35man-prednevod-1v1.

pptx

MANAGEMENTSKE
FUNKCIJE

VODENJE (Leading,
Influencing) – Neposredno
vodenje (Leadership)
MANAGEMENTSKA FUNKCIJA VODENJA (Leading,
Influencing)

- Predstavlja proces vplivanja na druge (sodelavce), da opravijo

delo, ki je potrebno za doseganje ciljev. Proces, s katerim usmerjamo
člane organizacije v želeno smer delovanja.

Managementska funkcija vodenja vključuje aktivnosti:

1) Neposrednega vodenja (Leadership)

2) Komuniciranja (Communication)
3) Motiviranja (Motivation)
4) Skupinskega dela (Group work)
 Inputi
ljudje, denar, materiali,
Informacije, znanje, itd.

Proces vplivanja in vodenja

Skupinsko
delo

Neposredno Komuniciranje
vodenje Motiviranje

Slika: Sistem Outputi

Primerno vedenje članov
vodenja organizacije
NEPOSREDNO VODENJE (LEADERSHIP)

- Predstavlja proces neposrednega usmerjanja drugih (sodelavcev),

da bi dosegli zastavljene cilje. Osrednje področje njegovega dela je
uresničitev nalog s pomočjo dela ljudi.

Vodenje in management

- Neposredno vodenje predstavlja samo del celotnega vodenja.

Management obsega številne aktivnosti, ki so usmerjene na vedenjske
in nevedenjske aktivnosti (in posledice).

- Neposredno vodenje oziroma njegovo izvajanje (voditeljstvo) je

usmerjeno predvsem na vedenjske aktivnosti oz. načine vplivanja na
ljudi. Vsi managerji niso nujno voditelji, prav tako pa tudi vsi voditelji
niso managerji.
 Leaderji
Managerji
vodje

Managerji, ki
so tudi leaderji

Managerji, Leaderji,
ki niso ki niso
voditelji managerji

Slika: Razmerje med managerji in leader-ji

 Splošni dejavniki
Organizacijski Zgodovinski in kulturni

Posebni dejavniki
Pričakovanja
in vedenje
nadrejenih

Raven Ozadje vodij

Vedenje in njihova
organizacije in
vodij osebnost
velikost skupine

Pričakovanja
in vedenje
podrejenih

Ekonomski Industrijski
Slika 10: Dejavniki vedenja vodij (Prirejeno po Daft, 2002)
VODITELJSKA MOČ

- Moč predstavlja potencialno sposobnost vplivanja na vedenje

drugih. Poznamo različne vire moči:

•Pozicijsko moč – značilna za vse managerje

- legitimna - legitimate,
- povračilna/nagradna – reward,
- kaznovalna – corrive.

•Osebnostna moč – značilna predvsem za voditelje

- ekspertna, ki temelji na posebnem znanju ali spretnostih,

- referentska – temelji na značilnostih dela vodje z ljudmi.
Pomembne značilnosti vodij

•Fizične značilnosti: aktivnost, energija.

•Socialno ozadje: mobilnost, socialna odgovornost.
•Osebnostne aktivnosti: živahnost, originalnost, kreativnost,
celovita osebnost, etično vodenje, zaupanje vase.
•Delovne značilnosti: želja po dokazovanju, prevzemanje
odgovornosti, odgovornost za izpolnjevanje ciljev, delovna
usmeritev.
•Socialne značilnosti: sposobnost zagotavljanja sodelovanja,
kooperativnost, popularnost, družabnost, znanja o delu z ljudmi,
takt, diplomacija.
 Vodja Manager
DUŠA RAZUM

•Vizija •Racionalnost
•Strastvenost •Posvetovanje
•Kreativnost •Vztrajnost
•Fleksibilnost •Reševanje
•Inovativnost problemov
•Pogum •Strukturiranost
•Iznajdljivost •Premišljenost
•Eksperimentiranje •Avtoriteta
•Iniciator •Težnja po
sprememb stabilnosti
•Osebnostna moč •Pozicijska moč

Slika: Temeljne značilnosti voditeljev (leaderjev) in

managerjev.
Na osnovi prevladujočih značilnosti vodij lahko opredelimo dve
temeljni vrsti vodenja in sicer:

•Demokratično vodenje in/ali

•Avtokratsko vodenje.

