1.

Uvod:

www.zdravstvena.info
Multimedijski zdravstveni portal za vse zaposlene v zdravstvu

a. Opredelite prve pomoči in nujne medicinske pomoči

Prva pomoč:
~ je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na
kraju dogodka in čim prej po dogodku,
~ opravljena je s preprostimi pripomočki in z improvizacijo, vštevši improvizirani
transport in ki traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler z
bolnikom ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči.

Nujna medicinska pomoč in reševalni prevoz:

~ obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja in preprečitve poslabšanja
zdravstvenega stanja ponesrečenca ali obolelega na kraju, kjer je prišlo do
poškodbe, zastrupitve,
~ ter reševalne prevoz ponesrečenega ali obolelega do zdravstvene organizacije
~ zdravstvene storitve med prevozom,
~ kakor tudi neodložljive zdravstvene storitve v zdravstveni organizaciji.

b. Etični in pravni vidiki dajanja prve pomoči

Vsakdo je dolžan poškodovanemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi

prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.

Zdravstvene organizacije in zdravstveni delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve morajo dati

vsakemu nujno zdravstveno pomoč v okviru svoje strokovne usposobljenosti. To velja za
delavce na področju zdravstvenega varstva tudi zunaj njihovega rednega dela ne glede na to,
ali so za to plačani .

c. Preprečevanje poškodb in zastrupitev

Z analizo poškodb je postalo jasno, da podobno kot pri nastanku bolezni tudi pri poškodbi ali
zastrupitvi nastopa agens (mehanska, toplotna, radiacijska, kemična ali električna energija), ki
povzroči poškodbo pri dovzetnem gostitelju (otrok, starostnik), pri čemer je vektor prenosnik
energije (avtomobil, stopnice, vroča tekočina, pesticidi), vse pa se dogaja v ustreznem
fizičnem (spolzka cesta, neustrezno shranjene kemične snovi) in socialnoekonomskem okolju
(zakonodaja, standardi).

Bolezni in poškodbe je mogoče preprečevati v treh časovnih fazah:

 v fazi pred dogodkom, ko preprečimo dogodek, ki ima lahko za posledico poškodbo

(npr. omejitev vožnje pod vplivom alkohola, namestitev ograjice na štedilnik),

1
 nadalje v fazi dogodka, ko je mogoče preprečiti oz. omiliti poškodbo, čeprav se je
dogodek zgodil (npr. vgrajena zračna blazina v avtomobilu, zakon o omejitvi hitrosti
vožnje, termostat za nastavitev temperature vode)
 ter v fazi po dogodku, ko je poškodba že nastala, vendar je mogoče preprečiti
nepotrebno poslabšanje stanja ali prizadetost (npr. pravilna prva pomoč, čas do
prihoda v bolnišnico, razvoj medicine).

d. Reševalna veriga

Neodložljivi klic prva reševalna bolnišnica

Ukrepi   pomoč  služba 

- veriga mora biti trdno povezana, da je reševanje uspešno!

e. oprema za prvo pomoč

o torbica za PP
o omara za PP ( obvezila, zdravila, inštrumenti, opornice)
o posebna oprema v velikih obratih (tovarnah, gradbiščih, …):
 najnujnejši pribor za oživljanje
 ročni balon
 ambu aspirator
 O2 jeklenka
 Atropin

2. Dostop do poškodovanca ali nenadno zbolelega, pregled in

osnovni postopki

a. Nujni ukrepi v PP

o Poškodbe glave
o Poškodbe zob
o Poškodbe oči, orbite in druga nujna stanja v okulistiki
o Poškodbe vratu in vratne hrbtenice
o Poškodbe prsnega koša
o Poškodbe trebuha, spodnjega dela hrbta, ledvene hrbtenice in medenice
o Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače
o Poškodbe zgornjega uda
o Poškodbe spodnjega uda
o Poškodbe, ki zajemajo več telesnih regij
o Opekline
o Podhladitve, omrzline, ozebline
o Zastrupitve
o Bolezni srca in ožilja
o Akutne bolezni prebavil
o Nujna stanja v nevrologiji
o Nujna stanja v ginekologiji

2
 b. dostop do poškodovanca

Ko ugotovimo, da poškodovanec potrebuje našo pomoč, moramo pri nudenju prve pomoči
vedno slediti enakemu vrstnemu redu postopkov. To nam omogoča, da vedno napravimo vse
postopke in da nikoli ničesar ne pozabimo.

Načrt nujnega ukrepanja vsebuje pet točk. Najlaže si jih zapomnimo po začetnicah – VODDO

V- varnost
O-odzivnost
D-dihalna pot
D-dihanje
O- obtok

c. ukrepi na mestu nezgode, osnovni pregled poškodovanca oz

nenadno zbolelega
V- varnost

Splošno pravilo je, da poškodovanca ne premikamo, razen v primeru, da mu grozi nevarnost

Zavarovati moramo:
- sebe
- poškodovanca
- opazovalce

Vzeti si moramo čas in si prizorišče nesreče natanko ogledati. Nevarnosti, ki grozijo, so

deroče reke, ogenj, dim, plini, električni tok,…

O - odzivnost

Odzivnost prizadetega ugotavljamo tako, da položimo roke na ramena in ga glasno vprašamo

»Ali ste v redu?«.

D - dihalna pot in dihanje

Pri neodzivnih ugotavljamo, ali dihajo.

Preden začnemo ugotavljati ali nekdo diha ali ne, je vedno potrebno sprostiti dihalno pot.
Dihalno pot sprostimo ali z dvigom brade in vzvračanjem glave.
Dihanje ugotavljamo tako, da poskušamo začutiti sapo na obrazu, da skušamo slišati sapo in z
opazovanjem premikanja prsnega koša.

O - krvni obtok

Ugotavljamo tako , da tipamo utripanje žil. To najlažje ugotovimo na vratu, zapestju ali v
dimljah. Poleg števila utripa ugotavljamo še moč, jakost, enakomernost utripa.

3
Pri nudenju prve pomoči se vedno držimo enakega vrstnega reda. Najprej se prepričamo, ali
lahko prvo pomoč nudimo varno. Nato preverimo, ali so potrebni temeljni postopki
oživljanja. Kadar prizadeti ni v srčnem zastoju, preverimo življenjske funkcije, stanje zavesti,
dihalne poti, dihanja in krvnega obtoka. Šele nato se lotimo nadaljnjega natančnega pregleda,
s katerim poskušamo ugotoviti, če prizadeti potrebuje zdravniško pomoč ali pa mu pri
njegovih težavah lahko pomagamo sami. Pri huje prizadetih ali življenjsko ogroženih,
moramo vedno znova preverjati življenjske funkcije.

* videz kože

 izmučen, trpeč videz z upadlimi očmi in temni kolobarji okrog oči, hladen in lepljiv
znoj na čelu, bledica- znak nevarnega stananja
 veder videz in rožnato lice pa sta splošno dobra

*barva kože

 rožnata
 bledica- posebno dobro je videti na ušesih, nosu, ustnicah, prstih rok
- nastopa pri krvavitvah, šku, omedlevici, nekaterih zastrupitvah in hudih
boleznih

 pomodrelost- odseva najbolj jasno na obrazu, ustnicah, nosu, uhljih in na prstih rok
- vzrok je dušenje; v krvi ni dovolj kisika

* temperatura

~ v sklopu PP najedmo povišano tel. tem. pri sončarici, vročinski komi, pri hudih
poškodbah možganov, pri vnetjih, nalezčjivih boleznih
~ zmanjšana tel. tem. pri hudem šoku, veliki izgubi krvi, zastrupitvah, podhladitvah

* bruhanje

~ kadar se pojavi po poškodbah glave je znak za pretres možganov in vse hujše

poškodbe glave (krvavitev v lobanji in možganih, zmečkanine in raztrganine
možganov)
~ po padcih in udarcih na trebuh je bruhanje značilno za hujšo poškodbo v trebuhu

d. klic 112

Ko smo soočeni z nesrečo ali potrebujemo pomoč, ki presega naše zmožnosti, nemudoma
pokličemo na številko 112 – Regijski center za obveščanje
Na številko 112 pokličemo, če:
 potrebujemo nujno medicinsko pomoč
 opazimo, da grozi naravna ali tehnološka nesreča
 se je zgodila naravna ali druga nesreča

4
Kadarkoli kličemo na številko 112 in potrebujemo pomoč službe nujne medicinske pomoči
(NMP), si pri oblikovanju sporočila pomagamo z naslednjimi vprašanji:

 Kdo kliče?
 Kaj se je zgodilo?
 Kje se je zgodilo?
 Kdaj se je zgodilo?
 Koliko je ponesrečencev in kdo so?
 Kakšne so poškodbe?
 Kakšne so okoliščine na kraju nesreče?
 Kakšno pomoč potrebujemo?
Na koncu posredujemo tudi svojo telefonsko številko, kar bo olajšalo ponovno vzpostavitev
stika v primeru, da pride do motenj oz. prekinitve telefonske zveze.

Klic v sili zunaj Slovenije

Čeprav naj bi postopno vse države Evropske unije (pa tudi izven) sprejele enotno klicno
številko 112, k pripravi na potovanje še vedno sodi tudi pridobitev informacij, katera je
ustrezna številka za klic v sili v državi, ki jo nameravamo obiskati

5
  

e. triaža poškodovanih in neneadno obolelih

Če imamo naenkrat opraviti z večjim številom bolnikov, ki zahtevajo hitro oskrbo, okoliščine
na žalost niso vedno takšne, da bi lahko nemoteno in najbolje oskrbeli vse bolnike.

Postopke, s katerimi določamo vrstni red oskrbe poškodovancev in vrstni red oskrbe več
poškodb pri istem poškodovancu, imenujemo triažni postopki oz. na kratko kar triaža.

6
Pravila so sledeča: naprej rešujemo težavo, ki najbolj ogroža življenje, sledi zdravstvena
oskrba poškodb, ki imajo največji vpliv na kasnejšo kakovost življenja (oz. invalidnost).

Triaža klasično pozna štiri skupine oz. kategorije

I. (rdeča); prva prioriteta, največja nujnost: poškodovani je življenjsko ogrožen

II. (rumena); druga prioriteta, nujni poškodovanci: poškodbe lahko ogrozijo življenje
poškodovanca, toda trenutno je dihanje (še) zadovoljivo
III. (zelena); tretja prioriteta: lokalizirane poškodbe brez hitrih sistemskih učinkov. Ti
poškodovanci lahko počakajo več ur na prevoz ali dokončno oskrbo.
IV. (črna); mrtvi.

Triažo vodi načeloma najbolj izkušen član ekipe.

Cilj triaže je smotrna izraba kritičnega časovnega obdobja, v katerem lahko rešimo življenje
čim več poškodovancem. Mora biti strokovna, neprekinjena in prilagodljiva.

S triažo določamo tudi vrstni red prevoza poškodovancev.

f. 5 neposrednih nevarnosti za življenje

 motnje zavesti
 prenehanje dihanja in prenehanje bitje srca
 huda krvavitev
 šok
 zastrupitev

g. dvigovanje, prenašanje in prevoz poškodovanih in nenadno

obolelih

Ko se učimo PP je važno, da se tudi praktično navadimo, kako poškodovanca pravilno

dvignemo in prenašamo.

Kako boš prijel in nosil poškodovanca je odvisno od:

 vrste poškodbe
 splošnega stanja poškodovanca; pri tem je treba upoštevati- nezavest, šok,
izkrvavljenost, motnje pri dihanju,…
 od števila reševalcev ali ljudi, ki lahko pomagajo
 od razpoložljivih transportnih sredstev
 od razdalje do varnega mesta
 od tega, kakšna je pot ali prostor za prenos ponesrečenca
Prenašanje poškodovanca na rokah

 k poškodovancu pristopimo vedno z njegove zdrave strani in ga podpiramo. Ne

prijemamo ga na tisti strani, kjer ima poškodovano oprsje, nogo ali roko
 kadar poškodovanec lahko hodi sam in da ni hudo poškodovan, ga podpiramo pri hoji-
poškodovanca primemo za roko, ki si jo položimo okoli vratu in jo držimo v zapestju,
z drugo roko pa primemo poškodovanca okoli pasu.

7
Prenašanje poškodovanca kadar je en sam reševalec

- če poškodovanec ni težak in če je reševalec močan, lahko prenese poškodovanca na

rokah
- štuparama
- vleka na odeji
- plazenje po kolenih (rova v rudniku, nizek in ozek prostor)

Prenašanje poškodovanca kadar sta 2 reševalca

~ prvi ga z obema rokama prime okrog hrbta, drugi pa pod stegnoma

~ prvi reševalec prime poškodovanca od zadaj pod rameni čez prsi, drugi pa ritensko
stopi med poškodovančeve noge in ga prime okrog stegen tik nad koleni
~ če je poškodovanec dovolj krepak, pa sede in ga dva reševalca lahko nosita tudi
tako, da napravita sedež z dvema rokama, lahko tudi s trema, četrta roka je
naslonjalo, ali pa tudi z 4 rokami
~ poškodovanca lahko nosila s pomočjo oprtnika
~ če je poškodovanec nezavesten in bruha ali krvavi iz ust ali nosu, obenem pa
obstaja nevarnost, da bi se zadušil , ga neseta v bočnem položaju

ZAPOMNI SI:

- pri sumu na poškodbo vratnega ali hrbtnega vretenca ali če zlomi udov niso imobilizirani,
poškodovanca naj ne dvigujeta ali nosita samo 2 reševalca
- pri poškodbah spodnjih udov morajo biti prisotni vsaj 3 reševalci, pri poškodbah hrbtenice
pa vsaj 4 reševalci
- poškodovance s sumom na poškodbo hrbtenice ne smemo niti najmanj upogniti ne v
vratnem ne v ledvenem delu

Polaganje ponesrečenega na nosila

~ pri PP so za dviganje in polaganje ponesrečenca na nosila potrebne 3 do 4 osebe

~ če ima poškodovanec zlomljeno nogo- 3 osebe
~ če gre pri poškodovancu za morebitno poškodbo hrbtenice ga morajo dvigniti in na nosila
polagati 4 osebe

 splošna pravila za nošenje z nosili

 pravilo nošenja ponesrečenca je vedno z nogami naprej

 kadar ga nosimo navzbreg ali po stopnicah navzgor, naj ima glavo naprej, pri nošenju
navzdol pa naj ima naprej noge
 če nosila nosita 2, naj prvi nosač prične stopati z levo nogo, drugi pa z desno
 če nosila nosijo 4, naj vsi prične stopati z notranjo nogo, z nogo ob nosilih

Prelaganje poškodovanca na hrbtno desko z obračanjem na bok z modificiranim

postopkom »log-roll«

Potrebni so 4 reševalci:
 imobilizira glavo in vrat,
 imobilizira trup (vključno z medenico in kolki),

8
  imobilizira medenico in spodnja uda,
 vodi postopek in podlaganje deske!

