Uvod v pravoznanstvo

Obseg ur: 120

Nosilca: prof. dr. Marijan Pavčnik, izr. prof. dr. Miro Cerar

Vsebina

Uvod
1. Teorija prava in države
2. Filozofija prava
3. Teorija prava in države kot pedagoški predmet
4. Teorija prava in države ter filozofija prava v učnem načrtu Pravne
fakultete v Ljubljani

Prvi del: Družba, država, pravo

Učni načrt

166 I. Družba
1. Človek in družba
2. Družbena pravila in družbene organizacije

II. Država
A) Temeljni vidiki (moderne) države
1. Pojem države
2. Kratko o zgodovinskem razvoju moderne države
3. Državno prebivalstvo in ozemlje
4. Državljanstvo
5. Ljudstvo in narod (nacija) kot državotvorni prvini
6. Državna suverenost
7. Državni organi
8. Država in pravo
9. Moderna država

B) Oblike države
1. Razvrščanje (klasifikacija) držav
2. Oblike vladavine
3. Oblike državne oblasti
3.1. Uvod
3.2. Načelo delitve oblasti
3.2.1. Parlamentarni sistem
 3.2.2. Predsedniški sistem
3.2.3. Parlamentarno-predsedniški sistem
3.3. Načelo enotnosti oblasti
3.4. Namesto sklepa
4. Oblike političnega sistema
5. Oblike državne ureditve
6. Pravna država
6.1. Pojem pravne države
6.2. Prvine pravne države
6.3. Pravna in socialna država
7. Padec berlinskega zidu. Državnopravne spremembe in odprta vprašanja
v državah Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Vprašanje državne
suverenosti in Evropska unija.

C) Temeljni pogledi na državo

1. Uvod
2. Država kot manifestacija ideje
1. letnik
3. Država kot integrativna celota (država pred državljanom)
4. Pogodbene teorije o državi (posameznik pred državo) 167
5. Religiozni (krščanski) pogledi na pojem države
6. Država kot (biološki) organizem
7. Marksistična kritika države
8. Anarhistični pogled na državo (država kot nujno zlo)
9. Sociološki in politološki pogledi na državo
10. Totalitarni pogledi na državo
11. Pravni pogledi na državo
12. Sodobni (moderni) solidaristični, pluralistični in neokorporativistični
pogledi na državo
13. Vprašanje pojma in narave države

III. Pravo
1) Pojem prava
2) Zgodovinski razvoj prava
2.1. Splošno
2.2. Zgodovinsko izoblikovani tipi prava

Drugi del: Pravni red

1. Pojem pravnega reda in njegove sestavine
2. Pravno pravilo
1) Pojem pravnega pravila
1.1. Pojem pravnega pravila
 1.2. Sestavine pravnega pravila
1.3. Jezikovno in pravnotehnično sporočanje pravnih pravil
2. Sestavine pravnega pravila
2.1. Primarna hipoteza
2.2. Primarna dispozicija
2.2.1. Pojem primarne dispozicije
2.2.2. Narava primarne dispozicije
2.2.3. Določljivost primarne dispozicije
2.3. Sekundarna hipoteza ali pravna kršitev
2.4. Pravna sankcija
3. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo
4. Od tipskega k posamičnemu in h konkretnemu pravnemu pravilu
5. Primarna in sekundarna pravna pravila
6. Pravilo o pristojnosti
7. “Nepopolna” (“nesamostojna”) pravna pravila
8. Pravno načelo
8.1. Pojem pravnega načela
Učni načrt
8.2. Vrste pravnih načel
168 8.3. Pomen pravnih načel

III. Pravno razmerje

1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih
2. Pravni subjekt
2.1. Pravni subjekt
2.2. Fizična oseba
2.2.1. Posameznik kot pravni subjekt
2.2.2. Pravna sposobnost
2.2.3. Sposobnost za dejanja
2.2.3.1. Pojmovno pojasnilo
2.2.3.2. Poslovna sposobnost
2.2.3.3. Odgovornost za pravne kršitve
2.3. Pravna oseba
2.3.1. Pojem pravne osebe
2.3.2. Vrste pravnih oseb
2.3.3. Sposobnost pravnih oseb
2.3.4. Nekatera odprta vprašanja
2.4. Od tu dalje
3. Pravica
3.1. Pravica
3.2. Abstraktna pravica
3.3. Konkretna pravica
 3.4. Teorija o naravi pravice
4. Dolžnostno upravičenje
5. Pravna dolžnost
5.1. Pravna dolžnost
5.2. Abstraktna in konkretna pravna dolžnost
5.3. Korelativnost pravic in pravnih dolžnosti
6. Zloraba pravice
7. Predmet pravnega razmerja

