UNIVERZA V LJUBLJANI

ZDRAVSTVENA FAKULTETA
ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA

Špela Kogoj

VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA DUŠEVNO

ZDRAVJE MEDICINSKIH SESTER
diplomsko delo

THE IMPACT OF THE COVID-19 PANDEMIC ON

THE MENTAL HEALTH OF NURSES
diploma work

Mentor: pred. Aljoša Lapanja

Recenzentka: izr. prof. dr. Tina Kavčič

Ljubljana, 2022
ZAHVALA

Ob zaključku študija se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, pred. Aljoši Lapanja, za vso
pomoč, usmerjanje, hitro odzivnost in potrpežljivost pri nastanku diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi izr. prof. dr. Tini Kavčič, ki je opravila strokovno recenzijo diplomskega
dela.

Zahvaljujem se tudi svojim prijateljem za vso spodbudo ter svoji družini za podporo in
finančno pomoč v času študija.

Posebna zahvala gre tudi mojemu fantu Žigu; hvala, ker mi stojiš ob strani in me podpiraš
na moji poti. Hvaležna sem, da si del mojega življenja.
IZVLEČEK

Uvod: Epidemije in pandemije predstavljajo velik problem in hkrati grožnjo zdravju

celotnega prebivalstva. Bolezen COVID-19, ki jo povzroča SARS-CoV-2, je zaradi svoje
sposobnosti hitrega širjenja povzročila okužbe po celotnem svetu, povzročila pa je tudi
veliko stopnjo umrljivosti in trpljenja. Sploh za zdravstvene delavce pandemija predstavlja
velik izziv, saj zaradi nezadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema veliko zdravstvenega
osebja dela več kot običajno in pod drugačnimi, težjimi delovnimi pogoji. Medicinske sestre,
ki količinsko predstavljajo večinski delež zdravstvenih delavcev in pri svojem delu
pacientom zagotavljajo zdravstveno oskrbo, se v času pandemije srečujejo z večjim
tveganjem za težave na področju duševnega zdravja. Namen: Z diplomskim delom smo
želeli raziskati učinke pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester.
Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s katero
smo pregledali domačo in tujo literaturo. Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih
bazah COBIB.si, CINAHL, Medline in ScienceDirect ter v spletnih iskalnikih PubMed in
Google Učenjak. Iskanje literature je potekalo od decembra 2021 do konca junija 2022.
Vključena je bila literatura, objavljena po letu 2015. Rezultati: V času pandemije so se
medicinske sestre soočale s številnimi težavami in spremembami na delovnem mestu.
Zdravstveni kader je trpel za pomanjkanjem osebja, prostorov in ustrezne opreme.
Medicinske sestre so doživljale velike obremenitve, pritiske ter občutke utrujenosti, nemoči
in tesnobe. Nekatere so trpele za depresijo, posttravmatsko stresno motnjo ter težavami,
povezanimi s slabo kakovostjo spanja. Soočale so se tudi s stigmatizacijo in izgorelostjo na
delovnem mestu. Razprava in zaključek: Zdravstvena nega je tako fizično kot čustveno
zahteven poklic, ki je ob enem tudi zelo dragocen za celotno človeštvo. Pomembno bi bilo
pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja za slabše duševno zdravje, ki bi omogočilo
boljšo pripravljenost in obvladovanje morebitnih prihodnjih valov COVIDA-19 ter
kakovostno opravljeno delo s strani medicinskih sester.

Ključne besede: epidemija, izvajalci zdravstvene nege, duševna motnja, depresija, tesnoba
ABSTRACT

Introduction: Epidemics and pandemics represent a major problem and at the same time a
threat to the health of the entire population. The disease COVID-19, caused by SARS-CoV-
2, has caused infections around the entire world due to its ability to spread rapidly, and has
also caused a high level of mortality and suffering. Pandemic represents a major challenge
for healthcare workers. Due to the insufficient capacity of the health system, many healthcare
workers are working longer hours than usual and under different, more difficult working
conditions. Nurses, who quantitatively represent the majority of healthcare workers and
provide medical care to patients, face a greater risk of mental health problems during the
pandemic. Purpose: The aim of this thesis was to investigate the impact of the COVID-19
pandemic on the mental health of nurses. Methods: When writing the thesis, we used a
descriptive method of work, which was used to review domestic and foreign literature. The
literature review was performed in the databases COBIB.si, CINAHL, Medline,
ScienceDirect and browsers PubMed and Google Scholar. The literature search took place
from December 2021 to the end of June 2022. Literature published after year 2015 was
included. Results: During the pandemic, nurses were facing many problems and changes at
work. Health care system suffered from lack of staff, premises, and adequate equipment.
Nurses experienced heavy workloads, pressures and feelings of fatigue, helplessness, and
anxiety. Some suffered from depression, post-traumatic stress disorder, and problems related
to poor sleep quality. They also faced stigmatization and burnout at the workplace.
Discussion and conclusion: Nursing is a physically and emotionally demanding profession,
but very valuable to all humanity. Early identification of risk factors for poor mental health
would be important to prepare for and manage possible future waves of COVID-19, as well
as the quality of work done by nurses.

Keywords: epidemic, healthcare workers, mental disorder, depression, anxiety

KAZALO VSEBINE

1 UVOD............................................................................................................................ 1

1.1 Koronavirusi ........................................................................................................... 2

1.1.1 COVID-19 ....................................................................................................... 3

1.2 Duševno zdravje ..................................................................................................... 3

1.2.1 Duševno zdravje v času pandemije ................................................................. 4

1.2.2 Duševno zdravje medicinskih sester v času pandemije ................................... 5

1.2.3 Ohranjanje duševnega zdravja medicinskih sester v času pandemije ............. 6

2 NAMEN ........................................................................................................................ 8

3 METODE DELA ........................................................................................................... 9

4 REZULTATI ............................................................................................................... 11

4.1 Učinki pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester ............. 11

4.2 Dejavniki tveganja, povezani z negativnimi vplivi na duševno zdravje medicinskih

sester v času pandemije COVIDA-19 ............................................................................. 14

4.3 Strategije spoprijemanja za ohranjanje duševnega zdravja medicinskih sester v času

pandemije COVIDA-19 ................................................................................................... 15

5 RAZPRAVA................................................................................................................ 18

