IZBOR TEKSTOVI ZA KONFLIKTOT OD 2001 GODINA

Mair Iseini | Petrit Menaj | Rufi Osmani

Mair Iseini | Petrit Menaj | Rufi Osmani

IZBOR TEKSTOVI
ZA KONFLIKTOT
OD 2001 GODINA

ISB 978 - 9989 - 185 - 80 - 9

Izdava~
Fondacija Institut otvoreno op{testvo -
Makedonija

Za izdava~ot
Vladimir Mil~in

Prevod na makedonski jazik

Rizvan Bela i Lirim Hajredini

Lektura i korektura
Zoran Ivanov

Podgotovka i pe~at
KOMA

Tira` 500

CIP – Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
316.485.26 (497.7) „2001”
323.1 (497.7) „2001”
Iseini, Mair
Izbor tekstovi za konfliktot od 2001 / Mair Iseini, Petrit Menaj,
Rufi Osmani ; [prevod na makedonski jazik Rizvan Bela i Lirim Hajredini].
- Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2008. - 189
str. ; 23 sm.
ISBN 978 - 9989 - 185 - 80 - 9
Menaj, Petrit [avtor] 2. Osmani, Rufi [avtor]
a) Voeni konflikti - Makedonija - 2001
b) Makedonija - Etni~ki odnosi - 2001
COBISS.MK-ID 74272010

©Site prava mu pripa|aat na avtorot

Mair Iseni

Razvojot na
nastanite vo
Makedonija i
formiraweto
na ONA
 []

Kako se sozdade Osloboditelnata

nacionalna armija (ONA)

Od mnogute intervjua i soop{tenija dadeni od

strana na komandantite i politi~kite pretstavnici
na ONA se doznava deka ovaa organizacija deluvala na
teritorijata na Zapadna Makedonija, kade Albancite
so~inuvaat ogromno mnozinstvo. Iako ima mnogu
pretpostavki vo odnos na ova pra{awe, sepak ne e
sosema jasno koj stoi zad organiziraweto na ONA.
Toa {to so sigurnost se znae e faktot deka na 15
januari 2000 godina, vo Podujevo, se podelija letoci
za edna nova (dotoga{ nepoznata) organizacija, imenuvana kako ANA (Albanska
nacionalna armija). Na 7 fevruari 2000 godina, novinskata agencija Kosovapres
za prv pat objavi edno soop{tenie na ONA preku koe se prezema{e odgovornosta
za napadot na policajcite vo selo Ara~inovo vo Makedonija (kade bea ubieni
trojca makedonski policajci).
Se smeta deka zad ovaa gerilska organizacija, koja spored voenata logistika ne
mo`e da se ka`e deka e vojska, a u{te pomalku armija, stojat malite ekstremisti~ki
partii od Kosovo koi se poznati po radikalnata politika (NDK, ARP, NDOK).
Makedonskata vlada i eden dobar del od analiti~arite pravat mo{ne povr{no
povrzuvawe na nivnite opravduvawa okolu odnosite na ARP so ONA koja deluva{e
vo Tanu{evci i drugite delovi na Skopska Crna Gora. Znaej}i deka programata na
ARP vo su{tina ja sodr`i porakata „Osloboduvawe na albanskite zemji” i deka
ONA bara ostvaruvawe na pravata na Albancite vo Makedonija so voeni sredstva,
se doa|a do zaklu~ok deka ovie dve organizacii se me|usebno povrzani i zgora
na toa naivno se izjavuva deka ONA e kreacija na ovaa partija. Ovie neosnovani
zaklu~oci koi ~esto mo`at da se sretnat ne samo vo makedonskiot tuku i vo
zapadniot pe~at imaat za cel da go „ideologiziraat” toa {to sega se slu~uva vo
Makedonija. Na toj na~in, ovie dejstva polesno }e bidat osudeni od strana na
{irokata javnost vo Makedonija, no i od me|unarodnata zaednica.
Se pretpostavuva deka postojat dve Osloboditelni nacionalni armii vo
Makedonija: ednata so baza na raznite formacii vo Kosovo, dodeka drugata so
mnogu radikalni elementi sostavena od na{ite so godini maltretirani sinovi
od strana na makedonskata vlast. Spored francuskiot novinar Kristofer ^iklet,
ONA kako svoj inspirator i glaven organizator go imala Fazli Veliu, za kogo vo
Makedonija ve}e so godini ima me|unarodna poternica.
[] Toa {to se slu~uva{e vo januari, fevruari i mart 2001 godina e posledica na
edna odnapred definirana programa. Vo vrska so izbuvnuvaweto na konfliktot
vo Makedonija, potpi{uvaweto na dogovorot za granicata so Jugoslavija nema{e
posebno vlijanie za razlika od ona {to go pretstavuvaa nekoi analiti~ari. Ovoj
dogovor i dade na ONA „slu`ben” pretekst okolu zapo~nuvaweto so nejzinite
akcii na teritorijata na Makedonija. Pojasnuvaweto okolu seto toa se nao|a
vo dogovorot postignat me|u ONA vo Makedonija i OVPMB, vo maj 2000 godina.
Imeno, tuka stanuva zbor za delot od vojskata na OVPMB koj ne prifa}a{e da go
po~ituva primirjeto od 24 mart 2000 godina. Taka, pripadnicite na dvete voeni
formacii se dogovorija za edna zaedni~ka taktika preku koja }e se koordiniraat
nivnite akcii. Vrz osnova na ovie akcii, ONA treba{e da zapo~ne so svoeto
deluvawe vo Makedonija vo momentot koga }e zapo~nea razgovorite za re{avawe
na konfliktot vo Isto~no Kosovo. Vo toj moment, najradikalnoto krilo na OVPMB
treba{e da & dade u{te edna konkretna poddr{ka na borbata na Osloboditelnata
nacionalna armija. Vo me|uvreme, ONA treba{e da u~estvuva vo dejstvijata na
OVPMB vo tekot na 2000 godina vo Isto~no Kosovo. Dogovoreniot plan me|u dvete
vojski do sega be{e precizno primenet. Tuka stoi i objasnuvaweto za{to prvite
voeni dejstvija se realiziraa vo severniot del na Makedonija, na granicata so
Srbija, a ne se slu~ija vnatre, vo albanskata zona, kako na primer vo okolinata na
Tetovo ili Gostivar, zoni koi bea opfateni so voeni dejstvija vo vtoriot moment
od borbenite akcii.
Ne e sosema jasno koi se specifikite vo odnos na borbenata taktika. [to se
odnesuva pak na strategijata, borbenite zoni treba da se protegaat glavno
vo dve nasoki: kon jug i kon istok, vo nasoka kon granicata so Albanija. Tamu
terenot e pove}e planinski i e popovolen za napadi i povlekuvawe na ONA. Vo
sekoj slu~aj, terenot e mnogu porazli~en od terenot vo Kosovo i toa im odi vo
prilog na Albancite, ~ija eliminacija od makedonskite voeni sili re~isi }e
bide nevozmo`na. Sepak, nejasen e faktot kakva }e bide specifikata na borbite
ovoj pat, vo odnos na intenzitetot na akciite i vidot na celta. Isto taka, ne e
sosema jasna informacijata okolu vidot na oru`jeto koe }e se koristi, no so
sigurnost mo`e da se ka`e deka do sega Albancite od ONA imaat upotrebeno samo
del od lesnoto vooru`uvawe. Ova se gleda od razvojot na akciite koi se sli~ni
so prvi~no koristenata taktika od ONA vo Kosovo. Sli~nosta e vo celta na
vojskata vo dadeniot moment i istata ne be{e da se oslobodat zonite naseleni so
Albanci, nitu pak da i se nanese {teta materijalno ili vo lu|e na makedonskata
vojska. Celta na ONA be{e so nejzinite akcii da isprovocira ostra reakcija kaj
makedonskata vojska i policija, isto kako {to toa go napravi dve godini porano
Osloboditelnata vojska na Kosovo. Od takva edna reakcija ONA }e dobie{e
„legitimitet” i pred s$ }e obezbede{e {iroka poddr{ka kako od albanskiot
narod vo Makedonija, taka i od me|unarodniot faktor. Dokolku se postigne toa,
toga{ misijata na ONA re~isi i da ja pominala najte{kata alka.
I pokraj razli~nite pretpostavki koi preovladuvaa vo po~etokot na borbite
me|u ONA i vooru`enite makedonski sili vo fevruari, na granicata so Kosovo,
a pokasno i vo mart, na [ar Planina vo Tetovo, op{tina Lipkovo i Ara~inovo,
mo`e so sigurnost da se ka`e deka 90% od borcite na ONA bea od Makedonija.
Edno bitno iskustvo od vojnata vo Kosovo be{e toa {to samo nasilnite dela, no
ne i nekolkugodi{niot nenasilen otpor ili politi~kata borba, go pobudija
interesot na svetskite mediumi i na me|unarodnata zaednica. Ova go primeni
i ONA vo Makedonija sakaj}i preku nasilni sredstva da stavi vo dvi`ewe eden
proces na realizacija na politi~kite barawa. Za razlika od OVK vo Kosovo, ONA [  ]
vo Makedonija istovremeno e i radikalna i moderna. Radikalna e zatoa {to,
za razlika od re`imot na srpskiot diktator, Slobodan Milo{evi}, vo pravno-
demokratskata dr`ava Makedonija, koja bedno funkcionira, Albancite imaat
pravo na politi~ko u~estvo vo vlasta. Toa {to vo Makedonija se vide kako akt na
politi~ki terorizam, vo Kosovo mo`e{e da se razbere kako akt na samoodbrana
od sistematskiot pritisok. I samite albanski lideri vo Makedonija postojano
izjavuvaa deka vo Makedonija nema pri~ina da se posegne po oru`jeto, dodeka
diskursot na politi~kite soop{tenija na ONA vo Makedonija be{e pomoderen
za razlika od toj na ONA vo Kosovo. Isto taka, do sega vo Makedonija ne bile
planirani ubistva na albanski „kolaboracionisti” na sistemot, za razlika od
Kosovo kade tie bea ubivani.
[]

KOI BEA PRIЧINITE ZA FORMIRAWE

NA ONA VO MAKEDONIJA

Faik Konica rekol:

”
Sloboda zna~i pravo na sekoj da veruva vo toa {to saka, da
zboruva za ona {to go ~uvstvuva v srce, da pi{uva za toa
{to misli i da dejstvuva onaka kako {to saka, dovolno za

”
da ne mu na{teti na nikogo.

Nacijata pretstavuva edna sestrana i komplicirana doktrina, veli Ernest

Renan na konferencijata odr`ana vo Sorbona, Francija, vo mart 1882 godina,
na tema: „[to e nacijata”. Normalno, sestranosta i kompliciranosta okolu
sfa}aweto na narodite proizleguvaat od golemite `elbi na golemite sili,
kako i {ovinisti~kite aspiracii na posilnite, odnosno pogolemite narodi,
vo odnos na poslabite, odnosno narodite pomali od niv. Ova mo`e jasno da se
vidi od evropskata istorija vo XIX i XX vek. Zaradi mnogute narodni vostanija od
strana na okupiranite narodi i uni{tuvaweto na principite na narodite, XIX vek
se narekuva vek na naciite. Taka, stignuvame do Versajskata konferencija (1919
g.) na koja navidum preovlada principot na narodite za regulirawe na Evropa,
no fakti~ki preovlada principot na hegemonizmot. Ova zna~i deka Versajskiot
miroven dogovor, nacionalnoto i teritorijalnoto pra{awe go re{i preku
pravoto na sila, a ne preku silata na pravo, {to im ode{e vo prilog na golemite
pobedni~ki sili, koi zaradi svoi interesi, no na {teta na drugite narodi,
oslobodija nekoi dotoga{ okupirani narodi, ili pak zgolemija nekoi satelit-
narodi (Makedoncite) na {teta na nekoi drugi narodi. Sramnata istorija me|u
Albancite i Slovenite polna so razo~aruva~ki nastani pove}e od 100 godini
poka`uva kakvi opasnosti za op{tiot mir na narodite pretstavuvaat pogre{nite
istoriski odluki.
Tokmu kako posledica na ovoj istoriski apsurd, deneska Albancite leat krv,
dodeka me|unarodnata diplomatija se obiduva da ja is~isti sovesta. I dodeka
problemot so Kosovo, barem vo momentot na golemoto krvoprolevawe, ja zasegna
me|unarodnata zaednica i istata intervenira{e stavaj}i kraj na srpskiot
pritisok, yvonata na diskriminacijata vrz Albancite od strana na makedonskata
dr`ava bea sistematski ignorirani cela edna dekada, po~nuvaj}i od proletta 1981
godina, koga masovnite protesti na Albancite za nivnite nacionalni prava vo
Jugoslavija bea spre~eni so sila. Poznatiot germanski novinar i analist Viktor
Majer, predupreduva{e deka dokolku ne se re{i albanskiot problem istiot }e
izbuvne vo 2000 godina. Pove}e od sigurno e deka ovoj analist mnogu dobro ja [  ]
poznaval istorijata na balkanskite narodi, a posebno onaa na albanskiot narod,
~ii teritorii, bez negova `elba, bea podeleni vo korist na sosednite zemji
so San Stefanskiot miroven dogovor, Berlinskiot kongres, Ambasadorskata
konferencija vo London kako i so sozdavaweto na Jugoslavija na AVNOJ.
Evro-atlantskata politika poka`a edna posebna gri`a i potro{i mnogu energija
za da ja za{titi krevkata dr`ava od krvavite nacionalisti~ki vojni koi ja
raspar~ija Jugoslavija. No, ovoj mir ne mo`e{e da se zamisli bez pridonesot na
Albancite koi vo golemite branovi {to ja opfatija Makedonija vlo`ija sili i
smirenost za da se za~uva teritorijalniot integritet na Makedonija, `rtvuvaj}i
gi na toj na~in i nivnite barawa za nivnite su{tinski prava.
Taka, pomina edna cela dekada nedovolno iskoristena od strana na albanskite
politi~ki partii vo ramkite na aktuelniot politi~ki sistem na Makedonija.
Kurtoaznite pofalbi na diplomatskite krugovi, albanskata dr`ava, kako i onie
„pofalbi” koi doa|aa od Kosovo, ne samo {to postojano go ottrgnuvaa vnimanieto
na albanskiot politi~ki korpus (koj se „zaborava{e” vo li~nite ili grupnite
pridobivki), tuku go zamatuvaa i vnimanieto na svetskata diplomatija, sozdavaj}i
kaj niv zabluda okolu „makedonskiot model” na re{avawe na me|uetni~kite
konflikti i realizacijata na albanskite barawa, kako model koj treba da se
sledi i od drugite dr`avi koi imaat vakvi konflikti.
Inaku, nezadovolstvoto kaj Albancite sekoj den raste{e:
Albancite, kako nacionalno malcinstvo, postojano bea vo edna inferiorna
pozicija so ograni~eni prava vo sekoja sfera na `ivotot i pretstavuvaa de`urni
vinovnici za site lo{i raboti koi se slu~uvaa vo Makedonija, a koi bea
podgotvuvani i inscenirani vo najekstremnite anti-albanski krugovi.
Ako gledame od aspekt na edna kratka hronologija na nastani koi se slu~ija od
odvojuvaweto na RM, koga vsu{nost be{e usvoen Ustavot koj celosno be{e i ostana
vo interes na edinstveniot dr`avotvoren narod – Makedoncite, mo`e da se
zabele`i deka ne se zemeni predvid interesite, pravata i potrebite na drugite
narodi i narodnosti koi ne so godini tuku so vekovi `iveat vo ovie krai{ta i
koi Makedonija ja priznavaat i ja poznavaat kako nivna edinstvena tatkovina.
Vo odnos na ova se prisetuvame na edna strofa od albanskiot pisatel od periodot
na prerodbata, Andon Zako ^ajupi, posvetena tokmu na tatkovinata:
„Tatkovina se vika zemjata
Kaj {to glavata mi padna,
Tamu kaj {to se roditelite moi
Kaj {to me znae i suviot kamen
Kaj {to `iveam sre}en i so nade`
Tamu kaj {to sakam da umram”.
Zna~i, kako za Makedoncite, taka i za Albancite i pripadnicite na drugite
nacionalnosti rodeni tuka, samo Makedonija i nitu edna druga dr`ava,
pretstavuva vistinska tatkovina.
Vo vremeto na Vladata na Crvenkovski se pojavija razni aferi, kako na primer:
„Aferata so oru`jeto”, navodno podgotvena i nara~ana od Albancite, aferata „Sina
ptica”, ~ii organizatori ne i bea obelodeneti na javnosta bidej}i ne bea Albanci,
[ 10 ] be{e izvr{en atentat vrz biv{iot pretsedatel na dr`avata (Kiro Gligorov), a
organite na dr`avnata bezbednost atentatorite gi vidoa me|u Albancite. Potoa
se slu~i Ladori{ta, se slu~i Bit Pazar kade bea ubieni ~etvorica nevini
gra|ani. Ostanatite nevini lu|e koi bea privedeni od ulica i isprateni vo
policiskata stanica Bit Pazar i den denes gi ~uvstvuvaat posledicite od
tepaweto i maltretiraweto. Se slu~i Gostivar. I tamu isto scenario: bea ubieni
trojca gra|ani: dr. [pend Iseini od selo Forino, Nazmi Saliu od selo Tur~ane
i Milaim Dauti od s. Dobridol, koj po~ina malku podocna. Na mnogu ulici i
plo{tadi ima{e maltretirawa, apsewa na nevini gra|ani, nasekade se see{e
strav i beda. Gostivarskite nastani od 9 juli 1997 godina nema{e pravilno
da se sfatat dokolku ne sledea nastanite od periodot fevruari – avgust 2001
godina i toa be{e edna kauzalna linija koja pretstavuva{e nacionalen plan za
pro{iruvawe na nacionalnite i kulturnite prava na Albancite od Makedonija.
Samo vakvite nastani, kako {to bea tie vo Gostivar i ovie {to aktuelno se
slu~uvaat vo Makedonija, i se tesno povrzani so narodnoto tkivo, se otporni od
dnevnite politiki i li~nite ambicii na lu|eto. Mo`ebi denes nekoj }e se obide
da gi zaboravi gostivarskite nastani, no toa e nevozmo`no, bidej}i se slu~ija
nastanite vo 2001 godina koi ja izvedoa na videlina dramata na nepravdite i
go obelodenija konformizmot na albanskite politi~ki garnituri, osobeno na
tie koi poinaku se odnesuvaat koga se vo opozicija, a poinaku koga se na vlast.
Se slu~i Re~ica, isto taka ubien e eden gra|anin. Ovie brojni maltretirawa
i apsewa kako da nemaa kraj. Se montira{e slu~ajot vo Ara~inovo (`ivotot go
zagubija trojca policajci, dodeka eden be{e ranet); po~na apseweto na `itelite
od ovaa op{tina, bea maltretirani `eni i deca, po policiskite stanici
brutalno bea tepani nevini gra|ani, iako ne postoe{e nitu eden argument so
koj bi se doka`ala nivnata vina (po edna godina sudot gi proglasi za nevini).
[to e u{te polo{o, po povod ovoj nastan be{e ubien i eden nevin `itel od ovaa
op{tina. Opravduvaweto na policijata be{e deka toj po~inal od srcev udar,
iako na negovata glava jasno se gleda{e ranata nastanata od ogneno oru`je. [to se
slu~uva so makedonskiot vojnik koj pred re~isi edna godina, na spiewe, so ogneno
oru`je, ubi albanski vojnik na karaulata blizu Debar i koj go nara~a negovoto
ubistvo?!
Noviot zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija donesen vo 1992 godina
be{e najgolemiot udar vrz Albancite od demografski aspekt. Do den denes
ostana nejasno kako se slu~i nekoga{nite dr`avjani na Jugoslavija, me|u koi
bea i Albancite, koi so dekadi i vekovi `iveele vo Makedonija, preku no} da
se proglasat za gra|ani bez dr`avjanstvo. Uslovot za 15-godi{en prestoj, potoa
diskrecionoto pravo na dr`avnite organi da proglasat nesoodvetnost od
strana na gra|anite, bea me|u famoznite ~lenovi od Zakonot za dr`avjanstvo,
koi direktno vlijaeja vrz namaluvaweto na brojot na albanskite `iteli vo
Makedonija. Zatoa, Albancite so pravo gi bojkotiraa poslednite dva popisi na
naselenieto vo Makedonija.
Albancite na institucionalen na~in bea diskriminirani pri vrabotuvaweto,
vo administracijata, obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, informiraweto i
vo mnogu drugi bitni sferi od `ivotot na lu|eto. Nevrabotenosta kaj Albancite
vo Makedonija e nad 80%. Imeno, od 9.819 policajci samo 176 se Albanci, od
23.483 vraboteni vo zdravstvenite institucii samo 1.056 se Albanci, vo sudstvoto
od 4.071 samo 167 se Albanci, od 6.665 vraboteni vo ARM i Ministerstvoto za
odbrana samo 156 se Albanci, itn. (FAKTI – 12 april 2001 godina). Vo poslednata
dekada otsustvoto na visokoto obrazovanie na maj~in jazik za Albancite od [ 11 ]
Makedonija pretstavuva glavna tema. Tokmu okolu ovoj problem se bazira
eden od glavnite konflikti me|u Albancite i Vladata, bidej}i pra{aweto za
visokoto obrazovanie, Albancite go ocenuvaat kako eden od klu~nite faktori za
unapreduvaweto na nivnoto pra{awe vo celina.
Vo 1994 godina Albancite, kako rezultat na nezadovolstvoto i otsustvoto na volja
za vnesuvawe na albanskiot jazik vo u~ebniot proces na Univerzitetite vo Skopje
i Bitola, formiraa nivni Univerzitet. Osnovaweto na ovoj Univerzitet vo Mala
Re~ica, Tetovo, be{e podr`an od site albanski politi~ki subjekti.
Makedonija ostanuva dr`ava so centralizirana vlast. Iako vo 1998 godina vo
ramkite na Vladata be{e formirano Ministerstvoto za lokalna samouprava,
sepak sostojbata vo 123 op{tini vo odnos na centralnata vlast voop{to ne e
smeneta.
Zaradi seto ova {to go spomenavme pogore, no i toa {to ostana nespomenato,
Albancite go izgubija trpenieto i doverbata kon dr`avata i kon albansko-
makedonskite ili makedonsko-albanskite koalicii i bea prinudeni nivnite
barawa da gi realiziraat duri i so upotreba na oru`je. Spre~uvaweto na
slobodnoto i bezbednoto dvi`ewe vo pograni~nite zoni i brutalnoto odnesuvawe
vrz tamo{noto naselenie od strana na vojskata i policijata, postojanoto
nasilstvo i diskriminacija na vlasta vrz niv, gi prinudi Albancite da pokrenat
vostanie i da se samoorganiziraat vo Osloboditelnata nacionalna armi­ja (ONA)
so cel da go za{titat `ivotot, slobodata i nivnite individualni i kolektivni
prava vo nivnite etni~ki krai{ta.

Pripadnik na Osloboditelnata nacionalna armija

[ 12 ]

VISTINATA OKOLU ALBANSKO-

MAKEDONSKIOT KONFLIKT

Za vreme na sudskiot proces na Avni Rustemi vo Pariz, istiot se obrati so ovie

zborovi:

”
N$ prinuduvate so oru`je da gi dobieme na{ite prava,

”
a potoa vikate za{to se slu{a pu{kata.

Za vreme na postoeweto na makedonskata dr`ava, Albancite doka`ale deka

bile klu~en faktor za nejzinata stabilnost. I denes, spored nivnite jasni izjavi,
takanare~enite radikali i teroristi sakaat Albancite da bidat ramnopravni so
drugiot del od naselenieto; tie ne se stremat da ja uni{tat makedonskata dr`ava.
Sega{niot konflikt ne e vojna me|u Albancite i Makedoncite, toa e vooru`ena i
istovremeno politi~ka vojna me|u buntovnicite i albanskite politi~ki subjekti
od edna strana i Vladata na Makedonija od druga strana.
Mnogupati e ka`ano deka vooru`eniot konflikt na Albancite so makedonskata
vlast e izrazuvawe na sobranite nezadovolstva na Albancite vo odnos na nivnata
op{ta sostojba. Toa e izraz ne revoltot koj izvira od dlabo~inata na du{ata, op{t
i senaroden revolt.
Makedoncite treba da znaat deka vrz Albancite sekojdnevno se vr{el i se vr{i
vertikalen i horizontalen institucionalen teror. Ova e sega{nata realnost,
no Makedoncite nemaat hrabrost da se soo~at so vistinata. Realnata brojka na
Albancite e falsifikuvana, dodeka oficijalnite evropski krugovi go prifa}aat
kako vistinito seto ona {to }e go objavi Vladata na Makedonija. Albancite
baraat da gi so~uvaat nivnite kulturni vrednosti, imaat pobarano Univerzitetot
vo Tetovo da se finansira od dr`avata, dodeka Vladata na Makedonija i Evropa
im nametnuvaat eden privaten kolex. Makedonskiot narod, koj na indirekten
na~in be{e i oficijalno ohrabruvan, izleze na ulica na protesti protiv
obrazovanieto na Albancite na svojot maj~in jazik, akt bez presedan (rasizam vo
modernata istorija). Albancite sakaat zemjata da se deklarira kako dr`ava na
dva dr`avotvorni narodi bidej}i tie so~inuvaat okolu 40% od vkupniot broj na
naselenieto.
Parlamentarnata komisija za odnosi so stranstvo ja priznava `alnata sostojba na
Albancite vo Makedonija. Spored izve{tajot koj go objavi komisijata vo maj 2000
godina, rabotnata sila vo dr`avata e slednava: 84,5% Makedonci i 9,5% Albanci,
dodeka vo policijata i vojskata Albancite se zastapeni so 3,1% kaj slu`benicite,
a Makedoncite so 93,9%. Na univerzitetite vo Skopje i Bitola, Albancite se [ 13 ]
zastapeni so 1,5%-2% od vkupniot broj na studenti.
Negiraweto na osnovnite prava gi prinuduva Albancite da se otseluvaat od
dr`avata, fakt {to govori za eden vid etni~ko ~istewe, no toa nikoj ne go narekuva
taka iako se pravi na eden mnogu rafiniran na~in. Ovaa praksa potsetuva na
gr~kite i srpskite kampawi za etni~ko ~istewe na Albancite. Koaliciite koi se
formiraat so albanskite partii ne se ni{to drugo osven eden trik za prikrivawe
na realnosta. Albanskite ~lenovi vo vladiniot kabinet ne igraat nikakva
posebna uloga i nivnoto mislewe sekoga{ se ignorira. Ovoj fakt najdobro se
otslikuva so poslednite slu~uvawa (otstranuvaweto na zamenik ministerot za
odbrana, g. Kadri Kadriu, od Kabinetot, za vreme na voenite ofanzivi).
Edna vakva rabota se slu~uva, bidej}i na toj na~in se pravi podelba na
diskriminirani i nediskriminirani gra|ani i ovaa privilegija trae so decenii,
institucionalno e razviena i te{ko e da se ispu{ti od raka. Makedonecot ne e
vo sostojba da se soo~i so ovaa realnost. Toj e nau~en da gi gleda Albancite kako
lu|e koi }e mu slu`at nemu. Makedoncite ne mo`at da se otka`at od nekoga{nite,
no i od sega{nite naviki na primawe mito od Albancite so cel da izvadat izvod
za da gi zavedat decata, da izvadat li~na karta, paso{, voza~ka dozvola, za upis na
fakultet, za polagawe na dr`aven ispit, za operacija, koga sakaat da jadat sve`i
selski jajca ili sve`o jagne{ko meso i sve`o sirewe obezbedeno od albanskite
ov~ari, pri kupuvawe tehni~ka oprema donesena od Zapad kako i za mnogu drugi
neophodni raboti, za koi bi trebalo da gi u`ivaat osnovnite gra|anski prava
bidej}i so zakon im pripa|aat.

Vojnici na ONA na patrola

Tuka e i su{tinata na vooru`eniot konflikt me|u Albancite i Makedoncite.

Tokmu zaradi ova, nekoi Albanci koi se izlezeni po planinite se deklariraat
kako vostanici koi dignale glas protiv seto toa {to so decenii e praveno
vrz nivnite semejstva, roditeli i vrz samite niv. Samo kako ilustracija }e
gi spomnam zborovite na politi~kiot pretstavnik na ONA, g. Ali Ahmeti, koj
vo emisija na RTK vodena od ]ani Ahmeti, izjavi: „Mnogu pati sum se obidel
[ 14 ] da se vratam vo Makedonija (moeto rodno mesto), vo Ki~evo, ~ij `itel sum, no
vlastite vo Makedonija ne mi go dozvoluvaat toa, bidej}i sum bil u~esnik na
demonstraciite od 1981 godina vo Pri{tina, dvaeset godini porano. Koga ova
ne mi be{e ovozmo`eno mene i na mnogu drugi kako mene, bevme prinudeni vo
rodniot kraj i kaj na{ite semejstva vo Makedonija da se vratime kako vojnici, so
cel da gi realizirame na{ite elementarni prava koi so vekovi ni bea odzemeni
od Slavomakedoncite...”.
 [ 15 ]

POJAVUVAWETO NA SCENA NA ILEGALNITE

MAKEDONSKI ORGANIZACII

Zapadni diplomati i analisti, sledej}i gi potresnite nastani vo

Makedonija, se pla{ea od izleguvaweto na scena na makedonskite ekstremni
organizacii, nov i dosta opasen element vo prodlabo~uvaweto na krizata vo
Makedonija. Na po~etokot na maj, no i pred toa, makedonskite vlasti imaat
otpo~nato da regrutiraat paravoeni lica so kriminalna pozadina, takanare~eni
„etni~ki ubijci”, sli~ni na „arkanovite tigri”. Spored britanskiot vesnik
„Observer”, napadite na mladite Makedonci vrz albanskite biznisi bile
organizirani i isplanirani od dve paravoeni grupi, takanare~eni “Makedonski
naroden front” i „Naroden front” (po inicijativa na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti). No, ovie ne se edinstvenite paravoeni bandi formirani vo
posledno vreme vo Makedonija. Takanare~enite „Makedonski lavovi” i „Sinite
ptici” se dve drugi grupi koi izjavile deka imaat iljadnici ~lenovi podgotveni
za vojna. Tuka se vbrojuva i revolucionernata organizacija „Todor Aleksandrov”
koja ja prezede odgovornosta za ubistvoto na Ismet Hoxa vo picerijata „Lozana”
vo Skopje, potoa za demoliraweto na albanskite prodavnici vo Bitola, Prilep,
Skopje i drugi gradovi niz Makedonija. Od izvori na bezbednosnite slu`bi na
Makedonija se potvrduva deka ovaa nelegalna organizacija „deluva re~isi vo site
gradovi vo Zapadna Makedonija i deka ima okolu 1.200 vooru`eni lica”. Celta
na ovaa organizacija e ras~istuvawe na smetkite so tie koi ja finansiraat i ja
poddr`uvaat Osloboditelnata nacionalna armija (informira agencijata Beta).

Izgoreni ku}i i prodavnici na Albancite vo Bitola

[ 16 ] So pojavuvawe na scenata, makedonskiot ekstremizam se razviva{e vo tri
nasoki:
1. Organizirani masovni napadi vrz prodavnicite i imotite na Albancite,
onamu kade {to tie se malcinstvo vo Makedonija,
2. Organizirawe na makedonski teroristi~ki eskadroni na smrtta i
teroristi~ki organizacii koi po~naa da kidnapiraat i ubivaat Albanci
vo mnogu gradovi na Zapadna Makedonija,
3. Obidi da se pottiknat protivustavni dejstvija od strana na makedonskoto
malcinstvo (4.500 lica) vo Albanija.
Lesno e da se uvidi vrskata me|u ovie tri nasoki na dvi`ewe koi se pojavija
istovremeno i koi proizleguvaat od eden centar na planirawe i pretstavuvaat
eden izgotven plan kako odgovor na dejstvijata na vooru`enite albanski grupi
(ONA) vo Makedonija. Toa {to pa|a vo o~i e faktot deka nema slu~ajnosti vo
ovie dejstvija i vo edna visoko centralizirana i visoko kontrolirana dr`ava,
kako {to e Makedonija, takvite dejstvija se mo`ni samo vo slu~ai koga vo niv se
vme{ani visoki dr`avni organi ili funkcioneri. Fa{isti~kite programi za
uni{tuvawe na {eesetina prodavnici vo sopstvenost na Albanci vo Bitola, po
polno}, ne bi mo`elo da se organiziraat bez edna precizna mapa i odnapred
odredena {ema i bez u~estvo na specijaliziranite makedonski institucii na
dr`avnata bezbednost.
So objavuvawe na imiwata na nekoi funkcioneri od MVR, koi, spored opoziciskiot
nedelnik „START”, organiziraat teroristi~ki grupi kaj Makedoncite, kako i
izjavata na Pavle Trajanov koj za edna takva rabota go obvini sekretarot na MVR,
Qube Bo{kovski, ovie somnevawa stanuvaat u{te poseriozni. Vo tekstot na ovoj
nedelnik se {pekulira i so imeto na Ace Bocevski – Ciganot, inaku izvr{itel
na ubistvoto vrz Sead Ibrahimi, koj do neodamna se nao|a{e vo Grcija i koj treba
da rakovodi so edna od ovie edinici.
Organiziraweto na teroristi~kite grupi od strana na bezbednosnite slu`bi
na Makedonija e napraveno taka {to se odredeni nekolku odgovorni lica koi }e
regrutiraat kriminalci od podzemjeto na sosednite zemji. Eden od niv e i Romeo
@ivi} od Kumanovo, aktivist na partijata VMRO-DPMNE, koj zaedno so Mome
Petru{eski bea zarobeni od strana na ONA vo op{tina Lipkovo.
Od informativnite razgovori so dvajcata uapseni, kako {to se doznava, ONA
do{la do soznanie deka Makedonskata vlada regrutirala pove}e od 3.500
platenici od Bugarija, Romanija, Srbija, Ukraina i Grcija. ONA veli deka Romeo
@ivi} imal za zada~a da regrutira i organizira paravoeni grupi od Srbija, koi
}e vr{at grabe`i vrz albanski imoti teroriziraj}i nevini gra|ani. Spored ONA,
za organiziraweto na ovie grupi odgovoren e Qup~o Kostadinovski (se veruva
deka e prijatel na Qube Bo{kovski), podatoci od FAKTI, 7 maj 2001 godina.
Teroristi~kite eskadroni koi se dvi`ea niz ulicite na Skopje i drugite gradovi
na Zapadna Makedonija ne se tolku ilegalni bidej}i politi~kite voda~i na
makedonskite nacionalisti~ki partii javno izjavuvaa deka organiziraat grupi
za „Za{tita na makedonskite gra|ani od Albancite”. Pred nekolku dena na scena
se pojavi u{te edna paravoena organizacija so ime „Makedonska paravojska 2000”,
koja preku edno soop{tenie javno se zakani: „Site Albanci koi se zdobile so
dr`avjanstvo na Makedonija vo 1994 godina da ja napu{tat Makedonija najdocna
do 25.06.2001 godina, do 24 ~asot i nikoga{ da ne se vratat nazad”. Ako Albancite [ 17 ]
ne go storat toa, toga{ tie predupreduvaat na „~istewe” na selata, a po{tedeni
}e bidat „samo mesnite Albanci”. Se postavuva pra{aweto dali odzemaweto
na dokumentacijata od administracijata vo Zapadna Makedonija, glavno od
albanskite op{tini, nema vrska so edna slu~ajnost od vakva priroda?!
Nedelnikot „Aktuel” od Skopje objavi podatoci za postoewe na nekolku paravoeni
formacii vo Makedonija (Todor Aleksandrov, Makedonsko sonce, i dr.), koi se
pod kontrola na ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski. Izvorite na
„Aktuel” ka`uvaat deka ovie paravoeni formacii se formirani i so „blagoslov
na premierot Qub~o Georgievski, so cel da se isprovocira edna takva situacija
so koja bi se dovelo do proglasuvawe na voena sostojba”, dosta po`elna i
barana opcija od strana na Georgievski. „Aktuel” pi{uva: profesionalcite vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti bile kategori~ni protiv formiraweto
na takvite formacii bidej}i spored nivnite ocenki „toa vodi direktno vo
gra|anska vojna”, {to bila i nivnata krajna cel. Ovie formacii imaat okolu
3.000 lica, site ~lenovi se so kriminalni dosieja i se poznati kako izvr{iteli
na somnitelni dela.
Zo{to aktuelnata vlast, vodena od premierot Georgievski, gi tolerira ovie
paravoeni grupi? Ako se analizira negoviot stav vo odnos na krizata, osobeno
opcijata za „odlu~na borba protiv albanskite teroristi”, lesno mo`e da se
zabele`i negovata i `elbata ne negovoto lobi za proglasuvawe na voena sostojba
so cel da gi legalizira ovie kriminalni grupi. So proglasuvawe na voena sostojba,
Georgievski saka da go legalizira celiot triler na makedonskoto op{testvo,
po~nuvaj}i od korupcijata i stopanskiot kriminal, pa s$ do mafija{kite grupi i
bandi koi za grst dolari se podgotveni da otse~at desetici albanski glavi. Zna~i,
„paravoenite makedonski grupi nemaat politi~ka programa, nemaat kontakti so
stranskite diplomati, ubivaat skri{um, zad grb, so maski na lice, palat albanski
ku}i i se protiv prirodnite zakoni”. Tokmu ova se narekuva terorizam.
Vidovme naivni obidi od strana na takanare~eniot Makedonski svetski kongres
za pottiknuvawe na makedonskoto malcinstvo vo Albanija, koe treba{e da sozdade
problemi vo dr`avata kade `ivee i kade bea proklamirani {ovinisti~kite
barawa na makedonskiot nacionalizam. Na ovaa sredba u~estvuva{e i ambasa­
dorot na Republika Makedonija, akreditiran vo Tirana, g. Risto Nikolovski.
Koga ovoj makedonski ekstremizam gi dade prvite znaci na fa{isti~kite anti-
albanski programi, zapadnite vladi i me|unarodnite diplomati se zagri`ija i
u{te pove}e se anga`iraa vo nadminuvaweto na ovaa kriza. Na 2 maj, portparolot
na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Grcija go osudi uni{tuvaweto
na albanskite imoti od strana na Makedoncite vo Bitola i naglasi deka
takvite akti mo`at da ja miniraat klimata na so`ivot me|u etni~kite grupi
i da ja destabiliziraat vnatre{no-politi~kata situacija. I portparolot na
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija, istiot den gi okarakterizira
nastanite kako akti koi ne mo`at da se prifatat vo sovremeniot svet nitu vo
civiliziranite odnosi vo edna demokratija.
Nekoi naivni obrazlo`enija objaveni vo Skopje ili vo nekoj drug balkanski
glaven grad deka navodno makedonskiot ekstremizam se pojavi kako emotivna
reakcija protiv dejstvijata na Albancite (ONA), }e bea vistiniti dokolku
prethodno ne bea formirani paravoenite makedonski grupi. Ova mo`e da naide
[ 18 ] na razbirawe kaj neinformiranite, no ne i kaj me|unarodnata zaednica. Formite
na lansirawe i organizirawe na makedonskiot ekstremizam se nevozmo`ni bez
sponzorstvo od specijaliziranite institucii na makedonskata dr`ava. Spored
presmetkite na makedonskata dr`ava, pojavuvaweto na makedonskiot ekstremizam
bi pretstavuval sredstvo za balansirawe na barawata na ONA i albanskiot narod
vo Makedonija. Ova e edna pogre{na i kontraproduktivna presmetka zaradi
nekolku pri~ini:
Prvo, so toa }e se pro{iri krugot na nasilstvo {irum teritorijata na Make­
donija;
Vtoro, }e go ote`ni i }e go namali efektot na voenite i policiskite operacii
na Vladata protiv ONA, bidej}i albanskiot narod }e pobara za{tita od
ONA;
Treto, geografskoto deluvawe na makedonskite ekstremisti~ki organizacii
e ograni~eno i na teritoriite naseleni so Albanci nema da go ima
posakuvaniot efekt.
Edna od najefikasnite formi za prodlabo~uvawe na ovaa kriza e nejzinata
transformacija vo edna gra|anska vojna vo koja bi se sudrile i soo~ile dvata
najgolemi naroda vo dr`avata. Od eden takov sudir nikoj nema da profitira i
edinstveno bi se uni{tila samata dr`ava Makedonija. Biv{iot pretsedatel,
Kiro Gligorov, na sostanokot so politi~kite partii od Gostivar vo 1991 godina,
okolu konstituiraweto na op{tinskiot sovet na Gostivar kade jas u~estvuvav
vo svojstvo na pretsedatel na ogranokot na PDP, po 4-~asovni razgovori mu se
obrati na makedonskiot radikalen blok VMRO-DPMNE – MAAK, so ovie zborovi:
„Kako {to gledam jas, vie sakate da predizvikate vojna vo Makedonija. Samo edno
da vi bide jasno: ako dojde do vojna, albanskiot narod }e pretrpi zagubi, no
makedonskiot }e se uni{ti”.
Jasno e deka Makedonija kako multi-etni~ka dr`ava mo`e da postoi kako rezultat
na konsenzusot i me|uetni~kiot so`ivot me|u Makedoncite i Albancite. Ova e
klu~ot na stabilnosta, mirot i opstanokot na novata makedonska dr`ava.
 [ 19 ]

PRIZRENSKIOT DOGOVOR ME\U

POLITIЧKITE I VOENITE LIDERI NA
ALBANCITE VO MAKEDONIJA

Od pojavuvaweto na ONA, me|unarodniot faktor bara{e od site albanski

politi~ki subjekti na Balkanot da vlijaat vrz ovaa voena formacija so cel da se
otka`e od voenata opcija i istovremeno da mu dade prednost na dijalogot koj bi
se odvival me|u legitimnite pretstavnici na narodot od redovite na aktuelnite
politi~ki partii. Vo ovaa nasoka bile i mnogute sredbi na Xorx Robertson,
Havier Solana, Ana Lind i Kris Paten so albanskite politi~ki partii vo
Makedonija, albanskite politi~ki lideri vo Kosovo i so vrvot na albanskata
dr`ava.
Trgnuvaj}i od baraweto na me|unarodniot faktor, specijalniot pratenik na
Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE) vo Makedonija, Robert
Frovik, vo vtorata polovina na maj napravi edna misteriozna intervencija.
Koristej}i ja analogijata so Ju`na Srbija, toj organizira{e edna sredba me|u
albanskite politi~ki lideri i visokata komanda na ONA so cel da razgovaraat
za prekin na ognot i razoru`uvawe na ONA, so toa {to na vtorospomenatite bi im
se garantirala amnestija, no i pravo na veto na sekoj politi~ki dogovor sklu~en
od strana na Vladata, a koj bi se odnesuval na pravata na Albancite. No, ONA nema
da u~estvuva vo razgovorite so slavomakedonskite lideri.

I. Imeri, A. Ahmeti i A. Xaferi

[ 20 ] Aktivnosta na Robert Frovik rezultira{e so potpi{uvaweto na Prizrenskiot
dogovor me|u trojcata politi~ki i voeni lideri na Albancite vo Makedonija
(Imer Imeri od PPD, Arben Xaferi od DPA i Ali Ahmeti od ONA). Na prv pogled
Prizrenskiot dogovor pretstavuva eden normalen i pove}e od neophoden akt,
imaj}i gi predvid okolnosti vo Makedonija. Izgleda{e normalno, bidej}i
takvite dogovori voobi~aeno se postignuvaat vo slu~aite kade ednata strana vo
konfliktot gi unificira stavovite na politi~kiot i voeniot faktor najmnogu
za da go olesni {to pobrzoto re{avawe na konfliktot. Izgleda{e olesnitelno
za Albancite, bidej}i od zapo~nuvaweto na krizata i konfliktot vo Makedonija,
makedonskata strana i razli~nite krugovi postojano ja adresiraa pri~inata
i motivot za konfliktot nadvor od Makedonija, odnosno uvezeni od Kosovo,
obiduvaj}i se da go pretstavat konfliktot kako agresija na Kosovo vrz Makedonija,
pa duri pretstavuvaj}i go kako opcija i formiraweto na „Golemo Kosovo”. So
Prizrenskiot dogovor se zatvaraat site kalkulacii na makedonskata strana vo
ovaa nasoka. Izvorot i pri~inite za konfliktot sega imaat to~na adresa, a toa se
me|uetni~kite so decenii nere{eni odnosi vo Makedonija i tokmu ovoj moment
be{e pri~ina makedonskiot dr`aven vrv ostro da reagira na Prizrenskiot
dogovor.
Spored Dogovorot, ONA se stava pod kontrola na politi~kite partii, a toa
be{e osnoven uslov za zapo~nuvawe na pregovorite za politi~ko re{avawe na
konfliktot. Vo vooru`enite konflikti od vakva priroda glavniot problem e
stavawe na voenoto krilo pod politi~ka kontrola.
Ovoj Dogovor predviduva i nudi razoru`uvawe na ONA, odnosno na voenata sila,
{to so voena terminologija mo`e da se podrazbere kako predavawe na ONA, {to
pretstavuva hrabar ~ekor na g. Ali Ahmeti, no i dokaz deka ONA sepak ima svoja
organizaciona hierarhija i ne se razlikuva mnogu od redovnite voeni formacii
i so toa samo se doka`uva deka go zgolemila svoeto nivo na organizacija.
Prizrenskiot dogovor e najiskrenata ponuda za mir dadena od strana na Albancite
vo Makedonija za makedonskata strana i me|unarodniot faktor. No, so dobivaweto
na intenzitet na vooru`eniot konflikt, kako i negovata eskalacija vo ostra
vojna po Prizrenskiot dogovor, izleguva na videlina faktot deka konfliktot
bil isplaniran i dirigiran od makedonskata dr`ava, dodeka insceniran i
isprovociran od odredeni segmenti vo policijata i tajnite makedonski slu`bi
(ova go potvrduvaat i izjavite na premierot Qub~o Georgievski, Ministerot za
vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski i dr., koi pred sebe ja imaat samo voenata
opcija).
Baziraj}i se na dejstvijata na makedonskite politi~ari, va`nosta na Prizren­
skiot dogovor e poddr`ana od faktot {to na videlina izleguvaat site faktori vo
i nadvor od Makedonija, a koi se zainteresirani za prodol`uvawe na vojnata, kako
i site pozadinski scenarija koi dovedoa do edna vakva situacija. Od druga strana,
obvinenijata za uvozot na konfliktot od Kosovo i vklu~uvaweto na dvete albanski
partii vo {irokata vladina koalicija se koristea samo za kamuflirawe na
takvite dejstvija. Zna~i, Prizrenskiot dogovor ovozmo`i postepeno zapoznavawe
so pri~inite, motivite i faktorite koi vlijaeja vrz pojavuvaweto na krizata,
odnosno dvi`eweto na nadvore{nite i vnatre{nite faktori.
Soglasno ova, makedonskata dr`ava i me|unarodnata zaednica se izjasnija protiv
Prizrenskiot dogovor. Makedonskoto rakovodstvo, go proglasi ambasadorot
Frovik za persona non grata, dodeka vo vrska so Dogovorot, se insistira{e [ 21 ]
istiot da se uni{ti ili vo sprotivno nema da mo`e da se raboti so albanskata
strana.
NATO, EU i OBSE go osudija ovoj akt na albanskite politi~ari, govorej}i isto
kako i Vladata vo Skopje: „Nie ne razgovarame so teroristi”. Amerikanskata
administracija Dogovorot go nare~e edna „nesre}a” i dejstvo koe ne e vo soglasnost
so stavot na Skopje i me|unarodniot stav za nepregovarawe so albanskite borci
koi tie gi narekuvaat „teroristi”. No, eden amerikanski aktivist za albanskoto
pra{awe vo Makedonija izjavata na amerikanskata administracija ja nare~e
„sme{na” i „nerazbirliva” izjavuvaj}i deka e za ~udewe faktot {to Amerikanskata
vlada insistira deka Frovik ne posreduval vo Prizrenskiot dogovor „koga toj go
napravil toa”.
Su{tinata e vo toa {to me|unarodnata zaednica se soglasila so administracijata
na Boris Trajkovski deka dogovorot postignat vo Prizren gi legitimira
„teroristite” i kako takov e neprifatliv. No, albanskite politi~ki lideri
odr`aa stabilen stav ne otstapuvaj}i od dogovorot i bea protiv imenuvaweto na
albanskite borci kako teroristi.
Vo ovaa faza se slu~uvaat brojni podobruvawa vo stavovite na faktorite koi
odlu~uvaat. Toa se gleda i preku priznavaweto na faktot deka Makedonija treba
seriozno da pristapi kon podobruvaweto na pravata na Albancite. Od dr`avite
vo regionot, Turcija ostana neutralna, Albanija zbuneta, dodeka Grcija prva
razbra deka krizata e rezultat na vnatre{nite problemi, kako i na direktnoto
me{awe na Belgrad i tajnite srpski slu`bi vo iniciraweto na krizata, no
i vo orientacijata na Vladata na Makedonija vo pristapot kon krizata preku
koristewe na prosrpskite pozicii na vladinata VMRO. Po vleguvaweto na SDSM
vo vladinata koalicija, koja e poznata kako prosrpski orientirana partija,
jasno se zabele`a zajaknuvaweto na prosrpskite pozicii vo makedonskata
vladina koalicija. Stacioniraweto na 38.000 elitni trupi na srpskata vojska
vo Pre{evskata dolina, po s$ izgleda po prethodno barawe na Makedonskata
vlada, go smeni i bugarskiot stav vo odnos na konfliktot. Stavot na Bugarija e vo
Makedonija da interveniraat silite na NATO, no bez u~estvo na sosednite dr`avi,
so cel da se izbegne opasnosta od treta bugarsko-srpska vojna za Makedonija.
Sega, po potpi{uvaweto na Dogovorot, mislime deka }e se razvivaat dva
dijametralno sprotivni procesi, vo i nadvor od Makedonija:
1. Makedonskata strana koja e na vlast, zateknata od povlekuvaweto na
DPA-PDP, nemaj}i mo`nost da gi sokrie ponatamo{nite antidr`avni i
teroristi~ki dejstvija, }e prodol`i so ostrata ofanziva vrz selata so
ili bez pripadnici na ONA, so cel da go protera albanskoto naselenie
od Makedonija i da izvr{i etni~ko ~istewe, no i so cel da se sozdadat
uslovite za podelba {to be{e i po~etnata cel na konfliktot vo
Makedonija.
2. Proces na ubeduvawe na me|unarodniot faktor za neophodnosta od
voeno intervenirawe vo Makedonija bez u~estvo na voenite sili na
sosednite dr`avi so cel da se za~uva nejziniot integritet koj e doveden
vo opasnost od strana na Srbija i negovo prisustvo dodeka ne se zavr{i
neophodnata demilitarizacija i demokratizacija na Srbija, so {to bi
se stabiliziral celiot region.
[ 22 ] Kako reakcija na platformata na Imeri, Xaferi i Ahmeti, dojde do poln izraz
ona {to mo`e da se nare~e makedonski nacionalizam, veli Mirjana Malevska
(prezemeno od Wu Balkan Politiks) za ponatamu da prodol`i: sakam da ka`am
nekolku zborovi vo odnos na platformata na albanskite lideri od Makedonija,
koja na 22 maj be{e potpi{ana vo Prizren od strana na Imer Imeri – PDP, Arben
Xaferi – DPA i Ali Ahmeti – politi~ki pretstavnik na ONA. Moeto mislewe
zna~itelno se razlikuva od tie {to se pojavija vo javnosta. Imeno, platformata
Imeri – Xaferi – Ahmeti ne e nerazbirliva. Naprotiv!
Prvo, vo nea se izrazuva `elba za ostavawe na oru`jeto i re{avawe na problemite
preku eden vnatre{no-politi~ki proces.
Vtoro, so ovaa platforma se izjavuva deka reformite koi treba da se napravat
nema da go dovedat vo opasnost integritetot na Makedonija i deka sekoj obid za
etni~ka podelba }e bide na {teta na gra|anite na Makedonija i mirot vo regionot.
Vo ovaa platforma ne se bara ni{to pove}e od toa {to go baraat pretstavnicite
na albanskite politi~ki partii vo izminatite deset godini. Naprotiv, bi
ka`ala deka baraat duri i pomalku. So cel da se postigne nacionalen konsenzus
taka kako {to pi{uva vo ovaa platforma, I. Imeri, A. Xaferi i A. Ahmeti trebale
da pominat niz eden proces na pregovori i me|usebno ubeduvawe so cel da
stignat do re{enie koe bi dalo nade` za uspeh, a koe bi bilo poddr`ano i od
me|unarodnata zaednica.
Glavnoto barawe na ovaa platforma e usvojuvawe na edna konsenzualna
demokratija vo sferite koi se odnesuvaat na etni~kite prava. Vo ovaa platforma
ne se nabrojuvaat etni~kite prava i tie pove}e od sigurno e deka }e proizlezat od
pregovara~kiot proces, itn. (od izjavata na Mirjana Malevska).
Na kraj }e go prezentirame originalniot tekst od deklaracijata potpi{ana od
Imeri, Xaferi i Ahmeti:

PRIZRENSKA DEKLARACIJA
Trojcata albanski lideri vo Makedonija – na Demokratskata partija na
Albancite, Partijata za demokratski prosperitet i politi~kite pretstavnici na
ONA, vo vtornik (22 maj 2001) vo Prizren potpi{aa edna Deklaracija vo vrska so
mirovniot i reformaciskiot proces vo Republika Makedonija.
Eve go celiot tekst od Deklaracijata vo koj se veli:
„Albanskite lideri vo Makedonija, svesni za istoriskiot moment niz koj
pominuva Republika Makedonija, se soglasuvaat za zaedni~ko deluvawe vo odnos
na to~kite od eden {iroko nacionalen i op{testven konsenzus koj treba da ja
reformira Republika Makedonija na na~in taa da bide demokratska dr`ava na
site gra|ani i na site nacionalni zaednici.
Konsenzusot postignat me|u albanskite lideri se potpira vrz ovie principielni
pozicii:
- Prifa}aweto na faktot deka reformite za koi se anga`iraat Albancite
imaat za cel da go za~uvaat integritetot i multietni~kiot karakter na
Makedonija;
 - Prifa}aweto na faktot deka nema etni~ki i teritorijalni re{enija za [ 23 ]
problemite vo Republika Makedonija i deka sekoj obid za etni~ka podelba
na teritorijata nosi {teta na samite gra|ani na Makedonija i mirot vo
regionot;
- Priznavawe deka nema voeni re{enija za problemite vo RM;
- Priznavawe deka procesot na transformacija na RM treba da odi samo vo
pravec na evro-atlantskite integracii;
- Priznavawe deka re{enieto }e se iznajde vnatre vo eden politi~ki proces
so posreduvawe na SAD i EU.
Vrz osnova na ovie principi, albanskite lideri vo Makedonija se soglasuvat da
u~estvuvaat vo procesot na dijalog tretiraj}i gi ovie pra{awa.
- Amandmanite vo Ustavot na Makedonija;
- Nepre~ena upotreba na albanskiot jazik kako eden od slu`benite jazici vo
Makedonija;
- Pravi~na procentualna etni~ka zastapenost vo dr`avnite institucii;
- Pro{iruvawe na nadle`nostite na op{tinskata vlast;
- Celosna sekularizacija na Ustavot, odnosno dr`avata;
- Voveduvawe na konsenzualna demokratija za pra{awata koi se odnesuvaat
na nacionalnite prava, zna~i ograni~uvawe na procesot na nadglasuvawe
vo sferite koi direktno se odnesuvaat na etni~kite prava;
- Pravoto za slobodno i nepre~eno komunicirawe vo oblasta na albanskata
kultura.
Isto taka, vo ramkite na ovaa debata se i merkite za transformacija na `ivotot
na ~lenovite na ONA vo razli~ni formi na gra|anskite profesii, vklu~uvaj}i gi
tuka i onie koi se vo ramkite na vladinite institucii.
Ovaa debata posebno vnimanie }e posveti na:
- Celosnata rehabilitacija i resocijalizacija na site pripadnici na ONA;
- Povtornata izgradba na selata i semejnite stopanstva uni{teni za vreme
na borbite i vodewe gri`a za `rtvite od vojnata (voenite invalidi,
semejstvata na zaginatite, siracite, i dr.);
- Izvr{uvaweto na voenata obvrska vo ARM vo op{tinata na ra|awe.
Za vreme na dijalogot koj }e se odviva na trkalezna masa na koja }e u~estvuvaat
liderite na sega{nata vladina koalicija, predvodeni od Pretsedatelot na
dr`avata, so posredstvo na SAD i EU, }e se sozdade konsenzualna forma na u~estvo
na albanskiot politi~ki faktor” - se veli na krajot na Deklaracijata potpi{ana
na 22 maj 2001 godina od strana na Arben Xaferi, pretsedatel na DPA, Ali Ahmeti,
politi~ki pretstavnik na ONA i Imer Imeri, pretsedatel na PDP.
[ 24 ]

Imalo ili nemalo pregovori me\u

me\unarodniot faktor i ONA

U{te prethodno (otkako me|unarodniot faktor ja prizna ONA) se navedoa

pri~inite za{to ne bilo razgovarano so niv, iako me|unarodniot faktor ima{e
kontakti so ONA.
Novinskata agencija AFP, pi{uva: „Soedinetite amerikanski dr`avi pobaraa
od Makedonskata vlada da vodi dijalog so albanskite buntovnici”. Ovaa izjava
na amerikanskite oficijalni lica izgleda gi zatekna vo „pat pozicija” site vo
Makedonija kako albanskiot politi~ki faktor, taka i makedonskite oficijalni
lica, no gi zbuni i EU i NATO. Ako se sporeduva so izjavata na Robertson dadena
vo Skopje, se stava do znaewe deka sepak me|u amerikancite i evropejcite postojat
razliki vo odnos na situacijata vo Makedonija (FAKTI – 9 maj 2001 g.)
No, vo politikata na Zapadot nedostasuva{e edna bitna ni{ka: ONA. Solana
odlu~no ne saka{e da pregovara so albanskite buntovnici. U{te poostro
reagira{e generalniot sekretar na NATO, Robertson: „Na pregovara~kata masa
nema mesto za tie koi sakaat da odlu~uvaat so kur{umi, namesto so glasa~ki
kutii”. Za Vladata vo Skopje ONA e edna „teroristi~ka” banda i nejziniot odgovor
be{e vojna.
Zapadnite eksperti se pove}e se ubeduvaat deka situacijata vo Makedonija odi kon
provalija. Spored niv, postojat nekolku pri~ini za{to situacijata bi mo`ela da
se vlo{i mnogu brzo i Makedonija bi mo`ela da bide opfatena od edna op{ta
gra|anska vojna. Spored komentarite na ekspertite, ignoriraweto na situacijata
od strana na amerikanskata administracija i odbivaweto na Makedonskata
vlada i me|unarodnite pretstavnici da pregovaraat so pripadnicite na ONA,
pretstavuva edna pogre{na politika. So eden takov stav na ignorirawe na onie
so koi imate problem, dosega ne & uspealo na nitu edna vlada vo svetot. Takov
e primerot so: Vietkong, Sreden Istok, Severna Irska i grupata FMLN vo El
Salvator.
Vilijam Voker, {ef na Nabquduva~kata misija na OBSE vo Kosovo i po~esen ~len
na Nacionalniot amerikansko – albanski sovet (NAAC) veli: „Ne e mo`no da se
postigne traen mir vo Makedonija bez vklu~uvawe na ONA vo direktni pregovori
ili preku posrednik”. Voker ne e edinstveniot koj misli deka Zapadot pogre{il
koga ne go prifati postignatiot dogovor vo Prizren me|u politi~kite i voenite
voda~i na Albancite so posredstvo na amerikanskiot ambasador Robert Frovik.
 [ 25 ]

Bombardirawa na albanskite sela od strana na Slavomakedoncite

Kolin Solovej, osnova~ na programata za za{tita na novinarite od Kosovo vo

ramkite na OBSE, gi obvinuva Makedoncite i me|unarodnite pretstavnici za
gubeweto na edna dobra mo`nost za postignuvawe mir preku eden „dogovor koj vo
najmala raka be{e po~etna to~ka za realni pregovori za stavawe kraj na nasil-
stvoto”.
Frovik ne prave{e ni{to pove}e od Ri~ard Holbruk, tri godini porano, koj
pokraj pregovorite so Belgrad vo isto vreme se obiduva{e da sozdade edna
kohezija me|u Osloboditelnata vojska na Kosovo sretnuvaj}i se so nejzinite
lideri po planinite, iako samo malku vreme pred toa negoviot partner, Robert
Gilbard, gi nare~e vojnicite na OVK „teroristi”.
Vo negovata analiza objavena vo vesnikot „IWPR”, Solovej citira anonimni
zapadni oficijalni lica velej}i deka „reakciite na Makedoncite, EU i
Amerikancite bile nevoobi~aeno glupavi. Frovik e edinstveniot koj znae {to
vsu{nost se slu~uva tuka. Sega, so negovoto zaminuvawe zapo~nuva amaterskiot
~as”.
Po 15 dnevnata blokada, na glavniot grad na Makedonija mu se zakanuva{e
opasnost od ONA zaradi napadite na makedonskata policija i vojska izvr{eni nad
Ara~inovo, iako na sila be{e primirjeto. Ara~inovo be{e napadnato so oru`je
od site kalibri, od zemja i vozduh, dodeka spored pretstavnicite na civilniot
{tab na seloto, makedonskata vojska koristela voeni otrovi.
Makedonskite bezbednosni sili, voop{to ne gi zemaa predvid apelite na
me|unarodnata zaednica za itno prekinuvawe na borbite i zapo~nuvawe na
razgovorite za nadminuvawe na situacijata preku politi~ki sredstva. I pokraj
sugestiite na visokiot evropski pretstavnik, Havier Solana, deka napadot vrz
Ara~inovo e nelogi~en i ja zgolemuva opasnosta od eskalacija na situacijata,
sepak tokmu toa gi natera me|unarodniot faktor i Vladata na Makedonija da
pregovaraat so ONA. Od dobro informirani izvori se doznava deka nekade vo
planinite na Karadak (Skopska crna gora) se odr`ala sredba me|u vojnicite na
ONA, NATO i pretstavnicite na makedonskata vojska. Delegacijata na NATO bila
predvodena od specijalniot pretstavnik na NATO, Piter Fejt, koj realiziral
[ 26 ] sredba so delegacijata na generalniot {tab na ONA i so niv potpi{al dogovor so
{to ONA se zdobila so status na u~esnik vo pregovorite. Na 24 juni pretstavnicite
na me|unarodnata zaednica i na NATO vo ONA go najdoa toa {to go baraa ve}e tri
meseci, no za `al kaj makedonskite vlasti ne mo`ea da najdat volja za nadminuvawe
na krizata na miren na~in.
Spored agencijata BETA, na 25 juni 2001 godina vo Ara~inovo imaat vlezeno
nekolku delegacii na OBSE, evropskiot monitoring i NATO, me|u koi bil i
specijalniot pratenik na NATO, Piter Fejt. Toj vo Ara~inovo ima razgovarano
so pretstavnicite na ONA okolu mo`nostite i na~inot na povlekuvawe na
vojnicite na ONA od Ara~inovo. Spored BETA, komandantite na ONA insistirale
i barale dopolnitelni garancii deka po nivnoto povlekuvawe, makedonskite
policiski i voeni sili nema da vlezat vo Ara~inovo. „So potpi{aniot dogovor
Ara~inovo }e stane eden vid demilitarizirana tampon zona” (ovoj dogovor ne
be{e po~ituvan od me|unarodniot faktor i makedonskata policija i vojska koi
vlegoa vo Ara~inovo navodno za ~istewe na terenot, uni{tuvaj}i albanski ku}i
i ograbuvaj}i razni vredni raboti!). Dogovorot predviduva{e povlekuvawe na
ONA samo od seloto Ara~inovo, no ne i od okolnite sela. Spored komandant
Hoxa: vojnicite koi }e se povle~at od Ara~inovo }e se smestat vo drugite sela
pod kontrola na ONA vo op{tina Ara~inovo. Tie so sebe }e go nosat i celoto
vooru`uvawe so koe raspolagaat.

Ara~inovo – nesovladlivo selo za makedonskite voeno-policiski sili

Ara~inovo vleze vo istorijata na albanskiot sudir so slavomakedonskata [ 27 ]
vlast so edno telefonsko javuvawe na komandant Hoxa do stranskite novinski
agencii: „Sega moite sili se vo Ara~inovo. Od mestoto kade se nao|am mo`am da
go bombardiram Skopje, aerodromot i rafinerijata. Gi ~ekam samo naredbite
od Generalniot {tab na ONA”. Razbirlivo e kako se ~uvstvuval premierot
Georgievski i ministerot za vnatre{ni raboti, Bo{kovski, od ovaa izjava
na komandant Hoxa, koga iako se znae{e voenata ramnote`a sepak se bara{e
ovoj konflikt da ima voeno re{enie. @e{kite makedonski glavi bea ubedeni
deka Ara~inovo }e bide nivno najmnogu za 24 ~asa. Bea tolku ubedeni {to i na
me|unarodnite pretstavnici im garantiraa deka „brzo }e ja zavr{at ovaa rabota”.
Pominaa 24, 48, 72 ~asa, a makedonskata vojska ne samo {to ne mo`e{e da stapne
vo Ara~inovo tuku se zgolemuva{e i brojot na `rtvi vo nejzinite redovi. I toga{
{to?... Politi~ko re{enie.
Makedonskata strana, po~nuvaj}i od vladinite pretstavnici pa s$ do mediumite,
vo eden za niv poznat stil, dogovorot potpi{an me|u ONA i me|unarodnite
pretstavnici go proglasija kako predavawe na vojnicite na ONA i triumf na
makedonskite bezbednosni sili.
„Nie ne prifativme da se povle~eme od Ara~inovo bidej}i bevme voeno
sovladani, tuku gi prifativme sugestiite na me|unarodnata zaednica so cel da
sozdademe prostor za nadminuvawe na krizata preku dijalog. Nie, od Ara~inovo
se povlekuvame so seto oru`je koe go poseduvame i ova jasno ka`uva deka nie
ne sme sovladanata strana tuku strana koja go po~ituva potpi{aniot dogovor.
Dali navistina Vladata na Makedonija }e prifate{e vo Ara~inovo da vlezat
pretstavnici na me|unarodnata zaednica dokolku be{e vistina toa {to se
zbore{e deka makedonskite bezbednosni sili se vlezeni vo seloto i nie sme se
predale i sme gi krenale belite znamiwa. Dali vo toj slu~aj }e be{e potrebno
vleguvaweto na me|unarodnite pretstavnici? Na krajot na krai{tata, so
potpi{aniot dogovor i samite Makedonci prifatija da se povle~at od okolinata
na Ara~inovo” – izjavuva komandant Hoxa (FAKTI – 26 juni 2001 g.).
Ova go potvrduva i intervjuto na premierot Georgievski dadeno za MTV na 27 juni
2001 godina, vo koe izjavuva: „Mislam deka tuka se sudruvaat dve raboti: Prvo,
treba da naglasam deka vrz Republika Makedonija, osobeno vrz pretsedatelot
Boris Trajkovski, vrz mene i vrz mnogu drugi ministri se vr{i golem me|unaroden
pritisok, {to ne e tajna, so mnogu ostri i seriozni zakani. Tie zakani ne bea
naso~eni li~no kon nas, tuku kon dr`avata i mo`e{e navistina da ja dovedat vo
pra{awe idninata na Republika Makedonija. Se razbira deka odlukite ne se
nosat zaradi li~ni interesi, tuku zaradi idninata na zemjata.
Vtoro, sakam da go naglasam faktot deka napadot vo Ara~inovo se izvr{i na
dva na~ina: so upotreba na silna tehnika, artilerija, tenkovi i helikopteri,
a vo isto vreme i so pe{adija. Akcijata vo vtoriot del, za `al, be{e nadvor od
planiranite aktivnosti na makedonskite bezbednosni sili. Nie tri dena edvaj
dr`evme pod kontrola 20 otsto od teritorijata na seloto, padnaa prvite `rtvi i
ima{e mnogu raneti. Nie otvoreno gi pra{avme komandantite: „Ako se prodol`i
so ova tempo za kolku vreme mo`e da se oslobodi Ara~inovo ku}a po ku}a? Tie ni
rekoa: za sedum do deset dena”.
Makedonija vo ovoj moment ima{e dve re{enija: ili da prodol`i so u{te
poostar napad ili da gi za{titi svoite policajci i vojnici za da ne vleze vo
[ 28 ] nekakva agonija koja mo`e da trae desetina dena, a mo`ebi i podolgo. Vo ramkite
na ovie dve raboti, glavnite politi~ki partii i pretsedatelot Boris Trajkovski
go prifatija konceptot koj sleduva{e potoa i so toa se realizira{e celta.
Povlekuvaweto na albanskite borci od Ara~inovo so pomo{ na amerikanskite
vojnici na NATO be{e odobreno i od pretsedatelot na SAD, Xorx Bu{, izjavi
portparolot na Belata ku}a, Ari Flei~er. Toj re~e deka odlukata okolu ovaa
pra{awe e donesena na zaedni~kata sredba na pretsedatelot Bu{, sekretarot za
odbrana, Donald Ramsfeld i sekretarot za nacionalna bezbednost, Kondoliza
Rajs.
„Legitimnosta na Makedonskata vlada ne se doveduva vo pra{awe” re~e
Fransoa Leotar, dodavaj}i deka treba da se razgovara so voda~ite na ONA so cel
postignuvawe na eden dogovor koj }e dovede do mir (izjavi za radioto „Evropa 1”
specijalniot pretstavnik na EU za Makedonija).

