Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • Kriteriji Sprejemljivosti Zvarnih Spojev Na Cevnih konstrukcijah-Lešnjak-Tušek-VENTIL-Okt 19-2013-5

    Uploaded by

    Marjan Suban
    16 views8 pages

    Original Title

    Kriteriji sprejemljivosti zvarnih spojev na cevnih konstrukcijah-Lešnjak-Tušek-VENTIL-Okt 19-2013-5

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    16 views8 pages

    Kriteriji Sprejemljivosti Zvarnih Spojev Na Cevnih konstrukcijah-Lešnjak-Tušek-VENTIL-Okt 19-2013-5

    Uploaded by

    Marjan Suban

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 8
    VARJENJE Kriteriji sprejemljivosti zvarnih spo- jev na cevnih konstrukcijah z upora- bo starih in novih standardov Andrej LESNJAK, Janez TUSEK lzvlezek: V élanku so podane osnovne smernice za uporabo standardov pri nadzoru varjenih konstrukelj Podana je potreba po kontroli varjer izdelkov, uporaba standardov in obseg kontrole, Na primeru varjene- {ga cevovoda je prikazana uporaba standardov pri projektiranju in pri kontroll izdelanih zvarov. Za konkreten primer so prikazani obsegi neporusnih preiskav, kot so vizualna kontrola, penetrantska ali magnetna metoda, radiografska metoda in metoda z ultrazvokor. Na koncu élanka so navedeni zakijucki, v katerih je zapisano, da za obseg in na¢in izvajanja kontrole na varje- nem produktu odgovarja projektant varjene konstrukcife. Kijuéne besede: varjena konstrukcija, neporusne metode preskuganja, zvarni spoj, kriteriji sprejemljivosti, standardi @ 1Uvod Varjeni produkti in drugi izdelki, ki so izpostavieni obremenitvam za- radi tlaka media, ki je v njih, ali pa konstrukcije, ki prenagajo razliéne obtezbe, morajo v prvi visti delo. vati varno. Varnost je povsod na prvem mestu. Tudi na podrogjih, ki 50 urejena na evropskem nivoju, je predvsem regulirana varnost. Tako se sreéujemo z razlignimi.evropski- mi direktivami, kot npr: direktiva 0 vamosti strojev, nizkonapetostna direktiva, direktiva 0 tlaéni opremi ali direktiva 0 gradbenih proizvo- din, Izdelke, ki izpolnjujejo bistve ne varnostne zahteve teh direktiv, je mo€ opremiti z znakom CE. Ta pa ne pomeni, da je izdelek funk- cionalen, pomeni le, da je izdelek varen za predviden namen upora- Doc. dr Andrej Lefnjak, univ ipl. inz, QTechna, Institut za zagotavijanje in kontrolo kako- ‘vost, Ljubljana; Prof. dr. anez Tu- Sek, univ. inz., Fakulteta za strojnigtvo, Univerza v Ljubljani 384 be. Iz nepoznavanja tega pristopa pogosto prihaja do nesporazumov in slabe vole, ko kupec ni dobil iz- delka s karakteristikami, ki ih Zeli za svoj namen. Da do tega ne pride, je potrebno natanéno navesti nabavne zahteve v pogodbi oz. narogilu. Ker so naroéniki velikokrat nedosledni, so primeri nesporazumov pogosti . Nikakor se ne sme zgoditi, da je na raéun nedoslednega pristopa ogro- Zena varnost uporabnikov proizvo- da. In eden od najpomembnejsih elementov varnosti je tudi kontrola kakovostiizvedenih del. Ta je pri var- Jenin konstrukcijah Se posebno zah- tevna, sajjo moramo izvajati Ze pred vatjenjem, med njim in po njem Varilski nadzor lahko izvaja le uspo- sobljeno osebje z ustreznimi atesti Prav tako moramo izvesti kontrolo kakovosti vseh vhodnih materialov in primemosti uporabljene varilske ter pomoine opreme. Pogosto se dogodi, da je pri sana- ciji starih varjenih cevovodov treba uporabiti stare, uradno neveljavne standarde, Kako ravnati v teh pri- merih? Lahko pa se tudi dogodi, da se projektant pri svojih zahtevah © kontroli kakovosti iz najrazliénejsih razlogov odloti za stare standarde, ki sicer niso veljavni, a je njihova uporaba dopustnia. I 2 Naértovanje in kontrola