- Prve raziskave so temeljile na predpostavki, da so vodje

demokratični ali avtokratični. Poznejše raziskave so dokazale, da
delovanje večine vodij lahko opredelimo v intervalu med
popolnoma avtokratičnim (vodenje usmerjeno na šefe) in
popolnoma demokratičnim vodenjem (vodenje usmerjeno na
podrejene).

- Poznana je raziskava Tannenbaum-a and Smith-a, ki sta pri

opredelitvi vodenja upoštevala obseg sodelovanja zaposlenih pri
odločanju. Drugi poznana raziskava je bila izvedena na Univerzi v
Pittsburgh-u. Na osnovi njenih rezultatov je bil oblikovan The
Vroom-Yetton-Jago Model vodenja.
 Vodenje usmerjeno na podrejene

Vodenje usmerjeno na šefe

Uporaba avtoritete,
s strani managementa
Področje samostojnosti
za podrejene

Managerji Managerji Managerji Managerji Managerji Managerji Managerji

sprejmejo “proda- predstavijo predstavijo predstavijo določijo dovoljujejo
odločitve jajo” ideje in možne problem, Omejitve podrejenim,
in jih rešitve. sprejemajo odločitve, zberejo In pozovejo da delujejo
objavijo. vprašanja ki jih predloge, Skupino, brez omejitev,
sodelujoči sprejmejo naj na tej ki bi jim
lahko odločitve. osnovi jih določili
spremenijo. oblikuje nadrejeni.
odločitev.
Slika: The Tannenbaum and Smith
Leadership Condinuum
 Stil
Definicija
odločanja

AI Managerji sami sprejemajo odločitve

AII Managerji pridobivajo informacije od sodelavcev, vendar
sami sprejemajo odločitve. Sodelavci so lahko
informirani o dejanski situaciji.
CI Managerji delijo informacije o situaciji s sodelavci,
sodelavce vključujejo v oblikovanje informacij and
želijo njihovo oceno situacije. Sodelavci ne delujejo kot
skupina in managerji sami sprejemajo odločitve.
CII Managerji in sodelavci oblikujejo skupino za diskusijo o
situaciji, toda managerji sprejemajo odločitve.
GII Managerji in sodelavci oblikujejo skupino za diskusijo o
situaciji, ki nato sprejme odločitve (skupinska odločitev).
A – avtokratično; C – posvetovalno; G - skupinsko
Slika: Pet temeljnih stilov odločanja - Vroom-Yetton-Jago Model
Vedenjski pristop (Behavioral Approaches)

Delitev vodenja na avtokratsko in demokratično temelji na

upoštevanju značilnosti vedenja (tj. “obnašanja”) vodje. Z
ustreznim izobraževanjem oziroma urjenjem je mogoče vplivati
na vodje, da pridobijo potrebne lastnosti za uspešno delovanje.

Zanimive so naslednje raziskave vedenja vodij:

•Bureau of Business Research at Ohio State University (OSU

studies): Temeljno spoznanje je opredelitev dveh stilov vedenja –
strukturnega vedenje in vedenja na temelju upoštevanja stanja.
•Michigan Studies: Primerjava učinkovitih in neučinkovitih vodij.
Opredelila je dva temeljna stila vedenja – vedenje usmerjeno na
delo in vedenje usmerjeno na zaposlene.

•University of Texas Studies – The Leadership Grid. Opredeli 5

temeljnih stilov vedenja vodij, ki jih opredeli v okviru
dvodimenzionalnega modela (usmeritev na proizvodnjo, usmeritev
na ljudi).
 Upoštevanje
odnosov z Nizka struktura Visoka struktura
Visoka Visoka Visoka
zaposlenimi
upoštevanost upoštevanost
oz. usklajenost
vodenja z
značilnosti
Nizka struktura Visoka struktura
odnosov z Nizka Niska Niska
zaposlenimi upoštevanost upoštevanost

