ZGODOVINSKI CASOPIS 42 - 1 449, ZAPISI Igor Grdina OBSEG BOSENSKE DRZAVE ZA BANA KULINA Vprasanje obsega bosenske srednjeveSke dréave za bana Kulina — ki je viadal od najkasneje 1180. do vsaj 1203. leta in ki zasludi svetovno pozornost ter znameni- tost po svoji listini, s katero je uzakonil podkupovanje (vsaj moznost takega potetja) svoje osebe od Dubrovéanov, trgujogih po njegovem vladarstvu® — je spriéo redkih soéasnih tozadevnih virov prece} tezZavno, vendar pa nikakor ne nereSljivo, éeprav zgodovinarji zelo razliéno zarisujejo meje oblasti omenjenega imetnika. Sporna pod rogja so: Sol, Usoda, Spodnji kraji, Rama in ozemlje v kolenu Drine pri Srebrenici Z izjemo poslednjega je starejSe mnenje, razvidno recimo iz prvega zvezka Vojne enciklopedije? vsa pripisovalo podloznost? banu Kulinu. Sima Girkovié, znan in pri- znan strokovnjak za zgodovino bosenske fevdalne drzave, je zadnje Zase, potem ko je svoje nekdanje dni podpisal @lanek o srednjeveski Bosni v Ze omenjenem enciklope- dignem podvigu (in se torej tudi ofitno s tam zarisanim, zgodbo fevdalne bosenske zgodovine zadevajotim zemljevidom strinjal), svoje stali8¢e do tu_obravnavanega problema spremenil: v ¢.i. jugoslovanski (v resnici le hrvaski) izdaji Timesovega atla- sa svetovne zgodovinet je na strani 303 ¢isto spodaj njegov zemljevid srednjeveskih bosenskih razmer. Za Kulinov @as je dezela — glede na prej — dramatiéno zmanj- Sana; je brez Soli, Usore, Spodnjih krajev in Rame, le na vzhodu se ji kot obliz na vse te hude izgube prileplja drinski ovinek. Poglejmo, ali je Cirkoviéevo spreobrnje- nje v misli o obsegu Kulinove oblasti upravigeno! Razmislek zaéenjamo pri Soli in Usori, in sicer v letu 1239., ko vojvoda slavonski, Koloman (Kalmén), daruje bosenski Skofiji nekaj ozemlja svoje pokrajine, torej na levem bregu Save» Nié pa na desnem, na katerem se ofitno Ze tedaj zagenja, gledano s severa, bosenska skofija, saj je Ze 1236. v Usori izpriéan Sibislav kot eden izmed vladarjev v bosenski (!) skofiji® Kolomanova daritev torej nikakor ne ustvarja en- Klave bosenske Skofije sredi ozemlja drugih, temveé samo podalj8uje pristojnost bo- senskega Skofa proti severu na évrsto katolisko podrotje, kamor se po neuspesnem zidanju osrednje cerkve njegove skofije v Zupi Vrhbosna tudi preseli njegov_sedez (1252.). In naprej. oziroma Zasovno nazaj: kako bi bosenski Skofiji prioadali Sol in Usora, ée bi ti dve pokrajini ne bili tudi pod posvetno Bosno svoje éase. se rege: ge bi pravoslavnemu Bizancu kot posvetnemu oblastniku na omenjenem podrogju nevo- sredno sledili nadvse katoliski Ogri? Samo posvetna Bosna more cerkveni zagotoviti Sol in Usoro: ker je bosenska Skofija paé pristojna za krséansko vernost v bosenski posvetni oblastni enoti, Neurejena kot je,’ se omeniena skofija izven bosenske bano- vine nikakor ne more uveljavljati kot obdelovalec bozjega vinograda; toliko manj bi ji to vlogo zaupali — sicer posvetni, a za sveto katoli8ko vero zelo’zelo zavzeti — Ogri, ge bi le imeli kaj besede v obeh prizadetih pokrajinah neposredno po tem, ko sta bili reseni oblasti Romejcev. Se posebej zato ne. ker je Bosna skupai s svoio Sko- fijo v katoliskem svetu versko sumljiva, ée ne Ze kar krivoverska, vse od 1199. leta. 1 Nada Klalé pokoplje Kulina Ze »nekje 1202, leta~ (Povijest Hrvata ui razvijenom srednjem vijeku, Zagreb 1976, str, 462); vendar, je moz vsaj Se aprila 1203. med Ziviml, kakor dokazuie priseza z ~Bolinega Poila«, pri Kateri je ban Kulln osebno navzoe (7. Smiciklas. Codex diplo- Maticus Fegni Croatiae, Daimatiae et Slavoniae {dalJe CD] TIT, Zagreb 1005, 24, 25). *~..-v'st dubroviéane kire hode po moemu viadaniju ‘tr'gujuke g'dé A keto hoke krévatt zodé si kto mine pravov vérov' t pravym" sr'(q")cem" dr’zatl e bez" v'sakoe zledl raz've Sto mi to da svojov" volow poklon’ (1). (F. Miklosien, Monumenta Serbiea spectantia historiam, Serbige Bosnae Raausii. Viennae 1858. dokument st. 1). *'Vojna eneikiopedija 1. Beograd 19708, 163, zernljevid z naslovom Bosanska feudalna dr- 4 The Times Atlas sviletske povijest!, Dopunjeno tzdanje za Jugoslaviju. Ljubljana—Zagreb 985, Vv kniial Nade Klaié 0 Hrvatih v visokem In poznem srednjem veku je na 476. stranl zem~ Nevid bocenske dezele. Ki ga takisto ima na vest! Sima Cirkovlé. in ki le po podobl oraktitno enak onemu s 303. strani pre| navedeneza atlasa. vendar Je v legend! nekollko drugaéen — in to ga dela sprejemijivejseza. se rete: mani zeresenega, Ceprav Se vedno ne ustreza dejanskemu stanju. namee®: Bosna brez Soil. Usore. Soodnjin krajev in Rame (a s kolenom Drine) Je zap! sana letu 1322; za tedaj zadeva skoro dra, le Spodnje kraje in Ramo bi {I Se bilo treba prirl- sat 2 OB IV. 94: Anto Babi, Iz Istorije srednjovjekovne Bosne, Sarajevo 1072, 253 § eb 1.15, 1 Nien skof celo latinsk! ne umeje — A. Bablé. n. d., 290. "Gre za Volkovo (Vie) prifavo Kulina rimsid Zurifi — A. Babié. n.d. 238 tn sledege. Kialéeva sicer razlaga, da je pape verjetno podvomil o Kulinovi pravovernosti Ze 1160. leta ob prvi omembi teza bosenskega bana in zato od njega tedaj tudi terJal kunjih koz kot zak spo-450 I. GRDINA: OBSEG BOSENSKE DR2AVE ZA BANA KULINA Tako rimski papez 1225, hvali kaloSkega nad&kofa, ker ta kani izgnati »hereticos de Bosna. Soy et Wosora«® Tudi Andrei. kralj Ogrski. drugi svoiega imena. tedai da- ruie omeniene