kakovosti Varjenje je zaradi zapletenih fizikal- no-metalurskih. procesov, ki pote: kajo med izdelavo zvara ali navara, nnajbolj zahtevna izdelovaina tehno- logija. Pri tem se sregujemo z najra- zliénejfimi nepravilnostmi v materi- alu in z drugimi napakami, ki lahko pripeljejo do nepravilnega »delova- jax samega produkta ali celo do porusitve, Tega se moramo zavedati ze v fazi naértovanja in oblikovanja konénega produkta. Ko projektant predvidi izdelek in ko izdela analizo apetosti, mora pri tem upoétevati da vari niso vedno brez napak. Prav zaradi dejstva, da se lahko pojavijo nepravilnosti v materialu, je zelo po- memben dejavnik tudi dbseg kon- ‘role, ki jo je potrebno izvesti na kone Veni 19 /2013/ 5 nem proizvodu, Velikokrat se. tako tehta med ved kontrole in vitke#éo onstrukeijo ter manj kontrote in bol robustno konstrukcijo. Odlocitey je iz kijuéno v rokah projektanta, Razlogov za odlotitey pa je lahko veé, npr. cena materiala, stroéki_kontrole, zahteva kupca po teil izdelka, namen uporabe varjenega produkta in podobno. 3 Osnova za naértovanje in projektiranje Ko dobimo zahtevo za izdelavo pro- izvoda, se vedno vpragamo, kakine so zakonske zahteve za izdelek. Za konske zahteve smo dolzni vedno spostovati in jh je treba v celoti iz polniti, Manj zavezujoéa, ée sploh, pa je uporaba standardov. Ce jh zakonodaja ne citira, niso obvezni Vendar se projektanti $e predobro zavedajo, v kaksno pornoé so lahko produktni standardi, tj standardi za proizvod, ki ga naértujemo. Pravi- loma so tako natanéni, da dologajo tako izbiro materialov, preraéun, iz- delavo, kontrolo, po potrebi zagon ter morebiti tudi ugotavjanje skla- dnosti. Z odlotitvijo, da izdelamo izdelek skladno z izbranim produk: tnim standardom, prevzamemo vse zaveze in ne zgolj tistih, ki so nam vee, Tako nikakor ni sprejemijiv nagin, da bomo izdelek preraéuna fi po enem standardu, izdelali po drugem, kontroliali pa po tretjem, s tem da le-ti med seboj niso usklaje- ni, Slednje dr2i ne glede na trenutno veljavnost standardov. V produktnih standardih je trdno stna analiza praviloma povezana tudi z obsegom kontrole in kriteriji sptejemijivosti, ki so_najpogosteje obravnavani v logenih standardih To je 5 staliééa projektanta najlazje, v vsakem primeru pa mora poznati osnove 5 tega podrogja, Ce se lotimo naértovanja izdelka bez tako razdelanih standardnih odlag, npr. zgolj na osnovi trdno- stnega preraguna z metodo konénih elementov ali z neko drugo metodo, je treba imeti bistveno vee znanja in izkusenj, da se v okviru projekta predpigejo ustrezne zahteve za iz- delavo in kontrolo. Venti 19 20137 5 V nadaljevanju bomo na primeru varjenega cevovoda opisali, kako v fazi projektiranja podati zahteve za vrsto in obseg kontrole ter zahteve za krterije sprejemijivosti s poma- go evropskih in mednarodnih stan- dardoy, ki veljajo tudi v Slovenij 4 Varjeni cevovodi V praksi poznamo razliéne vrste ce- vovodoy, ki se med seboj logijo po namenu, velikosti , lokacij, nacinu izdelave in podobno. Tako mora- mo logeno obravnavati magistralne plinovode za zemeliski plin, hisne razvode za zemeljski plin ali uteko- Ginjeni naftni plin ali pa industijske cevovode za razliéne aplikacije, kot 50 parovodi, cevovodi v kemijski farmacevtski, Zvilski industrij it. Pogosto se dogodi, da je treba var- jene cevovade variti ono in v pri- silnih legah, kar je prikazano na sl kah 1 do 3. Ce je nade delo vezano na industri ske cevovode, lahko vzamemo za projektiranje in izvedbo serijo stan- dardov SIST EN 13480 [2-9]. V pr vern delu so podane splosne doloé- be, v drugem dobimo informacijo, katere materiale lahko uporabimo za