovrabotka na rabovite i dopolnitelni
tro{oci.
a) b) v)
σx xz
dw My Q z
max
hw
y y
h
Aw
+
tf
bf σt,max
A = Aw + 2 Af = d w ⋅ hw + 2 ⋅ bf ⋅ t f - povr{ina
d w ⋅ hw3 h − tf 2
Iy = + 2 ⋅ bf ⋅ t f ⋅ ( ) - moment na inercija po y-y
12 2
t f ⋅ bf3 t f ⋅ bf3
Iz = 2 ⋅ = - moment na inercija po z-z
12 6
Iy 2 ⋅ Iy
W y ,z = ⇒ W y ,min = - otporen moment po y-y
z h
Iz 2 ⋅ Iz
W z,y = ⇒ W y ,min = - otporen moment po z-z
y bf
h − tf hw2 − z 2 h
S y ,z = Af ⋅ ( ) + dw ⋅ ( ) → (z ≤ w ) - stati~ki moment po y-y
2 2 2
h2 − z2 h
S y , z = bf ⋅ ( ) → (z > w ) - stati~ki moment po y-y
2 2
Normalnoto napregawe (σx), spored principite od jakosta na materijalite
linearno se menuva po visinata na presekot:
N My M N My Mz
σx = + + z ⇒ σ x ,max = + + ≤ σ doz
A Wy ,z Wz,y A Wy ,min Wz,min
Maksimalni napregawa po apsolutna vrednost se javuvaat vo najoddale~enite
"vlakna" na presekot. Naj~esto presecite na limenite nosa~i se bisimetri~ni (so
dve oski na simetrija) i izlo`eni na svitkuvawe samo po y-y oskata. Aksijalna sila
se javuva kaj gredite od ramovskite konstrukcii, ili pri karakteristi~ni
horizontalno-podol`ni dejstva (seizmika, sili od ko~ewe i sl.). Vo sekoj slu~aj,
aksijalnata sila kaj nosa~ite nema bitno vlijanie. Spored toa, gorniot izraz se
sveduva na:
My My
σx = ⇒ σ x ,max = ≤ σ doz
Wy ,z Wy ,min
Vrednosta na napregaweto na smolknuvawe (τzx) se presmetuva spored izrazot
od jakosta na materijalite:
Q ⋅ Sy ,z Q ⋅ S y ,o σ doz
τ xz = ⇒ τ zx,max = ≤ τ doz =
I y ⋅ bz I y ⋅ dw 3
hw h
[z ≤ ⇒ bz = dw ↔ z > w ⇒ bz = bf ]
2 2
Od prakti~ni pri~ini, so zadovolitelna to~nost, mo`e da se pretpostavi deka
celokupnata transverzalna sila se prima preku vertikalniot lim. Vo toj slu~aj se
zema ramnomerno raspredeleno napregawe na smolknuvawe:
Q Q
τw = =
Aw hw ⋅ dw
Kontrolata na napregawata se vr{i vo presecite (po dol`ina na nosa~ot) vo
koi se javuvaat maksimalnite vlijanija (momenti, transverzalni sili). Poznato e
deka maksimalnite momenti i maksimalnite transverzalni sili, naj~esto se
javuvaat vo razli~ni preseci. Konkretno, kaj nosa~i sistem prosta greda,
maksimalniot moment se javuva vo sredina na rasponot, dodeka maksimalnata
transverzalna sila (reakcijata) se javuva nad potporata. Koga gredata e tovarena so
ramnomerno podelen tovar vo ekstremnite preseci na momentot i transverzalnata
sila se javuva samo ednoto od vlijanijata (ili moment, ili transverzalna sila).
Generalno, vo proizvolen presek, vo koj se javuvaat dvete vlijanija (M i Q) se
vr{i kontrola na slo`enata naponska sostojba preku uporednoto napregawe vo
karakteristi~na to~ka (vlakno) po visinata na presekot:
σ u = σ x2 + 3 ⋅ τ xz
2
≤ σ doz
Kako merodavna kontrolna to~ka, skoro redovno, se javuva spojot na
vertikalniot lim so pojasnata lamela. Tamu, normalnoto napregawe e prili~no
visoko, a se javuva i zna~itelno napregawe na smolknuvawe koe, ako se zeme
aproksimativniot pristap, ima maksimalna vrednost (τw).