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 21

7 LITERATURA IN VIRI.............................................................................................. 23

8 PRILOGE

8.1 Predstavitev raziskav na temo vpliva pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje

medicinskih sester
KAZALO TABEL

Tabela 1: Rezultati po podatkovnih bazah in spletnih iskalnikih ........................................ 10

Tabela 2: Predstavitev raziskav na temo vpliva pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje
medicinskih sester ............................................................................................................... 29
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

COVID-19 Koronavirusna bolezen 2019

EMDR Terapija desenzibilizacije in ponovne predelave očesnega gibanja (Eye

Movement Desensitization and Reprocessing Therapy)

MERS-CoV Bližnjevzhodni respiratorni sindrom koronavirus

PTSM Posttravmatska stresna motnja

SARS-CoV Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus (Severe acute respiratory

syndrome coronavirus)

SARS-CoV-2 Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus 2 (Severe acute

respiratory syndrome coronavirus 2)

STS Sekundarni travmatski stres (Secondary Traumatic Stress)

WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization)

1 UVOD

Pandemija COVIDA-19 je povzročila svetovno krizo in prizadela ljudi na več področjih

njihovega življenja. Začetki same pandemije segajo v mesto Vuhan na Kitajskem, kjer so
bili decembra 2019 prvi priča pljučnicam nepojasnjenega izvora. Tamkajšnji znanstveniki
so v začetku januarja leta 2020 prvič izolirali nov koronavirus, ki ga je Svetovna zdravstvena
organizacija (World Health Organization – WHO) poimenovala hud akutni respiratorni
sindrom koronavirus 2 (SARS-CoV-2), bolezen, ki jo povzroča, pa COVID-19 ali
Koronavirusna bolezen 2019 (Park, 2020).

Za preprečevanje in omejitev okužb s COVIDOM-19 je bilo sprejetih več ukrepov, in sicer

omejitev obiskov v bolnišnicah, zmanjšanje ambulantnih obiskov, testiranje zdravstvenega
osebja in pacientov na okužbo ipd. (Napoli, 2022). Virus SARS-CoV-2 se prenaša kapljično,
okužba pa je možna tudi pri stiku z okuženimi predmeti ali površinami. Za COVIDOM-19
lahko zboli prav vsak. Večina ljudi doživi blago do zmerno bolezen dihal, ki ne zahteva
posebnega zdravljenja, medtem ko je pri nekaterih bolezen lahko tako resna, da oseba
potrebuje tudi zdravniško pomoč in bolnišnično zdravljenje. Večje tveganje za težji potek
bolezni imajo starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (World Health Organization
(WHO), n. d.).

Epidemije ali pandemije, kot je COVID-19, predstavljajo velik problem in hkrati grožnjo
zdravju celotnega prebivalstva. Če primerjamo epidemije ali pandemije z ostalimi
katastrofami, predstavljajo te velik izziv za zdravstvene delavce, saj namreč pogostokrat
potek zdravljenja bolezni še ni popolnoma znan, ob pojavu prvih znakov ali simptomov je
potrebna socialna izolacija, poleg tega pa se zdravstveni delavci, ki so pri svojem delu v
stiku z okuženimi osebami, bojijo tako za varnost svojih pacientov kot za svoje zdravje in
zdravje svojih najbližjih. Od nekaterih zdravstvenih delavcev se je zahtevalo, da so izvajali
neznane naloge na področju zdravstvene oskrbe, v katero prej niso bili vključeni, npr. enote
intenzivne nege in terapije (Stuijfzand et al., 2020).

Skrb za paciente med epidemijo ali pandemijo lahko pušča negativne posledice na
zdravstvenih delavcih. Pri njih lahko pride do kratkoročnih ali dolgoročnih težav v duševnem
zdravju, predvsem do duševnih stisk, depresije, tesnobe, izgorelosti, jeze, zlorabe drog in/ali
alkohola in podobno. Težave z duševnim zdravjem lahko vplivajo tudi na kakovost oskrbe,
ki jo nudijo pacientom (Stuijfzand et al., 2020).

1
Medicinske sestre so bile med pandemijo bolj podvržene soočanju s posttravmatsko stresno
motnjo (PTSM), tesnobo, depresijo in sindromom izgorelosti na delovnem mestu. Med
medicinskimi sestrami so zaznali vzorce obnašanja, ki so nakazovali na utrujenost, izgubo
motivacije ter znake in simptome depresije in tesnobe, ki so bili povezani z veliko
obremenitvijo na delovnem mestu, v času COVIDA-19 (Molina-Mula et al., 2021).
Zdravstveni delavci, ki so neposredno skrbeli za paciente s COVIDOM-19, so bili za
omenjene duševne stiske še dovzetnejši. Ob velikih obremenitvah na delovnem mestu,
pomanjkanju ali neustrezni zaščitni opremi in ob pomanjkanju znanja o obvladovanju
okužbe se je tveganje za morebitne duševne stiske še dodatno povečalo (Jurjevčič Tržan &
Jerko, 2021). Prerazporeditev na delovnem mestu in podaljšanje delovnega časa sta bila
povezana z izgorelostjo medicinskih sester in namero zapustitve delovnega mesta, sploh če
za svoje delo v tveganih razmerah niso prejele nobenih nadomestil, kot so npr. dodatno
plačilo ali dodaten plačan dopust. Tudi poklicna stigma je bila povezana s slabšim duševnim
zdravjem medicinskih sester in možnostjo za zapustitev delovnega mesta (Li et al., 2022).

Duhovnost, dobri odnosi v družini in visoka čustvena odpornost na dogodke so bili

pomembni kazalci duševnega zdravja med medicinskimi sestrami v času pandemije
COVIDA-19 (Kim et al., 2021a).