Postopek
       Pripravi desko s trakovi ob poškodovanca.
       Previdno objemi z rokama poškodovančevo glavo (prvi pomočnik) in namesti vratno
opornico (drugi pomočnik).
       Narahlo izravnaj poškodovančevi roki in ju položi ob trup (dlani obrnjeni proti trupu).
       Previdno zravnaj poškodovančevi nogi v osi s hrbtenico. Nežno, vendar trdno zveži
poškodovančeva gležnja s trikotno ruto ali podobnim priročnim materialom.
       Prvi pomočnik še vedno drži glavo in vrat v osi. Drugi pomočnik prime preko
poškodovanca ramo in zapestje. Tretji pomočnik prime preko poškodovanca bok tik ob
zapestju, z drugo roko prime trikotno ruto, ki pričvrščuje gležnja.
       Na ukaz četrtega reševalca (vodje) naenkrat vsi trije pomočniki obrnejo poškodovanca na
bok, vendar samo toliko, kot je potrebno za podstavitev deske.

a)    Prvi pomočnik skrbi za nevtralni položaj glave in vratu. Izogiba se kakršnemu koli
skrčenju vratu ali premiku glave vznak.

b)    Drugi pomočnik skrbi za premikanje trupa in vzdržuje nevtralni položaj prsno-ledvene
hrbtenice.

c)    Tretji pomočnik pomaga drugemu pri vzdrževanju nevtralnega položaja prsno-ledvene
hrbtenice in medenice z držanjem poškodovančevega boka. Z drugo roko drži za trikotno ruto
in privzdiguje nogi za približno 15 cm. S tem omogoča nevtralni položaj ledvene hrbtenice in
preprečuje nagib medenice.

       Vodja položi desko pod oz. za hrbet poškodovanca

       Prvi trije reševalci previdno prevalijo poškodovanca na desko. Vodja hkrati pomaga pri
namestitvi poškodovanca v središčni položaj
       Nato poškodovanca pričvrstijo na desko
a)    Prvi pomočnik nadaljuje z imobilizacijo glave in vratu.
b)    Drugi pomočnik pričvrsti dva trakova, enega preko poškodovančevih nadlakti in
prsnega koša, drugega tik ob medenici.
c)    Tretji pomočnik pričvrsti dva trakova, enega preko stegen in drugega tik nad
gležnji. Ob nogi lahko položimo zvitke odej, ki še dodatno preprečujejo stransko
premikanje nog.
č)    Vodja podloži glavo z blazino, ki preprečuje premik glave vznak.
d)    Blazine, zvitke odej ali podoben oblazinjen material položimo na obe strani glave
in vratu. Glavo pričvrstimo s trakom preko spodnjega dela čela. Za dodatno učvrstitev
glave in vratu pričvrstimo trak preko blazinic okrog vratu in vratne opornice.
Prevoz ponesrečenca

- reševalno vozilo je za ponesrečenca s hudimi poškodbami edino primerno prevozno

sredstvo
- ponesrečenec na nosilih ne sme biti nikoli sam v reševalnem vozilu; ob njem mora
sedeti reševalec ali prvi pomagalec, ki mora:
o paziti na pravilen položaj poškodovanca
o opazovati mora vsako spremembo zavesti

9
 o gledati kakšen je poškodovanec na pogled (barva kože,
ustnic, ušes)
o paziti na dihanje in pulz
o nadzorovati prevezo, če ni morda prekrvavela
o če ponesrečenec bruha mu je potrebno pomagati in
paziti, da se pri tem ne zaduši
o predvsem mora biti človek, ki pomirjeno vpliva na
poškodovanca ali bolnika

- Največ škode napravimo poškodovancu, če ga po vsej sili naložimo v prvi osebni

avtomobil, ki pride mimo. Posebno poškodovanca z zlomom hrbtenice, poškodbe
glave ali zlomom goleni ali stegna nikakor ne smemo potisniti v osebni avto, ker ne
sme sedeti, pravilno ležati pa ne more
- Prevoz v bolnišnico naj bo varen in hiter
- Posebno prevoz ponesrečenca s poškodbami glave in možganov naj bo kar se da
odziven, da se zaradi brezobzirnega, prehitrega in sunkovitega prevoza ne bi možgani
še dodatno poškodovali
- Za hiter in udoben prevoz predvsem pri reševanju iz hudih razmer in tudi pri hudih
poškodbah, uporabljamo helikopterje
- Med prevozom naj bo poškodovanec zavarovan pred hladom in mrazom pa tudi pred
vročino.
- Skrbeti moramo, da je v vozilu dovolj čistega zraka

3. Katastrofe

a. opredelitev in preprečevanje, vrste in značilnosti

Nesreče opredeljujemo kot dogodke, v katerih se pojavijo poškodbe in škoda, pri čemer sam
dogodek ni bil namerno izzvan, za razliko npr. od vojn, umorov ali vandalizma. Gre za
nenamerne vzroke na eni in nezaželene posledice na drugi strani.

Za veliko nesrečo je značilno, da je potrebno aktivirati dodatne ekipe in opremo služb, ki v

okviru svoje redne dejavnosti opravljajo naloge reševanja. Za razliko od katastrof dejavnost
reševalnih služb v primeru velike nesreče ni okrnjena.

Katastrofe običajno imenujemo nepričakovane dogodke, pri katerih je poškodovanih ali umre
večje število ljudi hkrati. Ogrozijo nas nenadoma in nas v trenutku pahnejo v izredno hude,
neugodne okoliščine. Udeleženi so izpostavljeni številnim škodljivim vplivom, praviloma pa
je povzročena tudi velika materialna škoda. Poleg tega se pojavijo psiho-socialni problemi in
zveča se tveganje za zdravje in življenje ljudi. Pride do motenj v skupnosti, ki zahteva
aktiviranje različnih služb v posebno velikem obsegu. Z medicinskega vidika se z ukrepanjem
v katastrofah ukvarja katastrofna medicina, ki kot veja medicine združuje medicinsko in
organizacijsko znanje s ciljem, da zdravstvena služba v primerih katastrof učinkovito poskrbi
za zdravstveno oskrbo poškodovanih in akutno obolelih.

Vrste nesreč

10
  Med naravne nesreče uvrščamo močne in nenadne klimatske, meteorološke,
geofizikalne pa tudi biološke spremembe. Posamezne vrste nesreč se ne pojavljajo
povsod, pač pa je vsaka značilna za določeno področje. Le malo je krajev, kjer ne bi
poznali nikakršnih nesreč.

 Tehnološke oz. civilizacijske nesreče s svojim delovanjem povzroči človek.

Pojavljajo se lahko povsod, kjer deluje tehnologija. Do njih je prišlo z razvojem
tehnologije in so postale tako rekoč del vsakdanjega življenja. Zgodijo se, ko človek
izgubi nadzor nad upravljanjem tehnologije

Glede na pogostnost pojavljanja in posledice nesreč ter možnosti njihovega odpravljanja

razlikujemo tri značilne skupine nesreč:

- nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, tako rekoč vsak dan, njihove posledice pa so
krajevno omejene in prizadenejo predvsem posameznika ali manjše skupine ljudi (npr.
požar, prometna nesreča, nesreča pri delu, v prostem času);

- nesreče, ki se pojavljajo bolj poredko, vendar so njihove posledice obsežne in

 
vsestranske, prizadenejo skupnost, ker onemogočijo delovanje bistvenih delov družbe
(npr. rušilni potres, katastrofalna poplava, vojna);

- nesreče, ki se prav tako dogajajo poredkoma, ki neposredno ne vplivajo na socialno

strukturo, a imajo lahko zelo hude, vseobsežne in dolgoročno nepredvidljive posledice
(npr. jedrska nesreča).

11
Opredelitev in vrste množičnih nezgod

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO oz. WHO) je množična nezgoda

nenaden ekološki pojav dovolj velikega obsega, da zahteva zunanjo pomoč.

Veliki požari, kemične, plinske ali bombne eksplozije, nezgode v javnem prometu, zrušitve
zgradb, nuklearne katastrofe, javni neredi.

b. ogroženost RS glede naravnih in drugih nesreč

Slovenija obsega 20.256 km2 ozemlja z blizu 2 milijona prebivalci.

Slovenijo najbolj ogrožajo potresi, poplave, zemeljski plazovi, toča, viharji, žled, pozeba in
požari.
Od nesreč, povezanih z industrijo, prometom in urbanizacijo, so glede na možne okoljske
posledice največja nevarnost predvsem nesreče z nevarnimi snovmi.
Nedavne zgodovinske izkušnje in dogajanja v sodobnem svetu pa kažejo, da tudi v našem
prostoru niso izključene nepredvidene migracije prebivalstva, terorizem in vojna.

12
Potresi:

- 827.000 ali dobrih 43 % vseh prebivalcev.

- Od slovenskih mest so potresno najbolj ogrožena Ljubljana, Krško, Brežice, Idrija,
Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.

Poplave:

- ogrožajo več kot 300.000 hektarjev ali 14,8 % vsega ozemlja države,
- predvsem vzdolž hudourniških rek in potokov.
- Na območju običajnih poplav prebiva 132.000 ali 7 % prebivalcev, na območju
katastrofalnih poplav pa že 480.000 ali 24 % vseh prebivalcev.
- Poplave se najpogosteje pojavljajo pomladi in jeseni,

Zemeljski plazovi:

- ogrožajo 7000 km2 ozemlja.

- Najdemo jih povsod, razen na območjih primorskega in dolenjskega krasa, ter v
debelozrnatih prodnatih in morenskih nanosih ob Soči, Savi, Savinji, Dravi in Muri.

Požari:

- Prevladujejo
- v naravnem okolju in gradbenih objektih, pa tudi na prometnih sredstvih. Največ
požarov nastane zaradi malomarnosti.

Nalezljive bolezni:

- so tudi za prebivalce Slovenije stalna nevarnost, čeprav so rezultati sistematičnega

zatiranja nalezljivih bolezni zelo ugodni.
- Še vedno so pogoste črevesne nalezljive bolezni. V Sloveniji je vsako leto prijavljenih
od 10.000 do 17.000 primerov črevesnih bolezni, kar je tretjina vseh prijav nalezljivih
bolezni.
- Med epidemijami pa prevladujejo okužbe s hrano. Najpogostejši vzrok za okužbo s
hrano je okužba s salmonelo in kampilobakterjem (s kontaminirano perutnino, mesom,
jajci in izdelki iz jajc).

13
 c. Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Sloveniji

d. zdravstvena problematika in naloge zdravstvene službe

V najkrajšem možnem času moramo poskrbeti za:

                iskanje žrtev;

                organiziranje zdravstvene pomoči;
                identifikacijo mrtvih in pokop;
                preskrbo s hrano in vodo;
                zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi in začasno nastanitev;

14
                po potrebi evakuacijo;
                preskrbo z najnujnejšimi potrebščinami (obleko, obutvijo, posteljnino, sredstvi za
osebno higieno);
                organizirano odstranjevanje komunalnih in drugih odpadnih snovi;
                uvedbo najnujnejših ukrepov za preprečevanje pojava nalezljivih bolezni;
                sanacijo naselja in dokončno nastanitev.

Cilj teh ukrepov je blažitev nastalih posledic in preprečevanje še večjih izgub.

Organizirati je potrebno:

                vsestransko stalno službo opazovanja in obveščanja;

                reševanje žrtev nesreče (poškodovanih, nenadno obolelih);
                zagotavljanje zdravstvene pomoči na mestu nesreče, prevoz in dokončna zdravstvena
oskrba v zdravstvenih ustanovah;
                reševanje ogroženega prebivalstva;
                zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer;
                preprečevanje epidemij z zdravstvenim in sanitarno-higienskim pristopom (nadzor nad
zdravstveno ustreznostjo pitne vode, hrane in začasnih bivališč, epidemiološko
spremljanje ipd.);
                preprečevanje duševnih motenj (s psiho-socialno prvo pomočjo žrtvam, njihovim
svojcem ter reševalcem in članom ekip drugih reševalnih služb);
                identifikacijo mrtvih in pravočasno odstranjevanje trupel;
                sanitarno-komunalna ureditev;
                načrtno in dokončno ureditev prizadetega območja ali kraja (sanacija).

Delo zdravstvenih delavcev v izrednih razmerah ni posebna pravica ali obveznost določenih
skupin, temveč je sestavni del celotnega zdravstvenega varstva.

e. ukrepi v primeru nesreče z nevarnimi snovmi

P- prepoznati
I- izolirati
R- rešiti, omejiti
S- sanirati

PREPOZNATI
- z ustrezne razdalje preveriti oznake na vozilu, objektu, embalaži ter preveriti za katero
nevarno snov gre

IZOLIRATI
- določiti direktno cono nevarnosti in jo zavarovati v vseh smereh.
- ustrezno povečati cono v smeri vetra
- postaviti vstopno točko,
- označiti servisno izolacijsko cono,
- zagotoviti prometno zavarovanje

REŠITI, OMEJITI
- reševanje ponesrečencev
- preprečitev uhajanja, iztekanja

15
 - preprečitev širjenja
- požarno zavarovanje

SANIRATI
- odstraniti, nevtralizirati posledice v okolju
- očistiti, dekontaminirati vso opremo uporabljeno na intervenciji
- načine sanacije določi inšpekcija za varstvo okolja

f. PP pri poškodbah z kemičnim orožjem

Ob sumu na napad s kemičnim orožjem moramo takoj poklicati na telefonsko številko 112

Ob napadu s kemičnim orožjem si:

~ zaščitimo obraz z robcem, ruto, rokavom, odejo ipd.
~ Telo zaščitimo pred strupenimi kapljicami s pokrivalom, odejo, plastično vrečko
ipd.
~ Takoj moramo v najbližje zaklonišče ali kakšen drug zaprt prostor na primer v
avto ali stanovanje, ki jih čimbolj zatesnimo.
~ Na odprtem prostoru se umaknemo v višje ležeče predele, stran od izvora
zastrupitve (npr. eksplozije) in v nasprotno smer od pihanja vetra.
~ Hitra prva pomoč zastrupljencem:
o zastrupljence odstranimo iz zastrupljenega okolja
o vzpostavimo ter vzdržujemo osnovne življenjske funkcije.
o Z zastrupljenca odstranimo strup, da zmanjšamo nadaljnje delovanje strupa na
mestu stika, njegov prehod v telo in širjenje strupa na druge ljudi in v okolico
o Zastrupljence s kemičnim orožjem (tekočina, plin, aerosol) čim hitreje
slečemo in obleko shranimo v dvojno plastično vrečko, da preprečimo
nadaljnje širjenje strupa. Pri slačenju obleke ne smemo vleči čez glavo, ampak
jo moramo razrezati oz. raztrgati.
o Zastrupljencem moramo odstraniti tudi ročno uro, zlatnino in kontaktne leče.
o Kožo nato čim hitreje očistimo z milnico in izperemo z veliko količino vode.
Če nimamo mila, kožo le izperemo z veliko vode. V primeru, da nimamo niti
vode, lahko strup posrkamo v vpojne snovi (gaza, vata, mehke krpe in
papirnati robci) in kožo posujemo s suho zemljo, moko, pralnim praškom,
pudrom ali drugim suhim prahom, ki jih po 30 sekundah odstranimo.
o Posebno pozorno moramo očistiti lasišče, nohte in kožne gube, kot so
pazduhe, dimlje in koža okoli spolovila ter zadnjične odprtine. Kože med
umivanjem ne smemo drgniti, ker jo lahko poškodujemo in s tem pospešimo
vstop strupa v telo.
o Zastrupljencu, ki mu je prišel strup v oči, moramo čim hitreje izprati oči z
navadno vodo. Izpiranje oči naj traja vsaj 15 minut.
o Pri zaužitju strupa izperemo usta z navadno vodo.