Kaj nosa~ite koi se izlo`eni na podvi`no natovaruvawe, vo karakteristi~ni
preseci, se razgleduvaat slu~aite: maksimalen moment i pridru`na transverzalna
sila; i maksimalna transverzalna sila so pridru`en moment.
11.2.4 Pokrivawe na momentniot dijagram
Dopolnitelni lameli
Pokrivawe so vuti
Paraboli~na promena
Sl.9
*
bf,1 bf bf
bf
t f,1
Af Af + Af Af + Af
t f*
tf
tf
Af
Wo a) b) v)
a
doz
Mo = Wo .
Mmax
x1
x2 M(x)
L M o ,nos q ⋅ L2
x1,2 = ⋅ (1 ± 1 − ) → ( M max = )
2 M max 8
Vrednosta za nosivosta na osnovniot presek (Mo,nos) mo`e da se opredeli i
preku maksimalnoto normalno napregawe vo zajaknatiot presek:
M max
σ max = → ( σ max < σ doz )
W
koe mo`e da bide ograni~eno vo slu~aj na merodavnost na deformaciskiot
kriterium (koga napregawata nemo`at da se iskoristat do kraj). Vakviot pristap
vodi kon pogolema dol`ina na dopolnitelnata lamela, me|utoa ovozmo`uva
izedna~ena sigurnost po celata dol`ina na nosa~ot i pogolema krutost.
Realniot po~etok na zajaknuvaweto ne se poklopuva so teoriskata vrednost
(teoriskiot po~etok). Za aktivirawe na dopolnitelnata lamela (zajaknatata
povr{ina na pojasot) potreben e izvesen potez-distanca (a -sl.11) za prenesuvawe
na razlikata vo silite. Ova rastojanie se zama vo iznos ednakov na {irinata na
pojasnata lamela, ili polovina od {irinata (a=bf /2 do bf).
Konstruiraweto na vrskata pome|u osnovnata i dopolnitelnata lamela
pretstaveno e na sl.12 (a - so dopolnitelna lamela, b- so promena na debelinata na
osnovnata lamela).
tf
tf
1: 4
tf
a) b)
t*f
tf
tf
a> 0.5 t f
>bf /2
bp
P
hp
hp
45 o
Vll
tf
n
a σu
lw
σ u = Vll2 + n 2 ≤ σ w ,doz
Vo spojot na dolniot pojas ne se javuva koncentrisana sila, pa normalnata
komponentata (n) izostanuva. Jasno, normalna komponenta voo{to nema koga nemame
dejstvo na koncentrisan tovar.
Koga se koristat ~elni zavareni spoevi, naj~esto K ili 1/2V, komponentalnite
napregawa se:
Q max ⋅ S y ,1 P
τ ll = ↔σ⊥ =
I y ⋅ dw lw ⋅ dw
z
Af
tf
dw
M(x)
y y
hw
h
Aw
Q(x)
Af
N=cons.
tf
bf
d w ⋅ hw3 h + tf 2
I = Iw + If = + 2 ⋅ bf ⋅ t f ⋅ ( w )
12 2
Se vr{i podelba na vlijanijanijata (M, Q, N) pome|u pojasite i vertikalniot
lim. Podelbata se vr{i proporcionalno na adekvatnata krutost (na svitkuvawe,
smolknuvawe i pritisok) spored izrazite:
If I
Mf = M ⋅ ↔ M w ,M = M ⋅ w
I I
Q f = 0 ↔ Qw = Q
Af A
N f ,N = N ⋅ ↔ Nw = N ⋅ w
A A
Za uprostuvawe na presmetkata, se aproksimira deka celokupnata
transverzalna sija ja prima vertikalniot lim. Realno, okulu 80% od
transverzalnata se predava na vertikalniot lim.
Momentot vo pojasnite lameli (Mf) se razlo`uva na spreg od sili koi
dejstvivuvaat vo te`i{teto na pojasnite lameli. Vo gorniot pojas se javuva sila na
pritisok, a vo dolniot sila na zategawe.