Proektot na ONA za stavawe kraj

na vojnata vo Makedonija (original)
Osloboditelnata nacionalna armija, zalagaj}i se za mir i so cel
prekinuvawe na vojnata vo Makedonija, sakaj}i da pridonese za stabilnosta
i op{tata regionalna bezbednost, sakaj}i da otvori pat za diplomatskoto
re{enie, sakaj}i da promovira model na multietni~ka dr`ava vo Makedonija vo
nejzinite postoe~ki granici so ispolnuvawe na poznatite barawa za ednakvost
na Albancite so Slovenite vo Makedonija, gi predlaga ovie akcii:
A. Na voen plan
B. Na plan na me|unarodno implementirawe
V. Na politi~ki plan

A. Na voen plan treba da se prezemat slednite ~ekori:

I. Itno objavuvawe na dvostrano primirje;
II. Op{ta amnestija, osven za izvr{enite krivi~ni dela koi se pod
nadle`nost na Me|unarodniot sud vo Hag. Makedonija treba da potpi{e
dogovor za sorabotka so Sudot vo Hag;
III. Postignuvawe dogovor za demilitarizacija i transformacija na Oslobo­
ditelnata nacionalna armija;
IV. Postignuvawe dogovor za reformacija na vojskata i policijata na Make­
donija.
B. Na planot na me|unarodno implementirawe:
V. Vleguvawe na silite na NATO na celata teritorija na Makedonija, kako
garancija za realizacija na ovie dogovori i za postignuvawe traen mir
i
V. Na politi~ki plan:
VI. Eden pregovara~ki proces me|unarodno posreduvan i garantiran od SAD
i EU, so u~estvo i na ONA, od koj }e se postigne politi~ki dogovor kako
osnova za promena na Ustavot na Makedonija.
Referentni objasnuvawa: [ 29 ]

I. Itno proglasuvawe na primirje

Primirjeto da se potpi{e me|u ONA i Armijata na Makedonija, garantirano
od NATO. Toa }e bide prv ~ekor za prekin na borbite i }e sozdade uslovi za
otpo~nuvawe dijalog i postignuvawe dogovor i }e gi sozdade potrebnite
olesnuvawa za vleguvawe na silite na NATO vo Makedonija.
II. Postignuvawe dogovor za transformacija i demilitarizacija na ONA
So prisustvoto na NATO }e se ovozmo`i postignuvawe dogovor za transforma­­ci­ja
i demilitarizacija na ONA. Eden takov dogovor garantiran od strana na NATO }e
sozdade mo`nost pripadnicite na ONA da se integriraat vo vojskata, policijata,
politikata, no i vo nekoi drugi sferi.
III. Reformirawe na vojskata i policijata na Makedonija
Postignuvawe dogovor za reformirawe na vojskata i policijata na Makedonija
kon jasni evro-atlantski koncepti. Ovaa reformacija }e bide vo slu`ba na
gra|anite i vo soodnos so etni~kiot broj na celoto naselenie vo Makedonija.
U{te na po~etokot da se prezemat itni merki za otstranuvawe na site stranci od
vojskata i policijata na Makedonija.
IV. Vleguvaweto na NATO na celata teritorija na Makedonija kako garancija
za realizirawe na dogovorite
Za celosno realizirawe na spomenatite dogovori barame NATO da gi pretstavuva
vlastite so implementira~ki mandat na site dogovori potpi{ani od stranite i
da prezeme odgovornost za dvete strani.
V. Promena na Ustavot vo nasoka na demokratska i multietni~ka trans­for­
macija na Makedonija
Pri rabotata za promena na Ustavot i politi~kata transformacija }e se
pridr`uvame kon slednite principi:
- Priznavawe na faktot deka reformite za koi se anga`iraat Albancite
imaat za cel za~uvuvawe na teritorijalniot integritet i multietni~kiot
karakter na Makedonija;
- Prifa}aweto na faktot deka nema etni~ki i teritorijalni re{enija za
problemite vo Republika Makedonija i deka sekoj obid za etni~ka podelba
na teritorijata nosi {teta za samite gra|ani na Makedonija i mirot vo
regionot;
- Priznavawe deka nema voeni re{enija za problemite vo Republika
Makedonija;
- Prifa}awe deka procesot na transformacija na Republika Makedonija
treba da vodi kon evro-atlantskite integracii;
Vrz osnova na ovie principi }e se organizira procesot na dijalogot vo koj }e
u~estvuvaat pretstavnicite na dr`avata Makedonija, politi~kiot pretstavnik
na Osloboditelnata nacionalna armija, pretstavnicite na makedonskite i
albanskite politi~ki partii kako i me|unarodnite pretstavnici vklu~uvaj}i go
i NATO ~ija uloga e nezamenliva.
Vo procesot na ovaa ustavna reforma treba da se opfatat slednite aktivnosti:
- Amandmanite vo Preambulata i vo normativniot del od Ustavot na Makedo­
nija;
[ 30 ] - Ednakvata upotreba na albanskiot jazik kako eden od slu`benite jazici vo
Makedonija;
- Soodvetnoto procentualno u~estvo na etni~kite grupi vo instituciite na
dr`avata;
- Pro{iruvaweto na nadle`nostite na lokalnata vlast;
- Celosno sekularen Ustav – dr`ava;
- Voveduvaweto na konsenzualna demokratija za pra{awata koi se odnesuvaat
na nacionalnite prava, zna~i ograni~uvawe na procesot na nadglasuvawe
vo sferite koi direktno se odnesuvaat na etni~kite prava;
- Pravoto za slobodno i nepre~eno komunicirawe vo oblasta na albanskata
kultura
- Osloboduvaweto na site politi~ki zatvorenici i kidnapirani lica; i
- Povtornata izgradba na selata i semejnite stopanstva uni{teni za vreme
na borbite i vodeweto socijalna gri`a za padnatite borci i `rtvite od
vojnata, voenite invalidi, semejstvata na zaginatite, siracite, i dr.

POLITIЧKI PRETSTAVNIK NA ONA

Ali Ahmeti
„^ovekovite prava se univerzalni bidej}i site ~ove~ki su{testva imaat funda­
mentalni prava koi ne mo`e da gi negirame, zatoa {to so toa ja negirame samata
humanost. Sekade treba da go po~ituvame integritetot na ~ove~kata li~nost,
sekade ~ove~kite su{testva imaat pravo da ne bidat maltretirani, ubivani,
povreduvani, da ne bidat ~uvani vo ropstvo, da imaat pravo na gri`a, da imaat
mo`nost za obrazovanie i kultura, sekade ~ove~kite su{testva treba da imaat
pravo slobodno da mislat i da se izrazuvaat”. Ova e edna od porakite na Robert
Badinter prenesena vo presret na 50-godi{ninata od Univerzalnata deklaracija
za ~ovekovi prava. Iako ovaa poraka se odnesuva na ~ovekovite prava, zna~i na
individualnite prava, nejzinata su{tina sodr`i mnogu elementi koi mo`at da se
primenat i vo slu~ajot so Makedonija kako i sistematskoto kr{ewe na ~ovekovite
prava vo ovaa dr`ava, osobeno na pripadnicite na albanskiot narod. Osven
negoviot kolosalen anga`man na planot na ~ovekovite prava, Robert Badinter
na Balkanot e poznat po arbitra`nata komisija za porane{na Jugoslavija
sozdadena vo 1991 godina i imenuvana kako „Badinterova komisija”. Celta na
ovaa komisija be{e studirawe na uslovite za priznavawe na republikite od
porane{na Jugoslavija. Vo slu~ajot so Makedonija, mnogu lesno se dade zeleno
svetlo za nejzino me|unarodno priznavawe i pritoa voop{to ne bea po~ituvani
kolektivnite prava na Albancite vo ovaa porane{na jugoslovenska republika.
Robert Badinter, pokanet od Vladata na Makedonija kako sovetnik za ustavnite
promeni, ima{e mo`nost da gi popravi propustite napraveni vo 1991 godina i so
toa da triumfira pravdata. Normalno e deka napravenite propusti treba da se sudat
spored vremeto koga se proizvedeni, kako i politi~kite uslovi koi go uslovile
takviot na~in na razmisluvawe. Ocenkite koi gi napravi Robert Badinter kako
odgovor na barawata za ustavni i op{testveni promeni na albanskata strana bea:
„konsenzualnata demokratija ne funkcionira” i „re{enieto na problemite vo
Makedonija stoi vo lokalnata demokratija i vo decentralizacijata na lokalnata
vlast”. Ovie razmisluvawa na Badinter za za~uvuvawe na jakobinisti~kiot [ 31 ]
karakter na makedonskata dr`ava izgleda deka pred s$ se ideolo{ki motivirani.
Tie naiduvaat na teoretski sprotivstavuvawa vo odnos na demokratskite
politi~ki re`imi bidej}i idejata za zajaknuvawe na lokalnata demokratija e
eden od mnogute elementi koi ja so~inuvaat konsenzualnata demokratija. Zna~i,
problemot ne e vo takanare~enata neefikasnost na konsenzualnata demokratija
tuku vo nefleksibilnosta i otsustvoto na politi~kata volja kaj Makedonskata
vlada za istoriskite promeni, bidej}i tie se sudruvaat so nejzinite ideolo{ki
stavovi vo definiraweto na makedonskata dr`avnost.

Kakva ]e bide idninata na Makedonija...?

Posle potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor koj vo sebe sodr`i takvi odnosi koi
mo`ebi go obezbeduvaat opstanokot na ovaa dr`ava, sega se ~eka zapo~nuvaweto na
eden proces na analiza okolu toa {to navistina se slu~i vo Makedonija i koj ja
dovede ovaa dr`ava vo ovaa sostojba. Ova podrazbira deka Sobranieto treba da
gi razbere i po~ituva site interesi i razliki i treba da pretstavuva institucija
koja }e gi harmonizira site sporni pra{awa i sekoj trend preku koj eden biten
politi~ki faktor postojano gi postavuva svoite barawa, no toa postojano se
ignorira, so {to zadol`itelno se sozdavaat uslovi za konflikt. Bidej}i, „na
krajot na krai{tata, demokratijata ne e rodena vo teoretskite kabineti, tuku e
rodena kako rezultat na revoluciite i golemite presvrti i povtorno, na krajot
na krai{tata, demokratijata zapo~nala posle golemite revolucii”.
Petrit Menaj

Ona poraka
i nade@ tom 3
 [ 35 ]

ZA PETTIOT BATALJON NA BRIGADATA 112

„MUJDIN ALIU”

Vo vtoriot tom od ovaa kniga pi{uvav i za drugite sili koi bea rasporedeni
od desnata strana na formacijata na brigadata, odnosno od Bogoviwe, pa s$ do
selata okolu Vrap~i{te. Za ovie sili govorat dokumentite, govorat site borci,
no eve {to ka`uva Berza Bejtulahu, koj za vreme na vojnata, no i sega, e poznat po
prekarot „Yaki”.
Po povtornoto zapo~nuvawe na vojnata na [ar Planina eden del od silite, kako
{to se znae, se rasporedija kaj mesnosta Crven kamen so cel da se sprotivstavat
na mo`niot napad od strana na makedonskite voeni i policiski sili. Pred da se
zazeme Krivinata kaj [ipkovica, toj, zaedno so grupa od osum lica, dobi zada~a
da go demonstriraat pristignuvaweto na silite na ONA vo zonata na Kamewane,
Bogoviwe i Pirok. Isto taka, treba{e da sozdadat podgrupi, na po~etok za odbrana
na naselenite zoni od provokativnite dejstva na makedonskata policija, a potoa
i za blokirawe na patot koj ja povrzuva policiskata stanica so Popova [apka,
kako i za obezbeduvawe na kanalot za snabduvawe na Brigadata so oru`je i hrana.
Vo prvata grupa koja trgna od Crven kamen bea: Ali Loki, Ba{kim [erifi, Berzah
Bejtulahi, Enver [uhipi, Ekrem Lika, Rexep Farizi i Isak Aliu... Na po~etokot
tie se rasporedija vo seloto Selce kade mnogu brzo, u{te vo prvite denovi,
nivnite redovi se popolnija i brojkata stigna do okolu 130 borci. Vredi da se
naglasi deka od golemata `elba da se priklu~at vo redovite na ONA pogolemiot
del od borcite, na razli~ni na~ini, samite obezbedija oru`je.
Spored upatstvata na komandantot na brigadata, Hazbi Lika, komandant „^ela”,
novi borci se prifa}aa s$ dodeka ne se dostigne brojka dovolna za formirawe
na eden bataljon i vo ovaa zona, nekade kon sredinata na mesec juli, go sozdadovme
pettiot bataljon od brigadata so tri redovni i edna specijalna edinica.
Komandanti na edinicite bea: K1 – Kalnik, Safet Ramadani „Mesuesi”, K2 – Pirok,
Alinazi Sejdiu (Ali Loki) i K3 Novo Selo, Rexep Farizi. Zada~ata komandant na
logistika mu be{e doverena na Isak Aliu, pomognat od Hoxa, starecot od Pirok
i [efi Murati.
Toa {to vredi da se naglasi, spored Yaki, be{e voljata, hrabrosta i disciplinata
{to gi karakterizira{e borcite vo izvr{uvaweto na zada~ite. Nie, za celo
vreme, vodevme `ivot na edna redovna vojska pravej}i razli~ni voeni ve`bi, od
zapoznavawe so oru`jeto, pa s$ do fizi~ki ve`bi i voeni demonstrirawa.
Celo vreme se podgotvuvavme sebesi, no i drugite borci, deka eden den vojnata }e
zavr{i so dogovor, kako i site vojni vo svetot. Iako kaj del od vojnicite ima{e
[ 36 ] nejasni raboti vo vrska so dogovorot, sepak nikoga{ nema{e negativni reakcii
ili otpor za predavawe na oru`jeto. Voenata disciplina za kratko vreme ve}e
ni be{e vo krvta i predavaweto na oru`jeto ode{e normalno, spored upatstvata,
~uvaj}i go dokraj sozdadeniot voen duh vo nas. Hierarhiskiot duh i po~itta so koja
se zdobivme za vreme na vojnata mo`ebi ima vrska so toa {to na mnogu komandanti
i den denes im se obra}ame so voenite psevdonimi i so imeto komandant.
Vo razgovor za toa {to donese vojnata, Yaki odgovori so ton i `elba kakvi {to ne
sum ~ul dosega. Otkako napravi mala pauza, dlaboko vozdivna i so nasolzeni o~i
zapo~na:
– Sonuvav da bidam vojnik na edna albanska vojska. Gi pamtam prikaznite
na dedo mi za nacionalistite vo Vtorata svetska vojna, za nivnite bitki
protiv Slovenite i celo vreme so netrpenie ~ekav da se priklu~am vo
albanskata vojska. Zatoa, so golema radost go do~ekav po~etokot na vojnata
vo Kosovo i se priklu~iv kon br.138, „Agim Ramadani”, kako artilerec vo
minofrla~kata edinica 82 mm.
– Damne{nata `elba be{e faktorot koj n$ odvede vo vojna, no i na{ata
sostojba, koja namesto da se podobri so doa|aweto na demokratijata i
sozdavaweto na albanskite politi~ki partii, taa sekoj den s$ pove}e se
vlo{uva{e. Nie, kako Albanci, bez razlika na propagandata na politi~kite
partii i dr`avata, bevme tretirani kako narod od vtor red. Nitu parolite
na Partijata za demokratski prosperitet, nitu parolata na DPA „leb, sol i
samo albanski” ne ja smenija situacijata. Sprotivstavuvaweto na DPA pri
osnovaweto na Univerzitetot vo Tetovo, dogovorite so Qub~o Georgievski,
razli~nite nastani kako tie vo Gostivar, gi sru{ija nade`ite o`iveani vo
demokratijata i n$ ottrgnaa od politikata na iznao|awe novi pati{ta.
– Po 8 juni 2001 godina, – raska`uva Isak Aliu – otidov kako dobrovolec vo
Vejce, tetovsko, kade bev nazna~en kako vojnik vo edinicata na komandant
„Yaki”. So dadenata naredba za rasporeduvawe na teren i so na{eto dvi`ewe
vo nasoka na Gostivar, dvi`ej}i se sekoga{ no}e, po planini, i odmoraj}i se
dewe, okolu sredinata na juni stignavme na izlezot na seloto Lo{o selce.
Od `ivotnite potrebi se znae deka ~ovek, vo normalni uslovi, ima potreba od
hrana, obleka, zasolni{te, komunikacija, dodeka vo voeni okolnosti ovie barawa
se u{te ponaglaseni. Na poziciite kade bevme rasporedeni ima{e potreba od
~ovek od doverba, ve{t i avtoriteten, koj }e se zanimava so ispolnuvawe na ovie
potrebi. Najva`no be{e ovaa edinica da ne se otkrie od voeno-policiskite sili
s$ dodeka ne se pozicionira i ne se zgolemi brojot na vojnici i s$ dodeka ne
se snabdi so potrebnite sredstva za ponatamo{no dejstvuvawe za za{titata na
naselenieto.
Po naredba na komandata, privremeno ja soblekov uniformata i po~nav da
dejstvuvam kako civil vo ilegala.
Naselenieto be{e voodu{eveno od dejstvata na vojnicite na ONA i gi ima{e
naseteno celite na Vojskata vo ovie prostori, pa zatoa individualno se nudea da
pomognat.
Od dolgoto patuvawe, na pove}eto od vojnicite im bea uni{teni vojni~kite
~izmi i se pojavi itna potreba od nivna nabavka.
Hranata za edinicata na po~etok ja obezbeduvavme sami, no ~izmite bea skapi [ 37 ]
i be{e potrebno da pobarame materijalna pomo{ za potrebite na ONA. Za ova,
informirav dvajca moi prijateli i za mnogu kratko vreme se snabdivme so
najdobrite ~izmi koi gi ima{e na pazarot.
Posle toa, pobarav }ebiwa od najbliskite sosedi {to bez problem be{e
realizirano. Na po~etok ne znaev kade se pozicionirani prijatelite poradi
opasnosta od otkrivawe od strana na policijata, pa zatoa koga treba{e da izvr{am
dostava, toa go pravev na odredeno mesto i potoa samata edinica organizira{e
prezemawe na materijalite vo potrebnoto vreme.
So zgolemuvaweto na brojot na dobrovolci, takviot na~in na snabduvawe stana
nevozmo`en, pa zatoa uvidov deka e neophodno da se sozdade edna dobra mre`a za
snabduvawe. Postojano ja koristev pomo{ta na oxata (Hakik) koj ima{e sobrano
razli~na hrana, navodno za humanitarni celi, bidej}i nema{e mo`nost da se
deklarira na poinakov na~in. Zaedno so oxata sozdadovme struktura so pove}e
od deset lica koi se zanimavaa so ovaa aktivnost vo Bogoviwe. Sekoj od niv gi
izvr{uva{e dadenite zada~i i sekoja ve~er se sobiravme i tie izvestuvaa. Depo­
to so humanitarnite sredstva se pretvori vo depo na ONA od kade sekoja ve~er
se nose{e odredeno koli~estvo na hrana i se raspredeluva{e niz edinicite na
ONA na teren.
Za snabduvaweto so leb ni se ponudi furnata za leb vo Bogoviwe, za {to od
vreme na vreme pla}avme, me|utoa ne direktno, tuku preku dobrovolci koi
samite pla}aa bidej}i od komandata imavme naredba nieden vojnik da ne prima
podaroci i pari od gra|anite. So zgolemuvaweto na brojot na dobrovolci
vo redovite na ONA, snabduvaweto so suva hrana stana kolku neopravdano od
zdravstven aspekt na vojnicite, tolku i nedosti`no od finansiski aspekt.
Zatoa na po~etok se organizira{e dobrovolno gotvewe na hrana po semejstvata,
dodeka timot za snabduvawe vr{e{e transport na hranata do uniformiranite
edinici. No, so pro{iruvaweto na terenot se ote`na raspredelbata na hranata
i sobiraweto na sadovi, pa zatoa sobravme donirani sadovi i organiziravme
kujni koi funkcioniraa vo improvizirani objekti vo ramkite na bataljonot,
koj sekoj den dobiva{e forma na redovna vojska. Vakvi kujni se organiziraa vo
Bogoviwe, Lo{o selce, Novo selo, Pirok, Gradec, koi nepre~eno se snabduvaa so
prehranbeni artikli obezbedeni preku razli~ni formi.
Imaj}i predvid deka vo odredeni okolnosti mo`e{e da se slu~i da ima prekin
na strujata, na site edinici im bea obezbedeni generatori za elektri~na struja,
objekti za nivno smestuvawe i kompjuteri za rabotata na administracijata.
Za potrebite na komandata i vojnicite pri sproveduvawe na razli~nite
zada~i, site grupi, vo zavisnost od terenot, bea snabdeni so vozila i za istite
bea obezbedeni punktovi za polnewe gorivo. Za bataljonot be{e obezbeden i
ladilnik od 15 toni, no ne se iskoristi bidej}i nema{e potreba.
So zgolemuvaweto na brojot na vojnici se zgolemi i brojot na slu~ai koga
vojnicite imaa zdravstveni problemi. Zatoa, vo sorabotka so odgovornite
strukturi za zdravstvo na nivo na brigada, se obezbedi objekt i medicinski
personal za otvorawe na voena bolnica, koja funkcionira{e regularno s$ do
demobilizacijata.
[ 38 ] Kako se zgolemuva{e avtoritetot na ONA, taka se zgolemuva{e i voljata za pomo{
od strana na naselenieto, no i brojot na dobrovolci za slu`ewe vo ONA. So
cel da ne se sozdade zabuna i da ne se zgolemi nepotrebno brojot na vojnici
vo bataljonot, po naredba na komandata, gi posetivme site lokalni zaednici i
formiravme {tabovi za civilna za{tita so doverlivi lu|e. Za formiraweto na
ovie edinici bevme informirani podocna.
Za voenite potrebi, ~esto imav uloga na koordinator na nabquduva~ite na
teren koi bea aktivni 24 ~asa na sekoja to~ka na koja komandata smeta{e deka e
potrebno.
Na barawata za obleka ne mo`evme da odgovorime so gotovi proizvodi, zatoa
organiziravme oddel za {iewe obleka i oddel za pe~atewe amblemi vo ramkite
na bataljonot. Dva pati ja pridru`uvav edinicata koja ode{e po oru`je nadvor od
mestoto do poslednata to~ka kontrolirana od ONA.
Pri snabduvaweto so oru`je se vnimava{e da nema nikakva zloupotreba kako od
strana na uniformiranite vojnici, taka i od strana na logistikata. Oblekata i
hranata se obezbeduva{e isklu~ivo od dobrovolci. Drugite sredstva, vklu~u­vaj­
}i gi fri`iderite, generatorite, vozilata, kujnskiot pribor, se zemaa so pravo
na vra}awe. Ladilnikot i drugite sredstva se prifatija so priemen list od moja
strana i na kraj site bea vrateni vo ispravna sostojba na licata koi gi doniraa.
Edinstvenata obvrska koja treba{e da se vrati vo forma na pari~ni sredstva
ja pokri oxata so donacija od zdru`enieto „Ali Muni{i” koja funkcionira vo
[vajcarija i so drugi mali donacii od zemjata. Kon krajot na vojnata, konkretno na
30 avgust 2001 godina, donaciite se namalija, a vojskata s$ u{te ne be{e celosno
demobilizirana i zatoa, za prv pat, prifativme materijalni dobra, vo forma
na pari, od komandantot na bataljonot, no so odredena destinacija utvrdena vo
pismena forma.
Imaj}i gi predvid ~uvstvitelnosta i ulogata na ovoj sektor za vreme na vojnata,
ovaa te{ka zada~a ne ja izvr{uvav sam, tuku po naredba na komandata na bataljonot,
a podocna i na brigadata. Za ispolnuvawe na ovaa zada~a organizirav i upravuvav
so edna {iroka mre`a na sorabotnici na koi im se zablagodariv pri rabotata, a
im se zablagodaruvam i sega, no istovremeno i im se izvinuvam bidej}i ne smeam
da spomnam niedno ime i prezime, a tie koi pomagaa gi ima mnogu, od Gostivar do
Tetovo, vo sekoe selo, naselba i lokalitet.

 [ 39 ]

OD ILEGALA DO VOJNA

Vo vojnata i posle toa zapoznav mnogu prijateli. Se zapoznav so prijateli

koi bea direktno vklu~eni vo vojnata, no i so prijateli koi ja pomagaa vojnata
i bea nejzini simpatizeri. Se steknav so prijateli koi vojnata gi soedini, no
periodot posle vojnata gi razdeli spored nivnite veruvawa za postignuvawe na
golemata cel ili za nebitni raboti koi ~esto gi razdeluvale Albancite.
Diskusiite za vojnata, nastanite i nejzinoto vodewe me povrzaa so Isak Bajrami,
~ovekot koj be{e me|u prvite ilegalci na Univerzitetot vo Pri{tina, ~ovekot
od Nacionalnoto dvi`ewe na Kosovo (NDK), ~len na pretsedatelstvoto na NDK vo
Avstrija, ~len na pretsedatelstvoto na fondot „Tatkovinata povikuva” isto taka
vo Avstrija.
– Od 1998 godina gledavme deka se ispolnuvaat uslovite za vojna i vo
Makedonija bidej}i sprotivstavenostite vo odnos na re{avaweto na
albanskoto pra{awe pove}e odea vo pravec na nivno prodlabo~uvawe
otkolku re{avawe. Promenite bea formalni i odea samo vo nasoka na
instalirawe lu|e od doverba na vlasta vo dr`avnite organi so cel da vr{at
pritisok vrz Albancite, a ne za da gi unapredat nivnite prava. Vo 2000
godina se vidoa site signali deka vojnata e neminovna, zatoa vo razli~ni
formi se rabote{e na podgotovkata za toa {to ~uka{e na vrata. No, kako vo
vojnata vo Kosovo, taka i tuka, se ~uvstvuvaa dve vlijanija. Ednoto vlijanie
be{e za vodewe totalna vojna do podelba na granicite, dodeka drugoto
vlijanie, da se vodi vojna za dobivawe na negiranite prava na Albancite
po sozdavaweto na Makedonija kako dr`ava.
Kako {to se znae, vojnata po~na so objavuvawe na slobodna zona na [ar
Planina {to spored mene be{e izbrzan ~ekor. Nie, site drugari od ilegalata,
se priklu~ivme kon ONA bez razlika {to imavme razli~no mislewe okolu
organizacijata na vojnata. Kako i zo{to se slu~i toa e pra{awe za koe vremeto
}e presudi, no nie, kako lu|e, sekoga{ sme mislele za nacionalnoto pra{awe, pa
duri i po povlekuvaweto, ne se oddelivme od taa organizacija i so povtornoto
zapo~nuvawe na vojnata, kako {to se znae, organiziravme druga grupa vrz ~ija
osnova se sozdade bataljonot ne ~ie ~elo be{e Daut Rexepi, komandant „Leka”.
Vo ovie organizirawa Isak Bajrami ima{e uloga na oficer za mobilizacija. Toj
so svojata rabota re{i mnogu problemi vo vrska so organiziraweto i deluvaweto
na bataljonot so naselenieto, organiziraweto na zada~ite i utvrduvaweto na
poziciite.
Toj se prisetuva na tie zada~i i e gord na sebe, no i na drugite koi nezavisno od
razli~nite veruvawa ne zaminaa od vojnata, tuku se borea s$ do predavaweto na
[ 40 ] oru`jeto od koe ima{e rezervi, bidej}i nekoi nastani vo odnos na primenuvaweto
na Zakonot za amnestija na borcite sozdadoa nezadovolstvo. Ima{e sledewe i
persekucii so scenarija koi }e dovedat do novi podelbi me|u Albancite. Spored
Isak, kako i spored mnogu drugi, razoru`uvaweto na vojskata treba{e da se napravi
posle sproveduvaweto na delo na Ohridskiot dogovor. Tokmu ovaa i nekolku dru­
gi gre{ki napraveni po vojnata dovedoa do toa lu|eto da bidat nezadovolni vo
odnos na promenite {to gi donese vojnata vo nasoka na unapreduvaweto na pravata
na Albancite. Ovaa to~ka be{e mnogu debatirana od naselenieto nezavisno od
toa {to se napraveni nekoi vidlivi promeni. Nezadovolstvoto vo ovaa nasoka
se zgolemi u{te pove}e koga nekoi borci, navodno za obvinenija od pred vojnata,
bea uapseni na nepraveden na~in. Toa denes go velat i samite tie lica koi sega se
oslobodeni bez razlika na koja politi~ka sila i pripa|aat.
Sepak i pokraj nezadovolstvata okolu razoru`uvawe i formiraweto na koordina­
tiv­niot sovet, dejstvuvavme po naredbite i nasokite na komandata. Neformiraweto
na koordinativniot sovet i osnovaweto na DUI dovede do preminuvawe na del
od borcite od DPA, kade {to bea prethodno, vo DUI, a podocna i vo drugite dve
partii, po nivnoto formirawe od strana na biv{ite borci na ONA, Harun Aliu
i Hisni [a}iri.
Pravej}i edna retrospektiva, samiot Isak se prisetuva i go analizira negoviot
`ivot od momentot koga bil vo ilegala, pa s$ do negovoto u~estvo vo vojnata 2001
godina. Vo me|usebniot razgovor, toj iskreno raska`uva za zaedni~kata rabota
so mnogute aktivisti za nacionalnoto pra{awe vo dijasporata. Vo razgovor se
prisetuva i na eden nastan koga bil anga`iran od drugarite od Nacionalnoto
dvi`ewe za osloboduvawe na Kosovo (NDOK), preku Rex Ibrdema, da se sretne so
Ali Ahmeti za da razgovaraat okolu organiziraweto na vojnata vo Makedonija.
Ovaa sredba, kako {to veli Isak, se odr`ala posle komemorativnata sredba za
Femi Ladrovci vo Minhen, kade Ali Ahmeti rekol deka sostojbata vo Kosovo ne e
sli~na so taa vo Makedonija.
Razgovaraj}i za ideologijata na NDK i NDOK i analiziraj}i gi podocne`nite
slu~uvawa, politi~kata vojna i primenata na terenot, mo`ebi sekoj bi go podelil
ova mislewe, no va`no e da se ka`e deka tokmu taa ideologija, nekade poliberalna,
nekade poekstremna, dovede do vojna i do pobeda i pokraj me|unarodniot pritisok
koj nikoga{ ne sme mo`ele da go izbegneme, imaj}i gi predvid politi~kite
slu~uvawa vo dene{niot svet.

 [ 41 ]

BRIGADATA 111 E SOZDADENA PORANO

OD 2001 GODINA

Za Brigadata 111, za vreme na vojnata, razgovaravme so vojnicite od zonata na

Ki~evo i se sretnavme so informatorite od selata i gradot koi nosea razli~ni
informacii za realnata sostojba. Tie informacii ni slu`ea pri donesuvaweto
odluki vo vrska so na{ite aktivnosti, kako za zaedni~ko deluvawe so Brigadata
116, taka i za zapoznavawe so moralno-politi~kata situacija vo zonata na
Ki~evo.
Na edna novinarska reakcija upatena kon Fazli Veliu za nepostoeweto na
Brigadata 111 ne sakav da reagiram, zatoa {to nekoi lu|e denes, od razli~ni
pri~ini, frlaat pepel vrz celata vojna i krvta na padnatite borci, narekuvaj}i
gi `rtvi onie koi deluvale kako borbeni edinici podgotveni da odgovorat na
bilo koja nastanata situacija dokolku vojnata ne vode{e kon postignuvawe na
dogovor.
Na edna slu~ajna sredba so Fikri Ahmeti, razgovarav za organiziraweto na
silite na ovaa brigada. Toj mi re~e deka Brigadata 111 e formirana mnogu porano,
odnosno so zapo~nuvaweto na voenite dejstvija vo Kosovo.
– So prvoto pojavuvawe na uniformite na ONA vo Makedonija, nie ve}e
bevme organizirani, no naredbata be{e voenite dejstvija da se izvr{uvaat
vo Tanu{evci, zonata na Kumanovo i na [ar Planina. Nie, za sekoj slu~aj,
bevme podgotveni da deluvame spored naredbite na komandata.
Pove}eto pripadnici na Brigadata 111 bea podgotveni. Tie bea obu~eni
vo Albanija, vo ramkite na vojnata vo Kosovo protiv srpskite okupatori na
Milo{evi}. Konkretno, jas i mnogu moi prijateli se obu~uvavme vo Albanija,
svoevolno i neorganizirano, od potreba za toa {to se o~ekuva{e da se slu~i,
bidej}i gledavme deka situacijata od den na den se vlo{uva s$ pove}e. Nie
pravevme razni ve`bi, takti~ki elementi, zapoznavawe i upotreba na oru`jeto
od razli~en vid.
Dejstvijata na makedonskata policija protiv Be}ir Limani i Ru`di Veliu, po
zavr{uvaweto na vojnata, poka`uva deka nie sme bile na ni{an na makedonskata
policija i vojska. Na~inot na organizacija i postavuvawe na makedonskata
vojska i policija se povrzuva kako so istorijata na voeniot duh na ki~ev~ani
taka i so borbeniot organizam koj be{e podgotven da deluva spored naredbite
na komandata i generalniot {tab na ONA, no i za nadminuvawe na situacijata za
odbrana na naselenieto, dokolku toa be{e potrebno.
[ 42 ] Po dolgo sledewe na negovite aktivnosti od strana na policijata, kon krajot na
1998 godina ubien e Be}ir Limani. Po mnogute kontroli, be{e zapleneto edno
golemo koli~estvo na oru`je. Za ova bea uapseni sinot na Be}ir Limani i nekolku
drugi mladi lica koi bea nare~eni „Ki~evska grupa”.
I po ubistvoto na Be}ir Limani, aktivnostite ne prekinaa tuku prodol`ija so
zgolemen intenzitet. Vo razli~ni formi, nie obezbeduvavme oru`je i bevme
podgotveni da deluvame, dokolku toa be{e potrebno. Ubistvoto na Be}ir Limani
i zaplenuvaweto na golemoto koli~estvo oru`je ne be{e slu~ajnost. Toa poka`uva
deka vo zonata okolu Ki~evo e deluvano u{te so prvoto pojavuvawe na znacite
na kriza vo Jugoslavija. Kako baza za Brigadata 111, koja go dobi imeto „Be}ir
Limani”, bea prvite edinici koi nie gi narekuvavme }elii, organizirani vrz
osnova na poznanstva i doverba. Tie bea podgotveni da deluvaat spored situaciite
koi mo`ea da nastanat vo Jugoslavija, so zapo~nuvawe na vojnata. Ovie edinici
bea sozdadeni u{te so prvoto pojavuvawe na ONA vo Kosovo. U{te od 1994 godina,
R. Veliu so drugarite deluvaa kako logistika ne samo za na{ata zona, tuku i za
vojnata vo Kosovo. Oru`jeto se sobira{e vo melnicata na Xafer so cel da se
izbegne nabquduvaweto koe go pravea lu|e potkupeni od makedonskite slu`bi.
Ovaa napnata situacija, ovaa damne{na tradicija, ovoj sobran gnev ne mo`e{e,
a da ne dovede do sozdavawe na ONA i vo Ki~evo. Zatoa i naglasuvam deka kako
Brigada sme deluvale mnogu porano od 2001 godina. Za ova govorat i za~uvanite
dokumenti, kako i izvr{enite zada~i na borbenite edinici. Potoa, za ova mo`e
da zboruva i Taqat Xaferi, komu mu be{e doverena zada~ata komandant na ovaa
brigada, no po ubistvoto na Tahir Sinani, toj otide vo Brigadata 116 kako nejzin
komandant. Toj poseduva dokumenti i ja znae idejata za mo`niot razvoj na voenite
dejstvija. Toj znae kako bi bila rasporedena brigadata od desnata strana na
Radika, s$ do Struga. Toj znae kako bi bile organizirani borbenite formacii
dokolku eskalira{e vojna vo slu~aj na nepostignuvawe dogovor za pregovori
spored idejata od sredbata vo Prizren. Toj znae deka voenata bolnica bi bila
postavena vo seloto Ba~i{te, vo pazuvite na planinata Bistra kade pominuva
malata reka Ba~i{te.

 [ 43 ]

NA EDNA VLAST, KOLKU I DA E

KONSTRUKTIVNA, POTREBNA I E EDNA
REALNA OPOZICIJA

– Veli{, ne otide vo Ki~evo bidej}i ne ti se javi Harun?! – go zapo~nav

razgovorot so Ismail Vla{in. – Imav sre}a denes. ^esto te gledam so Harun
Aliu „Ku{trim”, prijatelot od vojnata, neli?
– Da, se znam odamna so nego, od vremeto koga studiravme na Univerzitetot vo
Tetovo – mi odgovori Ismail i zapo~na so prikaznata, sfa}aj}i kade sakam
da go vodam razgovorot.
– Ti znae{ deka Harun Aliu be{e vo zatvor i otkako izleze treba{e da se
rehabilitira vo op{testveniot, a za{to da ne i vo politi~kiot `ivot. Vo
vrska so negovata odluka da osnova partija, da bidam iskren, mene ne me
konsultira{e, no drago mi e, nezavisno od moite ubeduvawa, vo odnos na
ova pra{awe. Toj e moj prijatel i jas nema da se oddale~am od nego zaradi
negovite ubeduvawa. Toj taka misle{e i taka napravi, no jas mislam deka
edna od pri~inite za{to toj se odvoi od prijatelite od vojnata e nere{eniot
problem so statusot na padnatite borci i voenite invalidi, kako i nekolku
drugi problemi za koi toj misli deka mo`at da se re{at na drug na~in i vo
druga forma.
– Vo vrska so va{eto mislewe deka toj se oddale~i ednostavno za da bide
viden, smetam deka „ne dr`i voda”. Jas dobro go poznavam „Ku{trim”, a
vpro~em dobro }e bide za vlasta, kolku i da e konstruktivna, da ima edna
realna opozicija za koja veruvam deka Harun }e ja napravi – re~e smireno
Ismail.
– Kaka i da e da ostavime vremeto da poka`e – se vme{av i go pra{av kakov
bil organizacioniot duh na po~etokot na vojnata.
– Na{ata borba zapo~na mnogu porano, vo sredno{kolskite klupi 1987-88
godina, koga bevme vtora godina sredno. Vo toa vreme se zapoznavme so
u~itelite i knigite koi ne u~ea deka i nie, Albancite, treba da `iveeme tuka
vo Makedonija. Razgovaravme vo tesni krugovi kako treba da se organizirame
za i nie da gi dobieme na{ite prava koi ne bea ramnopravni so pravata na
drugite gra|ani vo nivnata dr`ava. U{te od toa vreme nie bevme svesni deka
nie `iveeme vo dr`ava koja ne misle{e za nas, tuku samo za drugata etni~ka
grupa, za Makedoncite. U{te od toa vreme u~evme kako bile persekutirani
celi generacii Albanci. U{te od toa vreme bevme svesni deka }e bide
mnogu te{ko da gi dobieme pravata i da vodime so`ivot so Makedoncite.
[ 44 ] – Ne{to pokonkretno, – se vklu~iv jas, – koe e va{eto mislewe, kako gra|anin,
za dene{nite slu~uvawa, ne samo kako slu~uvawa na vremeto, tuku kako
rezultat na vojnata {to ja napravija Albancite vo Makedonija?
– Za da odgovorime na ova pra{awe treba da napravime edna retrospektiva
i da se vratime onamu kaj {to zastanavme so razgovorot, bidej}i vojnata ne
dojde slu~ajno. Taa be{e podgotvena od site vo ramkite na intelektualnoto
budewe vo Kosovo i ne slu~ajno nam s$ ni e povrzano so Kosovo, so na{ite
bra}a, koi, kako {to vidovte i vie, vo na{ata vojna bea zaedno so nas
prenesuvaj}i go nivnoto iskustvo od vojnata vo Kosovo. Jas, kako Ismail,
nikoga{ ne sum sakal da ostanam nastrana, tuku slu~uvawata sum gi
do`ivuval tuka, vo golemite branovi na `ivotot i vojnata. So osnovaweto
na Univerzitetot vo Tetovo patriotskoto dvi`ewe se podigna na povisoko
skalilo. Na po~etok se soedinivme da go odbranime univerzitetot po sekoja
cena. Toa vreme za nas pretstavuva{e {kolo za na{ata podgotovka kako
intelektualci, no i kako revolucioneri. Ne e ka`ano badijala: tamu kade
{to ima univerzitet, tamu e znaeweto, razvojot i napredokot na eden narod.
Zatoa, prvata pobeda na Albancite vo Makedonija za vreme na pluralizmot
be{e osnovaweto na univerzitetot, a potoa vojnata koja dojde kako rezultat
na osvestuvaweto na na{ite sinovi na ovoj univerzitet.
Vo toa vreme organizirawata bea pove}e vo nasoka na davawe pridones za Kosovo
i obezbeduvawe za{tita za na{ite lu|e od makedonskata policija. Na po~etokot,
organizirawata bea vo nasoka na davawe logistika za obezbeduvawe na razli~ni
materijali i nivno transportirawe vo Kosovo.
So zavr{uvawe na vojnata vo Kosovo, vnimanieto povtorno se svrte kon na{iot
nere{en problem kade postoe~kite albanski partii samo n$ la`ea i ni{to ne
postignuvaa, osven nekolkute vrabotuvawa na nivni lu|e vo administracija.
Demago{kite formi na nivnata rabota dovedoa do na{e vnatre{no organizirawe
za zapo~nuvawe na vojna i primer za ova be{e ne samo Kosovo, tuku i site dr`avi
koi bea vo Jugoslavija, a koi se otcepija so vojna i sozdadoa samostojni dr`avi.
Normalno, prirodata na na{ata vojna ne be{e sli~na nitu so tie koi prethodno
bile dr`avi, nitu so vojnata vo Kosovo {to na nekoj na~in ima{e dr`ava so
zacrtani granici. Borbata ja zapo~navme, no so maglovita slika vo odnos na
barawata i krajnata cel koja treba{e da se postigne i koja ~esto, i den denes, e
predmet na diskusija: dali ja zapo~navme za osvojuvawe na teritorii, dali za
dobivawe prava, itn. Sepak, ako sme sovesni, treba da priznaeme deka vojnata
treba{e da se zapo~ne i dobro napravivme bidej}i, kako {to veli narodot:
„vodata po~na da te~e”.
– Sepak da ostavime na istori~arite i vremeto da sudat – se vme{av jas za da
go prenaso~am razgovorot i go pra{av {to pameti okolu zapo~nuvaweto na
borbite vo zonata kade toj `ivee?
– Po nastanite vo Tearce, protiv nas, koi bevme osomni~eni za patriotski
dejstva, zapo~na eden lov na ve{terki i kako {to znaete mnogu lica bea
tepani i apseni bez nikakov dokaz. Eden del od niv koi otidoa vo Kosovo
gi zadr`aa vrskite i go ~ekaa momentot da se vratat i da zapo~nat so
dejstvuvawe.
Istorijata kako zapo~na ovaa vojna e poznata i nezavisno {to nekoj saka da si
poigruva so nea, vistinata ne mo`e da se sokrie, pa zatoa jas {to i da ka`am vo
ovoj razgovor e zaludno. Sepak, sakam da go ka`am toa {to se se}avam vo vrska [ 45 ]
so mojot pridones vo vojnata, ne{to {to }e ostane kako skapocenost vo mojot
`ivot. Za vreme na vojnata, zaradi moite dobri ve{tini, no i zavisno od
momentot, izvr{uvav brojni zada~i, me|u koi i obezbeduvawe podatoci vo nasoka
na dejstvuvaweto na neprijatelot od nadvor, no i vo vrska so aktivnostite na
neprijatelot vnesen vo na{ite redovi so cel da predizvika panika, da napravi
diverzija i vnesuvawe na gubitni~ki duh vo vrska so postignuvaweto na celta.
Vo ovaa nasoka se obidovme da nemame raspravii i podelbi koi proizleguvaat
kako rezultat na nedorazbiraweto me|u lu|eto, onaka kako {to se slu~uva vo
sekojdnevniot `ivot. Blagodarej}i na rabotata na site nas, kadrite na prviot
bataljon i golemata volja, vojnata ja zavr{ivme uspe{no i vo duhot na sorabotkata,
ja zadr`avme disciplinata i pri demobilizacijata ne se slu~i nekoj lo{ nastan
po na{a vina.
Treba da se priznae deka na{ata vojna vo 2001 godina i taa vo Kosovo sozdadoa
golemi mo`nosti za re{avawe na albanskoto pra{awe. Va`no e da ja prifatime,
a ne da ja negirame promenata. Za mene promenite se vidlivi i ne se soglasuvam
so kriti~arite koi negiraat sekakvo postignuvawe na uspeh. Ovie postignuvawa se
bitna osnova za postignuvawe na na{ata cel: da bideme ednakvi me|u ednakvite.
Nie imame na{e ime: Albanci i ova ime ne go menuvame, inaku }e padne vo voda
seto toa za {to sme se borele i leele krv so vekovi.

[ 46 ]

VO VOJNA, NIE ALBANCITE SME SITE

BRA]A I SESTRI

So gospo|a Teuta Lala ne sum imal mo`nost nitu da se zapoznam nitu da se

sretnam vo periodot na vojnata. Dopolnitelnite podatoci vo dokumentite od
vojnata, kako {to e visokoto obrazovanie, rabotata na Univerzitetot vo Tetovo i
semejnoto poteklo, me natera vistinski da doznam {to ja nateralo ovaa `ena da
se vklu~i vo borbata. Po mnogute razgovori so prijatelite i soborcite na Teuta,
kako i so nejziniot soprug (koj e mo{ne dobar novinar vo Elbasan), me nateraa
sega, posle vojnata, da go pobaram odgovorot. Zaradi toa go zamoliv mojot prijatel
i nejzin soprug, g. Arben Lala, da posreduva so cel taa da napi{e eden tekst okolu
ovaa problematika. Tekstot e pretstaven podolu bez nitu edna promena...
Vo sekoja borba na albanskiot narod protiv razli~nite okupatori, pokraj ma`ite,
vo bitkite pri herojskite borbi i vo sekoe drugo `rtvuvawe va`na i neophodna
uloga imale i `enite. Trgnuvaj}i od damne{nite vremiwa koga kralicata Teuta
bila na ~elo na vojskata i borbata protiv rimskite okupatori, u~estvoto na
`enata vo osloboditelnite borbi stana tradicija i se prenesuva od koleno na
koleno. Brojni se portretite na albanskite `eni koi ostanale vo se}avawe na
narodot i slavnata istorija na na{iot narod. Me|u drugite, mo`e da se izdvojat:
Laskarin Bubulina, [ote Galica, Mine Peza, Ibe Paliku}a, Xeve Ladrovci, Hire
Emini i mnogu drugi albanski `eni. I vo Osloboditelnata nacionalna armija i
pokraj eden vid zatvorenost vo odnos na prifa}aweto na `enata, desetici `eni
se priklu~ija kon razli~nite zada~i i funkcii so nivnite bra}a po nacionalen
ideal pod amblemot na ONA.
I jas bev edna od mnogute `eni vojnici na ONA za {to sum gorda bidej}i ispolniv
edna obvrska kon mojot narod za sloboda, pravdina, napredok i emancipacija
na op{testvoto. So vojnata od 2001 godina se povrzuvaat mnogu nastani od mojot
`ivot. Toj period za mene e eden svet period, eden period koj za mene }e ostane
zasekoga{ zapameten. Za tie {to ne go razbiraat onaka kako {to treba svetot na
albanskata `ena, odgovorot }e go dobijat preku intervjuto {to go dadov za eden
norve{ki novinar, za vreme na negovata poseta na na{ata voena zona vo toj te`ok
period.
„Be{e rano nautro koga n$ izvestija deka eden norve{ki novinar bara intervju
od na{iot komandant vo severozapadniot region so baza vo seloto Odri. Celta na
intervjuto na stranskiot novinar be{e da doznae ne{to pove}e okolu pri~inata
za vojnata. Negovata poseta n$ zatekna vo momentot koga nie bevme postroeni i gi
~ekavme naredbite na komandant Mala.
Pokraj voenite red i disciplina koi se zabele`uvaa na sekoj ~ekor, novinarot, kako [ 47 ]
{to i samiot prizna podocna, se iznenadil u{te od eden fenomen. Iznenaduvawe
za nego bilo toa {to i nie, `enite vo edinicata, bevme vo uniforma na ONA. Po
razgovorot so komandant Mala, novinarot pobaral dozvola da intervjuira edna
od `enite-vojnici.
Toj naglasi deka za ~itatelite na vesnikot za koj toj pi{uva toj fakt bi bil ne{to
posebno. Bi bilo prijatno iznenaduvawe zapoznavaweto so vistinskiot svet na
albanskata `ena-u~esni~ka vo vojna.
Od grupata devojki {to bevme tuka za davawe intervju, komandantot me odredi
mene.
Pokraj toplinata {to saka{e novinarot da ja sozdade za vodewe na razgovorot
prisutno be{e i dvoumeweto i v~udoviduvaweto {to toj go do`ivuva{e i zatoa
vo negovata glava se vrtea sekakvi pra{awa so cel da otkrie {to vsu{nost ne tera
nas, albanskite `eni, da se borime zaedno so ma`ite?!
Novinarot postavi mnogu pra{awa, del od niv bea i malku provokativni i
proizleguvaa od negovite predrasudi za u~estvoto na `enite vo vojna. Edno od tie
pra{awa be{e: {to me natera mene, edna mlada devojka, da fatam oru`je i da se
priklu~am vo redovite na ONA?
– Na ova pra{awe – mu rekov na novinarot – lesno e da se odgovori, no te{ko
e vie da sfatite, pa zatoa odgovorot }e bide malku podolg, prvenstveno za da
go razberete na{iot svet, persekuciite i ignorirawata {to postojano ni se
pravat samo zatoa {to sme Albanci ili Albanki. Mu ja objasniv politikata
pred i posle devedesettite godini koga vo isto~nite zemji navleze
demokratijata i politi~kiot pluralizam. Mu ka`av {to o~ekuvavme i {to
fakti~ki Albancite postignaa.
Novinarot slu{a{e i se ~ude{e na toa {to jas go mu raska`uvav i istovremeno
pi{uva{e na edna bela hartija. Mu gi ka`av site raboti i koga dojdov do nastanite
pred osnovaweto na Univerzitetot vo Tetovo, za podobro da razbere mu rekov:
– Me gleda{ mene. Eve! Jas sum edna devojka {to sum diplomirala na UT i
pred da zapo~ne vojnata rabotev kako asistent po predmetot Morfologija
na katedrata za albanski jazik i kni`evnost tokmu na ovoj univerzitet.
Koga go slu{na ova, qubopitnosta na novinarot se zgolemi u{te pove}e. Toj
saka{e da doznae ne{to pove}e za ekonomskata i obrazovnata sostojba na moeto
semejstvo.
Go informirav deka poteknuvam od intelektualni roditeli koi celo vreme se
stremele kon edno nacionalno budewe i osloboduvawe. Tatko mi e profesor
po albanski jazik i kni`evnost, a majka mi u~itelka vo osnovno u~ili{te. Mu
ka`av deka mojata i ekonomskata sostojba na moeto semejstvo e pristojna za eden
normalen `ivot. Prikaznata za moeto semejstvo za nego pretstavuva{e ne{to
neo~ekuvano, no sepak toj nastojuva{e da ja znae vistinata za moeto priklu~uvawe
vo redovite na ONA.
– Vi rekov deka imam zavr{eno fakultet, no ne vi ka`av kolku napor i
`rtvuvawe treba{e da se napravi za ovoj univerzitet, koj vo toa vreme s$
u{te ne be{e priznat od strana na dr`avata.
[ 48 ] Mu ka`av za periodot na moite soni{ta od mladosta i soni{tata na moite vrsnici
Albanci da studiraat kako {to studiraa mladite Makedonci na eden univerzitet
na svoj maj~in jazik. Mu ka`av deka sekoja inicijativa za unapreduvawe i razvoj na
albanskata istorija, jazik i kultura vo Makedonija be{e pottisnat od `eleznata
i nemilosrdna tupanica na slavo-makedonskata policija i vojska. Mu zboruvav za
istorijata na osnovaweto na UT, koga od po~etokot ne negovoto deluvawe se prolea
albanska krv. Vredi da se naglasi deka vo 1994 godina padna i prvata `rtva pri
osnovaweto na ovoj univerzitet.
Ovie podatoci bea dovolni da se pottikne stranskiot novinar da doznae pove}e
okolu pra{aweto na obrazovanieto na Albancite vo Makedonija.
– Vojnata vo Makedonija protiv Albancite od strana na vlasta bila
dolgogodi{na politika, no poslednite deset godini nie se nadevavme
na demokratija. Me|utoa se slu~i sprotivnoto. Pritisokot vrz Albancite
nadminuva{e sekakva ~ove~ka granica, iako na oru`jeto na slavo-
makedonskata policija i vojska nie odgovaravme so moliv i tetratka, zna~i
na miren na~in. Na{ite barawa za ~ove~ka sloboda i ednakvost naidoa
na gluvi u{i i dojde ovoj den za koj Vie pra{uvate: „za{to sme tuka so
oru`je?”.
Posle moeto dolgo ekspoze kako dojde do vojna i kako jas i moite prijatelki se
priklu~ivme vo ONA, novinarot gleda{e so ~udewe i nedoverba. Za da go ubedam
i kaj nego da ne ostane nitu najmala nedoverba, mu se obrativ u{te edna{:
– Ako navistina ste zainteresirani da mu go ka`ete na va{iot narod ova {to
vi go ka`av, znajte deka toa e vistinata. [to se odnesuva na moeto i u~estvoto
na drugite devojki vo ovaa vojna, motivot e ist so toj na ma`ite. Vo slu~aj
na vojna, nie Albancite sme sestri i bra}a eden za drug, toa e ni{kata koja
ne povrzuva, toa i samo toa e edinstvenata ni{ka na albanskiot patriotski
ideal.
Niz celiot razgovor novinarot uspea da doznae mnogu raboti za vojnata, moeto
i u~estvoto na site devojki vo ovaa vojna, za istorijata na na{iot narod i
odnesuvaweto na ovaa dr`ava kon Albancite. No, toa {to toj i mnogu drugi stranci
ne mo`at da go sfatat be{e i s$ u{te e toa deka pri~initel na site ovie nastani
be{e i s$ u{te e nacionalisti~kata politika na Makedoncite, be{e i s$ u{te e
politikata koja i denes, pred o~ite na svetot, govori vo imeto na demokratijata”.
 [ 49 ]

NADE@TA BE[E GOLEMA I SEGA

SE NADEVAME NA U[TE POVE]E

So Ekrem Dauti se zapoznav posle vojnata. Eden den dodeka pievme kafe na
smea mi re~e:
– Samo mene ne si mi gi dal poslednite knigi.
– Koi knigi?! – pra{av – jas znam deka sum ti gi dal, no sepak koga }e se
sretneme nekoe utro }e ti gi donesam.
– No, kolku knigi sum ti dal – i se prisetiv na naslovite na izdadenite knigi,
a toj mi gi pobara dvete posledni izdanija, romanot i vtoriot tom od ONA.
Posle nekoe vreme se sretnavme. Koga mu ja dadov potpi{anata kniga, mojot
prijatel i soborec se izraduva i so entuzijazam, kako mnogu lu|e koi gi sre}avam,
po~na da raska`uva nastani.
Bea toa godini na golemi vremiwa za koi sekoj so gordost se prisetuva. ]e
~uvstvuvav golema praznina dokolku poradi nekoja pri~ina ne u~estvuvav vo
vojnata.
Pamtam koga vo 1989 godina duvaa demokratskite vetri{ta za ru{ewe na
komunisti~kata piramida. Vo pretprijatieto kade rabotev go gledav tekot na
nastanite koi vo toa vreme izgledaa kako edna soedineta tupanica na nacionalnoto
~uvstvo. Toga{ naselenieto od ovie krai{ta bara{e po sekoja cena da go postigne
ona {to go zaslu`uva: slobodata koja mu nedostasuva{e so vekovi.
Prvite ~ekori se po~uvstvuvaa so potresite vo Kosovo. Takov be{e slu~ajot so
rudarite. Koga volkot, koj be{e na ~elo na slovenskiot terorizam vo Gazimestan,
stapna na zemjata Dardanija, rudarite pod zemja mu ka`aa „stop” na {ovinizmot !
Jas }e vi go ponudam toa {to mo`am – mu re~e direktorot na pretprijatieto
„Helga”, g. Femi Muradi, na prviot lider na albanskiot unitet – liderot na prvata
albanska partija na Albancite vo Makedonija, g. Nevzat Halili, so nade` deka ovaa
partija }e bide tvrdina na obedinuvaweto na Albancite. Potoa, po neuspesite
na ovaa partija, pomo{ta se naso~i kon novata politi~ka sila, frakcijata koja
se gleda{e kako nacionalna, DPA. So odlukata za otvorawe na Univerzitetot vo
Tetovo, pogledite se naso~uvaat kon g.Fadil Sulejmani, kako eden patriot koj
so svoite dela doka`uva{e deka na Albancite }e im dade svetlina i tie }e se
podgotvat za edna idnina so drug pogled na svetot.
Vojnata vo Kosovo u{te pove}e mi ja zgolemi `elbata za pomagawe na narodot,
a osobeno za pomagawe na begalcite dodeka jas bev odgovoren vo lokalnata
[ 50 ] zaednica Te}e, na funkcijata zamenik pretsedatel na {tabot za itno dejstvuvawe,
kade pretsedatel be{e pokojniot Ibi{ Krasni}i.
Ne mo`am da zaboravam na gestot na direktorot g. Femi Murati, koj, osven
materijalna pomo{, koga dozna za moite aktivnosti, ne mi dava{e pove}e obvrski
vo pretprijatieto. Vo mojot `ivot osobeno }e ostane vo pametewe pretsedatelot
na krizniot {tab, g. Ibi{ Krasni}i, negoviot nacionalen humanizam i ~uvstvi­tel­
no­st. Pomo{ta vo razli~ni formi za OVK vo Kosovo, kako na primer: materijali,
uniformi kako i gri`ata kako tie }e stignat do OVK, bea dejstvija koi mene i na
moite prijateli, Ibi{ Krasni}i i Ilir Mehmeti, ni pomognaa da se inspirirame
so cel podobro da mu slu`ime na nacionalnoto pra{awe.
Po zavr{uvaweto na vojnata, koga vo Kosovo se veeja znamiwata na slobodata, po
naredba na direktorot na pretprijatieto, jas se premestiv so rabota od Tetovo vo
Pri{tina.
Prviot den koga patuvav za Pri{tina, preku [ar Planina, gi zabele`av memo­
rijalnite platoa na padnatite borci za sloboda. Po~nav da razmisluvam deka ova
e delo na ovie heroi koi donesoa sloboda vo ovie s$ u{te okupirani teritorii.
Poznavaj}i nekolku aktivisti i vojnici na OVK vo Kosovo od okolinata na Tetovo,
lu|e koi se podgotvuvaa za edna nova vojna imaj}i me|usebna doverba, se priklu­
~iv vo aktivnostite koi dovedoa do ra|awe na ONA i vo na{ite krai{ta.
Prvata moja aktivnost zapo~na prvite denovi od mesec mart vo prisustvo na Resi
Abduraman, {ef na oddelot za logistika na OVK i Samet [ipkovica, poznat vojnik
od vojnata vo Kosovo i istaknat aktivist. Po uspe{noto zavr{uvawe na mojata
prva zada~a, kontrola na sobranoto oru`je i nejzino rasporeduvawe po to~ki,
mi se doveri zada~a za sobirawe na oru`jeto na odredeni to~ki na teritorijata
na Kosovo i rasporeduvawe na toa oru`je na odredeni mesta okolu granicata so
Makedonija.
Zada~ata za sobirawe na oru`jeto ja izvr{ivme jas, Samet i Skender. Oru`jeto
se nose{e od prethodno odredena to~ka kon mestoto Brodosan. Opasnostite
i kontrolite na kontrolnite to~ki ne n$ pla{ea voop{to, pa taka ruskite,
germanskite, italijanskite, turskite uniformi gi minuvavme veruvaj}i vo sebe i
vo Gospod, bidej}i na{iot streme` be{e svet. Oru`jeto go prenesuvavme so koli,
kombiwa, avtobusi, kamioni i mikseri podgotveni za nosewe na oru`je.
Vo to~kata Brodosan oru`jeto go predavavme vo doverlivi race, zna~i na
prijatelite Ibrahim Dehari, Ru{it, Seadin, ]erim i drugi, koi potoa so kowi go
rasporeduvaa na odredeni to~ki spored dadenite zada~i.
Verbata i hrabrosta od den na den s$ pove}e se zgolemuvaa. Zada~ite se izvr{uvaa
i od den na den s$ pove}e se zgolemuvaa. Taka, `elbata eden den i jas da bidam
me|u vojnicite na frontot stana realnost. @elbata i borbeniot duh me nateraa da
odam v planina, onamu kade se vodea borbite, za da bidam kaj najva`nite zada~i.
Oblekov uniforma i se fativ za oru`jeto zaedno so moite prijateli. Po
nekolkudnevnata obuka vo centarot za obuka vo s. Brodec, vo potraga po novi
zada~i, zaedno so g. Ibrahim Dehari, vo glavniot {tab se sretnavme so g. Hazbi
Lika i Luli, koi bea dojdeni da ja utvrdat koli~inata na oru`jeto i da vidat kako
stojat drugite raboti.
Po nekolkudneven prestoj, so dozvola od g. Hazbi Lika i so neograni~ena dozvola [ 51 ]
za slobodno dvi`ewe, se vrativme vo Prizren za da prodol`ime so aktivnostite
– novi zada~i za formirawe na Brigadata 116 mobiliziraj}i vojnici koi doa|aa
od site krai{ta za da & slu`at na tatkovinata. Moja zada~a be{e da gi podgotvam
patriotite i da gi odnesam do Kuks, tamu kade {to se formira{e Brigadata 116.
So potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, po naredba na Generalniot {tab, gi
prekinavme aktivnostite i posle edna godina, so edna grupa prijateli, se vrativ
doma kraj semejstvoto, se razbira so uniforma i vooru`en, taka kako {to mu li~i
na eden vojnik.
Koga se vrativ kako vojnik, moeto semejstvo se iznenadi. Ne zboruvav za moite
aktivnosti. Tie mislea deka jas vo Pri{tina prodol`uvam da rabotam so mojot
biznis. Otkako doznaa, me zamolija da ja ka`am vistinata, no jas samo se nasmeav
i povtorno se vrativ tamu kade {to me ~ekaa prijatelite.
Posle vojnata, kako moite prijateli taka i jas, go predadovme oru`jeto i mu se
vrativme na normalniot `ivot. Prodol`iv so rabotata koja ja imav pred vojnata
i nemav namera, vo ime na vojnata, da tropnam na nekoja partiska vrata za da go
promenam `ivotniot status. Ne se borev za li~ni pridobivki. Sakav i povtorno
sakam narodot da dobie sloboda vo potpolna smisla na zborot, sloboda.
Mislam deka na{iot vlo`en napor ne e zaluden. Rezultatite govorat, napraveni
se podobruvawa vo korist na na{eto nacionalno pra{awe i se razbira, spored
mo`nostite na politikata, se nadevam deka na{ite streme`i }e se realiziraat
bidej}i pati{tata se otvoreni – vremeto raboti za nas.
Gord sum {to bev vojnik na ONA i mislam deka so vlo`eniot napor vo vojnata,
politikata sega ima otvoreni vrati za zna~ajnite politi~ki odluki vo korist na
nas samite, narodot i po{iroko, koi }e vodat do postignuvawe na celta.
Iako samo edna{ slu~ajno se sretnav so g. Ali Ahmeti, vo [ipkovica, negoviot
izgled mi ostavi vpe~atok deka na ovoj ~ovek treba da mu se veruva, taka kako
{to mu veruvav za vreme na vojnata, {to be{e ka`ano i vo razgovorot so Resi
Abdurahman. [to se odnesuva do drugite politi~ari, ne gi poznavam i nemam
namera da gi zapoznam. Nemam ni{to so niv. Se nadevam deka na{iot napor i
preleanata krv nema da bidat zaludni, veruvam deka pravata na Albancite }e
se realiziraat za kratko vreme. Ne zaradi toa {to vetuvaat politi~arite, tuku
zaradi proleanata krv.
– Za volja na vistinata, vi ja ka`av celata ovaa istorija – re~e na krajot
Ekrem. Istorija koja e sli~na so istorijata na mnogu na{i prijateli od
vojnata. Jas gi do`iveav sive ovie raboti i nikoga{ nema da se pokaam. Seto
ova neka ostane dokaz za vremeto i istorijata. Taka stojat rabotite, a nie so
posvetenost, qubov i hrabrost gi nadminavme predizvicite. Nade`ta be{e
golema i sega se nadevame na u{te pove}e.
[ 52 ]

NIE ZNAEVME DEKA ]E BIDEME PRVITE

PADNATI BORCI, NO NIKOGA[ NE SE
ISPLA[IVME OD SMRTTA

– Ne sakam da navleguvam vo stereotipni pra{awa bidej}i mo`ebi vi dodevam,
no kako vie, Fatmir, go pamtite toj period koj za mene }e ostane najdobar
period vo mojot `ivot? Vaka mu se obrativ na Fatmir, edno popladne piej}i
kafe kaj Isuf, negov kolega od centarot za obuka, Brodec, za vreme na vojnata
2001 godina.
– Toj se nasmea i so edna re~isi detska iskrenost se izraduva i so te~en jazik
kako na magnetofonska lenta po~na so prikaznata:
- Bev na pe~alba koga doznav od moite prijateli od grupata deka treba da se
vratam bidej}i povtorno treba da po~neme so obukite. Prethodno bevme
obu~uvani vo Kol~e, Kuks, no jas sfativ deka me vikaat za obuka i zatoa
vedna{ se vrativ. Na{eto sobirawe i sekoe dvi`ewe be{e nabquduvano od
lu|eto na DPA. Tie se dvi`ea sekade baraj}i, kako {to toga{ vika{e Menduh
Ta~i, „`e{ki glavi”.
Posle nastanite vo Tearce, del od prijatelite pobegnaa vo Kosovo, dodeka del se
zanimavaa so vnatre{na organizacija i obezbeduvawe na potrebni materijali,
kako i so edna propaganda kaj na{ite doverlivi lu|e za zapo~nuvawe na vojna.
Se zapoznavme, i na 13 mart se sobravme vo Selce. Okolu 11.30 ~asot se sobravme
vo {tabot kaj {to bea i ^ela, Ilir, ]ori, Luli i nekolku drugi lica koi ne gi
poznavav. Tuka doznavme deka bevme povikani zaradi zapoznavawe na nasokite vo
koi }e se dvi`i vojnata koja }e zapo~ne.
Vie i samiot znaete kako deluvaa drugite – re~e Fatmir i zapo~na so prikaznata
kako gi zazele poziciite kaj krivinata vo [ipkovica, kade na po~etok bile
petmina.
– Od prviot den koga se rasporedivme po pozicii, policijata patrolira{e,
no nie ne napa|avme bidej}i imavme naredba samo da nabquduvame. Na 17-
ti, koga vidovme deka na{ite prijateli pozicionirani na tetovskoto kale
se vo opasnost, gi napadnavme policiskite sili bidej}i tie postavuvaa
raketni frla~i za da gi napadnat na{ite sili na kaleto. Otkako nie
otvorivme ogan, tie vo panika se povlekoa ostavaj}i granati od 80 mm.
– Na 21-vi se rasporedivme vo Gajre, pridru`uvani od Xemo od Gajre. Toj,
otkako ni pomogna da se smestime, zamina, za da se vrati podocna kaj nas
zaedno so Pu~i i Sulejman Meta, voedno kompletiran so oru`je i ~anta so
dokumenti, karti i razli~ni sredstva za naso~uvawe i organizirawe na
 vojnata. Sulejman ni pomogna mnogu, kako vo pozicioniraweto, taka i vo [ 53 ]
podgotovkata za borba protiv tenkovite. Vo Gajre mi dadoa i eden snajper i
jas od sabajle do ve~er nabquduvav vo pravec na {koloto i crkvata kade bea
postaveni tri policiski punktovi. Celo vreme dodeka nabquduvav gledav
deka kaj crkvata doa|aa policiski sili i nosea razli~ni voeni materijali
i zatoa, posle tri dena nabquduvawe, bez naredba, po~nav da pukam vo
nasoka na eden od punktovite. Za ovoj nastan be{e izvesteno i vo sredstvata
za informirawe.
– Zaradi ne{to nebitno, se donese odluka na{ata grupa koja na po~etok se
smesti vo Gajre, da se povle~e i povtorno da se pozicionira kaj krivinata
vo [ipkovica, kaj Mahija. Na 25 mart, koga se slu~i masovniot napad na
policijata i vojskata vrz na{ite pozicii na celiot front i koga na{ite
sili se povlekoa, vredi da se naglasi deka kaj krivinata kaj [ipkovica se
vodea borbi i pokraj pa|aweto na na{ite pozicii vo Gajre. Nie ostanavme
na na{ite pozicii do 2 ~asot po polno} na 26 mart i se povlekovme po
naredba na komandata za da fatime drugi pozicii. Se sobravme vo s. Ve{ala,
kade dobivme novi zada~i. Od desetdnevnata vojna nie nau~ivme mnogu.
Nau~ivme mnogu od na{ite gre{ki, no najmnogu nau~ivme od dejstvijata na
vojskata i policijata. Tie denovi za nas bea edna golemo iskustvo koe ni
poslu`i pokasno koga povtorno zapo~naa borbite.
Toa be{e momentot koga jas go prekinav Fatmir i za prv pat razmenivme mislewa
za nekoi lo{i interpretacii {to se pravat okolu ovie momenti od pred vojnata.
Zaklu~ivme deka ne site bitki mo`at da se dobijat, a u{te pomalku po~etnite
bitki, koi pove}e slu`at kako {kolo i iskustvo za idnite bitki. Diskusii ima{e
i za na~inot na kombinirawe na elementite na narodnata vojna pri vooru`eni
sudiri, vnatre vo edna dr`ava i koga borbata ne se vodi zaradi uni{tuvawe
na dr`avata i promena na granicite. Normalno, vo ovaa nasoka ima mesto za
diskusija za nedostatokot na informacii, kako rezultat na edno kolebawe pri
rabotata vo nasoka na voeno-politi~ko podignuvawe na samite kapaciteti na
borcite i komandantite.
– Povtornoto zapo~nuvawe na vojnata, – prodol`i Fatmir – se povrzuva so
aktivnostite na site vojnici okolu Oxata od Prizren, toj hrabar borec so
golemi organizacioni sposobnosti. Vo Brodec, kako i site drugi, se sretnav
so Oxata i nekolku dena prestojuvav na to~kite postaveni od borcite koi
bea sobrani tamu po sudirite so policijata, na patot me|u Selce i Vejce.
Ovaa bitka odekna mnogu daleku i povtorno se rodi eden golem optimizam
kaj site borci.
Nekolku dena pokasno, koga se zgolemi brojot na dobrovolci, vojnicite koi
nemaa minimalni borbeni poznavawa gi zadr`avme vo Brodec, kade se sozdade
potreba za eden centar za obuka. Tuka novite vojnici se zdobivaa so neophodnite
poznavawa okolu oru`jeto i drugite borbeni pravila. Tuka, jas deluvav so Feti,
kako oficeri za obuka i Isuf, koj be{e odgovoren za vrski i gri`a za seloto.
Treba da se naglasi deka rabotevme kako edno telo, bidej}i rabotite bea golemi
i razli~ni.
Se razbira, brojni se se}avawata za ovoj biten period od mojot `ivot. Povremeno
se pojavuvaat razli~ni se}avawa koi mo`ebi izgledaat kako vremeto da gi stavilo
vo zaborav, no ne e taka, tie ostanale vo mojot `ivot kako ne{to sveto. Ostanale
[ 54 ] kako ne{to sveto zaradi faktot {to kako i site drugi i jas zedov oru`je vo race
svesen deka i jas, kako i site drugi, }e go polo`ime `ivotot vo ime na slobodata
i negiranite prava. Za site nas, ovaa vojna, masivnoto u~estvo i golemata pomo{
dadena od narodot }e ostane primer za edinstvo, soedinuvawe i `rtvuvawe.
 [ 55 ]