cevovod. To ne pomeni zgolj vr ste materiala, temveé tudi zahteve, skladno s katerimi mora biti izdelan Slika 1. Roéno varjenje cevovodov in drugih varjenth konstrukcij je na terenu Se vedno pogosto VARJENJE posamezen element, npr. cevi, kole na in drugo, Zahteve podaja stan dard, v skladu s katerim mora biti iz~ delan polproizvod. V prvi vrsti se tu stegamo s cevmi, izdelanimi s serijo standardov SIST EN 10216 [10-14] in SIST EN 10217 [15]. To so cevi za tlaéne varjene konstrukcije za razlié ne medi, v katerih deluje vigji tlak od atmosferskega. V tretjem delu SIST EN 13480 do- bimo zahteve za projektiranje, pri emer tu ne govorimo zgolj 0 tr dnostnianalizi. Zahteve za izdelavo so zajete v éetrtem delu. Podano Je, kaj vse je potrebno upostevati tako s staliééa tehnologije izdelave, toleranc, zagotavijanja kakovosti Sele ko je izdelek narejen v celoti v skladu s temi zahtevami je moé uporabiti pristop h kontrol kot je podan v petem delu standar- da (6). Zahteve pregleda in kontrole zvarov so podane v preglednicah, kar omogoéa hitro dolo¢itey obsega kontrole (glejte preglednico 1 in 2) Primer: Zelimo izdelati cevovod iz materiala vrste PAGON in debeline 15 mm [18]. Cevovod je DN 300 (ON — diametre nominal) in bo v rnjem vodna para, tj medi skupine 2 (nenevaren fluid) tlaka PS 25 bar. Iz teh podatkov (PS, DN, medi) in preglednic v direktiv o tlaéni opre- mi ugotovimo, da imamo opravka s 385 VARJENJE mmm —VARJENIE Preglednica 1. Obseg preskusanja radiainih, prikjiuénih, vtiénih in tesnitnih zvarov: VT ~ vizuatna kontrola, MT ~ ‘magnetna kontrola, PT ~ penetrantska metoda, RT ~ radiografska kontrola, UT ~ ultrazvoéna kontrola, n/a ~ (not ‘opplicable) kontrola se ne izvaja, e,— imenska debelina na risbi v mm, = [5] Kate-|V s i[Radiaini zvari Prikejugki Vtigni spoji |Tesniini {gorija |zvari | 2 zvari Povrginska| VOlWM®*|poyitinska meto-|Volumetrié na] Povrdinska| ov" n. metoda[iretoda [2 metoda metoda |, Pre- Pre- ve les (MT/prur merle |MT/]mer|.y |RT/. leaprle, [MT % [mm |P™ fom pet elmm [oT IPF lmm | oT mm} fmm] et % kjjue-|™™ Jo Jieue-|™™ ] 9 % ka ka - LL f- ova _{nfa_t2 rva_|Vvsi n/a na ra 12 100 Vsi >DN Vsi Vsi 81 m nya |nja_|10 10 |79"|>35|10 10 10 13, 30/5 [70 21, >30[10 [10 5 7 : - bes Bots fo \si nya |vsit [20 |vsit|5 82, 83,|——|100 [230/10 [10 10 — 91, 9.2, 5__125 >DN : 93, 101, pane Vsi Joo. |>25 10. |vsi ]25.— |vsi |25 102 7 3a, 32/1 330 [10 [25 33, 54, ee 25 25 25 10 Soaeesila 30 [25 [25 aaa >30 [25 [258 m >DN| a5, ba be 54, 61, 100 —|vsi > si eoatest =30 [100 [100 100 64, 71,|I : : 100 100 100 100 pan 30 }100 | 100 : Skupine materialoy, glejte CR ISO/TR 15608:2005 [16] » Za izbiro ustrezne tehnike pregleda glejte preglednico 84-4. « Za feritne materiale je prednostna tehnika MT. « Dodatno preskusanje pregnih napak na povrsini zvara (glejte 8.4.4.2). * Le v primeru, da je bila izvedena toplotna obdelava po varjenju cevovodom kategorije Ill Od tu da- \je pa uporabimo preglednico 1. tz zapisanega sledi, da je material cevi jeklo, ki sodi v skupino 1.3 (norma- lizirana drobnozmata jekla z mejo te€enja vigjo od 360 MPa in nizjo od 460 MPa) [16]. Na celotnem cevovo- du je tudi nekaj elementov, ki imajo Preglednica 2. Obseg neporusitvenih sting) na vzdolénih zvarih [6] vadoléne zvare. Predpostavimo, da je koeficient zvara 0,85. Na osnovi omenjenih vhodnih _po- datkov iz preglednic 1 in 2 izlubtimo potrebne obsege kontrole, Tako lah- ko naredimo navodilo izvajalcu del s podatki ki se nahajajo v preglednici 3. preiskav (NDT ~ Non-destructive te- Koeficient zvarnega spoja° | yy ivan ae NG z zs 07 100 0 0 O07 <7 £085 100 10 10 085

    You might also like