Mf
N f ,M = ±
hw + t f
Spored toa vkupnata aksijalna sila vo pojasite iznesuva:
N f ,N N f ,N
N f ,g = − N f , M ↔ N f ,d = + N f ,M
2 2
b) Presmetka na vrskata na pojasnata lamela
Konstrukcijata i presmetkata na vrskata na pojasnata lamela se izveduva vo
potpolnost kako izlo`enoto vo t.8.4.2. Kako merodaven se zema pojasot vo koj
vlijanieto od momentot e so ist znak kako aksijalnata sila. Sepak, potrebno e da se
proveri i sostojbata na napregaweto vo zategnatiot pojas (prema neto povr{inata).
v) Presmetka na vrskata na vertikalniot lim
Vertikalniot lim prenesuva del od momentot i aksijalnata sila i
celokupnata transverzalna sila. Transverzalnata sila dejstvuva vo te`i{teto na
zavrtkite, pa generira dopolnitelen moment (MQ=Q⋅e). Vkupniot moment vo
te`i{teto na vrskata }e bide: Mw=Mw,M+MQ. Vkupnite vlijanija i nivnata
raspredelba po zavrtkite ilustrirana e na sl.15.
Ab
Q NM,i
Q z
Nw Nw NM,max,z
ri
Mw NR
h
Mw,M NQ
ax
x
e rmax N M,m NN NM,max,x
NN
NQ
b
N M ,i ri ri
= ⇒ N M , i = N M , max ⋅
N M ,max r max r max
So zamena vo izrazot za momentot se dobiva maksimalnata sila:
N M ,max m ⋅n r
Mw =
r max
⋅ ∑ r i2 ⇒ N M ,max = M w ⋅ m max
⋅n
i =1
∑ r i2
i =1
z max x
N M ,max, x = N M ,max ⋅ ↔ N M ,max, z = N M ,max ⋅ max
r max r max
z max = h / 2 ↔ x max = b / 2
Komponentata po y oskata skalarno se sobira so komponentata od aksijalnata
sila, a komponentata po z oskata so komponentata od transverzalnata sila:
N x = N M ,max, x + N N ↔ N z = N M , max, z + NQ
Kone~no, maksimalnata rezultantna sila koja deluva vo zavrtkite se dobiva
kako vektorski zbir na y i z komponentite:
N R = N x2 + N z2 ≤ Fmin
Rezultantnata maksimalna sila treba da bide pomala od minimalnata
nosivost na izbranata zavrtka.
Iznesenata postapka za opredeluvawe na maksimalnata sila vo zavrtkite od
vertikalniot lim se odnesuva za t.n. niski vrski kaj koi h<2⋅b. Kaj visokite vrski
(h>2⋅b), naj~est slu~aj kaj polnoyidnite nosa~i, mo`no e izvesno uprostuvawe na
presmetkata. Poradi izrazenata visina na vrskata (sl.16) z komponentata od silata
vo zavrtkite (NM,z) mo`e da se zanemari, odnosno centralnoto rastijanie (ri) da se
zameni samo so vertikalnoto rastojanie (zi=hi). Vo toj slu~aj:
N M , max k hmax
Mw = ⋅ m ⋅ ∑ hi2 ⇒ N M , max = M w ⋅ k
hmax i =1
m ⋅ ∑ hi2
i =1
n = 2k ∧ n = 2k + 1
Ako zememe deka zavrtkite se vertikalno rasporedeni na konstantno
rastojanie e, se dobiva:
k n ⋅ ( n2 −1) ⋅ e2
hmax = ( n − 1 ) ⋅ e ↔ ∑ hi2 = 6
i =1
So zamena i transformacija se dobiva vrednosta na maksimalnata sila:
Mw 6 ⋅( n −1) Mw
N M ,max = ⋅ = ⋅ϕm
hmax m ⋅ n ⋅ ( n + 1 ) hmax
NM,max
e
z
NM,i
hmax = (n-1) e
NQ NR
x
hmax
hi
x
NN NM,max
N R = N Q2 + ( N N + N M , max ) 2 ≤ Fmin
1 Mw
m⋅n ≥ ⋅ ( m ⋅ n ⋅ NQ )2 + ( m ⋅ n ⋅ N N + m ⋅ n ⋅ ⋅ ϕ m )2
Fmin hmax
1 6 ⋅ Mw 2 n +1
m ⋅n ≥ ⋅ Q 2 + ( Nw + ) → ( hmax ⋅ ≈ hmax )
Fmin hmax n −1
Gorniot izraz ni ovozmo`uva pribli`no da go presmetame potrebniot broj na
zavrtki za vrska na vertikalniot lim kaj visokite vrski.