tri pokrajine omenjenemu nadskofu.!” s emer se zatne niih istofasno prehajanie izood pristojnosti dubrovniskega nadSkofa. ki se 1247. konéa s vopolno 7eago pristojnost! Kaloese nad njlm| — prestorako predstavljajoeim! bosensko Sleo- jo. Da je vsaj Usora svoje éase pripadala bosenski dréavi, je dokaz tudi v tem. da ie v nit oblastnik — naiverjetneje sicer pod ogrskim patronatom. a vendarle: oblast — 1236. knez Sibislav. ki je sredi nevernega ljudstva ohranial tistofo (seveda kato- liske) vere: omenjeni Sibislav je namreé izprivan kot sin bosenskega (1) bana Ste- fana.? Ce hi 7a banovania Stefanovega Usora ne bila nod bosensko banovino in bi tore’ privadala Ozrski. bi Sibislav generactio pozneie nikakor ne mogel biti usorski Kner: oziroma bi to Iahko bil le kot katoli8ki pribemnik iz krivoverske Bosne. ki bi mu Oeri dali zavetie in oblast v obmeini Usori: toda pri takinem scenariju bi on bil niihov nretendent na bosenski oblastni stoléek (sai ie bana bosenskega sin). ne pa vo' voda Koloman. ki ie to v resnici!® — celo brez kakrSnthkoli iz orednikov izhaiaiogih nravie zahtev po Bosni! Seveda pri vsei stvari ostaia skrivnostno razmerie med bo- senskim hanom Mateiem Ninoslavom. Sibislavovim sodobnikom. in samim Sibisla- vom. sai ie slednii s svaiim iznriganim sinovstvom banu bosenskemu. Stefann. vsai notencialni dedié bosenske banovine; videti va je. da Ninoslavu ni nikakrgen tekmec. Slei ko prei ima Ninoslav. ban’ bosn’ski veliki# konkurenco zgolj v voivodu Kolo- manu. in Se ta odnade v zaéetku Stiridesetih let (XIII. stoletia). ko je oblastnike sla- vonski ubit od Tatarov. Tako se torei ne moremo izogniti sklepu. da ie pod Stefanom, banom bosenskim generaciio pred Sibislavom (in seveda tudi Ninoslavom), Bosna Usoro vsekakor ob- segala. Ker pa ni znano, in konec koncev tudi ne mogoge, da bi si jih prikliuéila Sele za banovanja omenjenega Stefana (Kaiti bosenski ban Stefan ni kak mogogen vladar. man nam ie le iz omembe. da je Sibislav njegov sin: tudi Ninoslav se pri izdaji svoie nrve listine Dubrovéanom navezuie nenosredno na Kulinov éas.¥ genrav temu_sledi nred niegovim vsai Se Stefanov). je soditi. da jih fe le-ta podedoval od nredhodnika. aziroma vredhodnikov. med katerimi je vsekakor najvidnej&i in naimodnefsi Kulin. 9 éemer prigaio niegova samozavestna listina in dva evigrafska navisa.® medtem ko g,drusth banih bosenske defele pred Nineslavom vemo komaj kaj vet kot ime (Borie Stefan). Sicer pa pripadnost Usore (in Soli) Kulinovi Bosni ni nié neverjetnega: mogoéni ban menda vojasko deluje v (glede na osrednjo Bosno. ki je nedvomno niegova baza) severov7hodni smeri, v kateri sta tudi Sol in Usora. »egd/a pl/éni kuéev'skn zaan- rie«.!T Zelo verjetno je. da Kulin v homatijah vo smrti romeiskega cesaria Manuela 1. Komnena. v Gas bizantinsko-ogrske voine. Bosni zagotovi omenieni vokraiini, ge seveda ne prinadata Ze bizantinski Bosni. kar pa verietno ne. sai bosenska oblastna eno nod raznimi nadoblastniki (Hrvatom Petrom Kresimirjem TV, in zetskim Srhom Bodinom) ne obsega Soli in Usore. ki sta tedaj pod Bizancem in tore v njegovem sistemu od Bosne Ze prej oblastno neodvisno organizirani. Ko pride pod Manuelovim yezlom do pridruitve oblastne enote bosenskega imena Romeiskemu cesarstvu. razlogov, da bi omenjeni Komnen tam prejinjo organizacijo bizantinske oblasti po- Stovanja sv. Petra (N. Klalé, n.d. 458). Vendar stvarl oo nafem mneniu ni raziagatl tako: Ku- Hinu fe posian tua! biagoslov. Into kar na daljavo: Teobald. panes poglanec. se osebno niti ne notrudi vellkemu ban bosenskemu (NN. Klate. n.d. 456). Ce bl bil Kulin osumtien kakene ‘rive vere all €esa nodobnega, bl se ‘Teobald Ze moral osebno’ritruditt k nlemu. sa} mora uni Aik star fe treba unlelels In zasadieh. “kar Gospod vel! zasaaiti« (CD I, 168), ne pa. Kar nad avo izrogatl blagoslova. ‘Tista zahteva po kunjin koZah je paé samo terjante znamenta orizna- vania pavestva in njegovi prvocti v zadevah (onega in tega) sveta tudi v Bosnl: papestvo pre- prosto inavezuje sti z nekom. kd se osvobaja jarma pravoslavneza cesarstva in se zatore} nave- zuje na cerkvent zahod: zato pa mora ta nekdo (Kulin) dat kakéno znamenje spostovania fv. Petra, WED TIT, 249. 245: Klalé, n.d. 463, 3 'Kar notriufe seveda iudi rimskt panes. CD TIT, 243: N. Kalé, n. d.. 462, 483. 1H Kakor med drugim beremo v CD IV, 15. DW. 15 1 Niemu Je Bosna dodeliena — kakor Je razvidno tz 4#5. strani navedeneaa dela Klaléeve, 1M Kakor se nadvse samozavesino imenuje v svoll prvi lstin! Dubrovéanom — F. Milslosich n.d. dokument st. 30, 38%. “"takom® sm" se kletv'}u lel (az rab? bout mately kkakom’ see ban’ kulln’ kel" da node viasi ‘svobodno Ih’ dobitk’ tako Kako su u bana Kulina hodill ber’ ‘vse habe 1 zled!...« Gikagsion. n.d. dokument 8t. 30) W'prvesa je obelodantl Ciro "Truhelka. Nadois Kulina bana, Glasntke Zemaliskog muzela X, Sarajevo 18: drugega pa z zdruzenimi moém! S. Ba8laglé. F.Toranimpasié in Z. Kajmakovié. Citliskt madnis fz doba Kulina bana. Nase starine 10/1985. IT Ge le seveda takéno (Coroviéevoy branje in razumevanie napisa na Kullnovl plos@t pra- vilno <9 tem obétena v-delu Pavao Andeli¢. Reviniil éitania Kulinove plote. GZM (Arheolo- alia. Sarajevo 1961. 