~ V Sloveniji sta za odstranjevanje kemičnega orožja usposobljeni in opremljeni

Civilna zaščita in Slovenska vojska

16
 g. PP pri poškodbah z biološkim orožjem

Edini in najbolj učinkovit ukrep ob neposredni izpostavitvi izpustu bioloških ali kemičnih
agensov je zaščita dihalnih poti. Primerna je npr. navadna bombažna majica v več plasteh,
robec ali brisača. Če pri roki ni drugega, si lahko zasilno pomagamo s papirnatimi brisačami.
Če smo priča sumljivemu izpustu snovi v okolje, se takoj zaščitimo z naslednjimi ukrepi:

- Takoj se umaknimo s kontaminiranega področja.

- Če piha veter, se umaknimo iz smeri vetrnega toka.
- Tudi če nismo povsem prepričani o škodljivem izpustu, je evakuacija s sumljivega
območja najboljši ukrep.
- Če evakuacija ni možna takoj, poiščimo kritje znotraj stavb. Zaprimo okna in vrata,
ugasnimo ogrevanje in prezračevanje, da preprečimo gibanje zraka.
- Če imamo pri roki lepilni trak, je umestno, da z njim zalepimo in tako zasilno
zatesnimo špranje na vratih in oknih.

h. Ženevska konvencija, temeljna načela mednarodnega

humanitarnega prava, RK

Mednarodno humanitarno pravo obsega pravila, ki med oboroženimi mednarodnimi ali

nemednarodnimi spopadi ščitijo osebe, ki ne sodelujejo v sovražnosti ali niso več udeležene v
njih, ter omejuje uporabo metod in sredstev vojskovanja.

Namen MHP je zmanjšati trpljenje, ki ga povzroči vojna, s čim boljšo zaščito in pomočjo
žrtvam vojne..

Humanitarno pravo v ožjem pomenu predstavlja t. i. ženevsko pravo, ki vključuje štiri

ženevske konvencije iz leta 1949:

1.       Ženevska konvencija za izboljšanje stanja ranjencev in bolnikov v oboroženih silah na

bojnem polju.
2.       Ženevska konvencija za izboljšanje stanja ranjencev, bolnikov in brodolomcev v
oboroženih silah na morju.
3.       Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki.
4.       Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne.

Zaradi pojavljanja novih oblik spopadov (npr. spopadov različnih oboroženih skupin znotraj
ene države), vedno bolj uničujočega orožja, ki je še zlasti usmerjeno v civilno prebivalstvo,
sta bila leta 1977 podpisana dodatna protokola k ženevskim konvencijam:

                Dopolnilni protokol k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev
mednarodnih oboroženih spopadov.
                Dopolnilni protokol k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev
nemednarodnih oboroženih spopadov.

17
Bistvena pravila mednarodnega humanitarnega pravo so:

~ Osebe, ki niso ali ne morejo več biti udeležene v sovražnosti, imajo pravico do
spoštovanja svojega življenja ter fizične in materialne nedotakljivosti.
~ Prepovedano je ubiti ali raniti nasprotnika, ki se preda ali se ni več sposoben
bojevati.
~ Ranjence in bolnike mora zbrati in zanje skrbeti tista stran v spopadu, ki jih ima v
svoji oblasti.
~ Zdravstvenega osebja, zdravstvenih ustanov, njihovih prevoznih sredstev in
opreme ni dovoljeno napadati.
~ Rdeči križ in rdeči polmesec na beli podlagi sta znaka, ki ščitita te osebe in objekte
in ju je treba spoštovati.
~ Zajeti bojevniki in civilisti, ki se znajdejo pod oblastjo nasprotne strani, imajo
pravico do spoštovanja svojega življenja, dostojanstva, osebnih pravic ter
političnih, verskih in drugih prepričanj. Zaščititi jih je treba pred vsemi oblikami
nasilja in maščevanja. Imajo pravico do izmenjave novic s svojimi družinami in do
prejemanja pomoči.
~ Vsakdo mora uživati temeljno pravno zaščito.
~ Nikogar se ne sme telesno ali duševno mučiti, kruto ali ponižujoče telesno
kaznovati ali tako z njim ravnati.
~ Prepovedana je uporaba orožja ali metod vojskovanja, ki lahko povzročijo
nepotrebne poškodbe ali čezmerno trpljenje.
~ Strani v spopadu morajo vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in
bojevniki. Civilnemu prebivalstvu in premoženju morajo prizanesti. Prepovedano
je napadanje bodisi civilnega prebivalstva kot celote bodisi posameznika. Napadi
so lahko umerjeni samo zoper vojaške cilje.
~ Vse ranjence, bolnike in brodolomce je treba spoštovati in ščititi v vseh
okoliščinah..
~ Ukreniti je treba vse, kar je mogoče za pobiranje trupel in preprečevanje njihovega
ropanja.
~ Nobenega trupla se ne sme pokopati, upepeliti ali potopiti, dokler ni pravilno
identificirano in ni ugotovljena smrt, po možnosti z zdravniškim pregledom.
~ Zaščita zdravnikov, bolničarjev, MS, nosačev, šoferjev, kuharjev, verskega osebja
 Vse omenjeno osebje nosi razpoznavni zank rdečega križa ali rdečega
polmeseca na beli podlagi in osebno izkaznico..
Če pridejo člani sanitetnega in verskega osebja v roke nasprotniku, jim mora
ta omogočiti, da nadaljujejo svoje delo pri ranjencih in bolnikih.

Znak rdečega križa

Znak rdečega križa, rdečega polmeseca in rdečega kristala na beli podlagi so bistvenega pomena
za vso humanitarno dejavnost, saj ščitijo žrtve in tiste, ki jim pridejo na pomoč.

18
Temeljni pomen znaka:

Znak rdečega križa kot simbol zaščite (v zaščitne namene).

~ med spopadi pomeni vidno znamenje zaščite, ki jo dajejo ženevske konvencije.

~ Znak seznanja bojevnike, da so ljudje (prostovoljci nacionalnih društev RK,
medicinsko osebje, delegati MORK itd.), medicinske enote (bolnišnice, postaje
prve pomoči itd.) in prevozna sredstva (kopenska, vodna, zračna) pod zaščito
ženevskih konvencij in dopolnilnih protokolov.
~ Kadar se znak uporablja kot zaščitno sredstvo, mora pri bojevnikih zbuditi
spoštovanje in opozorilo, da je treba napadanje opustiti.
~ mora biti velik.
~ Med spopadi smejo tak znak uporabljati samo:

- Medicinske službe oboroženih sil.

- Nacionalna društva rdečega križa in rdečega polmeseca
- Civilne bolnišnice,
- Vse civilne medicinske enote (bolnišnice, postaje prve pomoči itd.),
- Druga društva za pomoč,

Znak kot simbol članstva v Gibanju RK in RP (v označevalne namene)

~ majhen znak
~ Označevalna raba se uporablja zlasti v miru.
~ Znak ob tem tudi opominja, da te organizacije delujejo po temeljnih načelih
gibanja (humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti,
enotnosti in univerzalnosti).

Zlorabe znaka

Vsaka uporaba znaka, ki ni izrecno opredeljena v določilih mednarodnega humanitarnega

prava, je zloraba.

Obstajajo tri vrste zlorabe:

- Imitacija je uporaba znaka, ki je po obliki in ali barvi tako podoben znaku zaščite, da
ga je mogoče z njim zamenjati.

- Prilastitev pomeni, da uporabljajo znak osebe ali skupine, ki do tega nimajo pravice.

- Zahrbtna raba je uporaba znaka med spopadom za zaščito bojevnikov ali vojaške opreme;

Ukrepi za uresničevanje spoštovanja znaka

- s preventivnimi ukrepi - širjenje znanj, usposabljanje, zakonodaja,

-   z nadzorom spoštovanja - pristojne državne službe, nacionalna društva, sile zaščitnice
- z represivnimi ukrepi - kazenska in disciplinska odgovornost, medsebojna pomoč
držav

19
 4. Temeljni postopki oživljanja (TPO)

a. veriga preživetja

Največje preživetje dosežemo le s pravim vrstnim redom ukrepov in postopkov, ki jih

imenujemo "veriga preživetja". Sestavljena je iz štirih členov .

1. člen: zgodnja prepoznava stanj, in takojšen klic službe nujne medicinske pomoči na
številko 112;

2. člen: zgodnji TPO (zunanja masaža srca in umetno dihanje);

3. člen: zgodnja defibrilacija z avtomatičnim zunanjim defibrilatorjem;

4. člen: zgodnji dodatni postopki oživljanja in oskrba po oživljanju

b. Vrstni red TPO

1    Zagotovimo varnost reševalca in prizadetega.

2    Ocenimo stanje zavesti:

          prizadetega nežno stresemo za ramena in glasno vprašamo »Ali ste v redu?«.

3A   Če na vprašanje odgovori ali se premakne:

          ga pustimo v obstoječem položaju (če ne grozi nevarnost iz okolice);
          povprašamo, kaj je se je zgodilo in kako se počuti, po potrebi pokličemo na tel.
112;
          v rednih presledkih preverjamo stanje prizadetega.

3B   Če se prizadeti NE odziva:

          poskušamo priklicati pomoč, glasno vzkliknemo »Na pomoč«.
          obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil;
          sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado:
          dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo;
          s konicama dveh prstov dvignemo brado, izogibamo se pritisku na mehke dele
vratu;
          odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (tudi slabo prilegajočo se zobno
protezo).

20
 

Prilagojeni trojni manever:

          s komolci se upremo ob podlago za poškodovančevo glavo;
          dlani položimo na lica in s konicami prstov obojestransko primemo kot spodnje
čeljusti ob ušesu;
          z obema rokama dvignemo spodnjo čeljust naprej in navzgor tako, da spodnji
sekalci pridejo nad zgornje;

 4    Poskrbimo, da je dihalna pot prosta in ugotavljamo prisotnost normalnega dihanja:

          opazujemo gibanje prsnega koša;
          pri ustih poslušamo dihalne šume;
          na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega;
          do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti
ne diha oz. ne diha normalno; če smo v dvomih, ravnamo kot da NE diha.

5A   Če prizadeti diha normalno (ne le posamezni vdihi):

          ga namestimo v položaj za nezavestnega (NE pri sumu na poškodbo hrbtenice)
          pokličemo na tel. 112 ali pošljemo nekoga po pomoč, medtem pa nadzorujemo
dihanje.

5B   Če prizadeti NE diha oz. ne diha normalno:

          kličemo službo NMP na tel. 112 in pridobimo avtomatični defibrilator, če se
nahaja v bližini:
          če je reševalcev več: pošljemo nekoga, da pokliče;
          če smo sami: zapustimo prizadetega za čas klica.
          uporabimo avtomatični defibrilator takoj, ko je na voljo;

pričnemo z zunanjo masažo srca:

~ pokleknemo na stran prizadetega;

~ dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša;
~ dlan druge roke položimo nad prvo roko in prepletemo prste, da ne
pritiskamo na sosednja rebra;
~ nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo
pravokotno na prsni koš, tako da se vda za 4–5 cm;
~ popustimo pritisk, vendar rok ne odmikamo od prsnega koša ter ponovno
pritisnemo;
~ poskušamo porabiti enak čas za pritisk na prsni koš in za popuščanje
pritiska;
~ izvedemo 30 stisov prsnega koša;
~ med masažo lahko glasno štejemo, da zagotovimo potrebno frekvenco
masaže, ki je 100 stisov/min (tj. nekoliko manj kot 2 stisa v sekundi).
 
6A   Povežemo zunanjo masažo srca z umetnim dihanjem:

          po 30 stisih prsnega koša damo 2 umetna vpiha;

         sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado;
         s palcem in kazalcem roke, ki jo imamo na čelu stisnemo mehki del nosu;
         narahlo odpremo usta in ob tem dvigujemo brado;

21
         normalno vdihnemo in zaobjamemo ustnice prizadetega tako, da dobro tesnijo;
         enakomerno vpihujemo zrak v usta prizadetega in opazujemo dvigovanje prsnega koša,
vpih naj traja 1 sekundo (količina vpihnjenega zraka naj bo približno 0.5–0.6 litra oz.
tolikšna, da opazimo viden dvig prsnega koša);
         odmaknemo svoja usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje prsnega
koša;
         ponovno normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih, enako kot prvega;
         pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice sprostimo dihalno pot z že opisanim prilagojenim
trojnim manevrom, umetno dihanje pa dajemo tako, da stisnemo nos z robovi obeh dlani
ob palcih.

OPOMBA: Če se po prvem vpihu prsni koš prizadetega ne dvigne tako kot pri normalnem
dihanju, pred drugim vpihom preverimo:
         ali je glava pomaknjena dovolj nazaj in brada zadosti dvignjena;
         ustno votlino in odstranimo vsako vidno oviro;
          Če je bil tudi drugi vpih neuspešen nadaljujemo z zunanjo masažo srca.

6B  Nadaljujemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem (v razmerju 30 : 2):

          zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2 izvajamo neprekinjeno
dokler:
~ ne pride služba NMP,
~ prizadeti ne prične normalno dihati,
~ smo fizično zmožni,
~ ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja, nato nadaljujemo glede na
navodila defibrilatorja.

OPOMBA: Pravilno izvajanje TPO je zelo utrujajoče. V primeru, da je prisotnih več laikov,
vsak izvaja TPO 1–2 minuti. TPO v paru lahko izvajata samo 2 izšolana reševalca, sicer laiki
v paru NE oživljajo.
Prvi reševalec naj nudi umetno dihanje in preverja znake življenja, drugi pa izvaja zunanjo
masažo srca. Razmerje med zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem je vedno 30 : 2, če
oživlja eden ali dva reševalca.

6C   TPO samo z zunanjo masažo srca:

~ če predihavanje prizadetega ni možno (obsežna poškodba obraza, strupi, slabo tesnjenje,

nezmožnost odprtja ust) ali v primeru subjektivnih zadržkov do umetnega dihanja, lahko
izvajamo samo zunanjo masažo srca s frekvenco 100 stisov/minuto;
~ vzdrževanje proste dihalne poti med zunanjo masažo srca omogoči vsaj delno izmenjavo
zraka v pljučih;
~ opisan način TPO je sprejemljiv za laike, ne pa za izšolane reševalce, saj so na voljo
številni pripomočki, ki ščitijo pred prenosom okužbe med umetnim dihanjem.

c. razlikovanje med navidezno, klinično in biološko smrtjo

Klinična smrt
~ po definiciji pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja, oživljenje pa je še
mogoče.
~ Vprašanje, ali bo nastopila smrt ali ne, je odvisno oziroma pogojeno od pristopa k
oživljanju.

22
 ~ Nujno je, da se oživljanja lotimo v vseh primerih klinične smrti, sicer človek res
umre.
~ Vsakdanji so primeri prenehanja srčnega utripa, ko s pomočjo masaže srca in z
umetnim dihanjem srce zopet vzbudijo in je življenje za nedoločeno dobo
ohranjeno.
~ Takšno prenehanje srčnega utripa, ki ni dokončno, pa seveda ne ustreza definiciji
smrti.

