AVTIZEM

Avtizem je vse življenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri

procesiranju informacij. Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – avtizem je
del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS.
Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno "vsakdanje" življenje,
spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Glavna področja, pri
katerih imajo ljudje z avtizmom težave, imenujemo "triada primanjkljajev".
Ta področja so:
 težave s socialno komunikacijo
 težave s socialno interakcijo
 težave na področju fleksibilnosti mišljenja
Avtizem je "nevidna" motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da
drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem,
ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat "čudni".Zgodnja
diagnoza lahko pomaga ljudem z avtizmom, da dobijo ustrezno obravnavo in
pomoč.

Ž
Težave s socialno interakcijo
"Druženje ni nekaj samoumevnega – teh veščin se moramo naučiti. "
Ljudje z avtizmom imajo pogosto težave s prepoznavanjem ali razumevanjem
čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih in to jim otežuje, da
se vklopijo v družbo.
Težave na področju socialne interakcije pomenijo tudi, da imajo ljudje z
avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se
družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo

Druge značilnosti, povezane z avtizmom:

Odvisnost od rutine
Za ljudi z avtizmom je bolje, da imajo ves čas isto rutino saj so tako pripravljeni
na to kar se bo zgodilo vsak dan. To za njih pomeni npr.: da imajo isti zajtrk,
gredo po isti poti v šolo, gledajo isto oddajo…
Prav tako ljudje z avtizmom težko sprejmejo nove navade, sploh če so bili prej
navajeni drugega postopka.
Senzorna občutljivost
 Ljudje z avtizmom so pogosto senzorno občutljivi. Ta občutljivost se lahko
nanaša na eno ali pa na več čutil - vid, zvok, vonj, okus in dotik. Dražljaje lahko
zaznajo hudo preveč ali pa premalo.
Npr. za osebo z avtizmom so lahko nekateri običajni zvoki, ki jih ostali ljudje
sploh ne registrirajo, nevzdržno glasni in moteči.
Posebni interesi
Mnogo ljudi z avtizmom ima že v mladosti zelo intenzivno razvite posebne
interese. Te lahko sčasoma spremenijo ali pa jih ohranijo za vse življenje.
Posebni interesi so lahko karkoli: risanje, glasba, računalniki, vlaki, dinozavri….
Nekateri ljudje z avtizmom lahko sčasoma tudi delajo ali študirajo v skladu s
svojimi posebnimi interesi. Za nekatere pa ti interesi ostanejo le hobi.
Lahko pa so posebni interesi tudi precej nenavadni. Na primer, nekdo z
avtizmom je zelo rad pobiral smeti. Ta njegov interes so nato razvijali in razširili
na področje recikliranja in skrbi za okolje.
Učne težave
Ljudje z avtizmom lahko imajo težave z učenjem, kar vpliva na vse vidike
njihovega življenja: od učenja v šoli, do učenja kako se umivati ali si pripraviti
obrok.
Ker se avtizem pri vsakem posamezniku kaže drugače, lahko imajo ljudje z
avtizmom različne stopnje težav pri učenju.
To pomeni, da bodo nekateri med njimi lahko živeli dokaj samostojno – čeprav
bodo za dosego tega cilja potrebovali določeno podporo – medtem, ko bodo
drugi celo življenje potrebovali strokovno pomoč. Vendar pa se lahko vsi ljudje
z avtizmom učijo in razvijajo svoje potenciale s pravilno podporo.

Ž
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je oblika avtizma, vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem,
kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja
odnose z drugimi ljudmi. Aspergerjev sindrom je večinoma "skrita
nezmožnost". To pomeni, da ne moreš ugotoviti, da ima nekdo avtizem glede na
njegov izgled

Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo težave na treh glavnih področjih -

"triada primanjkljajev":
 težave s socialno komunikacijo
 težave s socialno interakcijo
 težave na področju fleksibilnosti mišljenja
 Čeprav obstajajo podobnosti z avtizmom, imajo ljudje z Aspergerjevim
sindromom manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nadpovprečno
inteligentni. Po navadi nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, vendar pa
lahko imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ter pridružene
motnje. Ti primanjkljaji so lahko disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in
hiperaktivnost, epilepsija …..
S pravilno podporo in spodbujanjem, lahko ljudje z Aspergerjevim sindromom
živijo polno in samostojno življenje.

Težave s socialno interakcijo

"Imam težave pri prepoznavanju socialnih namigov in ne vem,
kaj naj  naredim, ko gredo stvari narobe. "
Veliko ljudi z Aspergerjevim sindromom si želi biti družabnih, vendar pa imajo
težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih odnosov.
Ljudje z Aspergerjevim sindromom:
 imajo težave pri vzpostavljanju in ohranjanju prijateljstva
 ne razumejo nenapisanih "socialnih pravil", ki so za večino nas samoumevna.
Na primer, lahko stojijo preblizu drugega človeka ali pa začnejo z neprimerno
temo pogovora
 se jim zdijo drugi ljudje nepredvidljivi in zmedeni
 se izolirajo in zdi se, kot da jih drugi ljudje ne zanimajo; pogosto izgledajo
ravnodušni
 se obnašajo neprimerno
Težave na področju s socialno interakcijo pomenijo tudi, da imajo ljudje z
avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva.

Kaj povzroči nastanek Aspergerjevega sindroma?

Natančen vzrok za nastanek Aspergerjevega sindroma še vedno raziskujejo,
vendar raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih -
lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov.
Aspergerjev sindrom ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor
ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima.
Ali obstaja »zdravilo« za Aspergerjev sindrom?
Trenutno ne obstaja "zdravilo" za Aspergerjev sindrom. Otroci z Aspergerjevim
sindromom odrastejo v odrasle z Aspergerjevim sindromom.
Kaj prinese diagnoza?
Ker se kaže Aspergerjev sindrom med ljudmi zelo drugače, je postavitev
diagnoze težja. Pogostokrat so otroci z Aspergerjevim sindromom
diagnosticirani kasneje kot otroci z avtizmom in včasih težave niso vidne in
diagnoza ni postavljena, dokler oseba ne odraste. Običajno postavi diagnozo
klinični psiholog oziroma psihiater, v primeru pa, ko se diagnoza postavi pri
otroku, pediater.
Ko se diagnoza postavi se:
- pomaga posamezniku, družini, prijateljem, sodelavcem in partnerjem razumeti
potrebe in vedenje osebe z Aspergerjevim sindromom
- pomaga pri zagotavljanju podpore pri vključitvi v bivanjsko skupnost, iskanju
zaposlitve in podobno