1.1 Koronavirusi

Koronavirusi so večja skupina virusov, ki povzročajo bolezni tako pri ljudeh kot živalih.
Povzročajo bolezni prebavil, dihal, jeter in nevrološke težave. Poznamo sedem vrst
koronavirusov (Yin & Wunderink, 2018). Poleg SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19,
poznamo še dva koronavirusa, ki sta se v 21. stoletju razširila po vsem svetu, to sta hud
akutni respiratorni sindrom koronavirus (SARS-CoV) in bližnjevzhodni respiratorni
sindrom koronavirus (MERS-CoV). Prvi primer SARS-CoV je bil prvič zaznan leta 2002 v
Fošanu na Kitajskem, kjer je povzročil številne primere atipičnih pljučnic. Gre za virus, ki
se širi po zraku. Znaki SARS-CoV so slabo počutje, mrzlica, povišana telesna temperatura,
kašelj, mialgia, možna je tudi virusna pljučnica. Zaradi hitrega širjenja je povzročil
epidemije, sledila je možnost razglasitve pandemije, vendar so se izbruhi končali do julija
2003. MERS-CoV pa se je prvič pojavil v Saudski Arabiji, leta 2012, kjer je tamkajšnji
domačin umrl zaradi odpovedi ledvic in akutne pljučnice. V Jordaniji je sledila skupina ljudi
s hudo boleznijo dihal, katerim so diagnosticirali MERS-CoV. Kamele naj bi bile glavni

2
rezervoar virusa in povzročitelji okužbe pri ljudeh. Pri prenosu s človeka na človeka
prevladuje predvsem prenos znotraj bolnišnice, med zdravstvenim osebjem. Pridružene
bolezni imajo pomembno vlogo tako pri SARS-CoV kot MERS-CoV, slabši izid bolezni
lahko opazimo pri starejših ljudeh in osebah moškega spola (de Wit et al., 2016).

1.1.1 COVID-19

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča SARS-CoV-2, je zaradi svoje sposobnosti hitrega širjena

povzročila veliko število okužb ter visoko stopnjo umrljivosti. Gre za bolezen, ki se kaže z
več znaki in simptomi, kot so: povišana telesna temperatura, izguba vonja in/ali okusa,
utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol, vrtoglavica, kašelj, piskajoče dihanje, bruhanje in
diareja. Pri nekaterih pa lahko pride tudi do zvišanja citokinov, vnetja, povišanega števila
belih krvnih celic ali nevtrofilcev, limfopenije, krvnih strdkov, pljučnice ali motnosti
brušenega stekla. Bolezen lahko poteka tudi asimptomatsko, kar pa ne zaustavi prenosa
virusa (Long & Aye, 2021). Inkubacijska doba traja do dva tedna. Prenos virusa poteka
predvsem preko različnih dihalnih kapljic, ki lahko lebdijo v prostoru, tudi ko okužena oseba
že odide. Maske so postale pomembno sredstvo za preprečevanje širjenja bolezni COVID-
19, saj ob pravilni uporabi preprečijo, da bi se dihalne kapljice širile, prav tako zmanjšajo
nastajanje aerosolov. Znanstveniki so izdelali tudi varno in učinkovito cepivo, za katerega
je bilo potrebno nekaj časa. Za dokazovanje prisotnosti virusa SARS-CoV-2 se uporabljata
predvsem dva načina testiranja, in sicer hitri antigenski testi ter PCR-testi (Crawford, 2021).

1.2 Duševno zdravje

Po definiciji WHO duševno zdravje predstavlja stanje dobrega počutja, v katerem se lahko
vsak posameznik glede na svoje zmožnosti spoprijema s stresom vsakdanjega življenja,
prispeva k skupnosti in deluje produktivno (World Health Organization, 2022).

Duševno zdravje nam omogoča, da življenje doživljamo smiselno, razvijamo svoje

potenciale, smo aktivni, sprejemamo tako sebe kot druge, se uspešno spopadamo z izzivi,
pred katere nas življenje postavlja, znamo obvladovati svoja čustva in občutke ter uspešno
ustvarjamo dobre odnose z ljudmi. Duševno zdravje je zelo pomemben del celotnega zdravja
posameznika. V primeru slabšega duševnega zdravja je lahko vsak posameznik bolj

3
dovzeten za nastanek in/ali slabši potek marsikatere bolezni (MIRA – Nacionalni program
duševnega zdravja, n. d.).

1.2.1 Duševno zdravje v času pandemije

Vedno več znanstvene literature poroča o psiholoških posledicah pandemije na zdravju ljudi.
Ljudje, ki jih prizadene COVID-19, imajo veliko tveganje za razvoj duševnih težav, kot so
stres, motnje spanja, depresija, tesnoba, impulzivnost, PTSM, čustvene motnje,
somatizacijske motnje, lahko tudi samomorilno vedenje. COVID-19 lahko vpliva tudi na
duševno zdravje med zdravstvenimi delavci, predvsem tistimi, ki so v vsakodnevnem stiku
s COVID-19 pacienti. Zaradi vpliva COVIDA-19 na zmogljivost zdravstvenega sistema je
veliko zdravstvenih delavcev delalo več kot običajno, pod drugačnimi delovnimi pogoji, kar
je lahko vodilo v dovzetnost za depresijo, tesnobo, nespečnost ali celo izgorelost (Hossain
et al., 2020). Zaprtje države in odredba izolacije je močno vplivala na duševno zdravje ljudi.
Ljudje so se soočali z izgubo dohodka, osamljenostjo in zmanjšanim oz. omejenim dostopom
do nekaterih osnovnih storitev. Priporočilo omejitve stikov je pripeljalo tudi do zmanjšane
družinske in socialne podpore. Ljudje so postali manj aktivni, več so posegali po hrani in
alkoholu, omejen je bil tudi dostop do zdravstvenih storitev (Moreno et al., 2020). Pacienti
z že obstoječimi duševnimi motnjami so poročali o poslabšanju simptomov le-teh.
Raziskave, ki preučujejo splošno populacijo v času COVIDA-19, so poročale o
spremenjenem, slabšem duševnem zdravju ljudi in so nakazovale višjo pojavnostjo depresije
ter tesnobe med njimi. Slabše splošno zdravje, bližnji sorodniki, oboleli za COVIDOM-19,
in ženski spol so bili povezani z večjim tveganjem za slabše psihično zdravje in duševne
težave (Vindegaard & Benros, 2020).

Stigma, ki jo je povzročal COVID-19, je bila velik vir duševnih stisk med zdravstvenimi
delavci in jih je lahko pripeljala celo do osame in socialne izolacije. Stigmatizacija je lahko
vodila do višjih stopenj stresa in izgorelosti, kar je lahko povzročilo pomanjkanje volje
zdravstvenih delavcev za pomoč pri zajezitvi pandemije (Azizpour et al., 2021).