Nizka Visoka
Usklajenost vodenja s
strukturo
Temeljni stili vodenje, ki temeljijo na:
1) vedenju, ki je usklajeno s strukturo ali
2) vedenju, ki je usklajeno z upoštevanjem značilnosti odnosov
z zaposlenimi
 Usmerjenost
vodij Usmerjenost vodij

Usmerjenost na Usmerjenost
opravila/delo: na ljudi:
Kombi-
Izhodišče je Pozornosti in
nacija
struktura, skrb za ali usmeritev
usmeritev
proizvodnjo in na ljudi in delovne ali
delovno vedenje. odnose

Slika: Temeljne usmeritve vodij

 Stili učinkovitosti
Visoko
Odnosi Naloge

Naloge Odnosi

Vedenje
usmerjeno
na odnose
Naloge Naloge

Odnosi Odnosi

Nizko
Nizko Visoko
Premišljeno Nepremišljeno
Vedenje usmerjeno
na opravila
Slika: Model življenskega cikla vodenja
The Hersey-Blanchard Life Cycle Theory of Leadership
KONTINGENČNI PRISTOP (CONTINGENCY
APPROACHES)

Poskuša kombinirati različne stile vodenja in organizacijske situacije

(tj. stanje v organizaciji). Pomembnejše so raziskave:

- Modela vodenja, ki ga je razvil Fiedler (Fiedler’s Contingency

Theory).
Izhaja iz predpostavke, da na delo vodij vplivajo predvsem odnosi
med vodjem in zaposlenimi, struktura dela in pozicijska moč vodje.
Fleksibilnost vodje povečamo tako, da prilagodimo organizacijsko
situacijo potrebam stila vodje.
- Situacijske teorije, ki sta jo razvila Hersey in Blanchard (Hersey
and Blanchard’s Situational theory).
Poudarek je na oblikovanju ustreznega vedenja vodij, ki podpira
vedenje zaposlenih. Opredeljujeta štiri temeljne stile vedenja (S1,
S2, S3, S4).
- Teorije, ki sta jo razvila Evans in House (Path-goal theory).
Temelji na predpostavki, da so vodje odgovorni za spodbujanje
motivacije zaposlenih za doseganje osebnih in organizacijskih ciljev.

- Nadomestil za vodenje (Substitutes-for-leadership Concept).

Spoznanje, da je mogoče z določenimi organizacijskimi dejavniki
nadomestiti ali nevtralizirati posamezne značilnosti vodij.
Slika: Situacijska teorija - Hersey and Blanchard’s Situational theory
 Vpliv na
Situacija Vedenje vodij sodelavce
Sodelovci imajo Okrepiti zaupanje
premalo
Podporno Izboljšanje zadovoljstva
samozaupanja vodenje v dosedanje ciljev in rezultatov

Nejastnost Usmerjevalno Jasno opredeliti Izboljšanje zadovoljstva

dela vodenje in rezultatov
pot do nagrade

Premajhni Vodenje usmerjeno Oblikovanje

Izboljšanje zadovoljstva
izzivi
v dosedanje ciljev višjih ciljev in rezultatov

Napačne Jasno opredeliti

Participativno Izboljšanje zadovoljstva
nagrade
vodenje potrebe sodelavcev in rezultatov
spremeniti nagrade

Slika: Situacije pot-cilj in prednostna vedenja vodij -

Path-goal theory
 Management Management
Spremenljivke usmerjen na usmerjen na
opravila: ljudi:

Organizacijski dejavniki
Skupinska povezanost zamenjava zamenjava
Formalizacija zamenjava nima vpliva
Nefleksibilnost nevtralizira nima vpliva
Nizka pozicijska moč nevtralizira nevtralizira
Fizična ločitev nevtralizira nevtralizira
Značilnosti naloge
Visoko strukturirana naloga zamenjava nima vpliva
Avtomatski feedback zamenjava nima vpliva
Notranja zadovoljitev nima vpliva zamenjava
Skupinske značilnosti
Profesionalizem zamenjava zamenjava
Usposabljanje/izkušnje zamenjava nima vpliva

Slika: Značilnosti nadomestil za vodenje - Substitutes-for-leadership Concept