247208 in sledese fotogratlie svomentica. Steer zelo kritigno razpolozena Nada Klai¢ snreiema Coroviéevo branie napisa brez pridrkov. kakor fe videl! iz n.d. 458. Ena ko dela na mot previdno tudl Sima Cirkovlé v Isori}t srednjovekoune bosanske driave, Beo- grad 1968, 47.ZGODOVINSKT CASOPIS 42 - 1988 - 3 451 diral, saj je tudi v na novo prikljuteni Bosni ne: le svoje Ijudi (bolje: sebi privrene domaée veljake) namesti na najpomembnejge tamkajinje stoléke in je stvar pridru- titve ter uprave defele urejena."* Tudi Kulin zaéenja pod njegovimi zvezdami: e je v 1180., Manuelovem smrtnem letu, znan Ze v Bosni precej daljnem Rimu kot veliici ban bosenski,® ni druge moznosti, kakor da je zaéel oblastnikovati kot njegov élovek, saj ta bizantinski cesar na Balkanu vajeti vse do svojega konca ne popuséa. Seveda pa to Kulina kot elasti¢nega in praktiénega politika ne ovira pri presedlanju v_proti- romejski, Ogrom prijateljski ali celo zavezniski tabor_po smrti omenjenega Bizan tinca, od katerega drzave si Bosna pridruzi Usoro in Sol. Kulin je paé najprej svoj @lovek! Navsezadnje imamo Se en posreden dokaz za pripadnost cbeh spornih pokra- Jin Bosni Ze pred 1324. letom, ko ju (ponovno) osvoji bosenski ban Stefan IT. Kotro- manié Gre za najverjetneje’ ponarejeno potrdilo Bele IV., ki spravija Sol, Usoro in Spodnje kraje pod pristojnost bosenskega bana — ta naj bi na omenjenih podrodjih daroval nekaj kraiev bosenski Skofiji, Bela IV. pa naj bi stvar notrdil” Kako bi naj ban bosenski storil kaj takega, ée bi ne viadal nad temi kraji?! Potrdilo je sicer (ver- jetno) res ponarejeno — ée ni, toliko lep§e za naSe misli — in se darovanje pripisuie banu Naurzlausu, samé: ofitno je ponaredek verjeten le, Ze daritev na omenjenih ozemljih izvede ban bosenski! Nekaj so bosenski bani, posvetni oblastniki Bosne, Ze imeli opraviti s Soljo, Usoro in Soodnjimi kraji Se pred osvojitvijo prvih dveh v 1324. Tetu. in to v éasu, za’katerega bi naj prigal nonaredek. v prvi polovici XIII. stoletja nekako v dobi Ninoslavovi. Dobro, vemo, kako je za Ninoslava Sibislav pod ogrskim zavetiem oblastnikoval po usorski defeli, medtem ko se je Bosna sonéila v gloriii ve~ likega bana Mateja... in torei Ninoslav vsaj po 1225. letu verjetno ni oblastnikoval sorskem podrotiu® niti kot kak vrhovni glavar. sai se zdi, da je ta Do- pripadal ogrskemu kralju® a vendar: izven prehudega dvoma se da- lozai tedaj ritev vripisuje Ninoslavu. Morda se zadeva nana’a na kak realen podatek iz Easov. ko ie Ninoslav Se bil vrhovni glavar na prizadetem (solsko-usorskem) obmoéju, torei 1225.. ée je v politiénih kombinacijah kdaj ra¢unal na podporo katoliske cerkve zatezadelj tudi kaj daroval: morda je kai takega kdaj na kakem pergamentu tudi bilo, geprav je na potrdilu banovo ime skrotoviéeno skoraj do nerazumliivosti in je v tak dokument teZko verjeti. Toda in vsekakor: nekaj ie ponareievalec Ze moral vedeti o preteklosti (Soli in) Usore. saj ie. kot Ze poudarieno. daritev verietna le. te se nrivige bosenskemu viadariu. Nada Klaié domneva. da je bilo potrdilo darovnice ponarejeno v prvi polovici XIV. stoletja™ Tedaj, od 1324.. sta Sol in Usora vod Bo- sno. toda prej. vse od Sibislavovih in Ninoslavovih Zasov nikoli! Vsai Se 1316. leta privadata severnosrbskemu kraliu Dragotinu®® Kdor bi ponarejal brez poznavania preteklosti omenjenih pokrajin, bi darovanje nekoé v preteklosti na niunem pod- roéju Ze ne pripisoval bosenskemu banu, temveé morebiti kateremu srbskih vladar- jev, saj so ti neposredni predhodniki oblasti Stefana II. Kotromaniéa v Soli in Usori (pravzaprav je to le eden, Dragotin. toda nepouéeni te enkratnosti ne bi poznal). ali ba kateremu ‘ogrskih kraljev. ki tudi Zivahno posegajo na zadevno podroéje. Vso prvo nolovico XIV. stoletia je vsak kolikor toliko zainteresirani kaj hitro lahko izvedel. da sta Sol in Usora Sele od 1324. (spet) bosenski — ponarejevalec pa je vsekakor iz kroga zelo zainteresiranih, saj mora ponaredek biti vsai kolikor toliko verjeten: na neko vednost o Ze poprejnem prinadanju obeh prizadetih pokrajin Bosni se je pona~ rejevalee Ze moral onirati, €eprav bogve kolikSna spriéo pretudnega banovega imena ni mogla biti. In skleo naprej: Ninoslav je svojo morebitno (nad)oblast v Soli in Usori lahko le nodedoval od predhodnikov. izmed katerih je daleé naimogoéneii in nai- ymoznejsi Kulin: sam si je na novo vridobiti ne bi mogel. Ogrska %e vremogno vi tiska proti iugu, nekaj asa je zavoljo njenih podvigov vpraéliiva njegova oblast celo v sami Bosni © Spodnjih krajih nam je regi sledege: ko se okoli leta 1299. Pavel Bribirski prvié imenuje dominus Bosne.* so Spodnii kraji bosenske (") deZele z njegovim po- W To dokazuje kontinulteta banskesa naslova kot bosenskega oblastniskeca naslova: pro- tibzantinsi! Borie Je takisto kot v zatetku svoje viade probizantinskl. oziroma Romejcem slu- Peel Kulin Wzori¢an kot ban! itn to fe. sal ¢a papez naslavija s »Culin, magno bano Bosinew (N. Klalé, n.d., 456). 2 N. Rlalé, n.d. 637 ¥ Obseino o tej stvarl Klaié, n.d., 470 in sledes trteaa zveria CD. ‘'Seveda. e Je tedal 2e banoval po Bosn! Ninoslav — no, e Se nl. velia to besedovanie Za niegoveva nredhodnika fi pa v tem orimeru nf ban Stetan. ker ta $e viada nad. Wsoro in Solfo — ej zazotovl sin Sibislava oblastnikovanie na usorskem nodroMuy: ker se 1228, ome- lala Bosna, Sol In Usora kot trl pokraline i bilo mod soditt, da niso ved eno¢tno) blastn telo ‘civer bi bilo pacesk! wisaenl dovol! navest! eno. bosensio Ime — CD TIT. 242. 