Navidezna smrt
~ je stanje navidezne popolne prekinitve življenjskih procesov, iz katerega lahko
prizadetega obudimo k življenju z oživljanjem.
~ Oživljanje je v tem primeru pogoj za ohranitev življenja. Zato včasih govorimo
tudi o pogojni smrti.
~ Pri navidezno umrlih, na primer pri zastoju srca, pri poškodovancu z električnim
tokom ali po streli, pri utopljencih, ki so bili že dlje časa pod vodo ali pri ljudeh, ki
so podhranjeni, z enostavnimi pripomočki ne moremo ugotoviti pulza ali dihanja.
~ Predolgo ugotavljanje namesto takojšnjega oživljanja bi lahko imelo za posledico
dokončno prenehanje življenja

Biološka smrt
~ je konec življenja osebnosti(živega organizma)

23
d. oživljanje novorojenčka, dojenčka, otroka in odraslega

24
25
26
27
 5. Ravnanje pri zapori dihalnih poti s tujkom- dojenček, otrok,
odrasel

  odrasel

 dojenček
~ kombinacijo udarcev po hrbtu in pritiskov na prsni koš, da bi tako odstranili tujek iz
dihal.
~ Dojenčka namestimo tako, da je s trupom na reševalčevi podlahti z glavo navzdol. Z
zgornjim delom dlani druge roke reševalec nato petkrat udari po hrbtu med
lopaticama
~ Če tujek ne izleti iz dihal, je potrebno dojenčka obrniti tako, da je sedaj hrbet na
reševalčevi podlahti, vendar zopet z glavo navzdol. Reševalec potem izvaja pritisk na
prsni koš na istem mestu kot zunanjo masažo srca s hitrostjo en pritisk v sekundi .
~ Če je dojenček že tako velik, da ne more biti na reševalčevi podlahti, lahko to tehniko,
z enakim principom uporabimo tako, da otrok leži v reševalčevem naročju.

28
 otrok

~ lahko uporabljamo udarce po hrbtu in pritiske na prsni koš kot pri dojenčku.
~ lahko uporabljamo tudi Heimlichov prijem v vseh oblikah: v stoječem, sedečem,
klečečem ali ležečem položaju otroka. V stoječem, klečečem ali sedečem položaju
se reševalec postavi za otroka in z rokama objame otrokovo telo. Reševalec mora
svojo lego prilagoditi velikosti otroka ali pa otroka dvigniti na višjo podlago.
Naredimo pest na eni roki in jo namestimo na otrokov trebuh med popkom in
spodnjim robom prsnice. Z dlanjo druge roke objamemo pest prve roke in tako
nameščeni obe roki hitro potegnemo navzgor in navzad. To ponovimo petkrat, oz.
dokler se tujek ne izloči.

www.zdravstvena.info
Multimedijski zdravstveni portal za vse zaposlene v zdravstvu

Če otrok ali dojenček postane (je že) nezavesten, ga je treba položiti na ravno podlago, mu
odpreti usta in narediti pet vpihov. Če se prsni koš ne dvigne, pričnemo z zunanjo masažo
srca, ne da bi prej preverjali znake krvnega obtoka. Po eni minuti zopet odpremo otrokova
usta in pogledamo, če je tujek morda v ustni votlini.Če ga vidimo s prostim očesom, ga s
prstom odstranimo, sicer nadaljujemo s kardio-pulmonalnim oživljanjem.

6. Opredelitev, razpoznava in razlikovanje ter PP v primerih:

6.1zožene zavesti in nezavesti

Oblike motenj zavesti

Kvalitativne motnje zavesti

       Zmedenost - delna dezorientacija, napačno tolmačenje posameznih dogajanj okoli
sebe
       Zamračenost - zmotno doživljanje in tolmačenje dogajanja v okolju, stik z okoljem
pa je ohranjen
       Delirantno skaljena zavest – zmotno doživljanje okolice, halucinacije, blodnjavost,
pogosto tudi nemir in celo agresivnost

Kvantitativne motnje zavesti

       somnolenca - lažja motnja, podobna zaspanosti
       sopor - stanje neodzivnosti, kjer je potreben močnejši in ponovni dražljaj, da osebo
zbudimo
       koma = neodzivnost

Osnovni postopki na terenu pri obravnavi motnje zavesti

Prvo pravilo: Vedno poskušamo pomagati po najboljših močeh in se zavedati, da bomo

morda tudi mi nekoč potrebovali pomoč.

29
Drugo pravilo: Ostati moramo preudarni, mirni in prisebni in zavarovati poškodovanca in
sebe.

Tretje pravilo: Oceniti moramo, kaj je lahko privedlo do takega stanja, in paziti, da ne
povzročimo še hujših poškodb ali se celo sami poškodujemo

Četrto pravilo: Ko smo presodili položaj, nezavestnega damo v položaj za nezavestnega

Peto pravilo: Pokličemo službo nujne medcinske pomoči .

Nikoli ne poskušamo sami izvleči poškodovanega in nezavestnega iz vozila, če nismo

prepričani, da nima poškodovane hrbtenice. Tudi pri nameščanju v položaj za nezavestnega
moramo biti previdni in predvideti, da ima oseba lahko poškodovano hrbtenico.

Stabilni bočni položaj za nezavestnega

Če prizadeti po oživljanju kaže znake življenja (prične normalno dihati, se premika, kašlja
ipd.) ga je potrebno namestiti v stabilni bočni položaj. Enako namestimo v ta položaj človeka,
ki je nezavesten in še normalno diha.

V tem položaju:
            vzdržujemo dihalno pot odprto;
            preprečimo možnost vdihavanja želodčne vsebine, sline ali krvi;
            dalje nadzorujemo prisotnost normalnega dihanja.

Postopek nameščanja:
1.     prizadetemu odstranimo očala in trde predmete;
2.     pokleknemo ob njega in mu poravnamo obe nogi;
3.     bližnjo roko odročimo v pravem kotu tako, da je z dlanjo obrnjena navzgor in v
pravem kotu upognjena v komolcu;
4.     drugo roko potegnemo preko prsi in položimo dlan na bližnje lice;
5.     primemo bolj oddaljeno nogo tik nad kolenom in jo potegnemo kvišku tako, da
ostane stopalo na tleh;
6.     z drugo roko na oddaljeni rami potegnemo nezavestnemu ramo in nogo proti sebi
in ga tako obrnemo na bok;
7.    zgornjo nogo premaknemo tako, da sta kolk in koleno pokrčena v pravem kotu;
8.     potisnemo glavo nazaj, da ostane dihalna pot odprta;
9.     v rednih časovnih presledkih preverjamo prisotnost normalnega dihanja

6.2krvavitve

Glede na vzrok krvavitve ločimo:

                poškodbene krvavitve, za katere je značilno, da so žile vedno poškodovane
zaradi poškodbe
                bolezenske krvavitve; lahko so posledica bolezni krvi, bolezenskih
procesov v bližini žil ali bolezenskih procesov v žilni steni (anevrizme).

Glede na izvor krvavitve ločimo:

30
                 arterijske krvavitve,
                venske krvavitve,
                kapilarne krvavitve.

Glede na lokalizacijo ločimo:

                zunanje krvavitve- so vedno vidne. Kri izteka iz telesa ali iz telesnih odprtin
navzven (usta, nos, nožnica, danka, mehur).
                notranje krvavitve- so skrite krvavitve v telesne votline, telesne organe ali tkivo ob
poškodovani žili
Prva pomoč pri zunanjih krvavitvah

~ Na krvavečo rano pritisnemo s sterilnim povojem, čisto krpo, celo s kosom

oblačila ali pa kar s prsti. Tak neposreden pritisk na rano je najbolj učinkovit način
ustavljanja krvavitve, razen pri poškodbi očesa.

~ Nato poškodovanca pomirimo in ga poležemo ali posedemo. Pogled na kri ali rano
lahko pri poškodovancu povzroči neželene čustvene odzive. Prav tako se zmanjša
možnost omedlevice, če poškodovanec leži.

~ Če je mogoče, dvignemo poškodovani del telesa nad raven srca.

~ Vzdržujemo pritisk na rani tako, da preko rane namestimo povoj, lepilni trak ali
trikotno ruto. Tako obvezo imenujemo kompresijska obveza. Dobro je, če preko
povoja rano hladimo, poškodovani del telesa pa imobiliziramo.

Kompresijska obveza

 S kompresijsko obvezo ali obvezo, ki pritiska tesno na rano in mesto krvavitve,

ustavljamo vse krvavitve na glavi, trupu in udih.
 Pri vseh huje krvavečih ranah je potrebno kompresijsko obvezo vsakih 5–10 minut
preveriti, če ni prekrvavljena oz. ni pretesna in na udu pod obvezo ne povzroča hujših
obtočnih motenj.
 Če smo kompresijsko obvezo zavezali pretesno, lahko ud pod obvezo v naslednjih
minutah pomodri (stisnjene vene) ali pa postane bled in hladen (stisnjene arterije).

Esmarchova preveza

 Napravimo jo izjemoma v primerih, ko zunanja krvavitev ogroža življenje in je ne

moremo zaustaviti z nobenim drugim postopkom, zlasti pri amputacijah
 Z Esmarchovo prevezo prekinemo pretok od mesta preveze navzdol, zato je potreben
hiter prevoz v bolnišnico, kajti nepovratna okvara mišičnih vlaken se prične 6 ur po
popolni prekinitvi obtoka (preskrbe s kisikom), podobno kot pri amputiranih delih
telesa.

Pomembne napake pri oskrbi krvaveče rane so naslednje:

~ Obsežnih ran, ki močno krvavijo, ne poskušamo čistiti. Čiščenje lahko povzroči še

večjo krvavitev.
~ Ne odstranjujemo povojev, če postanejo prekrvavljeni s krvjo. Čez obstoječi povoj
raje namestimo drugega.

31
 ~ Nikakor pa ne smemo zgolj dodajati obvezilnega materiala na slabo nameščeno
kompresijsko obvezo, temveč jo moramo popraviti in zagotoviti zaustavitev krvavitve.
~ Ne odstranjujemo povojev le zato, da bi videli, ali iz rane še krvavi.
~ Ne stisnemo povoja toliko, da obvezani del telesa pomodri ali pobledi.
~ Če je v rano zapičen kakšen predmet (kamen, kos lesa, nož ipd.), ga ne odstranjujemo,
ampak rano povijemo in predmet učvrstimo na mestu. Odstranjevanje takega predmeta
bi lahko povzročilo hujšo krvavitev.
~ Za kontrolo krvavitve ne smemo namestiti Esmarchove obveze, razen v brezizhodni,
življenje ogrožajoči situaciji, ko druge metode zaustavljanja krvavitve niso učinkovite.

6.3šok

Šok je stanje, v katerem je hudo zmanjšan pretok krvi skozi tkiva. Zmanjšanje pretoka in
predvsem posledično pomanjkanje dovoda kisika prizadene ves organizem.
Brez ustrezne pomoči se šok pogosto konča s smrtjo.

Prva pomoč pri šokiranem do prihoda zdravnika

 zaustavimo krvavitev in bolnika namestimo v pravilen položaj glede na vrsto in

obseg poškodb (če je mogoče, naj leži na hrbtu s privzdignjenimi nogami).
 ustrezna imobilizacija poškodovanih udov za zmanjšanje bolečine.
 Poškodovanca pokrijemo z odejo in ga pomirimo in spodbujamo.
 ne je oz. ne pije.
 Dvig nog nad višino srca (Trendelburgov položaj) navadno ni učinkovit, saj so
pri izraženem šoku zaradi izgube krvi in vazokonstrikcije vene že prazne pravila

6.4 nenadne zastrupitve

Prva pomoč pri zastrupitvah vključuje:

 skrb za lastno varnost pri reševanju;

Pri nudenju prve pomoči zastrupljencu moramo najprej poskrbeti za lastno varnost, npr. z
uporabo zaščitnih rokavic.
Ostati moramo mirni in ne smemo ravnati nepremišljeno, ker lahko s svojim ravnanjem še
dodatno poslabšamo stanje zastrupljenca in se zastrupimo še sami.

 reševanje iz zastrupljenega območja;

S hitrim reševanjem ponesrečenca iz zastrupljenega območja skrajšamo škodljivo delovanje

strupa na kožo in sluznice ter zmanjšamo kopičenje strupa v telesu.
V primeru, da so na mestu zastrupitve še vedno prisotni strupi, se moramo pred reševanjem
zaščititi ali odstraniti strup, npr. s prezračevanjem prostora

 preverjanjem vzpostavljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij;

 klic na pomoč;

 odstranjevanje strupa z zastrupljenca (pri jedkovinah pred klicem na pomoč);

32
Odstranjevanje strupa pri zastrupitvah z zaužitjem strupa

~ Čiščenje ustne votline:

- Trde delce v ustni votlini najlažje očistimo s prstom, ovitim v robec ali gazo
- Tekoče jedke snovi v ustni votlini najlažje odstranimo pri zavestnem zastrupljencu z
grgranjem navadne vode

~ Razredčevanje strupa
- Zastrupljenec naj popije 1–2 decilitra navadne vode po požirkih.
- POZOR! Hitro zaužitje večje količine vode lahko izzove bruhanje, zato mora
zastrupljenec, ki je zaužil jedkovino, ob bruhanju TAKOJ prenehati piti, kajti
pri zaužitju jedkovine je bruhanje škodljivo (dodatna poškodba in razpok stene
prebavil).

~ Izzivanje bruhanja
Bruhanje izzovemo:
 le po posvetu z zdravnikom;
 le, če je zastrupljenec PRI ZAVESTI in sodeluje;
 s prstom ali mehkim predmetom dražimo jeziček na mehkem nebu ali žrelo.

Preden izzovemo bruhanje, mora zastrupljenec popiti 1–2 decilitra navadne vode.

Izzivanje bruhanja je PREPOVEDANO pri:

         zastrupitvah z jedkovinami (kisline, baze, jedke soli);
         zastrupitvah s hlapnimi organskimi topili (bencin, nafta, petrolej, eterično
olje, aceton);
         zastrupitvah, ki povzročajo krče;
         moteni zavesti ali odsotnem žrelnem refleksu;
         nosečnicah.
 Uporaba slane vode za izzivanje bruhanja ni dovoljena

~ Uporaba aktivnega oglja

Aktivno oglje je učinkovito pri zaužitju večine strupov, vendar je pri nekaterih zastrupitvah
tudi škodljivo, zato ga lahko damo zastrupljencu le po posvetu z zdravnikom.

Odstranjevanje strupa s kože

~ zastrupljencu odstranimo obleko, vendar pri tem obleke ne smemo vleči čez glavo, ampak
jo moramo razrezati ali raztrgati (pri jedkovinah obleko najprej speremo, npr. pod tušem)
~ kožo splaknemo z mlačno vodo;
~ kožo očistimo z mlačno milnico ter ponovno dobro izperemo;
~ pazimo, da voda s strupom ne odteka na zdrave predele kože;
~ uporabljati moramo rokavice oziroma paziti, da se ne dotaknemo strupa;
~ poškodovano kožo pokrijemo s suhim sterilnim povojem;
~ poškodovanega obraza ne obvezujemo;
~ mehurjev ne prediramo

Odstranjevanje strupa pri vdihavanju strupa

33
 - Zastrupljenca moramo takoj premestiti na svež zrak.
- V primeru, da iz prostora ne moremo odstraniti plina ali da ne moremo preveriti
njegove prisotnosti in nimamo zaščitne opreme, moramo POČAKATI NA POMOČ
gasilcev.