Kontrolata na podvrskite se vr{i so nivniot bruto presek. Tie treba da gi
zadovolat uslovite za maksimalni napregawa:
Nw Mw
σ max = + ≤ σ doz
A p W p ,min
Q σ
τ max = ≤ τ doz = doz
Ap 3
d p ⋅ h p2
A p = 2 ⋅ d p ⋅ h p ↔ W p ,min = 2 ⋅
6
Kontrola na maksimalnite napregawa se sproveduva i za osnovniot presek na
mestoto na vrskata. Vo presmetkata na geometriskite karakteristiki na presekot
pritisnatiot pojas i vertikalniot lim se zemaat so nivnata bruto povr{ina, a
zategnatiot pojas so negovata neto povr{ina. Promenata na polo`bata na
te`i{teto ne se zema vo presmetkata, t.e., se zadr`uva simetrijata po y oskata
(dokolku ja ima).
1 3
3 1
b/2 - b b/2 - b
y My
L M
w
My
My M
z
x
y My
σ cr ,D = φ ⋅ σ Dv
2
+ σ Dw
2
q
Sl.19 Vlijanie na polo`bata na tovarot
K + ρ2 + ρ
φ= - za tovar vo dolen pojas
K + ρ2
φ =1 - za tovar vo te`i{teto
K + ρ2 − ρ
φ= - za tovar na goren pojas
K+ρ 2
Lz 2 I x
K = 1 + 0.156 ⋅ ( ) ⋅
h Iz
Koeficientot ρ zavisi od oblikot na momentniot dijagaram i daden e vo tab.1.
Lz - nestabilizirana dol`ina na gorniot pojas
h - visina na presekot
Iz - moment na inercija na presekot po z oska
1
Ix - torzionen moment na inercija: Ix = ⋅ ( 2 ⋅ bf ⋅ t f3 + hw ⋅ d w3 )
3
Komponentata na kriti~noto napregawe od Sen Venanovata torzija e:
π
σ Dv = η t ⋅ ⋅ E ⋅ Iz ⋅G ⋅ I x
Lx ⋅ W y
π 2 ⋅E h
σ Dw = ⋅ Iz ⋅
L2z ⋅Wy 2
Tabela 1: Vrednosti na koeficientite ηt, ηz i ρ
1.12 0.46
1.35 0.55
1.00 0.00
M 0.5M
1.30 0.00
M 1.77 0.00
0.5M
M 2.35 0.00
M y , pl W y , pl ⋅ f y α p ⋅ fy
λD = = =
M y ,cr W y ⋅ σ cr ,D σ cr ,D
Koeficientot αp (koeficient na oblikot na presekot) go dava odnosot pome|u
plasti~niot i elasti~niot otporen moment. Za standardnite valani i zavareni I
profili negovata vrednost se dvi`i od 1.12 do 1.17. Istiot se dobiva kako:
W y , pl 2 ⋅ Sy
αp = = kade Sy e stati~ki moment za polovina od presekot
Wy Wy
σz
σx,1 σx,1
α =a/b
τ
b = hw
x
τ
z
τ ≤ τu i τ ≤ τ pl = f y / 3
σx, σz i τ se rabotni napregawa (zgolemeni so koeficientot na sigurnost)
σux, σuz i τu se grani~ni napregawa na izbo~uvawe
Grani~nite napregawa na izbo~uvawe nemo`at da bidat pogolemi od
vrednostite na napregawata na granicata na golemite izdl`uvawa.