24) "Tako motnost dopuséa Nada Kialé (n. d.. 465) za *9< Stbislavov v Usorl: tata Be fe ta Ye leta 1295. omenjena poles Bosne posebe}, nt predrzno soditi, da Je posebna enota: in ker cer~ vena, nosebna enota nl. je lanko le polltiéno samosvola enota. 2 N- Klatt. n.d. 472 (v okviru opombe 84. kd se zagenja 26 na prejinit strant. 3 Tedat namre® Drasotin umre: Sol in Usora oa orioadata niecovl severnosrbsk! drtavl ti iL hotrie owrskel Krall: po smrtl omenfenega Dragotina njegova severnosrbska drzavna tvor- ha pranade. CD VIL, S31: Klalé, wre za dokument na straneh 296-240 Se ned, 42452 I. GRDINA: OBSEG BOSENSKE DR2AVE ZA BANA KULINA sredovanjem potrjeni knezu Hrvatinu in njegovim sinovom.” Ne dani, temveé po- trjeni, od Karla II. — torej jih imajo imenovani Ze od prej! In potemtakem so ti kraji ze od predbribirskih éasov v Bosni kraji bosenske deZele! Vet kot jasno je, da jih po Kulinu ni mogel pridobiti noben bosenski viadar, saj je Bosna po njem oslabela in postala objekt politike drugih, zatem ko je bila pod Kulinom Se kako dejaven sub- Jekt. Po Kulinu bi Spodnje kraje vse do Stefana II. Kotromaniéa v okvir bosenske ‘arzave lahko pripeljali paé le Bribirei — ob samih defenzivno razpolozenih bosenskih banih® ( malo izjemo Ninoslava, ki pa svojih ofenzivnih akeij ne more izkoristiti za kaksno trajno pridobitev spriéo velikega pritiska Ogrov in pravzaprav Se izgubi mo- rebitno vrhovno oblast nad Soljo in Usoro (generacijo pred njim le-to ban Stefan ogitno Se ima, saj tjakaj namesti svojega izpri¢anega sinu Sibislava, ki v pogledu pri- znavanja vrhovne oblasti ob svojem goreéem katoligtvu najbrée odpade od versko elastiénega Ninoslava, ter preide pod sebi v verskih reéeh sorodnega, nadvse krséan- skega kralja Ogrskega) —, kot iz Hrvaskega prihajajoti bosenski bani bi lahko svoji bosenski banovini pridruzili Spodnje kraje, ki bi dotlej pripadali Hrvaski (kajti ée niso Bosni, so lahko le Hrvaski!). Bribirei seveda ne store nié takega — le zakaj bi Sirili, svoj bosenski banat na raéun Hrvaske, kjer so tudi glavni in sploh oblast, za- povrh e trdneje v sedlu kot v Bosni!? Bi torej s prikljuéitvijo teh krajev bosenski banovini tvegali njih izgubo z izgubo bosenskega naslova, ki je tako ali tako v stalni negotovosti, dokler Bribircem nazadnje ne pade iz rok, in to pri vednosti, da jim hrvagki naslovi kar tako med prsti in brez nadomestil (kakor se jim pripeti v Bosni) ne bodo spolzeli? Seveda ne! In tudi nié takega ne potenjajo; Hrvaske oni kot stara hrvaska rodbina ne zmanjgujejo na raéun neke negotove in’ kmalu tudi izgubljene pridobitve, Vprasanje Rame je zapletenejée spri¢o dejstva, da premorejo nosilei krone sv. Stefana tudi ramski naslov — in ta problem gotovo terja posebne razprave, tako da se z njim tu ne moremo muditi veé, kot je najnujnejée. Nada Klaié nam v svojem pisanju o Hrvatih v visokem in poznem srednjem veku zatrdi, da Rama v éasu bana Kulina verjetno ni v okvirih Bosne Hkrati pa brez kakrénihkoli dokazov skombi- nira fantastiéno konstrukcijo: romejski cesar Manuel I. Komnen bi namreé naj naj- popreje nosil nekaksen ramski viadarski naslov, potem pa bi naj, ko je osvojil Se Bosno, njegov novi, na bosensko ime glaseti se viadarski naslov prekril (ker bi ga zaobsegel v sebi) tudi ramskega.” Ta za Manuela ni nikjer izpriéan. Dobro, ée %e do- mnevo postavi tako — toda: naj se vsaj ne tepe sama s sabo, kajti: ée je Manuel ni prej imel ramski naslov, nato pa ga je zaobsegel in prekril's svojim bosenskim, po- tem je Rama gotovo v okvirih Bosne — ko oblast nad njo pokriva bosenski naslov! Kulin zaéenja, kot smo Ze ugotovili, oblastnikovati pod Manuelovimi zvezdami, ali vsaj v soglasju z njimi, kakor priznava tudi Nada Klaié®" Ampak za Kulina pa Rama kar naenkrat naj ne bi veé bila pod oblastjo onega, ki nosi bosenski oblastnigki na- slov, se pravi pod omenjenim banom, ki je v zaéetku élovek Bizanca, ali bolje: ce- sarja Manuela; ta — ne pozabimo — nosi bosenski viadarski naslov, in omenjeni Manuelov naslov — se enkrat: ne pozabimo — bi naj po mnenju Klaiéeve prekril Poprejsnjega (seveda samo domnevnega) ramskega! A ne mudimo se z domislicami Klaideve, temveé presodimo po dejstvih. Stefan II. Kotromanié se na zagetku svojega banovanja ponosno izkazuje za realnega gospodarja Bosne, Zagorja, Neretve, Rame. Duvna, Spodnjih krajev, Usore, Soli, Uskoplja in Trebotiéa. Podatek je iz (ali izpred) leta 1326. po prvih razsiritvenih uspehih omenjenega bana v pogledu Soli in Usore. a Se pred njegovo uspesno ofenzivo na jug, proti Humu; kajti po tem podvigu se drugi Stefan Kotromaniéeve familije nikoli ne pozabi okinéati s preimenitnim naslo- vom gospodarja vse humske dezele. Sedaj ni drugega, kakor premisliti polozaj na # CD VIL, 342, 243; Klalé, n.d. 442, ¥ Vsaj_proti ‘Ogrski defenzivnih: Stefan Qfate} Ninoslav je izjema: paé ni pravila brez izjeme!), Mate} Stefan, Prijezda in. Stefan 1 Kotromanie — 0 zadevi pise N. Klaié vn. dx, po- glavit med 407. in 450. ter 483. in 477. stranjo: Geprav aviorica nekolko vee, Kot Dl bilo po ha- Sem mnenju na mestu, poudarja neodvisnost Bosne od Ogrov In njeno podloanost Bribircem, Je njeno pisanje dale¢ najgioblja analiza tedanjin bosenskin razmer, kar jin premoremo (Corovie, Cirkoyle. Babic, V. Klas). BN. Helaie. n.d, 458, ® Ni