Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7. ARHITEKTURNA ZASNOVA
7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 NIZKA GOSTA ZAZIDAVA: SATASTA HIA STRUKTURNA IN FUNKCIONALNA ZASNOVA ZAZIDAVE KORISTNE POVRINE TIPINEGA OBJEKTA ZASNOVA KONSTRUKCIJE PROJEKT 1: 1000 7.5.1 SITUACIJA 1: 100 7.5.2 TLORIS PRITLIJA 1: 100 7.5.3 TLORIS NADSTROPJA 1: 100 7.5.4 PRENI PREREZ 1: 100 7.5.5 VZDOLNI PREREZ 1 1: 100 7.5.6 VZDOLNI PREREZ 2 1: 100 7.5.7 FASADE 1: 20 7.5.8 FASADNI PAS 7.6 VIZUALIZACIJA AMBIENTA

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC

ARHITEKTURNA ZASNOVA 60

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.1 NIZKA GOSTA ZAZIDAVA: SATASTA HIA

To je vestanovanjska hia, pri kateri so stanovanja z atriji, vrtovi ali terasami zloena skupaj po tlorisu ali prerezu, tako da tvorijo nizko in gosto stavbno strukturo v obliki satovja. Enote v nizu se lahko ponavljajo ali pa so si med seboj razline. Eno- ali dvoetani atriji se pojavljajo tam, kjer so potrebni za osvetljevanje bivalnih prostorov. Etanost je P+1 do P+2. Satasta hia je sodoben tip najbolj strnjene meane zazidave atrijskih, vrstnih in terasnih hi, ki omogoa velik izkoristek zemljia, saj lahko zavzema celotno parcelo. Najbolja je kombinacija prostega priltija s parkirii, shrambani in drugimi funkcionalnimi prostori ter skupne terase v nadstropju z igrii in vrtovi. Atriji in terase nudijo stanovanjem tudi v pogojih strnjene zazidave eleno mero individualnosti in intimnosti. Satasta hia je najbolja alternativa razpreni pozidavi predmestij z nizko-gosto stanovanjsko gradnjo. (Koelj idr., 2009, str. 217)

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC

ARHITEKTURNA ZASNOVA 61

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.2 STRUKTURNA IN PROGRAMSKA ZASNOVA

Nizka gosta zazidava je sestavljena iz 146 atrijskih hi treh razlinih tipov. Prevladuje TIP1, ki zapolnjuje notranji del zazidave, severni in vzhodni del. Gre za 4-sobno enodruinsko hio z atrijem v dnevnem in svetlobnikom v spalnem delu. Juni del zazidave zakljuuje 27 hi TIP2 - hia manje kvadrature z bivalnim delom in eno spalnico ter osrednjim atrijem. Na zahodnem in severovzhodnem delu objekta se zaradi spreminjajoih robnih pogojev razvije TIP3x - nadstandardni objekt vejih kvadratur, z razlinim tevilom sob, atrijev in svetlobnikov. Bivalni in funkcionalni del zazidave sta nivojsko loena stanovanja so dvignjena v prvo etao, kar omogoa prosto komunikacijo v pritliju, neposredni dovoz in dostop do posameznega objekta ter visoko gostoto, saj odpadejo dodatne funkcionalne povrine izven tlorisne projekcije. Pritlije se osvetljuje preko svetlobnikov in iz skupnih ozelenjenih atrijev z igrali za otroke. Komunikacijska jedra v pritliju delijo zazidavo na trakte in loujejo pe in kolesarski preomet od motornega. V nadaljevanju bom podrobneje obdelala najtevilneji objekt - TIP1. ETANA FUNKCIONALNA DELITEV ZAZIDAVE N_bivanje P_komunikacije

7.3 KORISTNE POVRINE TIPINEGA OBJKETA

dostop

11 LOITEV MOTORNEGA IN PE PROMETA komunikacije in servisni prostori atrij/svetlobnik bivalni prostori spalni prostori motroni promet pe in kolesarski promet omreje 1 9 2 3 4 12 2

10 3 4

13 5 8 dovoz pritlije 1 garaa 2 hodnik 3 shramba 4 stopnie nadstropje 1 vhod 2 hodnik 3 garderoba 4 wc 5 garderoba 6 utiliti 7 kopalnica 8 spalnica 9 soba 10 soba 11 bivalni prostor s kuhinjo 12 atrij 13 svetlobnik 6 7