ISTORISKIOT MOMENT BARA[E I

DOKTORITE DA SE PRIKLU^AT VO VOJNATA
SO CEL DA GI LEЧAT RANETITE

Pri~inata za ovoj natpis e proslavata po povod ~etirigodi{ninata od

sozdavaweto na zdravstvenata slu`ba na Brigadata 112, „Mujdin Aliu”, kade po
manifestacijata nekolku lu|e ostanaa nezadovolni od „Blagodarnicite” koi bea
dodeleni za ambulantite i bolnicite podignati za vreme na vojnata od 2001 go-
dina.
Piej}i kafe so nekoi od nezadovolnite, gi pokaniv da gi dodademe nivnite kritiki
i da gi korigirame eventualnite gre{ki vo materijalite koi se prezentiraa so
cel rabotite da bidat prika`ani onaka kako {to navistina se slu~ile. Podocna
se sretnav se nekoi od niv i gi pokaniv da razgovarame za toa {to go znaat okolu
zdravstvenata usluga koja se davala vo mestata i oddelenijata kade {to slu`ele.
Nikoj ne odgovori na pokanata i vrz osnova na postojnite informacii i dokumenti
razgovarav so doktor Nexo (Nexmedin Karamani) koj be{e zamenik komandant na
bataljonot za zdravstvo na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”.
Se razbira doktore! – mu velam jas na doktor Nexmedin Karamani, – koga se
razgovara za vojnata, za bitni nastani, rabotite se pametat i ostanuvaat vo
se}avawe cel `ivot. I vie sigurno pametite nekoi slu~uvawa i nastani koi ne
sakate nikoga{ da gi zaboravite. Na {to se se}ava doktor Nexo po re~isi pet
godini od zapo~nuvaweto na vojnata vo 2001 godina? Kako go do~ekavte po~etokot
na vojnata? Konkretno, kako te~e{e organizacijata i kako se rabote{e do
demobilizacijata na ONA?
Ovie bea moite pra{awa. Piej}i kafe vo kancelarijata na negovata privatna
klinika, toj zapo~na so otvoren muabet, povremeno baraj}i pomo{ od Jusuf
Karamani so cel da razjasni nekoi raboti na koi ne se se}ava{e dobro.
– Sobirot minatiot mart, po~na so razgovor Nexo, go napravivme za da
doka`eme deka ~ove~koto op{testvo, osobeno albanskoto, ima potreba
da se vrati na delata na golemite lu|e, a ne da se hrani so mali ambicii.
Go napravivme toa bidej}i sekoj treba da svedo~i za toa blagorodno delo
koe be{e zaedni~ki realizirano, zatoa i „Blagodarnicite” na toj sobir gi
dodelivme na ambulantite, a ne na li~nostite, za da ne sozdademe me|usebni
podelbi i raskoli.
Se}avaj}i se na toj period, kako denes go pamtam denot koga zapo~na vojnata, 14
mart, koga okolu 10 ~asot dojde prviot ranet vo te{ka sostojba. Nego go donesoa
Fadiq Sulejmani, Hisni [a}iri, Milaim Fejzi. Negovata sostojba be{e mnogu
[ 56 ] te{ka. Otkako go razbudivme od koma i otkako go pregleda hirurgot Kastriot
Haxirexa, toj, preku granicata so Albanija, be{e ispraten za Libra`d. Tamu be{e
operiran i po dva meseci, otkako zazdrave, povtorno se vrati vo vojna. Toj be{e
od Vaksince, kumanovsko i se vika{e Zaim Halili.
Posle 14 mart, negde okolu 17-ti, za ambulantata vo Selce, tamu kade {to se vodea
naj`estoki borbi, isprativme lekovi i drugi sredstva za pomo{.
Nastanite te~ea i sekoj den imavme raneti koi otkako }e dobieja prva lekarska
pomo{ gi pra}avme na posigurni mesta. Treba da se naglasi deka po~etokot na
vojnata n$ zate~e so dobra koli~ina na lekovi i potro{uva~ki materijali i nik-
oga{ ne bevme iznena­deni ili nepodgotveni da odgovorime na itnite slu~ai.
Ambulantata vo Mala Re~ica se preseli od Galaksija vo Medikus, dolu vo podrumot
i celo vreme funkcionira{e so op{ti lekari, internisti i hirurzi.
– Istoriski moment – prodol`i doktorot. Bara{e i nie doktorite da se
priklu~ime vo na{ata realnost, vo vojnata, so cel da im pomogneme
na ranetite. Ova go napravivme vo ime na nacionalnoto pra{awe, go
napravivme za da ja podigneme doverbata na borcite, bidej}i zdravstvenata
slu`ba vo ONA bara{e od nas sovesno da odgovorime na realnosta.
Vo toa vreme, vo nemo`nost ranetite i drugite pacienti da se le~at vo
bolnicite na na{ite gradovi, se formiraa voeni bolnici. Zdravstvenata
slu`ba funkcionira{e vo ramkite na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”. Voeni
bolnici se formiraa vo Mala Re~ica, selata Kamewane i Poroj. Vo selata
[ipkovica, Bogoviwe i Xep~i{te se aktiviraa ambulantite, od kade se prave{e
raspredelbata na pacientite po voenite bolnici. Vredi da se spomne deka vo
ovie bolni~ki centri bea vklu~eni doktori i medicinski personal koi i
prethodno bea vraboteni tamu, no i drugi koi dojdoa da pomognat so cel slu`bata
da raboti 24 ~asa. Bea opfateni pove}e od 70 lekari koi sovesno im slu`ea na
borbenite trupi i lokalnoto naselenie. Va`no e da se naglasi i isklu~itelniot
pridones na lekarite od Kosovo, kako pri nivniot prestoj na frontot, taka i pri
transportot na te{kite slu~ai na drugata strana od granicata vo mnogu te{ki
uslovi. Spored selanite od voenite zoni, vo prv red deluvale mesnite lekari
i medicinski sestri koi za da ne zaboravam nekogo nema da gi spomnam. Kako
lekari vo Poroj rabotele [aban od Dobro{te, Nexat Hasani i rakovoditelot,
doktor Xeladini. Vo [ipkovica, od Pri{tina dojde doktor Hasan, kako sin od
[ipkovica, u{te eden lekar so prezime Lulaki, kako i mladiot lekar Arben koj
ima zavr{eno studii vo Tirana. So pro{iruvaweto na vojnata i so zgolemuvaweto
na brojot na vojnici zdravstvenata slu`ba premina vrz baza na bataljon
kade za komandant be{e odreden Qumni Beri{a od Lesan, Kosovo, poznat po
psevdonimot „Aru{a” (Me~ka) i zamenik komandant Nexmedin Karamani. Vredi da
se naglasi i sostanokot odr`an vo restoranot „Kurti{i”, kade se pobara pomo{
od gradskite aptekari. Glavno site odgovorija spored mo`nostite. Vredi da se
spomne deka najgolem pridones dadoa g. Sadi Bexeti „Medikan” i g. [abani so
„Kemafarmacia”.
Vo zonata na deluvawe na pettiot bataljon vo seloto Kamewane kade se nao|a{e
bolnicata na Brigadata, deluvaa i ambulantite vo selata Pirok i Bogoviwe so
nivniot postoe~ki personal. Za organizirawe na rabotite, kako pretstavnik
na bataljonot be{e zemen lekarot Avdi Ajredini. Treba da se naglasi deka
podgotvenosta na lekarite i vo ovie zoni be{e na visoko nivo. Site odgovorija [ 57 ]
na 24 ~asovnata slu`ba na ambulantite vo selata, osobeno vo Kamewane.
Nie, albanskite lekari koi bevme povikani da slu`ime na golemoto pra{awe, bez
dvoumewe se priklu~ivme na blagorodniot i sovesen del od narodot, stanavme
edno so tie koi napravija istoriski ~ekori vo ovie krai{ta i donesovme
koreniti promeni vo percepcijata na pravata na Albancite. Tokmu zaradi ova
nie, albanskite lekari, sme gordi i istovremeno se ~uvstvuvame privilegirani
{to sme deluvale vo ime na moralnite normi i soglasno zakletvata na Hipokrat.
So na{ata sovesna rabota, rasporedeni po brigadite i po selata, ~estopati se
soo~uvavme so smrtta i rekovme: „Stop”! So gordost gi broime rezultatite koi bea
vidlivi niz celiot voen period, zatoa i narodot gi ceni uspesite koi so pravo se
smetaat kako klu~en faktor za borbenata gotovnost na brigadata spored mestata i
sektorite kade slu`evme.
[ 58 ]

OD TOJ MOMENT KAJ MENE SE RODI EDNA

GOLEMA @ELBA DA IM SE PRIKLU^AM NA
DRUGARITE VO PLANINA

So Ilir Kamberi, kako i so mnogu drugi intelektualci, se znaev preku

razli~nite razgovori od op{testven karakter, no duri pri mitinzite za lokal-
nite izbori 2005 godina, doznav deka bil u~esnik vo vojnata vo 2001 godina i toa
vo edna zona so mnogu `estoki borbi, zona vo koja ima{e dvajca padnati borci.
Tokmu zaradi ovaa pri~ina odlu~iv da razgovaram so nego, okolu negovite spo-
meni od vojnata so cel da se zapoznam so istorijata na vojnite, no i na `itelite
vo ovaa zona.
Razgovorot so Ilir zapo~na bez pra{awa, slobodno i ednostavno prijatelski
kako drugari koi imaat {to da si ka`at eden na drug, kako lu|e koi sakaat da
razgovaraat bez nikakvi zadni nameri. Toj za mene e toa {to i jas za nego. Jas znam
{to toj saka od mene i toj znae {to jas sakam od nego. Taka, razgovorot te~e{e
gledaj}i se vo o~i i razmisluvaj}i sekoj za sebe.
– Problemite vo Makedonija ne zapo~naa vo 2001 godina, tie postoele
i porano. Diskriminacijata, omrazata, pritisokot, postoele vo sekoja
sfera od `ivotot, kako vo ekonomijata, politikata, obrazovanieto, taka i
vo op{testvenoto rakovodewe, kade nie, kako Albanci, ne u`ivavme nitu
minimalni prava.
Iako izgleda{e deka malku lu|e znaat za dvi`ewata koi se podgotvuvaat da se
slu~at vo Makedonija po vojnata vo Kosovo, sepak brziot anga`man na naselenieto
za vreme na vojnata vo 2001 godina poka`a deka nikoj ne mo`e{e da go spre~i
realiziraweto na damne{nite streme`i za sloboda, nezavisnost i ~ove~ko
dostoinstvo na Albancite vo Makedonija.
Sekoga{ koga gi slu{av politi~arite od opozicijata koi govorat protiv vojnata
od 2001 godina mi teknuva na 13 mart. DPA, partijata na vlast, organizira{e
miroven mar{ vo centarot na Skopje apeliraj}i protiv vojnata, a treba{e da
bide na plo{tadot vo Tetovo i da protestira na ~elo so studentite i narodot
protiv policiskite akcii vo Kumanovo.
Bez prisustvoto na DPA, no pod nejzin pritisok da ne se organiziraat
demonstracii, na 14 mart se odr`aa protesti organizirani od UT vo Tetovo,
kade be{e sobran celiot narod za da go izrazi nezadovolstvoto protiv vlasta
vo Makedonija koja go omalova`uva{e narodot vo kumanovskite sela. Okolu 13.00
~asot se slu{naa prvite istreli od tetovskoto kale i na po~etok se sozdade edna
zabluda kaj narodot bidej}i narodot ne be{e podgotven za pukotnici. No, koga
doznaa koj i poradi {to se ovie istreli, kaj narodot kako da se oslobodi edno [ 59 ]
dlaboko vekovno bunilo. Na licata na prisutnite se zabele`uva{e edna mila
nasmevka i re~isi site gi slavea ovie istreli.
Vo toj moment kaj mene se razbudi edna golema `elba da se priklu~am kon moite
drugari vo planina. Iako nemav nekoja seriozna vrska koja }e mo`e{e da mi
ja ispolni ovaa moja `elba, sepak koga ~ovek ima volja za ne{to toga{ mo`e
da se iznajde na~in i mo`nost. Taka, za po~etok otidov vo Pri{tina kade imav
moi vrski, a ottamu trgnav za Prizren, kade ni be{e organiziran premin vo
Makedonija. Vo Bresan, Prizren, gi ostavivme na{ite li~ni podatoci. Otkako gi
zedoa moite li~ni podatoci, nekoj od organizatorite me povika i mi re~e jas da
ostanam vo Prizren, so obrazlo`enie deka imaat potreba od mene. No, pri~inata
za moeto zadr`uvawe be{e toa {to jas bev o`enet, so tri deca i edinstven sin
vo semejstvoto. Po mnogu razgovori uspeav da gi ubedam i da dobijam dozvola za
priklu~uvawe kon moite prijateli na [ar Planina.
Po 7-~asovno patuvawe, stignavme vo Brodec, selo na [ar Planina. Tamu be{e
centarot za voena obuka. Iako umorni od patot, tamu kako da se zdobivme so nova
sila od radost {to bevme na potrebnoto mesto. Obukata ja sproveduva{e Fatmir
Tahiri od Tetovo i trae{e okolu 10 dena. Odblisku se zapoznavme so sekakov vid
oru`je so koe raspolaga{e ONA.
Na 08.07.2001, okolu 15.00 ~asot, stigna vest deka vo selo Nepro{teno se vodele
borbi pri {to zaginal vojnikot Bedri Alimi. Vesta ja potvrdi mojot prijatel
od Nepro{teno, so kogo zaedno dojdovme od Prizren, Sali [asivari. Toj pobara
od mene, zaedno so prijatelite, da trgneme za Nepro{teno bidej}i tamu ima{
potreba za pomo{ i zasiluvawe. Istiot den be{e odlu~eno da se odi na front.
Po intenzivnite obuki, grupata vojnici sostavena od 23 lu|e trgna od selo Brodec
kon selo Selce, a potoa, okolu 04.00 ~asot po polno}, stignavme vo selo Xermo.
Otkako malku se odmorivme, vojnicite se rasporedija na pozicii kade {to ima{e
najmnogu potreba. Jas, zaedno so ~etiri moi soborci, Nexdet, Rametula, Idriz i
Bekim, se pozicioniravme vo selo Nepro{teno, dodeka drugite vo selo Slatino
i okolinata. Od Xermo ne prezede odgovorniot za timot vo Nepro{teno kogo
go vikavme „Major”. Koga stignavme na na{ite pozicii ne mo`am da ja opi{am
radosta i pre~ekot {to ni go napravija prijatelite, iako eden den prethodno
nivniot prijatel Bedri Halimi be{e ubien. Na nivnite lica istovremeno
mo`e{e da se zabele`i i taga i radost. Sredbata be{e kolku radosna tolku i
ta`na. Koga nie vidovme so kakvo oru`je se borele tie hrabri lu|e vo Nepro{teno
ostanavme za~udeni. Najte{koto vooru`uvawe be{e „kala{wikovot” so eden
{ar`er i nekolku kur{umi po xebovite od pantalonite. Taa situacija ne mo`e{e
da se opi{e, no sepak se zabele`uva{e eden visok borben moral.
Otkako se zapoznavme so niv, po~naa da ni ka`uvaat za borbite od prethodniot
den. Za vreme na razgovorot zabele`avme deka nivnoto vnimanie pove}e be{e
naso~eno kon na{eto vooru`uvawe otkolku kon razgovorot bidej}i nie bevme
kompletirani, imavme dovolno oru`je i municija. Sekoj od na{ite raspolaga{e
so po eden kala{wikov i po osum {ar`eri, jas raspolagav eden te`ok mitralez
M-84 so kalibar 7.9, koe be{e mnogu efikasno oru`je za napad. Drugite imaa
PKT kalibar 7.9, edno CD kalibar 7.60 i eden lesen mitralez, dva RPG, eden
ra~en frla~ kalibar 150 mm., sekoj ima{e po ~etiri ra~ni bombi, dodeka za
komunikacija so komandata imavme edna radio vrska.
[ 60 ] Otkako se odmoriv, pobarav da gi posetam site punktovi koi bea vo Nepro{teno.
Pri nabquduvaweto na poziciite zabele`av proektili proizvedeni vo 2000 i
2001 godina i zaklu~iv deka toa e municija na policijata i vojskata na Makedonija.
Majorot se iznenadi koga vide kolku blisku do na{ite pozicii se dobli`il
neprijatelot. Vo toj moment jas sfativ deka „Majorot” nema voen ~in. „Major”,
ednostavno be{e negov prekar. So Majorot se konsultirav za mojata pozicija da
bide podlaboko od nivnata so cel da mu go blokiram patot na neprijatelot za da
ne se povtori prethodnata gre{ka.
Utredenta nautro se sobravme na edno mesto i na site vojnici im podelivme del
od {ar`erite i municijata, a jas se zainteresirav dali ima nekoj koj znae da go
koristi oru`jeto koe nie go donesovme, zatoa {to ne se znae {to mo`e da se slu~i,
vo vojna sme. Otkako dobiv negativen odgovor odlu~ivme sekoj od vojnicite da
nau~i da go koristi oru`jeto koe go imavme na raspolagawe.
@ivotot nad seloto Nepro{teno stana nepodnosliv za vojnicite na ONA poradi
postojnite provokacii i napadi na makedonskata policija, locirana vnatre vo
seloto, vo delot naselen so Makedonci. Makedonskite policajci, kako vistinski
kukavici koi se krijat pod `enski fustani, napa|aa, bombardiraa, provociraa
i se povlekuvaa kriej}i se po ku}ite na makedonskite semejstva. Nas ni be{e
zabraneto da napa|ame na tie mesta poradi civilnoto naselenie. Zatoa, nie
edvaj ~ekavme da zapo~ne akcijata i da ja naterame makedonskata policija da se
povle~e.
Ne pomina mnogu vreme i po~naa granatirawata vrz Drenovec i Poroj. Pobaravme
dozvola i nie da istrelame nekoj kur{um so cel neprijatelot da znae deka sme
tuka. Ni be{e dadena dozvola samo da gi branime na{ite pozicii, no ne i da
napa|ame.
Granatiraweto na na{ite pozicii zapo~na okolu 11.00 ~asot na 23.07.2001
godina. Nie, iako nemavme dozvola da napa|ame, odlu~ivme da napadneme
bidej}i sfativme deka dokolku ostaneme samo vo odbrana toa bi zna~elo smrt za
site vojnici koi bevme na pozicii. Se podelivme spored dominantnite nasoki
bidej}i bevme samo 18 vojnici i se dvi`evme vo dve grupi, iako na po~etok ne
gi znaevme site pozicii na neprijatelot. Edniot del od seloto be{e naselen so
Albanci, drugiot so Makedonci. Nie gi znaevme nadvore{nite pozicii, no ne i
punktovite vnatre vo seloto, bidej}i ne mo`evme da dobieme takvi informacii.
Prviot napad zapo~na od pozicijata nad seloto, dodeka drugata grupa napa|a{e
od centarot. Bitkata se vode{e na otvoren front, a nie treba{e da gi otkrieme
i napadneme poziciite na policijata. Te{koto vooru`uvawe go postavivme na
vlezot, za da ne dozvolime neprijatelot da vleze vo na{ite zoni. Po~navme da ja
kontrolirame teritorijata od vlezot vo seloto, od prvata ku}a, no koga stignavme
kon sredinata, edna nivna pozicija, kade be{e postaveno te{koto vooru`uvawe
na neprijatelot, ne mo`evme da ja pomineme. Na toa mesto be{e ubien i na{iot
prijatel Rametula Ahmeti od seloto Kapa~in Dol. Na{iot komandant, Xemaledin
„Majorot”, se obide da go izvle~e teloto na Rametula, no i toj be{e te{ko ranet
vo dvete noze i padna na zemja. Vo taa situacija na{iot borben moral postojano
se zgolemuva{e i vedna{ vo nasoka na mestoto kade {to be{e ranet „Majorot”
trgnaa u{te dvajca drugi vojnici, Numan od Poroj i Loku od Drenovec. I dvajcata
bea raneti, edniot vo desnoto ramo, dodeka drugiot vo stomakot, no i dvajcata,
taka raneti, se povlekoa nazad. Koga vidovme deka taa pozicija ne mo`e da se
premine i skapo ne ~ine{e, pomislivme da barame nekoe polesno re{enie i bez
posledici da go izvle~eme ranetiot „Major” i bez`ivotnoto telo na Rametula. [ 61 ]
Go slu{avme glasot na Majorot kako bara pomo{, no ni{to ne mo`evme da
storime bidej}i sekoja prezemena akcija bi imala tragi~ni posledici. Celiot
toj sektor be{e pokrien od strana na policiskite sili. Otkako gi napravivme
site presmetki, a vreme za ~ekawe nema{e, odlu~ivme edniot Makedonec, kogo go
fativme kako zalo`nik i koj rabote{e za policiskite i voenite sili, da im se
javi i da pobara od niv da gi povle~eme Rametula i „Majorot” vo zamena za negovo
osloboduvawe. Toa be{e i prifateno. Taka, vrzan so ja`e i pod ni{an go pu{tivme
Makedonecot da gi izvle~e Rametula i ranetiot „Major”. Posle izvlekuvaweto na
na{ite prijateli borbite prekinaa i ne znam kako, no se sobraa i mnogu vojnici
od edinicite od Sotolje, Otuje, Poroj i Slatina i selani od seloto Nepro{teno.
Tie bea gnevni i baraa da napadneme za da se osvetime, nie ne dozvolivme dodeka
ne gi premestime ranetite i dodeka ne go pogrebeme Rametula.
Teloto na Rametula go odnesovme vo xamija, go informiravme negovoto semejstvo
i pobaravme dozvola da go pogrebeme. Tie pobaraa pogrebot da se napravi vo
nivnoto selo.
Rametula be{e tatko na pet deca. Samo eden den pred bitkata bil vo negovoto selo
za nekolku dena da bide so semejstvoto, no se vratil posle ~etiri-pet ~asa prestoj
pokraj negovoto semejstvo. Koga go pra{avme zo{to ne ostana pove}e denovi, ni
odgovori: ne znam, ne{to mi vele{e deka utre nema da bide dobar den, }e ima
ne{to i sakav da bidam pokraj prijatelite. Semejstvoto }e go posetam drug den
koga situacijata }e bide pomirna. I vistina, vojnata po~na utredenta, zapo~na taa
bitka koja celiot `ivot }e mi ostane vo se}avawe.
Okolu 20.00 ~asot situacijata se smiri i nie po~navme so pregrupirawe i
snabduvawe so oru`je. Ni se priklu~ija i mnogu drugi vojnici od drugite sela.
Be{e odlu~eno okolu 04.00 ~asot na 24.07.2001 da zapo~ne finalniot napad za
odbivawe na makedonskite policiski i voeni sili, bidej}i ve}e ~a{ata be{e
preleana so toa {to deluvaa za vreme na primirjata nametnati od me|unarodnite
posrednici.
Posle site napraveni podgotovki za napad, se podelivme vo tri grupi bidej}i
sega bevme pove}e vojnici, za razlika od prethodno. Se pozicioniravme na site
vlezovi i izlezi od seloto za da mo`eme da kontrolirame sekakvo dvi`ewe.
Okolu 03.00 ~asot se pozicioniravme i ~ekavme naredba za napad. Po~navme da
pukame so oru`jeto za da ja vidime reakcijata na neprijatelot, no nema{e nikakva
reakcija. Izgleda deka doznale ili nekoj ka`al za na{iot napad. Po polovina ~as
po~navme da navleguvame niz site delovi od seloto. Vo toa vreme, od 24.00 do 3.00
~asot nautro, neprijatelot tivko se povlekol stravuvaj}i od odmazda.
Koga se osigurivme deka nema nitu eden policaec nitu eden vojnik, pominavme
niz selskite ulici i pokraj ku}ite vidovme `eni i stari lica koi nemaa namera
da odat od seloto. Site gi sobravme vo {koloto vo seloto i po nekolku dena im gi
predadovme na Me|unarodniot crven krst.
Otkako situacijata se smiri, nie go kontroliravme celo selo i bidej}i Majorot
be{e ranet, vojnicite odlu~ija jas da ja prezemam komandata.
Se pozicioniravme na magistralniot pat Tetovo – Ja`ince, no me|unarodnite
pretstavnici pobaraa od nas da se povle~eme na starite pozicii. Vo konsultacija
[ 62 ] so vojnicite odlu~ivme da se pozicionirame pokraj magistralniot pat, {to
zna~i vo nivite na Nepro{teno, blizu seloto Ratae.
Poradi maliot broj na vojnici, poto~no ostanavme samo 14 vojnici, formiravme
u{te edna grupa sostavena od 14 mladi lica od seloto, a za komandant be{e
nazna~en mojot prijatel Sali [asivari od Nepro{teno.
Od makedonskata policija i vojska pozicionirana vo selo Ratae, sekoj den ni
stignuvaa zakani: „}e vidite vie {to }e vi se slu~uva otsega pa natamu”. Vo selo
Ratae bea sobrani eden mo{ne golem broj na makedonski policajci i vojnici
opremeni so najsovremeno oru`je, no nie ne se pla{evme od nivnite zakani.
Potoa sleduvaa `estoki granatirawa, pri {to eden dobar del od seloto be{e
o{teteno. Granatirawata bea od sekakov vid oru`je, po~nuvaj}i od minofrla~i,
pa s$ do avionski granati, od koi dve od niv padnaa vo samoto selo.
Granatirawata ne prestana re~isi do vtoroto predavawe na oru`jeto.
Od podatocite koi gi imame, o{teteni se vkupno 23 ku}i, 21 {tala, uni{teni se 9
vozila, ubieni se 35 kravi, 3 kowi, uni{teni se 9.5 toni p~enica i 55m3 drva.
 [ 63 ]

VOZNEMIRENOST

So polovi~no zavr{ena rabota ~ovek ne mo`e da zaspie, za-

toa {to neprekinato mu raboti mozokot. Du{ata leta,
bolkata i radosta gi ~uvstvuva{ isto kako tamu da ti e
teloto.

VOZNEMIRENOSTA ]E PRODOL@I
So moeto povlekuvawe od vojnata se povle~e samo moeto telo, no ne i du{ata.
Moite bele{ki ~uvani vo dnevnikot, reakciite i voznemirenosta govorat deka
so du{ata, srceto i umot jas s$ u{te bev ostanal me|u moite prijateli od vojnata,
pokraj niv, so problemite koi se slu~uvaa posle vojnata. Ova te{ko do`ivuvawe,
ovie ~uvstva sakam da gi spodelam so moite prijateli, no i so site ~itateli, za da
sfatat kolku e te{ko da si daleku od prijatelite, da saka{ da im pomogne{, a da
ne mo`e{ da go stori{ toa.
Izve{taite za nastanite posle vojnata vo mediumite i razli~nite formi za
komunikacija za mene pretstavuvaa eden vid so~uvstvo, no i moralna obvrska da
bidam prisuten dokolku situacijata ne odi kako {to sakame nie.
Za mene, site formi na komunikacija pretstavuvaat eden vid du{evna hrana. Toa
be{e mojot sekojdneven `ivot, rabota i borba vo mojata sovest za da stigneme
onamu kade cel `ivot sme se stremele da stigneme.

Voznemirenost pred potpi{uvaweto na dogovorot 12 avgust 2001

Spored pe~atot.
Edna tragedija, eden varvarizam od varvarskite vremiwa koj se narekuva odmazda.
^ovek ne znae {to da ka`e za toa {to se slu~i vo seloto Quboten, selo vo blizina
na Skopje, selo koe se terorizira na najmizeren na~in. Spored pe~atot, ubieni
se osum nevini civili i ima somnevawe i za deset drugi, ~ii trupovi, otkako
se ubieni od strana na paravoenite makedonski sili, se odneseni vo nepoznat
pravec. Iskazite na svedocite se kolku morni~avi tolku i neverojatni, no
realnosta e realnost. Ova selo se persekutira{e do sr` vo najdlaboki bolki,
do tamu kade du{ata ne mo`e pove}e da trpi. No, dali mo`e da se rodi vistinska
doverba od eden potpi{an dogovor po edno vakvo monstruozno delo? Dali dva
naroda mo`at da `iveat zaedno, dva naroda koi nemaat ni{to zaedni~ko osven
se}avawata na persekutiranite i tie koi persekutirale?
[ 64 ] Prva voznemirenost 9 septemvri 2001
Pretsedatelot na Makedonija, Boris Trajkovski, v~era izjavi deka otkako
}e zavr{i misijata za razoru`uvawe na gerilcite NATO treba da si odi od
Makedonija bidej}i prodol`eniot prestoj bi bil ve{ta~ki i bi donel la`en
mir vo zemjata. Ovaa izjava e provokativna koga se znae deka utre povtorno }e
zapo~ne razoru`uvaweto na vojnicite na ONA. Ovaa izjava vo sebe sodr`i mnogu
gnev i voznemirenost za toa {to mo`e da se slu~i potoa, {tom pretsedatelot dava
edna takva izjava. Toa mo`e da se vidi kako od izjavata taka i od pristrasnata
poraka na pretsedatelot dadena pred gra|anite po povod desetgodi{ninata od
nezavisnosta na Republika Makedonija, ostavaj}i da se sfati deka Makedoncite
treba da se raduvaat, dodeka Albancite da se pla{at.
Ovaa voznemirenost proizleguva od faktot {to Albancite baraat NATO da ostane
i po 26 septemvri, koga treba da zavr{i razoru`uvaweto na vojnicite na ONA,
dodeka Makedoncite, preku ustata na samiot pretsedatel, go baraat sprotivnoto.
Kako sega da mu veruvame nemu okolu seto ova imaj}i predvid deka nie sekoga{
sme gorele od neverstvata i scenarijata na Slavomakedoncite.
Ova jas go gledam sekoj den niz ulicite na Tirana kade se sre}avam so biv{i borci
koi go predale oru`jeto i ilegalno preminale vo Albanija za da se za{titat od
dejstvijata na makedonskata policija koja ima podgotveno obvinitelni akti za
dobar del od u~esnicite vo vojnata. Ova go zabele`av i vo Prizren za {to pi{uvav
vo prviot tom vo bele{kite od 11 septemvri 2001, koga se slu~ija teroristi~kite
napadi vo SAD.

Paralelizmot me|u me|unarodniot terorizam i ONA vodi

kon nesproveduvawe na dogovorot
Teroristi~kite nastani koi go potresoa SAD se koristat od makedonskite
mediumi da gi obvinat Albancite deka se teroristi i kriminalci. Ova se
slu~uva{e i porano, za vreme na vojnata, koga lu|eto so bradi i oxite, koi
ja podr`uvaa vojnata, bea identifikuvani kako muxahedini i muslimanski
ekstremisti. Site tie imaat edna cel, da go spre~at sproveduvaweto na Ohridskiot
dogovor. Ova se gleda od na~inot kako se spre~uva sproveduvaweto na Dogovorot
vo Sobranieto, so toa {to razli~ni to~ki od Dogovorot ne se izglasuvaat.
I dodeka ONA se razoru`uva, 30-te tenkovi pristignati od Ukraina (snabduva~ot
so oru`je i za vreme na vojnata), uka`uvaat na faktot deka makedonskata dr`ava
podgotvuva ne{to tajno protiv vojnicite na ONA, pa zatoa treba vnimatelno
sledewe na nastanite. „Vodata miruva, neprijatelot ne”. Ova go ka`uvaat desetina
borci koi ja preminuvaat granicata za da se za{titat od policijata. Tie velat: od
strana na makedonskata policija se slu{aat pukotnici, se vr{i razmena na oru`je
i se sozdava nesigurnost. Za seto ona {to tie go pravat, ja obvinuvaat ONA.

Vtora voznemirenost 30 septemvri 2001
Makedonskiot minister za odbrana, Vlado Bu~kovski, so obvinenijata
iska`ani za vreme na posetata na Tirana za navodno podgotvuvawe na teroristi~ki
grupi vo severniot del na Albanija, sozdade eden vid skepticizam kaj albanskite
politi~ari vo odnos na negovata poseta bidej}i realno ne se vide koja e celta na
taa poseta. Ovaa poseta be{e edna te{ka provokacija kade obvinenijata ne bea [ 65 ]
bazirani vrz konkretni fakti, tuku samo vrz osnova na makedonskiot pe~at.
Na pres-konferencijata, ovoj minister izjavi: „Vo severniot del na Albanija,
poto~no vo Tropoja i Kuks, ima kampovi kade se obu~uvaat teroristi koi potoa ja
teroriziraat Makedonija”.
Linijata e jasna. Posle teroristi~kite napadi vrz SAD na 11 septemvri, Bu~kovski
i negovata Vlada sakaat, zaradi politi~ki pri~ini, da gi obvinat za terorizam
ne samo pripadnicite na ONA, tuku i albanskata dr`ava.
Ovaa izjava na ministerot za odbrana na Makedonija ne e voznemiruva~ka samo
zaradi obvinenieto koe be{e napraveno vrz albanskata dr`ava, tuku i zaradi
posledicite koi bi mo`ele da gi po~uvstvuvaat vojnicite na ONA. Tie veruvaa vo
Ohridskiot dogovor i vo nivnata integracija vo op{testveniot `ivot.
Zad obvinenieto na Bu~kovski ne stoi samo toj, kako li~nost, tuku stoi edna
cela |avolska politika na dr`avata, so temna pozadina, koja mo`e da ima te{ki
posledici. Zatoa, so pravo ministerot za odbrana na Albanija, Pandeli Majko i
ministerkata za nadvore{ni raboti, Arta Dade mu stavija do znaewe na Bu~kovski
deka Ohridskiot dogovor treba da se sprovede vo Parlamentot vo sorabotka so
NATO.
Voznemirenosta od ona {to bi mo`elo da se slu~i dokolku ne se sprovede
Ohridskiot dogovor se gleda i vo izve{tajot na makedonskiot minister okolu
nepodgotvenosta na Vladata i Parlamentot da ja sprovedat amnestijata, kako i
od izjavata na Majko deka vo Makedonija }e ima status quo dokolku Ohridskiot
dogovor se sproveduva ~ekor po ~ekor.

Treta voznemirenost i edna nade` 7 oktomvri 2001

Makedonskite sili ne go po~ituvaat dogovorot so NATO i vleguvaat vo
biv{ite bazi na ONA, glavno vo tetovskite sela, [em{ovo, Miletino, Sten~e,
kako i vo gostivarskite sela, Debre{te, Galate, Vrap~i{te, Vrutok, Negotino i
dr. Ova i se o~ekuva{e po seto toa {to se slu~i vo makedonskata politika. Ova
se pravi namerno za povtorno da se destabilizira situacijata vo Makedonija i
vinata, kako do sega, da se prefrli vrz Albancite. Ova se zabele`uva i po toa {to
Zakonot za amnestija se prefrla od eden visok funkcioner kaj drug, za podocna da
se vrati kaj pretsedatelot Trajkovski.
Po ovaa voznemirenost, doa|a i nade` od SAD koi ja predupreduvaat Makedonskata
vlada i ultra-{ovinisti~kiot minister, Qube Bo{kovski, da se povle~at od
zonite prethodno kontrolirani od ONA.

^etvrta voznemirenost 26 mart 2002

...da ~ekorime eden pokraj drug...
Radijata i vesnicite ja prenesuvaat vesta za edna vistinska vojna vo Tetovo, vo
naselbata Mala Re~ica. Vojna vo voeniot {tab. Vojna me|u Albancite, ili vojna
na klanovi, ili vojna na ludi...?
Mi be{e `al za `rtvite, mi be{e `al za s$. Najmnogu od s$ mi be{e `al za
borcite koi gi poznavav odblisku. Mi be{e `al bidej}i go izgubile patot od
predvorjeto!
[ 66 ] Vnimatelno narode! Kolku i da se krie, lagata na kraj izleguva na videlina!
Narodot veli deka na lagata i se kratki nozete, maksimum 40 dena mo`e da ostane
sokriena. I vojnata vo Mala Re~ica be{e edna banalnost na banalni lu|e, na
neinformirani lu|e, na izmameni lu|e.
Ne mo`ev da sedam, a da ne ja znam vistinata. Voznemirenosta me ubiva{e i
otidov direktno vo Prizren, kaj Samidin Xezairi „Hoxa” i ja doznav celata
rabota. Navistina e neoprostivo za nas Albancite tolku brzo da se „obrabotime”
i da trgneme po pat koj ne znaeme kade n$ vodi. Taka e, ne sakam da se zanimavam
so imiwa, ne sakam da govoram ni{to za toj sram, no dodeka odime pokraj na{iot
neprijatel, da ~ekorime i eden pokraj drug, da nau~ime deka samo soedineti
mo`eme da go postigneme toa {to sekoj go sonuva. Da bideme nad na{iot sram za
nas samite.

Voznemirenost za borcite* 19 oktomvri 2002

Policiskata akcija protiv Ra{it Bardi, komandant „Rusi” i Flamur Xema­
ili e edna ~ista stapica i se napravi za da se namalat vrednostite na ONA. S$ u{te
ne razbiram zo{to se slu~uva ova so na{ite lu|e, a se slu~uva tolku ~esto. Zo{to
ima tolku mnogu lu|e koi mu slu`at na na{iot vekoven neprijatel, koj, i pokraj
toa {to me|unarodnata zaednica vlo`uva zaedni~ki napori, toj ne go sproveduva
Zakonot za amnestija i na{ite, Albancite, stanuvaat akteri vo pogre{ni
scenarija koi odat vo prilog na unazaduvawe ne samo na albanskoto pra{awe,
tuku i na celiot proces na integracija. Normalno, vo ovaa igra se vklu~eni mnogu
faktori, no glavni se tie koi v~era na sakaa da ja priznaat vojnata, a denes ne
sakaat da go legitimiraat toa {to samite go potpi{aa vo Ohrid.
Vo naredbata za apsewe na Ra{it Bardi i Flamur Xemaili, ne samo za niv, tuku
i za drugite vojnici na ONA, otvoreno se gleda vistinskata cel na ova naredba
za apsewe. Dr`avata preku instituciite postojano nareduva{e da se apsat
pripadnicite na ONA, no kako e mo`no do den denes da nema nitu edna naredba
za apsewe na „slavnite lavovi”, koi napravija tolku mnogu zulum vrz albanskiot
neza{titen narod. Site raboti jasno se gledaat. Politikata na makedonskata
dr`ava prodol`uva po staro, taa e diskriminatorska i omalova`uva~ka ne samo
za Albancite, tuku i za albanskite politi~ari koi ne se pra{uvaat za ni{to. Ne!
Vaka pove}e ne mo`e.
*Posle ovaa voznemirenost sfativ deka tie ne zavr{uvaat tuka i odlu~iv da
ne gi nabrojuvam, tuku samo da gi opi{am.

Voznemirenost za upotrebata na jazikot 1 noemvri 2002*
Koj gi gleda samo negativnite strani?
Na prvite dve sednici na koi se koriste{e albanskiot jazik se zabele`a edna
slaba tehnika vo upotrebata na jazikot, no va`no e toa {to albanskiot po~na da
se koristi. Drugite raboti }e sleduvaat. Da go kritikuvame toa {to ne vredi, a ne
toa {to tuku{to zapo~nuva.
*so rabota zapo~na noviot Parlament so prvoto u~estvo na DUI vo nego
 Realna voznemirenost 14 noemvri 2002 [ 67 ]

Ostavete ja ANA.
Vesnikot „Epoka e re” koj izleguva vo Kosovo, objavi eden informativen natpis vo
vrska so analizata na vesnikot „Sudostevropa” od analistot Stefan Lipsius, koja
se odnesuva na deluvaweto na ANA (Albanskata nacionalna armija) koja deluva i
vo Makedonija. Ovoj natpis mo`e da se analizira od nekolku strani, no zavisi
od koja strana go gleda toa makedonskata politika i kako go interpretira toa
pred svetot. Gledaj}i od polo{ata strana, mislam deka sega za sega ova ne odi vo
prilog na Albancite, bidej}i ne e dobro da se skr{ne od praviot pat zatoa {to
se vra}ame nazad. Sega za sega so trite napraveni vojni za pet godini, nie, kako
narod, na dostoinstven na~in go zapoznavme svetot so albanskiot problem kako
eden realen problem. Gi sozdadovme site mo`nosti za dijalog za na{eto pra{awe
vo me|unarodnite institucii i bez razlika dali nekoj saka ili ne, nie sme tuka
vo za{tita na na{eto pra{awe. Vo najbitniot aspekt do sega, nie go doka`avme
sprotivnoto od toa {to go tvrdat Slovenite, deka nie navodno sme nekulturni
i neposlu{ni. Zatoa, veterot {to duva okolu ANA e veter vo koj zasega se nema
doverba bidej}i ne doa|a od doverlivi lu|e. Utre ne se znae {to }e imponira
situacijata, pa zatoa, da go realizirame ova {to mo`eme da go realizirame, za
utre da imame mo`nost da barame pove}e. Da ne sozdavame novo oru`je so koe
}e ne napadnat na{ite neprijateli, treba da imame otvoreni o~i, konkretnost,
serioznost. Go imame seto ova i ne treba da ja izgubime mo`nosta istite da gi
iskoristime vo interes na na{eto nacionalno pra{awe, koe, nezavisno {to
nekoi ne sakaat da prifatat, poleka no sigurno se realizira.

Povtorno vo [ipkovica 29,30, dekemvri 2002
So pomo{ na nekoi moi prijateli od Gostivar, kade bev dojden da go
proslavam 28 Noemvri – Denot na znameto, povtorno otidov vo [ipkovica na
mestoto kade se borev. Ne znam zo{to, no tamu se po~uvstvuvav posiguren. Za vreme
na nekolkudnevniot prestoj, se zapoznav so te{kata situacija koja preovladuva{e
tamu i koja mo`e{e da se sledi preku pe~atot, no sega bev na lice mesto i
slu{av razni prikazni od ustata na mnogu moi prijateli, koi, poradi razli~ni
ubeduvawa, se oddale~ile eden od drug. Ova ne be{e masovna pojava, no postoe{e.
Ova go potvrdiv i na ve~ernite sredbi, koi gi imav nasekade, so semejstvata na
tie koi me po~ituvaat znaej}i za pomo{ta {to ja dadov vo 2001 godina.
Za mene }e se otvori eden nov raboten i borben front, no sega ne kako vojnik, tuku
kako intelektualec. Treba da deluvam vo vrska so nedorazbirawata i pogre{noto
interpretirawe na mnogu problemi, posebno na tie od vojnata.

Voznemirenost zaradi trueweto na u~enicite 11 dekemvri 2002
Koj stoi zad truewata na u~enicite vo Kumanovo?
Vo Kumanovo, spored site mediumi, prodol`uva mol~eweto na Vladata. Ne znam
kako se objasnuva ovoj nastan i koj stoi zad nego. Tokmu bavnosta na deluvawe
na dr`avata pravi da se somneva{ deka ovie dela se pravat samo so znaewe na
Vladata. No, i dokolku zad ova stojat srpski krugovi, povtorno Vladata treba da gi
otkrie, javno da demantira i da go osudi ovoj nastan, distanciraj}i se od istiot.
[ 68 ] Voznemirenost za Ohridskiot dogovor 17 dekemvri 2002
Zapo~natata rabota treba da se zavr{i...
Vo celata javnost i vo mediumite se govori za tapkawe vo mesto i namerno
zaboravawe na Ohridskiot dogovor. Trajkovski, pretsedatelot na dr`avata, treba
da gi povika potpisnicite na Dogovorot. Toa go bara i me|unarodnata zaednica,
koja gleda deka kako rezultat na izborite, sproveduvaweto na dogovorot tapka
vo mesto. S$ e jasno, Makedoncite ne se zainteresirani da go sprovedat, no nie
ne treba da mol~ime, treba da go digneme glasot mo`ebi i preku poekstremni
na~ini, so cel go sprovedeme Dogovorot. Pritisokot treba i ponatamu da ostane
na{e sredstvo, s$ dodeka Makedoncite ne se osvestat deka sproveduvaweto na
Dogovorot pove}e e vo nivna, otkolku vo na{a korist. Ova treba da go pravime
nie, no pred s$, treba da go pravat me|unarodnite pretstavnici, bidej}i tie go
stimuliraa ovoj problem.
Zapo~natata rabota treba da se zavr{i. G. Trajkovski odbiva ili go usporuva
sproveduvaweto na ovoj dogovor, koj mu pripa|a na eden umoren narod. No, so tie
postapki narodot u{te pove}e se soedinuva i samiot stanuva vlast, osobeno koga
gleda deka rabotite se re{avaat parcijalno, toga{ toj samiot stanuva zakon i
odlu~uva za negovata sudbina.

Voznemirenost zaradi ANA 25 dekemvri 2002

Obvinenie koe ni {teti pred svetskata javnost.
Se negiraat obvinenijata za u~estvo vo ANA, no sudot s$ u{te bara dokazi za toa. Se
razbira, od makedonskata strana sekoga{ se baraat pri~ini da n$ pretstavat kako
problemati~ni za da go dovedat vo pra{awe toa {to sme go postignale dosega. Se
obvinuvaat Safet Beluli od Ki~evo, Selam Selami od Gostivar, Bejtula Ramadani
i Ali Useini od Tetovo. Za poslednite dvajca ima poternica, Selam Selami e
sloboden, dodeka Bejtula Ramadani e ve}e ~etiri meseci vo zatvor. Obvineti se
za te{ko delo, formirawe na teroristi~ki grupi.
Vnimatelno! Ne si poigruvajte so bitnite pra{awa koi se odnesuvaat na
na{ite postignuvawa {to na{ite protivnici ne gi sakaat i zatoa sakaat da ne
kompromitiraat vo sekoj na{ ~ekor.
 [ 69 ]

EDNA POINAKVA STRANICA

Vo januari 2003, }e bidam nastrana, no anga`iran vo op{testvenite i

politi~kite tekovi, tuka, so moite bra}a od ista krv. Prestojuvaj}i tuka po-
golemiot del od vremeto, pred mene se otvori edna druga stranica, kade }e
pi{uvam za moite voznemirenosti i }e pomognam nekoi raboti da gi sfatime i
da gi napravime onaka kako {to treba.

Crvenkovski - Ahmeti po~etok na januari 2003

Koj se pla{i od sredbata Crvenkovski – Ahmeti?
Ima somnevawe dali }e se odr`i sredba me|u pretsedatelot na DUI i {efot na
dr`avata. Se zboruva deka prvenstveno, pretsedatelot na dr`avata se spre~uva
od lu|e vnatre vo negovata partija, od pretstavnicite na silnata struja na Tito
Petkovski. Pri~inata le`i vo toa {to narodot ne saka sredba so komandantot na
teroristite i deka toa otvora pat H. [a}iri da bide izbran za potpretsedatel na
Parlamentot. Se razbira, Makedoncite sekoga{ se obiduvat da ja najdat ra~kata
od filxanot, za da ne se izgorat.

Za padnatite borci za sloboda 14 mart 2003

Nekoj lee krokodilski solzi.
Denes e dvegodi{ninata od po~etokot na vojnata i od v~era sum dojden tuka da
u~estvuvam na komemoracijata, da se prisetime na denovite od po~etokot na
vojnata na kaleto i na prviot padnat borec za sloboda, Servet Ferati, kako i na
ostanatite: Ze}irija Tahiri, Fadil Rufati i Servet [abani.
Dve pominati godini i ne e mnogu vreme za da mo`e da se napravi seto ona {to e
potrebno za padnatite borci za sloboda. No, kolku {to zabele`av, samo lo{ite
usti pla~at kako navodno im e `al. Gi razbiram, toa se samo krokodilski solzi.

Ne{to za ~itawe od dnevnikot 23 mart 2003

Od 13 mart sum tuka vo Makedonija, pokraj moite bra}a od ista krv, pokraj
moite bra}a so ist ideal. Tuka sum da prisustvuvam na odbele`uvaweto na datumite
od herojskata vojna od 2001 godina. Se zboruva deka povtorno }e ima novi nastani
koi }e ja potresat Makedonija.
Nekoj gi povtoruva stihovite od pesnata na Ilir [a}iri „Povtorno doa|a mart”,
no ne gi pee bidej}i ne go misli toa. Drugi se tie na koi im se slu{a glasot i
pu{kata, no kako i da e...
[ 70 ] Po kafeanite se zboruva za ANA, zboruvaat za vojska, zboruvaat deka povtorno }e
pukne. Jas gi slu{am i se smeam. Se smeam bidej}i sum se sretnal so nekoi koi se
smetaat za pripadnici na ANA i ja znam nivnata podgotvenost i nivnata cel. Ne
se pravi vojna za biznis, kako {to saka nekoj tuka, ne. Vojna ne se pravi za inaet na
drugiot ili za nekoja pozicija ili funkcija, ne. Vojnata se pravi za edno golemo
pra{awe i toa se pravi koga povikuva srceto, koga dlaboko vo sebe slu{a{ bu~en
glas – „`ivot ili smrt”.
Bevme vo vojna, postignavme ne{to. Da go sprovedeme toa {to go postignavme
bidej}i bez rabota ne se postignuva celta. Ej! @ivotot e borba. Sega so Makedoncite
treba da vojuvame na masa, vo donesuvaweto na zakonite spored Ohridskiot
dogovor i za nivno sproveduvawe vo praksa. I ovaa borba ne e ni{to polesna od
taa prethodnata.
I mene me boli srceto koga gi gledam prijatelite bez rabota. I mene me boli
srceto koga slu{am deka nekoi vojnici se nao|aat vo zatvor so namesteni
procesi i so banalni obvinenija. No, treba borba, edna borba protiv nepravdite
apeliraj}i do me|unarodnite institucii, bidej}i tie se garanti na postignatiot
dogovor. Dajte da rabotime vo ovaa nasoka, a ne samo da se `alime. Pati{tata se
otvoreni, samo treba hrabro i so doverba da ~ekorime napred.

Retrospektiva 24 mart 2003

Ne, ne sme tamu kade {to treba.
S$ u{te ne e sedum ~asot. Od prozorecot na sobata kade `iveam vleze svetlina
pobelena od {arskiot sneg. Gi gledam planinite, kaleto, koi mi velat deka s$
u{te ima vojnici i vo mislite se navra}am na toplite denovi od godinata na
vojnata.
Mi teknuvaat site nastani, site iska`ani mislewa, mi teknuva na s$ {to sum
napi{al za vreme na vojnata, no i posle toa. Se prisetuvam na rabotite {to gi
predviduvav deka }e se slu~at i nekoi od niv navistina se slu~uvaat. Ne, `ivotot
ne te~e bez pravila, toj te~e na {inite na svoite zakoni, go sakale toa nie ili
ne. Nie treba da gi znaeme i predviduvame tie zakoni za da ne se soo~ime so
neo~ekuvani raboti, kako {to e slu~aj sega.
Od sredbite so prijatelite doznav deka nekoj ostanal nastrana bidej}i e
navistina praveden. Gledam deka ne{to navistina ne e taka kako {to treba da
bide. Navistina treba da se ~ekori so {koluvani lu|e, no i lu|eto od vojnata ne
treba da se ostavat nastrana. Treba da se iznajdat formi da im se najde mestoto,
duri i preku razli~ni kursevi so cel osposobuvawe vo nasoka na integrirawe vo
ekonomsko-op{testveniot `ivot. Voznemirenosta e realna, kako za vojnicite na
ONA taka i za semejstvata na padnatite borci i invalidi.
.... komemoracijata za padnatiot borec za sloboda, Ze}irija Tahiri, vo selo Vejce,
poka`a deka narodot, nezavisno od nekoi nezadovolstva, ima doverba vo DUI, ima
doverba deka vojnata ne be{e zaludna. Taa gi dava i }e gi dava plodovite, bidej}i
taa e bilka koja se poleva so krvta na padnatite borci za sloboda.

Posle dve godini 13 avgust 2003

Ima promena za tie {to sakaat da ja vidat, a nema za tie {to ne sakaat da ja
vidat.
Pe~atot i voop{to lu|eto ja gledaat realnosta i se izrazuvaat vo razli~ni formi [ 71 ]
i ova zavisi od `elbata na koj na~in da se gleda na realnosta.
Ima edna prikazna za dvajca bra}a. Edniot ja sakal rabotata, a drugiot {to ne ja
sakal. Prviot go pra{al najpametniot vo seloto:
– ]e imame li korist ako ja obrabotuvame zemjata?
Pametniot odgovoril:
– Da }e imate mnogu korist.
Drugiot pak go pra{al:
– Nema li da imame korist ako ja obrabotuvame zemjata?
I pametniot vo negovoto lice ja videl o~iglednata `elba i mu odgovoril:
– Normalno deka nema da imate korist.
Zna~i, vaka treba da se pro~ita Ohridskiot dogovor, denes, posle dve godini od
negovoto potpi{uvawe.

Eden lo{ natpis 2 septemvri 2003

Da ne pi{uvame seej}i omraza.
Vo ramkite na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, vo delot za teritorijalnata
podelba, D. Halimi vo tekstot pod naslov „Posledna nade` za spas na Ohridskiot
dogovor”, pi{uva za teritorijalnata podelba, no kako da pi{uva za Mars i
mese~inata, a ne za albanskiot i makedonskiot narod koi imaat lo{a tradicija vo
odnos na re{avaweto na nacionalnite problemi. Da pi{uva{ za nekoj problem
i da ne te sfatat drugite e isto kako da ne se sfa}a{ samiot sebe. Da zboruvame i
pi{uvame za da otvorime novi razvojni perspektivi, a ne za da seeme omraza.

I ovoj septemvri topol 1 septemvri 2003

Povtorno so „Lobi”.
„Polo{o ne mo`e da bide” i „Devet meseci se malku da go obvinime A. Ahmeti”,
se dva teksta objaveni vo nedelnikot „Lobi” koi otvoraat diskusija, ne zatoa {to
nekoj e zasegnat, tuku diskusija za toa deka rabotite ne se vo red i toa ni {teti na
site nas. Vpro~em, vremeto }e doka`e s$: koj e „^akala” (Avdul Jakupi), la`noto
ramo na A. Ahmeti, kako i izjavite na ANA. Vremeto }e ja doka`e i izjavata na Oxata
od Prizren, Samid Xezairi, no rabotata e da ne sozdademe zabuna kaj narodot.
Mo`ete ne{to drugo da izmislite i da inscenirate so cel da prodadete vesnici.
Vaka xabe ja matite vodata.

Noemvri so mnogu problemi 7 noemvri 2003

Ovoj pat „Globi”, a ne „Lobi” so nejasni albansko – makedonski relacii.
Normalno e vo edna zemja koja treba da se promeni postojano da ima sprotivni
mislewa i diskusii, no ne i da se isprevrti realnosta, bidej}i na toj na~in se
gubi orientacijata. Bez kompas, sekoj go gubi patot.
Vnatre{nite problemi se proyirni i nema ne{to {to ne mo`e da se pro~ita.
Treba jasno i bez dvoumewe da se napi{e kade zapo~nuva i kade zavr{uva
nacionalnoto pra{awe zad koe nekoj saka da se prikrie i da go blokira procesot
na unapreduvawe na pravata na Albancite. Site nastani od periodot na vojnata,
[ 72 ] kako i tie od pred vojnata, imaat eden epilog. Imaat zaedni~ki epilog bidej}i
dramite izvedeni so zaedni~ki albansko – makedonski akteri imaat edno
scenario i eden scenarist. Epilogot e deka Albancite ili ne ja sakaat dr`avata
ili sakaat da ja podelat, itn., itn.

Dva zbora za krajot na 2003 godina i po~etokot na 2004 godina
Krajot na 2003 godina i prvata polovina od 2004 imaat isto destabili­zi­
ra~ko scenario. Makedonskata strana se dvoumi okolu unapreduvaweto na pra­vata
na Albancite spored Ohridskiot dogovor, dodeka strukturite na DUI nastojuvaat
da gi sprovedat barawata od Dogovorot kako vo Vladata taka i vo Parlamentot.
Normalno, ovaa borba i ovie obidi se vidlivi, no ne site sakaat da gi vidat.
Nekoi koi se nau~ile na mrak ne go gledaat sonceto. Toa gi oslepuva.
Rabotata na DUI se gleda so tekot na nastanite vo vtorata polovina od 2004 godina
koga reakcijata na Makedoncite raste, kako {to }e vidite podolu.

Voznemirenost po voznemirenost 17 juni 2004

Koj e nervozen?
SDSM saka da ja otstrani nervozata kaj DUI, partijata proizlezena od vojnata,
dodeka DUI ne prifa}a odlagawe na lokalnite izbori.
Smireno gledaj}i koj mo`e da bide nervozen, sfa}a{ deka nervozniot mu veli
na smireniot za{to si nervozen. Navistina, makedonska rabota! „Ka`i mi da ti
ka`am”. Ova go znaat dobro politi~arite na DUI koi se proizlezeni od vojnata i
ne razbiram kako ne se zasitija so vakviot vid na manipulacija.
Kako mo`e da se sprovede decentralizacijata bez novi lokalni izbori. Kako
mo`e da se integrira{ vo Evropa so bavni ~ekori?
Bez donesuvawe na Zakonot za teritorijalna podelba, Zakonot za grad Skopje,
Zakonot za finansirawe na op{tinite, Zakonot za upotreba na znameto kako
i Zakonot za upotreba na jazicite nema da ima nikakvo predvremeno re{enie.
Partijata proizlezena od vojnata, naglasuva deka: „ne sme nervozni, tuku sme mnogu
smireni i mnogu vizioneri”. Nie nema da dozvolime da se sozdadat politi~ki
op{tini kako vo 1996 godina.
Kolku dobro, site se zadovolni i se raduvaat koga gledaat eden takov nacionalen
anga`man, no ovoj anga`man treba da go gledaat site i vo site nasoki, inaku zo{to
se borevme i proleavme krv? Za da se vratime tamu kade {to bevme prethodno?
Vnimatelno! Ova e edno golemo voznemiruvawe za site nas.

Voznemirenosta raste 10 avgust 2004

Ako se izglasuva zakonot za decentralizacija, Struga }e stane Monako.
Voznemirenosta raste. Se raboti za pritisok koj se vr{i od strana na odredeni
strukturi ili se raboti za huliganstvo na lu|e koi se nau~ile da se gledaat sebesi
samo taka kako {to sakaat tie, a na drugite sekoga{ da gledaat so omalova`uvawe,
kako nivni vazali!
Navistina, {to se slu~uva so Struga?
Se razbira ne treba mnogu logika. Kako i da se postavi problemot i od kogo i da [ 73 ]
bide postaven, so politi~ka pozadina ili bez, Albancite }e go dobijat pravoto
da upravuvaat so Struga, zatoa {to zavr{i vremeto na kolonizatorite.
Ova e edna vistinska borba vodena na miren na~in od strana na lu|eto od vojnata,
so cel da gi dobijat pravata koi gi baraa so oru`je i za koi se potpi{a Dogovor
nedaleku od Struga, odnosno vo Ohrid.
Mo`am da gi razberam Makedoncite koi sakaat da ja zadr`at Struga, no {to se
slu~uva so onie lu|e koi zboruvaat albanski jazik? S$ u{te sakaat da bidat
pot~ineta alatka? Za{to ne ja sakaat slobodata?
Ne pla{ete se. Slobodata, samata sloboda gi pravi lu|eto slobodno da odlu~uvaat
sami za sebe, da `iveat spored odredeni pravila i po nivna `elba po~ituvaj}i se
sebesi i drugite. Ne si igrajte so slobodata koja vi ja donesoa lu|eto koi se borea
i `rtvuvaa.

Voznemirenosta raste u{te pove}e 11 avgust 2004

Dr`ava vo dr`ava.
Gledate {to se slu~uva koga ~ovek e nau~en sekoga{ da bide privilegiran? Gle­da­
te {to se slu~i vo Struga? Podmetnati se po`ari vo razli~ni objekti i makedon­-
s­kite mediumi go sledat so gordost toa {to se slu~uva vo Struga. Spored taa logika,
{to treba da napravat Albancite? Ili i tie da proglasat 30-40 albanski dr`avi.
Ako pravea vaka Albancite, {to }e se slu~e{e? Kako }e reagira{e me|unarodnata
zaednica?
Sigurno deka celiot svet }e ne prekoruva{e, }e se obvinuvaa Albanija i Kosovo,
}e se obvinuvaa site Albanci i }e se bara{e pomo{ od Rusija, Ukraina i drugi
mesta.
Ne! Ova ne e v red. Nie, koi se borevme, ne treba da dozvolime pove}e da duvaat
takvi nacionalisti~ki vetrovi koi imaat edna cel, pot~inuvawe na albanskiot
narod koj `ivee vo svoite vekovni ogni{ta. Seto ova {to se slu~uva ima edna cel,
sozdavawe na u{te pove}e elitni op{tini i gradovi za da gi nateraat Albancite
da emigriraat i da ja ostavat nivnata zemja na dojdencite. Ne, toa nema da se slu~i
pove}e. Pomina toa vreme. Vremeto raboti za pravdinata, taa e so nas.

Edno postignuvawe, no mo`e{e podobro 14 avgust 2004

Albanskiot jazik vo slu`bena upotreba i vo Skopje.
So izglasuvawe na noviot zakon kade Skopje }e bide sostaveno od 10 op{tini
(razli~no od zakonot od 1996 godina), Albancite vo Skopje stanuvaat pove}e
od 20% i so toa, avtomatski, albanskiot jazik stanuva vtor slu`ben jazik.
Normalno, ova ne be{e lesno da se postigne. Ova bara{e volja i znaewe da se
ubedat makedonskite politi~ari, koi nikoga{ ne sakale vo glavniot grad na
dr`avata realno da se pretstavi strukturata na naselenieto. Tie sekoga{ sakale
da dominiraat, no vojnata od 2001 godina koja zavr{i so Ohridskiot dogovor gi
uslovuva da re{at mnogu problemi koi se odnesuvaat na so`ivotot so Albancite,
me|u drugoto i problemot so upotrebata na albanskiot kako vtor slu`ben jazik.
Normalno, ima{e mo`nost da bide u{te podobro, no sovr{eno re{enie ne
mo`e da ima. Sepak, povtorno edna qubomora, edna igra so zborovi i zakoni
[ 74 ] da se pronajde ne{to {to e napraveno, no i {to ne e napraveno dobro. Ovie
diskusii doa|aat od Saraj, Ara~inovo i Studeni~ani, od gradona~alnicite koi
se od redovite na opozicijata. Stavete s$ na kantar, gospoda gradona~alnici i }e
vidite deka kaj nacionalnoto pra{awe, slatkiot albanski jazik koj }e se koristi
kako vtor jazik te`i pove}e od site drugi raboti zaedno.

Voznemirenost koja proizleguva od kontrastot 26 avgust 2004

Dobro... da.
Na stranicata za me|usebno razbirawe vo vesnikot „Fakti”, proekt iniciran od EU
i rakovoden od Evropskata agencija za rekonstrukcija, objaveni se dva natpisa od
vesnicite „Dnevnik” i „Utrinski vesnik”. Edniot tekst se odnesuva na misleweto
na Ali Ahmeti okolu ~esto debatiraniot poim „Golema Albanija”, dodeka drugiot
tekst okolu distanciraweto na DUI od ovaa ideja i ovoj poim.
Toa e pravo na sekogo, toa e pravo na slobodniot pe~at, no ne e vo red koga se veli
deka ovaa ideja poteknuva od neuspehot na Ohridskiot dogovor, koga se znae deka
so poimite „Golema Albanija”, „Etni~ka Albanija” se igra sekoga{ koga toa im
treba na odredeni krugovi, ponekoga{ albanski, za da go spre~at unapreduvaweto
i re{avaweto na albanskoto pra{awe nasekade. Ova u{te pove}e se pravi
denes koga e otvoreno pra{aweto na nezavisnosta na Kosovo i unapreduvaweto
na pravata na Albancite vo Makedonija. Zo{to ovaa logika i ovoj kontrast vo
prezentacija na problemite?
Vnimatelno so ovie stapici. Vremeto }e donese s$ na svoe mesto i vo svoe vreme.
Ova doa|a kako rezultat na pravednoto i iskrenoto rabotewe pred tvojot narod.

Voznemirenost. Za{to povtorno qubomora? 13-14 septemvri 2004
Razli~ni mislewa okolu referendumot.
Referendumot protiv teritorijalnata podelba na novite op{tini, organiziran
od makedonskata opozicija, definiran kako referendum protiv Albancite, od
strana na albanskite partii se koristi za izborni celi. Partijata na vlast, DUI,
veli deka Albancite ne treba da izlezat na referendum za ne{to {to e protiv
niv. Toj den da ne se gubi vreme, tuku da se zanimavaat so ne{to poproduktivno.
Za razlika od niv, opozicijata, DPA, lobira Albancite da izlezat i da glasaat
„protiv” na ovoj referendum. Celta e ista, no pati{tata se sprotivni. Bez da se
bide pristrasen, koj e vo pravo? Na kogo treba da mu veruvame? Na toj {to veli da
ne gubime vreme i da se zanimavame so poproduktivni raboti ili na toj {to veli
da izlezeme i da glasame protiv?
Normalno, sekoj ima pravo da misli i da zboruva {to saka, no ne e dobro da se
„tera inaet” so prijatelot samo zatoa {to toj ka`al poinaku. Belata boja za site
treba da bide bela. Vakvi raboti redovno se slu~uvaat kaj nas Albancite i za
nebitni, no i za bitni raboti. Ova se slu~uva i so albanskite politi~ki partii
vo site krai{ta. Protiv, protiv i samo protiv drugiot. Koga li }e ja sovladame
qubomorata? Koga li }e bideme edinstveni, barem okolu bitnite pra{awa koi se
odnesuvaat na sudbinata na narodot? Da ja vidime malku istorijata od kriti~ki
aspekt i da go nadopolnime izgubenoto vreme.
Bele{ka. Ovaa voznemirenost prodol`uva i se prodlabo~uva, sega ne
ve}e poradi musta}ite na ^elo (referendumot na Makedoncite), tuku
 poradi vojnata od 2001 godina i drugite na{i istoriski nacionalni [ 75 ]
problemi. Po vesnicite ~itam razli~ni i pogre{ni ocenki za
li~nosti koi se ili ne se `ivi, ~itam deka za eden ist period od vojnata,
na{iot narod ima razli~ni i kontradiktorni stavovi. Se nadevam
deka tie kontradiktornosti doa|aat od neznaewe, no se somnevam deka
~esto se pi{uva so odredena namera za da se degradiraat razli~ni
li~nosti i politi~ki sili. No, vo odredeni periodi, sekoj odigral
progresivna uloga za nacionalnoto pra{awe.
Okolu ovoj problem, na 27 septemvri go objaviv tekstot: „Za istorijata treba da
se pi{uva, no ne so poraki”. Tekstot e objaven vo vesnikot „Fakti” i vo vtoriot
tom od ovaa kniga na stranica 191.

Voznemirenost okolu makedonskiot referendum 25 oktomvri 2004

Ne samo ednonacionalen tuku i ednoverski.
Sega, koga nabli`uva 7 noemvri, denot za referendumot, vo igra vleguva i
Crkvata. Ne razbiram {to bara Crkvata vo re{avaweto na politi~kite problemi.
Somnevawata se razli~ni, no vo nivnata rabota mislam deka nie Albancite ne
treba da se me{ame. Sekoga{ sme ka`uvale deka Makedoncite, koga se raboti
za nacionalno pra{awe, govorat so ist jazik i mislat isto, nezavisno {to sega
izgleda deka vo igra se samo partiite od opozicijata. No eve, sega i Crkvata se
vklu~uva vo sabota`ata na teritorijalnata podelba, postignata so borba i mnogu
napori od DUI, nezavisno {to odredeni krugovi ovaa podelba ja narekuvaat
nepravedna. Treba da se sfati deka ova ne be{e postignato bez me|unarodno
posredstvo. Koga }e vidi{ podobro, s$ e jasno.
M. Ta~i neka si misli {to saka koga namerno i pravi sopki na DUI okolu
pra{aweto na referendumot. Za{to toj ne napravi podobra teritorijalna
podelba koga be{e na vlast? Za{to toj ne napravi pove}e, a sega samo kritikuva.
No, izgleda taa rabota znae kako da ja pravi i neka prodol`i, mo`ebi }e mu izleze
na arno.
Go ~itam „Fakti” od 25 oktomvri i na stranica 4 nao|am ne{to {to mi ostava
negativen vpe~atok so zborovite kako e napi{ano. Gi pra{uvam drugite dali
navistina mislat deka Ali Ahmeti imal zakonski mo`nosti da go izbegne
referendumot? M. Ta~i misli deka so izlekuvaweto od vladinata koalicija,
A. Ahmeti go blokira referendumot. No da ostavime vremeto da sudi za ovoj
problem.