4
1.2.2 Duševno zdravje medicinskih sester v času pandemije

Medicinske sestre količinsko predstavljajo večinski delež zdravstvenih delavcev na svetovni

ravni in pacientom zagotavljajo zdravstveno nego, ki jo le-ti potrebujejo, kar pomeni, da se
jih uvršča med prve odzivne kadrovske mehanizme v času pandemij nalezljivih bolezni. V
času pandemije so se soočale s socialno izolacijo, delovno izčrpanostjo ali celo
stigmatizacijo (Dohrn et al., 2022). Ob danih situacijah, kot je pandemija COVIDA-19, so
na površino prišle tudi težave, s katerimi se sooča zdravstvena stroka, med drugimi tudi z
zelo zaskrbljujočim pomanjkanjem kadra (Prosen, 2020). Pandemija je znatno vplivala na
duševno zdravje medicinskih sester, kar se je kazalo tudi s psihično stisko in strahom. Poleg
tega so se medicinske sestre v času COVIDA-19 soočale z vsakdanjimi novimi izzivi, kar je
lahko vodilo v prisotnost stalnega stresa, ki je medicinske sestre lahko pripeljal do PTSM,
slabše opravljenih storitev zdravstvene nege ali celo samomorilnih misli. Okužba
medicinske sestre s COVIDOM-19 je lahko pri njih povzročila depresijo, šibkost ali
razočaranje (Chidiebere Okechukwu et al., 2020).

Strah pred izgubo družinskih članov in bližnjih prijateljev, nezmožnost zadovoljevanja

socialni potreb v družini in strah pred smrtjo so bili eni izmed dejavnikov, ki so pomembno
vplivali na stopnjo depresije, tesnobe in stresa pri medicinskih sestrah (Işık et al., 2022).

Ugotovitve kažejo, da so medicinske sestre doživljale strah v času pandemije COVIDA-19,

saj je le-ta negativno vplival na njihovo zasebno in poklicno življenje. Doživljale so tudi
tako imenovano koronafobijo, ki je bila povezana z njihovim psihičnim počutjem v času
pandemije in slabim ravnovesjem zasebnega ter poklicnega življenja. Zaznano neravnovesje
je negativno vplivalo tako na socialno življenje kot tudi na delovne naloge na delovnem
mestu (Yayla & Eskici İlgin, 2021).

Izčrpanost medicinskih sester je pripeljala do visoke stopnje absentizma z delovnega mesta,

potrebo po raznih zdravilih, težav s sproščanjem in tudi tveganje za samomorilne misli ali
celo samomor. Vse zahtevnejši pacienti, nenehno spreminjajoča se tehnologija in večja
potreba po znanju so za medicinske sestre predstavljali dodaten stres (Appel et al., 2021).
Medicinske sestre so imele več težav z duševnim zdravjem kot ostali zdravstveni delavci
(Chatzittofis et al., 2021).

Pod dejavnike tveganja za psihološko stisko zdravstvenega osebja štejemo tudi negotovost
glede skrbi zase in svoje družine v primeru okužbe, pomanjkanje dostopa do varstva svojih

5
otrok in nezmožnost zagotavljanja podpore svoji družini, zaradi povečanega obsega dela,
občutek osamljenosti in frustracije, smrt kolegov in sodelavcev v zdravstveni negi,
pomanjkanje dostopa do testiranja ter pomanjkanje doslednih in pravočasnih informacij
(Shah et al., 2021). Smiselno bi bilo, da bi starejše medicinske sestre z več izkušenj,
samozavesti in posledično nižjo dovzetnostjo za slabše duševno zdravje mentorirale mlajše
medicinske sestre z manj izkušenj in jim nudile podporo v času pandemije (Kim et al.,
2021b).

1.2.3 Ohranjanje duševnega zdravja medicinskih sester v času

pandemije

Medicinske sestre so se pri oskrbi pacientov, obolelih s COVIDOM-19, soočale s stiskami,

ki so bile povezane s smrtjo pacientov, nepopolnim poznavanjem bolezni, delovnim mestom,
poklicnimi dolžnostmi in osebnostnimi lastnostmi. Za kakovostno izvedene storitve
zdravstvene nege bi morali zdravstveni sistemi in vlade posameznih držav zagotoviti
ustrezno in količinsko zadostno osebno zaščitno opremo, krepiti odnose med sodelavci,
priskrbeti psihološko svetovanje ter nuditi podporo in informacije. Duševno zdravje
medicinskih sester bi se lahko izboljšalo tudi s pomočjo raznih delavnic o tem, kako se
soočiti s pandemijo COVIDA-19, z medsebojnim spodbujanjem in podpiranjem medicinskih
sester ter s preprečevanjem širjenja negativnih novic med zdravstvenimi delavci (Galehdar
et al., 2020).

Odgovoren strokovni odnos in dobra psihična pripravljenost v času COVIDA-19 sta bila
izredno pomembna faktorja pri delu medicinskih sester, kar je lahko zanje predstavljalo še
dodaten stres (Rahman, 2022). Smiselna bi bila vzpostavitev programov za pomoč
zaposlenim v stiski in organizacija skupinskih srečanj, saj tako kot obravnava pri psihiatru
ali psihologu zmanjšajo možnost za pojav izgorelosti na delovnem mestu. Posvetovalno-
povezovalna psihiatrija je veja psihiatrije, ki je tako kot celotna skupnost za duševno zdravje
usposobljena in pripravljena za pomoč v krizi, ki jo je povzročila pandemija. Posvetovalno-
povezovalna psihiatrija lahko nudi pomoč prek povezovalnih srečanj in programov za
obvladovanje stresa. Programi narativne medicine, kot so čuječnost ali aplikacije za
meditacijo, se lahko uporabljajo kot dodatna sredstva za lajšanje stresa. Profesionalci
duševnega zdravja po potrebi nudijo tudi individualne obravnave. Pomembno je, da imajo
zdravstveni delavci, pri katerih obstaja možnost za izgorelost, lahek dostop do

6
strokovnjakov, da se lahko vzpostavita tako diagnoza kot načrt zdravljenja. Zdravljenje
lahko vključuje psihiatrična zdravila, psihoterapijo, po potrebi tudi napotitev na klinično
zdravljenje. Študije kažejo, da imajo medicinske sestre, ki se vključijo v programe pomoči
zaposlenim ali se vključijo v skupinska srečanja/pogovore in so obravnavane pri psihologu
ali psihiatru, zmanjšano možnost za izgorelost na delovnem mestu. Na voljo je ogromno
računalniških aplikacij in programov za učenje in vadbo obvladovanja stresa. Omenjeni
programi ponujajo ogromno kombinacij naslednjih strategij, kot so razvijanje spretnosti za
obvladovanje stresa in sprostitve, meditacija čuječnosti, joga, svetovanje v primeru
žalovanja, delavnice pisanja, glasbena in likovna terapija, razmišljanje o tem, kako
spremeniti delovno obremenitev in se z njo soočiti, učenje komunikacijskih veščin in
grajenje veščin organizacije (Janeway, 2020).