Kontrolata na interakcijata na napregawata se sproveduva prema uslovot:
σx 2 σ σ ⋅σ τ
( ) + ( z )2 − x z + ( )2 ≤ 1
σ ux σ uz σ ux ⋅ σ uz τu
Normalnoto napregawe σz e karakteristi~no za nosa~i kaj koi se javuva
podvi`no natovaruvawe (kranski nosa~i, mostovski nosa~i). Vo ostanatite slu~ai
ova napregawe e zanemaritelno malo.
Vrednostite na grani~nite napregawa na izbo~uvawe se opredeluvaat spored
izrazite:
σ ux = cσ ⋅ σ ux ⋅ f y ↔ τ u = cτ ⋅ τ u ⋅ f y / 3
cσ i cτ se korekcioni faktori so koi se regulira post-kriti~nata nosivost
cσ = 1.25 − 0.25 ⋅ψ ≤ 1.25 ↔ cτ = 1.25
⎯σux i ⎯τu se relativni vrednosti na kriti~nite napregawa na izbo~uvawe
Gubitokot na stabilnosta na vertikalniot lim pod dejstvo na normalnite
napregawa pretstavuva zbir na dve pojavi (manifestacii). Prvata go pretstavuva
ednodimenzionalniot problem na stabilnost na pritisnata lenta (~isto izvivawe),
sli~no na izvivaweto na pritisnatite stapovi. Ovaj tip na gubitok na stabilnosta e
dominanten kaj kratki plo~i (α<1). Vtorata go pretstavuva dvodimenzionalniot
problem na gubitok na stabilnost na plo~a, t.e., ~istoto izbo~uvawe koj e
dominanten kaj dolgi plo~i. Interpolacijata pome|u ~istoto izvivawe i ~istoto
izbo~uvawe se vr{i preku korekcioniot faktor f koj iznesuva:
σ cr k ⋅σ
f =2− = 2 − σ E2 = 2 − kσ ⋅ α 2
σc σE / α
σ ux = (1 − f 2 ) ⋅ χ p + f 2 ⋅ χ c
χp - bezdimenzionalen koeficient za izbo~uvawe na plo~a
χc- bezdimenzionalen koeficient za izvivawe spored kriva B (αB=0.339) za:
fy
λc = α ⋅
σE
Bezdimenzionalniot koeficient za izbo~uvawe (χp) se presmetuva preku
vrednosta na relativnata vitkost koja iznesuva:
fy
λp = kade: σ cr = kσ ⋅ σ E (kriti~no napregawe)
σ cr
χp =1 za: λ p ≤ 0 .7
0 .6
χp = za: λ p > 0 .7
λ p2 − 0.13
Na~in na
Dijagram Koeficient na izbo~uvawe kσ
na
potpirawe
napregawa =1 0< <1 =0 -1 < <0 =-1
8.4 2
>1 4.0 7.64 7.64-6.26 +10 23.9
+ 1.1
a
b
σ1
b = hw
t
1 .2 2.1
[
[
σ2 = σ1 <1 - + - - -
t
+ 1.1
b
t
σ1
a
A
b
0.578 2
b
>1 0.43
b
σ1
B
t
2 2
0.57-0.21 +0.07 0.57 0.57-0.21 +0.07 0.85
A
b
σ2 = σ1
Koeficient na izbo~uvawe kτ
τ
= <1 =1 >1
a
b
b
5.34 4.0
5.34 4.0 + 2
9.34 5.34 + 2
vkrutuvawe
horizontalno vkrutuvawe
nad potpora
b/4
vertikalno vkrutuvawe
a a
L
a)
b)
v)
a) b) v)
a) v)
b) g)
a) b)
h
L L
v) g)
h
L L
a) b)
h
h
L < 12m L < 20m
g)
v)
h
a) b)
N
N
bv
o
30
o
30 bv
l
v
be
30
be
l
v
ff
ff
v)
c
d
e
N
a) Dn Vn Dn+1 Vn / 2 Vn / 2
A-A Dn Dn+1
A
y T y
Un Un+1 Un N N Un+1
e
1 2
A Q Q
b) Dn Vn Dn+1 Vn / 2 Vn / 2
A-A Dn Dn+1
A
y T y
Un Un+1 N N U/2
e
1 2
U/2
A Q Q