Ne e samo voznemirenost 4, 5 noemvri 2004

Poslednite poraki na A. Ahmeti i M. Ta~i okolu referendumot.
A. Ahmeti preku edno pismo im se obrati na gra|anite na Makedonija i gi povi­
kuva na apstinencija, velej}i deka dokolku referendumot e uspe{en toga{ Make­
donija }e vleze vo edna te{ka politi~ka kriza. Referendumite se demokratsko
pravo na eden narod za toj da se izjasni, no so edna gra|anska odgovornost. Toj
naglasuva deka reformata na lokalnata administracija e te`ok proces, no e
neophoden kako evropski standard {to treba da se ispolni {to e mo`no pobrzo.
M. Ta~i pak, od druga strana, so „izbrani” zborovi istaknuva deka Ohridskiot
dogovor se sabotira, odnosno deka ovoj Dogovor ne se po~ituva od strana na
[ 76 ] Makedoncite, SDSM, DUI i eden del od me|unarodniot faktor, koj dozvoli
povtorno vra}awe na etni~kata majorizacija.
Gledaj}i gi dvete reakcii se gleda za {to se zalaga sekoj od niv i kako tie go
koncepiraat problemot okolu referendumot za teritorijalna podelba.
Da ja koncepira{ ovaa teritorijalna podelba kako g. Ta~i i da govori{ za
makedonski enklavi, da govori{ za asimilacija na ovie enklavi ili da gi smeta{
za voeni bazi e isto kako da misli{ bez nikakva osnova, tuku da veli{: Prodol`i
da ja izvr{uva{ zada~ata mo`ebi i dobro }e izleze.

Mo`ebi i }e trgne kon podobro 13 noemvri 2004

DPA i DUI mo`at zaedni~ki da predlo`at amandmani so cel podobruvawe
na upotrebata na albanskiot jazik vo Parlamentot.
Zaedno so predlogot za izmena na sobraniskiot delovnik, potpretsedatelite na
najgolemite albanski partii, DPA i DUI, sakaat vo ramkite na sproveduvaweto
na Ohridskiot dogovor, da pobaraat upotreba na albanskiot jazik, kako vo
sobraniskite komisii, taka i vo rabotata na Sobranieto kako vtor slu`ben jazik.
Ima izgledi dvete partii da nastapat so eden zaedni~ki amandman.
Ova mo`e da se pro~ita vo vesnikot „Fakti” i toa nekako ti pravi da se ~uvstvuva{
dobro. Da dade Gospod da trgne rabotata i za Albancite. Mo`ebi im dojde krajot
na individualnite dinastii i partiskite inaeti.

Koga treba da se nasmee{ 20 dekemvri 2004

Kade povtorno }e izleze B. Mahmuti po intervjuto dadeno za vesnikot „Koha
Ditore”.
Ne znaeme koj go pokani ili koj go natera g. B. Mahmuti da dade intervju so
obvinenija koi ne sme gi videle nekoga{ na stranicite na razli~nite pe~ateni
mediumi. Toj duri ne ni pojasnuva kade mo`eme da go najdeme obvinenieto deka
navodno toj e spomnat kako politi~ki voda~ na ANA.
Nema da gi komentiram nitu pra{awata na novinarot nitu odgovorite na g.
Mahmuti, bidej}i ako saka ~ovek da se nasmee treba da gi pro~ita soni{tata koi
gi gleda g. Mahmuti, kako i negovite i izmislicite na novinarot so cel toj da
isplovi na politi~kata scena vo Makedonija. G. Bardil Mahmuti mo`e da se pojavi
na politi~kata scena, no neka najde nekoj poiskren na~in, a ne so degradirawe na
vojnata od 2001 godina i li~nosta na A. Ahmeti.
Nemojte da manipulirate so ulogata na ONA onaka kako {to manipulirate
so drugite raboti. Bidej}i nitu ti nitu nikoj drug ne mo`e da se poigruva so
pripadnicite na ONA, site znaat zo{to se borea i nitu eden od visokite voda~i
na ONA dotoga{ ne se bavel so politika vo Makedonija. Sekoj negov zbor protiv
ONA e zlonamerna izmislica koja ne mu slu`i nikomu, nitu na samiot g. Mahmuti.
Vnimatelno g. Mahmuti!

Voznemirenost poradi istorijata 29 dekemvri 2004

Kako e mo`no istorijata na Albancite da ja pi{uvaat makedonski
istori~ari.
Vo vrska so enciklopedijata koja se o~ekuva da se objavi, pi{uvano e i prethodno, [ 77 ]
no izgleda ni{to ne se smenilo. ^estopati Albancite gledale {to se slu~uva so
nivnite kulturni, etnografski, verski i istoriski vrednosti i neprostlivo e
povtorno da mol~at i da ne gi evidentiraat ovie vrednosti, osobeno sega, koga
uslovite za reakcija i za{tita na vistinata se podobri.
Metodite na rabota na Makedonskata akademija i na istori~arite i nau~nicite
od razli~ni poliwa s$ u{te se baziraat vrz principot na „podoben” ili
„nepodoben”. No, ova ne mora da zna~i deka, kako do denes, treba da gi ostavime
rabotite kakvi {to bile. Intelektualcite, za vakvite problemi i za site
nepravdi treba da go dignat svojot glas, kako kaj partiskite institucii, taka i
kaj svetskite organizacii, bidej}i nekoi raboti ne se dvi`ea od nacionalni
pri~ini, no nekoi ednostavno poradi materijalnite interesi na makedonskite
akademici.
Ovaa voznemirenost koja e mnogu golema treba da se institucionalizira. Ne
treba da dozvolime na{ata istorija da ja pi{uvaat drugi.
Intelektualcite ne treba pove}e da ~ekaat nekoj da im diktira kako da
deluvaat. Sekoj, kako {to misli, treba da go digne glasot za da se popravat site
nepravilnosti koi ni se naneseni na site poliwa. Sekoj treba da dejstvuva
samoinicijativno. Nema vreme za ~ekawe. Vremeto bara akcija, kako da sme vo
vojna. Za ova se borevme, za da triumfira pravdata.

Voznemirenost zaradi Kondovo 18, 19, 20 dekemvri 2004

[to se krie pozadi Kondovo.
Tri dena i devet ~asa bev zadr`an vo policija vo Kondovo. Toa be{e dovolno da
sfatam {to realno se slu~uva vo Kondovo i {to se krie tamu.
Policiskiot agent me|u vooru`enite lica i informacijata od Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti deka Lirim Jakupi ne se nao|a vo Kondovo e ne{to {to site
go znaat, no nekoj saka da go opravda toa {to go ka`a MVR deka vooru`eni grupi
predupredile deka }e izvr{at teroristi~ki napadi.
Posle tri dena, vo razgovor so tamo{nite `iteli, no i otkako go vidov oru`jeto i
poziciite podgotveni navodno za vojna, be{e dovolno za da gi zapoznaam site tie
{to se zanimavaat so Kondovo. Treba da se znae deka vo Kondovo se samo senkite
na tie {to se nao|aat nadvor. Tie se falangi na vlasta, tie namerno go spre~uvaat
razvojot, sakaat da ja smenat vlasta sozdavaj}i krizi. Ova e realno Kondovo.
Pi{uvawata po vesnici, izjavite na politi~arite, nivnata voznemirenost se
la`ni i se pravat so edna cel, samo za da ka`at: dali gledate {to ni napravi
vojnata. Vojnata i borcite bea i s$ u{te se pod pritisokot na diskriminacijata,
kako od strana na Makedoncite, taka i od eden del na Albancite `edni za vlast.
Vremeto }e poka`e koj e navistina Agim Krasni}i i negovite prijateli, koj
sebesi se smeta kako vojnik na ONA i nejzin komandant, nezadovolen od toa {to
se postigna so vojnata, kako ~ovek koj gi brani idealite na padnatite borci i
pripadnicite na Osloboditelnata nacionalna armija.
No, so cel ovie {pekulacii da padnat vo voda, DUI treba {to poskoro da pobara
da se donese Zakonot za amnestija, bidej}i niz zatvorite s$ u{te ima borci i
s$ u{te ima poternici za drugite. Poinaku e toa {to ovoj problem se koristi
[ 78 ] za politi~ka propaganda, a poinakva e rabotata {to treba da se napravi, kako
za realna za{tita na porane{nite borci i semejstvata na padnatite borci za
sloboda, taka i na vrednostite na vojnata vo celost. Pratenicite vo Sobranieto
treba vnimatelno da rabotat vo nasoka na odobruvawe na zakonite so koi }e se
za{titat na{ite lu|e. Ova se odnesuva i na eden predlog zakon za amnestirawe
na osudenite Makedonci za dela napraveni za vreme na konfliktot, predlo`en
od strana na opoziciskite makedonski partii, koj treba da se iskoristi i za
osloboduvawe na na{ite.

Dve intervjua 31 dekemvri 2004

Neizdr`liv kontrast.
Vesnikot „Fakti” objavuva pozdravni intervjua so A. Ahmeti i M. Ta~i, no ne i
so pretsedatelot A. Xaferi. Slu~ajnost ili namerno napraveno. Ova kolku za
po~etok. Prodol`enieto ka`uva deka mo`ebi i treba{e edno vakvo novogodi{no
intervju od M. Ta~i za da imame humoristi~en materijal na na{ite trpezi.
Albancite, od ambisot vo koj gi prati g. Ta~i so negovata partija, DUI gi krena
na kolena i poleka-poleka }e gi krene na noze za da ~ekorat dostoinstveno kon
Evropa, zaedno so Kosovo i Albanija.
Postignuvawata ne treba da mu pre~at i da mu go pomatuvaat umot na g. Ta~i. Toj
ja zagubi vlasta poradi slaboto rabotewe i vulgarniot re~nik koj sodr`i samo
pcosti i navredi. Navreduva samo toj {to ja nema silata na razumot i {to nema
realni argumenti, pa so gluma saka da gi ubedi drugite vo toa {to go ka`uva.
Im pomina vremeto na politi~kite kriminalci koi do sega pravea golemi {teti
vo ime na patriotizmot. Denes e vremeto na vistinskite borci, na tie koi se
`rtvuvaa vo ime na narodot i ne stanaa „g’z i ga}i” so Slovenite, tuku nim im go
poka`aa oru`jeto i im postavija uslovi za so`ivot.
Sepak, mo`ebi e podobro vaka. Navreduvaj}i go drugiot bez da saka{ }e ostane{
zasekoga{ vo opozicija. Mo`ebi taka ti e pi{ano.
Rufi Osmani

Alternativnoto
politi^ko i
ekonomsko
misleWe
 [ 81 ]

ALTERNATIVNO, POLITI^KO
И EKONOMSKO MISLEWE

Mir ili vojna, koja alternativa da se poddr`i?

И pokraj desetgodi{noto relativno zati{je i nade`ta deka Makedonija }e go
nadmine sindromot na re{avawe na me|uetni~kiot konflikt so mirni sredstva,
se povtori ponovata istorija i vo Makedonija zapo~na vojna. Vojnata zapo~nuva
tamu i toga{ koga obi~no politikata krahira, a deka e ova vistina, se potvrdi i
vo slu~ajot so Makedonija.

Me|unaroden kontekst
Glavniot osnoven prioritet na aktuelnite svetski tendencii e ekonoms-
kata globalizacija i politi~kata integracija, so cel za~uvuvawe na stabilnosta,
so {to vo princip se pretpo~ita mirot i se isklu~uva vojnata kako alternativa
za re{avawe na problemati~nite pra{awa.
Na Balkanot, vo tek e okon~uvawe na procesot na pomiruvawe na narodite i
dr`avite koi proizlegoa kako nezavisni entiteti od porane{nata SFRJ, pod
nadzor i aktivno u~estvo na me|unarodniot faktor.
Me|unarodniot faktor, osobeno SAD, NATO, OBSE, EU i drugi me|unarodni
asocijacii, investiraa i `rtvuvaa zna~itelen human, politi~ki, finansiski
i militanten kapital vo funkcija na odbrana na narodite koi bea `rtvi na
srpskata agresija, so jasna misija - kaznuvawe na agresorot.
Vremeto koga se slu~uvaa vojnite na Balkanot kone~no po~na da se zaborava, na
horizontot se golemite tendencii na me|unarodnata zaednica i lokalnite
avtoriteti za mir i ekonomska i politi~ka integracija, iako s$ u{te ostanaa mnogu
nere{eni pra{awa, vklu~uvaj}i go tuka i albanskoto pra{awe vo Makedonija.
Kone~no voenata trka me|u balkanskite narodi definitivno i go otstapuva
mestoto na ekonomskata trka.
Paktot za stabilnost i direktnite stranski investicii, zaedno so procesot
na ekonomska i politi~ka tranzicija, se predizvici koi baraat sposobnost za
konkurentnost, znaewe, tehnologija i golem finansiski kapital, vrednosti
koi kaj Albancite se na edno nezadovolitelno nivo vo sporedba so sosednite i
evropskite narodi.
[ 82 ] Me|unarodnite poraki deka voenite sredstva i metodi ne se prifatlivi i deka
demokratskite metodi za re{avawe na problemite se edinstvenoto re{enie
za problemati~nite pra{awa, mora da bidat zemeni predvid od strana na
militantnoto krilo na Albancite vo Makedonija.

Regionalen i lokalen kontekst

Nesporen e faktot deka albanskata politi~ka garnitura, vo decenijata {to
izmina, vo svojata politi~ka agenda nikoga{ go nema{e seriozno analizirano
pra{aweto koe se nametnuva kako posledica na faktot {to samoto kako
takvo ima{e somnitelni intelektualni i nacionalni potencijali i be{e
predodredeno kon somnitelni politi~ki prioriteti i predizvici.
Neuspe{nite napori na albanskata politi~ka garnitura da gi eliminira na
eden demokratski na~in diskriminacijata i napredokot na pravno-politi~kiot
status na Albancite, e glavnata pri~ina za pojavuvawe na voenata alternativa kaj
Albancite kako metod i pat za postignuvawe na politi~kite celi.
Porakite na najrelevantnite me|unarodni institucii, redovno povtoruvani
od nivnite najeminentnite pretstavnici, eksplicitno se protiv vooru`eno
vostanie na Albancite vo Makedonija.
Osobeno, stavovite na pretstavnicite na albanskata dr`ava, kako i na kosovskiot
politi~ki faktor, se kopija na me|unarodnite stavovi i glavno se od verbalna
priroda vo nasoka na negirawe na albanskoto vostanie.
Vo Makedonija nedostasuva vnatrealbanski intelektualen i politi~ki pakt и
dijalog vo smisla na menaxirawe na fakti~kata vojna, koja od den na den zafa}a
se po{iroki razmeri.
Od edna strana, albanskata partija na vlast ja kopira neplodnata retorika na
oficijalnata makedonska terminologija koja gi obvinuva i voedno narekuva
albanskite militantni sili „teroristi i ekstremisti” i iznenadena od eskali­
ranata situacija go inscenira „mar{ot na mirot so beli znamiwa” pod zakrilo
na makedonskata policija, daleku od voenata zona, manifestiraj}i gi na toj na~in
poslednite simptomi na nejziniot celosen politi~ki krah;
Od druga strana pak, albanskata politi~ka opozicija ima pouramnote`eni
verbalni izlagawa za nadminuvawe na nastanatata situacija. Istovremeno, preku
razni mitinzi na nevladinite organizacii, se nastojuva{e da se prezede tovarot
od javni li~nosti koi objektivno nemaat kapacitet i javen kredibilitet da go
kanaliziraat voeniot radikalizam vo situacijata koja e vo tek.
Edna sporedbena politi~ka analiza na relacija Albancite vo Kosovo и Albancite
vo Makedonija }e konstatira:
• Dodeka vo Kosovo vo 1989 g. se postigna politi~ki, intelektualen i
nacionalen konsenzus vo nasoka na negirawe na srpskata vlast so alternativa
za politi~ko odmetnuvawe i gradewe na paralelen demokratski sistem na
Albancite;
• Vo Makedonija, politi~arite i intelektualcite vo ime na albanskiot
narod ja priznaa nezavisnosta na makedonskata dr`ava i zemaat aktivno
u~estvo vo nejzinata institucionalna izgradba, zanemaruvaj}i go faktot na
 diskriminacija na Albancite vo sistemot, i bez ogled na toa {to zapo~na [ 83 ]
vojna tie permanentno prodol`uvaat so istoto odnesuvawe.
• Dodeka kosovarite organiziraa referendum za nezavisnost i vrz osnova na
ovoj politi~ki legitimitet organiziraa parlamentarni i pretsedatelski
izbori i gi izbraa svoite politi~ki pretstavnici vo ramkite na
paralelniot politi~ki sistem;
• Albancite od Makedonija i pokraj faktot {to vo 1992 godina organiziraa
referendum za politi~ka i teritorijalna avtonomija, ne prezedoa nikakov
politi~ki i demokratski ~ekor vo pravec na konstituirawe na avtonomna
vlast, tuku sprotivno na toa, go prodol`ija „procesot na integracijata vo
makedonskata dr`ava”.
• Dodeka kosovarite ne ja priznavaa srpskata vojska i policija i ne bea
pripadnici na ovie dve militantni formacii;
• Mladite Albanci od Makedonija so~inuvaat nad 40% od aktivniot
kontingent na makedonskata vojska, a iako so simboli~na zastapenost,
u~estvuvaat i vo redovite na makedonskata policija. Vo momentov tie se na
dvete strani od frontot i se `rtvi na konfliktot {to e vo tek.
• Dodeka pojavuvaweto na OVK vo Kosovo be{e poddr`ano i direktno
potpomognato od nacionalniot i me|unarodniot faktor i be{e
promovirano kako osloboditelno gerilsko dvi`ewe;
• Vo Makedonija, ONA ostro be{e kritikuvana i obvinuvana od me|unarodniot
faktor, od albanskata dr`ava i od albanskiot politi~ki faktor vo
Makedonija, so misija za nejzina celosna izolacija i diskvalifikacija.
• Dodeka vo Kosovo, misijata na OVK be{e identi~na so misijata na glavnite
svetski sili „pot~inuvawe na voenata agresorska ma{inerija na diktatorot
Milo{evi}”;
• Vo Makedonija aktuelnite aktivnostite na ONA, se kosat so celite i misijata
na re{ava~kiot me|unaroden faktor.
• Dodeka vo Kosovo, OVK silno be{e poddr`uvana i od politi~kata i
intelektualnata struktura i od albanskiot narod;
• Vo Makedonija, albanskata inteligencija, politi~arite i narodot, mol~at
i ne se izjasnuvaat vo vrska so ONA, so isklu~ok na oficijalnata albanska
politika vo Makedonija koja ve}e go izgubi kredibilitetot me|u doma{nite
Albanci.
Iznesenata sporedbena analiza gi isfrluva na povr{ina politi~kite razliki
pome|u ovie dve militantni formacii i kako posledica na toa se pojavuvaat
dve dijametralno sprotivni kvalifikacii za dov~era{nata OVK vo Kosovo i
dene{nata ONA vo Makedonija, osobeno od strana na me|unarodniot faktor.
И pokraj sporedbenoto izlagawe, nesporen e faktot {to od edna strana rastat
simpatiite na doma{nite Albancite i po{iroko naso~eni kon pojavuvaweto na
Osloboditelnata nacionalna armija, no od druga strana, albanskiot politi~ki
faktor vo Makedonija mo{ne brzo steknuva kompletna nelegitimnost.
Nasproti faktot {to Makedonija se reklamira{e od oficijalnata politika
vklu~uvaj}i gi albanskite politi~ari vo nea kako mostra za relaksirani
me|uetni~ki odnosi i se prodava{e po regionalnite i me|unarodnite politi~ki
pazari kako preferiran „moderen politi~ki model”, odedna{ se slu~i para­
doksot - zapo~na VOJNATA?!
[ 84 ] Kako da se komentira, a ne kako da se upravuva ovoj poseben vid paradoks, be{e
golemata i pogre{na dilema so koja se soo~i makedonskata vlast zaedno so
albanskite politi~ki pretstavnici vo nea - ZO[TO?
Retorikata na omalova`uvawe i politi~ko negirawe so dimenzija na
klasificirawe preku terminite „terorist, bandit, {vercer, ekstremist” i {to
u{te ne drugo, bea porakite na edna oficijalna retorika koja ne vroduva{e so plod
i koja zaborava{e deka glavnata misija na dr`avnata politika ne e propagandna,
tuku preventivna, vo pravec na spre~uvawe i re{avawe na konfliktot preku
eliminirawe na pri~inite koi ja pottiknaa vojnata vo Makedonija.
Makedonskiot politi~kiot konsenzus, so podgotvuvaweto i vodeweto na
makedonskite voeni operacii od strana na makedonskiot pretsedatel bez
konsultacii i bez u~estvo na albanskite politi~ki pretstavnici, neminovno
sozdava klima i pri~ina za konflikt so razmeri na me|uetni~ki konflikt, fakt
koj samo go zgolemuva, a ne go izbegnuva nitu pak go spre~uva intenzitetot na
konfliktot.
Pri~inite i namerite za vooru`eno vostanie na Albancite vo Makedonija bea
objaveni preku politi~ki soop{tenija od strana na albanskata buntovni~ka
grupacija. Tie se sli~ni, da ne ka`eme identi~ni, so onie na albanskiot politi~ki
faktor, me|utoa se razlikuvaat metodite i na~inot na nivnata realizacija.
Me|unarodnite poraki vo vrska so prekinuvaweto na vooru`enite aktivnosti ne
davat rezultati, me|u drugo i zaradi toa {to se adresirani samo kon albanskata
militantna grupacija.
Od druga strana, ne se bara adekvatna merka od makedonskite vlasti da gi postavat
i da gi re{avaat albanskite barawa na institucionalen na~in kako preduslov za
eliminirawe na pri~inite za vojna.
Vo ovaa ramka, politi~kiot faktor i albanskata militantna grupacija treba da
ja upravuva postojnata situacija vo pravec na:
• Izbegnuvawe na negativnite posledici od gerilska vojna na Albancite vo
Makedonija vo odnos na procesot za nezavisnost na Kosovo kako strate{ki
regionalen albanski interes.
• Izbegnuvawe na politi~kata i diplomatskata izolacija kon albanskiot
buntovni~ki faktor od aspekt na mo`no re{avawe na celokupniot kon-
flikt koj e vo tek.
• Otfrlawe na obvinuvawata deka Albancite se glaven faktor za destabili-
zacija na sostojbata na Balkanot kako izgovor za kolektivno obvinuvawe na
Albancite.
• Argumentirani pojasnuvawa deka konfliktot ne e pri~ina, tuku posledica
na politi~kiot neuspeh koja poteknuva odnatre, {to zna~i deka ne e uvezena
od Kosovo, bidej}i spornite pra{awa se vnatre{ni i ne se refleksii od
sostojbata na Kosovo.
Uspe{noto upravuvawe vo pravec na pokrenatite dilemi }e bide vo misija na
objektivno informirawe na re{ava~kiot me|unaroden faktor vo pravec na brzo
nadminuvawe na voenata sostojba i pribli`uvawe kon pregovara~ko re{enie.
 Kako da se upravuva so konfliktot [ 85 ]

Pozitivna alternativa
Samiot ~in na vooru`eno vostanie na Albancite vo Makedonija eksplicitno
go poka`uva golemiot neuspeh na albanskata politika vo Makedonija kako
posledica na faktot {to institucionalnata ponuda kon demokratskite barawa
na Albancite vo Makedonija, koi se pove}e se zgolemuvaat, seriozno zaostanuva
vo ~ekorot so vremeto.
Pri~inite za vooru`eno vostanie se politi~ki i tie treba da se nadminat so
politi~ki sredstva i ponuda, bidej}i samo taka solucijata }e bide stabilna i
dolgotrajna.
Po~etok na dijalog okolu spornite pra{awa, najprvo kako preventivna merka za
prekin, a potoa i za okon~uvawe na vooru`eniot konflikt, e prvata lekcija na
me|unarodnata i regionalnata politika za upravuvawe so kriznite situacii od
vakov vid.
Po~ituvaweto na teritorijalniot integritet i suverenitet na Makedonija
od strana na albanskite buntovnici, {to istovremeno pretstavuva klu~no
barawe i na Makedoncite i na me|unarodniot faktor, e klu~niot moment koj go
pretpostavuva dijalogot okolu spornite pra{awa.
Faktot {to me|unarodnite faktori gi isklu~uvaat militantnite akti kako na~in
za realizacija na politi~kite celi, no istovremeno poddr`uvaj}i gi albanskite
barawa i prepora~uvaj}i demokratski re{enija za spornite pra{awa, pretstavuva
mo{ne pozitivna okolnost vo pravec na otvorawe dijalog i re{avawe na
sporot.
Me|unarodnoto posreduvawe e prv ~ekor koj e neophoden vo pravec na zapo~nu­
vawe demokratski dijalog. Privremenoto prekinuvawe na voenite aktivnosti
na albanskite vooru`eni grupi, no istovremeno i paralelno prekinuvawe na
makedonskite voeni i policiski operacii, be{e neophodno vo pravec na davawe
{ansa na razgovorite za eliminirawe na pri~inite za vojnata.

Negativna alternativa
Druga alternativa koja vsu{nost momentalno se sproveduva, e prodol`uvawe
na konfliktot vo razmeri i so tendencija na pro{iruvawe i involvirawa i na
civilniot element {to definitivno }e ne odvede do me|uetni~ki makedonsko-
albanski konfrontacii so tragi~ni poslednici za site gra|ani na Makedonija,
za sega{nosta, no i za idninata na Makedonija kako dr`ava.
Pirovite pobedi na dvete strani od frontot, vo realnosta }e bidat vsu{nost
golemi zagubi za dvata naroda {to `iveat vo Makedonija.

Za kraj
Koj so koga da pregovara e glavnata dilema koja se postavuva, a koja vsu{nost
e ve{ta~ka. Zo{to?
[ 86 ] Odgovorot e eden i edinstven. Mo`at da pregovaraat razni strani, no rezultatite
od pregovorite sekoga{ se determiniraat od stranite koi vojuvaat.
Zo{to? Zatoa {to, realno, samo tie mo`at da go prekinat vooru`eniot konflikt
i da go re{at sporot, a drugite mo`at da posreduvaat, da komentiraat, da
nabquduvaat ili da pre~at.
Na albanskite politi~ari vo Makedonija ve}e treba da im e jasno deka nivniot
politi~ki izboren legitimitet e potro{en.
Opredeluvaweto na politi~kite pretstavnicite na ONA e pra{awe koe ve}e e
zadocneto i kako takvo pretstavuva prv prioritet koj go popre~uva po~etokot na
procesot na dijalogot.
Slu`bite za posreduvawe, osobeno onie od me|unarodnite i od kosovskite
krugovi, imaat va`nost od prva raka.
Vojnata koja tuku{to zapo~na, kako nikoga{ porano go problematizira{e i
internacionalizira{e nere{enoto pra{awe na Albancite vo Makedonija,
me|utoa re{enieto treba da bide i }e bide edinstveno demokratsko i mirovno.
Prekinete ja privremeno vojnata dodeka traat pregovorite i re{avajte go
konfliktot vo mir.
Mirot vo ramnopravnost e pobeda za site.

KOHA DITORE, LOBI, mart 2001 g.

 [ 87 ]

Kratkotrajniot voen triumf

na Makedoncite - politi^ka
tempirana bomba koja ja zagrozuva
dolgotrajnata stabilnost vo
Makedonija. zo[to?

Po kr{livoto primirje proglaseno od dvete zavojuvani strani, oficijal-

nata makedonska strana prezede voena ofanziva od povisok stepen i ja proglasi
svojata voena pobeda nad albanskite buntovnici.
„Tetovo, negovite gra|anite, a posebno Albancite, povtorno bea oslobodeni”, vaka
se izjasni eden voen komandant - Makedonec, ~ija konstatacija skoro da ne be{e
zabele`ana ili pak seriozno sfatena od nitu edna individua ili institucija.
Istorijata se povtoruva – “se oslobodivme” ili poto~no ka`ano “povtorno ne
oslobodija” se naj~esto pra{awata bez odgovor, koi ovie denovi kako refren
se postavuvaat kaj obi~nite Albanci, bidej}i intelektualcite kako i sekoga{
mol~at.
Nasproti makedonskata pobedni~ka euforija, politi~kite pretstavnici na
albanskite buntovnici, po~ituvaj}i gi preporakite na me|unarodniot faktor i
vo misija na evakuacija na civilnoto naselenie, se poka`aa vozdr`ani i davaa
jasni signali deka pretpo~itaat dijalog za re{avawe na voeniot spor koj e vo
tek.
Pobedija vladinite voeni sili ili ONA se povle~e za povtorno da po~ne od
po~etok, momentalno e dilemata bez odgovor {to ja budi qubopitnosta bukvalno
kaj sekogo.
Analizata ne pretendira da ja analizira dimenzijata na pobednik ili na gubitnik,
bidej}i realno za avtorot toj atribut e del od oficijalniot propaganden arsenal
so cel sozdavawe na oficijalen la`en triumf {to istovremeno pretstavuva
poraka za konflikt, a ne za mir.
Istorijata na gerilskite vojni potvrduva deka konfrontaciite kaj gerilskite
dvi`ewa se dolgotrajni i bez realni pobednici. Dolgoro~no, zavojuvanite
strani se najgolemite gubitnici. Slu~ajot so ~e~enskata gerilska vojna e jasen
dokaz vo ovoj pravec, iako ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Ivanov, im ja
ponudi ovaa voena terapija na makedonskite doma}ini, no zaboravi da im objasni
koga }e zavr{i vojnata vo ^e~enija.
[ 88 ] Vooru`enoto vostanie na Albancite vo Makedonija samo go potvrdi dlabokiot
jaz {to postoi vo me|uetni~kata relacija Makedonci -Albanci i vpro~em go
potro{i politi~kiot slogan za harmonizirani me|uetni~kite odnosi {to tolku
mnogu be{e propagiran od aktuelnite vlasti.
Reakciite na celiot ovoj spektar, kako kaj makedonskata, taka i kaj albanskata
strana vo celina, sodr`at antagonisti~ki stavovi za vojnata koja e vo tek.
Od strana na makedonskite vlasti i civili, albanskite buntovnici se
diskvalifikuvaat kako „teroristi, ekstremisti, agresori, {verceri”, dodeka
od strana na albanskoto civilno naselenie voenite akcii na Makedoncite vrz
albanskite buntovnici, glavno se interpretiraat kako dr`avna agresija vrz
civilnoto naselenie i albanskite `iveali{ta.
Istovremeno so ovie kvalifikacii simpatijata kon ONA bele`i vidliv progres
vo odnos na apatijata kon albanskite zvani~ni lica vo Makedonija, koi gi
kopiraat poziciite na makedonski vlasti menuvaj}i ja samo terminologijata pri
javnoto izlagawe.
Ovie krajni polarizacii najdobro svedo~at deka procesot na integrirawe na
Albancite vo postojniot makedonski dr`aven sistem, baziran glavno vrz slavo-
makedonskiot identitet, definitivno propadna.
Funkcionalnata dezintegracija vo aktuelniot sistem mo{ne eksplicitno se
manifestira, osobeno vrz funkcioniraweto na vladinata koalicija VMRO
– DPA:
VMRO kaj Makedoncite postigna nacionalen konsenzus na intelektualen,
politi~ki, voen, diplomatski i propagandisti~ki plan, glavno vrz baza na
antikosovskata i antialbanskata platforma;
DPA, kako pretstavnik na Albancite vo vlasta, ostana verna na vladinata sloga
`rtvuvaj}i go nacionalnoto edinstvo so {to celosno se izgubi vo vladinoto
upravuvawe so vojnata i & se pokori na makedonskata agresivnost na VMRO
identifikuvaj}i se so aktuelnata vlast na ~elo so Georgievski;
Premierot Georgievski, vo ime na vladinata koalicija VMRO–DPA, gi prenese
nadle`nostite za upravuvawe so vojnata od politi~kite strukturi vo voenata
komanda sostavena samo od Makedonci .
So ovaa postapka celosno se isklu~i vlijanieto na DPA vo vodeweto na voenite
operacii, i kako posledica na toa, celo Tetovo se dr`e{e vo zalo`ni{tvo i
masovno se uni{tuvaa planinskite naseleni mesta so Albanci vo tetovskiot i
kumanovskiot region;
DPA, od druga strana, gi iskoristi kako {tit odbranbenite civilni {tabovi pod
nadle`nost na nejzinata lokalna vlast vo misija na nudewe uslugi za „za~uvuvawe
na ladnokrvnosta, dostoinstvoto i nezdodevnosta dodeka vo tie momenti na
„Radio Tetovo” se slu{aa oficijalnite vesti i ironi~nata muzika;
Mimo faktot {to pretstavnicite na lokalnata vlast apeliraa za humanitarna
pomo{ za desetici iljadi Albanci od planinskite kraevi vo tetovsko koi se
dr`ea kako zalo`nici od strana na makedonskite militantni sili, Vladata na
Makedonija, a osobeno resorot za trud i socijalna politika, na ~elo so minister
– Albanec, ne dozvoluvaa da se evakuira mesnoto naselenie, dodeka na stranskite
i doma{nite humanitarni organizacii ne im dozvoluvaa da dojdat do raselenoto [ 89 ]
civilno naselenie;
Pretsedatelot Trajkovski i premierot Georgievski javno i bez osnova go
obvinuvaa Kosovo za agresija vrz Makedonija i so toa bezdrugo napravija golema
{teta na me|unarodnata reputacija na Kosovo;
Liderot na DPA koj tolku mnogu se anga`ira{e so svojata politika za nezavisnost
na Kosovo, apelira{e preku negoviot portparol deka s$ u{te ima mo`nost za
dogovarawe okolu malobrojnite obvinuvawe i deka vladinata koalicija treba
da prodol`i so rabota;
Pretsedatelot i premierot na dr`avata postojano mu se obra}aa na makedonskiot
narod, i vo vrska so vojnata, vo kontinuitet go obvinuvaa Kosovo i Albancite kako
izvor na agresija;
Liderot na DPA se izmori davaj}i izjavi za nadvore{niot svet, i nikoga{ ne im
se obrati na doma{nite Albanci vo vrska so vojnata i so „pozdravite” od strana
na negoviot koalicionen partner upateni kon Albancite.
Naprotiv, propagandata na VMRO gi soedinuva{e vo sebe i oficijalnoto i
privatnoto i od site strani ja reflektira{e glorifikacijata na vojnata protiv
albanskite teroristi od pozicija na platformata na vladinata koalicija.
Od druga strana pak, vo ime na taa vlast, DPA imponira{e celosna informativna
cenzura preku spre~uvawe na lokalnite i kosovskite elektronski i pi{ani
mediumi, direktno pottiknuvaj}i na toj na~in panika, dezinformacii i
raseluvawe na mnogu albanski gra|ani od kriznite podra~ja.
Aktuelnata makedonska Vlada, nezavisno od nejziniot pluralisti~ki i multi­
etni~ki karakter, celosno funkcionira od poziciite na makedonskiot politi~ki
faktor i politi~kata delegitimnost na DPA, koja e vo tek, {to vsu{nost
pretstavuva proces {to tokmu ovaa Vlada go zabrza so dinamika.
Me|unarodnata ponuda za politi~ko posreduvawe i makedonskata voena ofanziva
kako odgovor e eden fenomen koj vo ovaa faza ja karakterizira oficijalnata
makedonska politi~ka arogancija i krahot na albanskiot politi~ki faktor vo
Makedonija.
Brzata diplomatska reakcija na me|unaroden faktor, po makedonskata voena
ofanziva, so ispra}awe na svoite najkompetentni pretstavnici vo Skopje i
Tetovo so eksplicitno barawe za politi~ko re{avawe na sporot i prekin na
vooru`eniot konflikt, ja reflektira serioznosta i vistinskoto sfa}awe na
pra{aweto od strana na ovoj faktor. Vakvata brza reakcija dava realna nade`
deka voenata logika }e mo`e da se zameni so inicijativata za dijalog i mirovno
re{enie.
Sega ve}e e evidentno deka me|unarodniot faktor pravilno i brzo ja razbra
realnata voznemirenost i pri~inata zo{to albanskite buntovnici posegnaa po
oru`je, {to od svoja strana pretstavuva golem progres vo sporedba so voenite
krizi vo minatata decenija.
Me|utoa, ova ne go garantira brzoto otpo~nuvawe na dijalogot i re{avaweto na
sporot vo soglasnost so barawata na Albancite.
[ 90 ] Ne treba da zaboravime deka vo vojnite, izminatite decenii na prostorite na
porane{na SFRJ, podolgo vreme paralelno koegzistirale i pregovara~kite i
voenite bitki.
Simptomite na ovoj sindrom ve}e vidno se manifestirani i se glavna
karakteristika na aktuelnata oficijalna politika, koja, nasproti voenite
aktivnosti, so golem intenzitet verbalno manifestira dobra volja za otvorawe
dijalog okolu spornite pra{awa.
Kon ovoj hazarden и dvoen model na makedonska slu`bena politika, odgovorot
na albanskite u~esnici vo vlasta e bazirana vrz nade`ta i vetuvawata na
me|unarodniot faktor kako protivvrednost vo ovaa faza, i pove}e ima
ispituva~ki otkolku preventiven i determiniran karakter.
Voeniot triumfalizam na Makedoncite najavuva sli~na poraka, poraka koja
albanskiot faktor e prinuden permanentno da ja ima vo svojata agenda na
anga`mani.

Zo{to se prolongira po~etokot na posredni~kiot dijalog?

Sega ve}e e evidentno deka makedonskite oficijalni lica pretendiraat
najprvin da ja realiziraat voenata pobeda nad albanskite vostanici, a potoa,
od pozicija na voeni pobednici, da zapo~nat razgovori, no ne i pregovori za
spornite pra{awa.
Ovaa somnevawe se potpira na dosega{noto iskustvo na „demokratskata
komunikacija” vo ramkite na instituciite i se bazira vrz militantnoto
odnesuvawe na Vladata, nasproti faktot {to prethodno be{e materijalizirano
mirovnoto anga`irawe so izjava na Parlamentot i razgovorite na politi~kite
partii kaj pretsedatelot na dr`avata.

[to pravi albanskiot faktor za da ja nadmine ovaa

posredni~ka faza?
Albanskiot politi~ki faktor celosno im se pokoruva na me|unarodnite
preporaki. Ova, vo princip, ne treba da se osuduva, dokolku se ima predvid
determiniranata uloga na ovoj faktor, no treba da se konstatira deka nedostasuvaat
rezultatite na ovaa re~isi nezavidna sorabotka.
Vakvata politika se zakanuva da go defaktorizira ovoj faktor, dodeka od druga
strana, makedonskata voena ma{inerija prodol`uva so ~istewe i uni{tuvawe na
teritoriite naseleni so albansko naselenie.
Albanskiot faktor vo Makedonija ne smee da gi povtoruva gre{kite koi se
napravija vo Kosovo za vreme na vojnata, kako posledica na trkata za rivalstvo
na voeniot i na politi~kiot faktor od aspekt na legitimnosta i prednosta pri
pretstavuvaweto vo razgovorite so drugata strana. Cenata na ovaa nelogi~na i
mo{ne {tetna nacionalna konkurencija ja pla}a{e narodot.
So `alewe treba da se konstatira deka dotoga{nite izlagawa se vo ramki na
gorenavedenata konstatacija, osobeno od neodgovorni albanski politi~ari,
koi so svoite promakedonski i anti ONA izjavi, im dadoa politi~ko alibi na [ 91 ]
dr`avnite militantni akcii na po{irok plan.
Albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija ne smee{e da napravi „post-hok
gre{ka” i na svoite ple}i da se natovari so te`ina koja objektivno ne mo`e
da ja izdr`i i da pretendira i nastojuva da gi stekne zaslugite {to objektivno
ne mu pripa|aat vo vrska so po~etokot na politi~kiot dijalog izbegnuvaj}i go
adekvatnoto pretstavuvawe na albanskiot vostani~ki faktor.
Albanskiot vostani~ki faktor treba da bide pretpazliv vo ovaa faza na
sozdavawe preduslovi za po~etok na dijalogot so namera ONA i Albancite da
ne ja do`iveat sudbinata na „Bali Kombetar” od Vtorata svetska vojna, bidej}i
me|unarodnata konstelacija se reflektira vo toj pravec.
Eden vnatrealbanski konsenzus sostaven od politi~ki, voen i intelektualen
faktor bi bila prifatliva formula za sozdavawe na edno relevantno
pregovara~ko telo, od albanskata strana, telo koe bi bilo isprepleteno so
demokratska i vostani~ka legitimnost i bi ponudilo albanska politi~ka
platforma za pregovorite.
Sakam da poveruvam deka i ovoj pat nema da zadocnime kako i dosega, zarem ne?

Za kraj: Vesta deka pratenikot Hisni [a}iri preminal vo redovite na ONA

pretstavuva presvrtnica vo vestite od minatata nedela.

Lobi, Bota Sot, mart 2001 g.

[ 92 ]

Bez vklu^uvawe na ONA ]e bide mo[ne

problemati^no da se zapre vojnata

DW: Gospodine Osmani, mnogu se {pekulira deka pri~inite za zapo~nuvawe

na vooru`eniot konflikt bea oceneti kako vojna na klanovi i na
interesi...
Rufi Osmani: Vakvata konstatacija ne e dovolen argument, osobeno ne vo taborot
na albanskite buntovnici imaj}i predvid deka vo izminatite
deset godini Albancite se obiduvaa preku politi~kite izbranici
vo instituciite na makedonskata dr`ava da gi realiziraat
svoite barawa na demokratski na~in, no, za `al, tamu kade {to ne
uspeva politikata, sekoga{ zapo~nuva vojna, pa taka Makedonija
vo ovoj slu~aj ne be{e nikakov isklu~ok. Naprotiv, oficijalnata
propaganda be{e deka taa dr`ava e model – mostra za kvalitetno
re{avawe na me|uetni~kite odnosi.

DW: Ako e taka, spored Vas, po otpo~nuvawe na nedelnata ofanziva, ima li

{ansi za pomiruvawe ili za so`ivot me|u Makedoncite i Albancite?
Rufi Osmani: Mislam deka poslednata makedonska ofanziva be{e edna
takti~ka i strate{ka gre{ka. Taa be{e pottiknata od euforijata i
anti-albanskata kampawa na odredeni intelektualni i vladini
krugovi, koi, vodeni od nade`ta deka }e mo`at da realiziraat
voena pobeda, zapo~naa edna avantura od vakva priroda.
Mislam deka i tie samite se uverija deka vo ovoj slu~aj ne mo`e da
ima voena pobeda i deka edinstvenata alternativa za re{avawe
na konfliktot e dijalog kako na~in za postignuvawe na mir.
Sekako deka postojat {ansi za eden razumen dijalog, osobeno
po prisustvoto i soodvetnite intervencii na relevantniot
me|unaroden faktor koj momentalno raboti vo ovaa nasoka.

DW: Kako go zamisluvate sostavot na platformata za me|uetni~ki dijalog?

Rufi Osmani: Postoi realna voznemirenost deka vo ovoj slu~aj politi~kiot,
voeniot i intelektualniot faktor i voop{to albanskiot faktor
vo Makedonija ja povtoruva gre{kata {to ja prave{e albanskiot
faktor vo Kosovo za vreme na kosovskata kriza.
Vo ovoj slu~aj treba da se napravi unificirawe i da se postigne
celosen konsenzus na albanskiot faktor so edinstvena cel:
 albanskata platforma da gi soedini site albanski aspiracii [ 93 ]
ve}e potvrdeni i pred doma{niot i pred stranskiot faktor,
proklamirani i od albanskiot voen faktor {to aktuelno e vo
liniite na frontot.

DW: Toga{, Vie ste za vklu~uvawe na pretstavnicite na ONA?

Rufi Osmani: Nikoga{ ne sum imal dilemi vo taa nasoka, bidej}i bez vklu~uvawe
na ONA }e bide mnogu te{ko da se zapre vojnata i osobeno da se
postigne dogovor koj }e bide dolgotraen i prifatliv za obete
strani. Treba da ni bide jasno deka na voeniot front ne se nitu
Osmani, nitu Xaferi, nitu pak Imeri, na toj front se tokmu
pretstavnicite na ONA.
Nitu eden faktor ne mo`e da go izbegne nivnoto zastapuvawe,
osobeno ne me|unarodniot faktor kako re{ava~ki faktor za
izlez od ovaa situacija.

DW: Kade go gledate mestoto na Arben Xaferi? Zarem ne dojde krajot na

negovata politi~ka idnina?
Rufi Osmani: Ubeden sum deka negovoto konsekventno opstojuvawe na poziciite
vo Makedonskata Vlada, i pokraj voeni aktivnosti koi se vr{ea
osobeno vrz albanskite civilni celi vo celost, go devalvira
ovoj politi~ar i negovata politika.
Mislam deka politikata na g. Xaferi i ostanatite vo ovie
kriti~ni momenti do`ivuva definitiven raskol i taa politika
sigurno nema da bide politi~kata idnina na Albancite vo
Makedonija.
Sepak, vo ovie momenti toa ne e glavnoto pra{awe.
Glavniot moment e celokupniot albanski faktor da gi soedini
vo sebe site segmenti na negovoto pretstavuvawe od politi~ki,
voen i intelektualen aspekt i da dade re{ava~ki pridones za
izlez od voenata sostojba so postignuvawe politi~ki dogovor.

DW: [to barate Vie od me|unarodniot faktor? Dali ste razo~arani od

izjavite na zapadnite politi~ari?
Rufi Osmani: Mislam deka izjavite na zapadnite politi~ari treba da se
podrazbiraat i da se ~itaat me|u redovi. Tie imaat svoi principi
{to se baziraat na me|unarodnoto pravo i go isklu~uvaat
nasilstvoto kako sredstvo za realizirawe na politi~kite celi.
Delumno, gi razbiram tie izlagawa, osobeno od pri~ina {to
me|unarodniot faktor kako nikoga{ dosega vo tekot na krizite
na Balkanot, pravilno gi razbira i gi poddr`a barawata na
Albancite.
Me|unarodniot faktor bara od Makedonskata Vlada da ponudi
politi~ko re{enie vo koe }e bidat prifateni albanskite
barawa preku adekvatno institucionalno re{avawe.
[ 94 ] Davaj}i & prednost tokmu na ovaa dimenzija na nepoddr`uvawe na
nasilstvo, tie davat jasna poraka deka integracijata, napredokot
i idninata na ovaa zemja i narodite i narodnostite koi `iveat
vo nea, zavisat od po~ituvaweto na me|unarodnite standardi.

DW: Koi se minimalnite barawa na Albancite za da se smiri situacijata vo

Makedonija?
Rufi Osmani: Glavnite i optimalnite barawa na Albancite, koi nema
pri~ina da ne bidat prifateni od Makedoncite, se: Albancite
da imaat dr`avotvoren status, da se sproveduvaat mehanizmite
na konsenzualnata demokratija osobeno za odlukite koi }e se
odnesuvaat na me|uetni~kite odnosi za sega{nosta i za idninata
na narodite {to `iveat vo ova zemja.
Smetam deka vo taa nasoka ve}e postojat uspe{ni formuli koi,
kako takvi, se doka`ale vo zapadnite dr`avi.
Ne gledam pri~ina zo{to tie da ne bidat prifateni vo
Makedonija, bidej}i samo na toj na~in mo`e da se gradi dr`avata
i multietni~koto op{testvo kako alternativa na edna stabilna
i dolgotrajna idnina na Makedonija.

DW: Gospodine Osmani, Vie samite se povlekovte od aktuelnata politika.

Dali planirate da & se vratite na politikata?
Rufi Osmani: Vo ovaa situacija podgotven i raspolo`en sum da igram uloga na
lice so dobra volja i da gi ponudam svoite uslugi bazirani vrz
mojot porane{en politi~ki kapital so edna edinstvena cel: da se
izleze od ovaa situacija, da nema porazeni i pobednici, odnosno
pobednici da bidat site gra|ani na Makedonija, Makedonci i
Albanci i da pobedi idninata na Makedonija soglasno barawata,
kriteriumite i standardite na me|unarodnata zaednica.
Jas, vo ramkite na ovie dimenzii, bi go dal svojot pridones,
dokolku site zainteresirani strani pobaraat da se upravuva
racionalno konfliktot {to momentalno go imame.

DEUTSCHE WELLE, april 2001 g.

 [ 95 ]

Vojnata vo Makedonija i nejzinite

posledici vo odnosite
Makedonija - Kosovo

Kosovo, predmet na oficijalnata makedonska propaganda,

zo{to?
Od po~etokot na vojnata vo Makedonija za oficijalnite i civilnite
makedonskite krugovi Kosovo be{e i ostana „glaven objektiv”, alijas „de`uren
krivec” i pri~ina odnosno pretekst za vojnata vo Makedonija. Soglasno
prethodno zacrtanite objektivi, najvisokite politi~ki strukturi, trgnuvaj}i od
pretsedatelot, premierot pa s$ do celiot politi~ki, intelektualen i mediumski
spektar, bez isklu~ok, vo hor go obvinuvaat Kosovo za “agresija vrz Makedonija”.
Ovaa konjukturna propaganda dostigna kulminacija so govorot na pretsedatelot
na Makedonija na samitot na Evropskata unija vo Stokholm i so obra}aweto na
premierot do makedonskiot narod na pragot na voenata ofanziva na oficilenite
makedonski sili protiv albanskite buntovnici.
Makedonskiot pretsedatel, koj vsu{nost be{e izbran prete`no so albanskite
glasovi vo Makedonija, me|u drugoto izjavi: „Korenite na ovaa kriza treba da se
baraat vo vnatre{nata politi~ka situacija vo Kosovo, agendata na teroristite
(alijas ONA) koi se zagri`eni za situacijata vo Kosovo i se obiduvaat da
izvezuvaat terorizam, destabilizacija i ideologija na nasilstvoto od Kosovo vo
Makedonija...”
Makedonskiot premier pak izjavi: „Imame rabota so direktna agresija na
teroristi~ki bandi od Kosovo protiv Makedonija i na na{eto gostoprimstvo kon
kosovskite begalci tie vozvra}aat so agresija...”
Za makedonskite vlasti i javnoto slovensko mislewe vo celina, Kosovo e sinonim
za „kriza, terorizam, destabilizacija, ideologija na nasilstvo, {verc” ili
poednostavno ka`ano - Kosovo e izvor na celoto zlo na Balkanot.
Porakata koja Makedoncite ja ispratija do me|unarodniot faktor, be{e deka
JIE ne mo`e ekonomski i politi~ki da se stabilizira i da se integrira bez „na
bilo koj na~in da se disciplinira i stabilizira Kosovo, glavnoto `ari{te na
me|unarodniot ekonomski i politi~ki kriminal koe ima golem potencijal da go
destabilizira celiot region”.
Od eden aspekt, makedonskata poraka n$ potsetuva na metafizi~kite sindromi na
neuspe{nata srpsko-makedonska politika i mo{ne transparentno go manifestira
[ 96 ] svoeto golemoto nezadovolstvo {to na teritorijata na Kosovo ne se pove}e
„srpskite militantni sili za stabilizacija”.
Od druga strana pak, ovaa politika ima za cel da ja ubedi me|unarodnata zaednica
deka ve}e e „krajno vreme” da ja „korigira gre{kata” koja ja napravi za vreme na
voenata intervencija vo 1999 g., preku „povtornoto stabilizirawe na Kosovo”
preku negovo vra}awe vo srpsko-jugoslovenskiot protektorat.
Kulminacija na ovaa militantna i politi~ka arogancija se postigna so ~inot na
zatvorawe na makedonsko-kosovskata granica, pove}e od tri nedeli, i so voenata
intervencija na makedonskata vojska nad kosovskite sela, pri {to zaginaa dvajca
civili, a desetici drugi bea raneti.
Makedonskata opsesija bazirana na proviniencijata na predrasudite se stremi
po sekoja cena da gi anatemisa kosovskite Albanci i tie od “`rtven narod” i “narod
poddr`an od Zapadot” da bidat pretstaveni pred re{ava~kiot me|unarodniot
faktor kako „element na agresija i glaven destabilizator vo regionot”.
Terminologijata koja se upotrebuva za da se obvini Kosovo se pravi na edno
mo{ne nisko politi~ko i diplomatsko nivo, me|utoa za avtorot na tekstot ova ne
prestavuva iznenaduvawe, bidej}i tokmu aktuelnata Makedonska Vlada e taa koja
se identifikuva so politi~ki i ekonomski kriminal kako na~in na upravuvawe
so Vladata, fakt koj & ovozmo`uva da bide „posebna” vo sporedba so mnogute drugi
vladi na dr`avite vo regionot.
Na krajot na krai{tata, iako ovie obvinuvawa direktno bea adresirani do
politi~kite subjekti i do kosovskiot narod, na ni{an go imaa pred s$ me|u­na­
rodniot faktor, ~ie vladeewe, spored Makedoncite, ne be{e adekvatna supsti­
tucija na porane{niot srpski re`im soglasno „slavomakedonskite strate{ki
interesi vo regionot”.

Koja be{e reakcijata protiv ovaa propaganda

Dali e proporcionalna reakcijata protiv ovaa „makedonska fodul
politika” od strana na celiot albanski faktor voop{to, a osobeno na Albancite
vo Makedonija i vo Kosovo, e pra{aweto koe avtorot se obiduva da go analizira
vo prodol`enie na ovoj tekst.
DPA, partnerot vo vladinata koalicija, prodol`uva da poka`uva indiferentnost
i neopravdana tolerancija vo vrska so ovaa nevidena anti-kosovska propaganda,
bidej}i se najde vo „politi~ki no`ici” pome|u ekstremnata `elba na nejzinite
lideri i me|unarodniot pritisok da ostane po sekoja cel del od Makedonskata
Vlada i kako rezultat na nejzinata funkcionalna hendikepiranost da ja ko~i ovaa
anti-kosovska propaganda.
Celosnoto demaskirawe na DPA kako del od Vladata na Georgievski, denes se
slu~uva na eden tragikomi~en na~in, kako posledica na faktot deka do v~era
DPA propagira{e deka navodno e vo misija na gradewe dobri relacii i odnosi
pome|u Makedonija i Kosovo i deka svoeto anga`irawe go realizira vo ramkite
na aran`manite na Paktot za stabilnost, kako poseriozen me|unaroden obid za
me|usebna sorabotka, stabilnost i regionalno i evropsko integrirawe na ovoj
del na Balkanot.
Anahroni~en e rezultatot na „mo{ne silnoto anga`irawe” na liderite na DPA [ 97 ]
od aspekt na argumentirawe na pravoto na Kosovo za nezavisnost od „pozicija na
makedonski vladin pretstavnik” denes koga nejzinata Vlada celosno go devalvira
ova anga`irawe.
Golemiot MOLK i celosnoto politi~ko koleni~ewe pred ovaa nevidena
propagandisti~ka agresivnost, ubedlivo ja konsumiraat retorikata na „infla­
ciskiot patriotizam” na DPA na ~elo so g. Xaferi.
Kako naedna{ se istopi „tolku golemiot politi~ki kapital” i me|unarodno
potvrdenata vizijata „made by DPA” tolku mnogu propagirana kako sveta vizija od
strana na celosno cenzuriranite lokalni mediumi, se postavuva kako najgolemata
ironi~na dilema vo ~estite “bo{ muabeti” koi postojano se vrtat vo brojnite
albanski kafeani {irum Makedonija. Zo{to?
Bidej}i denes, kako nikoga{ porano, ne e samo na{ata politi~ka elita taa {to ne
komunicira i ne koristi dijalog, istata praktika ja koristat i drugite nepoliti~ki
asocijacii i krugovi, vo prv red intelektualnite, so {to u{te edna{ realno
se otslikuva na{ata gorka vistina na eden politi~ki i intelektualen etnos na
“po~etokot na tranzicijata”, ta`na slika, a ne humor vo ovie odlu~uva~ki migovi
za sudbinata na na{iot narod.
Albanskite opozicioni politi~ki partii i drugite civilni i nevladini
asocijacii vo Makedonija imaa korektni verbalni izjasnuvawa, me|utoa ostanaa
samo na verbalnata dimenzija kako posledica na nedostatokot na nivnata realna
funkcionalna mo} i golemata segmentacija i dezorientacija na nacionalniot
potencijal vo celost.
Kosovskite politi~ki partii, no ne i kosovskite institucii, glavno bea zadovolni
so verbalnite izjavi za osuduvawe i otfrlawe na makedonskite obvinuvawa kon
Kosovo, poddr`uvaj}i gi barawata i pravata na Albancite vo Makedonija i naj~esto
so toa zavr{uva{e nivnata politi~ka aktivnost vo vrska so aktuelnata kriza.
Javnite institucii, osobeno albanskite nau~ni institucii vo Kosovo i vo
Makedonija, re~isi celosno molknaa, nedostasuvaa analizi, izlagawa, preporaki,
objavuvawe na albanskite argumentite vo vrska so vojnata vo Makedonija и vo
vrska so temata koja e predmet na ovaa analiza pred me|unarodniot odlu~uva~ki
faktor.
Tokmu albanskata dijaspora, toj neumorliv nacionalen faktor, kako i sekoga{
taka i vo ovoj slu~aj, gi mobilizira{e svoite redovi i u{te edna{ go podigna
glasot, vo znak na protest, branej}i gi pravata na Albancite vo Makedonija i
kako protiv odgovor na makedonskite obvinuvawa kon Kosovo se sprotivstavi
so razli~ni aktivnosti, protesti, lobirawa i diplomatski anga`irawa kaj
zapadnite kancelarii.
Postojat dva segmenti na podignata svest kaj civilnoto naselenie vo kosovskoto
op{testvo koi zaslu`uvaat komplimenti za osobenoto anga`irawe okolu
situacijata vo Makedonija и vo tie ramki и za temata na ova analiza.
Mladinata i albanskiot narod vo Kosovo go so~inuvaat prviot povitalen i posvesen
segment i preku pomasovni protesti i demonstracii na celata teritorija na Kosovo
se solidariziraa, kako nikoga{ do sega, so albanskiot narod vo Makedonija, pred
[ 98 ] s$ ispra}aj}i va`na poraka do makedonskite politi~ari i me|unarodniot faktor
deka ne mo`at da ostanat indiferentni pred edna vakva situacija.
Vtoriot segment gi opfa}a pi{anite i delumno elektronskite mediumi, glavno vo
Kosovo, a pomalku i vo Makedonija, koi vo kontinuitet gi sledea zbidnuvawata vo
Makedonija i prosleduvaa adekvaten protiv odgovor na makedonskite obvinuvawa,
no samo na nacionalno i mnogu malku i na me|unarodno nivo.
Re~isi vo celost nedostasuvaa albanskite reakcii i polemiki vo makedonskata
javnost kako rezultat na ograni~enite mo`nosti za pretstavuvawe, {to vsu{nost
pretstavuva{e propu{tena {ansa.
Nedovolnata prisutnost, ili da ne ka`am, re~isi celosnata apstinencija vo
zapadnite elektronski i pi{ani mediumi e golem propust koj treba da se kori­
gira mnogu brzo, imaj}i ja predvid golemata mo} na javnoto mislewe vo ovie
zemji pri donesuvawe na odlukite na zapadnite vladi i najva`nite me|unarodni
institucii.

Hitot na vojnata vo Makedonija, zatvorawe na granicata

so Kosovo
Zatvoraweto na makedonsko-kosovskata granica e politi~ki ~in bez
presedan so mo{ne golemi negativni posledici po ekonomiite na dvete zemji,
osobeno za Makedonija, analizirano vo kontekst na izvozot, buxetot i razvojot.
Tokmu Kosovo i kosovskiot pazar so dva milioni potencijalni potro{uva~i bea
tie {to ovozmo`ija ekspanzija na izvozot na makedonskata ekonomija {to vo 2000
godina dostigna brojka od nad 200 milioni amerikanski dolari ili nad 10 % od
godi{noto BDP.
Ovoj fakt go postavi Kosovo na tretoto mesto na spisokot na zemji koi uvezu­vaat
makedonski proizvodi i po desetgodi{no stagnirawe & ovozmo`i na Makedo­­ni­ja
povisok ekonomski porast, vidno podobruvaj}i gi makroekonomskite parametri i
trgovskiot bilans i istovremeno podobruvaj}i go pla}aweto vo R.Makedonija .
Kosovo & оvozmo`i na makedonskata ekonomija poprivilegirani, re~isi mono­
polisti~ki pozicii, vo vzaemnite trgovski odnosi, glavno pretvoraj}i se vo
uvozno potro{uva~ko dru{tvo so site ekonomski nedostatoci koi go sledat ovoj
fenomen i & ovozmo`i golema ekonomska dobivka na makedonskata ekonomija.
Za~uduva~ki be{e makedonskiot protivodgovor, preku oficijalnata politika,
so celosno prekinuvawe na bilateralnite odnosi {to ima{e golemi negativni
posledici osobeno za samata makedonska ekonomija.
Nepravednoto zatvorawe na granicata so Kosovo i arogantnoto otfrlawe na
predlogot za povtorno otvorawe na istata, neminovno }e predizvika spontana
reakcija od kosovskata strana vo forma na odbivnost kon makedonskite
proizvodi i celosno preorientirawe na kosovskite potro{uva~i i trgovci kon
alternativnite pazari.
Makedonskite pretstavnici ne treba da zaboravat deka makedonskata ekonomija
ima konkurentna komparativna prednost tokmu kon kosovskata ekonomija.
Alternativi za izvoznata supstitucija za kosovskiot pazar nitu ima, nitu pak [ 99 ]
bi mo`elo da se iznajdat i prodol`uvaweto na ovaa politika }e go zgolemi
vnatre{niot deficit i prazninite vo makedonskata ekonomija, a krajnata cena na
ovaa pogre{na politika }e ja platat samite gra|ani na Makedonija.
Vo ovoj pravec nedostiga{e pokonkreten anga`man na Stopanskite komori na
Kosovo i Makedonija i drugite biznis-asocijacii vo smisla na osvestuvawe
na oficijalnata makedonska politika za vzaemnite {teti od vakviot ~in na
ednostranoto zatvorawe na granicata za protok na lu|e i stoki. Kosovskiot
odgovor kon eden vakov ~in }e bide adekvaten - recipro~en vo bliska idnina, no
sekoga{ imaj}i predvid deka postojnite alternativi na pazarnata supstitucija
ne se racionalni i deka donesuvaweto na politi~kite odluki aktuelno ne e vo
nadle`nost na kosovskiot politi~ki faktor.
Reakcijata na me|unarodniot faktor za zatvorawe na granicata, osobeno na onoj {to
momentalno upravuva so Kosovo, be{e mo{ne bavna i nevoobi~aeno tolerantna,
iako istiot faktor se soo~uva so mnogu problemi pri realizacijata na negovata
misija vo Kosovo.
Vakvata reakcija delumno e posledica i na bavnoto reagirawe na kosovskite
subjekti vo vrska so ovaa problematika.
Voenata intervencija i ubistvoto na kosovskite civili be{e odmazdni~ki voen
~in bez presedan, koj vo su{tina ja manifestira slabosta i nervozata na Vladata
na oficijalno Skopje kako posledica na faktot deka od po~etokot na konfliktot
vo Makedonija istiot se upravuva od pogre{ni pozicii i premisi baraj}i go
vinovnikot za konfliktot – sporot vo tu| politi~ki i teritorijalen dvor.

Za kraj:
Borbata na albanskite buntovnici vo Makedonija ima vnatre{na geneza i
etimologija i fakt e deka Kosovo ne mo`e da ima direktno vlijanie vo ovoj kon-
flikt bidej}i istoto (Kosovo) e upravuvano od strancite, a ne od samite Albanci
vo Kosovo.
Ova e su{tinski fakt koj oficijalno Skopje i civilnata makedonska strana
sakaat da go zaobikolat, no istovremeno i poargumentirano da go demantiraat
pred me|unarodniot faktor.
Klu~ot za re{avawe na albansko-makedonskiot voen spor e vo Skopje i Tetovo,
bidej}i pri~inite za zapo~nuvawe na vojnata se vnatre{ni i ne se pottiknati od
nikakov „kosovski paternalizam od Pri{tina”. Vpro~em, i politi~kite celi na
albanskite buntovnici se naso~eni kon povtorno pravno-politi~ko definirawe
na Makedonija po~ituvaj}i go integritetot i teritorijalniot suverenitet na
samata Makedonija, sprotivno na lagite i dezinformaciite na makedonskite
vlasti. Krajno vreme e aktuelnite makedonski vlasti da ja smenat politi~kata
dioptrija i da po~nat da gradat prijatelski odnosi so Kosovo, prifa}aj}i ja
novata albanska realnost na politi~kata karta na Balkanot.
Ovaa nova realnost vo vrska so Kosovo ja isklu~uva starata nostalgija kon
Belgrad, nezavisno od privremenata euforija {to be{e pri~ineta so ~inot na
[ 100 ] skore{noto potpi{uvawe na dogovorot me|u Makedonija i Srbija za iscrtuvawe
na zaedni~kata teritorijalna granica i na teritorijalniot del na Kosovo.
Gradeweto prijatelski odnosi me|u Makedonija i Kosovo podrazbira povtorno
balansirawe na vnatre{nite odnosi me|u Makedoncite i Albancite vo
Makedonija kako preduslov za dolgotrajna stabilizacija na Makedonija.
Prodol`uvaweto na dosega{nata anti-kosovska obvinitelna retorika i
prodol`uvaweto na diskriminatorskata politika kon ovde{nite Albanci,
podrazbira prodol`uvawe na procesot na vnatre{na dezintegracija i zakana
od pretvorawe na Makedonija od „oaza na mirot” vo „oaza na nestabilnosta” od
regionalni razmeri.
Ovoj rizik e realen imaj}i ja predvid vnatre{nata i regionalnata konfliktnost
vo vrska so Makedonija, nasproti zatvoraweto na pati{tata za integracija,
napredok i perspektiva na nejzinite gra|ani.
Avtorot na analizata nema dilema deka makedonskite vlasti i makedonskoto
civilno naselenie }e si prodol`at po staro vo ovaa nasoka kako del od nivnoto
scenario za devalvirawe na albanskite politi~ki barawa koi se prva, za `al, i
posledna to~ka na zaedni~kiot izve{taj na albanskite vojnici i politi~ari.

Edna poraka
Dodeka pretstavnicite na integriranata me|unarodna politika nosat poraki
za posredni{tvo vo Makedonija, vie, albanski politi~ari, {to pravite?! Nemojte
ni slu~ajno da pomislite deka denes, koga bitieto i idninata na albanskiot
narod vo Makedonija se pred golema opasnost za nivnoto opstojuvawe, narodot go
interesira koj od vas bil i e kodo{ i na koja strana i pripa|a?
Denes, kako nikoga{ porano, treba da bideme zaedno, bidej}i samo zaedno mo`eme
da bideme na nivoto na ovoj istoriski moment, za{to vo sprotivno na{ata
nacionalna nesre}a }e bide rezultat na va{ata kletva.

“Vie mo`ete da igrate so va{ata li~na sudbina, no nikako nemate pravo da si igrate
so sudbinata na na{iot narod...”

Bota Sot, Lobi i Koha Ditore, april 2001 g.

 [ 101 ]

Dosega[noto glumewe dijalog e opasna

zamka koja se zakanuva da go reciklira
konfliktot. Zo[to?

I pokraj intenzivnite poseti na najvisokite pretstavnici na me|una­ro­­­d­na­

ta diplomatija i nivnite supstancijalni poraki za zapo~nuvawe dijalog za spor-
nite pra{awa, se prodol`uva po staro so glumeweto dijalog me|u makedonskite
pretstavnici i pretstavnicite na albanskite politi~ki partii vo РМ.
Vo periodot od prekinot na voenite konfrontacii, pa dosega, vidno se razjasnija
dijametralno sprotivstavenite politi~ki pozicii na dvete strani. Postojat
su{tinski razliki vo vrska so pri~inite za krizata-konfliktot i analogno
so pristapot kon analiziraniot fenomen se predlagaat mnogu alternativi i
scenarija kako re{enija za spornite pra{awa.
Ovie su{tinski razliki za pri~inite i pati{tata za re{avawe na konfliktot
- krizata se karakteristi~ni kako za makedonskata, taka i za albanskata strana,
no istovremeno i samo za albanskata strana osobeno za politi~kiot vo odnos na
buntovni~kiot subjekt od aspekt na upravuvawe so krizata. Avtorot }e se obide
da analizira nekoi od faktorite koi direktno go odreduvaat upravuvaweto i
re{avaweto na sporot vo РМ.

Mas-mediumite i javnoto mislewe

Sredstvata za javno informirawe i nivniot pridones vo kreiraweto na
javnoto mislewe „za dijalog” e eden od najzagri`uva~kite faktori.
Makedonskiot informativen spektar, bez ogled dali e vladin ili civilen,
upotrebuvaj}i terminologija koja vo su{tina ja pottiknuva vojnata, go orientira
javnoto mislewe „protiv supstancijalniot dijalog” i protiv pravno-ustavnite
procesi kako odgovor na albanskite politi~ki barawa vo Makedonija.
Ovaa propaganda koja pottiknuva vojna, vo kontinuitet e poddr`ana od najvisokite
politi~ki pretstavnici po~nuvaj}i od pretsedatelot i premierot na dr`avata, pa
nadolu kon ostanatiot spektar makedonski politi~ari.
Vakvata terminologija e vo celost sprotivna me|u drugoto i na zaklu~ocite
doneseni od Makedonskiot Parlament i na terminologijata koristena od
porelevantnite me|unarodni institucii.
Upotrebata na krajno diskvalifikaciska i neprijatelska terminologija kon
albanskite buntovnici, vsu{nost go prodlabo~uva jazot i me|uetni~kata
[ 102 ] netolerancija pome|u Makedoncite i Albancite, nasproti zgolemuvaweto na
simpatiite i identifikuvaweto na albanskiot narod so ONA.
Ovoj vid terminologija direktno go pottiknuva konfliktot i vo celost sozdava
voeno raspolo`enie kaj javnosta, reduciraj}i go istovremeno prostorot za
politi~ko manevrirawe vo pravec na brzo politi~ko re{avawe na konfliktot.