7
2 NAMEN

Namen diplomskega dela je raziskati učinke pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje

medicinskih sester.

Raziskovalna vprašanja so naslednja.

1. Kakšni so učinki pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester?

2. Kateri so dejavniki tveganja, povezani z negativnimi vplivi na duševno zdravje
medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19?
3. Katere strategije spoprijemanja so učinkovite pri ohranjanju duševnega zdravja
medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19?

8
3 METODE DELA

Za potrebe nastanka diplomskega je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je

vključevala pregled domače in tuje literature. Opravljen je bil sistematični pregled literature
v naslednjih podatkovnih bazah: COBIB.si, CINAHL, Medline in ScienceDirect ter v
spletnih iskalnikih PubMed in Google Učenjak. Do literature smo dostopali z oddaljenim
dostopom Univerze v Ljubljani. Pri iskanju literature so bile uporabljene naslednje ključne
besede, in sicer v slovenskem ter angleškem jeziku: COVID-19, duševno zdravje/mental
health, medicinske sestre/nurses, zdravstveni delavci/healthcare workers,
depresija/depression, tesnoba/anxiety. Med posameznimi besedami in besednimi zvezami
sta bila uporabljena logična operatorja IN/AND ter ALI/OR.

Vključene so bile študije, zapisane v angleškem in slovenskem jeziku, objavljene po letu

2015 v obliki preglednih in izvirnih znanstvenih člankov, do katerih je bila omogočena
prosta dostopnost celotnega besedila. Pregledane so bile tudi monografije. Ker se je COVID-
19 pojavil decembra 2019, smo se osredotočali predvsem na članke, objavljene po letu 2020.
Iskanje literature je potekalo od decembra 2021 do konca junija 2022. Izključeni so bili
dvojniki, članki, ki se z obravnavano temo niso skladali, ter članki, ki so se nanašali izključno
na posamezno skupino zdravstvenih delavcev, ki niso medicinske sestre.

Na podlagi vključitvenih kriterijev v posameznih podatkovnih bazah in spletnih iskalnikih

smo dobili 16.304 zadetkov. Pri dobljenih zadetkih smo glede na ustreznost oz. smiselnost
naslova članka za želeno vsebino prebrali izvleček ter ustrezno vsebinske članke vključili v
diplomsko delo. Za pregled v polnem besedilu smo jih vključili 54, v končni pregled pa 18.
Rezultati po podatkovnih bazah in spletnih iskalnikih so predstavljeni v tabeli 1.

9
 Tabela 1: Rezultati po podatkovnih bazah in spletnih iskalnikih
Podatkovne baze in Ključne besede Število zadetkov Izbrani zadetki za
spletni iskalniki pregled v celotnem
besedilu
COBIB.si medicinske sestre IN 4 1
COVID-19
CINAHL nurses AND COVID- 879 6
19 AND mental
health
Medline nurses AND COVID- 1114 8
19 AND mental
health
ScienceDirect nurses AND COVID- 5195 12
19 AND mental
health
nurses AND COVID- 3199 8
19 AND depression
nurses AND COVID- 4220 6
19 AND anxiety
PubMed nurses AND mental 1245 9
health AND COVID-
19
Google Učenjak COVID-19 IN 410 2
medicinske sestre IN
duševno zdravje
zdravstveni delavci 38 2
IN COVID-19 IN
depresija ALI tesnoba
SKUPAJ 16304 54

10
4 REZULTATI

Za končni pregled smo uporabili 18 študij. Pregledane študije so bile izvedene v Londonu,
Iranu, ZDA, na Kitajskem, v Indoneziji, Kanadi, Turčiji, Muškatu, Španiji, Grčiji in na
Portugalskem. Med študijami so prevladovale presečne raziskave, vključeni sta bili tudi dve
metaanalizi. Izbrane in pregledane raziskave na temo vpliva pandemije COVIDA-19 na
duševno zdravje medicinskih sester so podrobneje predstavljene v tabeli 2, ki se nahaja v
prilogi diplomskega dela.

4.1 Učinki pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje

medicinskih sester

Veliko medicinskih sester se je med pandemijo COVIDA-19 soočalo s psihološkimi

posledicami, opažen je bil porast izgorelosti na delovnem mestu, veliko medicinskih sester
je razmišljalo o opustitvi poklica in menjavi službe, nekatere so to tudi uresničile. Zaradi
izpostavljenosti večji količini smrtnih žrtev in človeškemu trpljenju v bolnišnicah ter
izgorelosti so lahko medicinske sestre razvile tudi dolgoročne posledice na duševnem
zdravju (de Raeve et al., 2021).

V metaanalizi in sistematičnem pregledu literature, ki so ga izvedli Firouzkouhi et al. (2022),

so odkrili, da so se medicinske sestre v času pandemije soočale s številnimi težavami in
spremembami na delovnem mestu. Izpostavljene so bile slabosti in prednosti zdravstvene
nege na vseh področjih zdravstvenega sistema. Medicinske sestre so se soočale s
pomanjkanjem znanja o COVIDU-19 in na pandemijo niso bile pripravljene. Zdravstveni
kader je trpel za pomanjkanjem osebja, prostorov in pripomočkov. Medicinske sestre so
doživljale težke obremenitve, pritisk, nemoč, tesnobo, depresijo in motnje spanja.