Klalé, nn. d., 456, Resnici na Wjubo: Klaléeva pravi: morda Je tako; a Je vendarle pre- cei prepri¢ana y tak”tok dogodkov, ko ga objavija v tako reprezentativaem deli, kot Je Zodo- vina’ Hevatov v visoker in poznem srednjem veku! FUN. Klaié, nd. 456. % Ob arugin, seveda — N, Klaié, n.d, 456, © A ne izpred 1324., ko Stefan’ It. 2¢ zavzame Sol in Usoro, vendar Se ne humske dezele (xialé, n. d., 636) — o¢itno iz ravsanja z Bribirel ob njinovem nenadnem padeu omenjent Kotro- manié’ pograbi tudl Trebotié (iijevno) in Duvno, Ki dotle) nikoll nista Vv okvirin Bosne, tem- vee Hrvaske, in zategadelj tudi nista v bosensk! Skofiii. Se pa tu lepo vidi, da Rama nikakor ni del Huma, saj je nasteta pod Stefanovo oblastjo Se preden Je le-ia =numsile zemi\ Zospo- din«! Tore} sodi Rama med tlste devele, ki soz bosenskim Imenom navedene poleg usorsicin In Solskin. ter Spodnjih krajev kot Stefanove v njegovi novi lstini, ko Je mofakar Je pridobit oblast in gospostvo nad Humom (1329. —~ tedaj se Stefan ponosno ‘okinga s pridevkom »po.mi- losti boziot ospodin vsim zemim bosanskim 1 solskim 1 usorskim 1 donim Keaem 1 humsice zeml gospodin«! — 657. stran navedenega dela Klalceve).ZGODOVINSKI CASOPIS 42. 1988 . 3 453, Kutnoya Boia po Voy enciklopesiy irks Ratiova Bors T= Relone Barna po ten iajte rexprave454 I GRDINA: OBSEG BOSENSKE DR2AVE ZA BANA KULINA bosenski juzni meji do tedaj. Razen par posegov Mateja Ninoslava v dalmatinski pro- stor ne najdemo nikakrsnih razsiritvenih potez Bosne v tej smeri, éeprav je ravno sem, proti Humu in morju sploh, usmerjena bosenska dréavna politika Ze izza Kuli- novih dni, kar dokazuje njegova listina Dubrovéanom® in vstop v sorodstvena raz- merja s knezom Miroslavom.* Vse do Stefana II. se bosenski prodor proti jugu ome- juje veé ali manj samo na diplomatsko dejavnost izdajanja privilegijev primorskim igovcem: nekaka priprava terena tore}... Sele Stefan II. uresni¢i sen bosenske po- litike: Bosno na morju, od Cetine do Dubrovnika! Pre} izvendiplomatskih akeij v tem smislu ni, z izjemo Ze omenjenih nekaj Ninoslavovih podvigov, ki pa ne morejo obro- diti sadu, saj je ogrski pritisk s severa na bazo Ninoslavovo (kar osrednja Bosna za- gotovo je) premoéan in vse preveé zastavlja vpraSanje golega predivetja bosenske dréave; le-ta se tedaj vsekakor ni mogla ukvarjati z mislimi na razsiritev. Po Nino- slavu ostanejo mozni razSirjevalci Bosne vse do asov Stefana II. samo Se Bribirci, vendar oni njeni dejanski razsirjevalei niso. Kakor ne v primeru Spodnjih krajev, tudi ne v zadevah Rame. Kot obseino dokazuje Nada Klaié, Bribirei iztezajo svoje roke tudi po Humu, in to vsaj zaéasno kar uspeSno,” morda celo bolj kot v primeru Bosne, saj so tamkaj brez tako vztrajnih konkurentov (kot sta v Bosni oba Kotro- maniéeva Stefana, I. in II), ker se Srbija s svojo dréavno politiko Ze ravna na jug. Bj tore} omenjeni Bribirei'na raéun svoje nedvomno zanimivejse in pomembnejse humske pridobitve povedevali negotovo bosensko? Niti malo verjetno! Vse kaze na to, da tudi v bribirski eri ostaja bosenska juzna meja, tako kot zahodna, nespreme- njena — tako proti Humu kakor proti Dalmaciji, kajti: ni pravzaprav jasno, kje bi bila Rama, ée ni v Bosni; moznosti sta dve: ali Hum ali Dalmacija. Dalmacijo pa bi Bribirci na raéun Bosne vsekakor Se manj zmanjéevali kot Hum, saj so v nji naj- trdneje zasidrani in jih pozneje od tam spravijo samo proti éednemu nadomestilu, ne kar tako () kot iz Bosne! Da Rama za Kulina ni v okvirih oblasti ogrskih kraljev, kaze dejstvo, da ome- njeni iz ramskega naslova, ki ga sicer vztrajno nosijo, tedaj nimajo nikakrSnih do- nodkov.* Torej je Rama v’Bosni — ée ni v Humu, kar pa bomo malo kasneje videli, da niti sluéajno ni, Je Rama v naslovu kraljev ogrskih cela Bosna (kar je vet kot verjetno po pomenski, ne pa seveda tudi po vsebinski plati, o ¢emer se prepriéamo z nikakrSnimi dohodki iz tega naslova) ali samo Zupa Rama (kar je za kraljevski na~ slov kar neverjetno premajhna zadevica)? Karkoli Ze tisti rex Rame kot naslov kra~ ljev iz hise Arpad pomeni (oziroma: naj pomeni) ozemeljsko, eno je gotovo: tisto karkoli obsega tudi in predvsem Zupo Ramo, ki vsej zadevi daje ime. Ce je torej Rama v naslovu ogrskih kraljev merila na celo Bosno, je tako ali tako jasno, da je ta Zupa v Bosni, saj daje drugo ime za dezelo; da bi se pa omenjeni naslov nanagal na samo eno Zupo, spriéo njegove kraljevske visokosti in majhnosti Zupe, kakor smo Ze mimogrede rekli, ni prav ni¢ verjetno. In kakorkoli Ze, karkoli Ze Rama v naslovu nosilcev krone sv. Stefana predstavlja, pod omenjenimi kronanimi glavami gotovo ni, saj od nje nimajo nikakrsnih dohodkov. Stvar je paé samo imenitno cingljajoé naslov in éisto nié drugega. Vsaj nekaj denarjev vsak realni oblastnik iz vsakega sebi pod- loznega ozemlja nedvomno iztisne! ‘Tako je torej okoli leta 1185. Kako pa za Kulinovega poznejsega banovanja? Je morebiti Ramo izgubil? Na nié takega ne kaze misliti. Izgleda, da je Kulin po letu 1180. v pravi harmoniji z Ogrom Belo IIL, verjetno vse do smrti omenjenega kralja, saj Sta menda druzabnika v protibizantinskih podvigih (»egd/a (ban’ kulin’) pl/éni kuéev'sko zagorie«!); tore] vsaj v prvem obdobju svoje viade ta bosenski ban Ramo poseduje. Pozneje se razmere zaostrijo: v éasu ogrskih nasledstvenih teZav po smrti Bele IIL. se Andrej (bodoéi IL.) Ze kot vojvoda na veliko vojskuje in kar sili v spopade, v katerih se da (ali pa tudi ne, ker to za rojenega viteza, bojevnika, ni najvainejée) dobro zmagati, Tako 1198. poseze v Hum in se zmagovit (bolje: zmagoslaven, kajti od zmage, izvzeméi besede slave, kaj dosti nima) vrne v Dalmacijo.