“Vladinite merki za stabilizacija’’ koi proizveduvaat

destabilizira~ki efekti
Postavuvawe policiski punktovi so policajci od nealbanska etni~ka
pripadnost vo mesta naseleni prete`no so civilno albansko naselenie, pokraj
postojanata zloupotreba i maltretirawe i omalova`uvawe na albanskite
civili i stopanstvenici, vo golema mera ja zgolemuva nedoverbata na Albancite
kon vladinite voeni sili, identifikuvaj}i gi na krajot na krai{tata kako
protivalbanski voeni sili.
Policiskite akcii, upadi i nasilnoto vleguvawe vo mestata naseleni so
albansko civilno naselenie, kako {to bea slu~aite vo Poroj, Xep~i{te i drugite
albanski sela vo Tetovo i vo Kumanovo, kako i krivi~nite prijavi od strana na
pravosudstvoto, no i misterioznite ubistva na civilite Albanci na grani~niot
pojas vo gostivarsko, ja podgrevaat tenzijata vo me|uetni~kite odnosi i u{te
pove}e krevaat panika me|u albanskoto civilno naselenie.
Nekompenziraweto na ekonomskite {teti na albanskoto naselenie vo kriznite
podra~ja vo funkcija na pobrzo stabilizirawe na civilniot `ivot i o~iglednoto
dvoumewe vo vrska so prezemaweto itni merki vo sorabotka so me|unarodniot
faktor za organizirano vra}awe na raselenite Albanci, sozdade u{te pogolem
somne` kaj albanskiot narod za vistinskite nameri na aktuelnata Vlada.
Dosega{nite “vladini merki za stabilizacija” vo kontekst na ovie postaveni
pra{awa signaliziraat na neodgovornost i ni{ka nesigurnost na pra{aweto
{to ni nosi utre{ninata, {to }e ima golemi posledici, osobeno vrz raselenite
Albanci.
Politi~kite barawa na Albancite i politi~kata ponuda na Makedoncite kako
protivodgovor, daleku od uramnote`eniot politi~ki kompromis, zo{to?
Protivodgovorot na Makedoncite na politi~kite barawa na Albancite koi se
artikulirani, no ne и usoglaseni pome|u politi~kiot i vostani~kiot subjekt, vo
su{tina ima verbalno-informativen karakter i ja ima slednava sodr`ina :
1. Makedonija treba da go zajakne gra|anskiot koncept na dr`avata, a
Albancite treba da ja doka`at lojalnosta kon dr`avata.
Dosega{niot gra|anski koncept na dr`avata so celosni makedonski nacionalni
atributi, objektivno ve}e & pripa|a na politi~kata istorija i pokraj faktot {to
vladinite politi~ari i ponatamu arogantno se zalagaat za sprotivnoto.
И pokraj ovoj rigiden oficijalen stav, ve}e e evidentno deka mo`ebi eden
gra|anski koncept so albansko-makedonsko dvobitie bi mo`el da bide model na
kompromis prifatliv za dvete strani.
Imponiranata lojalnost kon dr`avata, nasproti postojanoto demokratsko [ 103 ]
odbivawe pridru`eno so kontinuirano nasilstvo kako metod za disciplinirawe
na Albancite, definitivno is~ezna. Dov~era{nata ramnote`a bazirana na
nasilni~kata lojalnost definitivno zavr{i so prviot istrel od vostanieto vo
Makedonija.
Konceptot na novata lojalnost kon dr`avata treba da podrazbira transformirawe
i reformirawe na dr`avnata struktura vklu~uvaj}i go albanskiot nacionalen
identitet vo dr`avnite strukturi kako preduslov na novata lojalnost na
recipro~nata dimenzija.
2.. Nema da se prifatat barawata koi se orientirani vrz promena (ru{ewe)
na dr`avniot unitaren sistem.
Realno, ne mo`e da se napravi seriozen dijalog poradi politi~koto kli{e {to
kako refren se povtoruva vo praznata makedonska antiteza.
Zamenata na unitarniot koncept na sistemot so neunitaren i decentraliziran
sistem, vsu{nost pretstavuva Hamletova dilema na definitivno otstranuvawe na
diskriminacijata ili ponatamo{en so`ivot so nea. Otka`uvaweto od ova klu~no
barawe ne treba da se napravi vo niedna varijanta na politi~ki kompromis.
3. Ako se smeni Ustavot spored barawata na Albancite, toga{ kako }e se
spravime so barawata na drugite malcinstva e tezata na najgolemiot
albanofob, porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov.
Celta na ovaa teza e relativizirawe na barawata na Albancite i spu{tawe na
istite na nivo na drugite etni~ki malcinstva so la`no alibi i vo misija na
gradewe na promakedonski alijas antialbanski blok, {to ve}e funkcionira vo
oficijalnite voeno-policiski strukturi.
Da se potsetime deka drugite nealbanski nacionalnosti vo РМ ne mo`at da se
sporedat so Albancite и zaradi slednata faktografija:
- Mo{ne golema politi~ka, intelektualna, ekonomska i demografska
disproporcija pome|u albanskata zaednica i drugite malcinstva vo
Makedonija;
- Etni~kata teritorijalna kompaktna rasprostranetost na Albancite vo
severozapadniot del na РМ, koja ovozmo`uva prakti~na implementacija
na pravnata i politi~kata ramnopravnost, koja mnogu dobro se argumentira
so 25 albanski op{tini nasproti edna romska i edna turska op{tina, {to
od druga strana ja pravi disfunkcionalna prakti~nata implementacija na
ramnopravnosta preku izvr{nata vlast kaj drugite nacionalnosti.
4. Treba da se ra{iri fakti~kata upotreba na albanskiot jazik vo javnata
administracija i vo obrazovanieto, no ne da se oficijalizira na
nivo na dr`avata. Ova e u{te edna „biser” na doka`aniot albanofob,
porane{niot minister za vnatre{ni raboti, g. Fr~kovski, aktuelen
sovetnik vo senka na pretsedatelot g. Trajkovski.
Ovaa teza vsu{nost ja otfrla oficijalnata upotreba na albanskiot jazik vo
centralnata administracija, Parlamentot, Vladata, diplomatijata, javniot sektor,
policijata, vojskata i vo celiot spektar na centralnata vlast koja efektivno se
realizira vo glavniot grad i realno ja so~inuva efektivnata realna vlast vo
Makedonija.
[ 104 ] Deka oficijalnata dvojazi~nost realno funkcionira bez su{tinski problemi,
svedo~i aktuelnata op{tinska vlast, kade {to albanskiot, pokraj makedonskiot
jazik, e vo oficijalna upotreba kako oficijalen jazik. Edinstvenata reperkusija
za fakti~koto implementirawe na ovaa pravna norma podrazbira centralnata
dvojazi~na administracija, pra{awe {to vo eden racionalen vremenski rok
mo`e da se realizira bez golemi investicii.
5. Gradeweto na eden netipi~en model na multietni~ko op{testvo, no ne i
multietni~ka dr`ava, e u{te eden “biser” na pretsedatelot Trajkovski.
Odgovorot od Sovetot na Evropa preku usvojuvaweto na rezolucijata so koja se
prepora~uva gradewe na multietni~ka dr`ava kako preduslov za gradewe na
multietni~ko op{testvo im se vrati kako politi~ki bumerang na makedonskite
vlasti. Ova be{e argumentirana potvrda na politi~kite barawa na Albancite
{to go zadol`i albanskiot politi~ki faktor da sorabotuva i da gi koordinira
aktivnostite so zapadnite instancii.
Takanare~eniot „netipi~en model” predlo`en od pretsedatelot Trajkovski,
vsu{nost predlaga za~uvuvawe na unitarniot sistem na dr`avata i im nudi
nekakvi prava na Albancite vo individualna gra|anska dimenzija, otfrlaj}i
gi kolektivnite prava i kako takov }e ostane “netipi~en”, isto kako i negoviot
predlaga~.
6. Kako logi~en zaklu~ok na makedonskite tezi kako protivodgovor na
politi~kite barawa na Albancite vo javnosta se prezentira politi~ki
sublimirana alternativa na tezite na SDSM deka:
- Albancite treba da steknat ~uvstvo deka ne se marginaliziraat i ne se
tretiraat kako gra|ani od vtor red i deka
- idninata na Makedonija e vo gradewe na integrirano op{testvo, a ne vo
podeleni etni~ki geta.
^uvstvata na marginalizacija, majorizacija i masovna i nasilna zloupotreba vrz
Albancite od strana na makedonskata dr`ava, osobeno vo vremeto na vladeeweto
na SDSM, se edni od glavnite pri~ini koi gi nateraa albanskite buntovnici da go
zemat oru`jeto v race za da gi zaprat scenarijata od vakov vid vo idnina.
Edinstvenite garancii koi }e ja eliminiraat marginalizacijata i sistematskoto
diskriminirawe na Albancite mo`e edinstveno da bidat ustavno-pravni,
po~ituvaj}i gi principite na zapadnata politi~ka integracija i ekonomskata
globalizacija zaedno so sistematsko avansirawe na kulturniot i nacionalniot
diversitet .
Dosega{nata makedonska getoizacija i integracija vo odnos na Albancite, vsu{nost
ima eden zaedni~ki naziv, prinudna asimilacija i neslu~ajno, alternativata od
vakva priroda ve}e propadna.
Ovoj vid na integracija be{e anahroni~en, antilogi~en i antimatemati~ki.
Zo{to?
Za{to Albancite kako del od edna sedummilionska nacija i so celosno paralelen
kulturen identitet, realno, ne e mo`no da se integriraat vo eden celosno
sprotiven sistem na vrednosti na drug narod koj broi ne{to pove}e od eden milion
pripadnici.
Ne slu~ajno pretsedatelot na ova dr`ava ne mo`e da najde nitu eden „~esen” Albanec [ 105 ]
za ~len na negoviot „famozen” sekretarijat „integriran vo makedonskiot sistem”
za da debatira za spornite pra{awa .
Ponudenata integracija za ovde{nite Albanci od strana na Slovenite vo
Makedonija, i pokraj celosnata dezintegracija na porane{nite ju`noslovenski
dr`avi, vo sr` e protivzapadna alternativa vo odnos na zapadnata politi~ka
integracija i kako tranzitna alternativa ve}e ne mo`e da najde nitu eden
potro{uva~ vo vnatre{niot i me|unarodniot politi~ki pazar.

Za kraj:
Zo{to politi~kite aktivnosti na makedonskite politi~ari i na albanskite
politi~ki parti vo РМ ne davaat rezultat i pokraj celosnata me|unarodna
poddr{ka za stavawe kraj na krizata e dilema koja ~esto pati se postavuva vo
javnosta i me|u diplomatskite krugovi vo Makedonija.

Odgovorot e eden i edinstven

- Obidot za marginalizacija na ONA od masata na politi~kite pregovara~i
prestavuva metafizi~ki obid koj predizvikuva opasnost i mo`e da ima
povraten bumerang efekt.
- Igrata so takanare~enata {iroka vladina koalicija u{te edna{ ja
potvrduva tezata deka obidot da se soo~ime so krizata e celosno konjukturna
so elementi na golema politi~ka neodgovornost и celosno vo funkcija na
idnite parlamentarni izbori.
- Aktuelnata Vlada soo~ena so mnogu finansiski i ekonomski skandali na
nejzinite najodgovorni funkcioneri zaedno so politi~kata indiferentnost
vo odnos so aktuelnata kriza ja predlo`i alternativata na {irokata
koaliciona Vlada kako odgovor na evidentnoto gubewe na vnatre{nata i
osobeno me|unarodnata poddr{ka, no bez uspeh.
- Formiraweto na samo dve politi~ki podeleni strani, albanska i
makedonska, vo koi zadol`itelno treba da se inkorporiraat politi~kite
pretstavnici na ONA, mo`e da sozdade strani za razgovor i mo`e da obezbe­
di parlamentarno mnozinstvo koe }e ovozmo`i eventualniot politi~ki
dogovor da bide potvrden vo Parlamentot.
Spored Stopanskata komora direktnite ekonomski {teti i zagubi vo ekonomijata
na Makedonija od po~etokot na konfliktot do denes se dvi`at do 400 milioni
germanski marki, dodeka spored Ministerstvoto za ekonomija {tetata iznesuva do
700 milioni germanski marki.
Ovie neopravdani tro{oci se su{tinska zakana {to bi mo`elo da ja vrati
Makedonija od vode~ka zemja vo ekonomskite reformi vo JIE do zemja so golema
ekonomska i politi~ka zakana i so perspektiva na stopanski bankrot.
Iskustvoto so racionalnoto upravuvawe vo situaciite od vakva priroda,
osobeno za vreme na vojnite vo Bosna, Kosovo i aktuelno vo Pre{evskata dolina,
pretpostavuva vklu~uvawe vo razgovorite na zavojuvanite strani pod patronat na
me|unarodniot faktor.
[ 106 ] Dosega{nata praktika i obidot na makedonskite politi~ki pretstavnici,
me|unarodniot faktor i osobeno na vnatre{niot albanski politi~ki faktor
za namerna izolacija na voeniot albanski faktor, prestavuva zakana so efekt na
bumerang ne samo za krevkiot mir, tuku i za aktuelniot albanski politi~ki faktor
vo Makedonija, defaktoriziraj}i go istiot pred s$ pred samite Albanci vo RM.
Makedonsko-albanskiot spor vo Makedonija stanaa prioritet na me|unarodnata
politi~ka agenda, ne kako posledica na “inernoto integrirawe” na albanskiot
politi~ki subjekt vo makedonskiot sistem, tuku blagodarenie na albanskoto
vooru`eno vostanie na ONA .
Epilogot na ovoj spor neizbe`no podrazbira politi~koto prisustvo na ONA
kako sostaven element na albanskata strana na masata za pregovori. Igrata na
albanskite politi~ki pretstavnici bez prisustvoto na ONA ve}e e pri kraj i
zatoa pretstavnicite na DPA treba edna{ za sekoga{ da ja zatvorat stranicata
na politi~ka hipokrizija i da ovozmo`at unifikacija na albanskiot faktor kako
preduslov za uspe{en dijalog.
Vo prilog na ovaa konstatacija postoi i dosega{nata seriozna vozdr`anost na
albanskite buntovnici so cel da se dade prednost na unifikacijata na platfor­
mata i na politi~kata delegacija kako patokaz za re{avawe na konfliktot.
Dosega{niot pristap vo pravec na upravuvaweto so krizata se karakterizira{e
po samoproglaseniot voen vladin triumf, {to bi zna~elo deka se pravi smetka
bez stopanot, no ovaa smetka nema komu da mu se isprati i kako takva podrazbira
neuspe{no politi~ko upravuvawe.
Povtornoto zapo~nuvawe na konfliktot za vreme na posetata na makedonskiot
pretsedatelot vo Va{ington so argumenti doka`uva deka vremeto na glumewe
dijalog zavr{i.
Da se nadevame deka vra}aweto od Amerika }e nazna~i golem pozitiven presvrt
kon dijalog so rezultati.

Bota Sot, Lobi, april 2001 g.

 [ 107 ]

Mirovnata misija na dvojkata

Robertson-Solana zaedno so
vukovarizacijata na albanskite
naseleni mesta i civili od
vladinite voeni sili - specifi^en
paradoks. zo[to?

Povtornoto pojavuvawe na ONA kako bumerang vo odnos na

„vladinata voena pobeda”
Povtorniot po~etok na vooru`eniot konflikt pome|u Osloboditelnata
nacionalna armija i vladinite sili za bezbednost na Makedonija ja opravda
voznemirenosta i predupreduvawata na mnogu analiti~ari deka vooru`eniot
konflikt be{e privremeno zapren i deka igrata na politi~arite so procesot na
politi~kiot dijalog be{e opasna konjukturna stapica so bumerang posledici.
Prodol`enieto na voeniot konflikt se karakterizira so novi momenti vo odnos
na po~etokot na konfliktot, и od prvite voeni linii na borbenoto pole se
prenesuva na celiot me|uetni~ki albansko-makedonski spektar .
Ubistvoto na vladinite pripadnici za bezbednost od prvite borbeni linii od
strana na vojnicite na ONA, celosno go argumentira sodr`ajnoto prisustvo na
ONA na borbenite tereni i na mnogu ekspliciten na~in ja negira{e dov~era{na­
ta pobedni~ka propaganda koja be{e la`no pretstavena od strana na makedonskite
vlasti.
„Triumfalnoto” vra}awe na ONA vo spomenatata varijanta be{e voena postapka
mnogu debatirana od aspekt na idniot voeno-politi~ki trend. Ovoj akt koj se slu­
~i za vreme na oficijalnata poseta na makedonskiot pretsedatelot vo Va{ington,
u{te edna{ dade „argumenti” deka navodno albanskite vostanici se vsu{nost
tie koi se „vinovniot agresor”, no i alibi za „`rtvite”, kako {to vo slu~ajov
bea prezentirani makedonskite vladini sili od strana na pretsedatelot i
makedonskata politika kaj me|unarodniot faktor.
Ovoj „argument” se eksploatira{e kako nikoga{ porano vo vnatre{nata propa­
ganda i vo oficijalnata diplomatska kampawa so namera da se anatemisaat
borcite za sloboda i so cel celosno negirawe na opciite za re{avawe na
legitimni politi~ki barawa na Albancite, nasproti kreiraweto izgovor za
obnovuvawe na nevideniot vandalizam protiv Albancite.
[ 108 ] Bez ogled na faktot {to ovie ubistva ostanaa enigmati~ni od aspekt na
me|unarodna verifikacija, bidej}i takvata verifikacija be{e onevozmo`ena,
ONA, so ovoj akt be{e obvineta kako „vinovnik” za povtornoto zapo~nuvawe na
konfliktot, i kako nusprodukt be{e evidentirano zgolemuvawe na obvinuvaweto
na albanskite vostanici od strana na me|unarodniot faktor.
Ovie obvinuvawa osobeno se manifestiraa vo me|unarodniot diplomatski
re~nik od vojnikot broj eden na NATO, gospodinot Xorx Robertson, za vreme na
negovata posledna poseta na Makedonija.
Na vnatre{en plan vredi da se spomene arogantnoto izlagawe na britanskiot
ambasador vo Makedonija so celosno nediplomatski re~nik, a be{e poddr`an
i od drugite pretstavnici na diplomatskiot kor so {to isklu~itelno se
radikalizira{e negativniot stav na me|unarodnata diplomatija kon albanskoto
pra{awe vo RM, so {to osobena {teta & e nanesena na osloboditelnata reputacija
na albanskite vostanici.
Vakvoto odnesuvawe na diplomatskiot kor go isfrli na videlina lo{oto
menaxirawe so krizata od strana na albanskiot politi~ki, vostani~ki i
intelektualen faktor vo odnos na me|unarodniot faktor, koj, imaj}i go predvid
faktot deka ovoj faktor ima zna~itelno vlijanie vo aktuelnite slu~uvawa,
rizikuva da producira negativni efekti i analogno so niv, vo golema mera go
reducira iznao|aweto na optimalno re{enie za albanskite politi~ki barawa.
Vo ovaa nasoka nikako ne mo`at da se o~ekuvaat esencijalni promeni za tolku
kratok vremenski rok kako posledica na faktot {to toj mal „albanski diplomat­
ski kapital” {to postoi vo RM e celosno rasean, nekoordiniran i e vo golem
deficit kako vo ramki na politi~kata elita, taka i kaj albanskite vostanici.
Revan{izmot kako odmazda za ubienite makedonski vojnici ne samo {to se naso~i
kon borbenite linii kade se odvivaa borbenite dejstvija, tuku se orientira{e i
kon nedol`noto albansko civilno naselenie i tokmu vo tie momenti osobeno
dojde do izraz moralnoto i institucionalno degradirawe od makedonskata
strana.
Ovaa nevidena histerija, organizirana i predvodena na kukavi~ki na~in od
strana na “makedonskata crna raka” ja postigna svojata kulminacija so o{tetuvawe
na imotite na golem broj Albanci i egzekucija na albanskite nevini civili vo
Bitola, Skopje i vo drugite gradovi vo Makedonija pod monitoring i pasivna
indiferentnost na oficijalnite sili za bezbednost.
Posebna karakteristika za vreme na “makedonskata nacionalna taga” alijas
“no}ite na Vartolomej za civilnata albanska tragedija” imaa izlagawata
na pravoslavnite makedonski sve{tenici koi seeja omraza od etni~ki i
religiozen karakter i koi preku javnite i privatnite mediumi povikuvaa vo
ime na slovensko-pravoslavnata kauza na celosno ras~istuvawe na smetkite so
„teroristite muslimani”.
Ova be{e neviden fenomen - presedan vo ponovata istorija na vojnite na ovie
prostori. Javnoto i nepre~eno izlagawe na sve{tenite lica so zborovi koi seat
omraza i vojna, dava do znaewe deka stanuva zbor za podgotveno scenario, dobro
koordinirano so aktuelnite vlasti.
Za da bide ironijata u{te pogolema, Sovetot za radiodifuzija kako institucija [ 109 ]
koja gi sledi, i me|unarodnite organi koi se nadle`ni za ovie slu~uvawa, vo
najmala raka ne go zabele`aa ovoj zagri`uva~ki fenomen, a od druga strana gi
napadnaa i gi cenzuriraa malobrojnite informativni emisii na javnite i
privatnite albanski mediumi vo RM, koi i taka ve}e bea partiski cenzurirani.
Me|utoa, toa {to zapo~na kako `alna uvertira protiv Albancite i nivnite imoti
vo Tetovo, a posebno se primenuva{e vo Bitola, sega zapo~na da se realizira
so pogolem intenzitet i so neviden masoven vladin terorizam kon imotite
na Albancite i kon civilnoto albansko naselenie preku celosnoto ~eli~no
barikadirawe na albanskite naseleni mesta vo op{tinite Lipkovo i Kumanovo.
Borbite vo lipkovsko-kumanovskiot region, mu davaat na konfliktot vo
Makedonija primesi na totalna vojna pome|u Albancite i Makedoncite,
`rtvuvaj}i gi naselenite mesta so albanski civili. Zo{to?
- Proglasuvaweto na slobodnite teritorii od strana na ONA vo lipkovskiot
region koi od strana na makedonskite vladini pretstavnici se smetaa za
okupirani teritorii;
- Zajaknuvaweto i braneweto na voenite pozicii na ONA i pokraj vladinite
voeni operacii nad istite teritorii;
- Otfrlaweto na ultimatumot na bezbednosnite sili od strana na albans-
koto civilno naselenie i solidarizacijata i identifikacijata na mes-
noto nasele­nie so pripadnicite na ONA;
- Napu{taweto na redovite na policiskite i voenite sili od strana na Al-
bancite od lipkovsko-kumanovskiot region;
- Nazna~uvaweto na civilnite albanski objekti kako “legitimni voeni celi”
i masovnoto, a ne selektivno bombardirawe na istite od strana na vladi-
nite sili, {to ima kako posledica “Vukovarizacija” i “Saraevizacija” na
albanskite naseleni mesta vo regionot na vojnata.
- Operaciite na makedonskite paravoeni edinici, pokraj vladinite sili,
vrz albanskoto civilno naselenie, i pokraj neorganiziranosta na albans-
koto civilno i lokalno naselenie vo regionot na vojnata.
Gorespomenatiot opis na analiziraniot fenomen ja demantira vladinata
propaganda za takanare~eniot “terorizam i dr`ewe zalo`nici civili” od
strana na albanskite vostanici i go potvrduva sosema sprotivnoto, ne{to {to
sega mo`e da se imenuva kako “klasi~en voen dr`aven terorizam” nad ovde{noto
albansko naselenie.

[to pravi politikata vo nasoka na prekinuvawe na vojnata,

izbegnuvawe na anarhijata i re{avawe na konfliktot
Makedonskiot pretsedatel prodol`uva po staro: razgovara za konsumirani temi
so parlamentarnite politi~ki pretstavnici vo kontekst na pra{aweto “zo{to se
vojuva” i istiot, objektivno, nema nikakov politi~ki legitimitet i intelektualen
kapacitet, i kako takvo, menaxiraweto so krizata od negova strana u{te pove}e ja
komplicira krizata.
Nasproti „mnogu uspe{noto” gostuvawe vo Amerika, politikata personificirana
vo makedonskiot pretsedatel za vreme na negoviot let od Va{ington do Skopje
[ 110 ] premnogu se konsumira{e na bojnoto pole niz cela Makedonija, zna~i tamu kade
{to istata treba{e vo krajna instanta da ostvari sodr`inska verifikacija.
Za aktuelnata makedonska politi~ka vlast sega so sigurnost mo`e da konstatirame
deka poradi pogre{noto menaxirawe so vojnata ne mo`e da izleze od ma|epsaniot
krug vo koj e navlezena i sega istata e preobrazena vo glaven generator na krizata.
Premierot na ovaa Vlada, koj se nao|a pred vladin kolaps i moralna bezdna, sega
predlaga:
- Formalno proglasuvawe na voena sostojba; i
- Formalizirawe na pravoslavnata voena alijansa (makedonsko-srpska i
makedonsko-bugarska) koja sega odli~no funkcionira vo vojnata protiv al-
banskite vostanici.
Ova se golemite politi~ki gre{ki koi dokraj ja “sogoluvaat” nevizuelnosta,
neserioznosta i neiskrenosta na makedonskata oficijalna politika pred
me|unarodniot faktor vo nasoka na ispolnuvawe na zada~ite vo procesot na
zapadna politi~ka i voena integracija.
Diplomatskiot protivodgovor od strana na tandemot Robertson - Solana be{e
energi~en so efekt na kazna zaradi kratkovidnata antialbanska i antizapadna
politika koja e sklona kon vojuvawe, otfrluvaj}i go ova gnevno scenario na
celosno dezorientiranata Vlada.

Odnesuvaweto na DPA od po~etokot na vojnata do sega e

edinstven fenomen koj treba da se analizira , zo{to?
Liderot na DPA, ovoj nepopravliv moderator, kako personifikacija na
politikata na DPA „verbalno mu se zakanuva” na svojot vladin koalicionen
partner so izleguvawe od Vladata vo slu~aj na objavuvawe na voena sostojba.
Ovoj golem kriti~ar na ulogata na gospodinot Rugova za vreme na vojnata vo
Kosovo, denes, koga vojnata zapo~na vo Makedonija so ist intenzitet, se preobrazi
vo vistinski moderator kopiraj}i ja ulogata na nekoga{niot kosovski pacifist
Rugova.
Vo ekonomskiot re~nik „kopiranite pari se narekuvaat falsifikat”, a sli~no na
ovaa definicija i kopiraniot pacifizam na gospodinot Xaferi e falsifikat,
bidej}i toj ja igra ovaa uloga kako del na aktuelnata makedonska Vlada, ~ija
ubistvena ma{inerija pred sebe razurnuva s$ {to e albansko vo Makedonija,
nasproti von-institucionalniot pacifizam vo odnos na Srpskata Vlada vo
slu~ajot na Kosovo.
Pra{uvame: ako do v~era tetovskiot planinski region gore{e pod voenite
granati, a samoto Tetovo be{e klasi~en zalo`nik na makedonskata vojska i
policija, denes, koga na eden polo{ na~in se povtoruvaat ovie epizodi od strana
na vladiniot tandem Georgievski-Xaferi, koga bezmilosno se bombardira s$
{to e albansko vo regionot na Lipkovo i ako seto ova kako fakti~ka sostojba ne e
VOJNA, toga{ {to e vojna za vas lideru na DPA?
Osobeno simptomati~na e „pomiruva~kata uloga” na liderot na makedonskata
opozicija, Crvenkovski, vo odnos na samovolno postavenite relacii Xaferi-
Georgievski, nasproti prinudnite kontakti na gospodinot Rugova so toga{niot
srpski pretsedatel, koi tolku mnogu se tretiraa kako predavstvo od istata [ 111 ]
politi~ka metafizika na ~elo so Xaferi.
ONA gi prodol`uva svoite aktivnosti bez informirawe i bez propaganda za
nejzinite voeni aktivnosti, osobeno vo relaciite so me|unarodniot i albanskiot
faktor, {to kako posledica dovede do mnogu dezinformacii na nejzina smetka
od strana na me|unarodnite oficijalni pretstavnici koi napravija konfuzija,
dezorientacija i panika kaj albanskoto naselenie.
Postojanata komunikacija so javnosta i osobeno so nadvore{niot faktor, {to e
od mnogu golemo zna~ewe, se nametna kako kratkoro~en prioritet so osnovna cel:
direktno informirawe na javnosta i demantirawe na oficijalnata propaganda,
osobeno okolu statusot na albanskite civili koi samovolno stanaa vo odbrana
na svoite ogni{ta.
Na me|unarodniot faktor sega treba da mu se razjasni deka negovoto dosega{no
spravuvawe i menaxirawe so konfliktnata situacija, koe vo su{tina
podrazbira{e poddr`uvawe na me|uetni~kiot dijalog, ne donese zna~ajni efekti
za mirot.
Naprotiv, ovaa uloga na „aktivna indiferentnost” na me|unarodniot faktor
direktno vlijae{e vrz {ireweto i prodlabo~uvaweto na konfliktot, bidej}i
celosno se zloupotrebi od strana na aktuelnite vladini pretstavnici za
politi~ka rehabilitacija pred idnite parlamentarni izbori.

Da konstatirame deka:
- Dosega{nite pregovara~ki strani vo Makedonija, osobeno Makedonskata
Vlada, nemaat hrabrost i politi~ka volja politi~ki da go re{i konfliktot
i sosema sprotivno, sega se preobrazi vo glaven generator na konfliktot;
- Albanskata politi~ka strana vo Makedonija e razdelena i politi~ki
nelegitimna, bez nikakvo vlijanie vrz voenite dejstvija na ONA, i zatoa
objektivno ne mo`e da pridonese kon efikasnoto menaxirawe na voenata
kriza;
- Albanskite borci na ONA, ignorirani od strana na vnatre{niot i me|u­
narodniot politi~ki faktor i nezadovolni so dosega{nite rezultati od
me|uetni~kiot dijalog, ja prodol`uvaat vojnata kako edinstvena privremena
alternativa vo pravec na prifa}awe na nivnata pregovara~ka politika;
- Zatoa, kaj dvete strani (kaj makedonskite oficijalni pretstavnici i alban­
skite vostanici), bez ogled na motivite i pri~inite za vojnata, vladee
logikata na vojna, bidej}i vaka izgleda situacijata vo voenite regioni;
- Zatoa, objektivno, niedna strana vo konfliktot ne mo`e da pobedi, kako
posledica na faktot {to ja pretpostavuva postignatata voena ramnote`a;
- Bidej}i konfliktot sega gi dobiva karakteristikite na me|uetni~ki
makedonsko-albanski konflikt i mo`e da dovede do tragi~ni recipro~ni
posledici;
- Bidej}i prodol`uvaweto na konfliktot pretstavuva opasnost za otpo~nu­
vawe na nova Balkanska vojna i pretstavuva seriozna zakana za mirot i
ekonomsko-politi~kite integraciski procesi vo regionot i po{iroko.
[ 112 ] - Bidej}i prisustvoto na NATO vo Kosovo i vo Makedonija vo posledna linija
otfrla eden destabilizira~ki voen proces koj e vo direkten sudir so
misijata, celite i reputacijata na NATO i zemjite predvodni~ki.
Noviot makedonsko-albanski proekt-dogovor treba da e zasnovan vrz ustavno-
pravniot model na Belgija ili [vajcarija, so soodvetni modifikacii spored
etni~kata i geografskata realnost vo RM, i treba da se nametne i vo me|uvreme
da se garantira za negovata implementacija vklu~uvaj}i i dopolnitelni
me|unarodni garancii za teritorijalniot integritet na Makedonija.
Resocijalizacijata na albanskite vostanici treba da se garantira vo ramkite
na gorenavedeniot dogovor, ovozmo`uvaj}i nivna transformacija vo praven i
politi~ki subjekt i vklu~uvawe vo silite na javniot red so multietni~ki sostav.
Edno zaokru`uvawe od ovoj karakter e logi~na konstatacija, imaj}i predvid
deka balkanskiot politi~ki mentalitet, osobeno toj na makedonskite vladini
pozicii, kako re{enie gi prepoznava samo silata i nasilstvoto vo slavo-
albanskite relacii i gi otfrla dvonacionalnosta i politi~kiot kompromis
kako formula za re{avawe na spornite pra{awa.

Za kraj:
Predlo`enata formula od strana na tandemot Robertson i Solana za „Vlada
na {iroka koalicija” so parlamentarna poddr{ka od 2/3 na narodnite izbrani­
ci ima smisla samo vo misija na obezbeduvawe na parlamentarno mnozinstvo za
realizacija na ustavnite promeni pobarani od albanskiot faktor. Kako i da e,
edna inicijativa i misija od vakov vid mo`e da bide uspe{na samo vo slu~aj ako
vedna{:
- se proglasi prekin na ognot od strana na vladinite sili;
- se izvr{i celosno povlekuvawe na opsadata od regionot na Lipkovo i
Kumanovo;
- se ovozmo`i vleguvawe na humanitarnite organizacii vo misija na
evidentirawe na posledicite od humanitarnata katastrofa, materijalnata
{teta i branot na begalci;
- se ovozmo`i me|unaroden civilen monitoring za prekin na ognot.
Ovie aktivnosti mo`at da bidat privremeno alibi za vlez na albanskite
politi~ki partii vo ovaa koaliciona Vlada kako znak na dobra volja.
ONA, bez ogled na vladinata voena agresivnost, treba da predvodi so inicijativi
vo smisla na objavuvawe recipro~en prekin na ognot i da prezentira svoja
politi~ka delegacija za razgovori so vladinata strana.
Modalitetot na razgovorite pome|u novata {iroka koaliciona Vlada i
albanskite vostanici so me|unarodno, prete`no amerikansko posredni{tvo i so
evropska poddr{ka, mo`e da bide od razli~en karakter, ve}e potvrden za vreme
na porane{nite vojuvawa na Balkanot.
Realizacijata na gorespomenatite predlog-merki treba da bide preduslov za
participacija na albanskite partii vo ovaa Vlada na {iroka koalicija.
Naprotiv, formiraweto na {iroka vladina koalicija so agenda za razgovori,
predlo`ena od strana na makedonskiot pretsedatel, so falsifikuvana retorika
na pomiruvawe me|u politi~arite na voenata vladina strana, bez pomiruvawe so [ 113 ]
politi~kite pretstavnici na drugata strana od konfliktot, stranata na ONA, ne
mo`e da dovede do mirno re{enie na ovaa kriza.
Vo sprotivno, ednostraniot obid od vakva priroda, za indirektno vklu~uvawe na
pretstavnicite na ONA, }e ja militarizira situacijata do beskraj i definitivno
}e pretstavuva opasnost {to mo`e ne samo celosno da ja uni{ti multietni~kata
zaednica tuku i celata multietni~ka dr`ava RM.
Nametnuvaweto itno politi~ko re{enie od strana na me|unarodniot faktor,
osobeno na amerikanskiot, so poddr{ka na Evropejcite, e edinstvenata alterna­
tiva.
Bota Sot, Lobi, maj 2001 g.

Slikata na “Rojters” za egzekucijata na dvajcata albanski gra|ani-civili od strana na

makedonskata policija vo Tetovo vo tekot na vojnata vo 2001 g., objasnuva najdobro koja
od dvete strani ne gi po~ituva{e pravilata na vojnata.
[ 114 ] Vladata na {irokata politi~ka koalicija na RM, edna mnogu
diskutabilna alternativa za menaxirawe so konfliktot.
Zo{to?
Posle mno{tvoto posreduvawa, uslovuvawa i konspiracii kone~no se
`rtvuva{e demokratijata vo imeto na stabilnosta, se inaugurira{e Vladata
na {irokata koalicija so site parlamentarni partii, so isklu~ok na dvajcata
pratenici Albanci na Narodnata demokratska partija.
Entuzijazmot be{e golem, spektakularen, ~estitkite i pozdravite odnatre i od
me|unarodnite subjekti prodol`uvaat bez prestan.
Nezavisno od propagandisti~kata euforija i golemata retorika, avtorot na
analizata e del od ne tolku maliot spektar na lu|e koi ne se soglasuvaat so
ovie procenki i ja spodeluva gri`ata za natamo{nite politi~ki zbidnuvawa, a
osobeno za voeniot tek na nastanite .
Dodeka makedonskiot faktor se pretstavuva so celiot svoj spektar na nivo
na Vladata, albanskiot faktor vo kontekst na aktuelnata kriza se pretstavuva
delumno i bez glavnata (vostani~kata) komponenta na aktuelnata kriza. Ovaa
Vlada pod monitoring, odnosno, pod direkten me|unaroden pritisok ja dobi
poddr{kata na apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo na makedonskite i na
albanskite pratenici vo Sobranieto na RM.
Staro-noviot premier na Vladata mo{ne eksplicitno, i pokraj multidi­men­
zi­onalnata kompleksnost na krizata, gi promovira{e celite na Vladata,
opredeluvaj}i gi prioritetite na tekovnata politika:
1. Obezbeduvawe na stabilnosta i bezbednosta i ~uvawe na teritori­jal­ni­
ot suverenitet i integritet na RM, preku definitivniot poraz na alban-
skite teroristi~ki grupi so osnovawe na specijalni antiteroristi~ki
edinici i nivno opremuvawe so najmoderna voena tehnologija.
2. Zabrzuvawe na institucionalniot multietni~ki dijalog vo soglas­nost
so agendata za razgovori predlo`ena od pretsedatelot na ma­­ke­­don­skata
dr`ava.
3. Podgotovka i organizirawe na predvremeni slobodni demokratski
izbori do krajot na januari 2002 godina i
4. Realizirawe na zacrtanite reformi od dogovorot za stabilizacija
i asocijacija so Evropskata Zaednica, dogovorite so MMF i SB, i so
Severnoatlantskite strukturi.
Sodr`inata i opredeluvaweto na vladinite prioriteti od vakva priroda ja
isfrla na povr{ina evidentnata konfliktnost na utvrdenite prioriteti vo
ramkite na vladinata programa, zaedno so nekompatibilnosta na vladinata
programa so misijata poradi koja e osnovana ovaa Vada.
Samoto opredeluvawe na prioritetite od vakva priroda, so glavna agenda
“vojnata vo misija na mirot”, ja pravi u{te na po~etok nelegitimna misijata na
Vladata, pri {to osobeno go devalvira i ironizira figurativnoto prisustvo na
albanskata komponenta bez seriozno vlijanie vo ovaa Vlada.
Da povtorime deka na ovaa Vlada i be{e odredena misijata na “pretvorawe na [ 115 ]
vojnata vo mir i politi~ka izolacija na albanskite vostanici” od strana na dvata
glavni me|unarodni mentori, gospodinot Robertson vo ime na NATO i gospodinot
Solana vo ime na Evropskata unija. Vo tekot na spomenatiot konflikt, ovaa Vla­
da na svojata prva rabotna sednica go usvoi svojot prv vladin akt - posledniot
ultimatum kon albanskite vostanici i albanskoto civilno naselenie vo
regionot na Lipkovo.
Za ironijata da bide u{te pogolema ovaa Vlada be{e primorana da go relativi­
zira (privremeno da go anulira) ovoj ultimatum, bidej}i istiot be{e odbien
od strana na ONA i od albanskite civili, no i kako posledica na seriozniot
pritisok od evropskata trojka vo tekot na poslednata poseta na Makedonija.
Vo ovoj kontekst osobeno zagri`uvaat golemite finansiski i voeni investi­
cii vo nasoka na formirawe na novi antiteroristi~ki edinici i kupuvawe na
moderno oru`je nameneto za ovie voeni celi vo misija na realizirawe na prviot
vladin prioritet.
Ovie aktivnosti se realiziraat so soglasnost na albanskiot politi~ki faktor
vo ovaa Vlada i vo re`ija i so finansiska i kadrovska asistencija na vladite na
glavnite zapadni zemji.
Vakvoto vladino odnesuvawe go argumentira faktot deka i ovaa Vlada prodol`uva
so starata militantna agenda i pokraj propagandisti~kata mirovna retorika.
Personalnata struktura na ovaa Vlada e nejzinata posebna karakteristika, vakvata
kadrovska struktura reflektira neserioznost i objektiven somne` kaj novite
u~esnici, dov~era{ni opozicioneri.
Navedeniot fakt ja pomatuva serioznosta i funkcionalniot kapacitet na Vladata
od edna strana, i ja zgolemuva nedoverbata na gra|anite, osobeno od albanska
nacionalnost, za celite, potencijalite i vistinskite objektivi na ovaa Vlada
od druga strana.
Vo kontekst na spomenatata vladina konfliktnost, mnogu e signifikantna disku­
sijata vo sedi{teto na ON pome|u makedonskiot ambasador i pretsedatelot na
Albanija, gospodinot Mejdani, vo vrska so krizata vo Makedonija.
Na donekade direktnoto obvinuvawe na makedonskiot ambasador upateni do
pretsedatelot na Albanija za navodnata vina na albanskata dr`ava vo vrska
so ONA i odgovorot na albanskiot pretsedatel vo forma na negovo barawe
za supstancijalno prisustvo na SAD vo Makedonija, u{te edna{ se potvrduva
nezadovolstvoto i golemata nervoza na makedonskite dr`avnici, koi se del i od
ovaa Vlada, kon fenomenot na „me|unarodnoto aktualizirawe na krizata”.
Ovoj fenomen, koj kaj makedonskite dr`avnici i kaj ovaa Vlada se akceptira kako
„dinami~en protektorat” {to doveduva do opasnost da go suspendira lokalniot
suverenitet na makedonskata dr`ava i zatoa istiot se sabotira i se odbiva vo
site mo`ni varijanti, nezavisno od manifestacijata na verbalnata sorabotka.
Aktuelnata Vlada ima dve formalni prednosti:
- poddr{kata na apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo, koja ovozmo`uva
usvojuvawe na va`ni odluki so ustaven karakter; i
- silnata poddr{ka na me|unarodniot faktor kako garancija za celosnoto
implementirawe na reformite, posebno me|uetni~kite, vo misija na
[ 116 ] vnatre{na stabilizacija i unapreduvawe na politi~kite, ekonomskite i
bezbednosni integracioni procesi,
Me|utoa, Vladata za koja zboruvame ima i izraziti nedostatoci i toa:
- donekade pogre{na agenda i celosno pogre{no opredeluvawe na vladinite
prioriteti, davaj}i и prednost na vojnata, a ne na dijalogot vo nasoka na
postignuvaweto na mir,
- etni~ki politi~ki spektar vo svoite redovi so sprotivna politi~ka
platforma vo pogled na temata na reformite i osobeno vo odnos na
politi~kite barawa na ONA,
- ograni~en mandat za realizirawe na programa od vakva priroda,
- organizirawe na predvremeni parlamentarni izbori vo rok od 7 meseci.
- nemawe supstancijalno vlijanie na albanskiot politi~ki subjekt, u~esnik
vo aktuelnata Vlada, vrz aktivnostite na ONA i
- sigurna instrumentalizacija na politi~kiot mandat vo misija na
parlamentarnite izbori od raznite pretstavnici na vladinata koalicija,
da ne ka`eme od celiot makedonski politi~ki spektar.
Odreduvaweto na prioritetite od ovaa priroda i cvrstoto insistirawe od strana
na makedonskite dr`avnici nasproti mol~elivata soglasnost na albanskite
politi~ki subjekti za realizirawe na prviot prioritet zaedno so tretiraweto na
ONA kako “teroristi~ka organizacija” objektivno onevozmo`uva supstancijalna
realizacija na me|uetni~kite reformi i podrazbira prodol`uvawe na
dosega{nata praktika na koegzistencija na vojnata i mirot na alternativnite
teritorii.
Politi~kiot re~nik na vode~kite lu|e i na ovaa Vlada vo tandem so javnite i
privatnite mas-mediumi prodol`uva vo kontinuitet so „informativniot teror
kako pottiknuva~ na vojnata”, fakt koj ja argumentira realnata zagri`enost deka
pokraj mimo propagandata za mir, vojnata ostanuva vladina ponuda kako re{enie
za krizata.
Pri komparativnoto sporeduvawe na prednostite i nedostatocite na Vladata za
poddr{ka na samo ednata strana na vojnata treba da se ima predvid faktot deka ovaa
Vlada funkcionira vrz osnova na na~eloto na mnozinstvoto, a ne vrz osnova na
konsenzus, kako {to pogre{no sakaat da mislat mnogu nepravilno informiranite
javni li~nosti, nezavisno od faktot {to apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo
& go dade politi~kiot mandat.
Za {to se usoglasile u~esnicite vo {irokata koalicija vo ramkite na me|u­etni­
~kite reformi, e druga klu~na dilema koja ne se otvora pred {irokata javnost.
Dodeka predlozite na gospodinot Trajkovski zboruvaat za:
- otvorawe na tretiot kanal na MTV za nacionalnostite;
- implementirawe na UJIE - [tuloviot Kolex kako alternativa na TU;
- javna upotreba na albanskiot jazik vo regionalnite edinici na minister­
stvata, no ne i dr`avno oficijalizirawe;
- povr{insko decentralizirawe na lokalnata vlast na nivo na op{tinite;
- zgolemuvawe na zastapenosta na Albancite vo javnite institucii kako
proces; i
 - otstranuvawe na preambulata na ustavot na RM, me|utoa bez celosna [ 117 ]
nacionalna i gra|anska ramnopravnost na Albancite so Makedoncite.
Ovaa ponuda kako vtor prioritet na Vladata e daleku za da bide kompatibilna
so politi~kite barawa na ONA i kako takva e nedovolna politi~ka ramka za
eventualen politi~ki kompromis .
Znaej}i ja ovaa gor~liva realnost, ne slu~ajno albanskite politi~ari - u~esnici
vo {irokata vladina koalicija, ne se izjasnuvaat to~no i javno vo vrska so
dogovorot na vladinata koalicija vo kontekst na me|uetni~kite reformi.
Kolku se realni politi~kite {ansi da se izvr{i politi~ka izolacija i voeno
sovladuvawe na ONA od strana na ovaa Vlada e klu~na dilema koja }e go opredeli
politi~kiot i voeniot trend vo idnina.
Silnata me|unarodna politi~ka poddr{ka za novata Vlada se sproveduva so niza
obvinuvawa kon albanskiot vostani~ki faktor bez supstancijalna alternativna
ponuda za politi~kite barawa i za samiot status na ONA vo kontekst na otvoraweto
me|uetni~ki dijalog i prifa}aweto na politi~kata platforma na ONA.
Ovoj stav na me|unarodnata diplomatija na ironi~en na~in go kopiraat osobeno
diplomatijata i slu`benata politika na albanskata dr`ava, pot~inuvaj}i se na
interesot na izborniot elektorat na aktuelnata partija na vlast.
Ovoj fakt na mnogu ekspliciten na~in se doka`a so usvojuvaweto na deklaracijata
pri sredbata na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite od regionot,
odr`ana vo glavniot grad na Albanija, kade {to vo celost se usvoeni stavovite
na makedonskata diplomatija.
Nie vo Makedonija, za eden moment aludiravme deka sredbata mo`ebi be{e
odr`ana vo Skopje i pogre{no be{e referirano od mediumite deka se odr`ala
vo Tirana?!
Me|unarodnata diplomatsko-politi~ka aktivnost vo nasoka na politi~koto
izolirawe na borcite za sloboda, sega ve}e proizvede i prodol`uva da efektuira
sprotivni reagirawa vo redovite na ovde{nite Albanci i vo redovite na
albanskata dijaspora.
Poddr{kata i identifikuvaweto na ovie segmenti na albanskiot narod so ONA e
vo postojano zgolemuvawe, fakt koj se argumentira spored:
- ostanuvaweto na ogromnoto mnozinstvo na albanski civili vo nivnite
`iveali{ta vo regionot na Lipkovo i Kumanovo, ramo do ramo so
borcite za sloboda, i pokraj redovnite ultimatumi i masovni slu`beni
bombardirawa, nezavisno od humanitarnata i materijalnata katastrofa
{to im se zakanuva; i
- silnata finansiska poddr{ka na militantnite aktivnosti na ONA od
strana na albanskata dijaspora i emigracija .
Gorenavedenite karakteristiki na albanskoto vostanie mu davaat naroden
legitimitet i odgovaraat na adekvaten na~in na tendencijata za vnatre{no i
me|unarodno politi~ko-diplomatsko izolirawe.
So dosega{noto prisustvo na ONA i osobeno pro{iruvaweto na nejziniot
delokrug na eden zna~itelen del na teritorijata na RM, zaedno so supstancijalnata
borbena pozicija na bojnoto pole vo regionot na Tetovo i Lipkovo-Kumanovsko,
[ 118 ] se argumentira tezata deka stanuva zbor za solidno vostani~ka struktura, a ne
samo kako kratkoro~na voena ramnote`a so dr`avnite bezbednosni sili.
Ovoj voen potencijal na albanskite vostanici zaedno so serioznata vozdr`livost
za po~ituvawe na pravilata na vojnata od strana na ONA definitivno gi otfrla-
negira slu`benite kvalifikacii za „nejziniot teroristi~ki karakter” i & dava
atribut na klu~en faktor od koj }e zavisat politi~kite i voenite procesi и
trendovi.
Izjasnuvawata, iako vo modificirana forma, na ministerot za nadvore{ni
raboti na Turcija, Ismail Xem, kako и na drugite diplomati и politi~ari, se
evidentni dokazi deka me|unarodniot stav kon ONA po~nal da evoluira i deka
vklu~uvaweto na ONA na masata za razgovori e samo pra{awe na vreme.
Sega e ve}e evidentno i za “misionerite” na aktuelnata Vlada, kako i za samite
sozdava~i na ovaa Vlada, deka naporite za politi~ko izolirawe, i osobeno
mo`nosta za voen poraz na ONA od strana na makedonskite bezbednosni sili, se
objektivno nedosti`ni celi.
Problemati~no e seriozno da se komentira planot na Frovik so opcijata „zemi
ili ostavi”, bidej}i istiot e neobjasneta alternativa so mnogu nejasnosti.
Da se prifati formulata za „koridorot” za ONA zna~i da se priznae slu`benata
teza deka albanskoto vooru`eno vostanie vo Makedonija e fenomen uvezen od
Kosovo.
Alternativata treba da podrazbira vklu~uvawe na profesionalniot del na ONA
vo multietni~kite strukturi na dr`avnata bezbednost. Gorespomenatiot plan
ja odrekuva vo celost ulogata na ONA vo kontekst na spomenatata kriza i ja nudi
varijantata na rasformirawe-is~eznuvawe na ovaa struktura bez traga.
Alternativata treba da podrazbira vklu~uvawe na politi~kite pretstavnici
na ONA na pregovara~kata masa, izgotvuvaj}i agenda za razgovori za politi~kata
platforma na ONA.
Gorespomenatiot plan ne nudi nikakvi garancii deka politi~kite barawa na
ONA }e se realiziraat od strana na Vladata na {irokata koalicija vo tekot na
nejziniot preostanat mandat.
Dali alternativata na neuspehot na politi~kite razgovori, dokolku politi~kite
barawa na ONA ne se realiziraat, treba da zna~i obnova na vooru`enoto albansko
vostanie e pra{awe bez odgovor?
Odgovorot na avtorot na analizava e NE, bidej}i me|unarodniot faktor nema da
dozvoli neuspeh na pregovorite.
Predlo`enata amnestija podrazbira priznavawe na „vostani~kata vina” od strana
na ONA. Alternativata treba da bide deklaracija za me|uetni~ko pomiruvawe na
nivo na dr`ava.
Iskustvata na {totuku zavr{enite vojni n$ u~at deka „oru`jeto, kako i obi~no,
se ostava (ne se predava) otkoga }e se postigne da se potpi{e dogovor od
stranite involvirani vo konfliktot, iako rezultatite na implementiraweto
se garantiraat od me|unarodniot faktor”, i nema pri~ina Makedonija da pravi
isklu~ok od ovaa me|unarodna praksa na menaxirawe so krizite.
Formiraweto na ONA e poraka (amanet) i najgolema investicija na mnogu [ 119 ]
generacii na najzaslu`nite lu|e na albanskiot narod vo ovie delovi, a i
po{iroko.
Analogno na ovaa vistina za sudbinata na ONA imaat moralno i edinstveno pravo
da odlu~uvaat samo nejzinite osnova~i i nejzinite ~lenovi, onie sinovi i }erki
na narodot koi odlu~ija da gi `rtvuvaat svoite `ivoti na oltarot na slobodata.

Mesto preporaka
Po~etniot entuzijazam za formiraweto na Vlada na politi~ko edinstvo mnogu
brzo is~ezna, kako posledica na faktot {to sega i na nejzinite mentori im e
jasno deka ovaa Vlada ja pretstavuva samo ednata od stranite vo konfliktot.
Cvrstoto barawe na me|unarodnata zaednica za definitivno povlekuvawe na
ONA od voenite pozicii, i pokraj nedovolnata ponuda za nejzino u~estvo vo
procesot na me|uetni~kite reformi, e eden mo{ne delikaten PREDIZVIK koj
bara seriozen i to~en odgovor od vode~kite strukturi na ONA.
Ne samo poddr{kata na militantnite aktivnosti, tuku osobeno i nudeweto voena
pomo{ za makedonskite dr`avni sili ne samo od zemjite aleati na Makedonija,
tuku i od dr`avite ~lenki na NATO, e fenomen {to pretstavuva mnogu pogre{en
pristap na me|unarodnoto menaxirawe na konfliktot i e glaven promotor na
voenoto pottiknuvawe na voda~ite na novata Vlada {to nikako nema da pridonese
za vospostavuvawe na mirot.
Me|unarodniot politi~ki i regionalniot albanski kontekst, se karakteriziraat
so „konjunkturni” trendovi so cel stesnuvawe na delokrugot na politi~ko-
voenoto manevrirawe na ONA zaedno so indirektnoto priznavawe kako partner
na razgovorite.
Ovaa konstatacija e kolku paradoksalna tolku i vistinita.
Me|ualbanskoto i me|unarodno-albanskoto koordinirawe i sorabotka, zaedno so
po~ituvaweto na preporakite za samokontrola i po~ituvaweto na vooru`enoto
zati{je, se nametnuvaat kako prioritet od prva raka za idnite aktivnosti na ONA
vo funkcija na davawe nova {ansa na novata Vlada.
Zamenuvaweto na prioritetite na novata Vlada, zaedno so proglasuvaweto na
recipro~niot prekin na ognot bez odreden rok i vklu~uvaweto na politi~kite
pretstavnici na ONA vo procesot na makedonsko-albanskite pregovori so
permanentno me|unarodno posreduvawe, ja so~inuvaat racionalnata formula za
stabilizacija i za me|uetni~ko pomiruvawe vo Makedonija.
Sprotivnata alternativa e alternativata bez alternativa, ve}e videna i
{iroko ozboruvana, koja reflektira “nesozreanost” na vnatre{nata politika i
„nedovolnost na me|unarodnoto vlijanie”, so {to seriozno se rizikuva realnosta
da se pretvori vo op{ta civilna vojna, etni~ko ~istewe i libanizacija i na ovoj
del od nevralgi~niot Balkan.

Gazeta [}iptare, Bota sot, Lobi , maj 2001 g.

[ 120 ]

Konfuzijata, ovoj neuspe[en

mehanizam na menaxiraweto na
krizite, se povtoruva i vo slu^ajot
na Makedonija

Zaedni~ki imenitel na site lokalni i me|unarodni anga`mani vo

nasoka na menaxirawe na vojnata vo Makedonija e konfuzijata. Konfuzijata go
karakterizira, bez isklu~ok, celiot spektar na vklu~eni faktori vo spomenatiot
konflikt.

Vladata na politi~ko edinstvo na ~elo so zdiveniot lav

Vladata na Makedonija, iznenadena od trendot na zgolemuvawe na albanskoto
vostanie, go prodol`uva skandaloznoto menaxirawe so krizata. Distinktivna
karakteristika na ova menaxirawe, koja esencijalno e zadocneta kopija - plagijat
na makedonskite kujni, ima za glavna cel eliminirawe na albanskoto pra{awe
preku sistematsko etni~ko uni{tuvawe i ~istewe na albanskite teritorii
opfateni vo voenata arena na Makedonija.
Makedonskoto politi~ko rakovodstvo permanentno odr`uva celosno negativni
stavovi kon albanskite politi~ki barawa, kvalifikuvaj}i gi albanskite
vostanici kako agresori, secesionisti i teroristi, nezavisno od faktot {to
celite i dosega{nite anga`mani na borcite-Albanci vo celost isklu~uvaat
takov pristap i argumentirawe od takva priroda.
Vo tekot na „konfuznoto” menaxirawe so krizata va`ni za evidentirawe se
„golemite propagandisti~ki pobedi” na militantnite dr`avnici, koi kako
propagandna indoktrira~ka vest & se nudat na makedonskata javnost. Eden
komparativen bilans na propagandisti~kite informacii za koi zboruvame
za navodno „stotina iljadi ubieni albanski vostanici”, nikako ne se sovpa|a
so najosnovnite argumenti za ubienite neprijatelski vojnici ili za fatenite
zarobenici od dr`avna strana.
Proektot na makedonskite akademici aran`iran od liderot na Vladata,
Georgievski, kako odgovor kon albanskoto vostanie, ja argumentira na mnogu
ekspliciten na~in „vladinata kulminativna konfuzija”.
Vakviot odgovor od aktelnata Vlada kako kontraponuda za albanskite politi~ki
barawa zna~i definitivno “ras~istuvawe na esapite” so Albancite, nezavisno
od faktot {to eden takov proekt ne zema predvid nitu eden nau~en i me|unaroden
kriterium i kako posledica na faktot {to „eden makedonski pajton vo Albanija” [ 121 ]
ne mo`e da bide izedna~en so nad „polovina milion Albanci vo Makedonija”.
Poslednite izjasnuvawa na makedonskiot premier vo pogled na menaxiraweto so
krizata i arogantnata re{itelnost na istiot za „vojna do uni{tuvawe”, i pokraj
negovoto anga`irawe za organizirawe na predvremeni parlamentarni izbori
vo rok od dva meseca nezavisno od faktot {to zemjata se nao|a sred gra|anska
vojna, pretstavuvaat neodgovornost i kulminacija na vladinata konfuzija.
Eden takov krajno militanten radikalizam od vakva priroda na mnogu jasen
na~in doka`uva deka instrumentalizacijata na krizata koja e vo tek e vo funkcija
na idnite parlamentarni izbori, i u{te edna{ argumentira deka aktuelnata
makedonska politi~ka garnitura kako glaven prioritet go ima odr`uvaweto na
vlasta duri i po cena na gubewe na samata makedonska dr`ava.
Poslednata poseta na makedonskiot pretsedatel na Sofija i, kako posledno,
potpi{uvaweto na dogovorot za voena sorabotka pome|u Skopje i Belgrad, i
oficijalno ja obelodenija voenata alijansa so zaedni~ka cel – zgasnuvawe
na albanskoto vostanie vo Makedonija i onevozmo`uvawe na donesuvaweto
vistinsko re{enie za albanskoto pra{awe voop{to.
Mnogu dobro e poznat faktot deka aktuelna Srbija go nasledi celiot voen
arsenal na porane{na SFRJ, zemja koja vo svoe vreme se nao|a{e na ~etvrto mesto
vo Evropa spored svojot voen potencijal.
Sega koga srpskite voeni avanturi zavr{ija, pazarite i potencijalnite kupuva~i
na srpskoto oru`je, koe go ima{e mnogu, se prioritet od prva raka i edno barawe
od vakva priroda od Vladata na Skopje e biser so pozitivni ekonomski efekti za
Vladata vo Belgrad.
Alijansata od vakva priroda, osven slovenska voena solidarnost, ima za cel i
stavaweto na Makedonija vo opasnata stapica na kraen militarizam ~ija cel e
nejzin programiran ekonomski bankrot kako prva faza na politi~kiot bankrot.
]e bide interesno da se analizira slovenskata solidarnost na Belgrad i Sofija
kon Skopje vo pogled na ekonomskata pomo{ vo slu~aj na ekonomski i socijalen
kolaps efektuiran kako posledica na zgolemuvaweto na militarizmot vo
Makedonija, osobeno dokolku ekonomskata kriza se prodlabo~i i po zavr{uvaweto
na voenata kriza.
Osnovnata nepodgotvenost na aktuelnata Vlada seriozno da razgovara za
politi~kite barawa na ovde{nite Albanci ja argumentira zagri`enosta deka
i Vladata na {irokata koalicija e zalo`nik na sopstvenata konfuzija i deka
prodol`uvaweto na dosega{nata vladeja~ka strategija definitivno ja nosi
Makedonija vo bezdna.

Albanskiot politi~ki faktor so „nefunkcionalen

demokratski mandat”
Albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija koj u{te od po~etok ima{e vo
celost negira~ki pozicii kon albanskoto vostanie, zabele`itelno evoluira{e
vo svojata verbalna retorika sprema konfliktot, kopiraj}i go me|unarodniot
[ 122 ] faktor i makedonskite dr`avnici, i pokraj konjukturnite dvi`ewa vo misija na
sozdavawe na javno mnenie za „verbalnata unifikacija na albanskiot faktor”.
Ulogata na albanskite politi~ki partii u~esnici vo makedonskite dr`avni
institucii i ponatamu ostanuva anahronizam od svoj vid. Nivnata defaktorizacija
sega e ve}e evidentna vo odnos na menaxiraweto so konfliktot, bidej}i istite se
isklu~eni ne samo od procesot na donesuvawe odluki vo vrska so vojnata, tuku sega
se isklu~eni i od vladinata humanitarna, socijalna, zdravstvena, informativna
i buxetska politika.
Masovnite uni{tuvawa na civilnite `iveali{ta vo op{tinata Lipkovo
zaedno so dr`avnoto opkru`uvawe i nedozvoluvawe na distribuiraweto na
humanitarnata i zdravstvena pomo{ za civilnoto naselenie, argumentiraat
edna mnogu inferiorna i omalova`uva~ka pozicija na albanskite politi~ari
vo ramkite na {irokata politi~ka koaliciona Vlada. Inferiornosta od ovaa
priroda osobeno se argumentira vo poslednata izjava na Georgievski, koj so
gordost izjavuva: „nie maksimalno gi upotrebuvame site kapaciteti na sila
i nasilstvo od strana na armijata i policijata i nemame nikakvi kritiki od
vnatre{niot i nadvore{niot politi~ki faktor”.
Liderite na DPA i PDP, Xaferi i Imeri, vo tekot na „konfuznoto i inferiorno­
to menaxirawe” so konfliktot, potpi{aa vo Prizren deklaracija za zaedni~ko
dejstvuvawe so politi~kiot lider na ONA, g. Ali Ahmeti.
I pokraj bezrezervnata poddr{ka za spomenatiot akt od strana na albanskiot
faktor, namesto da se slu~i prakti~na implementacija na istiot kako posledica
na dijametralno sprotivnoto reagirawe na makedonskiot i me|unarodniot
faktor, spomenatiot dokument be{e anuliran - rasformiran pod direkten
pritisok na pretstavnikot na EU, gospodinot Solana.
Za konfuzijata da bide u{te pogolema, pokraj slu`benoto anulirawe na
spomenatiot dogovor, dokumentiran so pretstavenata deklaracija od pretstavni­
kot na EU i pretstaven vo makedonskata i me|unarodnata javnost, albanskite
politi~ki lideri, potpisnici na istiot dokument, prodol`uvaat da ja krijat
vistinata pred albanskiot faktor i albanskata javnost velej}i deka dokumentot
ima me|ualbanska validnost.
Interpretacijata od ovoj vid celosno sprotivna so samata sodr`ina na
spomenatata deklaracija i so dol`nostite prevzemeni od potpisnicite na
spomenatiot akt. Vo kontekst na spomenatata deklaracija se postavuvaat slednive
dilemi:
- Koj ja dezinformira javnosta vo vrska so spomenatata deklaracija, g.Solana
vo imeto na Evropskata unija ili g. Xaferi vo imeto na DPA?
- Koi zaedni~ki aktivnosti se prevzemeni od ONA, DPA i PDP za prakti~no
materijalizirawe na politi~kata volja potvrdena so spomenatata
deklaracija?
- Zo{to albanskite politi~ki krugovi vo Makedonija i po{iroko pretpo­
~itaat samite da se zala`uvaat i me|usebno da si „pravat Bajram na pametot”
vo vrska so validnosta na spomenatiot dogovor?
Vistinata, kako odgovor na navedenite dilemi, e samo edna: potpi{uvaweto [ 123 ]
na prizrenskiot dogovor be{e samo “politi~ki marketing” vo misija na
rehabilitacija na neuspe{nata politika na tandemot DPA/PDP. Zo{to?
Bidej}i potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor ne proizvede nikakvi konkre­t­ni
politi~ki nitu bilo kakvi drugi efekti vo pogled na unificiranoto dejstvo na
celiot albanski spektar, kako {to e predvideno so spomenatiot akt.
Poziciite na dejstvijata na ONA i na albanskite politi~ki partii i ponatamu
ostanuvaat celosno podeleni vo ramki na sprotivnite voeni blokovi i
edinstveniot link e konfuzijata i verbalnoto edinstvo.
Da potpi{uva{ deklaracija za zaedni~ko deluvawe so ONA i istovremeno da
prodol`uva{ da bide{ integralen del na makedonskite institucii, institucii
koi so site svoi voeni i dr`avni kapaciteti se borat protiv ONA i civilnoto
naselenie vo voenite zoni, nema kako da se imenuva osven kako makijavelizam bez
presedan. Posledicite od eden vakov dualizam se tragi~ni za samiot albanski
narod vo ~ie ime edna od dogovornite strani vojuva, dodeka drugata strana glumi
politika.

Me|unarodniot faktor i povtornoto zadocnuvawe

Me|unarodniot faktor se najde iznenaden i o~aen poradi neuspehot na
“posledniot model na me|uetni~kata koegzistencija” i kako posledica na faktot
{to ambasadorite na glavnite zapadni zemji koi direktno pridonesoa vo
sozdavaweto na la`niot demokratski imix na RM, nikako ne uspevaa da se snajdat
vo novata situacija.
Ovoj faktor, nemaj}i svoj proekt za menaxirawe na krizata, popu{ti pred logikata
na inercija i ~ekawe, tro{ej}i go svojot anga`man vo misija na pomiruvawe na
politi~arite na vladinata strana na raznite entiteti na samo ednata strana vo
konfliktot.
Ovoj faktor padna vo „sopstvenata diplomatskata stapica” so slu~ajot na krizata
vo Makedonija, vo sporedba so menaxiraweto na krizite od vakva priroda vo
porane{na Jugoslavija, osobeno vo slu~ajot na Bosna, Kosovo i na oblastite vo
dolinata na Pre{evo.
Prodol`uvaweto na konfuzijata vo politi~koto menaxirawe na krizata
i povtorenoto docnewe vo pogled na politi~koto posreduvawe kon dvete
konfliktni strani, zadol`itelno }e ja isklu~i politi~kata alternativa kako
re{enie na konfliktot i }e ja nametne alternativata na me|unarodnata voena
intervencija kako edinstvena formula za zatvorawe na konfliktot.

Albanskiot vostani~ki faktor so osporen demokratski

legitimitet
U{te od po~etokot na albanskoto vostanie, borbite se vodat glavno na
teritoriite naseleni so etni~ki Albanci vo Makedonija. Eden fakt od ovoj
vid, i pokraj evidentnoto me|unarodno politi~ko aktualizirawe na albanskoto
[ 124 ] pra{awe, celosno gi adresira negativnite posledici na adresa na albanskiot
narod vo Makedonija.
Strategijata na otvorawe novi frontovi od strana na albanskite vostanici,
glavno na albanskite teritorii vo Makedonija, ja pravi ovaa strategija mo{ne
problemati~na i diskutabilna.
Mnogu delikatniot predizvik so koj mo{ne brzo }e se soo~at albanskite
vostanici }e bide nivnoto prisustvoto na teritoriite zafateni od vojnata
pokraj voenite trupi na NATO {to }e bide odobreno od strana na makedonskata
vladeja~ka garnitura.
Predizvikot proizleguva kako edna od mo`nite alternativi za prestanok na
konfliktot i mo`nost, so me|unarodnata poddr{ka, da zapo~nat supstancijalnite
albansko-makedonski razgovori, me|utoa so indirektno u~estvo na pretstavnici
na ONA na pregovara~kata masa.
Albanskite vostanici, nezavisno od me|unarodno osporeniot legitimitet,
vo svoite dosega{ni aktivnosti bea edinstvenata strana koja be{e vodena od
racionalni i pragmati~ni na~ela, bez konfuzija, kako posledica na faktot
{to bea edinstvenata involvirana strana vo konfliktot koja ima{e opredelen
proekt postaven na mnogu jasen na~in.

Za kraj:
Poslednata sredba na pretstavnicite na politi~kite partii kaj pretse­
datelot Trajkovski “rezultira{e” so dve dostignuvawa na planot na me|uetni~kite
reformi i toa, adekvatno opfa}awe na nacionalnostite vo javnata administra­
cija i noviot Proekt-zakon za decentralizacija na vlasta na lokalno nivo.
Ovoj postignat „rezultat” pretstavuva golema takti~ka i strategiska gre{ka
na albanskite politi~ari na pragot na sostanokot na EU na 15 juni, vo pogled
na izvr{uvawe na zada~ite na RM vo ramkite na dogovorot za stabilizacija и
asocijacija, i }e i poslu`i na Vladata na Skopje kako “amnestija” za dosega{nite
politi~ki i voeni neuspesi.
Dokolku vo tekot na mesec juni ne se realizira serioznoto politi~ko posreduvawe
bazirano na konkreten proekt napi{an od pretstavnicite na SAD i EU, voenata
kriza }e eskalira so site posledici vo tekot na letnite meseci, za vreme na
odmorite na politi~kata i zapadno-voenata birokratija.
Re{enieto na konfliktot }e se nametne preku voena intervencija, prethodno
deminirana od “demokratskata politi~ka vlast” vo Makedonija, vo tekot na
esenta koja doa|a, alijas po~etokot na zimata na 2001 g., i hamletovskata dilema za
albanskite civili }e bide kako da se pre`ivee dolgoto leto.
Edna {panska pogovorka veli: „Patnici, pati{ta nema, tie se sozdavaat
odej}i”. Analogno so ovaa pogovorka bi rekle: „Politi~ari i osobeno vojnici
od slu`benata strana, gotovo re{enie nema”, re{enieto treba da se sozdava
paralelno, vojuvaj}i i vodej}i dijalog i ovaa vistina e kolku paradoksalna, tolku
i to~na.
I dodeka letoto {totuku zapo~na, i ova leto, 2001 godina, }e bide leto na [ 125 ]
demokratskite ideali i demokratsko-izbornata trka vo zemjite sosedi na
Makedonija, istoriskata sudbina saka{e vo Makedonija da prodol`i voenata
trka za istite ideali, pa da pridoneseme site spomenatata trka da bide posledna
od ovoj vid na Balkanot.

