Professional Documents
Culture Documents
Motoz Revidirano
Motoz Revidirano
PROJEKTNA NALOGA
PREHRANA PRI SLADKORNI BOLEZNI
Mentor: Prof. dr. Ivan Gerlič
1 UVOD .................................................................................................................................................... 1
2. TIPI SLADKORNE BOLEZNI ................................................................................................................... 2
3.ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNi ..................................................................................................... 4
4. PREHRANA IN SLADKORNA BOLEZEN.................................................................................................. 4
5. NAČRTOVANJE DNEVNIH OBROKOV ................................................................................................... 5
5.1 Režim prehranjevanja ................................................................................................................... 6
5.2 Hranilna sestava obroka ................................................................................................................ 6
6. RAZVRŠČANJE ŽIVIL ............................................................................................................................. 6
7. SLADKORNA BOLEZEN IN TELESNA AKTIVNOST .................................................................................. 8
8. ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................... 9
9. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................. 9
I
II
KAZALO SLIK
KAZALO TABEL
Tabela 1: Razvrstitev živil glede na prevladujočo vsebnost glavnih treh hranil ...................................... 7
Tabela 2: Register bolnikov s sladkorno boleznijo ................................................................................ 10
Tabela 3: Prejemniki zdravil (20- 79 let) za zniževanje glukoze v krvi( 2009- 2019) ............................. 10
KAZALO GRAFOV
III
1.UVOD
Sladkorno bolezen (Diabetes Mellitus) opredeljuje Mednarodna federacija diabetikov (IDF) kot
kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina
oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo
dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi
presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. (Hope)
Sladkorna bolezen je torej bolezen, ki ji je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar
poljudno imenujemo tudi previsok krvni sladkor. Tega v normalnih mejah vzdržuje hormon
inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa
se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno
mejo. (Hope)
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih
posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Oseba s sladkorno boleznijo
na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar
sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega
življenja in njegove družine. Oseba s sladkorno boleznijo tako poleg zdravljenja z zdravili
potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter
usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.
Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak
je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in
neizobraženost, ter splošnega staranja prebivalstva, zato je za njeno uspešno obvladovanje
potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.
V zadnjih desetletjih število sladkornih bolnikov nenehno narašča. Razlike v deležu sladkornih
bolnikov po različnih delih sveta so ogromne. Najmanj neodkritih sladkornih bolnikov je v
Evropi in Severni Ameriki, kjer razviti zdravstveni sistemi omogočajo zgodnje odkrivanje in
ustrezno zdravljenje.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima sladkorno bolezen okoli 6,4 % odraslih
ljudi. V novem tisočletju je po svetu približno 285 milijonov sladkornih bolnikov. Napovedujejo,
da jih bo do leta 2030 več kot 430 milijonov, kar pomeni, da bo prizadeta vsaka dvajseta
odrasla oseba. Predvidevajo, da bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev
Slovenije. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri nas okrog 20 % sladkornih bolnikov še ni odkritih.
1
Danes je ta bolezen na četrtem mestu med vzroki umrljivosti v razvitih državah. Njena
pogostost se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja (premalo
gibanja, preveč hrane). V Sloveniji se število sladkornih bolnikov povečuje prav zaradi vse bolj
razširjene debelosti. Dodatno skrb vzbuja povečevanje telesne teže pri mladini.
Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno
bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa
2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Krvni sladkor, kot glukozo
poimenujemo laično, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi sočasno prisotne okvare
trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva,
predvsem mišičje in jetra. Porast krvnega sladkorja se pojavi počasi, zato lahko dolga leta
ostane neopažena. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja
sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do
zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo
v podkožje kot npr. z inzulinom.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa pride do naglejšega propada tistih celic trebušne slinavke, ki
izločajo insulin. Porast krvnega sladkorja je hitrejši, težave kmalu izrazite, kar osebo tudi
privede do zdravnika. Zdravljenje se takoj začne z insulinom in je potrebno celotno življenjsko
obdobje. Sladkorna bolezen v nosečnosti pa se pojavi takrat, kadar trebušna slinavka ne uspe
izdelati dovolj insulina za potrebe nosečnosti, še posebej v drugi polovici nosečnosti. Za
zdravljenje je v veliki večini potrebna prilagoditev prehrane in, kadar je to možno, gibanja, pri
nekaterih nosečnicah pa je potrebna insulinska terapija. Zdravljenje po porodu ni več potrebno,
nosečnostna sladkorna bolezen pa predstavlja za žensko tveganje za razvoj sladkorne bolezni
tipa 2 kasneje v življenju.
Z zdravim življenjskim slogom lahko nastanek sladkorne bolezni uspešno odložimo v poznejše
življenjsko obdobje ali jo celo preprečimo.