V metaanalizi, ki so jo izvedli Galanis et al. (2021), so ugotovili, da so bile medicinske sestre

pod močnim psihološkim pritiskom, saj so bile kot zdravstveni delavci še dodatno
izpostavljene okužbi s SARS-Cov-2, skrbelo jih je za lastno zdravje ter za zdravje svoje
družine in pacientov. V študiji, ki so jo izvedli Siregar et al. (2022), so ugotovili, da so bile
medicinske sestre, ki so oskrbovale paciente, okužene s COVIDOM-19, močno
stigmatizirane. Ljudi je bilo strah, da bi se okužili od njih, saj so jih smatrali za potencialni
vir okužbe. V študiji so izpostavili tudi problem osebne varovalne opreme pri zagotavljanju
zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre se ob vstopu v izolacijo ustrezno zaščitijo z osebno

11
varovalno opremo, ki jo imajo na sebi ves čas oskrbe pacientov, da dokončajo vse potrebne
aktivnosti pri njih. Delo v zaščitni opremi lahko spremljajo občutki nelagodja, kot so oteženo
dihanje, občutki vročine, prekomerno potenje in stalni občutki žeje. Kljub temu da so
medicinske sestre na delovnem mestu izpostavljene velikemu tveganju in čustvenim
stiskam, jih dolžnost nudenja zdravstvene oskrbe pacientom motivira pri kakovostni oskrbi
COVID-19 pacientov.

Medicinske sestre, ki so svoje delo opravljale v enotah intenzivne nege in terapije, so v času
pandemije COVIDA-19 poročale o visoki stopnji čustvene stiske, izgorelosti ter višanju
depresije in tesnobe, bile so izpostavljene tudi večjemu tveganju za PTSM. Pri skrbi za
paciente so se srečevale z različnimi ovirami, kot so pomanjkanje ustrezne osebne varovalne
opreme, morebitnim pomanjkanjem ventilatorjev zaradi velikega števila kritično bolnih,
zaradi prepovedi obiskov pa so imele tudi težave pri povezovanju pacientov z njihovimi
družinskimi člani (Guttormson et al., 2022). V raziskavi, ki so jo izvedli Crowe et al. (2022),
in je vključevala medicinske sestre, zaposlene v enotah intenzivne nege in terapije v Kanadi,
so ugotovili, da je kar 44 % medicinskih sester razmišljalo o odpovedi s trenutnega
delovnega mesta, od tega jih je 38,1 % želelo delati v drugi zdravstveni ustanovi, 49,9 %
medicinskih sester si je želelo poiskati novo zaposlitev, od tega jo je iskalo že 23,3 %, 22,4
% pa je že nakazovalo, da nameravajo prenehati na trenutnem delovnem mestu. Ugotovitve
študije so potrdile negativni vpliv, ki ga je imela pandemija COVIDA-19 na duševno zdravje
številnih medicinskih sester. Poleg tega pa se je pred pandemijo pojavnost PTSM pri
medicinskih sestrah gibala med 9 % in 20 %, v času pandemije pa naj bi znašala kar od 49
% do 73 %.

V raziskavi, ki so jo izvedli Hazar et al. (2022), so ugotovili, da je bilo 53,3 % medicinskih

sester izpostavljenih tveganju za tesnobo, kar 66,3 % pa za depresijo. Kar 58,6 % medicinski
sester je poročalo o spremembah menstrualnega ciklusa v zadnjih šestih mesecih. Iz tega
lahko povzamemo, da so duševne težave negativno vplivale tudi na ženski menstrualni cikel.

V času pandemije COVIDA-19 so medicinske sestre poročale tudi o utrujenosti in slabši

kakovosti spanja. V raziskavi, ki so jo izvedli Zhang et al. (2021), so prišli do zaključkov,
da je bil stres na delovnem mestu povezan s težavami v duševnem zdravju, ki so vodile v
slabšo kakovost spanja, motnje spanja in posledično stalno izčrpanost. Tako imenovana
pandemična utrujenost je postala vse večja zdravstvena težava. Gre za kombinacijo fizične
in duševne utrujenosti, ki se lahko pojavi v času pandemije kot posledica spremenjene

12
vsakodnevne rutine in delovanja v družbi zaradi ukrepov za zajezitev virusa. Medicinske
sestre, zaposlene v enotah intenzivne nege in terapije, ki so prejele cepivo proti COVIDU-
19, in tiste, ki so menile, da imajo na svojem delovnem mestu zadostno količino osebja, so
poročale o nižji stopnji utrujenosti zaradi pandemije kot medicinske sestre, ki cepiva proti
COVIDU-19 niso prejele in so se na delovnem mestu soočale s pomanjkanjem kadra
(Labrague, 2021).

Medicinske sestre so bile nagnjene tudi k doživljanju sekundarnega travmatskega stresa

(Secondary Traumatic Stress – STS). Gre za stres, ki ga lahko doživijo, ko slišijo ali so priča
slabim, negativnim izkušnjam drugih ljudi. V študiji, ki so jo izvedli Ariapooran et al.
(2022), so ugotovili, da je imelo kar 51,11 % medicinskih sester simptome STS, pojavnost
je bila večja pri osebah ženskega spola z nižjo stopnjo izobrazbe. STS je bil višji pri
medicinskih sestrah, zaposlenih na enotah intenzivne nege in terapije in na urgenci. Poleg
tega je bila visoka stopnja tesnobe, depresije in samomorilnih misli potrjena pri medicinskih
sestrah, ki so imele simptome STS.

Pri medicinskih sestrah, ki so COVID-19 dojemale kot visoko nevarno grožnjo, so zaznali
pogostejšo uporabo negativnih strategij spoprijemanja, kot so konstantno nezadovoljstvo,
obtoževanje in miselno simuliranje negativnih scenarijev (Molero-Jurado et al., 2021).

Medicinske sestre na področju psihiatrije so se soočale s težavami pri oskrbi pacientov v

času zdravljenja in ohranjanju priporočil socialne distance do pacientov, ki v nekaterih
primerih niso bili sposobni razumeti napotkov. Poleg tega je zdravljenje pogosto potekalo v
okoljih, ki so bila neprimerna in neprilagodljiva. Soočale so se tudi z zapletenostjo
zagotavljanja varne oskrbe na oddelkih in nošenjem zaščitne opreme pri pacientih, pri
katerih je obstajalo tveganje za samomor (Foye et al., 2021).

V raziskavi, ki so jo izvedli Sun et al. (2020), so ugotovili, da so se negativna in pozitivna

čustva medicinskih sester prepletala. V zgodnji fazi pandemije so pri medicinskih sestrah
prevladovala negativna čustva, počasi pa so se začela pojavljati tudi pozitivna čustva, ki naj
bi bila povezana s tehnikami samoobvladovanja in psihološko rastjo medicinskih sester in
tako skrbela za ohranjanje njihovega duševnega zdravja. Ugotovitve študije so avtorji
razdelili v štiri tematike, in sicer veliko negativnih čustev v začetni fazi, tehnike
samoobvladovanja, osebna rast in pozitivna čustva, ki se pojavijo sočasno ali po doživljanju
negativnih čustev. Medicinske sestre so čutile nelagodje, psihično nemoč in fizično

13
utrujenost zaradi napornega dela in dnevnega višanja kritično bolnih. Negativna čustva
medicinskih sester so bila še dodatno izražena pri tistih, ki so šolanje šele zaključile.