Lobi, Bota Sot, juni 2001 g.

[ 126 ]

Ramnote@a na silite na stranite vo

konfliktot, klu^ za postignuvawe
na praveden mir

Vooru`eniot konflikt vo Makedonija sega ve}e gi povtori site slabosti

na menaxiraweto so prethodnite konflikti vo SFRJ. Razli~na karakteristika
na aktuelniot konflikt vo Makedonija e faktot {to sli~nostite so vojnata vo
Kosovo se ekvivalentni vo pogled na subjektite vo konfliktot i na posledicite
na konfliktot, so isklu~ok na ulogata na menaxiraweto na me|unarodniot
faktor.
Sega ve}e definitivno e jasno opredelena strategijata na stranite vo
konfliktot: makedonskata strana celosno ja primenuva srpskata strategija na
vojnata vo Kosovo, dodeka ONA glavno ja primenuva strategija na voenata taktika
na Osloboditelnata vojska na Kosovo.
Dr`avnata strana go primenuva srpskiot koncept na vojuvawe vo odnos na
albanskoto pra{awe, ne samo vo ramkite na dr`avnite institucii, tuku, bez
isklu~ok, vo site sferi na politi~ko-socijalniot `ivot, tamu kade se sudiraat
so albanskiot interes.
Ovaa kopija na strategijata za makedonskite kujni kulminira{e so proektot
na MANU za zamena na teritorii i `iteli, aran`iran od dr`avnata politika,
dobi kraen epilog so voeniot povik na Makedonskata pravoslavna crkva za
definitivno ras~istuvawe na smetkite so albanskite vostanici.
Dvete spomenati institucii kako reprezenti na „umot” i na „duhot” na
makedonskite Sloveni na mnogu argumentiran na~in ja potvrdija opravdanata
zagri`enost deka me|unarodniot faktor mnogu zgre{i koga go potceni faktot
deka procesot na demokratizacija na multietni~kite dr`avi vo tranzicija,
vodeni od elitata na eden narod so kontestiran nacionalen identitet, vo voena
sostojba e nepremostliv predizvik so rizik da gi kolabira reformite i samata
dr`ava .
Iluzijata na zapadnite i na pretstavnicite od slovenskite zemji za lesno
transformirawe od edna totalitarna zaednica na zapadnata demokratija vo
multietni~ka zaednica na RM, no so celosna unitarna monoetni~ka struktura, se
poka`a vo celost neto~na.
Osloboditelnata Nacionalna Armija ve}e stana simbol na identifikacija na
site Albanci vo Makedonija, vklu~uvaj}i i dobar del od aktuelnata albanska
politi~ka elita.
Mo{ne brzoto evoluirawe na ONA e rezultat na faktot {to vo edna vakva [ 127 ]
situacija koga se doveduva vo opasnost samoto albansko bitie vo RM, edinstvenata
funkcionalna alternativa − spasitel nasproti dr`avnoto nasilstvo e samo ONA
− site drugi albanski strukturi od site proviniencii sega ve}e se vo agonija i
vo celosen kolaps.
I vo ovoj slu~aj se potvrdi poznatiot fakt deka kaj narodot, osobeno kaj mladinata i
albanskata dijaspora, patriotizmot e mnogu poizrazen vo sporedba so albanskite
politi~ki i intelektualni eliti.
Herojskoto sprotivstavuvawe na ONA vo regionot na Lipkovo, i osobeno
istoriskata stoi~ka izdr`livost vo Ara~inovo, definitivno ja promoviraa
ONA kako edinstven avtenti~en reprezent na albanskite interesi vo Makedonija,
ne samo pred albanskiot narod, tuku i pred me|unarodniot i pred makedonskiot
faktor, nezavisno od propagandisti~kata negira~ka lokalna i me|unarodna
retorika.
Posebna karakteristika na opstojuvaweto i permanentnoto {irewe na albanskoto
vostanie e fakt {to etni~kata populacija, ne samo vo „slobodnite teritorii”,
se solidarizira i ostanuva zaedno so borcite za sloboda, fakt koj stanuva
nepremostliv predizvik za makedonskata oficijalna militantna politika.
Situacijata so albanskite naseleni mesta uni{teni na najkriminalen na~in
od te{kata makedonska artilerija vo Makedonija i dolgite koloni albanski
begalci koi sega ja nadminuvaat brojkata od sto iljadi, ja povtoruvaat kosovskata
Golgota kako moderna ~ove~ka tragedija.
Posebna karakteristika na albanskoto vostanie vo Makedonija, vo sporedba
so kosovskoto vostanie, e faktot {to me|unarodniot faktor prodol`uva da ja
poddr`uva i da ja priznava kako partner-aleat za pregovori formalno samo
oficijalnata strana na Makedoncite, nasproti sprotivno dijametralniot stav
vo tekot na krizata na Kosovo.
Na eden stav od vakva priroda vo dobra mera osobeno mu pridonesoa albanskite
politi~ki partii etablirani vo aktuelnata Makedonska Vlada, i pokraj faktot
{to tokmu ovaa Vlada sega ve}e kontinuirano primenuva etni~ko i materijalno
nasilstvo vrz albanskiot narod vo Makedonija.
Vakviot stav na me|unarodniot faktor vo odnos na albanskoto vostanie go
pretstavuva glavniot disavanta` so direktni posledici vrz finalniot epilog
vo odnos na barawata и celite na albanskite vostanici .
Ramnote`ata na borbenata sila me|u zavojuvanite strani pretstavuva
presvrtnicata za brzoto postignuvawe na politi~kiot dogovor i prestanok na
vojnata, za {to e potrebno pravedno arbitrirawe od me|unarodniot faktor so
cel da se finalizira ovoj nepovtorliv slu~aj i da se zatvori poslednata stranica
na poslednata vojna vo Zapadniot Balkan.

Vo potraga po vistinskiot vinovnik

I dodeka na po~etokot na vooru`eniot konflikt Osloboditelnata
nacionalna armija be{e kontoto na koe se evidentiraa site obvinuvawa vo vrska
so po~etokot na konfliktot i kr{eweto na regionalnata i lokalna stabilnost,
[ 128 ] a oficijalnata makedonska strana be{e galeni~e na Zapadot, vo me|uvreme stana
o~igledna promenata na stavovite na me|unarodniot faktor.
Edna takva evolucija se dol`i na :
- ramnote`ata na silite na borbenite poliwa, doka`ana so uspe{noto
sprotivstavuvawe na oficijalnite ofanzivi i pokraj prednosta vo voenata
tehnika;
- permanentnoto pro{iruvawe na poleto na dejstvuvaweto na ONA vo
zna~itelen del na teritorijata na Makedonija;
- po~ituvaweto na pravilata na vojnata od strana na ONA;
- nedoveduvaweto vo opasnost na `itelite i na naseleni mesta.
Gorenavedenite fakti go ubedija me|unarodniot faktor da go otfrli zborot
„terorist” i vidno da ja afirmira konkurentnosta na ONA nasproti oficijalnite
bezbednosni sili, stavaj}i gi vo sli~na borbena ramnote`a i isklu~uvaj}i ja
mo`nosta za voena pobeda na stranite vo konfliktot.
Prifa}aweto na sorabotkata i korektnosta vo primenuvaweto na spomenatiot
dogovor za ednostrano primirje od strana na ONA, i pokraj ednostranoto
nepo~ituvawe na spomenatiot dogovor od strana na oficijalnite sili,
definitivno go demaskira{e „galeni~eto na Zapadot” i za prvpat, na masata
na obvinetiot se najde vistinskiot vinovnik alijas makedonskata oficijalna
strana.
Izlagawata na lordot Robertson vo imeto na NATO za „makedonskoto oficijalno
ludilo”, no i stavot na EU deka „nema voeno re{enie na konfliktot” i deka „nema
finansiska pomo{ za kupuvawe bombi i raketi za uni{tuvawe na lokalnoto
naselenie” kako nikoga{ dosega, to~no i pravedno, gi dijagnosticiraa vistin­
skite vinovnici za prodol`uvawe na voeniot konflikt vo Makedonija.
Makedonskite militantni avanturi na kupuvawe na rusko-ukrainsko vooru`uvawe
so parite od zapadnata pomo{ vo misija na uni{tuvawe i ubivawe na albanskite
naseleni mesta i `iteli vo Makedonija, ja izlija ~a{ata na zapadnata tolerancija
kon aktuelnite vlasti i sega ve}e go efektuiraat politi~ko-diplomatskiot
bumerang so konkretni negativni posledici vo odnos na ekonomsko-finansiskata
pomo{ i unapreduvaweto na evroatlanskite integracioni procesi.
Konkretnoto uslovuvawe za implementacija na spogodbata za asocijacija и
stabilizacija od posledniot samit na EU vo odnos na Makedonija se povrzuva so
postignuvaweto politi~ki dogovor kako edinstvena alternativa za zavr{uvawe
na konfliktot .

Pronao|aweto na izgubeniot diplomatski kompas

Direktnoto involvirawe na me|unarodniot faktor vo nasoka na prakti~no
menaxirawe so krizata vo slu~ajot na lipkovsko-kumanovskiot region i osobeno
vo slu~ajot na Ara~inovo, delumno go rehabilitira{e me|unarodniot faktor,
orientiraj}i ja me|unarodnata zaednica kon vistinskata nasoka na menaxiraweto
na konfliktot.
Sega e ve}e mo{ne jasno deka dosega{noto indirektno posreduvawe vo varijantata
„leta~ka diplomatija” na ~elo so tandemot Solana-Robertson celosno propadna.
Ovoj neuspeh se dol`i na faktot {to me|unarodniot faktor pogre{no go [ 129 ]
konsumira{e sopstveniot politi~ki kredibilitet, daruvaj}i i mandat za
upravuvawe na lokalna politi~ka elita so somnitelen politi~ki kapacitet i
mnogu predrasudi kon albanskoto pra{awe.
Tokmu direktniot kontakt so albanskiot voen faktor i uramnote`eniot pristap
kon stranite vo konfliktot rezultira{e so konkretni rezultati vo pogled na
objavuvaweto na privremeniot prekin na ognot i uspe{noto menaxirawe na
krizite vo Lipkovo i vo Ara~inovo.
Noviot pristap na menaxiraweto na krizata od strana na me|unarodniot faktor,
so direktno posreduvawe me|u dvete strani vo konfliktot, ja izbegna golemata
humanitarna kriza vo lipkovsko-kumanovskiot region i go onevozmo`i po~etokot
na gra|anska albansko-makedonska vojna vo makedonskiot glaven grad.
Primenuvaweto na mehanizmite na uslovuvawe so rokovi od strana na EU
i direktnoto vklu~uvawe na me|unarodnite pretstavnici vo procesot na
menaxirawe so konfliktot pretstavuva presvrtnica vo ovaa faza, koja e dosta
kriti~na vo odnos na pro{iruvaweto na konfliktot.
Odreduvaweto na porane{niot ministerot za odbrana na Francija, g. Leotar, kako
poseben delegat na EU za Makedonija so mandat za posreduvawe vo politi~kiot
dijalog, zaedno so pravnata asistencija na gospodinot Badinter i direktnite
kontakti na pretstavnicite na NATO so politi~kite i voenite pretstavnici
na ONA, pretstavuvaat zna~aen me|unaroden pridones vo misijata za uspe{no
zavr{uvawe na krizata i kako takvi ja zaslu`uvaa poddr{kata od stranite vo
konfliktot.

Razgovorite odnosno bo{-muabetite kaj gospodinot

Trajkovski
Politi~kiot dijalog, predvoden od pretsedatelot Trajkovski vo uloga na
re`iser, i na ~etirite partiski voda~i vo uloga na politi~ki akteri – glumci,
vo misija na pacifizirawe na vojnata, vo analite na istorijata }e ja evidentira
aktuelnata politika kako nesozreana i neodgovorna vo odnos na krizata vo koja
se nao|a zemjata.
Spomenatite razgovori ne bea predvideni od re`iserot i negovite politi~ki
mentori kako mesto kade {to bi se re{il albansko-makedonskiot spor, tuku bea
aran`irani kako arena za diskvalifikuvawe na albanskite politi~ki barawa
kako „maksimalisti~ki i neprifatlivi”, bez nudewe alternativa za prifatliva
supstitucija za obete strani.
Posebna karakteristika na spomenatiot dijalog pod mandat na gospodinot
Trajkovski e timot „eksperti” koj mu nudi tehni~ko-pravna pomo{ na pretseda­
telot na dr`avata.
Ovoj „ekspertski” tim go vodat avtorite na aktuelniot Ustav, g. Fr~kovski i g.
Popovski, pridru`eni od porane{niot pretsedatel na ustavniot sud, g. Netkov,
„dobro poznat” na albanskata javnost so fenomenot na albanskoto zname vo 1997 g.,
pridru`en od sivata eminencija, doka`aniot albanofob, g. Gligorov.
[ 130 ] Edna vakva struktura na “eksperti” go prejudicira{e ishodot u{te na po~etokot na
razgovorite, i neuspehot na spomenatiot dijalog mo`e{e da bide iznenaduvawe
samo za indiferentnite i lo{o informiranite li~nosti.
Dilemata koja saka avtorot da ja prilo`i koincidira so faktot „koj go so~inuva{e
timot na eksperti na albanskata strana”, dilema koja ostana neodgovorena za
albanskata javnost, bidej}i i dvajcata albanski lideri, u~esnici vo razgovorite,
se so osnovni profesii filozof i lekar i ni oddaleku ne mo`at da bidat ustavni
eksperti.
Dali se maksimalisti~ki albanskite politi~ki barawa, kako {to se obiduvaat
da obvinat Makedoncite, e neodgovorenata dilema od strana na Albancite vo
odnos na makedonskata i osobeno na me|unarodnata strana.
Albanskite politi~ki barawa se barawa za kompromis u{te od po~etokot na
nivnoto pretstavuvawe, bidej}i, pred s$, tie ne go doveduvaat vo pra{awe
unitarniot karakter na dr`avata i ne baraat formirawe na albanski paralelni
institucii, osobeno vo sferata na voenata i javnata bezbednost.
Vo centarot na vnimanieto e direktniot anga`man, od strana na Makedonskata
Vlada, na „KUMOT” na makedonskiot Ustav, gospodinot Badinter, so {to pred
albanskata strana se nalo`i potrebata od anga`irawe na pravni eksperti
Albanci so cel formirawe na {to pove}e prilog-alternativi osnovani vo
primarnite politi~ko-pravni barawa.
Iskustvoto od usvojuvaweto na “Ustavnata ramka na Kosovo” e lekcija − neuspeh
bidej}i kompromisite se postignuvaat preku harmonizirawe na sprotivnite
interesi, a ne preku po~ituvawe na na~elata na pravoto i ramnopravnosta.
Spomenatoto iskustvo, neka bide preventiven patokaz za da ne se transformira vo
golemo obeshrabruvawe procesot na dijalogot {to sega }e se vodi so posredstvo
na me|unarodni eksperti po pravni nauki i koga oru`jeto definitivno }e
zamolkne.

Antibirokratskata revolucija kako domino-efekt na

oficijalnata makedonska paranoja
Na scenaristite na zlo~inot i vandalizmot kon Albancite od Bitola im
se povtori pred Makedonskoto Sobranie edna nova epizoda na „slovenskiot
patriotizam” vo srpskata varijanta na „jogurt revolucijata”, alijas „demokratskata
revolucija na Ko{tunica”.
Propadnatiot obid za prezemawe na vlasta od strana na „narodot” na ~elo so
re`iserot i menaxerot na nekontroliranoto vooru`uvawe na makedonskite
civili i idejniot inspirator za osnovawe na makedonskite paramilitarni
sili, aktuelniot minister na policijata, kriti~nata no} do`ivea politi~ko
fijasko, namesto da se promovira vo „heroj - spasitel na nacijata”.
Slu~ajot na narodot vo makedonskata varijanta definitivno go doka`a politi~kiot
kolaps na makedonskite politi~ki eliti na site proveniencii, bidej}i niedna
od politi~kite figuri nema{e smelost da go informira elektoratot i narodot
vo ~ie ime ja prodol`uvaat vojnata so rizik da ja kolabiraat и dr`avata и
narodot.
Spomenatiot slu~aj go promovira{e totalniot kolaps na visokite dr`avni [ 131 ]
institucii kako posledica na faktot {to nasilnicite vrz najvisokite dr`avni
institucii, Sobranieto i Pretsedatelot, ne bea obi~ni frustrirani gra|ani,
tuku pripadnici na rezervnite policiski i armiski sili, tokmu tie koi treba{e
da gi branat tie institucii.
Za evidentirawe e i paradoksot na „golemiot makedonski patriotizam”, vo ovoj
slu~aj manifestiran so nad 20 iljadi nasilni~ki protestanti, i pokraj golemiot
deficit na ovoj vid „patrioti” na voenite frontovi, paradoks potvrden od
samiot makedonski premier Georgievski.
Ovoj vandalski revolt na spomenatite nasilnici e glavno posledica na paranojata
i albanofobnata frustracija i na permanentnoto la`no indoktririrawe
izvr{eno od makedonskite mas-mediumi vo direktna re`ija na aktuelnata vlast,
pod izgovor na kolektivnata vina na albanskiot narod.
Nema dilema deka spomenatata manifestacija be{e so scenario podgotveno od
makedonskite dr`avnici vo misija na manifestirawe na makedonskoto narodno
sprotivstavuvawe sprema albanskite politi~ki barawa i vo uloga na prividna
„indiferentnost” na me|unarodniot faktor vo vrska so krizata vo Makedonija.
Celta na scenaristite be{e da gi zajaknat oficijalnite pregovara~ki pozicii,
me|utoa i vo ovoj slu~aj se slu~i bumerang efekt izrazen preku eksplicitnoto
kaznuvawe od SAD, EU, NATO i drugite relevantni organi na ova “spontano, dobro
organizirano oficijalno makedonsko narodno ludilo”.
So ovoj slu~aj avtorot saka da ja aktualizira golemata opasnost na koja bea
izlo`eni gra|anite Albanci vo mestata naseleni so mnozinstvo makedonsko
naselenie i Albancite ~lenovi na makedonskata vojska i policija, ne samo od
rezervnite makedonski sili, tuku i od paramilitarcite i makedonskite civili
voop{to.
Za `al, i vo ovoj slu~aj, sli~no kako vo slu~ajot na Kosovo, obi~nite Albanci bea
ostaveni sami, neorganizirani i neorientirani, bez minimalni garancii za
li~nata i imotnata bezbednost.
Albanskiot politi~ki faktor vo sorabotka so me|unarodniot faktor treba
da obezbedi minimalni garancii za `ivotot i imotite na Albancite vo
gorenavedenite naseleni mesta i da gi izbegnuva nasilnite mobilizacii na
Albancite vo policiskite i voenite strukturi, koi sega se sproveduvaat na
golemo, vo gorenavedenite naseleni mesta.

Dr`aven i ekonomski kolaps nasproti voeniot danok

Vojnata koja ve}e go pre~ekoruva ~etvrtiot mesec, najnegativnite posledici
}e gi evidentira na tovar na ekonomsko-socijalnoto konto na zemjata.
Za iznenaduvawe e totalnata neodgovornost ne samo na dr`avnite politi~ki
krugovi, tuku i osobeno na profesionalnite ekonomski i nau~ni institucii vo
pogled na cenata na vojnata. Neoficijalnite procenki na {tetite od vojnata, bez
da se ocenuva oportunisti~koto tro{ewe, sega ve}e dostignuvaat 2 milijardi
germanski marki, {to e pribli`no ednakvo na godi{niot dr`aven buxet na
Makedonija.
[ 132 ] I pokraj ovoj ekonomski i socijalen kolaps, Vladata odlu~i da gi pofali i
nagradi gra|anite i doma{nata ekonomija so voveduvawe na noviot danok za
transakcii nare~en „danok na vojnata”.
Edna fiskalna merka od vakva priroda odgovara na narodnata pogovorka
„operacijata e uspe{na, no pacientot e mrtov”, odnosno pari za voenite operacii
}e se obezbedat, me|utoa narodot i ekonomijata }e ni bankrotiraat. Vo vladinite i
profesionalnite krugovi kru`i edno kolku naivno tolku i ignorantno mislewe
deka navodno zaradi toa {to „vojnata bila prenesena od Kosovo, odnosno od
me|unarodniot protektorat” i voenite tro{oci treba da bidat pokrieni od
strana na me|unarodnata zaednica.
Ova profesionalno i politi~ko slepilo, ne sakaj}i da se soo~i so novata
realnost, pretendira da sozdade alibi od denes za utre, и finansiskite sredstva
nameneti za renovirawe na albanskite naseleni mesta i uni{tenite albanski
doma}instva da gi prenameni za drugi celi.
Ova prenaso~uvawe na sredstvata od dr`avniot buxet i od drugite nevladini
kanali za kupuvawe na socijalniot mir na lokalnoto naselenie ve}e e zafateno
od kulminaciona siroma{tija, kako posledica na vojnata {to e vo tek.
Edna od preporakite na aktuelnata Vlada e voeniot danok da go napla}a od
tranziciskite ekonomski i voeni profiteri {to gi ima tolku mnogu vo svoite
redovi i toa i od dvata etnikuma. Edna fiskalna merka od vakva priroda }e
efektuira prilog od biznisite na gra|anite na Makedonija.

Namesto zaklu~ok
Dosega{nata strategija za menaxiraweto so krizata preku oficijalnata
licemerna politika, pridru`ena so masivni uni{tuvawa na albanskite
naseleni mesta so misija na etni~ko ~istewe i formalniot dijalog na gospodinot
Trajkovski, definitivno ne uspea.
Celite na dvete zavojuvani strani, kako na bojnite poliwa taka i na masata za
pregovori, se mnogu daleku od kompromisot pravej}i analiza od ovaa vremenska
distanca. Vremeto brzo minuva i lokalnata politika se povlekuva pred eufo­
rijata na vojnata, edinstvenata nade` e me|unarodniot faktor.
Direktnoto posreduvawe na pretstavnicite na NATO i EU vo slu~ajot na Ara~inovo,
pretstavuva nov pristap vo menaxiraweto so konfliktot koj efektuira brzi
rezultati na teren i kako takov }e ima zgolemena primena vo bliska idnina.
Slu~ajot na Ara~inovo pretstavuva prv sodr`inski rezultat vo me|unarodnoto
priznavawe na ONA, na voen i politi~ki plan, i pretstavuva prv ramnomeren
pristap na me|unarodniot faktor kon dvete strani vo konfliktot.
Povlekuvaweto na ONA i nejzinoto zamenuvawe vo Ara~inovo so nevooru`eni
nabquduva~ki misii na OBSE, zaedno so dozvolata za vlez na makedonskite
policiski sili, pretstavuva voen pilot-proekt koj }e pretendira da se
primenuva vo celiot krizen region na nivo na Makedonija. Edno vakvo re{enie
e mnogu diskutabilno vo pogled na vra}aweto na bezbednosta na civilnoto
naselenie i ~uvaweto na albanskiot materijalen imot i daleku e od konceptot na
„demilitarizacija”, a mnogu blisku do zborot „diplomatska stapica”.
Nezavisno od poslednoto evoluirawe na stavot na me|unarodniot faktor, istiot [ 133 ]
prodol`uva da ja poddr`uva Vladata vo Skopje, a istovremeno ja negira ulogata
na albanskite vostanici kako pregovara~ka strana i strana vo re{avawe na
konfliktot .
Me|unarodnata ponuda za ONA vo voeniot plan, ne go nadminuva „slu~ajot OAPMB”,
dodeka na politi~ki plan e daleku od politi~kiot proekt na ONA, fakt koj go
isklu~uva samozadovolstvoto i nalo`uva diplomatska agresivnost vo nasoka
na adekvatno pozicionirawe, soglasno aktuelnite politi~ko-diplomatski
trendovi.
Javnoto i me|unarodnoto politi~ko mislewe u{te stoi na poziciite na
politikata deka „Makedonija se tretira kako Kosovo pred vojnata”, me|utoa so
Albancite vo sprotivna pozicija, vistina koja nalo`uva pogolemo diplomatsko
anga`irawe na celiot nacionalen potencijal vo nasoka na reformirawe na
vakvata negativna pozicija.
Poslednoto manifestirawe vandalizam kon najvisokite dr`avni institucii i
albanskite imoti vo Skopje, pretstavuva posledniot rik na “ranetiot lav”, so cel
da se prenese vlasta vo „racete na narodot” vo misija na realizirawe na voenata
sostojba kako izgovor za etni~koto ~istewe na albanskiot narod, osobeno vo
regionot na Skopje.
Posebnosta na ovoj vandalizam se sostoi vo fobijata i naglasenata omraza kon
me|unarodnite institucii, osobeno kon NATO, EU i drugite institucii {to i
ne pretstavuva iznenaduvawe, bidej}i go manifestira “isto~niot identitet” na
makedonskoto naselenie pokraj “zapadnite objektivi” na dr`avnata politika.
Jasno i glasno treba da se konstatira deka Makedonija, so dosega{nite voeni
tro{oci, ja ima bankrotirano lokalnata ekonomija i buxetite na familiite
i ima sozdadeno buxetski deficit {to se zakanuva celosno da go paralizira
funkcioniraweto na ekonomskiot i socijalniot `ivot vo tekovniot i
srednoro~niot period.
Brziot prestanok na vojnata zaradi ekonomski pri~ini e prv prioritet bez
alternativa na site nejzini gra|ani. Ekonomskite potencijali za misii i voeni
celi ve}e se iscrpeni.
Apelite na najzna~ajnite zapadni vladi za proglasuvawe na Makedonija kako
“nesigurna oaza” i preporakata za povlekuvawe na personalot od nivnite
ambasadi, ja najavuva realnata gri`a deka dr`avnite institucii za bezbednost
se pred funkcionalen kolaps, fakt koj gi doveduva albanskite gra|ani pred gole­
mata dilema na osameno menaxirawe na materijalnata i fizi~kata bezbednost.
Idnite politi~ki i voeni trendovi glavno }e zavisat od aktivnostite na ONA
na bojnite poliwa, i od me|unarodniot faktor na pregovara~kata masa, dodeka
drugite }e asistiraat i }e pre~at, sli~no kako i vo dosega{nata praksa na
spomenatiot konflikt.
[to posle 27 juni e najizrazenata dilema koja gi zagri`uva mnogubrojnite
gra|ani, a odgovorot treba da bide prodol`enie na prekinot na ognot najmalku do
15 avgust, datum koga treba da se pretstavat rezultatite od politi~kiot dijalog,
so me|unarodno posreduvawe, koe bi trebalo da bide soop{teno na narednata
[ 134 ] sednica na EU, kako gest na dobra volja i natamo{no politi~ko kapitalizirawe
na postignato do krajot na tekovniot mesec.

Lobi, Bota Sot, juni 2001 g.

Prepora~av politi~ka neposlu{nost pred vooru`enoto

vostanie
Rufi OSMANI, poznat vo politi~kiot `ivot vo Makedonija i najmnogu kako
porane{en gradona~alnik na Gostivar, zboruva za vojnata na ONA vo Makedonija,
za celite na makedonskata {ovinisti~ka politika, za nekoordiniranosta
na albanskiot politi~ki faktor, za platformata na albansko-makedonskite
razgovori, za pozitivnite strani na sredbite Xaferi − Ahmeti itn.

Zo{to albanskata politi~ka elita vo Makedonija do`ivea krah?

ZERI: Gospodine Osmani, na{iot razgovor go zapo~nuvame za najnovite
nastani vo Makedonija. Konkretno, dali ste iznenadeni so po~etokot
na vojnata vo Makedonija, i spored vas, koi bea i koi se pri~inite koi
go determiniraa po~etokot na konfliktot?
Rufi Osmani: Kako direkten u~esnik vo politi~kiot `ivot vo Makedonija
po~etokot na vojnata ne me iznenadi, iako moram da priznaam
deka li~no pretpo~itav politi~ka neposlu{nost pred oru`enoto
vostanie.
Pri~inite {to dovedoa do po~etok na vojna, vo po{irok kontekst
se baziraat na fundamentalnata neramnote`a me|u geografskata
i etni~kata karta na albanskiot narod voop{to.
Osobeno tie pri~ini izvirat od arogantnoto odbivawe na
makedonskata politika vo minatata decenija da gi prifati
albanskite politi~ki barawa vo sodejstvo so neprekinatata
upotreba na sila kon albanskite civili vo Makedonija vo
kontinuitet. Makedonskoto institucionalno odbivawe direktno
ja porazi albanskata politi~ka garnitura vo Makedonija i na toj
na~in se sozdadoa preteks и pri~ini za radikalnite strukturi
na Albancite od Makedonija da go izberat oru`enoto vostanie
kako pat za re{avawe na nere{enoto albansko pra{awe. Zna~i,
pri~inite {to dovedoa do toa vo po{iroka smisla na zborot
mo`at da se okvalifikuvaat kako fundamentalna neramnote`a
me|u geografskata i etni~ko-politi~kata karta na albanskiot
narod voop{to.

ZERI: Dali Vie li~no ja poddr`uvavte voenata opcija i dali ja poddr`uvate

Osloboditelnata nacionalna armija?
Rufi Osmani: Neophodnosta od pojavata na albanskoto vostanie vo Makedonija e
nediskutabilna i e kako posledica na propa|aweto na albanskata
politika vo Makedonija.
 Dodeka ovaa politika propadna vo nejziniot institucionalen [ 135 ]
anga`man za da go reformira sistemot po merka na Albancite,
edinstvenata alternativa {to ostana be{e vojnata. Ovoj fakt go
uka`uva iskustvoto od drugite vojni vo SFRJ, osobeno kosovskata
vojna.
Li~no, i ne samo jas tuku donekade bez isklu~ok site Albanci vo
Makedonija, imaat golema po~it kon lu|eto koi odlu~ile da se
`rtvuvaat vo redovite na ONA.
Bez razlika {to postojat sodr`ajni razliki vo me|unarodnata
politi~ka konstelacija vo odnos na vojnata na OVK na Kosovo
i vojnata na ONA vo Makedonija, nesporen e faktot deka tokmu
ednomese~nata vojna na ONA vo Makedonija napravi mnogu
pove}e za me|unarodno aktualizirawe i problematizirawe
na albanskoto pra{awe vo Makedonija, rabota koja ne be{e
napravena preku politikata celi deset godini.

Antikosovarizmot na makedonskata vlast

ZERI: Kako ja ocenuvate voenata ofanziva, koja ja prezede Makedonskata
Vlada za okon~uvawe na konfliktot i dali mislite deka pretsedatelot
Trajkovski i premierot Georgievski itro ja iskoristija podelbata na
albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija?
Rufi Osmani: Ofanzivata na voenite sili na Makedonija se bazira{e na
makedonskiot politi~ki i civilen konsenzus, poddr{kata na
me|unarodniot faktor i ona {to e posebno za istaknuvawe ja
ima{e i poddr{kata na DPA na gospodinot Xaferi. Vo nasoka
na bezrezervna poddr{ka posebno se istakna i potpretsedatelot
na DPA, Menduh Ta~i, edinstven albanski politi~ar koj na
ekspliciten na~in ja obvini ONA za terorizam i ekstremizam
i javno bara{e od makedonskite dr`avnici, vo imeto na DPA,
voeno da ja porazat ONA.
Makedonskata voena pobeda protiv ONA be{e opsesija i
ekspli­citno barawe na politikata, inteligencijata, javnosta
i bez isklu~ok na celiot makedonski spektar. Evidentnata
podelba na albanskata politika i makijavelisti~kiot i
celosno antinacionalen stav na DPA kon ova pra{awe be{e
re{ava~kiot faktor za prezemawe na ovaa ofanziva, no mislam
deka spomenatata ofanziva ne gi postigna objektivite postaveni
od makedonskite dr`avnici, nezavisno od nivnata pobedni~ka
propaganda.

ZERI: Od druga strana, makedonskata vlast za vojnata vo Makedonija direktno

go obvinuva{e Kosovo. Kako objasnuvate edna takva insinuacija - da se
frli vinata vrz Kosovo i da se mol~i pred istoriskata diskrimina­
cija na Albancite vo Makedonija?
Rufi Osmani: Vojnata vo Makedonija osobeno se karakterizira{e so neviden
antikosovarizam na dr`avnata politika. Ve}e na javnosta na
Kosovo treba da & bide jasno deka porazot na Srbija vo Kosovo
[ 136 ] prodol`uva da se podrazbira i do`ivuva i kako poraz na
Makedoncite tuka. Makedonskata politika, inteligencija i
istoriografija imaat identi~ni stavovi so srpskite provini­
encii vo odnos na kosovskoto pra{awe.
Porakite na edna takva antikosovska propaganda se adresiraa
do me|unarodniot faktor vo misija na vra}awe na srpskite
militantni sili kako edinstven faktor koj mo`e da ja garantira
stabilnosta na ovoj del od Balkanot. Ovaa propaganda e del od
programata na pravoslavnata makedonska alijansa koja se hrani
od iluzijata za potpi{uvawe na dogovorot za teritorijalnoto
razgrani~uvawe na Makedonija so takanare~enata SRJ i ima za
cel da go pretstavi Kosovo kako glaven izvor na destabilizacija
i regionalno dezintegrirawe i pokraj pozitivnite regionalni
i globalni integracioni procesi .
Ednostavno, pravej}i „post hok gre{ka”, Makedoncite bez prestan
povtoruvaa deka vo Makedonija nema problemi, deka tie se
uvezeni od Kosovo, pa zatoa „disciplinirajte go Kosovo i taka
}e ja smirite i Makedonija”. Vo ime na pravdata i vistinata,
ovaa makedonska prikazna za “nevinosta na oazata na mirot” i za
“kosovskiot agresor” definitivno propadna i ne se prifati od
me|unarodnata zaednica.

DPA ne e pretstavnik na albanskoto mnozinstvo

ZERI: Na va{eto javno pretstavuvawe ne {tedevte kriti~ni zborovi upateni
i na adresa na albanskiot politi~ki spektar vo Makedonija, kogo go
obvinivte za oportunizam i politi~ka neaktivnost vo ostvaruvaweto
na streme`ite na albanskiot narod. [to mo`ete da ni ka`ete vo vrska
so ova?
Rufi Osmani: Da si podelen politi~ki i da go obvinuva{ albanskiot voen
faktor vo ovie migovi, zna~i da ja izgubi{ politi~kata bitka i
politi~kiot dijalog pred toj da zapo~ne. Nema nitu edna dilema
deka albanskata politika vo Makedonija celosno gi povtoruva
gre{kite na kosovskata politika vo tekot na krizata na Kosovo.
Eden vakov luksuz e nedozvoliv i poradi toa {to ovie dve
pra{awa ne mo`at da se izedna~at vrz osnova na nitu eden
kriterium i nitu eden kontekst (ramka) i poradi toa {to
vnatre{nite relacii, kako i me|unarodnite, ne se vo polza na
Albancite vo Makedonija i ponatamo{noto segmentirawe na
albanskiot faktor vo RM }e rezultira so nesoodveten epilog od
eventualnite politi~ki pregovori.
Politi~koto, a potoa i vostani~koto i intelektualnoto
unificirawe, }e im dade po{irok legitimitet na albanskite
pregovara~i i }e ja uramnote`i odgovornosta na celiot albanski
spektar.
Ne treba da se zaboravi deka DPA na gospodinot Xaferi ima
samo 9 pratenici Albanci i taa matemati~ki go pretstavuva
 politi~koto malcinstvo na Albancite, {to zna~i ne mo`e [ 137 ]
da zboruva vo imeto na Albancite, a osobeno ne mo`e sama da
odlu~uva za albanskoto pra{awe vo Makedonija.

ZERI: Sega situacijata vo Makedonija e nitu vojna nitu mir. Kako mo`at da se
odvivaat nastanite vo situacija koga se ~eka po~etokot na dijalogot и
koga e jasno deka te{ko }e zapo~ne dijalogot za esencijalnite pra{awa
na Albancite.
Rufi Osmani: Vo igra se mnogu alternativi. Makedoncite, bez isklu~ok, se
protiv albansko-makedonski pregovori. Igrata na pretsedatelot
Trajkovski vo ovaa nasoka e mnogu naivna i proyirna. Me|utoa,
ovaa igra se igra so zaedni~ko dejstvuvawe so DPA. Zo{to?
Bidej}i vo momentot koga DPA }e ja napu{ti vladinata koalici­ja i
}e ja unificira albanskata politika vo opoziciskite politi~ki
pozicii, }e se formalizira i makedonskiot konsenzus na VMRO
i SDSM, koj aktuelno postoi od neformalni pozicii.
Bez formirawe na ovie dva bloka po etni~ka linija ne mo`e da
ima seriozni pregovori za tolku seriozno pra{awe, bidej}i
epilogot na pregovorite }e gi opredeli idnite politi~ki
pobednici, no i porazeni vo makedonskiot i vo albanskiot kamp,
i toa e klu~ot {to gi prolongira pregovorite me|u dvete strani,
posebno makedonskata pozicija od edna strana.
Od druga strana pak, pra{awata {to treba da se apsolviraat vo
idnite pregovori baraat apsolutno parlamentarno mnozinstvo,
mnozinstvo koe go nemaat nitu eden od taborite, dokolku se
podeleni.
Vo me|uvreme, dodeka ne se sostavi spomenatiot mozaik }e
prodol`i situacijata na ~ekawe pome|u nesigurniot mir i
vojnata koja e pred ku}niot prag, situacija koja ne im odgovara na
Albancite. Zo{to?
Bidej}i makedonskite voeni sili, no i makedonskoto obvini­
telstvo vo me|uvreme go ~istat albanskiot teren od ,,vostani~koto
oru`je”, go oddol`uvaat vra}aweto na albanskite civili i gi
polnat makedonskite zatvori so „teroristi” alijas albanski os-
loboditeli. Politi~kite bitki i voenite ekscesi }e koegzisti-
raat u{te dolgo vreme. Vaka n$ u~i iskustvoto od minatoto.

So kakva politi~ka platforma treba da se odi na pregovorite?

ZERI: Koi relevantni albanski politi~ki sili imaat legitimitet da
pregovaraat so makedonskite vlasti?
Rufi Osmani: Seriozniot dijalog koj bi imal za epilog makedonsko-albanski
dogovor pod pokrovitelstvo na me|unarodniot faktor,
podrazbira vklu~uvawe na albanskata strana so celiot spektar
–politi~ki, vostani~ki i intelektualen.
Eden po{irok spektar od vakva priroda bi imal legitimitet na
edno albansko sobranie vo Makedonija i }e garantira uspe{no
[ 138 ] implementirawe na dogovorenoto. Isklu~uvaweto na voeniot
faktor od razgovorite vo osnova }e podrazbira minirawe na
pregovorite i prodol`uvawe na vojnata.

ZERI: Spored va{eto mislewe, koi bi trebale da bidat barawata na

albanskiot subjekt i so kakva politi~ka platforma treba da se odi na
pregovorite?
Rufi Osmani: Politi~kata platforma treba da se formira od albanskite
eksperti od oblasta na ekonomskite, politi~kite i pravnite
nauki i istata treba da bide kompatibilna so pravnite podelbi
na podelenite narodi, sli~no kako vo Belgija, [vajcarija ili
Bosna (Bosansko-hrvatskata federacija).
Ovaa platforma, vo osnova, treba da ima za cel: promena
na unitarniot koncept na makedonskiot ustav, da instalira
konsenzualna politika za pra{awa od nacionalniot interes,
sodr`ajna decentralizacija na vlasta, mehanizmi koi ustavno
garantiraat deka }e se brani albanskiot nacionalen interes vo
Makedonija.
So eden zbor, celosna institucionalna ramnopravnost na
Albancite so Makedoncite, ni pove}e ni pomalku.

ZERI: Mnogumina se izrazija ZA i PROTIV federalizacijata na Makedonija.

Kakvo e va{eto mislewe?
Rufi Osmani: Li~no mislam deka geografsko-etni~kata karta na Albancite
vo Makedonija isklu~uva edno takvo re{enie, so isklu~ok na
mehanizmot na albansko-makedonska recipro~nost na nivo na
Makedonija, no li~no pretpo~itam dr`avotvornost za dvata
naroda i sodr`ajna decentralizacija na vlasta na lokalno nivo
kako prifatlivo re{enie za obete strani.
ZERI: Se slu~i i sredbata Xaferi - Ahmeti. Kako ja komentirate ovaa sredba?
Rufi Osmani: Toa e pozitivna inicijativa koja ja gledam kako prv ~ekor kon
harmonizacija na deluvaweto na politi~kiot i voeniot faktor,
{to treba da rezultira so funkcionalno unificirawe na celiot
albanski spektar so cel zaedni~ko prezentirawe i unificirawe
na zaedni~ka albanska platforma.
So ovaa postapka gospodinot Xaferi po~na da ja poprava golemata
gre{ka {to ja napravija toj i negovata partija kon voeniot faktor
i voop{to kon albanskoto pra{awe i po~na da razbira deka
glavnite igra~i vo ovaa bitka se vostanicite, a ne albanskite
politi~ari.
Ja pozdravuvam ovaa dobra inicijativa na me|ualbanski dijalog
i se nadevam deka }e prodol`i so pogolem intenzitet i }e
rezultira so unificirani dejstvuvawa i stavovi, kako preduslov
za po~etok na seriozen dijalog za spornite pra{awa.

ZERI, juni 2001 g.

 [ 139 ]

Me\unarodnata politi^ka ponuda i

politi^kite barawa na ONA, dve ne
tolku mnogu sprotivstaveni strani
kon zaedni^kata cel

И pokraj faktot {to albanskite politi~ki barawa artikulirani na

avtenti~en na~in vo politi~kata platforma na ONA se transparentni i imaat
edno imenuvawe: polna ramnopravnost na Albancite vo sistemot ili ka`ano
so moderen re~nik: celosno vnatre{no demokratizirawe na Makedonija,
me|unarodnata politi~ka ponuda, s$ do migot na pi{uvaweto na ovaa analiza, e
mo{ne ograni~ena i so mnogu sistemski komplicirani mehanizmi za odbrana na
albanskite interesi vo RM.
Me|unarodnata politi~kata ponuda izrazena na poednostaven na~in se sostoi od
slednive elementi: lokalna jazi~na, nastavna, socijalna, zdravstvena, ekonomska
i urbanisti~ka ramnopravnost, bez pravni garancii deka novoto teritorijalno i
op{tinsko razgrani~uvawe bi gi po~ituvalo albanskite regionalni interesi vo
urbanite centri kade {to etni~kite makedonsko-albanski proporcii se bliski,
kako vo Skopje, Kumanovo, Struga i Ki~evo.
Ili pojasno ka`ano, ovaa lokalna ramnopravnost soglasno aktuelnata administra­
tivna op{tinska podelba e adresirana do trite albanski urbani centri vo
Makedonija: Tetovo, Gostivar i Debar i do ruralnite albanski op{tini bez
osnovni ekonomsko-socijalni i infrastrukturni potencijali.
Mo`noto kompromisno re{enie, od teritorijalen aspekt, vo ovaa faza bi
bilo obezbeduvaweto pravni garancii, {to vo osnova, za novoto teritorijalno
op{tinsko razgrani~uvawe bi pretstavuvala starata administrativna op{tinska
podelba definirana so ustavot od 1974 godina, predviduvaj}i formirawe na
nova albanska op{tina vo Skopje vo delot so mnozinsko albansko naselenie.
Vo sprotivno, op{tinite }e bidat mo{ne blisku so famozniot predlog na
MANU, dokolku ostane postojnata op{tinska podelba, so edinstvena razlika {to
podelbata }e bide vnatre{na, a ne nadvore{na, kako {to predlo`ija makedonskite
akademici od slovenskoto govorno podra~je. Lokalnata ramnopravnost od
vakva priroda predvidena so posledniot me|unaroden draft ne gi pokriva
nadle`nostite na lokalnite avtoriteti vo policijata i vo odbranata.
Kompromisnata alternativa bi podrazbirala vra}awe na nadle`nostite na
lokalnata vlast vo strukturite na op{tinskata policija i direkten monitoring
vrz voenite kasarni instalirani na teritoriite kade {to `iveat Albancite,
[ 140 ] zaedno so izvr{uvaweto na voenata obvrska vo regionot na Makedonija kade {to
`iveat prete`no Albanci ili pak se vo dovolen broj.
Tokmu nedostigot na izvorni op{tinski nadle`nosti vo policiskite strukturi i
nerealiziraweto na kvaliteten monitoring vrz voenite edinici vostanoveni na
albanskite teritorii vo Makedonija, bea izvor na albanskoto zlo vo Makedonija
od nejzinata nezavisnost pa s$ do denes. Slu~aite na Bit Pazar, vo Gostivar, Tetovo
i Ara~inovo se mnogu sve`i vo albanskite se}avawa.
Ponudata za visoko obrazovanie na albanski jazik se vrti vo krugovite na
privatnite institucii so nekolku dr`avni integracioni modaliteti koi sega
gi imame kako proekt: UJIE - [tuloviot Kolex i razni katedri vo ramkite na
Skopskiot univerzitet.
Kompromisna alternativa mora da bide pravoto za neograni~eno dr`avno
obrazovanie vo paralelni albanski institucii i analogno so toa celosno
oficijalizirawe na Tetovskiot univerzitet pridru`en so UJIE - [tuloviot
Kolex.
Predlo`enite mehanizmi za eliminirawe na nadglasuvaweto, go predviduvaat
apsolutnoto mnozinstvo na parlamentarnoto glasa~ko telo vo ramkite na
spomenatoto mnozinstvo, mnozinstvoto na soodvetnata zaednica od malcinstvoto,
so uslov pretstavnicite na malcinstvata da imaat najmalku pet pretstavnici.
Dilemata {to postoi kako realna opasnost e koj mehanizam garantira deka
makedonskata strana od svoite redovi nema da proizveduva „pretstavnici vo
Parlamentot od zaednicata na Srbite, Vlasite, Romite, Torbe{ite i drugite,
s$ do brojkata pet, so cel da gi spre~i predlozite na Albancite, odnosno da gi
uslovuva so ekvivalentno primenuvawe i za drugite zaednici”.
Spomenatata opasnost e realna i kako posledica na faktot deka cenata na vojnata
koja e vo tek }e ima direktni posledici vo prakti~nata primena na eventualnite
dogovori kako posledica na golemite finansiski kusoci so koi }e se soo~i
ekonomijata i dr`avata, fakt koj direktno }e ja blokira i ograni~i brzata
primena na etni~kite reformi vo praksa.
Praksa od vakva priroda imavme so slu~ajot na registriraweto na studentite vo
ramkite na: kvotite na pozitivna diskriminacija, vo makedonskite univerziteti
koga mnogu studenti Makedonci go menuvaa nacionalniot identitet so cel da se
zapi{at na fakultet i taka vo zna~itelna mera go onevozmo`uvaa zapi{uvaweto
na studentite Albanci.
Vo ovoj slu~aj posledna bi bila odlukata na Ustavniot sud kade {to pretstavnicite
na makedonskata zaednica se mnozinstvo i takviot mehanizam bi se suspendiral,
a edinstvenoto dostignuvawe od istoto bi bilo ni{to drugo osven prolongirawe
na donesuvaweto na odlukite .
Treba da istakneme deka, vo ovoj slu~aj, buxetot i makroekonomskata politika
(monetarna, kreditna, fiskalna, investiciona, regionalna) ne se opfateni
vo ramkite na mehanizmot so koj se odbegnuva nadglasuvaweto. Vakviot propust
bi imal drasti~ni posledici i vo realiziraweto na lokalnite nadle`nosti,
bidej}i }e se javi nedostig od dovolno finansiski sredstva za instalirawe
na novite institucii i za nivno redovno finansirawe poradi faktot {to
fiskalniot finansiski sistem e celosno centraliziran.
Kompromisnata alternativa }e treba da ja opfati proporcionalnata podelba na [ 141 ]
fiskalnite i drugi prihodi od Buxetot na dr`avata preku kriteriumite {to }e
se baziraat vrz brojot na `itelite spored op{tinskite regioni i op{tinskiot
fiskalen pridones vo dr`avniot buxet od site fiskalni prihodi (carini, danok
na dodadena vrednost, akcizi, danok na dobivka, personalen danok, danok na imot
i drugi danoci i pridonesi).
Ponudata albanskiot jazik da ima samo lokalna ili regionalna oficijalna
upotreba treba da se otfrli celosno, bidej}i ne treba da se zaboravi faktot deka
i ponatamu klu~nite politi~ki i dr`avni institucii }e bidat instalirani i
skoncentrirani vo Skopje so makedonsko mnozinstvo .
I dokolku za drugite pra{awa mo`e da se napravat odredeni kompromisi,
vo pogled na oficijaliziraweto na albanskiot jazik ne treba da se pravat
kompromisi od nitu edna priroda. Kompromisnata alternativa bi bila:
albanskiot jazik e vtor oficijalen jazik vo Makedonija i negovata upotreba }e
se regulira so zakon i vo op{tinskite teritorii kade, spored sledniot popis,
ne `iveat Albanci.

]e vleze li navistina NATO vo Makedonija vedna{ po

postignuvaweto na politi~kiot dogovor?
Spomenatata dilema pretstavuva glaven i najopasen predizvik, osobeno vo
soodnos so natamo{nite aktivnosti na ONA, vo slu~aj da ne se postigne politi~ki
dogovor me|u stranite vo konflikt.
Opravdanite somnevawa na avtorot vo ovaa nasoka se baziraat na mnogute
izjavi na makedonskiot minister za odbrana, g. Bu~kovski, deka dr`avnite kako
i me|unarodnite voeni eksperti ve}e gi imaat definirano detalite od planot
„@etva” i imaat odredeno struktura na voenite trupi na NATO vo ramkite na
MFOR. Spomenatiot plan ima makedonsko-me|unarodno koavtorstvo i vo ovaa
faza go isklu~uva u~estvoto na voenite eksperti na ONA.
Imaj}i go predvid faktot deka spomenatiot plan ima za cel demilitarizacija i
demobilizacija na ONA, a ne na makedonskata vojska, izostavaweto na albanskite
voeni eksperti vo kreiraweto na istiot mo`e da sozdade premnogu neprijatni
situacii za albanskite vostanici vo tekot na negovata implementacija.
Izjavata na {efot na {tabot na britanskata vojska Ser Majkl Bojs deka :
„Britanskite sili i drugite koi }e u~estvuvaat vo operacijata za sobirawe na
oru`jeto od albanskite vostanici }e se povle~at so prvoto eventualno pukawe pri
eventualen povtoren po~etok na vojnata”, ja demantira makedonskata propaganda
deka trupite na NATO }e mo`at da ja realiziraat misijata i bez politi~ki dogovor,
vo slu~aj predlo`eniot dogovor da bide odbien od albanskata strana .

Kako da se stigne do me|unarodna konferencija za

Makedonija?
Dokolku i ovie razgovori propadnat vo presret na podgotovkite za
pomiruvawe na stranite na konfliktot i dokolku povtorno zapo~nat vooru`enite
[ 142 ] sudiri, definitivno stanuva neopravdano natamo{noto prisustvo na albanskite
politi~ari vo makedonskite institucii, osobeno vo Sobranieto i vo Vladata na
Makedonija.
Alternativite bi bile ili napu{tawe na politi~kite institucii i formalno
sozdavawe na sega ve}e postoe~ka vladina i parlamentarnata kriza, zaedno so
eskalirawe na vooru`eniot konflikt, so {to sigurno }e se zabrza procesot
na organizirawe me|unarodna konferencija za Makedonija ili instalirawe
na me|unaroden protektorat vrz Makedonija, iako vtorava alternativa ima
minimalni {ansi da se realizira. Ako dosega, pod pritisok na me|unarodnata
zaednica, delumno se opravduva{e ostanuvaweto vo makedonskite institucii,
{to za cel i glavna posledica go ima{e politi~koto delegitimirawe na
ONA, sega ve}e ovaa politi~ka igra na albanskite politi~ari so “demokratski
legitimitet” treba da zavr{i.
Pravoto na pretstavuvawe na albanskiot narod vo prodol`enieto na albansko-
makedonskite pregovori treba da go imaat politi~kite pretstavnici na ONA
kako edinstveni pretstavnici na albanskite interesi vo Makedonija.

Rezime
Vooru`enoto albansko vostanie vo Makedonija go po~na ONA so edinstvena
misija: zamenuvaweto na statusot na malcinstvo so status na dr`avotvoren narod
za delot od albanskiot narod koj `ivee vo Makedonija. Aktuelnata politi~ka
ponuda po~nuva i zavr{uva so premisite na „nacionalno malcinstvo”, i kako
takva ne treba da se prifati od albanskite politi~ki partii, a osobeno treba da
bide odbiena od strana na ONA .
Objavenata ponuda so objavenata sodr`ina ne treba da se priznae и poradi edna
druga pri~ina:
Po politi~kiot dogovor Albancite }e go polo`at oru`jeto i }e se rasformira
voenata albanska struktura, dr`avnite voeno-policiski strukturi i ponatamu }e
bidat prete`no makedonski i nivnoto reformirawe od mnogu pri~ini }e bide
dolgotraen i mnogu naporen proces.
Dokolku vo tekot na poslednite pregovori se prifati ponudenata alternativa
od albanski eksperti i analiti~ari, toga{ mo`e da se konstatira deka paketot na
ustavnite reformi vo Makedonija mo`e da bide prifaten kako preodno re{enie
kon celosna ramnopravnost vo edna pobliska idnina.
Po petmese~niot razvoj, so sigurnost mo`e da se konstatira deka vooru`eniot
konflikt vo Makedonija e lokalno nabquduvan od me|unarodniot faktor i
istiot objektivno nema da gi pomine lokalnite ramki. Opasnostite od pogolemo
regionalno destabilizirawe vo golema mera se izbegnati i kako posledica
na faktot {to vladite na zemjite od regionot se direktno nabquduvani, da ne
re~eme usloveni, od SAD, EU, i NATO za da se distanciraat od konfliktot vo
Makedonija.
Vo ovaa nasoka Albanskata Vlada e klasi~en primer na indiferentnost i pokraj
pravoslavno-makedonskata solidarnost, na koja, se ~ini, pod amerikanskiot
pritisok i dojde krajot.
Tokmu lokalniot karakter na konfliktot ja sozdava visokata opasnost, osobeno [ 143 ]
za neslovenskata civilna populacija, i mo`e da bide alibi za natamo{na
tolerancija na konfliktot od strana na klu~nite me|unarodni faktori vo tekot
na letoto.
Konstatacijata na eden visok amerikanski dr`avnik deka SAD vo slu~ajot so
Makedonija imaat za prioritet da ja so~uvaat nejzinata teritorijalna celina,
kako i za{titata na albanskata populacija, jasno im dava do znaewe na dvete
strani vo konfliktot kade e crvenata linija {to ne smee da se premine. Ovoj fakt
treba da bide seriozen pottik za civilnata populacija deka nema da se dozvoli
humanitarna katastrofa so dimenzii na kosovskata kriza.
Vrz osnova na ocenkata na zapadnite analiti~ari i eksperti, makedonskite
voeno-policiski sili, i pokraj nadvore{nata makedonska i zapadna podr{ka, ne
mo`at voeno da ja porazat ONA.
ONA i pokraj nejzinoto zgolemuvawe, permanentnoto pro{iruvawe i silnata
poddr{ka na albanskiot narod, objektivno ne mo`e da oslobodi mnogu albanski
teritorii vo Makedonija poradi toa {to edno takvo pro{iruvawe i natamo{en
razvoj }e ima visoka cena vo materijalni razurnuvawa i ~ove~ki `ivoti i }e bide
mnogu diskutabilno vo me|unaroden pogled.
Vzaemnoto po~ituvawe na primirjeto treba da se razbere deka kaj dvete strani vo
konfliktot, osobeno kaj voenata komponenta, preovladuva stavot deka, objektivno,
me|u zavojuvanite strani ne mo`e da ima voen pobednik. Glavniot problem {to
dosega{nite razgovori gi prave{e neproduktivni e tokmu kaj politi~kite
strani vklu~eni vo politi~kite razgovori. Potrebno e menuvawe na lokalnite
pregovara~ki strani kako mehanizam za zatvorawe na konfliktot so politi~ki
dogovor koj }e ponudi mir i pravednost.
Edna vakva smena mo`e da se realizira samo preku organizirawe na me|unarodna
konferencija so {to u~esnicite vo konfliktot }e se pretstavat oddelno,
makedonskata so struktura {to samite bi ja odredile, dodeka albanskata strana
pod vodstvo na politi~kiot pretstavnik na ONA i so pretstavnici na politi~kite
partii vo tie ramki.

Spomenatata konferencija gi ima slednite prednosti za

stranite vo konfliktot:
- sigurno }e obezbedi pouramnote`eno i popravedno politi~ko re{enie;
- }e go priznae politi~kiot legitimitet na albanskiot voen faktor kako
garancija za stabilnosta, dr`avniot integritet i albanskata ramnoprav­
nost;
- na makedonskata strana }e & ponudi alibi za vnatre{na upotreba i deka
politi~kite reformi bile neizbe`ni; i
- Kako kompenzacija bi se zela donatorska pomo{ za da se kompenziraat
uni{tenite privatni biznisi i da se konsolidira dr`avniot buxet.
[ 144 ] Za kraj:
Komu }e mu se pripi{e vinata ako propadnat ovie razgovori, e ~estata
dilema koja vo forma na zakana se slu{a od me|unarodnata zaednica.
Albanskata strana nema zo{to da se obvinuva, zatoa {to politi~kite barawa, so
isklu~ok na mehanizmot na veto za opredeleni oblasti, na~elno bile prifatlivi
za najrelevantnite me|unarodni institucii.
Toa {to be{e diskutabilno za me|unarodnata zaednica, be{e albanskoto vostanie.
Zborot go dade me|unarodnata zaednica, Albancite }e go zaprat nivnoto vostanie
vo migot koga me|unarodnata zaednica }e ja garantira sistemskata ramnopravnost
na Albancite vo Makedonija.

Bota Sot, juli 2001 g.

Na potpi{uvaweto za centralna delumna ramnopravnost,

makedonskata strana i odgovori na albanskata strana so
odbivawe i nov po~etok na vooru`enata vojna. Zo{to?
Albanskata javnost mnogu malku, da ne re~eme voop{to, ne be{e informirana
za vistinskata sodr`ina na posledniot Predlog-dogovor predlo`en od me|u­
narodnite posrednici, Pardju-Leotar i za argumentite koi preovladuvaa kaj
albanskata strana da go potpi{e spomenatiot dogovor. Informaciite glavno bea
od mediumski karakter kako komentarite na albanskite politi~ari vo dimenzii
na edna ekstremna krajnost.
Dodeka eden neodgovoren albanski politi~ar od vladinata strana izjavuva
deka „So ovoj odgovor e postignat optimum i deka Albancite se zadovolni”, drug
politi~ar od voenata strana }e izjavi deka „Spomenatiot dogovor go pretstavuva
minimumot od minimumot na albanskite barawa i deka podolu ne mo`e da se
odi” .
I pokraj vakvite crno-beli komentari na albanskiot politi~ki blok,
makedonskata strana, bez isklu~ok, zna~i i politi~kata, i intelektualnata i
osobeno mediumite, go otfrlija spomenatiot Predlog-dogovor, ocenuvaj}i go
kako „kapitulacija, federalizacija, podelba na dr`avata i {to u{te ne drugo” .
Avtorot, na eden selektiven na~in, s$ ima dadeno na analiza, stavaj}i gi na
vidno mesto delovite od dogovorot koi gi ocenuva kako problemati~ni vo odnos
na politi~kite barawa na ONA i politi~kata ponuda na makedonskata dr`avna
strana, so cel da ja utvrdi vistinskata vrednost na spomenatiot dokument i
pravedno da ja informira po{irokata javnost.
Spomenatiot dogovor se sostoi od nova preambula, osnovnite principi i
nekolku aneks-prilozi vo forma na predlog amandmani za promena na Ustavot i
na opredeleni zakoni.

1 - Novata preambula na Ustavot na RM

Vo osnova, novata preambula vo celost gi reflektira sodr`inata i istoriskite
spomeni na makedonskite Sloveni so edinstvena razlika {to „avtorstvoto” za
osnovawe na Makedonija kako dr`ava se prenesuva formalno od „makedonskiot [ 145 ]
narod” vrz „gra|anite na Makedonija”.
Osobenost na novata formulacija na preambulata e {to ne se spomenuva nitu
eden istoriski nastan koj ima istoriski zna~ewe za pridonesot na lokalnite
Albanci vo sozdavaweto na Makedonija.

2 - Osnovni principi na dogovorot

Spomenatiot dogovor, za osnovnite principi vo ramkite na to~ka 1.2. konstatira:
“Suverenitetot, teritorijalniot integritet i unitarniot karakter na dr`avata
se nedelivi i garantirani, ne postojat teritorijalni izbori za etni~kite
pra{awa”.
Edna cvrsta konstatacija od vakva priroda vo celost go priznava unitarniot
karakter na dr`avata i nejzinite institucii i ja isklu~uva mo`nosta za povtorno
teritorijalno definirawe na dr`avata spored kriteriumot na albanskata
etni~ka rasprostranetost alijas na ostanatite nemakedonski zaednici.
Spomenatata sodr`ina vo celost gi reflektira makedonskite barawa vo
pogled na atributite na dr`avata i istovremeno gi prika`uva kako neosnovani
makedonskite kvalifikacii za navodna funkcionalna institucionalna podelba
na dr`avata vrz osnova na etni~kite na~ela.
To~ka 1.3. odreduva: „multietni~kiot karakter na Makedonija treba da se ~uva i da
se reflektira vo politi~kiot `ivot” .
Vakvata konstatacija ja sledi pravnata logika definirana vo prethodnata
to~ka i povtorno ne gi zema predvid albanskite barawa za transformacija na
monoetni~kata vo multietni~ka dr`ava, soglasno nejzinata realnost. Spomenatata
formulacija pravi ~ekor napred vo sporedba so postojnata situacija, ponuduvaj}i
ja alternativata na integracija na nemakedonskite zaednici vo javniot `ivot,
me|utoa ne ja pravi transformacijata na makedonskite monoetni~ki institucii
vo dr`avni paralelni multietni~ki institucii.
Multietni~kata zaednica i multietni~kata dr`ava se dve ustavno mnogu razli~ni
kategorii, analizirano od praven, politi~ki i ekonomski aspekt.

3- Razvojot na decentraliziranata vlast

Vo ramkite na gorespomenatoto poglavje, izvornite nadle`nosti na lokalnata
vlast nesomneno se normiraat vo oblasta na „javnite slu`bi, urbanoto i
ruralnoto planirawe, razvojot na lokalnata ekonomija, kulturata, obrazovanieto,
socijalnata i zdravstvenata za{tita”.
Od spomenatata formulacija e mnogu jasno deka op{tinskite nadle`nosti se
isklu~eni od oblastite koi gi definiraat „dr`avnite i nacionalnite atributi”,
nadle`nosti {to avtorot }e gi analizira vo prodol`enie na tekstot.
Samata sodr`ina na op{tinskite nadle`nosti od ovoj vid, bez dr`avni
atributi vo ramkite na op{tinata, gi demantira na mnogu ekspliciten na~in
tezite na Makedoncite za navodna “kantonizacija, teritorijalna avtonomija i
federalizacija na Makedonija”, bidej}i ne postoi pravoto na deunitarizmot
na op{tinskite institucii i nivnoto konstituirawe na etni~ki i regionalni
osnovi.
[ 146 ] Vo to~kata 3.2. se definira deka novite op{tinski granici }e se odreduvaat
povtorno so noviot dr`aven popis na gra|ani vo 2001 godina, {to }e bide
organiziran pod me|unarodno pokrovitelstvo.
Edna formulacija od vakva priroda se potpira vrz aktuelnata teritorijalna
podelba na op{tinite, podelba koja glavno go uva`uva makedonskiot interes i ja
lokalizira lokalnata albanska vlast glavno vo ruralnite teritorii.
Baziraj}i se na ovie kriteriumi na Zakonot za lokalna samouprava, edinstveniot
prakti~en efekt }e mo`e da bide namaluvaweto na brojot na postoe~kite albanski
op{tini od 24 kolku {to se denes, od koi 21 ruralni, na eden poracionalen broj,
me|utoa glavno vo ramkite na postoe~kite teritorii.
Spomenatoto re{enie ne go eliminira problemot na teritorijalnoto stesnuvawe
na Albancite i pokraj nivnoto demografsko zgolemuvawe i ne gi vra}a Albancite
vo poziciite {to gi imaa so op{tinskata administrativna podelba od 1974
godina.
So analiziranite pravni normi ne se garantira ostvaruvaweto na albanskite
streme`i da gi zemat povtorno pod upravuvawe urbanite op{tini na Struga,
Kumanovo, Ki~evo i eden del na Skopje.
Paradoksalno e, me|utoa }e ispadne vistina deka najgolemite funkcionalni
pridobivki }e gi ostvarat novite makedonski op{tini sozdadeni va atarot na
porane{nite op{tini na Tetovo, Gostivar i Debar.
Poradi odbrana na „makedonskite strate{ki interesi” ovie op{tini }e
bidat poddr`ani kako so zgolemeni lokalni nadle`nosti taka i so mnogu
pogolemi dr`avni finansii, so cel namaluvawe na albanskata teritorijalna
kompatibilnost vo severo-zapadnite delovi na Makedonija.
Spored to~kata 3.2. na spomenatiot dogovor na lokalnata vlast }e & se transferira
eden sodr`inski del od danocite od centralnata vlast i toa DDV-to (danokot na
dodatna vrednost) i personalniot danok sobran na teritorijata na soodvetnata
op{tina.
Prelevaweto na samo eden ne to~no definiran del od niv, i toa na fiskal-
nite prihodi, na DDV-to i na personalniot danok i isklu~uvaweto na drugite
fiskalni prihodi koi se sobiraat celosno na centraliziran na~in, ja pravi
problemati~na mo`nosta za realizirawe na zgolemenite nadle`nosti vo spom-
enatite oblasti, bidej}i }e nedostigaat finansiski fondovi za finansirawe na
spomenatite dejnosti.
Edna formulacija od vakva priroda ja isklu~uva vistinskata decentralizacija
za koja se pravi golema propaganda od strana na centralnata vlast i ja odr`uva i
ponatamu dlabokata fiskalna i finansiska diskriminacija na op{tinskata vo
odnos so centralnata vlast.
Tokmu apsolutnata centraliziranost (nad 90%) na noviot fiskalen sistem na
mnogu ubedliv na~in ja argumentira unitarnata dimenzija na noviot ustaven
sistem, koja i po usvojuvaweto na ustavnite promeni ostanuva klu~noto na~elo na
konstitucijata i realiziraweto na site vidovi i na site nivoa na vlast.
To~kata 3.3 definira „na~alnikot na lokalnata policija da se izbira od
op{tinskiot sovet vrz osnova na lista so tri kandidati predlo`eni od ministerot
za vnatre{ni raboti, koj go zadr`uva pravoto da go razre{i lokalniot na~alnik [ 147 ]
na policijata soglasno zakonot” .
Spomenatata formulacija gi otfrla kako nevistiniti dezinformaciite na
albanskite lokalni politi~ari deka so spomenatiot dogovor se osnova lokalna
policija. Spomenatata formulacija ne go reformira unitarniot karakter na
policiskite institucii i spored ovaa norma politikata na policijata }e se
proektira i }e se menaxira glavno od oficijalno Skopje.
Pravoto na ministerot da ja predlo`i listata na kandidati i da go zadr`i
pravoto za razre{uvawe na vode~kite lu|e na lokalnata policija vo celost go
omalova`uva pravoto na imenuvawe na spomenatite vode~ki lu|e od op{tinskite
soveti.
Realiziraweto na pravoto na imenuvawe na na~alnikot na lokalnata policija
}e bide diskutabilno, bidej}i postoi neusoglasenost me|u teritorijalnoto
organizirawe na centralnata vlast i teritorijalnata podelba na postojnite
op{tini.
Poinaku ka`ano, podra~nite edinici na centralnata vlast }e ja sproveduvaat
svojata vlast spored teritorijalnata podelba od 1974 god. Momentalno imame
34 centralni regionalni nasproti 124 op{tinski vlasti. Edna vakva vertikalna
i teritorijalna ineusoglasenost na centralnata i na op{tinskata vlast }e gi
konfrontira makedonskite i albanskite op{tini vo pogled na izbiraweto na
„soodvetniot” kandidat za dvete strani.
Potrebno e paralelno reformirawe na vertikalnoto pro{iruvawe na
centralnata vlast soglasno organizacijata na op{tinskata vlast, vo sprotivno
edna nadle`nost od vakva priroda }e se blokira vo ramkite na administrativnata
birokratija na centralnata vlast. Edinstvenoto dostignuvawe {to soodvetstvuva
so albanskite barawa e utvrduvawe na obvrskata na dr`avata strukturata na
lokalnite policiski sili da se usoglasi so etni~kata struktura na lokalnoto
naselenie najdocna do krajot na 2002 godina.
Me|utoa, vakva edna obvrska kaj strukturite na dr`avnata bezbednost i
kontrarazuznavawe, kako i kaj profesionalnite voeni strukturi kako
dopolnitelni strukturi koi so~inuvaat edna celina i koi se mo{ne
problemati~ni za Albancite voop{to, ne se predviduva da se realizira vo
predvideniot rok.