Odstranjevanje strupa iz oči

Postopek izpiranja oči:

- oči izpiramo vsaj 15 minut, lahko tudi med prevozom;

- s palcem in kazalcem razpremo očesni veki, vendar tega ne smemo početi na silo in
pritiskati na zrklo;
- za izpiranje uporabimo curek iz pipe ali posodo z livčkom, napolnjeno z navadno
vodo;
- blag curek mlačne čiste vode usmerimo:
- v notranji kot očesne reže;
- na koren nosu, če sta prizadeti obe očesi;
- curek vode ne sme teči naravnost na zrklo;
- voda mora teči od notranje strani očesne reže navzven;
- v oko ne smemo dajati očesnih kapljic.

 prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca;

Pri prepoznavanju strupa nam pomagajo oznake na embalaži

 prevoz zastrupljenca.
Poskrbeti moramo za hiter in varen prevoz zastrupljenca do zdravnika. Najprimernejši je
prevoz z rešilnim avtomobilom

Prva pomoč pri zastrupitvah z znanimi snovmi

Nestrupene snovi

Nestrupene snovi so šminka, črtalo za ustnice, deodorant, zobna pasta, pripravki za nego
dojenčka , osvežilci zraka, cigaretni papir, neuporabljen cigaretni filter, pepel, kreda, mavec,
sveča, vosek, kit, plastika, radirka, silikagel, vodene barve, saharin, časopisni papir,
aluminijasta folija, hrana za hišne živali in drugo.

Prva pomoč
         očistimo ustno votlino,
         pokličemo pomoč in se posvetujemo z zdravnikom

Zdravila

Najpogostejši znaki zastrupitve:

34
         zaspanost,
         zmedenost,
         krči,
         nezavest,
         počasno in plitko dihanje,
         počasen ali hiter utrip,
         bruhanje, bolečine v trebuhu, driska

Prva pomoč
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije;
         nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
         pokličemo pomoč;
         odstranimo strup:
         očistimo ustno votlino;
         bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom;
         aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom;
         poiščemo in shranimo prazne škatlice zdravil, tablete in izbruhanino

Etanol

Etanol se nahaja v alkoholnih pijačah, najdemo pa ga tudi v parfumih, tinkturah, čistilih ipd

Znaki zastrupitve:
         zaudarjanje po alkoholni pijači,
         nezavest,
         bruhanje,
         ohlapnost,
         plitko in počasno dihanje,
         šibek utrip,
         podhladitev.

Prva pomoč
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije
         nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
         pokličemo pomoč;
         zastrupljenca pokrijemo z odejo, da preprečimo podhladitev;
         nemirnega zastrupljenca umirimo in mu preprečimo, da bi se poškodoval;
         poiščemo morebitne znake poškodbe (odrgnina, podplutba, bolečina na pritisk);
         poiščemo in shranimo embalažo in ostanke tekočine;
         poskrbimo za prevoz

Heroin

Znaki zastrupitve:
         nezavest,
         ozki zenici,
         počasno in plitko dihanje,
         šibek utrip,
         podhlajenost,
         znaki vbodov.

35
Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost (izogibamo se stiku s telesnimi tekočinami uživalcev drog);
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije
         nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
         pokličemo pomoč;
         poiščemo in shranimo ostanke droge.

Kokain in ekstazi

Znaki zastrupitve:
         zmedenost,
         agresivnost,
         široke zenice,
         hitro bitje srca in hiter utrip, ki s časom postaja vse šibkejši,
         nezavest,
         krči,
         vročinska kap.

Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost (izogibamo se stiku s telesnimi tekočinami uživalcev drog),
         vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
         nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo,
         pokličemo pomoč,
         nemirnega in agresivnega zastrupljenca umirimo in mu preprečimo, da bi se poškodoval,
         poiščemo in shranimo ostanke droge.

Marihuana

Znaki zastrupitve:
         prestrašenost,
         vznemirjenost,
         prividi in prisluhi,
         tiščanje v prsnem košu,
         razbijanje srca in hiter utrip.

Prva pomoč
         zastrupljenca pomirimo in preprečimo, da bi se poškodoval;
         pokličemo pomoč;
         poiščemo in shranimo ostanke droge

Detergenti

Znaki zastrupitve ob zaužitju:

         slabost,
         bruhanje,

36
         penjenje,
         driska.

Prva pomoč
         pokličemo pomoč;
         odstranimo strup:
         očistimo ustno votlino;
         zaužiti detergent za strojno pranje razredčimo z veliko vode, ker se ne peni;
         zaužitega detergenta za ročno pranje ne smemo razredčevati zaradi penjenja;
         zastrupljencem damo jesti kruh, ki zmanjšuje penjenje;
         shranimo embalažo in vzorec detergenta.

Jedkovine

Med jedkovine uvrščamo kisline (pH pod 1,5), baze (pH nad 11,5) in jedke soli. Jedkovine
lahko ob dotiku povzročajo hude opekline sluznice in kože. Nekatere jedkovine lahko
povzročijo tudi okvare notranjih organov.

Znaki zastrupitve ob zaužitju:

         bolečina v ustih, žrelu, za prsnico in v trebuhu;
         pordela in poškodovana sluznica ustne votline;
         slinjenje;
         težko požiranje;
         bruhanje krvavkaste vsebine;
         hripavost;
         dušenje.

Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice);
         zastrupljenca odstranimo iz prostora, kjer je polita jedkovina;
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije
         pri umetnem dihanju uporabimo masko;
         v primeru, da pri zaužitju jedkovine izvajamo umetno dihanje usta na usta, moramo dobro
očistiti usta zastrupljenca in paziti, da se ne poškodujemo;
         odstranimo strup:
         očistimo ustno votlino;
         zaužiti strup razredčimo s požirki vode (1–2 decilitra vode oziroma dokler bolnik ne
bruha);
         pokličemo pomoč;
         shranimo vzorec jedkovine in embalažo;
         poskrbimo za prevoz.

Petrolejski derivati

Znaki zastrupitve ob zaužitju slabo hlapnih petrolejskih derivatov:

         slabost,
         bruhanje.

Znaki zastrupitve z dobro hlapnimi petrolejskimi derivati :

37
         značilen zadah,
         glavobol,
         vrtoglavica,
         zmedenost,
         nezavest,
         ohlapnost udov,
         krči,
         motnje srčnega ritma,
         težko dihanje.
Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice);
         zastrupljenca odstranimo iz prostora, kjer je prisoten petrolejski derivat;
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije
         pokličemo pomoč;
         odstranimo strup:
         očistimo ustno votlino;
         polito kožo očistimo z vodo in milnico;
         shranimo vzorec in embalažo;
         poskrbimo za prevoz.

Pesticidi

Pesticidi so sredstva za uničevanje škodljivih rastlin in živali

Znaki zastrupitve:
         zaudarjanje po škropivu (topilu),
         glavobol,
         vrtoglavica,
         ozki zenici,
         solzenje,
         moten vid,
         slinjenje,
         slabost,
         bruhanje,
         driska,
         znojenje,
         težko dihanje,
         počasen utrip,
         krči,
         nezavest

Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice, zaščitno obleko in
masko);
         preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije
         v primeru, da pri zaužitju pesticida izvajamo umetno dihanje usta na usta, moramo dobro
očistiti usta zastrupljenca in se pred stikom z usti zaščititi z masko ali s čim drugim (npr.
robcem), pomembno je tudi, da ne vdihavamo zraka pred usti zastrupljenca;
         pokličemo pomoč;
         odstranimo strup:

38
         očistimo ustno votlino;
         bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom;
         aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom;
         odstranimo obleko in očistimo polito kožo z mlačno vodo in milnico;
         v primeru stika z očmi oči izperemo z navadno vodo iz pipe ali vrča z livčkom;
         poiščemo in shranimo vzorec pesticida in embalažo;
         poskrbimo za prevoz.

Strupene rastline in gobe

Zaužitje strupene rastline pogosto povzroči le draženje prebavil, ki se kaže s slabostjo in

bruhanjem.

Prva pomoč
         vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
         pokličemo pomoč,
         odstranimo strup tako,da:
         očistimo ustno votlino,
         bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom,
         aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom,
         shranimo ostanke rastline oziroma gobe in izbljuvek,
         poskrbimo za prevoz.

Kače

Gad (Vipera berus) in modras (Vipera ammodytes) sta edini strupeni kači v Sloveniji.

Znamenja kačjega pika:

         drobni ranici, ki sta razmaknjeni 5 mm;
         hitro napredujoča oteklina na mestu pika;
         pomodrelost predela kože z modro rdečimi lisami in črtami;
         otekle in boleče področne bezgavke;
         slabost, bruhanje, driska;
         znojenje;
         tresenje;
         hitro dihanje in hitro bitje srca.

Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (odženemo kačo);
         pokličemo pomoč;
         zastrupljenec mora mirovati;
         odstranimo mu uro, zapestnice, prstane in drugo zlatnino;
         rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki;
         ud imobiliziramo;
         shranimo morebitno mrtvo kačo;
         poskrbimo za prevoz.

Čebela, čmrlj, osa in sršen

39
Znaki pika:
         bolečina,
         oteklina,
         pordelost predela kože.

Prva pomoč
         odstranimo želo,
         mesto pika očistimo z vodo in hladimo z obkladki,
         ud dvignemo,
         shranimo žuželko ali njene ostanke

Črna vdova

Črna vdova je najbolj strupen pajek v Evropi. Pri nas ga najdemo na Primorskem.
         rdeč obroč na mestu pika;
         bolečina pol ure po piku;
         boleči krči, ki se razširijo po celem udu in po trupu;
         slabost, bruhanje;
         znojenje;
         težko dihanje in hitro bitje srca.

Prva pomoč
         poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (odženemo pajka),
         pokličemo pomoč,
         rano očistimo in hladimo z obkladki,
         shranimo ujetega pajka ali njegove ostanke,
         poskrbimo za prevoz.

Škorpijon

Škorpijoni, ki živijo v Sloveniji, niso zelo strupeni. Srečamo jih predvsem po gozdovih v
trhlih ostankih dreves.

Znaki pika:
         srbečica in rdečica na mestu pika,
         oteklina.

Prva pomoč
         pokličemo pomoč,
         rano očistimo in hladimo z obkladki,
         shranimo ujetega škorpijona ali njegove ostanke.

6.5 Ran

Poškodba: sprememba, prizadetost tkiva, organa ali organizma zaradi nenadnega ali
ponavljajočega se delovanja zunanje sile.

Rana:

40
 - kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga.
- Je vsaka poškodba kože, sluznic in podkožnih tkiv zaradi nezgode, nasilja ali
operacije.
- V širšem smislu lahko rane poleg mehanskih sil povzročijo tudi učinki toplote
(opekline), mraza (omrzline), delovanja električnega toka, sevanja, kemičnih snovi in
drugih vzrokov, ki lahko delujejo tudi sočasno

Travmatologija: veda o zdravljenju (telesnih) poškodb.

RANE
 Praske in odrgnine:
- Če se odrgnemo ali oprasnemo po trdem ali robatem predmetu,
- nastanejo površinske rane.
- So posledica delovanja strižnih sil, napetosti in pritiska.
- Poškodovana je vrhnjica in del usnjice

 Vbodnine:
- Osti, igle, žeblji, bodala in drugi ostri predmeti.
- Rane so globoke in pogostokrat segajo v telesne votline

 Ureznine in vsekanine:
- rane povzročene z ostrim predmetom
- Rane so po globini različne
- poleg kože in podkožja so pogosto poškodovane tudi globlje ležeče
strukture in tkiva (mišice, žile, živci, kite), redkeje kosti ter organi.
- Prepoznamo jih po gladkih, ravnih robovih rane

 Razpočne rane:
- nastanejo pri delovanju tope sile na kožo ali sluznico, napeto preko trde
podlage
- Rano prepoznamo po načinu nastanka in neravnih, nazobčanih, zmečkanih
robovih.
- Navadno sta prisotni tudi udarnina (kontuzijska značka) in oteklina

 Raztrganine:
- Nastanejo, ko sila deluje poševno na površino in povzroči pretrganje kože
in/ali sluznic.
- Prepoznamo jih po nepravilnih robovih in deloma odmrlem tkivu

 Zmečkanine
- So rane, ki nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno telesno
področje.
- pride do zmečkanja vseh mehkih tkiv in zdrobljenih zlomov kosti.
- Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa.

 Ugriznine:
- posledica ugriza psa, mačke, hrčka, zajca, konja ali drugih živali ali človeka

 Strelne rane

41
 - Glede na pot krogle ali projektila ločimo:
                prestrel (vstopna ali vstrelna rana je manjša od izstrelne),
                zastrel (najdemo le vstopno rano),
                obstrel (krogla oplazi površino telesa).

PRVA POMOČ

Pri nudenju prve pomoči pri ranah je pomembno, da:

                imamo čiste umite (razkužene) roke ali uporabljamo rokavice;
                v rano ne dihamo;
                ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz »domače lekarne«.

Površinske rane (in ugriznine kot izjeme med globokimi ranami) izpiramo s hladno tekočo
ali prekuhano vodo oz. z vodo iz plastenke in jih zaščitimo s sterilno gazo ali obližem.

Pri vseh globokih ranah pa ukrepamo v naslednjem vrstnem redu:

1.preučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnost)

2.osnovni pregled poškodovanca
3.natančni pregled rane
4.zaustavimo krvavitev
Če iz rane krvavi, zaustavimo krvavitev:
 s kompresijsko obvezo,
 z neposrednim pritiskom s prsti prek sterilne gaze

5. Rano sterilno povijemo in poškodovani ud imobiliziramo

Oskrba rane v kateri je tujek

Tujkov v ranah ne odstranjujemo. Izjema so le zelo površinsko ležeči manjši tujki

PRVA POMOČ IN POSTOPKI Z AMPUTIRANIMI DELI TELESA

Najprej poskrbimo za poškodovanca:

~ zaustavitev krvavitve in ustrezna oskrba rane (krna);
~ ukrepi proti bolečinam (imobilizacija), analgetik (nesteroidni antirevmatik).

Vrstni red ukrepov z amputiranim delom telesa:

1.             Amputirani del telesa zavijemo v sterilno gazo in ga položimo v čisto PVC-vrečko.
2.             V drugo vrečko natresemo kocke ledu ali zdrobljen led in vodo, da dosežemo
temperaturo okoli 4 °C.
3.             Obe vrečki damo v tretjo vrečko ali ustrezni transportni kovček, ki ga opremimo
z osnovnimi podatki o bolniku in poškodbi:
~ ime in priimek bolnika;
~ starost bolnika;
~ poklic;
~ dominantna roka;
~ pridružene poškodbe;
~ kronične bolezni in zdravila, ki jih redno jemlje;

42
 ~ ura poškodbe;
~ mehanizem poškodbe (krožna žaga, skobelnik ipd.);
~ vsebina vrečke.