Kakšna je razlika med tipoma 1 in 2 sladkorne bolezni? Pri tipu 1 pride do hitrega propadanja
beta celic trebušne slinavke, tekom nekaj dni ali tednov. Tako so ob pojavu bolezni težave
2
izrazite, zato oseba hitro poišče pomoč v zdravstvu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se krvni
sladkor dviguje zelo počasi, lahko tekom let. Posamezniku nekoliko previsoke vrednosti
krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na žilju že nastajajo. Ta
težave po navadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo visok, preko 10 mmol/l, kar se lahko
zgodi šele čez nekaj let. To je izgubljena priložnost. Sladkorno bolezen tipa 2 je nujno odkriti
takoj, ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično poteka med preventivnimi pregledi, ki
jih izvajajo vsi zdravniki specialisti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre, ki z
njimi delajo v ambulantah družinske medicine. Tip sladkorne bolezni praviloma določimo glede
na klinični potek, redkeje so potrebne še dodatne preiskave.
Kateri so simptomi sladkorne bolezni? Sladkorna bolezen lahko povzroči resne zaplete, zato
je zelo pomembno spremljati znake oziroma simptome, ki se pojavljajo na vašem telesu.
Simptomi pri sladkorni bolezni tipa 1 so izraziti in trajajo krajši čas. To so (SEMOS):
povečana žeja,
povečana lakota (posebno po jedi),
suha usta,
pogosto uriniranje,
nepričakovana izguba teže (čeprav jeste normalno in ste ves čas lačni),
utrujenost,
motnje vida,
otrplost ali odrevenelost rok in stopal,
izguba zavesti (redko).
V Sloveniji zboli za sladkorno boleznijo tipa 1 vsako leto okrog 50 otrok, mladostnic in
mladostnikov. Pogostnost bolezni se postopno veča iz leta v leto, žal je v največjem porastu
prav pri malčkih – otrocih v predšolskem obdobju.
3
Graf 2: Register bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Simptomi pri sladkorni bolezni tipa 2 so lahko enaki kot zgoraj našteti, vendar so neizraziti ali
pa se razvijajo zelo počasi in postopno. Pravzaprav se polovica ljudi s sladkorno boleznijo tipa
2 svoje bolezni sploh ne zaveda (SEMOS).
Previsok krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravimo z insulinom, s katerim se oboleli
zdravi vse od pojava bolezni in nato vsa desetletja življenja, skozi vsa življenjska obdobja. Pri
sladkorni bolezni tipa 2 o načinu zdravljenja odloča njen klinični potek in stanje ob odkritju. Če
jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro
ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže.Glede
na napredujoče propadanje beta celic pa je slej kot prej potrebno zdravljenje z zdravili, ki
delujejo preko različnih mehanizmov. Nekatere so v obliki tablet, druge je potrebno vbrizgavati
v podkožje. Ko učinki teh zdravil izzvenijo, tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 bolnik potrebuje
zdravljenje z insulinom. Poleg uravnavanja krvnega sladkorja pa vse osebe s sladkorno
boleznijo vsekakor potrebujejo tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in
maščob/holesterola.
Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni,
saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb
za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.
Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni,
saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb
za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika. Ko
govorimo o sladkorni bolezni, večina ljudi, ki je nima, še vedno najprej pomisli na že zastarelo
pravilo prepovedanega uživanja določenih vrst živil, še posebno slaščic, medu, sladkorja….
Sodobne prehranske smernice ne prepovedujejo več omenjenih živil vendar nam z skrbnim
načrtovanjem obrokov, uravnoteženo prehrano in metodo štetja ogljikovih hidratov omogočajo
boljšo in lažjo kontrolo krvnega sladkorja (Čampa). Najnovejše prehranske smernice za ljudi
s sladkorno boleznijo priporočajo:
Uživanje raznolike zdrave uravnotežene hrane iz vseh šestih skupin živil (prehranska
piramida).
Uživanje manjših količin beljakovinskih živil in izogibanje neprimernemu ter prevelikemu
vnosu maščob.
Uravnavanje količine zaužitih ogljikovih hidratov s primerno količino inzulina in telesno
aktivnostjo.
4
Slika 3: Prehranska piramida
Prehrana pri sladkorni bolezni je uravnotežena zdrava prehrana pri določeni telesni teži in
starosti. Upoštevati mora zahtevo, da se otrok, mladostnik ali odrasla oseba nasiti, mu
omogoča normalen telesni in duševni razvoj, ter ga varuje pred: debeljenjem, hipoglikemično
in diabetično komo. Energijske potrebe otroka pri sladkorni bolezni so enake energijskim
potrebam njegovega zdravega vrstnika.