IV. Normativni pravni akt

1. Pojmovno pojasnilo. Normativni pravni akt kot pravno dejstvo
2. Normativni pravni akt
3. Sestavine normativnega pravnega akta
3.1. Uvod
3.2. Vsebina normativnega pravnega akta. Splošni in posamični
pravni akt
3.3. Oblike normativnega pravnega akta
1. letnik
3.3.1. Pristojnost za sprejemanje normativnega pravnega
akta 169
3.3.2. Postopek za sprejemanje normativnega pravnega
akta
3.3.3. Zunanje izrazno sredstvo normativnega pravnega
akta
3.4. Materialni in formalni pojem normativnega pravnega akta
4. Veljavnost splošnih pravnih aktov
4.1. Uvod
4.2. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov
4.3. Osebna (personalna) veljavnost splošnih pravnih aktov
4.4. Časovna veljavnost splošnih pravnih aktov
4.4.1. Začetek veljavnosti splošnih pravnih aktov
4.4.2. Konec veljavnosti splošnih pravnih aktov
4.4.3. Retroaktivna veljavnost splošnih pravnih aktov
5. Hierarhija normativnih pravnih aktov
5.1. Narava hierarhije in njena zgodovina
5.2. Odnos do pravnega reda Evropske unije

V. Pravni viri
1. Pojem pravnih virov
2. Predmet pravnega urejanja
3. V rste formalnih pravnih virov. “Spontano” in organizirano nastajanje
formalnih pravnih virov
 4. Organizirano nastajanje formalnih pravnih virov
4.1. Ustava in zakon kot pravna vira
4.1.1. Pojem ustave in zakona
4.1.2. Predmet pravnega urejanja kot merilo razločevanja
med ustavo in zakonom
4.1.3. Ustavno urejanje družbenih razmerij
4.1.4. Zakonsko urejanje družbenih razmerij
4.2. Uredba kot osrednji podzakonski akt
4.2.1. Pojem uredbe
4.2.2. Uredbodajno urejanje družbenih razmerij
4.2.3. Drugi podzakonski akti
4.3. Avtonomno pravno urejanje
4.3.1. Avtonomno in heteronomno pravno urejanje
4.3.2. Merila razločevanja
4.3.3. Avtonomno pravno urejanje
5. “Spontano” nastajanje formalnih pravnih virov
5.1. Morala kot pravni vir
Učni načrt
5.1.1. Morala in pravo
170 5.1.2. Morala kot pravni vir
5.2. Običaj kot pravni vir
5.2.1. Običaj in pravo
5.2.2. Običaj kot pravni vir
6. Sodba in enotna (enaka) uporaba formalnih pravnih virov
6.1. Sodba kot formalni pravni vir
6.2. Ustaljena sodna praksa
6.3. Novejši pogledi na precedenčno pravo in na ustaljeno
sodno prakso
7. Pravni viri posameznih pravnih panog in pravnih področij. Pravni viri
Evropske unije
8. Spoznavni pravni vir

VI. Pravne praznine

1. Narava pravnih praznin
2. Pravnost pravnih praznin
3. Klasične pravne praznine
4. Pravne praznine v širšem pomenu besede

VII. Uporabljanje (splošnih) pravnih aktov

1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov
2. Potek uporabljanja (splošnih) pravnih aktov
3. Pomen pravnih dejstev
 4. Posamični pravni akti
4.1. Uvod
4.2. Upravni akt
4.3. Sodni akt
4.4. Pravni posel
5. Konkretno pravno razmerje
6. Zastaranje in priposestvovanje
7. Varstvo pravnega razmerja
7.1. Uvod
7.2. Samozaščita
7.3. Državno varstvo
7.3.1. Vrste državnega varstva
7.3.2. Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno
varstvo
7.3.3. Zbiranje procesnega gradiva (priprave za pravno
odločitev)
7.3.4. Pravovarstvena odločba
1. letnik
7.3.5. Pritožbena (instančna) pot
7.3.6. Pravnomočnost sodnih in upravnih odločb 171
7.3.7. Izvršba
7.4. Ustavnosodno pravno varstvo

Tretji del: Razlaga (razumevanje) normativnih pravnih aktov

1. Pravno razumevanje in odločanje v konkretnih primerih
1.1. Razumevanje dejstev (beri: življenjskega primera): konkretni
dejanski stan
1.2. Razumevanje pravnih besedil: zakonski dejanski stan
1.3. Pravno vrednotenje in pravno odločanje
2. Pojem razlage (splošnih) normativnih pravnih aktov
3. Vrste razlage normativnih pravnih aktov
4. Razlagalni argumenti
4.1. Uvod
4.2. Jezikovna razlaga
4.2.1. Narava jezikovne razlage
4.2.2. Zakonski jezik
4.3. Logična razlaga
4.4. Sistematična razlaga
4.5. Zgodovinska razlaga
4.6. Argumentum a simili ad simile
4.6.1. Pojem
4.6.2. Analogija intra legem
 4.6.3. Zakonska analogija
4.6.4. Pravna analogija
4.6.5. Pomen zakonske in pravne analogije
4.6.6. Posebnosti v kazenskem pravu
4.7. Argument teleološke redukcije
4.8. Argumentum a contrario
4.9. Argumentum a fortiori (argumentum a maiori ad
minus, argumentum a minori ad maius)
4.10. Argumentum a cohaerentia
4.11. Argumentum a completudine
4.12. Namenska (teleološka) razlaga
5. (Besedni) rezultat razlage
6. Razlaga ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega akta
7. Razlaga posamičnih pravnih aktov
8. Utemeljitev razlagalne odločitve
9. (Nekateri) teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih aktov