4.2 Dejavniki tveganja, povezani z negativnimi vplivi na duševno

zdravje medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19

Študije so poročale o več dejavnikih tveganja, ki so povečevali negativne vplive na duševno

zdravje medicinskih sester. Izgorelost medicinskih sester se je višala ob zmanjšani ali
odsotni socialni podpori, s povečanim obsegom dela in daljšim delovnim časom. Negativen
vpliv na njihovo duševno zdravje je imelo delo v okolju, kjer so bile medicinske sestre
izpostavljene visokim tveganjem, delo v bolnišnicah in ostalih zdravstvenih ustanovah z
neustrezno in nezadostno osebno varovalno opremo, nižja stopnja usposobljenosti in slabše
znanje za delo s COVID-19 pacienti. Mlajše medicinske sestre, z manj izkušnjami so bile
dovzetnejše za duševne težave. Medtem ko so pri osebah ženskega spola dokazali višjo
stopnjo čustvene izčrpanosti, so pri moških zaznali višji odstotek depersonalizacije oz.
odtujenosti od lastnih občutkov, misli in telesa (Galanis et al., 2021).

Pod dejavnike tveganja za razvoj motenj v duševnem zdravju pri medicinskih sestrah
štejemo tudi socialno izolacijo, delo neposredno s COVID-19 pacienti, pomanjkanje nadzora
na delovnem mestu, spremenjen in preobremenjen urnik dela ter zlorabo alkohola in/ali drog.
Ugotovljeno je bilo, da so bile ženske z manj samozavesti in brez časa za potreben počitek
v času pandemije dovzetnejše za razvoj tesnobe, strah jih je bilo tudi okužbe svojih najbližjih
družinskih članov (Riedel et al., 2021).

Nezadovoljstvo na delovnem mestu, veliko število COVID-19 pacientov, strah pred okužbo
in občutek nepripravljenosti na pandemijo so bili eni izmed dejavnikov, ki so obstoječe
duševno zdravje medicinskih sester lahko poslabšali. Poročene medicinske sestre so
bistveno manj poročale o zmerni ali hudi depresiji kot ločene ali ovdovele medicinske sestre
(da Rosa et al., 2021).

Etične dileme so pogost pojav v praksi zdravstvene nege in lahko medicinske sestre
pogostokrat postavijo pred dodatne izzive, sploh v okolju z novim nepopolno raziskanim
virusom, kot je SARS-CoV-2. Medicinske sestre so se v času pandemije COVIDA-19
soočale z etičnimi izzivi poklicne etike, ki so se kazale kot nezadostna odzivnost na nujne
zahtevne situacije, ki so bile povezane z zdravljenjem pacienta. Soočale so se tudi z etičnimi

14
izzivi delovne usposobljenosti, zaželeno bi namreč bilo, da bi bile vse medicinske sestre
deležne strokovnega usposabljanja in bi s tem pridobile spretnosti na prej neznanih
področjih, kot je zdravstvena nega pacienta pri nalezljivih boleznih. Srečevale so se tudi z
neenakostmi na delovnem mestu, ki so se nanašale na nejasno opredelitev dela,
odgovornostmi in pričakovanji ter izzivi, ki so prihajali od pacientov. To je lahko pri
medicinskih sestrah povzročilo negativna čustva in dodaten psihični pritisk, ki je škodil
njihovemu duševnemu zdravju. Medicinske sestre, ki so svoje delo opravljale v »virusnem«
okolju, so se soočale s stalnim poklicnim stresom, kar je od njih zahtevalo, da se stalno
prilagajajo. Dolgoročno prilagajanje je lahko povzročilo čustveno izčrpanost in dolgotrajen
pritisk, ki sta lahko vodila v izgorelost na delovnem mestu (Jia et al., 2021).

Prepoznavanje dejavnikov tveganja za duševne težave bi lahko bilo pomembno orodje, ki bi

zdravstvenemu osebju lahko omogočilo pripravljenost in boljši odziv na morebitne naslednje
valove COVIDA-19 ali morebitne prihajajoče epidemije ali pandemije (Galanis et al., 2021).

4.3 Strategije spoprijemanja za ohranjanje duševnega zdravja

medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19

Pravočasna in učinkovita komunikacija pomembno zmanjša moralno stisko in simptome

duševnega zdravja pri medicinskih sestrah. Zaradi slabe in neučinkovite komunikacije se
lahko medicinske sestre v težkih situacijah, kot je pandemija COVIDA-19, počutijo
nepodprte s strani vodstva, kar lahko vpliva na njihovo moralno stisko. Dobra komunikacija
nadrejenih vključuje priznavanje in soočanje s težavnostjo situacije, sprejemanje hitrega
spreminjanja situacije in medicinskim sestram pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj so določene
spremembe potrebne. Jasna komunikacija o spremembah na delovnem mestu, ukrepih ter
pridobivanje vprašanj o nejasnostih ter morebitnih pomislekih s strani medicinskih sester ter
pravočasni odgovori na vprašanja bi lahko medicinskim sestram omogočali, da svoje delo
opravljajo v prepričanju, da njihova oskrba temelji na najbolj kakovostnih, trenutno
dostopnih informacijah (Lake et al., 2022).

Riedel et al. (2021) v svoji raziskavi izpostavijo šest strategij za ohranjanje duševnega
zdravja med pandemijo COVIDA-19.