FUNKCIONALNA ZASNOVA ZAZIDAVE

27.85 m2 6.00 m2 16.30 m2 5.30 m2 1.65 m2 13.10 m2 1.25 m2 2.40 m2 2.40 m2 1.25 m2 4.95 m2 12.05 m2 8.20 m2 8.20 m2 33.65 m2 16.55 m2 -

skupaj pritlije 55.45 m2

skupaj nadstropje 89,10 m2 skupaj 144.55 m2 z atrijem 161.1m2

TIP 1- 107 enot

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC

TIP 2 - 27 enot

TIP 3.X - 12 enot

ARHITEKTURNA ZASNOVA 62

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.4 ZASNOVA KONSTRUKCIJE

KLH TEHNOLOGIJA GRADNJE KLH ploe iz masivnega navzkrino lepljenega lesa so industrijsko izdelani elementi, iz katerih se sestavi nosilna konstrukcija objekta. Omogoajo enostavno konno obdelavo objekta z dodajanjem zakljunih slojev. 5-slojna KLH strena ploa 156mm Krino lepljen les (KreuzLagenHolz - KLH) je izdelan iz tehnino suhih, krino zloenih in ploskovno zlepljenih smrekovih lamel oziroma desk. Odvisno od vrste uporabe in od zahtev po nosilnosti so ploe izdelane v lihem tevilu slojev 3, 5, 7 ali ve. Posebej pomembno vlogo pri izdelavi krino lepljenih panelov ima lepilo PUR. S krinim lepljenjem pod visokim pritiskom so ploe dimenzijsko stabilne, kar pomeni, da je delovanje lesa zmanjano na zanemarljivo vrednost. Elemente so izdelani v razlinih vidnih kakovostih povrine. Tako obdelane navzkrino lepljene ploe so primerne tako za vidne povrine v industrijskih objektih kakor tudi za vidne povrine v bivalnih prostorih. KLH ploe iz masivnega lesa so s CNC tehnologijo natanno razrezane po sestavnih nartih konstrukcije. Dostavijo se neposredno na gradbie in na lokaciji sestavijo v konno konstrukcijo. Postopek omogoa izjemno kratek as gradnje, visoko kakovost izvedbe in trajno ter varno gradnjo. Dodatna prednost, ki izhaja iz naina gradnje, je monost hitre vselitve in predaje objekta v uporabo. KLH ploe iz masivnega lesa so izdelane v velikem formatu. Zaradi lamelnega delovanja in s tem velike nosilnosti ter monosti kombiniranja z jeklom, s steklom in z vsemi ostalimi tradicionalnimi gradbenimi materiali, omogoajo eksibilno gradnjo.

3-slojna KLH stenska ploa 94mm 3-slojna KLH stenska ploa 94mm POGLED NA KONSTRUKCIJO OD ZGORAJ lesen steber

lesen nosilec

3-slojna KLH stenska ploa 94mm 5-slojna KLH medetana ploa 200mm

AB jedro AB temeljna ploa

POGLED NA KONSTRUKCIJO OD SPODAJ

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC

ARHITEKTURNA ZASNOVA 63

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

a na

smer

Mar

kove c

Kop e

Cest

r cen

ter

Bad

ae

vica

Cest

a Ist

rske

ga o d

reda

7.5.1 SITUACIJA M 1:1000

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 64

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

ZLAGANJE ATRIJSKIH HI V SATASTO STAVBNO STRUKTURO _PRITLIJE

7.5.2 TLORIS PRITLIJA TIPINEGA OBJEKTA M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 65

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

ZLAGANJE ATRIJSKIH HI V SATASTO STAVBNO STRUKTURO _NADSTROPJE

7.5.3 TLORIS NADSTROPJA TIPINEGA OBJEKTA M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 66

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.5.4 PRENI PREREZ M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 67

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.5.5 VZDOLNI PREREZ 1 M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 68

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.5.6 VZDOLNI PREREZ 2 M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 69

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.5.7 PRIKAZ TIPINEGA DELA SEVERNE/ JUNE FASADE M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 70

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.5.8 PRIKAZ TIPINEGA DELA VZDODNE/ ZAHODNE FASADE M 1:100

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 71

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Urbanistina tudija razvoja obmoja Tomos v Kopru in zasnova nizke goste zazidave

7.6 VIZUALIZACIJA AMBIENTA

mentor prof. Janez KOELJ diplomantka Katja STARC ARHITEKTURNA ZASNOVA 73