Prva pomoč pri nepopolni amputaciji

Pomembno je, da nepopolnoma odrezani ud naravnamo v fiziološki položaj (zaradi

nepravilnega položaja lahko pride do motnje prekrvitve in dodatnih poškodb), zaustavimo
krvavitev, rano povijemo, namestimo opornico (imobilizacija) in ruto pestovalnico (elevacija)
in poskrbimo za prevoz v bolnišnico.

6.6 tujkov v telesu

Tujki v sluhovodu in srednjem ušesu

Razen pri otrocih, ki večinoma tajijo vnos tujka v sluhovod, bolniki večinoma natančno
opišejo tujek.
Bolniki tožijo zaradi bolečin v sluhovodu, slabšega sluha in pogosto krvavkastega izcedka iz
sluhovoda.

Prva pomoč

Za takojšnjo odstranitev tujka iz sluhovoda s spiranjem se odločimo le v primerih:

- ko bolnik ne navaja močnih bolečin in krvavitev ni vidna,
- ko glede na anamnezo lahko sklepamo, da bo odstranitev tujka lahka
- ko ni drugih kontraindikacij za spiranje sluhovoda (kronična vnetja srednjega
ušesa, predhodne operacije in poškodbe srednjega ušesa).

Za spiranje sluhovoda uporabljamo:

- le destilirano ali sterilno vodo, ogreto na telesno temperaturo.
- Paziti moramo, da s konico brizgalke ne poškodujemo stene sluhovoda,
- da curek vode usmerimo proti zadnji zgornji steni sluhovoda
- da tujka ne potisnemo še bolj v globino
- Če z nekaj poskusi ne uspemo odstraniti tujka in se pojavijo bolečine v sluhovodu,
prenehamo s spiranjem in bolnika napotimo k otorinolaringologu.

Tujki v nosu

 Tujki v nosu pridejo v nosno votlino skozi nosnico, le redko kdaj skozi hoano( bruhanju
ali močnem kašlju)
 Največkrat se to zgodi nehote. Otroci si pri igranju velikokrat potiskajo v nos različna
semena, fižol, koruzo, kamenček, kroglice, mačice, gumb, vato in preostale manjše
predmete.
 Tujek v nosu lahko draži na kihanje, lahko se pojavi tudi krvavkast izcedek iz zamašene
nosnice. Pri privzdigu nosne konice s prstom in pogledom v nosnici od spodaj lahko tujek

43
 že vidimo, sicer vidimo le zamašenost ene nosnice in pogosto sluzavo-gnojav izcedek v
njej.

Prva pomoč

~ Tujek naj skuša bolnik sam izpihati tako, da pihne z vso silo le skozi nosnico, v
kateri je tujek.
~ Njihova odstranitev je lahko težavna in zahteva poseben inštrument in določeno
spretnost
~ Bolnika pomirimo, mu razložimo, naj ga ne poskuša sam odstraniti, glavo naj drži
rahlo nagnjeno naprej in ga napotimo k otorinolaringologu.

Tujki v očeh

Tujki so lahko na očesni površini (veznici, roženici), včasih pa so skriti na zgornji tarzalni
veznici
Bolnik toži o rezanju, skelenju in občutku tujka v očesu. Oko ga boli, se solzi, moti ga
svetloba, zato oko zapira

Nikoli ne poskušajte odstraniti tujka, ki je na zenici ali pa se zdi zapičen v beločnico. Bolnik
se očesa ne sme dotikati, pokrije naj ga z blazinico gaze in nemudoma naj pokliče zdravniško
pomoč. Če se tujek premika oziroma ni zapičen, ga lahko poskusite odstraniti.

Prva pomoč

1. Zapri oko in pusti, da se zasolzi. Medtem po zaprti veki nekajkrat pogladi v smeri proti
nosu. Dostikrat solze same odstranijo tujek.

2. Ne mencaj in ne tri očesa z roko ali robcem.

3. Kadar je tujek pod zgornjo veko, včasih zadostuje, če zgornjo veko povlečeš čez spodnjo in
tujek ostane na zunanji strani spodnje veke.

4. Če do sedaj ne uspe, poskušamo tujek odstraniti:

1. Najprej si dobro umij roke.

2. Povleci kožo spodnje veke navzdol in preišči spodnjo veznico (notranjo

površino spodnje veke). Pri tem naj prizadeti gleda navzgor.

3. Če tu nisi našel tujka, obrni zgornjo veko. Primi s palcem in kazalcem desne
roke za šop trepalnic na robu zgornje veke in jo zavihaj prek vžigalice, ki si jo
z levo roko nastavil na vrh veke. Obrnjeno veko nato na robu podrži s palcem
leve roke. Natančno preglej ves svod pod zgornjo veko. Pri tem naj prizadeti z
obema očesoma gleda navzdol

44
 6.7 poškodba glave

~ poškodbe mehkih tkiv ustne votline in obraza

Prva pomoč je enaka kot pri drugih ranah: poskrbimo za ustavitev krvavitve, rano sterilno
prekrijemo in obvežemo

~ Zlomi:
 zlomi lobanjskega svoda- sterilno pokrij
 Zlom lobanjskega dna.- sterilno pokrij
 Zlomi obraznih kosti

 Zlom nosnih kosti

 Prva pomoč- krvavitev ustavimo s stiskom na hrustančni del
nosu za 10–20 minut ob naprej nagnjeni glavi. Hladen obkladek
omili bolečine.
 Zlom ličnice
 Prva pomoč - krvavitev iz nosnice se ustavi spontano.
Poškodovanec naj se ne usekuje oz. piha skozi nos, saj na ta
način izpiha zrak iz poškodovanih obnosnih votlin v mehka
obrazna tkiva in oteklina se močno poveča. S tem se poveča
tudi nevarnost okužbe. Hladen obkladek omili bolečine.
 Blow-out« zlom dna ali srednje stene očnice (orbite)
 Prva pomoč – poškodovano oko rahlo prekrijemo in poskrbimo
za strokovno pomoč. Kot pri drugih poškodbah zgornje in
srednje obrazne tretjine poškodovanec ne sme izpihovati krvi iz
nosu.
 Zlom spodnje čeljustnice
 Prva pomoč - Spodnjo čeljustnico imobiliziramo s fračo za
brado. Poškodovanec mora biti pri zavesti, dihalna pot skozi nos
mora biti ohranjena. V nasprotnem primeru je takšna
imobilizacija dovoljena šele ob zagotovitvi ustrezne dihalne
poti.
 Zlom zgornje čeljustnice
 Prva pomoč - krvavitev je lahko huda in ogroža življenje
poškodovanca. Zagotovimo dihalno pot, ustavimo zunanjo
krvavitev in poskrbimo za zdravniško pomoč. Nezavestnega
poškodovanca damo v bočni položaj. Poškodovanec, ki je pri
zavesti, naj se ne usekuje oz. naj ne piha skozi nos.
 Zlom čelnice

45
  Prva pomoč - poškodovanec naj se ne usekuje oz. piha skozi
nos, saj se lahko oteklina poveča. Hladen obkladek bo omilil
bolečino in zmanjšal ali upočasnil otekanje.

~ Motnje delovanja čeljustnega sklepa

Samostojni izpah čeljusti reponiramo tako, da palce položimo na grizne ploskve spodnjih zob,
z ostalimi prsti pa objamemo vodoravni del spodnje čeljustnice. Ob rahlem vleku naprej in
navzdol nato počasi zapiramo usta.

~ možganske poškodbe

6.8 Izbitje zoba

Izbitje zoba ni življenjsko ogrožajoče stanje, vendar o usodi poškodovanega zoba odločata
prepoznava in pravilno ukrepanje v prvih minutah.

Prva pomoč

 Izbit zob čimprej vsadimo nazaj v njegovo ležišče (replantiramo).

 Če je zob umazan, ga speremo s tekočo vodo, nikakor je ne brišemo,
razkužujemo ali strgamo.
 Zobne korenine se čim manj dotikamo,
 Ko zob vsadimo v zobnico, ga lahko poškodovanec do dokončne oskrbe
učvrsti sam z rahlim ugrizom preko gaze
 Če vsaditev izbitega zoba na mestu poškodbe ni mogoča (nesodelovanje
poškodovanca, poškodba zobnice, zlom korenine izbitega zoba, ogrožajoče
spremljajoče poškodbe), damo zob v hranilno ali fiziološko raztopino, mleko
ali vodo, izjemoma v poškodovančevo slino.
 Poskrbimo za čimprejšnjo ustrezno strokovno pomoč .
 Izbitih mlečnih zob (pri otrocih do 6. leta starosti) v okviru prve pomoči ni
potrebno vsaditi. Prav tako ne vsadimo močno karioznih zob ali zob z
napredovalo parodontalno boleznijo.

6.9 poškodb prsnega koša

Obstaja 6 smrtno nevarnih stanj, ki ogrožajo življenje, če ne ukrepamo pravilno in

pravočasno. Ta so:

                zapora dihalne poti

~ Prva pomoč
 vzpostavitev proste dihalne poti:
- zvrne glavo nazaj,
- dvigne spodnjo čeljust,
- odstrani tujke iz ust in žrela

                tenzijski pnevmotoraks,

~ Pomeni, da je zrak v prsni votlini pod pritiskom

46
 ~ Pri vsakem vdihu se zrak kopiči v prsni votlini, s čimer se tlak v njej veča.
Povečan tlak najprej stisne pljuča, ki se sesedejo (kolabirajo), nato pa premakne
medpljučje na zdravo stran in zmanjša dihalni prostor zdravim pljučam.
~ Simptomi in znaki:
               nemir,
                pospešeno dihanje,
                pospešen utrip srca,
                modrikasta barva kože,
                prizadeta stran prsnega koša se pri dihanju ne giblje,
                prizadeta stran prsnega koša je izbočena,
                dihanje na prizadeti strani je slabo slišno ali ga ne slišimo,
                poklep je hipersonoren,
                na vratu lahko vidimo napolnjene vene in sapnik je premaknjen
na zdravo stran
~ Prva pomoč je za laika neizvedljiva, če pa bi se laik ob spoznanju, da pri
poškodovancu gre za tenzijski pnevmotoraks, upal prebosti prsni koš z injekcijsko
iglo ali podobno drobno cevko, bi s tem lahko rešil življenje. Najprikladnejše
mesto za punkcijo ali drenažo je predel pod pazduho v sprednji ali srednji
pazdušni črti skozi 4. ali 5. prostor med rebri

                odprti pnevmotoraks,

~ Pomeni odprto povezavo med prsno votlino in zunanjim svetom.
~ Prva pomoč- laik naj rano na prsih prekrije s čisto, po možnosti sterilno tkanino in
prelepi ali zavije, da rana ne prepušča zraka

                obsežni hematotoraks,

~ O obsežnem hematotoraksu govorimo, kadar v prsni votlini veliko krvi (1500 ml
in več pri odraslem človeku) stiska pljuča.
~ Pri večji krvavitvi se kažejo z naslednjimi simptomi in znaki:
                strah,
                nemir,
                dispneja (občutek pomanjkanja zraka),
                bledica in tahikardija (pospešeno bitje srca),
                poklep na strani izliva je skrajšan, dihanje je oslabljeno.

~ Poškodovanca ogrožata hipovolemija in motnja dihanja.

~ Prva pomoč- poškodovanca spodbujamo in pomirimo, pomagamo mu pri
namestitvi, navadno mu ustreza dvignjen položaj zgornjega dela telesa, sam od
sebe bo poskušal leči na poškodovano stran. Tisti, ki nudi prvo pomoč, mora to
upoštevati. Naj ga ne sili v lego, ki se zdi primernejša reševalcu. Pokličemo pomoč
na tel. 112

                nestabilna prsna stena,

~ Kadar je koščeni del prsnega koša poškodovan v tolikšnem obsegu, da je porušena
zgradba in funkcija prsne stene
~ Pri nestabilnem prsnem košu je dihanje vedno ogroženo.
~ Prva pomoč- Preprost ukrep, ki ga lahko napravi vsakdo, je, da prepreči
paradoksno gibanje prsne stene, ki se pri vdihu vdre, pri izdihu pa izboči in s tem
izboljša dihanje. To dosežemo tako, da s povojem ali obližem pritisnemo in

47
 prekrijemo poškodovani predel prsne stene. S tem preprečimo paradoksno gibanje.
Paziti je treba, da zavoj okrog prsi ni pretesen. Pokličemo tel. 112.

                tamponada srca.

~ Kadar poškodovanec zakrvavi v osrčnik, govorimo o izlivu krvi (hematoperikard).
Če je ta izliv nenaden in velik, se v njem poveča pritisk, ki stisne mehke stene
preddvorov in ovira pritok krvi v srce. V takih primerih govorimo o tamponadi
srca.
~ Laik na terenu ne more narediti drugega, kot da takoj pokliče pomoč.

Nadaljnjih 6 vrst poškodb pa je takšnih, ki so pogojno smrtno nevarne. Pomeni, če jih ne

odkrijemo in ustrezno zdravimo, je možnost smrti in hudih zapletov velika. PP je predvsem
poklicat 112.
Sem štejemo:
 raztrganino aorte,
 večje raztrganine pljuč,
 obtolčenine srca,
 raztrganine sapnika in bronhov,
 raztrganine požiralnika,
 raztrganino prepone.

6.10 poškodb trebuha

                Način poškodovanja:

                udarnine
                raztrganine (
                »blastne« poškodbe kot posledica udarnega vala eksplozije;
                vbodne rane
                prebodne rane
                ureznine
                vsekanine
                vžaganine
                strelne rane,
                prestrelne rane,
                oplazne rane.

               
Globino poškodbe:
~ nepenetrantne rane – poškodba ne seže v trebušno votlino, potrebušnica ni bila
prekinjena;
~ penetrantne rane – poškodba seže v trebušno votlino in potrebušnica je
poškodovana:
~ neperforantne – votli prebavni organi niso poškodovani,
~ perforantne – poškodovani so votli prebavni organi, katerih vsebina izteka v sicer
sterilno (brez mikroorganizmov) trebušno votlino.

                PP- vsi ukrepi ob večji poškodbi in klic na 112;

~ mirovanje poškodovanca;
~ popolno prepoved uživanja jedi in pijač;

48
 ~ položaj poškodovanca, ki sprosti trebušne mišice in s tem zmanjša
bolečine- leži na hrbtu s pokrčenimi in podloženimi koleni in pokrčenimi
kolki (glava je podložena s 30o vzglavnikom);
~ pri odprtih poškodbah rano na trebuhu sterilno prekrijemo:
~ trebušnih organov, ki silijo skozi rano, NIKOLI ne potiskamo nazaj v
trebušno votlino;
~ poškodovanca pokrijemo z odejo, da se ne podhladi:
~ s tem zmanjšamo motnje v strjevanju krvi, ki nastanejo pri dodatni
podhladitvi;
~ zagotovimo ustrezen prevoz v bolnišnico TAKOJ, ko je mogoče.