4 - Nediskriminiranoto i pravednoto zastapuvawe

Vo ramkite na to~kata 4 se predviduva ovoj princip da se po~ituva vo pri
vrabotuvaweto vo javnata administracija i javnite pretprijatija i pri
konkuriraweto vo javnite fondovi za finansirawe na razvojot na biznisot.
Spomenatiot princip manipulira so zborot „pravi~na zastapenost” namesto da
se upotrebi zborot „soodvetna zastapenost” , za vrabotuvawata vo javniot sektor.
Edna formulacija od vakva priroda stavena vo soodnos so golemite finansiski
deficiti pri~ineti od vojnata {to e vo tek, i imaj}i gi predvid reformisti~kite
obvrski {to gi ima RM za namaluvawe na brojot na vrabotenite vo javnata
administracija (za nekolku desetici iljadi), go pravi mo{ne problemati~no
[ 148 ] prakti~noto izvr{uvawe na „pravi~nata zastapenost” kako subjektivna kategorija,
vo sporedba so „soodvetnata zastapenost”, kako objektivna kategorija.
Osobeno tradicionalnite dr`avni nereformirani sektori na dr`avnata
bezbednost, kontrarazuznavaweto, sudovite, centralnata administracija,
diplo­­matijata, javnite finansii i fiskalniot sektor }e bidat sektorite kade
{to kadrovskite promeni na „pravi~nata zastapenost” }e se izvr{at so mnogu
te{kotii i }e pretstavuvaat “tesno grlo” za nemakedonskite kadri, osobeno za
albanskite vo tekot na implementacijata na eventualniot dogovor.

5 - Posebni parlamentarni proceduri

Celta be{e vo ramkite na spomenatite proceduri da se instaliraat mehanizmi
za izbegnuvawe na nadglasuvaweto-majorizacijata vrz etni~ka osnova pri
usvojuvaweto na zakonite od opredeleni oblasti i na opredeleni ustavni
amandmani.
Vakvite proceduri predviduvaat usvojuvawe na pravni akti so dvotretinsko
mnozinstvo na glasa~koto telo (parlamentarno), vklu~uvaj}i gi vo ova
kvalifikuvano mnozinstvo i pretstavnicite na mnozinskite zaednici, kako i
pretstavnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo.
Spomenatata procedura se naso~uva kon usvojuvawe na zakoni od strana na
Sobranieto vo vrska so ustavnite amandmani, Zakonot za lokalna samouprava i
zakonite koi ja efektuiraat kulturata, upotrebata na jazicite, obrazovanieto,
lokalnite finansii, gradot Skopje i granicite na op{tinite.
Posebnite proceduri od ovaa priroda se problemati~ni od nekolku pri~ini:
a. Glasovite na albanskite pretstavnici se uramnote`uvaat so glasovite
na pretstavnicite na drugite zaednici kako {to se Turcite, Vlasite,
Romite, Srbite, Torbe{ite i drugi i pokraj faktot {to postoi golema
neuramnote`enost me|u albanskata zaednica i nejzinite politi~ki
pretstavnici vo sporedba so drugite, kako vo pogled na kvalitetot taka i
vo pogled na brojnosta.
b. Vo ramkite na procedurite od vakva priroda ne se opfateni
zakonite so koi se reguliraat pra{awa od sferata na funkcioniraweto
na Sobranieto, Vladata, vojskata, policijata, dr`avnata bezbednost,
sudovite, osnovnite i republi~kite sudovi, dr`avjanstvoto,
parla­men­tarnite izbori i izbornite zoni, dr`avniot buxet i
makro­ekonomskata politika.
v. Pra{aweto za usvojuvawe na noviot Zakon za povtorno teritorijalno
definirawe na op{tinite, gradot Skopje i lokalnite izbori se
predvideni da se usvojat posle napraveniot popis i od
no­vata parlamentarna struktura, fakt koj realno }e go ote`ne adekvatnoto
inkorporirawe na albanskiot teritorijalen interes od pri~ini {to
monitoringot na me|unarodniot faktor }e bide na mnogu ponisko nivo .
Osobeno neopravdan e faktot {to usvojuvaweto na dr`avniot buxet i na
makroekonomskata politika ne e opfateno so spomenatite proceduri. Ovaa
konstatacija se temeli vrz faktot {to RM e dr`ava so javni finansii i fiskalni
prihodi, re~isi 100% centralizirani. Nevklu~uvaweto na dr`avniot buxet i na
makroekonomskata politika vo ramkite na posebnite proceduri zna~i de fakto [ 149 ]
deka e napravena supstitucija na delumna lokalna ramnopravnost so naglasena
diskriminacija na centralno nivo vo polza na makedonskite Sloveni.
Vo ovoj slu~aj ne treba da se zaboravi faktot deka koga od analizata }e se
eliminiraat „pra{awata za nacionalniot identitet” kako delumno apsolvirani,
politika na site politiki ostanuva ekonomijata reprezentirana preku
finansiskata i fiskalnata vlast kako postoe~ka baza − razvoj koj vo konkretniov
slu~aj spored spomenatiot dokument e vo celina nadvor od vlijanieto na
pretstavnicite na albanskata zaednica.

6 - Organi koi }e onevozmo`uvaat diskriminacija

i }e go obezbedat pravi~noto zastapuvawe
Vo ramkite na to~kata 4.3 e predvideno 1/3 od ~lenovite na Ustavniot sud, Javniot
pravobranitel, Republi~kiot sudski sovet i Me|uetni~kiot sovet da se izbiraat
od pretstavnicite na zaednicite so dvotretinsko mnozinstvo glasovi. Od ovie
organi, Me|uetni~kiot sovet i na kraj Ustavniot sud }e davaat zavr{ni ocenuvawa
vo pogled na izbegnuvaweto na diskriminacijata i na nacionalnoto pravi~no
pretstavuvawe vo javnite ustanovi.
Faktot {to site ovie organi vo svojata struktura }e imaat mnozinstvo ~lenovi
Makedonci i site odluki }e gi usvojuvaat so prosto mnozinstvo, a ne so konsenzus,
u{te na po~etok ja omalova`uva misijata i izvr{uvaweto na opredelenata cel.
Posebnata procedura i predvidenite organi za izbegnuvawe na diskriminacijata
i pravi~noto zastapuvawe, objektivno nemaat multietni~ki institucionalen
kapacitet i pravni mehanizmi za da se izvr{i misijata poradi koja se osnovani.

7 - Obrazovanieto i upotrebata na jazicite

Vo ramkite na to~kata 6.1. e predvideno pravoto za osnovno i sredno obrazovanie
so unificirani nastavni plan programi na nivo na RM.
Vo ramkite na osnovnoto i srednoto obrazovanie i ponatamu i za Albancite i za
neslovenite }e bide zadol`itelno da u~at makedonski jazik, nasproti faktot {to
Makedoncite, onamu kade {to se malcinstvo, ne se dol`ni da u~at na albanski
jazik.
Edna pravna norma od vakva priroda ja sledi starata praksa na „negativnoto
diskriminirawe vo misija na institucionalnoto slovensko integrirawe” i ne
go instalira procesot na alternativnata multijazi~nost i recipro~na obvrska
kako osnovna alternativa na op{testvoto i multietni~kata dr`ava.
Spomenatoto re{enie }e ja isklu~i mo`nosta za unificirawe na nastavnite
plan-programi vo oblasta na albanskiot jazik, istorijata, kulturata, umetnosta,
muzikata i drugite nacionalni albanski osobenosti.
Vo ovoj kontekst, vo idnina, }e bide golem problem da se odredi vo u~ebnicite po
istorija „unificiranata vistina” za ulogata i misijata na ONA vo makedonskite
i vo albanski tekstovi: „albansko nacionalno dvi`ewe” − spored albanskata
alternativa ili “ekstremisti~ko-teroristi~ko dvi`ewe” − spored makedonskata
alternativa.
[ 150 ] Vo ramkite na to~kata 6.2 se konstatira: “Dr`avnite fondovi }e se obezbedat za
univerzitetsko obrazovanie na jazikot koj se zboruva od najmalku 20% od popu-
lacijata na Makedonija, vrz osnova na posebni dogovori”. Edna formula­cija od
vakva priroda ima za cel da obezbedat dr`avni fondovi za univerzitetsko obra-
zovanie na albanski jazik vo ograni~eno nivo.
Eden vakov zaklu~ok proizleguva od toa {to so spomenatata formulacija ne
se normira pravoto za univerzitetsko obrazovanie na albanski jazik, tuku so
obezbeduvawe finansiski fondovi preku ekstenzivno interpretirawe na
pravnite normi se obezbeduva univerzitetsko obrazovanie na albanski jazik na
ograni~eno nivo.
Ostanuvaat enigmati~ni vo ovaa nasoka pra{awata: koi se pravnite subjekti
koi }e potpi{uvaat „posebni dogovori” i od koja koli~ina i kvalitet }e bide
univerzitetskoto obrazovanie na albanski jazik vo sporedba so aktuelnata
univerzitetska makedonska alternativa.
Edno e jasno, spomenatata pravna ramka ne go uramnote`uva albanskoto pravo za
visoko obrazovanie na albanski jazik vo odnos na makedonskoto, i edinstvenoto
pravno unapreduvawe koincidira vo obezbeduvaweto na ograni~en pristap za
iskoristuvawe na dr`avnite fondovi za finansirawe na visokoto obrazovanie
na albanski jazik.
Odgovorot na Hamletovata dilema na avtorot e: {to so Tetovskiot Univerzitet vo
ramkite na ovaa pravna norma?
To~kata 6.3 normira „pozitivna integraciona diskriminacija” za studentite
od „zaednicite” vo tekot na upisot na makedonskite univerziteti. Edna novo-
stara formulacija od vakov vid ja doka`uva gorenavedenata konstatacija deka
nastavnata albanska univerzitetska alternativa vidno e ograni~ena vo odnos na
makedonskata.
To~kata 6.4 go definira samo makedonskiot jazik kako oficijalen, bez nikakvo
ograni~uvawe vo celata zemja.
To~kata 6.5 konstatira: „sekoj drug jazik zboruvan od najmalku 20% od populaci­
jata e isto taka oficijalen jazik. Vo organite na RM sekoj drug jazik osven
makedonskiot mo`e da se upotrebi soglasno zakonot” .
Vakvata formulacija, imaj}i predvid deka albanskata populacija aktuelno
so~inuva nad 20% od sevkupnata populacija na Makedonija, se odnesuva na
albanskiot jazik.
Klu~nata dilema koja se pojavuva vo ovoj slu~aj e:
- Dali albanskiot jazik e vtor oficijalen jazik i kako takov ramnopraven li
e so makedonskiot ili ne?
Odgovorot e paradoksalen: albanskiot jazik stanuva vtor oficijalen jazik na
lokalno nivo, me|utoa ne e ramnopraven so makedonskiot jazik na centralno
nivo. Formulacija od vakva priroda e glavno za komunicirawe na stranite
so centralnata vlast, dodeka oficijalnata upotreba na albanskiot jazik od
dr`avnite organi ostanuva da se definira, po~ituvaj}i gi postojnite paragrafi
na Ustavot.
Vo ramkite na to~kata 6.7, albanskiot jazik se isklu~uva od oficijalnata upotreba [ 151 ]
vo krivi~nite i civilnite proceduri i se odobruva negovata upotreba samo kako
pravo na strankata pri vodewe na sporovite.
Reguliraweto na oficijalnata upotreba na albanskiot jazik so zakon, }e ima za
cel da ja marginalizira negovata upotreba vo ramkite na edna ograni~ena ramka,
osobeno vo centralnite institucii, kako {to se: pretsedatelot na dr`avata,
vojskata, policijata, dr`avnata bezbednost, diplomatijata, finansiskiot i
bankarskiot sektor, centralniot fiskalen, carinskiot i drugite sektori i
ustanovi skoncentrirani vo Skopje.
Edna vakva konstatacija proizleguva od izjavata na amerikanskiot posrednik
Xejms Pardju koj vo ovoj slu~aj izjavi: „so pretsedatelot Trajkovski rabotevme
okolu idejata albanskiot jazik da bide vtor oficijalen jazik, ne od isto nivo so
makedonskiot, tuku samo vo nekoi regioni i vo odredeni uslovi” .
Edna vakva formulacija mo`e da se karakterizira deka vr{i transformacija na
albanskiot jazik od eden jazik koj dosega se upotrebuva{e na lokalno nivo, vo
jazik koj ja nadminuva regionalnata upotreba, me|utoa koj ne dostignuva celosna
dr`avna upotreba sproti makedonskiot jazik. Oficijalnata ograni~ena upotreba
na albanskiot jazik na dr`avno nivo e mnogu daleku od obvinenijata na brojni
makedonski politi~ari deka de fakto so ovaa norma se realizira jazi~nata
federalizacija vo Makedonija.
Vo ramkite na to~kata 6.8 se ovozmo`uva davaweto na li~nite dokumenti
naporedno i na makedonski i na albanski jazik za Albancite, nasproti faktot
{to za Makedoncite se izdavaat li~ni dokumenti samo na makedonski jazik.

8 - Manifestirawe na nacionalniot identitet

Vo ramkite na nacionalniot identitet od 8 (osmata) glava se predviduva pravoto
na lokalnite avtoriteti za upotreba na nacionalnoto albansko zname, pokraj
dr`avnoto zname, samo pred lokalnite javni zgradi vo op{tinite kade albanskata
zaednicata e mnozinstvo.
Edno re{enie od vakva priroda ja isklu~uva upotrebata na albanskoto
nacionalno zname vo centralnite ustanovi, so sedi{te vo albanskite op{tini i
vo op{tinite kade {to Albancite ne se vo mnozinski broj.
Ovaa varijanta na upotrebata na albanskoto nacionalno zname, e mnogu podolu od
pravoto {to be{e normirano so socijalisti~kiot ustav na Makedonija od 1974
vo pogled na na~inot na upotrebata, osobeno vo pogled na formata na upotrebata
na albanskoto nacionalno zname.

9 - Implementacijata na dogovorot
Spomenatiot dogovor e normiran za da stane sostaven del na ustavno-pravnite
reformi od strana na aktuelniot parlamentaren sostav na RM.
Eden del na reformite planirano e da se izvr{i vo noviot parlamentaren mandat
otkoga prethodno }e se napravi popisot na `iteli pod me|unaroden monitoring.
Kako sostaven del na spomenatiot dogovor planirano e organizirawe na
me|unarodna konferencija za obezbeduvawe na makroekonomska pomo{ vo misija
na implementirawe i na delumno nadomestuvawe na {tetite od vojnata.
[ 152 ] Klu~nite me|unarodni faktori se povikuvaat od potpi{anite strani vo
dogovorot da zemat aktivno u~estvo vo proektiraweto, usvojuvaweto i prakti~noto
implementirawe na spomenatiot dogovor.

Zaklu~ok
1. Klu~noto politi~ko barawe na albanskoto vostanie za transformacija
na statusot od nacionalno malcinstvo vo status na dr`avotvoren narod
za Albancite vo Makedonija ne se realizira so spomenatiot dogovor,
nezavisno od faktot {to vo preambulata na noviot Ustav se isklu~uvaat
makedonskite nacionalni atributi.
2. Statusot na nacionalno malcinstvo za Albancite vo RM se zamenuva
so statusot na nacionalna zaednica, {to vo su{tina pretstavuva
me|ufaza koja go nadminuva statusot na nacionalno malcinstvo, me|utoa
istovremeno ne go dostignuva statusot na dr`avotvoren narod vo
gra|anska dimenzija.
3. Konstatacijata od vakov vid nao|a celosna potpora vo analiziraniot
dogovor, po~nuvaj}i od osnovnite na~ela, statusot na albanskiot
jazik, albanskoto visoko obrazovanie, op{tinskata vlast i osobeno se
manifestira vo oblastite koi se predvideni za usvojuvawe vo sklop na
„posebnite pravni proceduri” .
4. Odbivaweto na spomenatiot dogovor od pretstavnicite na makedonskata
zaednica, nasproti faktot {to nivnite klu~ni politi~ki barawa se
po~ituvani vo zadovolitelna mera, go argumentira konfliktot na
makedonskite celi vo odnos na albanskite alijas me|unarodnite celi.
5. Nepo~ituvaweto na prekinot na ognot od makedonska strana so cel da se
sozdade la`no alibi deka vinata za neuspeh na politi~kiot dijalog im
pripa|a na Albancite, sozdade efekt na voen bumerang i nejzino fijasko
na lokalen plan na frontot vo Tetovo i diplomatsko-politi~ki debakl
na me|unaroden plan.
6. Iseluvaweto na makedonskata populacija od delovi na regionot na
Tetovo, samo poradi toa {to tie teritorii sega gi kontrolira ONA, a ne
makedonskite sili, vo ovoj slu~aj go potvrdi slovenskiot sindrom deka
makedonskata lokalna populacija se povlekuva zaedno so povlekuvaweto
na nejzinite voeni i policiski sili.
7. Proektiranata antizapadna histerija, menaxirana i na krajot li~no
propagirana od premierot Georgievski i policaecot broj eden
Bo{kovski, prosledena so neviden antizapaden vandalizam kon
glavnite zapadni ambasadi pod monitoring na lokalnata policija,
manifestiraa kulminacija na eden balkanski politi~ki primitivizam
koj se poistovetuva so propadnatata politika na porane{niot diktator
Milo{evi}.
8. Baraweto za pomo{ na gospodinot Trajkovski od ruskiot pretsedatel
Putin i odbivaweto na sredba kako odgovor od pretsedatelot Bu{ vo
tekot na negoviot prestoj na Kosovo, davaat jasni poraki do makedonskite
 visoki avtoriteti za gubeweto na trpelivosta i poddr{kata zaradi [ 153 ]
takvoto antizapadno povedenie.
9. Rebalansiraniot buxet za pove}e od 500 milioni DM so cel natamo{no
militarizirawe na konfliktot, go so~inuva najsilniot argument deka
aktuelnata makedonska dr`avna i politi~ka elita go zagubila kompasot
na menaxirawe na dr`avata i vojnata i deka istata realno stanala
glavna pre~ka za zavr{uvaweto na vojnata i za postignuvawe na miroven
dogovor.
10. Dali da prodol`i politi~kiot dijalog ili ne, toa e dilema {to
ve{ta~ki se postavuva otkako albanskata strana se ima soglaseno so
dokumentot predlo`en od me|unarodnite posrednici. Odgovorot e
pozitiven, me|utoa otsega pa natamu Albancite, vidno zajaknati na teren
i na diplomatsko-politi~ki plan, treba da gi po~nat razgovorite vo
ramkite na edna mnogu ponapredna politi~ka platforma, koja }e ima za
cel da gi korigira napravenite propusti, osobeno vo odnos na dr`avniot
buxet i ekonomskata politika .
11. Spomenatata analiza na argumentiran na~in doka`uva deka predlog-
dogovorot, sporeden so politi~kite barawa na ONA, ne mo`e da se
karakterizira kako optimalno i prifatlivo re{enie za albanskiot
faktor vo Makedonija.
12. Naprotiv, spomenatiot dogovor pretstavuva realizacija na minimumot
od spomenatata politi~ka platforma i bara{e golema hrabrost za
prifa}awe na istiot od strana na ~elnicite na ONA, vizija i me|unarodna
garancija deka dogovor od vakva priroda treba da se podrazbira kako prv
dene{en ~ekor kon celosna utre{na ramnopravnost.
13. Preku potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor, albanskiot faktor,
osobeno voeniot, dade jasna poraka deka ja poddr`uva alternativata
na mirot vo odnos na voenata opcija, nezavisno od faktot {to mnogu
politi~ki celi na vooru`enoto vostanie ne bea realizirani.
14. Na albanskiot potpis za delumna ramnopravnost, makedonskata strana
odgovori so odbivawe i vojna, pa sega s$ e vo racete na me|unarodniot
faktor i Albancite imaat vreme i potencijal da ~ekaat.

Lobi, Bota Sot, juli 2001 g.

[ 154 ]

Alternativen pristap kon

mo@nostite za primena na
mirovniot dogovor vo Makedonija

Dolgo o~ekuvaniot kompromis kako re{enie na vooru`eniot

konflikt vo RM, sega ve}e e postignat, stranite u~esnici
vo konfliktot se slo`ija za eden dogovor za mir

[to prethode{e na finalnoto potpi{uvawe na dogovorot

za mir?
Periodot na „politi~ki vakuum” od vremeto na parafiraweto pa s$ do
finalnoto potpi{uvawe na mirovniot dogovor, se karakterizira so voena
i politi~ka histerija na aktuelnoto makedonsko politi~ko rakovodstvo. I
ponatamu ostanuva nerazjasneta dilemata zo{to makedonskata strana povtorno
ednostrano go rasipa prekinot na ogan koj be{e postignat so mol~elivata
soglasnost i nadzor na NATO. Ovaa dilema s$ u{te ne e razjasneta od strana na
nabquduva~ite, odnosno garantite na prekinot na ognot.
Scenaristite i izvr{itelite na edno, od voen aspekt, celosno propa­d­nato
metafizi~ko paranoi~no upravuvawe, na ~elo so VMRO-skata trojka Trajkovski,
\eor|ievski i Bo{kovski, povtorno, i za posleden pat, potfrlija vo realizacijata
na nivnite proekcii za do­stignu­vawe na nivnata cel − voena pobeda nad
albanskite vostanici. U{te edna{ „na hartija proektiranata makedonskata voena
pobeda” se pretvori vo sramen poraz na voeniot front i kako voobi~aeno vo
javnite mediumi se manifestira{e vo forma na „kukawe i proglasuvawe na den
na nacionalna `alost”.
Vakvoto odnesuvawe na slovenskiot element voop{to ne be{e iznenaduva~ko
i neo~ekuvano. Tolerancijata na me|unarodnata zaednica kon vakviot na~in na
neodgovorno odnesuvawe mo`e da se prepi{e na edna politi~ka logika nakloneta
kon slovenskite vlasti.
Ova pak mo`e da se analizira kako posledica na pogre{nata po~etna procenka
deka makedonskata vlast raspolaga so funkcionalni voeni kapaciteti za da ja
odnese voenata pobeda.
Samiot poraz vo voenata arena ne e od primarno zna~ewe vo pogled na pra{aweto
{to go analizira avtorot, me|utoa tokmu porakata na „voen gubitnik “ se potvrdi
i so poslednite nastani, i sega ve}e vo dobra mera e vkoreneta kaj makedonskata
populacija i reflektira silni simptomi na odbivawe i mirna koegzistencija [ 155 ]
na Slovenite i Albancite kako perspektiva na prakti~noto realizirawe na
spomenatiot dogovor.
Analizata na spomenatiot dogovor kako proekt koj ve}e e vo faza na usvojuvawe i
~eka svoja prakti~na implementacija preku eden racionalen pristap, }e izvadi
na povr{ina trendovi i problemati~ni perspektivi poradi mnogu pri~ini.

Dogovorot i aktuelnoto Sobranie

И pokraj izrazeno negativnata retorika i o~iglednata albanofobija kaj
mnozinstvoto aktuelni slovenski pratenici, na ~elo so pretsedatelot na Sobra-
nieto, odbivaweto da se usvoi spomenatiot dogovor preku promena na Ustavot i
usvojuvawe na zakonite vmetnati vo reformiraniot ustav, e re~isi minimalno.
Alternativata na neusvojuvaweto na spomenatiot dogovor od postojnata
makedonska parlamentarna struktura realno zna~i direktno konfrontirawe na
spomenatite strukturi so glavnite institucii na zapadnata politika, bidej}i
integriraweto vo tie strukturi be{e i ostana glavna formalna i realna cel i na
ovaa makedonska politi~ka garnitura. Zdravata logika poka`uva deka postoe~kite
makedonski politi~ki strukturi ne mo`at da si dozvolat sebesi vpu{tawe vo
edna vakva samouni{tuva~ka avantura.

Javnoto mnenie i ustavnite reformi

Spomenatiot segment na makedonskata proveniencija ima najmnogu pretrpe-
no vo tekot na konfliktot, kako posledica na nevidenata manipulativna Gebels-
ova propaganda na politi~kata македонска proveniencija.
Edna retorika od vakva priroda vidno gi ima radikalizirano odnosite i go
ima zgolemeno slavo-albanskoto neprijatelstvo, osobeno vo instituciite na
sistemot kade treba da se izvr{i prakti~nata implementacija na me|uetni~kite
reformi.
Reemancipacijata na javnoto mnenie preku objektivno i pravedno informirawe
vo vrska so konfliktot koj ve}e e zad nas, i osobeno vo vrska so sodr`inata,
poddr{kata i primenata na me|uetni~kite reformi, treba da bide eden od
glavnite prioriteti na celokupniot spektar na makedonskite mas-mediumi, a
osobeno na onie {to se finansirani so dr`avni pari.
Nasproti pogre{noto „emocionalnoto raspolo`enie” na makedonskata strana
deka predvidenite reformi pretstavuvaat gubewe na „makedonskata dr`avnost”,
kaj albanskata strana se zabele`uva „inflatoren entuzijazam” deka so ustavnite
promeni Albancite stanuvaat „golemi pobednici” i deka prakti~nata primena
na ovie promeni }e gi pretvori niv vo ednakvi na site nivoa i aspekti na
sistemot.
Vakvite o~ekuvawa vo golema mera se neralni i preterani. Albanskite politi~ari
od dvete strani treba pravedno i na vreme da go informiraat albanskiot narod
za sodr`inata i dinamikata na primenata na me|uetni~kite reformi vo pravec
na eliminirawe na realniot o~aj i nezadovolstvo, {to mo`e da se javi kako
[ 156 ] rezultat na golemiot jaz {to postoi pome|u objektivno mnogu golemite o~ekuvawa
i realnite sistemski dostignuvawa.
Prakti~nata implementacija na spomenatite reformi mnogu pove}e }e nalikuva
na postvoenata praktika primeneta vo Pre{evskata dolina, a mnogu pomalku na
postvoenite politi~ki reformi primeneti na Kosovo.
I ponatamu, po~nuvaj}i od pretsedatelot na dr`avata, Vladata, Narodnata banka,
Armijata, policijata, diplomatijata, carinata, centralnite finansiski i fis­
kalni avtoriteti i delumno, centralnata administracija, Sobranieto i drugi
segmenti na dr`avnite sistemski institucii i nivnite obele`ja, kako dr`avnoto
zname, dr`avnata himna, policiskiot grb, armiskiot grb, carinskiot grb,
nacionalnata valuta i mnogu drugi javni obele`ja koi se nameneti za centralnite
dr`avni organi, }e bidat od makedonska proveniencija i na makedonski jazik.
Pesimizmot na avtorot vo ovaa nasoka e motiviran i od faktot {to finasisko-
materijalnite resursi potrebni za prakti~na primena na reformite se mnogu
poograni~eni sega, na krajot od konfliktot, vo sporedba so negoviot po~etok,
nasproti nedovolnata alternativa na finansiskoto nadomestuvawe ponudeno
preku donatorskata konferencija za RM.
Me|uetni~kite reformi i nivnata prakti~na primena pod lupata na postoe~kite
vladini institucionalni strukturi, sekoj proekt ili reforma od site vidovi,
vo krajna instanta, sudbinata na prakti~noto implementirawe ja povrzuva so
kadrovskoto menaxirawe {to ja vr{i nejzinata prakti~na primena.
Bidej}i vo konkretniov slu~aj se zboruva za politi~ka reforma {to treba da
se primeni po voeniot konflikt, od golema va`nost e da ne im se dozvoli na
slu`benite politi~ki pretstavnici koi vojuvaa da go implementiraat mirot.
Od ovoj aspekt gledano, situacijata e mnogu kompleksna imaj}i predvid deka
glavnite politi~ki subjekti na dvete zaednici bea u~esnici vo vojnata preku
zaedni~ko upravuvawe so {irokata koalicija, nezavisno od nivnata podelba na
umereni i voeni radikali.
Imaj}i predvid deka i po narednite parlamentarni izbori vo RM }e preovladuva
edna od dvete dominantni makedonski partii, so realni mo`nosti toa da
bide SDSM, perspektivite na prakti~noto implementirawe na me|uetni~kite
reformi ostanuvaat problemati~ni, bidej}i ne se znae albanskiot politi~ki
partner kako vtor del na potencijalnata vladina koalicija.

Kaj albanskiot politi~ki kampus vo tek se dve alternativi:

1. Zaedni~kata izborna koalicija na PDP, DPA i na politi~kiot subjekt na
voenoto krilo, ili
2. Politi~ka konkurentna trka na trite spomenati subjekti i postignuvawe
na eden postizboren politi~ki dogovor za proporcionalno u~estvo vo
nekolku segmenti na vlasta, soglasno izbornata te`ina vo pravec na pro-
porcionalna podelba na odgovornosta za implementirawe na spomena-
tiot dogovor.
Prvata alternativa vo osnova }e zna~i povtoruvawe na parlamentarnite izbori
od 1998 godina i stavawe na albanskiot elektorat pred svr{en ~in na povtornoto
glasawe za javnite politi~ki li~nosti, sega ve}e potro{eni, so isklu~ok na [ 157 ]
nekoja nova politi~ka figura kandidirana od politi~koto voeno krilo.
Avtorot i dava prednost na vtorata alternativa, taa na natprevaruvaweto, kako
glavno na~elo za razvivawe na me|ualbanskata demokratija i epicentar za izbor
na kvalitetni kadri kako glavna garancija za prakti~noto implementirawe na
politi~kite reformi vo delot za koj }e bide odgovoren i nadle`en albanskiot
faktor.

[to ne u~i dosega{nata praksa na funkcioniraweto

na Vladite na koalicijata na makedonskite
i albanskite partii
Glavnite vladini resori kako odbranata, dr`avnata bezbednost, kontra-
razuznavaweto, diplomatijata, obrazovanieto, policijata, Narodnata banka,
finansiite, carinite i fiskalnite avtoriteti gi menaxirale glavno kadri i
timovi od makedonskite politi~ki partii poddr`ani od nereformiranata ad-
ministracija so~ineta od lica od makedonskata nacionalna pripadnost.
Perspektivata na prakti~noto implementirawe na lokalnite, jazi~nite i
obrazovnite reformi i na pravi~noto vrabotuvawe vo ovie institucii }e bide
mo{ne problemati~no dokolku prodol`i starata praktika gorespomenatite
organi da bidat rakovodeni isklu~ivo od makedonski kadri.
So isklu~ok na faktot {to amerikanskata Vlada si zela za obvrska vo rokot
od 2002 do 2003 godina da obu~i i da go finansira osposobuvaweto na dva
kontingenta od po 500 policajci Albanci, ne postojat garancii i konkretni
rokovi za realizirawe na reformite vo drugite sferi.
Zagri`enosta na avtorot proizleguva od toa {to tokmu nositelite na vode~kite
funkcii vo ramkite na spomenatite resursi se proektanti, izvr{iteli
i nadgleduva~i na izvr{nata politika vo vertikalnoto i horizontalno
institucionalno nivo.
Edna paralela vo ovaa nasoka so me|unarodnata administracija, osven so
Albancite od Kosovo, }e mo`e da se napravi i so Albancite vo RM, so edinstvena
razlika {to ulogata na me|unarodnata zaednica vo Makedonija ja imaat
Makedoncite, dodeka pozicijata i ulogata na Albancite od dvete strani na
albanskata granica }e bide uramnote`ena vo pogled na vlijanieto vrz organite
i instituciite na vlasta.
Analogno so gorespomenatata konstatacija, dogovorot ne predviduva nikakvo
pravilo deka vode~kite funkcii vo ramkite na organite i instituciite na
vlasta, na site nivoa }e se delat na pravi~en na~in (delumno proporcionalno)
me|u politi~kite subjekti na makedonskata i albanskata proveniencija, soglasno
izbornata i nacionalnata te`ina.
Dokolku se ima predvid deka verojatno i ponatamu vlasta }e bide centralizirana
i glavnite vladini resori celosno dominirani od kadri od makedonska
nacionalna pripadnost, eden nedostatok od vakva priroda }e pretstavuva
seriozna prepreka za soodvetnata i navremena prakti~na primena na lokalnite,
jazi~nite,obrazovnite i kadrovskite reformi.
[ 158 ] Tokmu javnata administracija e taa nereformirana struktura koja vrz osnova na
zadol`itelnite preporaki na MMF i Svetskata Banka treba da se namali za okolu
20 iljadi vraboteni, re~isi site Makedonci.
Vrz osnova na nepotvrdeni izjavi na nekoi aktuelni albanski politi~ari, vo
naredniot ~etirigodi{en period treba da se vrabotat okolu 20 iljadi Albanci.
Dokolku e ova to~no, toga{ proizleguva deka treba da se otpu{tat okolu 40.000
Makedonci so cel da se primenat me|uetni~kite reformi i reformite vo ramki
na tranzicioniot proces.
Za avtorot ostanuva neodgovoreno pra{aweto: koj e toj makedonski politi~ki
subjekt koj vo realnosta }e prezeme vakov ~ekor?
Na sozdavaweto na novata makedonsko-albanska vladina koalicija treba da mu
prethodi edna platforma izgradena vrz postignatiot dogovor za me|uetni~kite
reformi so nositeli, finansiski sredstva i striktno utvrdeni vremenski
termini za implementacija na dogovorot i vladeeweto so dr`avata pod efekti­
ven me|unaroden nadzor kako garanti na implementacija na me|uetni~kite
reformi.
Jazi~nite reformi, zavisno od kvalitetot na oficijalnata upotreba na alban­
skiot jazik, predvideni so spomenatiot dogovor, }e bidat edni od prvite
predizvici vo nasoka na jazi~noto reformirawe na sistemot {to bi trebalo
prakti~no da se implementira od novoto Sobranie i Vladata.
Verbalnata politi~ka konfrontacija pome|u gospodinot Trajkovski i gospodinot
Xaferi vo tekot na ceremonijalot na potpi{uvaweto na mirovniot dogovor vo
vrska so upotrebata na albanskiot jazik, u{te edna{ doka`a, i pokraj toa {to
dokumentot e potpi{an, deka ima razliki vo lokalnata interpretacija na istiot,
zavisno od toa koja strana ja vr{i negovata prakti~na interpretacija.
Faktot {to edinstvenata validna verzija na mirovniot dogovor e na angliski
jazik vleva nade` deka me|unarodnata zaednica nema da dozvoli dvojno
interpretirawe na istata pravna forma.
Me|utoa, ostanuva realna zagri`enosta deka gospodinot Trajkovski, od pozicijata
pretsedatel na dr`avata, ima realna mo`nost da go blokira i da go odolgovlekuva
usvojuvaweto i prakti~noto implementirawe na spomenatite reformi.
Reformite vo visokoto obrazovanie na albanski jazik, predvideni so spomena­
tiot dogovor, nudat sli~na alternativa so Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa
vo Tetovo, plus dr`avni pari za sli~ni institucii vo tekot na funkcioniraweto
i po zavr{uvaweto na me|unarodnoto finansirawe.
Reformite za koi stanuva zbor ja isklu~uvaat mo`nosta za oficijalizirawe na
postojniot Tetovski Univerzitet preku nosewe na poseben zakon od strana na
sega{niot sostav na sobranieto.
Na Tetovskiot Univerzitet mu stojat na raspolagawe dve alternativi i toa: negova
povtorna registracija vo soglasnost so postoe~kata zakonska regulativa so
mo`nost da se finansira od dr`avata, ili pak soedinuvawe so JIEU i sozdavawe
na edna zaedni~ka visoko-obrazovna institucija.
Slu~ajno ili ne, so dogovorot za koj stanuva zbor }e prestanat da funkcioniraat
dvata nacionalni proekti koi vo minatata decenija prakti~no ja predizvikuvaa
makedonskata vlast i toa Tetovskiot Univerzitet − vo oblasta na obrazovanieto [ 159 ]
i ONA − vo voenata sfera.
Vo koj segment na implementacijata na dogovorot }e participira Osloboditelnata
nacionalna armija ~ija aktivnost dovede do potpi{uvawe na samiot dogovor?
Vo delot na politi~kiot dogovor Osloboditelnata nacionalna armija ne se
spomenuva vo nitu eden nejzin segment kako aktiven subjekt vo implementiraweto
na dogovorot. Vakviot pristap ja isklu~uva mo`nosta za transformirawe na ONA.
Osloboditelnata nacionalna armija ja nasledi nesre}nata sudbina na OVPMB
kako voena struktura, zna~i taa }e se rasformira.
Ponudenata op{ta amnestija podrazbira mo`nost za integracija i individualna
resocijalizacija za ~lenovite na OVK pod ednakvi uslovi kako i ostanatite
gra|ani vo javnite institucii.
Vo spomenatiot dogovor ne e predvideno deka istata amnestija }e gi opfati
i mnogute Albanci koi vo tekot na vojnata nepravedno se uapseni, osudeni
i koi se nao|aat po makedonskite zatvori ili se dr`at kako zalo`nici od
paramilitantnite i slu`benite makedonski strukturi bez nikakvi informacii
za nivnite semejstva.
Treba da se konstatira deka dogovorot za koj stanuva zbor, posebno politikata na
negovoto implementirawe vo policiskata i vo drugite sferi koi se ve}e po~nati
vo golema mera, }e ja realiziraat celta na makedonskata strana, nezaslu`nite
strukturi na ONA da nemaat mo`nost za integrirawe vo bezbednosnite strukturi
na RM, {to e golem propust na albanskata pregovara~ka strana.
Dogovorot koj e predmet na analiza ne gi izedna~uva borcite i `rtvite so albanska
nacionalna pripadnost so tie od slovenska proviniencija. Kako rezultat na ova
pomenot, po~ituvaweto i soodvetniot institucionalen nadomestok na ovie lica
stanuva problemati~no, da ne ka`eme i zabraneto.
Edno vakva situacija }e onevozmo`i podigawe na spomen plo~i i javni spomenici,
imenuvawa na javni ustanovi so imiwa na padnatite borci za sloboda i na krajot
}e onevozmo`i vklu~uvawe na slavnata epopeja na ONA vo najnovata nacionalna
istorija na Albancite vo RM.
Opcijata za politi~koto transformirawe na strukturite na ONA vo legalen
politi~ki subjekt, pokraj drugite pri~ini, treba da bide i vo misija na
odbrana na interesite na nejzinite ~lenovi, `rtvi za slobodata i gri`ata za
hendikepiranite i za semejstvata na padnatite borci.
Nezavisno koja od analiziranite alternativi }e za`ivee, albanskata zaednica
vo RM ima moralna i nacionalna obvrska so najvisok nacionalen pietet na
`rtvite za slobodata od site etni~ki teritorii i gri`a za nivnite semejstva i za
hendikepiranite lica od vojnata.

Dali buntot na nekoi strukturi na ONA i formiraweto

na ANA mo`e da go rizikuva realiziraweto na dogovorot
preku reciklirawe na vooru`eniot konflikt?
Site borci za sloboda koi se borea pod znameto i grbot na ONA treba da
prifatat deka oru`enoto albansko vostanie zavr{uva so ~inot na potpi{uvawe
[ 160 ] na dogovorot vo Skopje. Ponatamo{noto prodol`uvawe na gerilskata vojna pod
znameto na ANA ili pod drugo voeno zname zadol`itelno }e gi konfrontira ovie
strukturi so voenite strukturi na NATO paktot, konfrontirawe koe po sekoja cena
treba da se izbegne, bidej}i e samouni{tuva~ko i bez perspektiva.
Nezavisno od toa {to postojat pri~ini za nezadovolstvo so sodr`inata na
spomenatiot dogovor, istiot treba da se po~ituva kako kompromisno re{enie
{to, na krajot na krai{tata, im se nametna na stranite vme{ani vo konfliktot
od pretstavnicite na me|unarodnata zaednica.
Da povtoram: vooru`enoto albansko vostanie zavr{i.
Ovaa odluka na generalniot {tab na ONA i na politi~koto rakovodstvo treba
da ja po~ituvaat site borci Albanci, bez isklu~ok. Zo{to? Zatoa {to vo ovoj mig
druga alternativa ne postoi.

Ulogata na me|unarodniot faktor vo procesot

na primenata na dogovorot
Makedonsko-albanskiot vooru`en konflikt koj mu go otstapi mestoto na
mirot, osven ~ove~kite `rtvi i materijalni {teti, sozdade i mnogu me|usebni
neprijatelstva. Spored analiziraniot dokument, na me|unarodniot faktor mu e
odredena ulogata na olesnuva~, nadgleduva~ i pomaga~ pri implementiraweto na
spomenatiot dogovor.
Spomenatata uloga e opredelena vo ramkite na dol`nostite {to RM gi prifati
so ~inot na potpi{uvaweto na dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Tokmu
edna osakatena uloga od vakva priroda }e se pojavi kako edna od glavnite pre~ki
za uspe{na primena na spomenatiot dogovor, vo ramkite na ograni~enoto vreme
normirano so spomenatiot dogovor.
Privremeniot mandat opredelen za trupite na NATO e glavniot nedostatok za
uspe{noto implementirawe na spomenatiot dogovor vo pogled na bezbednosta
na albanskite gra|ani vo voenite zoni i na teritoriite kade tie se malcinstvo.
Mandatot na NATO ima cel da rasformira samo edna od stranite vme{ani vo
konfliktot, me|utoa od samiot fakt {to se so ograni~en mandat i vreme, ne nudi
dovolni garancii deka drugata, voenata i paramilitarna makedonska strana, nema
da ja zloupotrebi novata situacija na {teta na albanskoto mesno naselenie.
Pojasno ka`ano, od osakatenata uloga na me|unarodniot faktor, bez negovo u~estvo
i direktno nadgleduvawe, spomenatiot dogovor }e ostane samo bezvredna hartija
i }e slu`i kako moneta za ras~istuvawe na politi~kite smetki vo politi~kata
arena na Makedonija.

Za kraj:
Vra}aweto na site raseleni lica, bez isklu~ok, i rekonstrukcijata i pov-
tornoto gradewe na stanbenite i stopanskite objekti koi bea razurnati vo tekot
na voeniot konflikt, pretstavuva apsoluten prioritet i osnoven preduslov za
vra}awe na me|usebnata doverba.
Dobrata volja i finansiskite i materijalnite fondovi na me|unarodniot faktor [ 161 ]
treba da bidat samo alternativen izvor, pokraj dr`avnite buxetski sredstva kako
glavna alternativa, na povoenata rekonstrukcija.
O~iglednoto i vidno lo{oto raspolo`enie na makedonskoto rakovodstvo pri
aktot na potpi{uvawe na dogovorot i potpolnoto ignorirawe na samiot akt od
strana na makedonskite sredstva za informirawe, ostava mo`nost za pojava na
novi tenzii vo razli~ni delovi na zemjata, dokolku trupite na NATO ne bidat
raspredeleni na ovie teritorii. Zatoa bi bila prepora~liva maksimalna
vnimatelnost za site strani, bez isklu~ok.
Makedonskata strana sega e sigurna deka }e uslovuva brojni delovi od imple­
menti­raweto na spomenatiot dogovor, so koncesii i finansiski grantovi vo
misija na relativizirawe i spre~uvawe na makedonskoto socijalno vostanie,
koe edvaj ~eka da go zameni albanskoto vooru`eno vostanie.
Ekonomskite i socijalnite posledici od vojnata koja ve}e e zad nas se dalekose`ni
i se izrazuvaat preku zna~itelno zgolemuvawe na siroma{tijata na naselenieto,
opa|awe na sposobnostite na nacionalnata ekonomija za konkurirawe i razvoj,
kako i so najvisoko nivo na buxetski deficit za dosega{niot tek na procesot na
tranzicija.
Kako posledica na sevo ova dojde do ekstremna radikalizacija na op{testvenite
kontradikcii od sekakov vid vo RM.
Vo vakva politi~ka, ekonomska, socijalna i me|uetni~ka sredina implementi-
raweto na me|uetni~ki reformi }e bide prosledeno so postojan pritisok na
radikalizam i ekstremizam od sekakov vid so cel da predizvika propa|awe na
prakti~no implementirawe na dogovorot i povtorna destabilizacija na RM.
Novata politi~ka garnitura, koja }e proizleze od narednite parlamentarni
izbori, i osobeno novata Vlada vo ~ii ramki }e bide nejziniot albanski del,
}e ja snosi istoriskata odgovornost za uspe{noto ili neuspe{noto prakti~no
implementirawe na spomenatiot dogovor.
Eventualniot uspeh }e doka`e deka Albancite, osven {to znaat da vodat vojni,
znaat i da gradat mir, so perspektiva soglasno modernite integrativni i
stabilizacioni trendovi. Alternativata na neuspeh na multietni~kiot proekt
za koj stanuva zbor }e ja destabilizira ovaa dr`ava zasekoga{, i povtorno }e ja
aktualizira alternativata za povtorno teritorijalno definirawe na Balkanot
po monoetni~ki osnovi.
Pomiruvaweto na makedonskata i albanskata strana i gradeweto na edna razvojna
perspektiva }e zavisi od odgovornosta i viziite na nivnite politi~ki eliti i
po{irokiot nacionalen spektar vo tesna sorabotka so me|unarodniot faktor.
Hamletskata dilema za pomiruvawe i mirna koegzistencija na slovenskata i
albanskata zaednica vo ramkite na ramkovniot dogovor na RM, dobiva pozitiven
odgovor od avtorot na analizava, bidej}i ova e edinstvenata razvojna alternativa
{to aktuelno e ponudena.

Zeri, Lobi, Liria Kombetare, Fakti, avgust 2001 g.

[ 162 ]

Republika Makedonija, nesiguren

mir − predizvicite i alternativite
na stabilizacijata i integriraweto

Vo tekot na 2001 g., vnatre{niot konflikt vo RM vo golema mera gi anulira

postignatite pozitivni rezultati na reformite od decenijata {to ja ostavivme
zad nas, pretvoruvaj}i ja zemjata vo edna od najnestabilnite zoni za potencijalen
konflikt so zagri`uva~ki posledici za celiot Balkan.
Amerikanskiot politi~ki analiti~ar d-r Ri~ard Heli, go oceni konfliktot
vo RM so slednive zborovi: „Mo`am da ka`am deka sega{nite dr`avnici na
Makedonija vo izvesna mera i samite se `rtvi na porano podgotvenite ustavni
proekti na porane{nite komunisti~ki strukturi na Gligorov, konvertirani vo
demokratskite strukturi”.
Izvor na poslednite nemiri ne se nitu Albancite, nitu Kosovo, nitu ne{to drugo
… tuku samiot Ustav na Makedonija koj favorizira edna grupa na gra|ani na {teta
na site ostanati grupi.
Za razlika od site ostanati me|uetni~ki konflikti vo minatata decenija,
vnatre{niot konflikt vo Makedonija ne be{e so teritorijalen karakter.
Edinstvena cel na konfliktot be{e promenata na Ustavot, odnosno vnatre{nata
demokratizacija na sistemot preku eliminacija na kulturnata, jazi~nata i
etni~kata diskriminacija na Albancite vo Makedonija.
Analiziraniot konflikt vo eden po{irok kontekst ne pretstavuva nikakva
novina, istiot be{e posledica na nere{enite nacionalni pra{awa vo ramkite
na eden nezavr{en proces na rasformirawe na porane{nata SFRJ.
Regionalnite destabilizacioni posledici osobeno go dobija svoeto zna~ewe
kako rezultat na me|unarodnoto ubeduvawe deka RM pretstavuva mo{ne kom-
plicirano etni~ko i teritorijalno pra{awe, kako posledica na nejziniot het-
erogen sostav, etni~kiot identitet na makedonskiot narod osporen od mnozinst-
voto sosedi i nivnite konkurentno-konfliktni interesi.

[to navistina se slu~i vo RM vo tekot na 2001 godina?

Re~isi edna decenija, vo me|unarodnite krugovi, Makedonija se ocenuva{e
kako uspe{en model na harmonizirani me|uetni~ki odnosi vo ramkite na mo{ne
segmentiraniot i nemiren Balkan. Vakvata propaganda be{e promovirana oso-
beno od koalicijata VMRO-DPA.
Po~etokot na vooru`eniot konflikt vo tekot na 2001 godina be{e neo~ekuvan [ 163 ]
nadvore{en {ok za me|unarodnite politi~ki i bezbednosni institucii, kako
posledica na faktot {to distribuiranite informacii od vnatre{nite doma{­
ni izvori i od diplomatskite pretstavni{tva instalirani vo RM ne se sovpa|aa
so realnata sostojba i so trendovite na podem na nezadovolstvoto kaj albanskata
zaednica vo ovaa zemja.
Albanskoto vooru`eno vostanie vo RM be{e posledica na ednodeceniskoto
postojano i permanentnoto odbivawe na albanskite politi~ki barawa od strana
na dr`avnite institucii kontrolirani od slavo-makedonskoto mnozinstvo,
prosledeno so postojana primena na nasilstvo sprema albanskoto civilno
naselenie.
Nezavisno od faktot {to vo minatata decenija, na parlamentarno i vladino nivo
postoe{e opredeleno multietni~ko zastapuvawe, vo drugite nivoa na sistemot
be{e za~uvana totalnata diskriminacija kon neslovenskite narodi vo site nivoa
na instituciite nasledena od komunisti~kiot sistem, zaedno so nepriznavaweto
i permanentnoto isklu~uvawe na kulturnite i jazi~nite prava na neslovenite vo
ramkite na instituciite na sistemot.
Pojasno i nakratko ka`ano, propa|aweto na dr`avniot politi~ki menaxment vo
sferata na etni~kite reformi efektuira{e, kako bumerang, vo vnatre{na vojna,
poto~no vo albansko vooru`eno vostanie.
Na politi~ki, javen i medijalen plan vo tekot na konfliktot vo RM, javno se
sretnaa dve dijametralno sprotivni vistini vo vrska so karakterot i celite na
albanskoto vooru`eno vostanie.
Za albanskata zaednica, ONA be{e edinstvenoto gerilsko dvi`ewe od vojnite
na minatata decenija na Balkanot koe ne bara{e povtorno teritorijalno
definirawe, me|utoa ima{e za cel promena na Ustavot i realizirawe na
celosnata institucionalna ramnopravnost na etni~kite Albanci.
Dodeka politi~kite barawa na albanskite vostanici bea legitimni i
kompatibilni so politi~kite modeli prepora~ani od me|unarodnata zaednica
za multietni~kite op{testva i dr`avi, vooru`enoto vostanie kako metod za
realizirawe na legitimnite demokratski aspiracii pretstavuva{e otstapuvawe
od dobro poznatite evro-atlantski vrednosti.
Makedonskite avtoriteti vo Skopje, precenuvaj}i gi sopstvenite voeni kapaciteti
i karakteriziraj}i ja ONA kako teroristi~ka organizacija, pristapija kon
menaxirawe so konfliktot od potpolno proma{eni politi~ki i voeni premisi.
Vlastite otidoa u{te podaleku vo nivnite krajni ocenki, identifikuvaj}i gi
izvorite na konfliktot kako „agresija na Kosovo kon RM”, nezavisno od toa {to
Kosovo e klasi~en me|unaroden protektorat.
Preku takvoto obvinuvawe, makedonskite dr`avni avtoriteti vsu{nost go obvinu-
vaa me|unarodniot faktor deka tolerira navodna agresija nad Makedonija.
Dijametralno sprotivnite ocenki za prirodata i celite na vnatre{niot
konflikt me|u makedonskata i albanskata strana vo RM rezultiraa so edna mo{ne
golema konfuzija vo menaxiraweto so konfliktot na lokalni i me|unarodni
ramki.
[ 164 ] Tragi~niot epilog na edna mo`na gra|anska slavo-albanska vojna vo RM be{e
izbegnata, blagodarenie na direktnoto vklu~uvawe na relevantniot me|unaroden
faktor na ~elo so SAD, EU, NATO i OBSE.

[to doka`uva post-festum analizata na konfliktot vo РМ?

Eden hronolo{ki bilans na {totuku zavr{eniot konflikt }e rezimira:
 Civilnite i voenite `rtvi kako i materijalnite {teti od vojnata se
zna~itelno pomali vo sporedba so sli~nite konflikti vo izminatata de-
cenija na Balkanot.
 Vakov voen bilans sozdava realni predispozicii za napreden proces na
me|uetni~ko pomiruvawe, kako preduslov za sodr`ajna stabilizacija na
edna srednoro~na perspektiva.
 Brojot na begalcite Albanci, okolu 100.000 lica, mnogute razurnati civil-
ni albanski naseleni mesta i o{tetenite doma}instva, se za desetina pati
pobrojni vo sporedba so nekolkute iljadi begalci i nekolkute o{teteni
makedonski naseleni mesta na teritoriite na vojnata, so {to albanskata
strana se odreduva kako `rtva i kako strana na koja glavno & se adresiraat
posledicite od vojnata, i pokraj dr`avnata propaganda za slavo-makedon-
skite `rtvi.
 Uni{tuvaweto na civilnite albanski naseleni mesta na teritoriite za-
fateni so vojna i nadvor od konfliktot, vandalizmot vrz stotina alban-
ski kulturni i religiozni objekti, me|u drugite i vo ramkite na zgradata-
simbol na albanskoto pismo vo Bitola, nasproti simboli~nite {teti na
makedonskite civilni i religiozni objekti, gi adresiraat dejstvuvawata
so teroristi~ki i vandalen karakter glavno na adresa na makedonskite
paramilitantni i dr`avni edinici, i pokraj neplodnata propaganda na
makedonskite avtoriteti za navodno teroristi~ki karakter na ONA.
 Celosnoto izvr{uvawe na obvrskite od Ohridskiot politi~ki ramkoven do-
govor preku dobrovolniot prekin na vojnata, dobrovolnoto razoru`uvawe
na pripadnicite na ONA vo ramkite na procesot va tesna sorabotka, di-
rektno nadgleduvano od NATO i OBSE, i prakti~no gi utvrdija odredbite i
politi~kite i demokratski celi na albanskoto vostanie vo RM.
 Mnogu zadocnetoto usvojuvawe na Zakonot za amnestija i negovoto kon-
sekventno nesproveduvawe za pripadnicite na ONA, promenata na
politi~kiot dogovor i delumnoto blokirawe na procesot na negovoto us-
vojuvawe, natamo{noto ostanuvawe na policiskite blokadi na albanskite
naseleni mesta kako i vklu~uvaweto na porane{nite slavo-makedonski
paramilitantni edinici vo redovnite policiski edinici se fenomen so
koj se objasnuvaat somnitelnite celi i (ne)mirovni objektivi na dr`avnite
avtoriteti, nasproti faktot {to konfliktot realno i formalno ve}e
zavr{i.
 Zatvoraweto na granicata so Kosovo vo tekot na konfliktot e bez presedan
i lo{oto odnesuvawe kon i kontinuiranata zloupotreba na etni~kite Al-
banci od strana na dr`avnite avtoriteti otkrivaat anahroni~na praktika
sprotivna na filozofijata za zajaknuvawe na dobrososedskite odnosi i na
me|usebnoto razbirawe me|u razli~nite nacii, praktikuvano vo kontinu-
itet podolg vremenski period.
  Dr`avnoto iracionalno upravuvawe vo tekot na vojnata i potoa, {to [ 165 ]
rezultira{e so prekin na odnosite na РМ so MMF, zna~itelno ja zabavi
realizacijata na Donatorskata Konferencija, onevozmo`i realizacija na
predvidenite proekti od Paktot za stabilizacija i ekonomski ja o{teti
dr`avata so nad 500 milioni amerikanski dolari, ostavaj}i mnogu dol-
gotrajni negativni ekonomski, socijalni i bezbednosni posledici.
 Edno alternativno politi~ko menaxirawe preku usvojuvawe na politi~ki­
te reformi na Ohridskiot dogovor vo po~etokot na vooru`eniot konflikt
}e ima{e cena od 10% od vkupniot tro{ok na vojnata, }e se izbegne{e soz-
davaweto na postoe~kite slavo-albanski neprijatelstva i }e se nadmine{e
destabilizacijata so vnatre{ni i regionalni posledici na smetka na na-
predokot na reformskite i integracionite procesi.

Koi se aktuelnite trendovi na bezbednosta i stabilizaci-

jata vo post-konfliktnoto op{testvo na RM?
Politi~kite reformi proizlezeni od Ohridskiot dogovor pretstavuvaat
reducirana politi~ka ramka za sodr`insko vnatre{no pomiruvawe i integri-
rawe, nasproti faktot {to istata e vo ramkite na Rezolucijata na Sovetot na Bez-
bednost na OON broj 1345, Dogovorot na RM za stabilizacija i asocijacija so EU i
Rezolucijata na parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za RM.
Za zgolemuvaweto na me|uetni~kite tenzii i konfliktniot potencijal vo
periodot po vojnata osobeno pridonesoa visokite vladini avtoriteti preku
slednite aktivnosti:
- tesnata sorabotka i povrzuvaweto vo mnogute traktati me|u makedonskite
i srpskite visoki vladini avtoriteti i kontinuiranite javni ponudi od
vakva priroda upateni kon drugite promakedonski nastroeni vladi so cel
zaedni~ka vojna protiv navodno t.n. „albanski terorizam na Balkanot”;
- neprekinatite preterani voeni nabavki i vo postvoeniot period, iako
istite bea direktno sprotivni so preporakite na Partnerstvoto za mir, i
pokraj ekonomskiot i socijalen kolaps;
- oficijaliziraweto na ednokonfesionalnite pravoslavni relikti na
slu`benite policiski sili, nasproti nivniot multietni~ki i multireli-
giozen sostav;
- mnogu zadocnetoto usvojuvawe na Zakonot za amnestija i na~elnoto ne­
izvr{uvawe na ovoj zakon kon porane{nite vojnici Albanci na ONA;
- neoficijalizacijata na Tetovskiot Univerzitet so nad 13.000 studenti i
pokraj faktot {to ovaa institucija funkcionira ve}e 7 godini; i
- prodol`uvaweto na mediumskata antialbanska i delumno antizapadna pro-
paganda vo javnite mediumi, finansirana od Vladata i vo periodot po voj­
nata, i drugi dejstvuvawa koi ne pridonesuvaat vo sozdavaweto na mirna
sredina kako preduslov za po~etok na procesot na me|uetni~ko pomiru-
vawe.
Filozofijata na dr`avnite avtoriteti koja ja pottiknuva vojnata i vo periodot
po vojnata se reflektira kako prodol`enie vo ramkite na filozofijata na
ozloglaseniot proekt na MANU za zavr{etok na konfliktot vo RM.
[ 166 ] Eden oficijalen konflikten menaxment, denes ve}e prerasna vo seriozen izvor
na lokalna i regionalna nestabilnost so potencijalni negativni posledici za
celiot balkanski region.
Novite trendovi za evro-atlantska integracija im ovozmo`uvaat na site zemji vo
regionot da izgradat novi, kako vnatre{ni, taka i me|usosedski odnosi vo misija
na stabilizacija i mir vo regionot i po{iroko.
Integracionite evro-atlantski trendovi se negiraat od strana na dr`avnite
avtoriteti na RM osobeno vo odnosite so Albanija i Kosovo, pod izgovor deka
ovie sosedi imaat teritorijalni aspiracii kon RM i navodno se obiduvaat
da ja sozdadat edna{ zasekoga{ „Golema Albanija”, a na krajot i najnovata vest-
iznenaduvawe − „Golemo Kosovo”.
Mnogu e anahroni~na i ironi~na propagandata od vakva priroda od strana na
slovenskite sosedi koga na eden mal narod, kako {to se Albancite, mu se prepi{uva
deka sozdava tolku mnogu “golemi dr`avi”, vo periodot na globalizacija i
ekonomska politi~ka i bezbednosna integracija.
Pra{aweto na stabilnosta na RM, zaedno so nere{eniot status na Kosovo, denes se
javuvaat kako dve pra{awa koi baraat prioriteten pristap i direktna vme{anost
na me|unarodniot faktor vo nasoka na poddr{kata na procesot za vospostavuvawe
na lokalniot mir i regionalnoto integrirawe.
Ekonomskite i socijalnite posledici od vojnata vo RM vidno ja zgolemija
siroma{tijata na gra|anite, go zabavija procesot na ekonomski, institucionalni
i socijalni reformi i ja namalija sposobnosta za konkurentnost na doma{nata
ekonomija na najnisko nivo, pokraj krajnoto zgolemuvawe na tenziite,
ekstremizmot i radikalizmot od sekakov vid.

Koi mo`at da bidat opciite na namaluvaweto na tenziite i

zgolemuvaweto na stabilnosta i integracijata?
Prisustvoto na NATO, preku misijata “Kilibarna lisica” i na monitoring
misijata na OBSE, se poka`aa kako nedovolni za brzo i sodr`ajno stabilizirawe
na vnatre{nata situacija, kako posledica na nivniot mo{ne ograni~en mandat i
misija i nekooperativnosta na dr`avnicite vo pogled na bezbednosta, stabili-
zacijata i politi~koto implementirawe na politi~kiot dogovor.
Podolgotrajnoto i podlabokoto vklu~uvawe na me|unarodniot voen i civilen
faktor vo uloga na ko-implementator i garant na Ohridskiot politi~ki dogovor
vo ramkite na edna nova politi~ka i voena misija, pretstavuva najseriozna
alternativa za stabilizacija i mir na vnatre{nata situacija vo RM.
Imaj}i go predvid faktot deka vo 2002 g. }e se odr`at parlamentarnite izbori vo
RM, vklu~uvaweto na OBSE i na drugite me|unarodni civilni strukturi ne samo
vo monitoring misija, tuku i vo organizirawe na politi~kite izbori so cel da
se eliminira praktikata na evidentno falsifikuvawe, zabele`ano vo tekot na
poslednite lokalni i pretsedatelski izbori, pretstavuva eden od osnovnite ne
samo demokratski, tuku predizvici i na lokalnata i regionalnata bezbednost i
stabilizacija.
Realiziraweto na edna vakva politika, }e se odrazi na vnatre{nata stabilnost [ 167 ]
na Makedonija i delumno na regionot na eden kratkoro~en i dolgoro~en rok vo
ramkite na slednite prioriteti:
- promena na filozofijata na vladeewe i na celite na politi~kiot menax-
ment okolu opcijata za po~etok na nova gra|anska vojna, vo odnos na celos-
noto ispolnuvawe na obvrskite prifateni so Ohridskiot politi~ki do-
govor;
- prestanok na dosega{nata praktika na konspirativni paktovi so zemjite
sosedi na makedonskata proveniencija ~ija cel e zaedni~ka vojna protiv
prividniot albanski terorizam;
- zgri`uvawe i povtorno vra}awe na site begalci pod isti institucionalni
uslovi, bez razlika na etni~kata i religiska pripadnost i prioritetna
izgradba na civilnite naseleni mesta i doma}instva o{teteni vo vojnata;
- raspu{tawe i celosnata demobilizacija na makedonskite paravoeni ed-
nonacionalni edinici koi denes funkcioniraat vo ramkite na specijal-
nite policiski edinici;
- primena na monitoring-programa od me|unarodnite institucii za razoru­
`uvawe na civilnoto naselenie i dobrovolno predavawe na oru`jeto bez
dozvola;
- sproveduvawe na realen popis na naselenieto so upravuvawe i direkten
monitoring na me|unarodnite nadle`ni institucii so cel da se dobie
to~en uvid na etni~kata struktura na lokalnoto naselenie;
- javno oficijalizirawe na dr`avniot Tetovski Univerzitet.
- prestanok na dosega{nata praktika na tretirawe na albanskoto pra{awe i
na dosega{nite albanski gerilski dvi`ewa vo RM i na Balkanot vo ramkite
na navodnite strukturi na globalniot terorizam i na panalbanskiot fun-
damentalizam;
- potpi{uvawe na dogovori so zemjite od Jugoisto~na Evropa za slobodno
dvi`ewe na lu|eto, stokata i kapitalot i vo ovie ramki eliminirawe na
re`imot na carini, vizi, grani~ni danoci i odreduvawe me|ugrani~ni
slobodni zoni;
- zamena na starata i na novata istorija na neprijatelstva me|u balkanskite
narodi preku obrazovnata literatura so filozofija na sorabotka, inte-
gracija i prijatelstvo me|u balkanskite narodi;
- formirawe na konsultativen koordinativen Forum na zemjite na JIE so
cel poracionalno i poefektivno iskoristuvawe na tehni~kata i finan-
siskata pomo{ vo ramkite na Paktot za stabilnost;
- harmonizirawe na reformisti~kite obidi vo ramkite na Forumot na
zemjite od JIE so cel poefikasno zavr{uvawe na ekonomskite reformi,
formirawe na zaedni~ki ekonomski pazar, formirawe na stabilna eko-
nomska i politi~ka sredina ~ija cel e aktivno u~estvo vo ramkite na pro-
cesot na globalizacija na kapitalot i na nadvore{nite investicii.
- koordinirawe i usoglasuvawe na vladinite aktivnosti vo ramkite na zem-
jite od JIE so cel da se podobri borbata protiv {vercot, korupcijata, pros-
titucijata i drugite nezakonski dejstvuvawa vo ramkite na edna regionalna
sorabotka.
[ 168 ] Za kraj:
Politi~kata reforma koja proizleze od Ohridskiot ramkoven dogov-
or ima{e zna~ewe na politi~ki kompromis koj ja zameni vojnata so mir i
ovoj miroven proekt treba da bide poddr`an od site etni~ki zaednici. Ovaa
poddr{ka osobeno treba da se garantira od me|unarodnata zaednica i dr`avnite
avtoriteti kako najodgovorna strana za nejzinoto prakti~no implementirawe so
cel etni~ko pomiruvawe, stabilizacija i lokalna integracija kako zna~aen pri-
dones vo procesot na stabilizacija i integracija i na regionalen plan.
Balkancite imaat istoriska odgovornost koja vo ova vreme na ekonomsko i
politi~ko integrirawe i globalizacija nema da dozvoli ovaa geografska
sredina na Evropa da se pretvori vo evropska deponija i na ovoj na~in da ja
prejudicirame sega{nosta i osobeno idninata na generaciite po nas.
Evro-atlantskata zaednica treba da ja ispolni moralnata obvrska za politi~ko
i, osobeno, ekonomsko prisustvo, kako osnovni preduslovi za stabilizacija, mir
i integracija na ovoj istoriski nemiren region, kon edna perspektivna idnina.

Regionalnata konferencija na NATO, oktomvri 2001 g., Tirana

Parlamentarnite izbori vo РМ, predizvik so mnogu nepoznati
Izbornata kampawa, koja nabli`uva kon svojot kraj, u{te edna{ ja ot-
vori pandorinata kutija so celata nejzina kompleksnost vo R. Makedonija
Makedonija, ovaa kr{liva dr`ava, okarakterizirana so krevka ramnote`a, u{te
edna{ se soo~uva so najseriozni egzistencijalni i perspektivni predizvici
koi povtorno ja aktualiziraat opravdanosta na postoeweto na ovaa dr`ava.
Vooru`eniot konflikt od minatata godina pretstavuva{e golem, pa duri i
istoriski presvrt vo transformiraweto na vistinskiot imix na ovaa zemja,
osporuvaj}i go proklamiraniot uspeh na najuspe{niot multietni~ki model vo
jugoisto~na Evropa, preku transformirawe na ovaa zemja vo zona so potencijal za
zagri`uva~ka destabilizacija so lokalen i regionalen karakter.
Nasproti faktot {to Ohridskiot dogovor be{e presvrtot koj ja zameni vojnata
so mirot i gi zadol`i glavnite doma{ni i me|unarodni politi~ki subjekti vo
pogled na po~ituvaweto i negovata prakti~na primena, spomenatiot dogovor u{te
edna{ vo tekot na izbornata kampawa krajno go politizira{e celiot politi~ki
i civilen spektar vo Makedonija.
Spomenatoto krajno politizirawe u{te edna{ ja potvrdi poznatata vistina deka
na Ohridskiot dogovor mu nedostiga vnatre{niot konsenzus kaj makedonskata
politi~ka strana, kako poodgovorna za negovata prakti~na primena i u{te edna{
ja povtori odgovornosta i politi~kata naivnost na albanskata politi~ka strana
vo sfa}aweto na validnosta na ovoj dogovor kako zavr{en ~in koj prakti~no }e se
primeni vrz osnova na politi~ka inercija.
 Koi bea posebnite karakteristiki na izbornata kampawa? [ 169 ]

Izbornata kampawa celosno se razvi vo ramkite na dvata etni~ki podeleni

tabori, vo ramkite na makedonskata i albanskata zaednica. Edna vakva izborna
podelba najdobro ja otslikuva dlabokata podelba na dvata politi~ki i etni~ki
potsistemi, celosno paralelni, koi formalno komuniciraat samo vo ramkite
na dr`avnite institucii, ostanuvaj}i me|usebno isklu~eni od ramkite na civil-
noto komunicirawe .
I vo tekot na ovaa izborna kampawa, makedonskite politi~ki subjekti celosno
apstiniraa od komunikacijata so albanskiot elektorat, kako {to e slu~ajot i
so albanskite politi~ki subjekti vo odnos na makedonskiot i nealbanskiot
elektorat.
Edna krajna podelba od vakva priroda e vo celost sprotivna so osnovnite na~ela
na mirovniot dogovor, na~ela koi davaat poraki za zapirawe na me|uetni~kite
neprijatelstva, za me|uetni~ko pomiruvawe i za institucionalna integracija
na dvete najgolemi zaednici vo ramkite na lokalnite i evro-atlantskite
institucii.
Vo makedonskiot politi~ki kampus glavna tema vrz koja se vodi politi~kata
debata pozicija-opozicija e vojnata od minatata godina. Aktuelnata politi~ka
Vlada, identifikuvana so VMRO na gospodinot Georgievski, minatogodi{nata
vojna ja kvalifikuvaat kako zagovor i agresija od Kosovo, podr`ana od zna~ajnite
zapadni krugovi.
Za makedonskiot voen neuspeh, ovaa partija ja obvinuva opozicionata SDSM,
na ~elo so gospodinot Crvenkovski, za politi~koto nacionalno predavstvo so
nepoddr`uvaweto na idejata za proglasuvawe voena sostojba i strategijata na
VMRO za zavr{uvawe na vojnata so voeni sredstva, nezavisno od mo`niot epilog
na vojnata.
Nasproti gorenavedenite informacii makedonskiot politi~ki Don Kihot,
premierot Georgievski, prodol`i so designiranite kvalifikacii za me|u­
narodnite pretstavnici i osobeno za vojnata na ONA, okarakteriziraj}i ja kako
teroristi~ka, so cel formirawe na politi~ko alibi za dlabokoto nesoglasuvawe
so Ohridskiot dogovor i osobeno so dinamikata na negovata primena, javno
najavuvaj}i revidirawe ili celosno anulirawe na istiot dokolku go dobie
naredniot mandat.
Makedonskata opozicija, politi~ki strukturirana okolu SDSM na Crvenkovski,
ja poddr`uva kvalifikacijata “teroristi~ka” za albanskoto vostanie, me|utoa
obvinuvaj}i ja aktuelnata vladina koalicija na VMRO-DPA kako re`iser i
realizator na spomenatata vojna za mafija{ki celi i motivi i zloupotreba na
finansiskite sredstva zaraboteni od nadvore{nite investicii i buxetskiot
suficit vo 2000 godina.
Ovaa partija ima poumeren verbalen pristap vo odnos na Ohridskiot dogovor,
me|utoa na~elno e protiv direktnoto u~estvo na DUI i Ali Ahmeti vo idnata Vlada
i realno pa|a vo isti politi~ki pozicii so politi~kata opcija na aktuelniot
makedonski premier.
I makedonskata politi~ka opozicija ima mnogu rezerviran stav kon prisutnosta
i vlijanieto na me|unarodniot faktor vo „vnatre{nite raboti” na dr`avata,
[ 170 ] posakuvaj}i simboli~no prisustvo na ovoj faktor, so argumentacija deka ova e
suverena i nezavisna dr`ava.
Mo{ne negativnite pozicii na glavniot makedonski spektar vo vrska so ulogata
na me|unarodniot faktor, i osobeno za navodniot teroristi~ki karakter na
albanskoto vooru`eno vostanie, gi iznesuvaat na videlina mnogute dilemi i
nepoznati so koi }e se soo~i ovaa dr`ava vo tekot i po politi~kite izbori vo
vrska so primenata na me|uetni~kite reformi, procesot na stabilizacija i
integriraweto vo evro-atlantskite strukturi.