® Se tedaj spo- pade s Kulinom? Ni poroéil o tem: Andrejeva akcija je usmerjena proti Humu, ne proti Bosni"’ Kulin tedanjemu Humu tudi ne bi priskoéil na pomo¢ ob Andrejevem SON, Kale, me das 461. & Mnogokdaj Jzdana, npr. G. A. Winskij, Gramota bana Kullna, Pamjatniki drevnej pls’ menngsti 1 iskusstva CLXIV, 1906. St Kulinova sestra je bila omozena s knezom Miroslavom, oblastnikom numskim (G. A. iinskij, n.d, 20) SUNT ielalé, ni. d., poglavje med 427. in 482. stranjo (0 Mladenu 1), BON Kale, ad, 461 8 Ni Kale) nid’, 481, “oN! Kate) nid, 368 « Cepray.siAndre} nadene tudi ramski naslov — a to stvarl nié ne sprement; Andrej st paé nadene vse naslove ogrskin Kraljev oko! hrvaskega (slavonskega, dalmatinskega in ram= Skega), kajti to Je po njegovem hjemu pripadajoca dedistina. Ker pa ogrsii kralji nimajo iz ramskéga naslova mie dohodkov, tudl ne morejo imett v nji ale oblastl, ‘Tako tudl Andre} od Rame ne more pridobltl v dezelah krone sv. Stefana nié drugeza kot naslov; ¢e bi jo hotel re- Sniéno posedovati, bi Jo moral osvojit, to pa bi slo le v boju s Kulinom — toda moz protl nje- mu svoje bridke sablje ne sute!ZGODOVINSKI CASOPIS 42 - 1988 - 3 455, vpadu, kajti v tistih letih po omenjeni pokrajini vedri in oblaéi Volk, oni, ki Kulina tozari 'v Rimu, ker se mu cede sline po bosenskem banskem stoléku: vendar papezu ¥ isti sapi, ko govori 0 Kulinovem odpadu od svete vere in enakine cerkve, med vrsticami klice: prave \judi na prava mesta! — pri Gemer sebe takoj nevsiljivo in galanino evidentira za resnega moznega kandidata ter predvsem za nadvse pravega cloveka, ki zna sivari svete vere in cerkve urediti tako, da bo sveti sedez, ob njem pa Se Kdo, zadovoljen. Prej se je Kulin s humskimi oblastniki dobro razumel in je 2 njimi celo navezai sorodstvene stike, zdaj pa je vsega tega konec. Cez par let sta Volk in Kulin odkrito na nasprotnih straneh barikade: Kulin napada dezele ogrskega kralja Emerika, s Cigar pomocjo je Volk vrgel brata Stefana s srbskega prestola in pripomogel, da'se je omenjeni Smerik Sel tudi srbskega kralja. Kulinu gre tedaj za biti ali ne bia: Ge bo obveljala Emerikova in Volkova, je z Bosno konee, $aj bi jo od vsepovsod obdajale degele pod oblastjo nosilcev svetdstefanske krone — ti bi ji kaj hitro stopili za vrat, ob tem, da bi ji najpre} in za vse vetne Case onemogotili prodor ha morje. Bosenski’ ban se 'tu pokaze kot velik politik: njegova akcija toliko krene ogrskega Emerika po prstih, da izpusti srbsko oblastnistvo iz rok, hkrati pa na pre- tol srbskih dezelé ponovno instalira Stefana, ki mora Kulinu biti Ze zavoljo te po- moti hvaleden in naklonjen... Seveda glavni posel podjetja opravi bolgarski Lepi Jan (Kalojan), vendar gre misliti na kar tesno druzabnistvo Bosencev in Bolgarov — kako bi se sicer Ninoslavovi veljaki iz njegove druge listine Dubrovéanom imenovali boljarji," ko pa so se v Kulinovi se ést'niki (ta listina je nastala Se pred omenjenim stikom z Bolgari, pri katerih so boljarji splosno znan oblastnisko-veljaski pojav: po Kulinu pa do 1240, ko nastane druga Ninoslavova listina, ni misliti na kaksne druge bolgarske vplive v’Bosni, niti na njih moznost, saj se, glede na Bosno in Bolgarijo, vmesna Srbija okrepi in ‘onemogoa kakéna bratstva v orozju in interesih med Bol garijo in Bosno)! Potem okretni Kulin izkoristi papeSko versko komisijo, ki tiste ase stragi_po Bosni,” in naveze s svetim sedezem harmoniéne stike. Ti vodijo v pravo prisréno zvezo tako, da Emerik zoper Kulina kot osebo in kot bosenskega bana pod firmo kri- Zarske vojne proti bosenskim krivovercem (in torej proti banu kot enemu izmed njih) ne more nastopiti* ter tako krigarska vojna, ki se Ze pripravija, odpade."" Preko de- Javnosti papezevih moz je nekako tudi sklenjen mir (oziroma poravnava) med Ku- linom in Emerikom tako, da se slednji prvemu niti malo ne more maséevati za nje- govo uspesno protiogrsko dejavnost ob vpraganju srbskih nasledstvenih homatij — Geprav (a nekoliko tudi: ker) je Emerik, nadvse krscanski kralj ogrski, najzvestejsi vseh papedevih moz vzhodno od Alp in vsaj v posvetnih reéeh izvrsevalec volje na~ slednikov sv. Petra na omenjenem prostoru! Ko smo bili prej dognali, da Rame nikakor ni med degelami, ki jih nadzorujejo nosilci krone sv. Stefana, smo rekli, da je ta Zupa v Bosni, ne pa'v Humu, kateremu bi tudi lahko pripadala. Sedaj nam je to trditev tudi dokazati, kakor smo obljubili. Rama pripada bosenski katoliski Skofiji. Kdaj bi pa prisla pod njo, ée bi ne bila Ze od vsega zatetka pod pristojnostjo skofa bosenskega imena!? Tako kot v primeru Soli in Usore bi je v njegovo skofijo nié ne spravilo, ée ne bi bila od nekdaj v okvi- rih posvetne Bosne, v Kateri za verske stvari paé skrbi bosenska skofija. Ta na jugu cerkveno meji na stare in utrjene Skofije — ki se priékajo in natezajo za vsak centi- meter pristojnosti, tako da sé njihove meje brez ogromno dokumentov, ponarejenih in pristnih, nikakor ne prestavljajo. Nekaj bi se nam jih vsekakor ohranilo, ée bi bili kakSni dogodki okrog Rame