6.11 poškodb kosti, sklepov in skeletnih mišic

Napotki za prvo pomoč ob poškodbah sklepov

 splošni napotki prve pomoči

 zavarovati teren in poklicati reševalno službo
 Z udov odstranimo ves nakit, saj bi le-ta ob otekanju uda lahko povzročil
stisnjenje žil in motnje pretoka krvi.
 Poškodovanca natančno pregledamo, glede na pomembnost prej oskrbimo
morebitne pomembne pridružene poškodbe.
 Nadaljnje postopke prve pomoči si najlažje zapomnimo z angleškim
akronimom R. I. C. E. :
- rest – počitek, imobilizacija- mirovanje in imobilizacija poškodovanega
sklepa oz. uda v položaju, ki poškodovancu najbolj ustreza
- ice – led, hlajenje- Hladimo 15 minut z 10-minutnim presledkom ter nato
še 10 minut
- compression – stisnjenje, povijanje- Poškodovani sklep povijemo, vendar
tako, da ne povzročamo bolečine in čezmernega stisnjenja
- elevation – dvig- Če je le mogoče, poškodovani ud dvignemo 15-25 cm nad
raven srca

 Izpaha nikdar ne poskušamo uravnati sami, ker lahko povzročimo hude

bolečine in dodatne poškodbe mehkih tkiv, žil in živcev.
 Poškodovancu ne damo jesti ali piti, saj bo morebiti potrebna naravnava ali
operativno zdravljenje v splošni anesteziji.
 Poskrbimo za čim prejšnji prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove,
 Ob odprtih izpahih moramo zaustaviti morebitno krvavitev, rano sterilno
pokriti, predel imobilizirati in poiskati strokovno pomoč.

Prva pomoč pri zlomih

 zavarovanje mesta nesreče,

 klic nujne medicinske pomoči,
 oživljanje.
 lajšanje bolečin z imobilizacijo (imobiliziramo sosednja sklepa) in zdravili
proti bolečini (izogibamo se aspirinu- povzroča motnje strjevanja krvi)
 pozorni pa moramo biti tudi na stanje uda, zlasti prekrvljenost.
 Poškodovani predel moramo natančno pregledati.

49
  Kadar najdemo na mestu zloma rano, govorimo o odprtem zlomu, pri katerem
skozi rano vstopajo bakterije, ki lahko povzročijo nevarno okužbo. Rano
sterilno pokrijemo in obvežemo. V primeru večje krvavitve je včasih potrebna
tudi kompresijska obveza
 Bolnik naj ne je in ne pije, ker bo potrebna uravnava zloma v splošni anesteziji
in neredko tudi operacija

Zlom spodnjega (distalnega) dela stegnenice

www.zdravstvena.info
Multimedijski zdravstveni portal za vse zaposlene v zdravstvu

 Prva pomoč
Potrebna je imobilizacija celotnega spodnjega uda in kolčnega sklepa. Če imobiliziramo z
improviziranimi sredstvi, mora opora na zunanji strani segati do pazduhe, na notranji strani pa
do presredka.Smiselno je poklicati tel. 112.

Zlomi spodnjega dela goleni

 Prva pomoč
Imobilizirati je potrebno celotni spodnji ud: na zunanji strani od kolka do (vključno) stopala,
na notranji od presredka do (vključno) stopala.

Poškodbe gležnja in prstov

 Prva pomoč
Imobiliziramo stopalo in gleženj. Imobilizacija sega od prstov do kolena. Noga naj bo rahlo
podložena. Poškodovani predel lahko hladimo.Poškodovance prepeljemo v bolnišnico v
ležečem položaju.

Poškodbe medeničnega obroča

 Prva pomoč
Osnovna prva pomoč je imobilizacija medenice in spodnjih okončin. Tako zmanjšamo
bolečino, preprečimo dodatne poškodbe in zmanjšamo volumen medenice.
Poškodovanca namestimo v hrbtno lego. Medenični obroč se preko kolkov poveže z rjuho ali
dvema trikotnima rjuhama. Spodnje okončine so v kolkih in kolenih nekoliko skrčene in v
predelu kolen povezane skupaj s trikotno rjuho.

Poškodovanca morajo prenašati vsaj štirje reševalci v ležečem položaju.

Poškodovanec mora biti prepeljan v ležečem položaju!

Zlomi kosti ramenskega obroča in srednjega dela   nadlahtnice

50
  Prva pomoč
Poškodovanca ne slačimo. Poškodovani ud imobiliziramo ter poškodovanca prepeljemo v
bolnišnico oz. pokličemo pomoč na tel. 112.
Zlomljeno ključnico imobiliziramo z oprtjo. Podlaht obesimo na ruto pestovalnico.
Za zlomljeno nadlahtnico je oprsje najprimernejša opornica. Podložimo pazduho in notranjo
stran nadlakti ter sprednjo stran prsi. Upognemo komolec, da so prsti usmerjeni proti zdravi
rami. Podlaket obesimo na trikotno ruto, nadlaket pritrdimo k oprsju s trikotnima rutama.
Boljša je imobilizacija s pomočjo aluminijaste opornice, ki sega zgoraj čez ramo in spodaj do
prstov.

Zlomi kosti v predelu komolca

 Prva pomoč
Ob poškodbi v predelu komolca, komolec, ki ga lahko upognemo brez dodatnih bolečin,
oskrbimo kot pri zlomu zgornjega dela nadlahtnice Vsakih 10 minut preverimo utrip žile v
zapestju.
Komolca NE smemo nasilno upogniti ali izravnati, ker bi s tem lahko poškodovali pomembne
žile ali živce ter povzročili močne bolečine.
Komolec, ki ga ne moremo upogniti, imobiliziramo tako, da poškodovani ud s trikotnimi
rutami privežemo k trupu.

Zlom kosti podlakti v srednjem delu

 Prva pomoč
Dva primeta zlomljeno podlaket (pri komolcu in v zapestju). Komolec naj bo upognjen v
pravem kotu. Podložimo obloženo aluminijasto Cramerjevo opornico, ki je upognjena tako,
da se prilega poškodovanemu udu in mora segati od rame do konca prstov. Dlan je obrnjena
navzgor. Podlaket pritrdimo na vodoravni del opornice z dvema zloženima rutama. S tretjo
ruto privežemo navpični del opornice k nadlakti. Če opornice nimamo pri roki, si pomagamo
z dvema trikotnima rutama.

Zlomi kosti v predelu zapestja in roke

 Prva pomoč
Na terenu je včasih težko razlikovati med zlomom in poškodbo sklepa. Za pravilno prvo
pomoč pa to sploh ni potrebno.
Odstranimo vse prstane, ker je zaradi kasnejše otekline lahko ogrožena prekrvitev prsta.
Preveriti moramo občutljivost prstov za dotik in stanje prekrvitve prstov.
Pri zlomih v predelu zapestja in zlomih dlančnic roko položimo z dlanjo na mehko obloženo
opornico. Namestimo jo od konca prstov do komolca in jo privežemo k roki in podlakti z ruto
ali povojem. Podlaket z opornico vred obesimo na ruto pestovalnico.
V primeru da ob poškodbi zapestja ne moremo zanesljivo izključiti zloma zgornjega ali
spodnjega dela podlahti je smiselno imobilizirati tudi komolec z opornico, ki naj sega do
rame.
Ob zlomih členkov je pravilna imobilizacija v upognjenem položaju z manjšo podloženo
aluminijasto – Boehlerjevo opornico ali v iztegnjenem položaju na deščici.

6.12 poškodb hrbtenice in hrbtenjače

51
Prva pomoč

Pri prvi pomoči je nepomembno, ali gre za izpah ali zlom hrbtenice. Vedno, ko nismo
prepričani, da gre samo za zvin hrbtenice, ravnamo, kot da gre za težjo poškodbo.
Potrebna je imobilizacija, bolnik naj med prevozom leži. Vedno imobiliziramo vrat s trdo
opornico ali oporami za glavo (na transportnih nosilih).

Poškodovancev iz vozil ne izvlečemo sami, razen kadar so neposredno ogroženi (npr. požar,
utopitev). Pred izvlečenjem jim moramo imobilizirati vrat in trup, navadno imajo ustrezno
opremo reševalci.

Bolnike s poškodbo hrbtenice prevažamo imobilizirane leže v ustrezno zdravstveno ustanovo

(bolnišnico). Zato vedno pokličemo tel. 112 in počakamo, da prevoz opravijo reševalna
vozila!

6.13 opeklin in oparin

Opeklina – opeklinska rana

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva
in zaradi sevanja (radiacije).

Najpogosteje so opeklinske rane posledica delovanja toplotne energije v obliki suhe vročine
(plamena, razbeljene kovine, vročega zraka) ali dotika kože z vročimi tekočinami (paro, vrelo
vodo, oljem ipd.).

Ocena površine opeklinske rane

Velikost opekline oz. opeklinske rane izražamo kot odstotek opečenega področja glede na
skupno telesno površino (STP) – delež opečene kože, izražen v odstotkih.

Površino opeklinske rane ocenimo s pomočjo t. i. pravila »dlani«: površina opečene dlani
opečenca je približno enaka 1 % skupne telesne površine.

Površino opeklinske rane lahko ocenimo tudi s pomočjo t. i. pravila »števila 9«

52
Ocena globine opeklinske rane

Globina poškodbe kože je odvisna od temperature in trajanja stika s povzročiteljem.

Opeklinske rane grobo delimo po globini na:
                povrhnje opekline- prizadenejo ali uničijo samo vrhnje plasti kože (povrhnjico in del
usnjice). Nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih
mešičkov in žlez v koži. Take opekline se lahko ob ustreznem
zdravljenju zacelijo same.

                globoke opekline-prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože (povrhnjico in

usnjico), včasih še podkožje, redkeje mišice in kosti. Se ne zacelijo
same. Zdravi se jih operativno s presaditvijo kože.

53
Prva pomoč
pomoč pri opeklinah

1.             Pri večjih opeklinskih ranah ali več poškodovancih, poškodbah v zaprtih prostorih
takoj pokličemo pomoč (tel. 112).
2.             Preučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti). 
3.             Odstranimo vir toplote – pogasimo ogenj.

 Če smo usposobljeni, takoj zadušimo plamen z odejo, plaščem ali vodo.

 Če je nevarnost požara velika (kresovanja, kurišča ipd.), se lahko ustrezno pripravimo-
protiopeklinska odeja

54
4.      Osnovni pregled poškodovanca-
- Izključimo pomembne pridružene poškodbe, kiogrožajo zdravstveno stanje oz. vodijo
v poslabšanje le-tega.
- V primeru, da poškodovanec ne kaže znakov življenja, pričnemo s temeljnimi
postopki oživljanja

5.     Opečenca prenesemo na varno- Pri tem upoštevamo morebitne pridružene poškodbe, zlasti
poškodbe hrbtenice.

6.     Nadaljujemo pregled poškodovanca.

7.     Odstranimo oblačila, ki niso prilepljena na rano.

- Takoj odstranimo oblačila pri oparinah in pri opeklinah s kemičnimi sredstvi (uporabi
ustrezna zaščitna sredstva).
- Pri poškodovancih s hudimi opeklinami in prilepljenimi oblačili (gorenje) pa zaradi
bolečin in dodatnih poškodb oblačil ne odstranjujemo.

8.             Opeklino hladimo

 Hladna voda zmanjša bolečine in preprečuje nadaljnjo poškodbo. Hladimo
toliko časa da ni več bolečin, ko prenehamo s hlajenjem.
 Voda naj bo čista, sterilnost pa ni pomembna.
 Opeklino hladimo s hladno vodo, najbolje med 8 in 23 C, takoj, ko je mogoče.
 Hladimo pod curkom hladne tekoče vode (če to ni mogoče, pa z brisačami,
namočenimi v hladno čisto vodo).
 Prednosti hlajenja so:
~ zmanjša lokalno hipertermijo,
~ zmanjša vnetje,
~ vpliva na mikrocirkulacijo (manjša prepustnost kapilar),
~ zmanjša sproščanje vnetnih mediatorjev in presnovnih produktov
anaerobne presnove (količina mlečne kisline),
~ zmanjša bolečino in količino odmrlega tkiva.
 Pravilo »15« pravi, da opeklino hladimo v prvih 15 minutah z vodo pri 15 °C.
 Opečeni otroci hitro izgubljajo toploto, zato najnovejše smernice zdravnikov
urgentne medicine priporočajo hlajenje največ 10 minut pri otrocih, ki imajo
povrhnjo opeklinsko rano manjšo od 10 % STP.
 Otrok v bolnišnico nikoli ne odpeljemo zavitih v namočeno hladno brisačo ali
rjuho, temveč jih pokrijemo s toplo odejo.
 poškodovanca ne smemo nikoli podhladiti, zato je potrebno pri večjih
opeklinah čas hlajenja skrajšati na 5 minut, še posebej pri otrocih.

9.     Dokončamo začetni pregled opečenca in ocenimo približno površino opekline, kjer je to
mogoče.
~ Zapišemo si pomembne podatke (ime, starost, spol, okvirno težo in višino, čas,
kraj in način poškodovanja, motnje dihanja, opeklino dihal, opeklino
funkcionalnih področij, očitno opeklino celotnega obsega uda in/ali prsnega koša).
~ Govorimo s poškodovancem in ga pomirimo.
~ Ponovno izključimo opeklino dihalnih poti.

55
 ~ Prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je takojšen klic na tel. št. 112 in hladen
obkladek na vrat
10.   Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih in vrstnem redu prve pomoči

11.     Oskrbimo opeklinsko rano.

~ Rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alu-folijo ter opečenca pokrijemo z
odejo, da ga ne zebe.
~ Če na terenu ni druge možnosti, poškodovanca zavijemo v čisto rjuho.
~ Opeklinskih mehurjev ne prediramo.
~ Opečenega obraza ne obvezujemo.
~ Odstranimo nakit (prstane, verižice, zapestnice, ure) in pas.

12. Poskrbimo za pravilen prevoz v ustrezno ustanovo.

6.14 splošne podhladitve in zmrzlin

Splošna podhladitev

Podhladitev pomeni padec temperature jedra telesa pod 35 °C.

Prepoznati in ločiti moramo blago, zmerno in hudo podhladitev.
~ Blaga podhladitev
Zavest je jasna, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost.
Srčni utrip in dihanje sta pospešena.
Temperatura jedra telesa je med 35 in 32 °C.
~ Zmerna podhladitev
Bolnik je zaspan in otopel.
Drgetanje preneha.
Dihanje in bitje srca sta upočasnjena.
Temperatura jedra telesa je med 32 in 28 °C.
~ Huda podhladitev
Bolnik je nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in
neredna.
Temperatura jedra telesa je pod 28 °C.
Pri temperaturah jedra pod 24 °C govorimo o navidezni in klinični smrti

Prva pomoč

~ Pri blagi podhladitvi poleg zaščite pred mrazom spodbujamo gibanje in

telovadbo. Podhlajeni naj v kratkih požirkih pije vroč sladkan čaj.
~ Pri zmerni podhladitvi zaščitimo pred mrazom. Če požiranje ni več zanesljivo,
naj podhlajeni ne pije tekočin (nevarnost zadušitve)! Premikamo ga le, če je nujno.
Skrbno nadziramo stanje in ukrepamo, če nastopi nezavest.
~ Pri hudi podhladitvi osebo namestimo v bočni položaj in jo zaščitimo pred
mrazom. Nadziramo dihanje in bitja srca ter se pripravimo na morebitno
oživljanje. Za ugotavljanje dihanja in posrednih znakov bitja srca si moramo vzeti
dovolj časa (30–45 sekund). Če ju z našimi čutili ne zaznamo, je potrebno
oživljanje. Izvajamo ga enako kot pri bolniku, ki ni podhlajen. Oživljati moramo,
dokler ne pride zdravnik.