5
Vir: pridobljeno dne 11.05.2023 s spletne strani: https://www.facebook.com/DrustvoZaSrce
/posts/prehrana-bolnika-s-sladkorno-boleznijo-tipa-2-je-bolj-primerljiva-z-zdravo-
prehr/3226925057327303/
Poleg urejenega režima prehranjevanja je enako pomembno tudi, katera živila pri sladkorni
bolezni vključimo v vsakodnevni obrok. Obrok mora vsebovati veliko sestavljenih ogljikovih
hidratov, ki so bogata z dietnimi vlakninami (polnozrnat kruh, testenine, riž, krompir), to pomeni
veliko škrobnih živil, zelenjavo ali sadje (pri izbiri dajemo prednost zelenjavi), beljakovinsko
živilo z manj maščobe (pusto meso, perutnino ribe ali manj mastne sire). V obroku ne smemo
vključiti prevelikih količin maščobe. Enostavni ogljikovi hidrati so v obrok vključeni le občasno
(med, marmelada, sadni sirup, bomboni, čokolada, torte, kremne rezine, piškoti, napolitanke)
– nekajkrat na mesec (Čampa).
6. RAZVRŠČANJE ŽIVIL
Katera živila uvrščamo med ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe? V katero skupino
uvrstiti določeno živilo ni vedno lahko delo. Še težje pa se zdi določiti ali živilo vsebuje ogljikove
hidrate ali ne. V preglednici so razvrščena živila na posamezne skupine glede na tista, ki
vsebujejo ogljikove hidrate in na tista, ki ogljikovih hidratov ne vsebujejo, ker so bodisi
beljakovinska bodisi maščobna živila ali pa kar kombinacijo slednjih dveh /beljakovinsko
maščobna živila.
6
Tabela 1: Razvrstitev živil glede na prevladujočo vsebnost glavnih treh hranil
OGLJIKOVI HIDRATI
Sladka živila in slaščice Večina slaščic razen velike količine energije ne zagotavlja
najpomembnejših vitaminov in mineralov, ki jih najdemo
v mnogo bolj »zdravih živili«. Vsebujejo velike količine
nasičenih maščob.
Mleko in jogurt Mleko in jogurt sta vir ogljikovih hidratov (laktoza) zato jim
moramo vedno, ko jih uvrstimo na jedilnik obravnavati kot
živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate.
BELJAKOVINE
Sir, meso in mesni izdelki, Beljakovine so organizmu nujno potrebne za izgradnjo
perutnina, ribe, jajca, oreščki mišic in tkiv hkrati pa zagotavljajo nekatere nujno
potrebne vitamine (B12) in minerale (Fe).
MAŠČOBA
Maščoba v živilih, maslo, Maščobo organizem potrebuje, ker z njo pokriva
majoneza, margarina, rastlinsko povečane energijske potrebe, ki so še posebej visoke v
olje, oreščki, olive dobi intenzivne rasti, puberteti in pri aktivnih športnikih.
Vir: Čampa
7
Graf 3: Glikemični indeks živil
Če jemo živila z nizkim GI, se kažejo številni koristni učinki. Pomagajo nam pri preprečevanju,
zdravljenju in nadzorovanju sladkorne bolezni ter pri zmanjševanju čezmerne telesne teže. Če
želimo nekemu živilu znižati GI, ga jemo skupaj z živili, ki so bogata z dietnimi vlakninami (npr.
s solato, otrobi). Na GI vpliva tudi priprava živil: pire krompir ima višji GI kot kuhan krompir v
kosih, al dente pripravljene testenine in riž imajo nižji GI kot prekuhane.
8
8. ZAKLJUČEK
Sladkorno bolezen tipa 2 lahko odložimo na kasnejše obdobje oziroma jo preprečimo, pri
čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena
hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba
zbolela s sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim
načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav
sladkorne bolezni odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo
kasnejše zaplete v razvoju bolezni.
Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa zaenkrat žal še ne poznamo.
9. LITERATURA IN VIRI
9
PRILOGE
Tabela 2: Register bolnikov s sladkorno boleznijo
2017 2018 2019 2020
OE Celje 2454 4013 4969 5155
OE Koper 497 1678 2147 2567
OE Kranj 1330 5288 6259 8890
OE Krško 1324 1965 2497 2993
OE Ljubljana 6875 10410 13156 16789
OE Maribor 3445 5755 7556 9651
OE Murska Sobota 1687 2737 4375 5365
OE Nova Gorica 1467 2618 3458 4352
OE Novo mesto 1625 2609 3381 4234
OE Ravne na koroškem 467 892 1534 2212
Skupaj
Vir: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/SB_2019.pdf
Tabela 3: Prejemniki zdravil (20- 79 let) za zniževanje glukoze v krvi( 2009- 2019)
Leto Število prejemnikov
2009 88053
2010 92466
2011 96730
2012 99286
2013 101677
2014 104167
2015 106318
2016 108549
2017 111346
2018 115345
2019 116374
Skupaj
Vir: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/SB_2019.pdf
10