v smislu njenega prehoda izpod pristojnosti enega pre- © Kakor Volkove teznje razkrinkuje Nada Klaié (a. d., 459). © N, Klalé, nd, 460 — seveda ne napada katerinkoli dezel tega kralja, temved te Srbljo, ki jo nadvse kiSeansic ‘ralj ogrsit tedaj 1ma 2a svojo. ‘Venda pa Kulln svojega vojaskega po: Guiga najverjemeje ne more izkotistitt (ce bl ga lanko, bist gotovo prilastl srbsid Tum), ‘aj {ma papesko verso Komiaijo pred durmi in se mora pokazatl kar se'da nedolznega in skrbe~ tga Bamo za svetost «+ Zapoveh mora bit! zmeren, da'se bo lake preko papeza pobotal § kra- jem ogesiim, Kar Ima’ kot lokav in nabrit pollu gotovo v svojin racunin, sai’ ga. drug kot Himsid paper ine more resi Jeze Emerlkove, ki se sicer skriva pod tirmo krizarske vojne.zoper L:prijeno hetezijo in enaksne heretike v osni, in ki bi ob kvivoverein odpinnila tua! Kulina (da, adi zato si je znal pridoblt! papela:'s tem, ko Je (Skoro) sam pozval papeske komisarje $Getelo syoje viade, se Kate zares enetega in skrbnega za sveto vero in enaksno cerkev) = Sveti oce taco vaselt bosensiega bana, s cemer pa odpade 2a Emerika vsaka micnost. kriZar- Skeza pohoda v Bosno, sa)'s Kulinom ne more poravnatl svojin hudo megativain racunovt “Dokument v MiklosiGevin (Miklosich) Monumenta Serbica &t,35 — res Je, da Je ta per- gament popisanv dubrovniski_pisarni, vendat odraza, Dosensko stvarnost; KJer’ Je prvotne ni, Je'bu popravijen, to pa se nl 2gadilo v primer boljarjev' ‘© Kajpak gre za poslanstvo Ivana de Casemaris, papeskega kaplana, 4 N. Kale, n.d., 400 in tam navedent viei. # Ceprav pape? ple, da naj krizarska voina kar bo (flalé, n.d., 400), a ne sme biti po Kutinu Sieri pa se ko 10 izve, skuja, Ker ne more © tsko Cudoviiim tegovorom (kot lev Srednjem veku samo vojna prot! krlvovercem) udaritt tudi po bosenskem banu, wai mu je gorak Zevollo srbskin dogodkov, ko nadvse krseanskd Kral) oursk (veaj nekollko tid!) zaradl ‘ull- ove dejavnosti nt mogel #aViadat! ha Srbskem.456 1, GRDINA: OBSEG BOSENSKE DR2AVE ZA BANA KULINA lata pod drugega; pravdarji bi nedvomno bili na delu (s peresom in noZem), a ni nié takega znanega, vsaj nam ne.* ‘Tako smo po najboljsih moéeh dognali obseg oblasti bana Kulina, izvzem&i pro- blematiko drinskega kolena pri Srebrenici, za katerega ne vemo navesti drugega do- kaza pripadnosti podlognosti omenjenemu banu kakor pristoinost bosenske Skofije nad njim, kar pa je v smeri na vzhod precej negotovo, saj tu katolicizem realno (¢e ne Ze vedno tudi formalno) meji na pravoslavni svet. Resda to tudi na jugu, proti Humu, a tam ima katoliska cerkev staro in utrjeno cerkveno mrezo. Cetudi po koné- ni verski usmeritvi Srbije na vzhod, k Carigradu, bogve koliko vernikov v humskem prostoru nima, vzdréuje organizacijo kot prej. Na severnosrbskem obmodju, kateremu Je zahodni mejas Bosna, pa podobne utrjenosti in tradicije katoliStva ni, ceprav Ogr- ska Zivahno posega na omenjeno podro¢je...” Torej se v tej smeri meja katoliske 8kofije skupaj z mejo bosenske drzave kaj lahko, brez bogve kolikih (danes izgublje- nih) dokumentov, tudi pozneje premakne — in Bosna se je za kralja Tvrdka I. tod na veliko Sla politiko ozemeljske razSiritve. V tem primeru meje bosenske skofije konec XV. stoletja, iz katerih izhajamo,” niso nujen pokazatelj poteka (naj)zgodnej- Sih bosenskih, se rege Kulinovih zamejitev. Sicer pa ima morda Cirkovié v rokavu kak dokaz za svoje zatrtovanje vzhodne bosenske mejne érte, moZ je.vendar znan Po svoji previdnosti in z zgodovinopisjem se tudi Ze dolgo peta, ter z Bosno ravno tako: élovek bi tore} pri¢akoval, da ne rige vseh bosenskih meja kar, kakor mu pride — kot to poéne pri Kulinovih severnih, zahodnih in juznih omejitvah. Da pri Cirko- viéu ni vse v redu, kar zadeva dodatek Timesovega atlasa, nam govori tudi pri¢a s kraja samega, Ivan de Casemaris, papeski kaplan, ki pravi, da je kraljestvo bana Kulina vetje od desetih dni (jeze).* "Tolika pa Cirkoviéeva Kulinova Bosna ne po dol- gem (od svojega skrajnega zahoda do enakSnega vzhoda dobrih 150 km), ne potez (od severne do juane meje kakih 100 km), ne po ovinkih malo sem in malo tja pri naj- bolji volji ni. Résumé ETENDUE DU PAYS BOSNIEN AU TEMPS DU BAN COULINI Igor Grdina Liétendue du pays bosnien au Moyen Age, au temps du ban Couline (environs 1180-1203) était déterminée trés différemment par de différents historiens: selon les opinions anciennes, ce pays conprenait aussi les territoires contestables — Sol, Usora, Spodnji kraji (Partes inferiores) et Rama (dans »Vojna enciklopedija I, Beograd 1970), tandis que Sima Cirkovié pense autrement, comme prouve sa Carte géogra- phique de la Bosnie au Moyen Age (dans le supplément de l’édition yougoslave de »The Times Atlas of World History« — »The Times Atlas svijetske povijesti, dopu- njeno izdanje za Jugoslaviju«, Ljubljana—Zagreb 1986, a la page 303). Il croit que Bosnie n’était pas étendue sur ces territoires Par contre Vauteur de la présente dissertation pose une nouvelle hypothése ayant étudié les frontiéres de I’évéché catholique de la Bosnie il suppose que ces ter- ritoires on fait partie de la Bosnie de Couline. A savoir, ’évéché bosnien n’était ni fortifié ni organisé jusqu’au XIII* siécle (le catholicisme'n’a pas eu una vraie influ- ence en Bosnie qu’en 1200 a peu prés). Alors cet évéché ne pouvait comprendre que le