Učni načrt
Četrti del: Sistematizacija prava
172 1. Pojem in prvine sistemizacije prava
2. Klasične pravne panoge
2.1. Ustavno pravo
2.2. Civilno pravo
2.3. Družinsko pravo
2.4. Gospodarsko pravo
2.5. Delovno in socialno pravo
2.6. Upravno pravo
2.7. Finančno pravo
2.8. Kazensko pravo
2.9. Postopkovno pravo
2.10. Mednarodno javno pravo
2.11. Mednarodno zasebno pravo
3. Temeljne skupine prava
3.1. Notranje (državno) in mednarodno pravo
3.2. Materialno in formalno pravo
3.3. Javno in zasebno pravo
4. Vprašanje novih pravnih panog
5. Veliki pravni sistemi. Razdelitev v pravne kroge (pravne družine)
5.1. Pojem pravne družine
5.2. Merila razdelitve v pravne kroge
5.3. Celinskoevropski (rimsko-germanski pravni krog)
5.4. Angloameriški pravni krog
 5.5. Povezave med common law in celinskoevropskim pravom.
Mešani sistemi
5.6. Pravna družina nekdanjih socialističnih držav
5.7. Pravni sistemi Daljnega vzhoda, pravni sistemi, ki jih
določata religija in plemensko izročilo
5.8. Nekatera odprta vprašanja poenotenja prava

Peti del: Pravne znanosti in njihove metode

1. Uvod
2. Metode pravnih znanosti
a) Dogmatična metoda
b) Aksiološka metoda
c) Sociološka metoda
č) Primerjalnopravna metoda
d) Zgodovinskopravna metoda
3. Delitev pravnih znanosti
4. Pozitivnopravne znanosti
1. letnik
5. Teorija prava
6. Filozofija prava 173
7. Odnos do proučevanja države
8. Pravne znanosti in študij prava

Šesti del: Pogledi na naravo prava

1. Naravno pravo
1.1. Uvod
1.2. Antično (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje
1.3. Sholastično (Tomaževo) naravnopravno pojmovanje
1.4. Racionalistično naravno pravo
1.5. Sklepno pojasnilo
2. Pravni pozitivizem
2.1. Uvod
2.2. Zakonski pozitivizem
2.3. Čista teorija prava
2.4. Hartova analitična teorija prava
2.5. Pravni realizem
2.6. Odprta vprašanja
2.6.1. Vprašanje zornega kota
2.6.2. Vprašanje zasnove
2.6.2.1. Argument neprava
2.6.2.2. Argument načel
2.6.2.3. Argument razumevanja pravnih pravil
 3. Zgodovinska šola prava
4. Sociološko pravoznanstvo
5. Marksistična teorija prava
6. Kritična teorija prava
7. Sintetično (integralno) pojmovanje prava
8. Poglavitne pravne vrednote. Pojem, vrste in pomen pravnih vrednot.
Človek in pravo. Opazovalčev in igralčev pogled.

Študijska literatura

Obvezna literatura:
Pavčnik: Teorija prava. 3. izd.: Ljubljana 2007 (razen XI. poglavja).
Pavčnik, Cerar, Novak: Uvod v pravoznanstvo. Učbenik in gradivo
za predavanja, seminar, vaje. Uradni list RS: Ljubljana 2006, str. 59-90
[temeljni vidiki (moderne) države], str. 91-121 (oblike držav), str. 125-
Učni načrt
138 in str. 155-179 [nekaj temeljnih pogledov na pojem države – tč. 2
174 (zlasti Platon), 3, 4, 10, 11 in 12]. V navedenem obsegu je delo obvezno
kot učbenik, v drugih delih pa je gradivo za predavanja, seminar in
vaje.
David, Grasmann (nosilca): Uvod v velike sodobne pravne sisteme.
Prvi del. Cankarjeva založba: Ljubljana 1998, tč. 22-30, str. 67-100.

Priporočena literatura:
Tuja in domača priporočena literatura je navedena v obvezni študijski
literaturi.
Kot uvod v pravno mišljenje glej: Egon Schneider: Logika za pravnike.
Cankarjeva založba: Ljubljana 1995.
Med klasičnimi domačimi deli glej: Leonid Pitamic: Država, Celje 1927.
Ponatis: Cankarjeva založba: Ljubljana 1996.
Pravni terminološki slovar, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana 1999.
Leksikon Pravo. Uredil M. Pavčnik, 2.izd., Cankarjeva založba, Ljublja-
na 2003.
Gustav Radbruch: Filozofija prava. Cankarjeva založba: Ljubljana
2001. Ponatis: GV Založba: Ljubljana 2007.
Miro Cerar, Valentina Franca: Kako študirati pravo? Uradni list
RS, Ljubljana 2002.