56
 Zaščito pred mrazom in počasno ogrevanje najlaže dosežemo z improvizacijo
toplotnega ovoja:
- najdimo zavetje pred vetrom;
- odstranimo mokro obleko;
- oblecimo topla in suha oblačila, na trebuh, pod pazduhi in na dimlje, položimo
grelno oblogo (ne neposredno na kožo!);
- jedro telesa (trup) ovijmo s folijo ter skupaj z udi v več slojev odej ali spalno
vrečo. Tako dosežemo počasno ogrevanje – do 1 °C na uro.

Ozebline

So kronične spremembe kože zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad lediščem. Koža
postane bleda, svetleča, razpokana, občutek za mraz se zmanjša. Razen zaščite pred mrazom
prva pomoč ni potrebna.

Prva pomoč
Nogo moramo osvoboditi pritiska, jo sterilno pokriti, mehko obvezati in imobilizirati.

Omrzline

So akutne poškodbe kože zaradi vpliva mraza pod lediščem. Prizadenejo tiste predele, ki so
najbolj oddaljeni od jedra telesa: prsti rok in nog, uhlji, nos in brada

Prva pomoč
Če naletimo na omrzline, najprej preverimo, ali je poškodovanec podhlajen in ustrezno
ukrepamo. Ker se globina omrzlin pokaže šele po enem ali dveh dnevih, je prva pomoč pri
vseh oblikah enaka:

- Sprostimo tesna mesta obleke, mokra oblačila zamenjamo s suhimi, zaščitimo pred
mrazom (rokavice, kapa, odeja).
- Če stanje zavesti ni moteno, spodbujamo gibanje, da preprečujemo podhladitev.
Poškodovanec naj pije topel sladkan čaj.
- Hitro ogrevanje- ogrevamo v vodi temperature 38–42 °C.Vodi dodamo antiseptik
(milnica, kamilice, hrastovo lubje). Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure, pred
tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani).
- Ude osušimo in mehko prekrijemo z gazo. Rahlo povijemo, imobiliziramo ter
poskrbimo za hiter prevoz.
6.15 nenadnega poroda

Porod zunaj zdravstvene ustanove

Vodenje poroda in oskrba porodnice za laika (nestrokovnjaka) ni enostavno, navadno je celo

strah vzbujajoče. Možnih zapletov je več, nekateri so celo življenjsko ogrožajoči tako za
porodnico kot za novorojenčka. Zato je prav, da se porodu zunaj zdravstvene ustanove, če je
le mogoče, izognemo.
Preventivno bomo delovali tako, da visoko nosečih žensk ne bomo puščali doma same in brez
prevoza. Odsvetujemo tudi letovanja..

Znaki začetka poroda:

57
                 popadki na 5–10 minut, ki tudi po eni uri ne prenehajo;
                odtekanje plodovnice;
                krvavitev iz nožnice, lahko tudi le krvava sluz.

Priprava na porod

V osnovnih pripravah moramo zagotoviti:

- primerno ogreto ali ohlajeno in tiho sobo;
- zasebnost pri porodu – v prostoru naj ostanejo le partner in največ ena pomočnica
(pomočnik);
- prostor za porajanje – postelja, kavč ali tudi samo vzmetnica na tleh;
- čistočo – pod porodnico položimo čisto rjuho, po možnosti sveže prelikano, še nekaj
pa jih imejmo v rezervi, v skrajni sili bo dober tudi čist časopisni papir;
- več čistih brisač za brisanje novorojenčka ter odejico ali npr. pulover, v katerega
bomo novorojenčka zavili;
- nočno posodo ali drugo primerno posodo, v katero bo porodnica odvajala urin in blato
med porodom;
- nož ali škarje za prerezanje popkovnice;
- vrvico ali vezalko, s katero bomo podvezali popkovnico;
- več litrov vrele vode;
- žganje.

Porod

Nujno je treba vedeti:

- Presenetil nas bo samo hiter porod, pri tem pa zapletov navadno ni veliko.
- Porodnici moramo biti tudi v moralno oporo, ni prostora in časa za histerične
ali celo panične reakcije nas samih. Delovati moramo pomirjujoče!

Vodenje poroda

- skrbimo, da bo porodnici udobno, jo po potrebi vzpodbujamo in tolažimo, nekaterim

ugaja masaža v predelu križa, za kar lahko poskrbi partner. Porodnica naj si vlaži
ustnice, po malem lahko pije. Lahko tudi vstane in se nekoliko sprehodi.
- Vsaj vsako uro naj poizkuša urinirati v nočno posodo!
- pripravimo na iztis ploda. Ko se v globini nožnice opazi vodilni plodov del –
večinoma so to temni lasje, porodnico umijemo s prevreto vodo. NIKAR JE NE
POPARIMO! Najpozneje sedaj vnovič zamenjamo rjuho pod porodnico. Bolnica se
namesti v položaj za porajanje. Tisti, ki bo vodil porod, pa naj si dobro umije in
razkuži roke. Zelo priročno je vsakršno žganje.
- Laiki porodnic vaginalno ne pregledujejo!
- Ob močnem popadku se porodnica prime pod koleni, globoko zajame sapo in jo
zadrži, zapre oči in glavo skloni na prsni koš ter močno pritisne – kot bi hotela iti na
blato.
- Med porajanjem glavice skušajmo varovati presredek, takoj po porodu glavice ne
pozabimo obrisati plodovega obraza!
- Počakamo naslednji popadek, porodnica zopet pritisne. Glavica se bo večinoma
zasukala kar sama, plod porodimo najprej s pritiskom navzdol, da se porodi zgornja
ramica, nato pa s pritiskom navzgor porodimo še spodnjo ramico in ves plod.
Novorojenček

58
Tudi pomočnik naj si umije in razkuži roke. Prime novorojenčka, vi pa tesno prevežete
popkovnico (primerno tanka vrvica ali vezalka naj bo nekaj časa namočena v žganje ali pa
prekuhana) kakšnih 10 cm od popka in potem še enkrat 15 cm od popka.
Z umitimi škarjami ali nožem, ki ste jih prej prekuhali ali pa vsaj namakali v žganju, prerežite
popkovnico.
Novorojenček iz popkovnice ne sme krvaveti! V nasprotnem obstaja velika verjetnost, da bo
izkrvavel.
Pri hitrem porodu so novorojenčki navadno v dobri kondiciji in hitro zajokajo. Če
novorojenček ne zajoka v prvi minuti, ga masiramo po hrbtu ali podplatih, dokler ne zajoka.
Ne pozabimo ponovno izbrisati nosu in ust.
Novorojenčka moramo takoj osušiti z brisanjem, da se ne podhladi. Nikoli jih ne umivamo!
Suhega novorojenčka dobro zavijemo v suho brisačo ter v odejico, pulover ali drugo primerno
tkanino. Če te nimamo, pa ga golega položimo na golo materino kožo trebuha ali prsi, nakar
oba dobro pokrijemo. Mati lahko otroka takoj doji!

Porodnica

Medtem ko pomočnik oskrbi novorojenčka, vi porodite posteljico z zmernim vlekom za

popkovnico (nikar ne potegnite sunkovito, da se ne odtrga) ob pomoči druge roke, ki tišči na
maternico za simfizo. Posteljico je potrebno shraniti in jo prinesti skupaj z materjo in
novorojenčkom v porodnišnico, ko je to mogoče, da jo pregleda ginekolog.

Po porodu posteljice je nujno dobro masirati maternico, ki jo tipljemo nizko pod popkom,
velika je za otroško glavo. Dobro skrčena maternica je trda kot kamen in samo taka ne krvavi.
Ponovno zamenjamo rjuho pod porodnico, med noge ji damo čisto brisačo ali plenico.
Porodnica naj prekriža noge, toplo jo pokrijemo.

Popuščanje maternice ali atonija je smrtno nevaren zaplet po porodu, pri katerem porodnica
izkrvavi v nekaj minutah. Pogostejša je po hitrih porodih!
Popuščanje opazimo kot močno krvavitev iz rodil po porodu posteljice, včasih že pred tem,
maternica je na otip mehka.
Brez zdravil lahko tako krvavitev ustavimo le s tamponado s pestjo. Pest razkužene roke
porinete v nožnico do konca, pomočnik pa pritisne na maternico z roko od zunaj, izza simfize.
Tako je potrebno tiščati vsaj 20 minut, lahko tudi uro in več.

6.16 Možganska kap

Možganska kap pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov (kar nam bolnik ali svojci
povedo) in znakov (kar opazimo sami), in sicer zaradi:
                zamašitve ene izmed možganskih žil- ishemična možganska kap,
                razpoka arterije in posledične znotrajmožganske krvavitve
                krvavitve v možganske ovojnice - subarahnoidna krvavitev

Prva pomoč

Bolnika položimo na ležišče z rahlo dvignjenim vzglavjem in odstranimo vse, kar bi ga lahko
tiščalo ali stiskalo. Če je bolnik nezavesten ali bruha, ga obrnemo na bok. Odstranimo mu
zobno protezo, če jo ima, in vzdržujemo proste dihalne poti. Bolnik naj ne pije in ne je.

59
Kličemo številko 112. Pripravimo medicinsko dokumentacijo ter zdravila, ki jih je prejemal,
in vse to izročimo reševalcem ali zdravniku nujne medicinske pomoči.

6.17 srčnega napada

Prva pomoč

- Bolnik, ki se mu opisani tip bolečine pojavi na novo, potrebuje takojšnjo zdravniško

pomoč. Zaradi nevarnosti nenadnega poslabšanja ne sme voziti sam, tudi če se čuti
sposobnega za to. Zelo tvegano je tudi, če ga vozijo svojci. Čas prevoza bo daljši od
čakanja na urgentno reševalno vozilo. V primeru srčnega zastoja ga med vožnjo ne
bodo mogli oživljati.
- Med čakanjem na reševalce damo bolniku 500 mg acetilsalicilne kisline- Aspirin
- Natančno opazujmo bolnika
- Reševalcem izročimo morebitno zdravstveno dokumentacijo (seznam zdravil, stare
izvide, bolniške odpustnice, EKG posnetke ipd).

6.18 Hipoglikemija

Hipoglikemija je stanje, ko pade koncentracija glukoze pod normalno vrednost.

Nastane zaradi premočnega učinka zdravil za sladkorno bolezen.

Najbolj občutljiv organ za pomanjkanje glukoze so možgani. Najprej se pojavijo težave s

koncentracijo, utrujenost in upočasnjenost. Ob še nižjih vrednostih glukoze se pojavijo motnje
v mišljenju in motnje zavesti – od zmedenosti do kome.

Ostali značilni simptomi so lakota, potna, bleda in hladna koža, tresavica, občutek razbijanja
srca in motnje vida.

Prva pomoč

Pri začetnih znakih hipoglikemije naj bolnik zaužije 1 veliko žlico sladkorja ali 2 dcl sladkega
soka ali 4 dcl mleka ali kos kruha.
Bolnik naj se umiri in počaka.
Če se simptomi ne umirjajo, naj v presledkih 10 minut ponavlja enak odmerek, dokler se
stanje ne normalizira.
Nekateri bolniki imajo za take primere doma injekcijo glukagona. To je hormon z insulinu
nasprotnim učinkom. Bolnikovi svojci naj bodo izurjeni za dajanje injekcije glukagona v
mišico. Učinek je hiter, vendar kratkotrajen. Bolnik se običajno zbudi nekaj minut po
injekciji, vendar mora takrat jesti, sicer se bo nezavest že po kakšnih 30 minutah ponovila

6.19 epileptičnega napada

je lahko en sam, lahko brez izgube zavesti, lahko omejen na predel, v najhujši obliki pa z
izgubo zavesti in hudimi krči.
Če napad spremljajo krči, ga imenujemo konvulzivni, brez spremljajočih krčev (npr. zgolj
odsotnost in cmokanje) pa napad imenujemo nekonvulzivni epileptični napad.

60
 Prva pomoč

- Ko napad mine in se bolnik še ni ovedel, ga namestimo v pravilen položaj za

nezavestnega
- Poskrbimo, da se ne duši.
- Iz bolnikove bližine odstrani vse predmete, ki bi ga lahko med napadom poškodovali!
- Glavo mu podpri z mehko in ravno podlago!
- Odpni ovratnik srajce, odveži krvato, ruto, odpni pas na hlačah!
-  Ko napad mine, počakaj ob bolniku, dokler si ne opomore in pokliči strokovno
pomoč!
- Ne stoj in ne čakaj, da bo pomagal kdo drug. Ponovnega napada na terenu ne morete
preprečiti ali ustaviti brez zdravil, lahko pa poskrbite, da bo minil brez hujših posledic.
- Ne tlačimo bolniku ničesar v usta in mu nasilno ne odpiramo ust!
6.20 električnega toka

Poškodbe z električnim tokom (električne opekline)

Poškodbe z električnim tokom so sorazmerno redke, vendar so povezane z večorgansko

prizadetostjo, visoko obolevnostjo in smrtnostjo.

Takojšnja smrt je posledica srčnega zastoja, zastoja dihalnega centra ali popolne
ohromelosti dihalnih mišic.
Pri poškodbah z električnim tokom visoke napetosti so poškodovana vsa tkiva med vstopno
in izstopno značko. Najhuje so navadno poškodovani udi.

Pri električnih opeklinah so spremembe na koži večkrat sicer majhne v obliki vstopne in
izstopne električne značke, vendar se pod sosednjo zdravo kožo skrivajo hude okvare
globokih tkiv.

Opeklinske rane so pogoste, največkrat povrhnje ali neznačilnih oblik, pojavi pa se šumenje v
ušesih, slepota, zmedenost, izguba spomina, motnje srčnega ritma, oteklina možganov, krči,
poškodbe živcev in mišic.

Posledice pri preživelih so navadno dolgotrajne – od motenj spanja, prestrašenosti, bolečin,

motenj v delovanju živčevja, psihičnih in drugih motenj in okvar.

Posebnosti prve pomoči pri poškodbah z električnim tokom

- Pri reševanju z mesta poškodbe poskrbimo za prekinitev stika z virom električnega

toka (izključimo glavno stikalo, odvijemo varovalko, izvlečemo vtič, ki ga primemo z
izolatorjem prek gumijastih rokavic, suhe brisače oz. drugače prekinemo tokokrog). V
primeru poškodbe s tokom visoke napetosti telefoniramo na električno centralo in se
ne približujemo žici na tleh v razdalji več kot 20 metrov.
- Pokličemo tel. št. 112.
- Nezavestnega položimo v položaj za nezavestnega. Bodi pozoren na pridružene
poškodbe!
- Če ni znakov življenja, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja
- Potreben je stalen neprekinjen nadzor do prihoda reševalcev.
- Rane sterilno povijemo in poškodovanca pokrijemo.

61
 www.zdravstvena.info
Multimedijski zdravstveni portal za vse zaposlene v zdravstvu

62