territoire du pays bosnien, sauf un petit élargissement de ce méme évéché en 1239 sur le bord gauche de la Save (Dakovo; c’était le don du due Koloman (Kalmén)). Ces frontiéres ne changent pas et monirent d’aprés leur cours a la situation plus ancienne. Pour chaque tertitoire contestable, auteur inique encore d'autres preuves qui soutiennent son hypothese. Ceprav moramo priznatl, da bogve koliko vnetl pri iskanju tod nismo bili, ker je bila glavna povornost usmerjena k Soli, Usori in Spodnjim krajem (kar pa spet zato,’ ker kanimo Ram! posvetiti eno prinodnjin pisarj in bo teda} moe odpraviti morebitne pomote, izvirajote iz prenltro lzretenin’ Sodb, i se jim tuka) spri¢o' dokajsnje drugotnost ramske’ problematike Mmorda ni bilo moe szognisi) ‘ rakticno vse ogrsk0-bizantinske vojne se bojujejo in izbojujejo tod. ® Gie} zemijevia v N. KlalG, n.d., priloga XV. & Gp Tit, 31, 38; ialé, n.d, 46ZGOQDOVINS | we sunses CASOPIS Percy Pareancee SEN YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUSTEV SLOVENIJE Uredni8ki odbor: Bojan Balkovec (tehnigni urednik) dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) dr. Miro Stiplovsek Peter Stih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis lankov in slik je mogoé samo z dovoljenjem uredniStva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zakljucena 31. 10. 1988 Izdajateljski svet: Dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj8éek, dr. JoZe Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelié, dr. Janko Ple- terski, Janez Stergar, Prvenka’ Turk Prevodi: Cvetka Vode (angleSéina), Madita Setine (nemSéina), Janez Zor (ruséina), Milko Rener (italijanséina) Zunanja oprema: —_Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Cuden Sedeé uredniStva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Askeréeva 12/I, tel.: (061) 332-611, int. 210 Letna narofnina: —_za ne@lane in ustanove 12.000 din, za drutvene élane 8000 din, za drustvene @lane-upokojence 6000 din, za drustvene élane-studente 4000 din (vse cene za letnik 42/1988, veljavne do 30. 9. 1988). Cena tega zvezka v prosti prodaji je 7200 din Tekodi raéun: Zveza zgodovinskih drustev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobrazevalna skupnost Slovenije Znanstveni institut Filozofske fakultete v Liubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, november 1988 Naklada: 1750 izvodovZGODOVINSKI CASOPIS - LETNIK 42 ~ LETO 1988, STEVILKA 3 KAZALO ~ CONTENTS - CODEPKAHME. RAZPRAVE ~ STUDIES - CTATbH Janez R ota r. Viri Trubarjevega poimenovanja dezel in Ijudstev in njegova dedistina 315-361 Sources of Trubar’s naming of Lands and Peoples and his Legacy Hctownnkn Hanmenosanns TpyGapem crpai # Haponon Hero HacnenHe Robert Matijasi¢, Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoatitke povijesti Istre : 363-371 Kasiodor's Letters as a Source for late Antiquity History of Istria Tiucema Kaccwonopa Kak MCTOYHNK noaHaHis NosaHeaHTHHOR HcTOpHN MerpmH Ignacij Vo je, Poskusi kvantifikacije trgovskega prometa in proizvodnje v srednjeveskem Dubrovniku ae rn 373-387 Attempts of quantification of Trade and Production in medieval Dubrovnik Onsite KeattriuKauMM Toprosoro OGpauleHHA H NpowBBORCTHA B cpemHeBEKOBOM AlyGposunxe Vinko R aj 8p, Carovniski procesi na Slovenskem 389-397 Witchcraft ‘Trials on Slovene Territory Fpoueccs npoTiHs KonayHo8 H KOnAyH® # CnowenmH Istvin Gyorgy T6th, Znanje branja in pisanja v Zelezni Zupaniji (1600-1800) . . 390-411 Knowledge of Reading and Writing in Zelezna Zupanija (Vas megye) (1600~1800) Shani 8 HTeHMH H nica 8 KemesHOR axyradiMH 8 1600-1800 rr Janez Cvirn, Politi¢na orientacija celjskega nemstva 1861-1907 (tretji del) 413-432 Political Orientation of the Celje Germans 1861-1907 (III.) Tloantnveckaa opneuTuposka HeMues 3 Llease ¢ 1861-r0 no 1907-08 roms (IIL.) Bojan Balkovec, Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v narodno skupseino leta 1920 in 1923 eae The Influence of Electoral Legislation on the Results of Elections into the National Parliament in 1920 and 1923 Bawanne BbiGopHoro saKoHOdaTeNKcTHa Ha PesymBTATSI NapraMeHTcKHX BbIGOpOR 8 Hapoanyio cxymuumy ® 1920 1 1923 rr. 433-447 ZAPISI - NOTES - 3ATIMCH Igor Grdina, Obseg bosenske dréave za bana Kulina 449-456 The Extent of Bosnian State during Ban Kulin O6vem Gociinfickoro rocynaperea Bo spews Gana Kynnna IN MEMORIAM - IN MEMORIAM - B ITAMATb. Nada Klai¢ (Ferdo Gestrin) 457-458 Nada Klaié Haga Kaan Anton Svetina (Sergij Vilfan) 458-460 ‘Anton Svetina Awron Cuernia KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUSTVENO ZIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS - CbESiIbI 1 CHMMO3HYMBI, ODILECTBEHHAS XH3HB 24. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Ptuj. 28. do 30. septembra 1988 (Bojan Balkovec) ae ‘ 461-462 2th Meeting of Slovene Historians, Ptuj 28th to 30th of September 1988 24-o€ copeulanne cnopenckux HcropaKos. Try, 28 no 30 centaGps 1988 Govor Viadimira Kavéita, predsednika Republiskega komiteja za kulturo 462-464 Speech of Vladimir Kavéié, President of the Republic Committee for Culture Pew Baanumupa Kasunva, npescerarens PecnyGakaHCKoro KOMHTETA nO KYABTYpe Izjava 24. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev : 464 Statement from 24th Meeting of Slovene Historians Baamrenne 24-ro CoBcUIaHHs COBEHCKHX HCTOPHKOB