Kakva e albanskata politi~ka ponuda?

Kaj albanskiot politi~ki blok se razviva podednakvo bu~na politi~ka kam-
pawa isto kako i kaj slavo-makedonskiot politi~ki tabor, so cel prisvojuvawe
na zaslugite na komandantite na albanskoto vostanie i transformirawe na ovie
voeni zaslugi vo izborni politi~ki pobedi na sekoja poedine~na partija .
Dosega{nata izborna kampawa ja obele`a Demokratskata unija za integracija,
na ~elo so gospodinot Ahmeti, kako najpopularen subjekt me|u Albancite vo
Makedonija, so trend na zabrzano zgolemuvawe na politi~kiot rejting ne samo vo
ramkite na albanskiot politi~ki spektar, tuku i na dr`avno nivo.
Ohridskiot dogovor e finalen rezultat na vooru`enoto vostanie pod vodstvo na
Ali Ahmeti, nezavisno faktot deka ni od blisku ne e vo soglasnost so soop{tenieto
br. 6 na ONA i op{to zemeno ne gi izedna~uva politi~kite i nacionalni prava na
Albancite vo odnos na Makedoncite.
Spomenatiot dogovor, bez razlika na atributite {to mu gi dava liderot na DUI
kako „istoriski ~in na mirot”, so sodr`inata {to ja ima i mo`nata dinamika
na negova primena, }e bide mnogu te{ko da se sprotivstavi na istoriskiot
predizvik da bide pakt na me|uetni~koto razbirawe so istoriski karakter i
istoriska va`nost.
Politi~kata ponuda na Ali Ahmeti i DUI po~nuva i zavr{uva so konstatacijata
„Ohridskiot dogovor i negovata implementacija” .
Eden vakov stav, ne samo verbalno, tuku i realno, u{te vo ovaa izborna faza, gi
ima transformirano nekoi od vode~kite lu|e na porane{nata ONA, alijas DUI,
vo javni pacifisti~ki i integracioni li~nosti na lokalno pole, nezavisno
od predizvicite so mnogu nepoznati so koi }e se soo~at vo institucionalnata
politi~ka borba vo ramkite na makedonskata vlast.
Od druga strana pak, predizbornite mitinzi na DPA se prosledeni so pompezna
mediumska kampawa i so krajno cenzurirawe na javnite mediumi pod kontrola
na ovaa partija, so simboli~no u~estvo na gra|anite, glavno transportirani
od mesto do mesto, i so eden mnogu radikalen i ekstremen politi~ki re~nik,
glavno vo dimenzii na verbalnata inflacija. Spomenatiot subjekt za glavno
moto na izborite ja ima idejata za etni~ka Albanija i Zapadot, vo ovoj slu~aj
isprepletuvaj}i ja pri~inata i politi~kite posledici na dvata spomenati
proekti.
Ovie proekti, soglasno stavovite, kriteriumite i zapadnite integracioni
trendovi, se isklu~uvaat eden so drug.
Osobeno silno ovaa partija verbalno ja podr`uva nezavisnosta na Kosovo kako [ 171 ]
preduslov za dolgotrajna stabilizacija na Makedonija, obiduvaj}i se da gi
prikrie svoite vladini grevovi vo vrska so poddr{kata na dogovorot Srbija
− Makedonija za delot na kosovskata teritorija, vo tekot na minatata godina
i voop{to so antialbanskata i antikosovskata anatema {to na politi~ko i
ekonomsko pole kontinuirano ja primenuva Vladata na nejziniot koalicionen i
strate{ki partner na aktuelniot makedonski premier.
Politi~kata kampawa na NDP glavno e so porelaksiran intenzitet i bez
pompeznosta na dvata pogore spomenati subjekti, nezavisno od faktot {to ovie
dva subjekta vo svoite nominirani spisoci imaat respektabilni intelektualni,
vostani~ki i po`rtvuvani politi~ki kandidaturi.
Zaslu`uva da se spomene deka NDP ja ima nominirano kandidaturata na
aktuelniot rektor na TU prof. Fadil Sulemjani i silno podr`ano idejata za
politi~ka federacija na Makedonija bez vizija i konkreten proekt na primenata
na ovaa ideja vo doma{nata multietni~ka realnost. PDP, porane{en partner na
vladinata koalicija na SDSM, gi ima naso~eno site svoi sili vo pobedata na
nejziniot strate{ki partner od makedonska strana, kako edinstvena {ansa da se
postavi kako institucionalen politi~ki faktor na povrzuvawe pome|u DUI na
Ali Ahmeti i SDSM na Crvenkovski.
Klu~nata debata poradi koja se krenaa tenzii vo predizbornata atmosfera vo
slavo-politi~kiot i albanskiot blok, be{e idejata za apseweto na Ali Ahmeti i
politi~koto izolirawe na DUI, ideja koja aktuelniot premier Georgievski i ja
nude{e na makedonskata opoziciona partija na gospodinot Crvenkovski.
Spomenatata ideja ne be{e podr`ana od aktuelnata opozicija, so komentar deka
stanuva zbor za predizborna euforija so predizborna retorika na „politi~kite
lavovi” koi ve}e ja zagubija politi~kata bitka.
Me|utoa politi~kata retrogradna retorika od vakva priroda ne se odnesuva
samo na verbalno pole i istata prodol`uva da bide pridru`uvana od politi~ki
incidenti, ubistva na makedonski policajci, ubistva na albanski gra|ani,
blokirawe na magistralni pati{ta i na naseleni mesta so Albanci, otstranuvawe
i palewe na albanskoto zname i na partiskite znamiwa od strana na makedonskite
dr`avni militantni edinici, apsewe i ma~ewe na porane{nite borci na
ONA i na nevini albanski gra|ani vo prisustvo i pasivno nadgleduvawe na
nadvore{nite civilni i voeni pretstavnici.
I tokmu vo tekot na manifestiraweto na ovie krajni negativni i antialbanski
pojavi, na povr{ina izbi ulogata na edna prosta marioneta na albanskata
politi~ka partija, u~esnik vo aktuelnata Vlada, sli~no kako i nejzinata uloga vo
tekot na minatogodi{nata vojna, nasproti naglaseniot verbalen radikalizam i
nacionalizam {to najistaknatite nejzini pretstavnici go reflektiraat vo tekot
na izbornata kampawa.
Spomenatite negativni pojavi, koi glavno se scenario na aktuelnata Vlada ili na
paralelnite strukturi formirani i finansirani od ovaa Vlada, imaat direktni
politi~ki efekti vrz albanskiot politi~ki spektar vidno zgolemuvaj}i go
politi~kiot rejting na DUI i na nejziniot lider Ali Ahmeti, nasproti pa|aweto
na rejtingot na strate{kiot partner na VMRO, DPA, na ~elo so Arben Xaferi.
[ 172 ] Zagri`uva faktot {to i ~etirite glavni albanski politi~ki subjekti nemaat
cvrsti ekonomski, obrazovni i politi~ki alternativi i ovie programski ponudi
gi nemaat poddr`ano so sposobni menaxerski i profesionalni politi~ki
timovi.
Ne otkrivaj}i gi politi~kite programi za potencijalniot elektorat vo realnite
institucionalni ramki po koi i po ovie izbori }e se upravuva so instituciite
i politi~kite resursi od superiorni pozicii, makedonskiot politi~ki faktor
i albanskite politi~ki partii go potvrduvaat dobro poznatiot fakt deka i
ponatamu imaat nerealen i nihilisti~ki pristap sprema svojot elektorat.

Treba{e li albanskite politi~ki partii odvoeno da

konkuriraat na ovie izbori?
Izleguvaweto na albanskite politi~ki subjekti vo izbornata trka so 4 neza-
visni partii }e ima za posledica gubewe na 4-8 sobraniski mesta, politi~ka za-
guba {to vidno }e go relativizira i marginalizira albanskoto politi~ko pret-
stavuvawe vo Sobranieto i novata Vlada na Makedonija vo kontekst na primenata
na Ohridskiot dogovor.
Istorijata na ovaa politi~ka trka so visok rizik za povtorno politi~ko
marginalizirawe na Albancite ima dlaboki koreni vo toa {to osnova~ot na
albanskiot politi~ki sovet, Ali Ahmeti, na albanskata javnost nikoga{ ne i gi
otkri vistinskite pri~ini za propa|aweto na spomenatiot politi~ki sovet.
Molkot na Ali Ahmeti od strana na nekoi informirani krugovi se interpretira
kako posledica na faktot {to na istiot, pod vlijanie na zaedni~kite prijateli
{to gi ima so liderot na DPA, vo relacija Pri{tina − Tirana, ne mu be{e
dozvoleno da dade vistinska izjava za vinovnicite za neuspehot na proektot za
politi~ka unifikacija na Albancite vo RM.
Neizbe`en fakt e deka osnovaweto na me|ualbanskiot Politi~ki sovet, svojot
politi~ki legitimitet go izgradi vrz osnova na Prizrenskiot dogovor, politi~ki
dogovor {to realno nikoga{ ne funkcionira{e vo tekot na minatogodi{noto
vostanie, nezavisno od verbalnite izjavi na trojcata negovi potpisnici.
Dokaz i argumentacija na ovaa konstatacija poso~i aktuelniot premier Georgi­
evski vo vesnikot „Dnevnik” kon krajot na minatiot mesec, kade pi{uva{e „Na{iot
koalicionen partner DPA na gospodin Arben Xaferi be{e edinstveniot
politi~ki subjekt koj od po~etok, pa s$ do krajot na minatogodi{nata vojna,
vo celost i ne samo verbalno tuku i prakti~no ja poddr`a vladinata vojna
protiv albanskite teroristi na ONA”.
Konstituiraweto na me|ualbanskiot Politi~ki sovet se temele{e vrz
formalen dogovor na formalna, no ne i funkcionalna unifikacija vo tekot na
minatogodi{nata vojna i istiot se izgradi vrz neverifikuvani demokratski
izborni na~ela i kriteriumi, vodej}i se od menaxerskite konspirativni na~ela
i uramnote`uvaj}i go politi~koto pretstavuvawe na 4 albanski subjekti koi imaa
politi~ka te`ina i, pred s$, imaa dijametralno sprotivni politi~ki aspiracii
na pragot na politi~kite izbori na 15 septemvri.
Vo ovoj slu~aj, so celosna objektivnost treba da se konstatira deka vinata za [ 173 ]
nefunkcioniraweto i propasta na me|ualbanskiot Politi~ki sovet treba da &
se prepi{e isklu~ivo na DPA na Arben Xaferi, a od druga strana glavnata poli­
ti~ka odgovornost za predizbornoto nekoalicirawe me|u DUI, NDP i PDP im
pripa|a na vode~kite lu|e na DUI na ~elo so Ali Ahmeti, nezavisno od faktot {to
NDP i PDP vo celost gi prifa}aa uslovite {to gi diktira{e DUI, vklu~uvaj}i gi
i mo`nite kandidaturi i sobraniskite mandati.
Edna takva nekonstitucija na spomenatata politi~ka koalicija, i pokraj gubeweto
na albanskite pratenici, vidno }e ja ote`ni i ograni~i mo`nosta za politi~ko
manevrirawe i mo`nosta za efektivno u~estvo na DUI vo idnata Makedonska
Vlada, imaj}i go predvid mnogu negativniot stav na makedonskiot politi~ki,
intelektualen, mediumski spektar kon politi~ko-vostani~kata figura na Ali
Ahmeti i celata politi~ka struktura {to toj ja vodi.

[to i nedostiga{e na izbornata kampawa?

Aktuelnite problemi na Makedonija ne se samo od me|uetni~ki karakter,
tuku dlaboko prodiraat i vo ekonomskata i socijalnata sfera. Izbornata kampa-
wa glavno go zaobikoli procesot na tranzicija i ekonomsko-socijalnite prob-
lemi koi se edni od najakcentiranite vo zemjava, vo sporedba so drugite zemji vo
tranzicija.
Makedonija se karakterizira so nevrabotenost koja nadminuva 40% od raboto-
sposobnoto naselenie i so nivo na siroma{tija koja nadminuva 60% od vkupnoto
naselenie.
Dosega{niot ekonomsko-politi~ki menaxment na Makedonija }e snosi konkretna
politi~ka odgovornost za golemite zloupotrebi na buxetskite sredstva vo tekot
na celiot vladin mandat, osobeno za zloupotrebite vo tekot na minatogodi{nata
vojna i aktuelnata izborna kampawa.
Ovie zloupotrebi se dvi`at me|u 500 milioni do 1 milijarda amerikanski dolari
i bea glavna pri~ina za prekinot na odnosite na Me|unarodniot Monetaren Fond
i Svetskata Banka so Vladata i so zemjata.
Posebno treba da se spomene fenomenot na „hristijanizirawe na buxetot”
preku nezakonskoto finansirawe na golem broj pravoslavni verski objekti i
posebno izgradbata, od javnite sredstva, na najgolemiot krst vo Evropa, i isto
taka nefinansiraweto, od strana na ovaa Vlada, na islamskite verski objekti
so golemo zna~ewe i istorisko-kulturna vrednost koi minatata godina bea
demolirani od makedonskite paravoeni sili dirigirani od visoki vladini
slu`benici.
Fakt e deka ovaa Vlada ima ostvareno solidni dostignuvawa na makroekonomski
plan, me|utoa manipuliraweto so statisti~kite podatoci na ekonomsko-
socijalen plan, i pred s$ naglasenite zloupotrebi na buxetskite sredstva i
korupcijata, institucionalnata mafija, koi bea instalirani kako filozofija
na javniot menaxment i vladinata kultura na politi~kite eliti, krajno go
degradiraa tandemot VMRO-DPA kaj gra|anite i glasa~ite, bez razlika na
etni~kata pripadnost i politi~kata opredelba.
[ 174 ] Pra{aweto na statusot i dr`avnoto finansirawe na Tetovskiot Univerzitet
ne samo kako obrazovno pra{awe so visok prioritet za Albancite, tuku i kako
eden od najserioznite potencijalni izvori na destabilizacija, ne be{e tema na
debatirawe i seriozni glasa~ki barawa od potencijalnite pobedni~ki subjekti,
fakt koj ja aktualizira golemata zagri`enost na studentite i profesorite na ovaa
institucija za nejzinata idnina.
Politi~kite konkurentni alternativi, kako kaj slovenskiot taka i kaj albanskiot
kampus, ne ponudija vistinski alternativi za unapreduvawe na procesot na eko-
nomska i politi~ka tranzicija, izbegnuvawe na kriminalot i institucionalnata
mafija i po~etokot na nov investicionen ciklus.
Ovie celi mo`e da se realiziraat dokolku na ~elo na politi~kite partii
dojdat novi ekonomsko-politi~ki eliti, kako preduslov za sodr`inska i
izdr`ana stabilizacija na ovaa multietni~ka zemja so Vlada so odamna izgubena
orientacija vo realnosta.

Dali postoi opasnost od seriozna izborna destabilizacija?

Postoi silno ubeduvawe kaj sevkupnoto mesno naselenie, bez politi~ka i
etni~ka razlika, deka vladinata aktuelna koalicija ne e podgotvena mirno i de-
mokratski da ja predade politi~kata vlast dokolku gi izgubi parlamentarnite
izbori koi treba da se odr`at na 15 septemvri.
Edno vakvo ubeduvawe nao|a silna potkrepa vo dosega{nite aktivnosti na
ovaa politi~ka koalicija vo odnos na politi~kiot dogovor, nepo~ituvaweto
na zakonot za amnestija i kontroliranata i permanentna destabilizacija {to
ovaa Vlada konstantno ja primenuva so cel sozdavawe na nesigurna sredina vo
funkcija na gra|anskoto apstinirawe vo procesot na glasaweto.
Najvisokite vladini pretstavnici se dlaboko vme{ani vo kriminalnite
aktivnosti, kako vo tekot na vojnata od minatata godina, taka i vo lokalnite i
regionalnite mafija{ki aktivnosti i ovie aktivnosti ja pravat Vladata “lesen
zalak”, za vnatre{nata i za me|unarodnata pravda vo postizborniot period.
Vo ramkite na spomenatoto ocenuvawe, osobena opasnost pretstavuvaat i
makedonskite paravoeni sili, takanare~enite “Lavovi” i mnogute vooru`eni
rezervisti koi dostignuvaat brojka od 5.000 ~lenovi, kako i drugi paravoeni
grupacii kontrolirani od aktuelnata Vlada ili nadvor od nejzinata kontrola,
koi zaedno pretstavuvaat tempirana bomba koja mo`e da se aktivira na denot na
izborite ili vo tekot na objavuvaweto na izbornite rezultati.
Edna vakva opasnost ne treba da se potcenuva imaj}i go predvid faktot deka
voenata misija imenuvana kako TFF ima za cel samo da gi brani civilnite
nabquduva~i na OBSE, a ne da obezbedi red i mir vo procesot na glasaweto.
Dosega{nite izborni iskustva vo Makedonija, osobeno vo tekot na poslednite
lokalni i pretsedatelski izbori, potvrdija deka vladinite i paravoenite
strukturi so zgolemeni kapaciteti bea zloupotrebeni i imaa za cel da go popre~at
demokratskoto glasawe, pa duri i po cena na `rtvuvawe na nevini civili.
Avtorot e ubeden deka steknatoto iskustvo od ovie valkani politi~ki pojavi
koi se identifikuvaat so izboren sram i so politi~ka (ne)kultura, osobeno od
strana na Albancite vo Makedonija, ne e seriozno sfateno od vnatre{niot i [ 175 ]
nadvore{en politi~ki faktor.
Nespremnosta za soo~uvawe so ovie seriozni izborni opasnosti mo`e da se
pretvori vo Ahilova peta na izborniot proces so destabilizira~ki posledici
od po{iroki razmeri.
Podgotvuvaweto na politi~kiot teren podrazbira aktivirawe na soodvetni
i preventivni mehanizmi i usvojuvawe na rezoluciite od soodvetnite me|u­
narodni institucii za smena na civilniot, voeniot i politi~kiot mandat na
me|unarodniot faktor.
Ovaa promena se javuva kako edinstvena soodvetna alternativa {to mo`e da
go izbegne ili da go spre~i krajnoto eskalirawe na vnatre{nata situacija
vo scenario na aktuelnata Vlada so lokalni i regionalni destabilizira~ki
posledici.

Koi se mo`nite postizborni koalicii?

Izbornite anketi od nezavisnite institucii i filmskite prilozi od
izbornite mitinzi za siguren pobednik so re~isi apsolutna prednost vo make-
donskiot politi~ki kampus, ja odreduvaat koalicijata SDSM predvodena od gos-
podinot Crvenkovski, i DUI, vo albanskiot politi~ki spektar, predvodena od
gospodinot Ali Ahmeti.
Dosega{noto iskustvo vo konstituiraweto na Sobranieto, a osobeno na Vladite
vo Makedonija, be{e nasledeno kako „vladino nasledstvo”, t.e. koalicija od
pobedni~kite subjekti na dvete etni~ki zaednici so isklu~ok na politi~kite
izbori od 1998 g. Me|utoa, edno vakvo iskustvo ima malku {ansi da se realizira
vo ovoj slu~aj.
Dokolku SDSM obezbedi parlamentarno mnozinstvo, dobro informirani
me|unarodni krugovi tvrdat deka gospodinot Ali Ahmeti }e bide povikan da
u~estvuva vo Vladata preku PDP (dokolku dobie minimalen mandat), stariot i
politi~ki doka`an partner na SDSM.
Vakvoto u~estvo na DUI, i pred s$ eventualnata apsolutna pobeda, vidno }e go
zabavi i ospori evolucionoto institucionalno sfa}awe za realizacija na
Ohridskiot dogovor vo idniot vladin mandat, nasproti marginaliziraweto
na „obidot za politi~ka konsumacija” na DUI kako politi~ki naslednik na
albanskoto vooru`eno vostanie.
Poslednite lokalni i regionalni obidi na DPA, koi po sekoja cena go ko~at
zaedni~koto u~estvo na site albanski politi~ki partii vo novata Vlada {to }e ja
formira SDSM na Branko Crvenkovski e kopija na idejata i predlogot na VMRO
za politi~ko izolirawe na Ali Ahmeti i kako takva, poradi na~elni pri~ini,
nema realni {ansi da se realizira.
Dokolku organiziraniot kriminal, mafijata i nezakonskite trguvawa se identi­
fikuvaat so dosega{nata Vlada na VMRO-DPA, toga{ i spomenatata partija
nema zo{to da se amnestira od odgovornosta, bidej}i efektivno upravuva{e vo
dosega{niot vladin mandat.
[ 176 ] Tokmu blagodarenie na ekonomskiot kriminal i direktnata odgovornost za
raskinuvawe na me|ualbanskiot politi~ki Sovet pod vodstvo na Ali Ahmeti, i
poradi toa {to ja raskina i politi~kata koalicija so PDP po izborite od 1998
godina, ovaa politi~ka partija nema moralno pravo da bara postizborna koali­
cija so albanskite partii, i mestoto na ovaa politi~ka partija e vo politi~kata
opozicija zaedno so nejziniot strate{ki partner VMRO na Georgievski.

Za kraj
Ohridskiot dogovor, nezavisno od faktot {to be{e opredelen za evident-
no napreduvawe na individualnite i kolektivnite prava na Albancite i na dru-
gite nemakedonski zaednici vo РМ, ne go instalira{e na~eloto na me|uetni~ki
konsenzus vo ramkite na centralnata politi~ka vlast i vo tekot na odlu~uvawe za
pra{awata od dr`aven, ekonomski i delumno me|uetni~ki interes.
Kako posledica i nedostatok od vakva priroda - konstituiraweto na zako­
nodavna­ta i izvr{nata vlast kako i dinamikata i kvalitetot na primenata na
me|uetni~kite reformi predvideni so Ohridskiot dogovor, i ponatamu }e
zavisat od politi~kata volja na makedonskite vladini subjekti, kako subjekti so
mnozinstvo mandati vo politi~kite institucii na dr`avata.
Politi~kata pobeda na DUI vo albanskiot politi~ki blok i izbornata margi­
nalizacija na drugite albanski politi~ki partii se dol`i glavno na dlabokoto
po~ituvawe {to albanskiot narod go ima{e i go ima sprema simbolite na
albanskoto vostanie vo Makedonija i mnogu malku se odnesuva na politi~kata
ponuda i aktuelnoto politi~ko menaxirawe na DUI.
Preku {irokata izborna poddr{ka na DUI {to Albancite ja potvrdija vo
dosega{nata izborna kampawa, albanskiot narod na najdobar i demokratski
na~in ja legitimira{e vooru`enata vojna za sloboda i nacionalni prava,
otfrlaj}i gi na mnogu ekspliciten na~in makedonskite obvinuvawa za navodniot
teroristi~ki i neavtohton karakter na ONA.
Sega ve}e site politi~ari i samoproglaseni analiti~ari treba da znaat
deka sprema albanskoto pra{awe vo Makedonija site makedonski politi~ki
proveniencii, kade i da se i bilo od kade i da se, imaat ist pristap i menaxirawe,
bez nitu edna razlika. Zatoa nema ve}e alternativni ramki bilo tie da se Skopje
− Sofija ili Skopje − Belgrad ili silno poddr`ani od Atina ili Ukraina − site
se isti.
Ovoj neizbe`en fakt be{e celosno argumentiran so minatogodi{nata vojna i
pristapot kon kosovskoto pra{awe.
Makedonskata politi~ka alternativa koja }e pobedi na ovie politi~ki izbori e
vodena od ist politi~ki menaxment pod mentorstvo na porane{niot pretsedatel
Gligorov, so alternativata koja primenuva{e permanentno nasilstvo nad
civilite, instituciite i albanskite politi~ki pretstavnici vo 8-godi{niot
period na politi~koto menaxirawe so ovaa dr`ava i koja na krajot be{e direkten
generator na pri~inite za albanskoto vostanie.
]e se napravi obid da se korigira nadglasuvaweto kako del od vladiniot i [ 177 ]
parlamentarniot mehanizam za odlu~uvawe, so u~estvo vo paket na albanskite
politi~ki partii vo Sobranieto i vo Vladata.
Potvrdenoto iskustvo, kako praktika na vladiniot menaxment, so takov mehanizam
be{e okarakteriziran kako nedovolen i neproduktiven za edna multietni~ka
zemja, so seriozni opasnosti Albancite da se dovedat vo inferiorni pozicii vo
politi~kite i ekonomskite institucii na RM od tie pred i vo tekot na albanskoto
vooru`eno vostanie.
Eventualnoto imponirano vra}awe na albanskiot politi~ki faktor i albanskiot
narod vo Makedonija vo inferiorni pozicii i na politi~ki margini }e ima
kako posledica nefunkcionirawe na ovie institucii vo albanskite teritorii
i naseleni mesta, i }e se navleze vo nova institucionalna i mo{ne seriozna
blokada i po~etok na eden nov slavo-albanski konflikt koi za posledica }e
imaat vnatre{na podelba ili kone~no propa|awe na ovaa krevka dr`ava.
Avtorot smeta deka klu~niot problem na ovaa dr`ava i na stabilizacijata na ova
mesto e posledica na dr`avnata i razvojnata neodgovornost kaj makedonskata
politi~ka elita, bez ogled na nemaweto minimalen konsenzus kaj makedonskata
zaednica za ulogata i noviot delotvoren status na albanskiot narod vo
strukturiraweto na dr`avata.
I ovie politi~ki izbori, dokolku istite uspeat da gi konvertiraat vladeja~ki
politi~ari na demokratski na~in, }e recikliraat politi~ki menaxerski timovi
od dvete najgolemi nacionalni zaednici so nedovolni politi~ki i razvojni
potencijali i vizii, kako posledica na hroni~en intelektualen i politi~ki
deficit kako distinktivna karakteristika na zemjata, bez ogled na etni~kiot
spektar.
Nezavisno na skepticizmot na avtorot, prviot kratkoro~en prioritet {to mo`e da
bide od golema va`nost za lokalnata i regionalnata stabilnost, za razvitokot na
demokratijata i za idninata na zemjata, e mirnoto i demokratskoto organizirawe
na parlamentarnite izbori i mirniot prenos na politi~kata vlast od aktuelnata
vladina pozicija do noviot politi~ki izboren pobednik.
Opasnostite od izbornata destabilizacija na RM od strana na aktuelnata
makedonska vlast se mnogu visoki, gra|anite na zemjata imaat nade` deka
blagodarenie na respektabilnata me|unarodna prisutnost nema da se slu~i
ostvaruvaweto na stranskite scenarija za izborna destabilizacija i deka
izborite od 15 septemvri }e imaat miren i demokratski epilog.
Masovniot odglas na gra|anite vo parlamentarnite izbori na 15 septemvri i
nivniot glas, soglasno nivnite politi~ki ubeduvawa, se golem i odlu~uva~ki
pridones za stabilizacija, mir i gradewe na novi demokratski i razvojni
perspektivi na zemjata, kako i zna~itelen pridones za integracionite i
stabilizacionite regionalni procesi, a i po{iroko.

Zeri, avgust 2002 g.

[ 178 ] Koi se predizvicite i opasnostite od idejata na tandemot
vo ostavka Georgievski − Xaferi?
Krajnoto politizirawe {to i ponatamu pretstavuva karakteristika na
politi~kata realnost na Makedonija u{te od vojnata vo 2001 g., pa se do denes, ja
dostigna mediumskata kulminacija vo tekot na minatata nedela so politi~kite
iznenaduvawa na tandemot Georgievski − Xaferi za etni~kata podelba na Make-
donija, alijas za sozdavawe na etni~ki ~isti dr`avi vo Balkanot.
Ideite na sega{noto rakovodstvo vo neotpovikliva ostavka na dvete najgolemi
opozicioni partii vo Makedonija, ja potvrdija u{te edna{ ve}e poznatata
vistina deka za primenata na Ohridskiot dogovor i voop{to za idninata na
Makedonija nedostiga vnatre{en politi~ki konsenzus.
Odli~noto koordinirano osporuvawe od dvata politi~ki lideri na prv pogled
se pravi od sprotivni politi~ki pozicii i trgnuvaj}i od obostranata gri`a
za sudbinata na dvata naroda, za koi {to tie mislat deka gi pretstavuvaat,
nasproti faktot {to denes nivoto i kvalitetot na politi~koto pretstavuvawe
na spomenatiot tandem e vidno pomalku relevanten vo sporedba so vremeto na
potpi{uvaweto na dogovorot za mir vo Makedonija, vreme vo koe spomenatite
lideri gi imaa site institucionalni mo`nosti i mehanizmi za realizirawe na
spomenatata ideja.

[to ponudi porane{niot makedonski premier vo svojata

kolumna vo vesnikot “Dnevnik”?
Qub~o Georgievski, albanofob i potvrden panslavist, od ovaa pozicija,
kako i vo vremeto na negovoto opozicisko dejstvuvawe i osobeno kako premier na
Makedonija vo tekot na albansko-makedonskata vojna od 2001 godina, ja povtori
idejata za teritorijalno etni~ko razgrani~uvawe so cel za~uvuvawe na “pravo-
slavnite interesi i teritorii vo Makedonija i po{iroko” .
Vo ramkite na ovaa platforma esencijalno se povtoruva programata na
Makedonskata Akademija od 2001 godina so cel Makedoncite da gi za~uvaat
teritoriite dovedeni vo opasnost od Albancite, osobeno gradovite Kumanovo,
Skopje, Ki~evo i Struga.
Spomenatoto lice kako mehanizam za realizirawe na negoviot proekt prepora­
~uva masovno dobrovolno i nasilno iseluvawe na Albancite i delumno na
Slavo-makedoncite od spomenatite gradovi i nivnoto smestuvawe vo dolinata
na Polog vo Tetovo i Gostivar i vo nekolku sela na Albanija.
Po realiziraweto na masovnoto recipro~no iseluvawe, spored „makedonskiot
politi~ki Don Kihot”, treba da se izgradi masiven yid sli~en na kineskiot
i berlinskiot i da se povtori izraelsko-palestinskata realnost vo ovie
sredini.
Avtorot posakuva da ja iznese na videlina damne{nata vistina deka ideite na
Qub~o Georgievski ne se samo anahroni idei na politi~ki doka`an manijak.
Mislewa i stavovi od vakva priroda mo`e da se sretnat u{te od raspadot na SFRJ
vo mnogu privatni mediumski diskusii so politi~ari, intelektualci i obi~ni
lu|e od македонскаta proveniencija.
 Voznemirenosta na Georgievski poteknuva od proektot na [ 179 ]
Crvenkovski
Vo ovoj slu~aj vredi da se spomene deka voden od voznemirenosta za „navod-
no nekontroliranoto demografsko i teritorijalno {irewe na Albancite vo
Makedonija”, SDSM na aktuelniot premier na Makedonija Crvenkovski, vo 1995
godina, so prethodna soglasnost na PDP na Aliti, go napravi novoto vnatre{no
teritorijalno op{tinsko razgrani~uvawe na Makedonija, zgolemuvaj}i go brojot
na op{tinite od 34 na 123.
Edinstveniot kriterium na teritorijalnata op{tinska podelba, iako predvi­
dena, javno, be{e etni~ki makedonska, so cel teritorijalno da gi is~isti
gradovite Kumanovo, Skopje, Ki~evo i Struga od ruralnite naseleni mesta {to gi
opkru`uvaa ovie gradovi.
Spomenatiot proekt otide u{te podaleku, formiraj}i okolu trite op{tini -
gradovi so apsolutno albansko mnozinstvo kako Tetovo, Gostivar i Debar, novi
op{tini so makedonsko mnozinstvo koi kako posledica na toa se mo{ne stesneti
od teritorijalen aspekt.
Najeklatantniot slu~aj e formiraweto na op{tina Mavrovo, koja ima samo 1.500
`iteli, a opfa}a 39% od teritorijata na porane{nata op{tina Gostivar i go
ima glavniot strate{ki, turisti~ki i energetski potencijal vo zapadniot del na
Makedonija. Vo vremeto na definiraweto na ovaa op{tina, odnosot na Albancite
i Makedoncite vo spomenatite gradovi be{e pribli`no ist, so isklu~ok na
Skopje.
Po novata teritorijalna podelba na op{tinite, spomenatite gradovi ostanaa so
apsolutno makedonsko mnozinstvo, dodeka Albancite ostanaa teritorijalno i
politi~ki skoncentrirani okolu administrativnite, politi~kite i ekonomskite
centri, me|utoa bez nikakvo vladeja~ko vlijanie vo ovie urbani centri so
respektabilni razvojni potencijali.
Vakvata pozicija na gospodinot Georgievski ima za cel prethodno da ja razraboti
makedonskata politi~ka sredina na pragot na novoto teritorijalno definirawe
na op{tinite kako dol`nost koja proizleguva od Ohridskiot dogovor.
Celta na celiot makedonski politi~ki spektar e da se stopira mo`nosta na
gorespomenatite gradovi − op{tini da im se priklu~at naseleni mesta so
kompaktna albanska populacija i na toj na~in da se za~uva etni~kata i politi~ka
suprematija na Makedoncite vo ovie urbani centri. Ovoj pristap stanuva u{te
poizrazen sega, koga so Ohridskiot dogovor, na op{tinite im se vra}a del od
realnata samoupravna vlast.
Kako post-festum treba da se konstatira, so celosna odgovornost, deka soglasnosta
na PDP na gospodinot Aliti, vo 1995 g., za teritorijalnata podelba na op{tinite
vo Makedonija spored makedonskite ekskluzivni kriteriumi i ova pretstavuva
najgolemiot neuspeh na Albancite vo Makedonija, da ne re~eme najgolemoto
predavstvo na albanskite nacionalni interesi vo ovaa zemja.
Od iznesenoto mo`eme da konstatirame, so celosna odgovornost, deka politi~kite
o~ekuvawa na Albancite vo Makedonija se so novoto teritorijalno op{tinsko
definirawe da gi vratat na politi~ko upravuvawe spomenatite urbani centri,
so {to }e ostane u{te edna nerealizirana politi~ka frustracija kako posledica
[ 180 ] na nedostigot od najelementarna politi~ka vizija na albanskite politi~ki
potpisnici na dogovorot za mir.
Neuspehot na Albancite vo Makedonija treba da im slu`i kako lekcija na kosov­ski­
te politi~ari, pod nikakvi uslovi i pritisok da ne go prifa}aat teritorijalnoto
op{tinsko definirawe na Kosovo vrz osnova na etni~ki kriterium, bidej}i vo
toj slu~aj tie }e ja formaliziraat legalno fakti~kata nelegalna podelba koja
aktuelno postoi i funkcionira nadvor od vladinata jurizdikcija na Kosovo.

[to zaboravi da ka`e gospodinot Xaferi?

Liderot na DPA, na makedonskata politi~ka scena, a i po{iroko, so svo-
jata paradoksalna filozofija zavisno od negoviot politi~ki stav od aspekt na
politi~ka opozicija ili politi~ka pozicija, trgnuvaj}i od na~eloto na negovoto
istorisko pravo i celosno sprotivno so modernite trendovi i integracionite
tendencii, }e konstatira deka multietni~kata dr`ava vo Makedonija ne funk-
cionira, Ohridskiot dogovor propadna, treba da se formiraat monoetni~ki
dr`avi i vo tie ramki i etni~ka Albanija, bidej}i iskustvoto potvrdilo deka
ovie dr`avi se postabilni.
Elaboracijata na ovoj politi~ar po~nuva i zavr{uva na nivo na konstatacija i
na manifestirawe na negovata `elba koja e ideal i na mnogu Albanci, bilo kade
i da se. Da lansira{ golemi idei i da ne nudi{ vizii i osnovni mehanizmi za
realizirawe na spomenatiot proekt vo ramkite na me|unarodnata, regionalnata
i realnata lokalna konstelacija, e ramno na odgovornost na nivoto na krajna
manipulacija bez presedan, i e netolerantna za politi~ar so popularnost i
ugled na gospodinot Xaferi.
^estopati se potvrdilo deka Albancite, osobeno nivnite politi~ari, imaat mnogu
`elbi koi glavno gi adresiraat na me|unarodnata zaednica sekoga{ vo varijanta
na edna po~etna ideja i nadvor od geografskiot i vremenskiot kontekst.
Kako i sekoga{, ovie `elbi ostanuvaat nerealizirani, bidej}i se kosat so
najelementarnoto potvrduvawe na me|unarodnite standardi i ne uspevaat da
ja nadminat, nitu teoriski nitu prakti~no, argument-akcijata na sprotivnata −
konfliktnata strana na nivnite sosedi.

Multietni~kite ili monoetni~ki proekti - koja

alternativa da ja poddr`at Albancite?
Fakt e deka multietni~kite proekti identifikuvani so porane{nite
komunisti~ki dr`avi propadnaa. Me|utoa, neizbe`en e i faktot deka postojat
mo{ne funkcionalni multietni~ki proekti vo ekonomski i politi~ki razvien-
ite demokratii kako {to se [vajcarija, Belgija, avtonomnite edinici vo Itali-
ja, Finska i vo drugi zemji so multietni~ka struktura.
Vo postkonfliktnite zemji i vo edna mnogu delikatna faza na tranzicijata,
kako posledica na faktot deka multietni~kite proekti se obiduvaat da se
realiziraat po vojnata, iskrvaveni, i na mesta kade {to vladee siroma{tija,
besperspektivnost, organiziran kriminal, i kade {to instituciite na sistemot
ne funkcioniraat kako {to e slu~ajot so Bosna i Hercegovina i delumno Kosovo,
Makedonija i Dolinata na Pre{evo, funkcioniraweto na instituciite i [ 181 ]
multietni~kite zaednici se realizira so dosta te{kotii.
Nivoto na funkcionalnost na spomenatite se razlikuva esencijalno od edna
zemja do druga, zavisno od posledicite od vojnata, ekonomsko-socijalniot razvoj,
nivoto na individualnata i kolektivnata institucionalna ramnopravnost,
nivoto na paternalizmot na mati~nite dr`avi, nivoto na organiziraniot
kriminal i mafijata, nivoto na vladiniot funkcionalen menaxment,
dostignuvawata vo procesot na ekonomskata i politi~kata tranzicija i nivoto
na realnata konvergencija na ovie zemji vo pogled na integriraweto vo ramkite
na tolku po~ituvanite evro-atlantski strukturi.
Osvrnuvaj}i se vo ramkite na gorespomenatite kriteriumi, }e stigneme do
selektiven zaklu~ok vo pogled na nivoto na institucionalnata i civilnata
efikasnost na gorespomenatite multietni~ki zaednici, isto kako {to mo`eme
da stigneme i do sli~en zaklu~ok i za zaednicite i dr`avite {to se glavno
monoetni~ki, kako {to be{e slu~ajot so Albanija vo 1997 godina ili so Srbija
vo vremeto na Milo{evi} i po negovoto vreme, koi sega minuvaat niz mnogu
delikatni fazi na ekonomska, socijalna i demokratska tranzicija.
Insistiraweto na me|unarodnata zaednica po sekoja cena da gi za~uva
multietni~kite proekti, e posledica na faktot {to interesite na razli~nite
etni~ki zaednici se glavno konfliktni.
Ovoj fakt se potvrdi i so konfliktite od minatata decenija, so {to e potvrdeno
deka mo{ne te{ko se iznao|aat objektivni kriteriumi za pravedno teritorijalno
definirawe me|u alternativnite narodi, bez da se aktivira sindromot na
domino-efekt na celata teritorija na Balkanot.
Razgleduvaj}i gi osobeno makroekonomskite podatoci na regionot na Jugoisto~na
Evropa, i vo tie ramki ekonomsko-socijalnata sostojba na albanskiot narod
voop{to i sporeduvaj}i go so drugite sosedni narodi-konkurenti, avtorot dojde
do pesimisti~ki zaklu~oci za realniot demokratski, ekonomski i integracionen
potencijal.
Ponatamo{noto prodol`uvawe na igrata na novite vojni od strana na legalnite
albanski politi~ari i raznite ilegalni i militantni strukturi definitivno
doveduva do opasnost da gi etiketira albanskite teritorii kako zoni so visok
politi~ki i ekonomski rizik pred nadvore{nite privatni i javni investitori.
Ova etiketirawe }e efektuira totalna marginalizacija od modernite tekovi na
kapitalot i trgovijata i }e gi isklu~i, vo edna srednoro~na idnina, od mo`nosta
za ekonomski, bezbednosni i politi~ki integracii.

[to svedo~i SWOT analizata na spomenatata

politi~ka ideja?
Pod pretpostavkata deka Albancite i Makedoncite }e se soglasat za
etni~ki teritorijalni podelbi vo Makedonija, spored preferenciite na tande-
mot Xaferi − Georgievski, Albancite bi bile najgolemi gubitnici ne samo od
teritorijalen aspekt, tuku i od drugi aspekti. Nasproti faktot {to Albancite vo
[ 182 ] Makedonija vo op{tata struktura na naselenieto se evidentirani so 23 − 30%
treba da se ima predvid deka:
- teritorijalno Albancite opfa}aat ne{to nad 10% od teritorijata na Make-
donija;
- vo privatna sopstvenost Albancite imaat pomalku od 10% od zemji{nite
tapii;
- apsolutno mnozinstvo se samo vo tri grada vo Makedonija; i
- albanskite teritorii vo Makedonija se glavno nerazvieni ekonomski,
urbanisti~ki i socio-kulturni zoni.
Avtorot saka da bide ubeden deka protagonistite na ovaa ideja od albanska strana
gi imale predvid nekoi od spomenatite, no i drugi argumenti, koga ja ponudile
avanturata za teritorijalno definirawe, imaj}i predvid deka vo porane{niot
vladin mandat nivnata partija upravuva{e so ekonomski i finansiski
bankrotiranata lokalnata vlast, osobeno vo albanskite op{tini vo Makedonija.
Za da bide pogolema povr{inata na spomenatiot predlog za realizacija
na ovaa ideja, vode~kite lu|e na DPA go nudat mehanizmot na „partiskiot i
parlamentarniot moratorium i nivnoto privatno intelektualno aktivirawe”
kako preduslov me|unarodniot faktor da ja ispolni nivnata `elba i da primeni
me|unaroden protektorat nad Makedonija.
Kako {to izgleda, licata za koi stanuva zbor nemaat elementarni poznavawa za
toa koga i pod koi uslovi se primenuvaat me|unarodni protektorati.
Ne slu~ajno protektoratite se primenija vo slu~ajot na Bosna i Kosovo, me|utoa
ne i vo Dolinata na Pre{evo i Makedonija, nasproti faktot {to i kaj ovie
poslednive imavme eden vid konflikt menaxiran i dirigiran glavno od
me|unarodniot faktor.
Vo ovoj slu~aj zaslu`uva da se spomene deka za {est meseci vo opozicija,
liderite na DPA evoluirale vo nivnite stavovi vo odnos na Ohridskiot dogovor,
stignuvaj}i do dijametralno sprotivni pozicii.
Osobeno liderot na DPA koj e vo ostavka, pretstavuva celosno dualisti~ki
i protivre~ni stavovi vo vrska so Ramkovniot dogovor, sega kako politi~ar
od opozicijata, zaboravaj}i ja poznatata vistina deka vo tekot na negovoto
potpi{uvawe, istata ja okarakterizira kako istoriska i vizionerska.
Dodeka po potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor, i osobeno vo tekot na
izbornata kampawa od 2002 godina, istite propagiraa i gi falea dostignuvawata
na spomenatiot dogovor negiraj}i gi zaslugite na vooru`enoto albansko vostanie,
sega kako politi~ki porazeni konstatiraat deka spored niv ovoj dogovor e
politi~ki mrtov, bidej}i tie ne go primenija prakti~no.
Ovie zabele{ki bea objaveni vo edna problemati~na analiza za ovoj dogovor
i imaj}i go predvid faktot deka institucionalnite mehanizmi, finansiskite
fondovi, reformskite kapaciteti na politi~koto menaxirawe i socijalno-
ekonomskata sostojba posle vojnata, ne odea vo polza na brzoto i kvalitetno
za`ivuvawe na spomenatiot dogovor. Dosega{noto iskustvo na za`ivuvawe na
Ohridskiot dogovor gi potvrdi kako to~ni mnogute ocenki na avtorot dadeni vo
tekot na 2001 godina.
 Koi bi mo`ele da bidat regionalnite refleksii na proek- [ 183 ]
tot Xaferi − Georgievski?
Reflektirawata na edna takva alternativa za Kosovo i Albancite od do-
linata na Pre{evo }e bidat sigurno negativni.
Jazikot na liderot na DPA e identi~en so jazikot na porane{niot premier na
Srbija, Zoran \in|i} i negoviot pretstavnik za Kosovo, Neboj{a ^ovi}.
Srpskoto barawe za podelba na Kosovo, pod pretpostavka na poddr{ka na idejata
na Xaferi i Georgievski, }e dobie{e vo ovoj slu~aj i albanski legitimitet. Vo
ovoj slu~aj sakam da napomnam deka albanskite politi~ari vo celiot region ne
treba da zaboravat deka osporenata teritorija, vo pogled na dr`avniot statut, e
Kosovo, a ne Srbija i Makedonija.
Vo Srbija i Makedonija prodol`uva sistematskoto osporuvawe vo pogled na
pravata na Albancite, me|utoa ova osporuvawe ne e teritorijalno i ne se adresira
na granicite na ovie dve zemji. Naprotiv, osporuvaweto na Kosovo e dvojno, i
vo pogled na suverenitetot i vo pogled na pravata na malcinstvata, osobeno na
srpskoto malcinstvo.
Zo{to teritorijalnoto osporuvawe e samo vo ramkite na albanskata po~va, a ne
i za regionalnata makedonska po~va, odgovorot treba da go dadat ~elnicite na
trite Osloboditelni Armii kaj Albancite.
Prifa}aweto na idejata na Xaferi i Georgievski, dobro informiranite
diplomatski krugovi vo Makedonija ja interpretiraat na toj na~in {to nu`no bi
imalo reperkusii i vo teritorijalnata podelba na Kosovo, obra}aj}i vnimanie
kon srpskite kulturni, ekonomski, etni~ki i drugi interesi kako preduslov za
soglasnosta na Srbija za nezavisnosta na Kosovo, me|utoa ne bi se podrazbiralo
recipro~no i za albanskite interesi vo dolinata na Pre{evo.
Edno vakvo isklu~uvawe poteknuva od fakti~kata realnost, dodeka vo Kosovo,
vo delovite kade `iveat Srbite, fakti~ki i pravno ne funkcioniraat ne samo
doma{nite, tuku i me|unarodnite institucii, sosem sprotivno na sostojbata vo
Dolinata na Pre{evo, kade efektivno funkcioniraat srpskite institucii vo
site dimenzii.
Poslednite mnogu zagri`uva~ki i mnogu transparentni izjasnuvawa na spikerot
na sobranieto na Kosovo, g-din Daci se argumenti koi davaat jasen pregled
na gor~livata kosovska realnost “vo 1/3 od teritorijata na oslobodenoto i
me|unarodno administrirano Kosovo”. Otfrlaweto na ovaa politi~ki zlobna
ideja od strana na Vladata na Kosovo be{e edno od brzite i navremeni reakcii na
ovaa institucija koja ima golema odgovornost, a malku rezultati vo realiziraweto
na procesot na tranzicijata i izgradbata na dr`avnosta na postvoenoto Kosovo.

[to i prethodi na spomenatata politi~ka inicijativa?

Javnosta treba da se informira deka dvata protagonisti na taa ideja se vo
neotpovikliva ostavka vo ramkite na nivnite politi~ki subjekti i ostanuvaj}i
verni na nivnata politi~ka filozofija predvodena od sintagmata i istoriskite
koncepti, imaat za cel, po povod zavr{uvaweto na nivnite politi~ki karieri, da
ostavat istoriski tragi, anahroni so politi~kite hroniki na ponovoto vreme.
[ 184 ] Inaku ka`ano, spomenatiot tandem Xaferi − Georgievski ne mo`e da se pomiri
so dlabokiot politi~ki poraz {to go pretrpe na politi~kite izbori od 2002
godina, i deka porazot prodol`uvaat da go sfa}aat kako scenario prethodno
podgotveno so vojnata od 2001 godina so cel da dojde do promena na politi~kata
vlast, a ne kako politi~ko-pravno transformirawe na Makedonija.
Vremeto na odgovornost pred glasa~ite i osobeno pred ~lenovite na nivnite
partii na ~ie ~elo formalno s$ u{te stojat, sega ve}e silno tropa na nivnite
liderski vrati paketot so obvinenija za kriminal i zloupotreba na slu`benite
zada~i na partiskite funkcioneri na g. Georgievski i delumno na partijata na g.
Xaferi.
Osobeno otvoraweto na dosieto na Zemunskiot Klan i vo Makedonija }e iznese
na videlina i dlaboki kriminalni involvirawa na visoki politi~ari, ne
samo od redovite na VMRO-DPA, tuku i na SDSM na aktuelniot makedonski
premier, fakt koj ja komplicira i ja onevozmo`uva beskompromisnata vojna
protiv organiziraniot kriminal, sli~no na aktivnostite na aktuelnata Vlada
na Belgrad.
Vo ovaa nasoka zaslu`uva da se spomene faktot deka porane{niot minister za
ekonomija, Besnik Fetai, nikako da se soglasi i da odgovori na pokanata na
dr`avnite sudski organi za ekonomski inkriminirani dela na negovata partija.
Odbivaweto na spomenatata li~nost aktivno prodol`uva da se poddr`uva i
od aktuelniot lider{ip na DPA, fakt koj samiot po sebe zboruva za moralnata
distorzija na ideolozite na verbalniot patriotizam na DPA.
Soo~eni so bezizlezna situacija i so kompletna izolacija od me|unarodniot i
regionalniot faktor, protagonistite na spomenatata ideja pobrzaa da otkrijat
nekoe politi~ko iznenaduvawe so cel da se promoviraat povtorno na politi~kata
scena i da dobijat na vreme pred soo~uvaweto so gor~livata realnost, da bide{
golem politi~ki i moralen gubitnik.
Inaku, koga Xaferi − Georgievski bi bile seriozni vo nivnata cel, ne bi go otkri­
le sega spomenatiot proekt, kako opoziciski politi~ari, koga so instituciite na
dr`avata upravuva alternativniot politi~ki blok, istite imaa idealna mo`nost
za nivniot proekt da se realizira vo tekot na nivniot 4-godi{en mandat, imaj}i
go predvid i faktot deka g-din Ali Ahmeti so po~etokot na albanskoto vostanie
vo Makedonija im dade vistinska pri~ina i vistinsko alibi.

Kako se ocenuva dosega{noto u~estvo na DUI vo vlasta?

Po~etniot entuzijazam na Albancite vo Makedonija vo vrska so DUI na g-din
Ali Ahmeti po nekolkute meseci vladeewe na ovoj politi~ki subjekt vo ramkite
na ROZO-vata koalicija, glavno se adresira na ne tolku dale~noto politi~ko mi-
nato identifikuvano so albanskoto vooru`eno vostanie vo 2001 godina.
Procesot na gubewe na politi~kiot kredibilitet na ovaa partija proizlezena
kako naslednik na ONA e mnogu brz kako posledica na dlabokata disproporcija
pome|u nade`ite i golemite vetuvawa od edna strana i institucionalnite
marginalni realizacii na ovaa partija od druga strana.
Politi~kiot menaxment kako i parlamentarniot, i osobeno vladiniot na site [ 185 ]
nivoa, ne uspeva da bide seriozen partner i konkurenten vo upravuvaweto so
dr`avnite zada~i, i vo tie ramki i so rabotata i albanskite vozbudi vo odnos na
dvata drugi partneri na koalicionata Vlada.
Eden vakov neuspeh se prepi{uva glavno na neadekvatnite re{enija na kadrite
i na nedostigot na institucionalnoto i makroekonomskoto iskustvo, nasledeni
od prethodnata Vlada i mnogute trikovi i ~esti stapici {to im gi postavuvaat
drugite partneri na vladinata koalicija kako posledica na faktot {to dvata
spomenati partneri go imaat parlamentarnoto i vladinoto mnozinstvo.
Me|u najgolemite grevovi vo tekot na vladeeweto na DUI vo dosega{niot period
}e gi nabroime:
- usvojuvaweto na buxetot za 2003 godina bez da se prefrlat finansiski
sredstva za primenata na Ohridskiot dogovor i bez soglasnosta na
ministrite i pratenicite na DUI;
- institucionalnoto i finansiskoto rehabilitirawe na makedonskite `rtvi
od vojnata i celosnata marginalizacija na albanskite `rtvi od vojnata;
- Spre~uvawe na socijalnata pomo{ za 15.000 semejstva, glavno albanski;
- spre~uvaweto na ekonomsko-finansiskata aktivnost, glavno na albanskiot
biznis, preku rigoroznite kontroli vo carinskite punktovi i vo drugite
fiskalni institucii;
- raspredelbata na finansiskite vi{oci na centralniot buxet za 2002
godina samo vo polza na makedonskite op{tini;
- neopravdanoto spre~uvawe pri imenuvaweto na kadrite na DUI vo
vladinite e{aloni na poniskite nivoa s$ do migot na pi{uvaweto na ovaa
analiza;
- soglasnost za vklu~uvawe vo redovite na makedonskata policija i armija na
nad 1.000 u~esnici vo paravoenite edinici, “Lavovi”, od koi mnozinstvoto
imaat kriminalno dosie,
- natamo{no prodol`uvawe so apsewa, iako vo pomal broj, na porane{nite
borci na ONA i dr`ewe po zatvori na porane{nite borci privedeni od
strana na prethodnata politi~ka Vlada;
- brojni kidnapirawa i ubistva na albanski civili vo albanskite
ekskluzivni zoni i glumeweto slepci pred ovaa kriminalizirana realnost
na ~elnicite i funkcionerite na DUI;
- negri`ata od strana na DUI i aktuelnata Vlada za porane{nite borci
na ONA i uni{tenite albanski naseleni mesta vo tekot na vojnata i
neiskoristuvaweto na fondovite i finansiskite donacii nameneti za
porane{nite krizni regioni;
- prifa}awe na teritorijalnoto razgrani~uvawe so Kosovo od strana
na liderot na DUI, nasproti ostrite sprotivstavuvawa na kosovskite
institucii;
- predvremeno priznavawe na rezultatite od popisot na naselenieto,
nasproti faktot za dilemite i realnata voznemirenost deka povtorno }e se
slu~i popisna manipulacija.
[ 186 ] Vo dobro informiranite vnatre{ni i me|unarodni krugovi e mnogu evidentno
nezadovolstvoto okolu nedovolnite menaxerski kapaciteti na vladinite lu|e na
DUI i na drugite politi~ki izbranici na ovoj politi~ki subjekt.
Vo ovoj slu~aj ne treba da se zaboravi faktot deka partijata na g. Ali Ahmeti
e edinstveniot politi~ki subjekt koj vo nitu edna faza na svoeto partisko-
politi~ko konstituirawe i vo svoeto parlamentarno i vladino etablirawe nema
primeneto nitu edna demokratska procedura vo nominacijata i imenuvaweto na
partiskite i vladinite funkcii.
Lider{ipot na ovaa partija go ima golemiot problem na realizirawe na li~noto
politi~ko transformirawe od edna ilegalna marksisti~ko-leninisti~ka
struktura vo legalna i demokratska struktura. Spomenatata partija e edinstvenata
koja od svoeto formalno konstituirawe, pa do den denes nema primeneto nitu
edna demokratska izborna procedura vo site svoi partiski nivoa.
Potpiraj}i se na svoeto iskustvo bazirano vrz porane{niot politi~ki anga`man,
avtorot prepora~uva deka izbegnuvaweto na vladinite slabosti na spomenatata
partija mo`e da se realizira samo dokolku spomenatiot subjekt vo nekoja pobliska
idnina realizira vistinsko politi~ko-partisko konstituirawe, ostvaruvaj}i
istovremeno i kvalitetno kadrovsko reformirawe vo svoite redovi.
Spomenatiot proces bi trebalo da definira novi uramnote`eni odnosi
pome|u aktuelnoto vodstvo na ~elo so Ali Ahmeti, vistinskite pretstavnici na
porane{nite borci na ONA i edna nova plejada intelektualci − reformatori
koi treba da se vklu~at vo izborniot demokratski proces na subjektot, nasproti
decentralizacijata na odlu~uvaweto vo poniski politi~ki instancii.
Uspe{niot zavr{etok na partiskoto reformirawe na DUI }e i prethode{e na
sodr`inskata rekonstrukcija na aktuelnata Vlada, zamenuvaj}i go najgolemiot
broj na centralnite vladini pretstavnici na DUI paralelno so alternativata
na smena na vladinite resori vo ramkite na aktuelnata koaliciona Vlada.
Idnata vladina efektivnost na DUI, na proporcionalen na~in }e zavisi od
menaxerskite i reformskite sposobnosti na nejziniti pretstavnici vo Vladata
i od kvalitetot na resorite {to tie }e gi vodat. Kako nepremostliv hendikep }e se
pojavi nedostigot na ~uvstvo za vlast i ekonomsko-finansiskoto nemenaxirawe
so tie resori.
Marginalnata pozicija na pretstavnicite na ovaa partija vo ramkite na
Ministerstvata za finansii i za ekonomija ima za posledica spre~uvawe na
mnogu inicijativi za kadrovski napreduvawa na ovoj subjekt, pod izgovor na
neplaniranite finansiski sredstva vo ramkite na buxetot za 2003 godina.
Nadminuvaweto na edna takva marginalna sostojba bi se realiziralo preku
zamenuvawe na rakovoditelite na vladinite dekasteri ili preku vklu~uvaweto
na nadle`nite lu|e vo ramkite na ovie ministerstvo i vo pregovara~kiot tim na
Makedonija so MMF, Svetskata Banka i drugite me|unarodni institucii.
 Kako Ali Ahmeti politi~ki ja menaxira postkonfliktnata [ 187 ]
sostojba?
Najvozbudeniot i najpovikaniot od „verbalnoto radikalizirawe na DPA”
ne be{e nekoj drug, tuku samiot pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti. Menaxiraweto
i na ovaa politi~ka situacija od najnovope~eniot lider na Albancite vo Make-
donija se izvr{uva vo ramki na edno konfuzno menaxirawe bazirano vrz nego-
vata ideologija za „odaite na albanskite ma`i”.
Da bide tragedijata u{te pogolema, pretsedatelot na DUI stana politi~ki
posrednik koj gi nose{e politi~kite poraki na aktuelniot premier do liderot
na DPA so cel da go ubedi za nivnoto politi~ko opismenuvawe. Posredni~kata
misija na Ali Ahmeti propadna, bidej}i istiot ne go nude{e toa {to realno baraa
~elnicite na DPA, nivnoto vra}awe vo ramkite na izvr{nata vlast.
Albanskoto glasa~ko telo vo Makedonija opravdano ~eka g.Ali Ahmeti i negovata
partija da go neutraliziraat „verbalniot i radikalen moratorium na DPA”
i drugite realno negativni pojavi vo ramkite na albanskite naseleni mesta,
preku uspe{no institucionalno-efektivno implementirawe i bez natamo{ni
odolgovlekuvawa na institucionalnata ramnopravnost na Albancite soglasno
odredbite na dogovorot za mir.
Avtorot e nateran da konstatira, so dlaboko nezadovolstvo, deka aktuelniot
lider{ip na DUI nema dovolno politi~ki kapaciteti i najminimalno iskustvo
za da ja menaxira so uspeh postizbornata situacija, kako vo ramkite na albanskoto
naselenie, taka i vo ramkite na aktuelnata vladina koalicija.
Politi~kata inferiornost na najvisokite politi~ki pretstavnici na DUI, so
retki isklu~oci, vo ramkite na legislativnata i izvr{nata vlast, sega ve}e stana
golem zalak {to ne mo`e da go progolta albanskata javnost.
Konstatacijata na odredeni me|unarodni krugovi, vklu~uvaj}i gi i kosovskite,
za navidum uspe{nata i demokratska transformacija na porane{nite ~elnici
na ONA, aktuelno ~elnici na DUI, se potvrduva kako neto~na vo dosega{noto
institucionalno vladino iskustvo so tendencija za natamo{no degenerirawe i
deplasirawe.

Kako ponatamu?
Negativnoto i mo{ne sinhronizirano reagirawe na me|unarodniot i re-
gionalniot albanski faktor za lansiranite idei na tandemot Xaferi − Geor-
gievski, ja argumentira opravdanata nervoza na glavnite me|unarodni institucii
za krajnata odgovornost na doma{nite politi~ari − protagonisti na spomenatata
ideja.
Avtorot mu prepora~uva, osobeno na me|unarodniot faktor, da go prodol`i
demokratskiot pritisok vrz aktuelnata Vlada na Makedonija so istiot intenzitet
i da ja ponudi potrebnata finansiska pomo{ so ekskluzivna destinacija za
prakti~no za`ivuvawe na dogovorot za mir so zadovolitelna dinamika, kako
pridones za stabilizacijata i izbegnuvawe na novi sudiri.
[ 188 ] Avtorot posakuva u{te edna{ da go potvrdi svoeto li~no ubeduvawe, deka
za~uvuvaweto na teritorijalnata celovitost i realiziraweto na nezavisnosta
na Kosovo vo sega{nite granici e strate{ki i integracionen interes, interes
za stabilnosta na Albancite na Balkanot, interes za koj treba da rabotat site
politi~ki pretstavnici na Albancite kade i da se.
Perspektiva na Albancite e nivnoto paralelno, me|utoa i posebno integrirawe
kako gra|ani na Albanija, Kosovo, Makedonija, Dolinata na Pre{evo, Crna Gora i
sekade kade {to `iveat vo ramkite na Evropskata Zaednica i NATO, vo ramkite na
politi~kite integracioni, ekonomski i bezbednosni procesi.
Spomenatata alternativa e edinstveniot pat koj se nudi i delumno se garantira
od me|unarodnata zaednica i koj vo idnina obezbeduva edna slobodna etni~ka
s$albanska bezbednost i so novi ramnopravni mo`nosti za konkurencija i
napredok vo ramki na evroatlanskite standardi i vrednosti.
Vpro~em, eden vakov multi-integracionen paralelen pristap realizirale
i realiziraat i mnogu ponapredni narodi od nas kako {to se: Germancite,
Francuzite, Italijancite, Ungarcite i zo{to toga{ da ne go sledime toj primer
i nie, Albancite, bidej}i na krajot na krai{tata konkurirame da se vklu~ime vo
nivniot vrednosen dvor, a ne tie vo na{iot.
Avtorot smeta deka Albancite, i pokraj maksimalnite ekonomsko-politi~ki
napori za uspe{no realizirawe na nivnite proekti vo ramkite na zapadnata
strategija za mir, stabilnost i integracija vo ramkite na evroatlanskite
strukturi, nikoj ne gi spre~uva da podgotvat i drugi alternativi i proekti, kako
{to pravat i drugite politi~ki lideri na sosednite narodi.
Me|utoa, Albancite ne treba da bidat inicijatori na ovie alternativi, bidej}i
se doveduvaat vo opasnost teritorijalno da izgubat najmnogu. Vo me|uvreme,
brojni se predizvicite na ekonomskata i demokratskata tranzicija vo albanskite
zaednici, sekade niz albanskite teritorii, i vo pove}eto oblasti tranzicijata
e na po~etok.
Albanskite politi~ki lideri treba da imaat predvid deka albanskiot narod
vo sekoj svoj etni~ki del, sporeduvaj}i se so konkurentnite narodi i so tie od
razviena Evropa, vrz osnova na makroekonomskite indikatori kako {to se: ni­voto
na nacionalnoto bruto proizvodstvoto po `itel, investiciite, nevrabotenosta,
siroma{tijata, nivoto na vnatre{niot proizvod, visinata na fiskalniot buxet
i taka natamu, ubedlivo se nao|aat na poslednoto mesto vo Evropa.
Nadminuvaweto na ovaa mnogu marginalna i inferiorna polo`ba i postepenoto
popolnuvawe na realnite kriteriumi na demokratska i ekonomskata
konvergencija kon evroatlanskite integracii, se strate{kite prioriteti od
koi zavisi perspektivata i razvojot na Albancite voop{to, a ne od patriotskite
verbalni povici na liderot na DPA vo posledno vreme.
Proglasuvaweto na ANA za teroristi~ka organizacija i neadekvatnoto reagirawe
na politi~arite od Kosovo, vo Makedonija go iznesuva na videlina dosega{noto
najseriozno nesfa}awe na porakata na me|unarodnata zaednica od strana na
albanskiot politi~ki faktor.
Albancite od ovaa strana na planinata Prokletije (Bje{ket e nemuna) ve}e
ne treba da dozvolat po nikoja cena da ne bidat tretirani kako `rtvi ili
persekutiran narod vo glavnite me|unarodni agendi, a so nivnoto narekuvawe [ 189 ]
kako destabilizira~i i teroristi, se pravi edna takva gre{ka {to doveduva do
opasnost da gi anulira dosega{nite dostignuvawa i da ja degenerira na{ata
nacionalna idnina.

Avtorot nema nitu edna dilema deka glavniot objektiv na ideolozite na

tvoreweto na etni~ki ~isti dr`avi, odnosno teritorijalnoto definirawe
na Makedonija, na krajot na krai{tata e nivna nostalgija da se vratat na
vlast po sekoja cena, vo ramkite na edna nova Vlada na {iroka koalicija,
alijas Vlada za prividen nacionalen spas i celosnono implementirawe na
Ohridskiot dogovor.
Prodol`uvaweto na tendencijata za postepeno i sistematsko imponirano
vra}awe na albanskiot politi~ki faktor i albanskiot narod vo Makedonija vo
politi~ko marginalni inferiorni pozicii treba i mo`e da se spre~i, vo prv
red preku demokratskoto reformirawe i prestruktuirawe na DUI kako u~esnik
vo aktuelnata Vlada, no i na celiot albanski politi~ki spektar vo РМ. Drugi
alternativi momentalno nema.

Zeri, april 2003 g.

sodr@INA

Mair Iseni
Razvojot na nastanite vo Makedonija i formiraweto na ONA...... 3
Kako se sozdade Osloboditelnata nacionalna armija (ona)....................... 5
Koi bea priчinite za formirawe na ona vo Makedonija............................. 8
Vistinata okolu albansko-makedonskiot konflikt......................................... 12
Pojavuvaweto na scena na ilegalnite makedonski organizacii................. 15
Prizrenskiot dogovor me|u politiчkite i voenite lideri
na Albancite vo Makedonija...................................................................................... 19
Imalo ili nemalo pregovori me|u me|unarodniot faktor i ona............. 24

Petrit Menaj
Ona poraka i nade@ tom 3............................................................................... 33
Za pettiot bataljon na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”......................................... 35
Od ilegala do vojna ...................................................................................................... 39
Brigadata 111 e sozdadena porano od 2001 godina............................................ 41
Na edna vlast, kolku i da e konstruktivna, potrebna
i e edna realna opozicija........................................................................................... 43
Vo vojna, nie Albancite sme site bra}a i sestri............................................... 46
Nade`ta be{e golema i sega se nadevame na u{te pove}e.............................. 49
Nie znaevme deka }e bideme prvite padnati borci,
no nikoga{ ne se ispla{ivme od smrtta ............................................................. 52
Istoriskiot moment bara{e i doktorite da se priklu~at
vo vojnata so cel da gi le~at ranetite.................................................................... 55
Od toj moment kaj mene se rodi edna golema `elba
da se im se priklu~am na drugarite vo planina................................................. 58
Voznemirenost................................................................................................................. 63
Edna poinakva stranica............................................................................................... 69
Rufi Osmani
Alternativnoto politi^ko i ekonomsko misleWe........................... 79
Alternativno, politi~ko и ekonomsko mislewe............................................... 81
Kratkotrajniot voen triumf na Makedoncite - politi~ka
tempirana bomba koja ja zagrozuva dolgotrajnata stabilnost
vo Makedonija. Zo{to?.................................................................................................. 87
Bez vklu~uvawe na ona }e bide mo{ne problemati~no
da se zapre vojnata.......................................................................................................... 92
Vojnata vo Makedonija i nejzinite posledici
vo odnosite Makedonija - Kosovo.............................................................................. 95
Dosega{noto glumewe dijalog e opasna zamka koja se zakanuva
da go reciklira konfliktot. Zo{to?..........................................................................................101
Mirovnata misija na dvojkata Robertson - Solana zaedno
so vukovarizacijata na albanskite naseleni mesta i civili
od vladinite voeni sili - specifi~en paradoks. Zo{to?............................ 107
Konfuzijata, ovoj neuspe{en mehanizam na menaxiraweto
na krizite, se povtoruva i vo slu~ajot na Makedonija...................................... 120
Ramnote`a na silite na stranite vo konfliktot,
klu~ za postignuvawe na praveden mir.................................................................. 126
Me|unarodnata politi~ka ponuda i politi~kite barawa na ona,
dve ne tolku mnogu sprotivstaveni strani kon zaedni~kata cel................. 139
Alternativen pristap kon mo`nostite za primena na
mirovniot dogovor vo Makedonija . ....................................................................... 154
Republika Makedonija, nesiguren mir − predizvicite
i alternativite na stabilizacijata i integriraweto.................................... 162
ISBN 978 - 9989 - 185 - 80 - 9