• Prva izmed njih je čuječnost in moralna odpornost. Medicinske sestre bi morale pri
oskrbi pacientov vzpostaviti oz. razvijati moralno odpornost, ta se namreč nanaša na

15
 soočanje s težkimi situacijami, s katerimi se lahko oseba dobro sooči, če se opre na
lasten močan sistem svojih vrednot in prepričanj. Strategije, ki so v pomoč pri
grajenju moralne odpornosti, zajemajo vadbo pozornosti in osredotočanje na krepitev
človeškega sistema, da se ta na stres odzove pozitivno. Usmerjeno dihanje in bistre
misli pred vstopom v bolnišnično sobo lahko medicinskim sestram pozitivno
pomagajo, da se bodo te osredotočile na kakovostno delo pri pacientu, stres in strah
pa bodo pustile za sabo.
• Druga izmed strategij spoprijemanja je kognitivno vedenjska terapija. Za omenjeno
vrsto terapije je značilno, da gre za eno izmed učinkovitejših terapij pri zdravljenju
tesnobe, depresije in PTSM. Vključuje prepoznavo posameznikovih čustev,
občutkov, skupinsko ali individualno. Oseba se nauči preusmeriti negativne misli v
pozitivne in se je sposobna soočati s svojimi težavami. Terapija naj bi izboljševala
tudi kakovost spanca.
• Tretja terapija je tako imenovana terapija kognitivnega procesiranja, ki je lahko
koristna za osebe, v tem primeru medicinske sestre, ki so doživele travmo. Te lahko
s pomočjo terapije začnejo prepoznavati simptome in znake odstopanj v duševnem
zdravju in spremenijo negativne navade in prepričanja ter poiščejo pozitivnejše
načine za soočanje s travmo.
• Četrta strategija spoprijemanja se imenuje tehnika čustvene svobode, ki združuje
kognitivno in somatsko terapijo v obliki kognitivne vedenjske terapije. Terapija
znatno zmanjšuje psihološko stisko in simptome PTSM.
• Pri peti strategiji gre za terapijo z dolgotrajno izpostavljenostjo in terapijo
desenzibilizacije ter ponovne predelave očesnega gibanja (Eye Movement
Desensitization and Reprocessing Therapy – EMDR). Pri terapiji z dolgotrajno
izpostavljenostjo se posameznik s pomočjo terapevta sooči s travmatskimi spomini
in se izpostavi zastrašujočim dražljajem z namenom, da jih izpusti oz. postane nanje
manj odziven. Terapija EMDR pa temelji na sposobnosti našega telesa, da se sooči s
travmatskimi izkušnjami, ki so ostale nepredelane. Pri terapiji EMDR se osebe
odvrne od neprijetnih spominov s pomočjo dvojne pozornosti, ki vključuje gibanje
oči, v tem procesu klient z očmi sledi terapevtovim prstom. Kombinacija obeh tehnik
bi lahko pomagala medicinskim sestram in vsemu zdravstvenemu osebju pri
premagovanju simptomov PTSM v času pandemije COVIDA-19.

16
 • Šesta opisana strategija spoprijemanja je tako imenovana terapija motoričnih motenj
in travmatskih spominov, ki vključuje kombinacijo motoričnih motenj in kognitivnih
nalog, npr. tapkanje s prsti. Učinkovita je pri zdravljenju oseb, ki trpijo zaradi
nekdanjih travm.

Terapija z dolgotrajno izpostavljenostjo, kot tudi terapija EMDR in terapija motoričnih

motenj in travmatskih spominov so stroškovno učinkovite, časovno kratke in tako
popolnoma primerne za medicinske sestre, ki se soočajo z duševnimi težavami zaradi
COVIDA-19.

V raziskavi, ki so jo izvedli Pinho et al. (2021), so poudarjali pomembnost uporabe strategij

za ohranjanje duševnega zdravja, kot so zdrava, raznovrstna prehrana, zadostna količina
zaužite tekočine, redna telesna aktivnost, rekreacijske in sprostitvene dejavnosti,
vzdrževanje socialnih stikov, odmor med delovnimi izmenami, pogovor o lastnih občutkih
in čustvih ter zavračanje nezanesljivih informacij o COVIDU-19 od nezanesljivih virov.
Medicinske sestre, ki so omenjene strategije uporabljale, so imele boljše duševno zdravje z
manj stresa, tesnobe in depresije v času pandemije COVIDA-19.

Na varovanje zdravja so pozitivno vplivale tudi strategije obvladovanja, kot so pozitivna

preusmeritev misli, sprejemanje situacije, načrtovanje dela in ponovna pozitivna ocena. Ker
so zdravstveni delavci stalno izpostavljeni potencialnemu stresu, bi bilo pomembno
oblikovati intervencije, ki bi pri njih spodbudile uporabo pozitivnih strategij obvladovanja
in bi tako bistveno zmanjšale pojav psiholoških motenj (Molero-Jurado et al., 2021).

17
5 RAZPRAVA

Pandemija COVIDA-19 je povzročila stisko ljudi po vsem svetu. Prišlo je do sprememb v

zdravstvenih sistemih, veliko bolnišnic je bilo spremenjenih v COVID-19 bolnišnice,
odpirali so se tudi novi, tako imenovani COVID-19 oddelki, ki so bili namenjeni zdravljenju
pacientov s potrjeno okužbo in težjim potekom bolezni. Zdravstveni delavci so bili
zaskrbljeni glede svojih dolžnosti na COVID-19 oddelkih, glede svoje varnosti in osebne
varovalne opreme. Velikokrat so se soočali z dilemami, kako narediti najboljše in najbolj
kakovostne storitve in oskrbo za svoje paciente, kljub temu da so bili pri tem izpostavljeni
povečanemu tveganju za okužbo (Grover et al., 2020).

V raziskavi, ki so jo izvedli Da’seh et al. (2022), so primerjali duševno zdravje medicinskih

sester, ki so bile pri svojem delu v stiku s COVID-19 pozitivnimi pacienti, in tistimi, ki z
njimi niso imele kontakta. Dokazali so, da so depresija, tesnoba, stres in nespečnost
prevladovali pri medicinskih sestrah, ki so imele stik s COVID-19 pacienti.

Analiza pregleda literature je pokazala, da so se medicinske sestre soočale s številnimi

stiskami in izzivi na delovnem mestu. Doživljale so razne obremenitve, pritiske, nemoč,
tesnobo, depresijo, posledice pa so se kazale tudi na spremenjeni kakovosti spanja
(Firouzkouhi et al., 2022). Stres na delovnem mestu je bil povezan s težavami v duševnem
zdravju, kar je lahko vodilo tudi do stalne izčrpanosti medicinskih sester in zdravstvenega
osebja (Zhang et al., 2021). Pandemična utrujenost je postala vse večja in pogostejša
zdravstvena težava sodobnega časa (Labrague, 2021). Velik delež medicinskih sester je
razmišljalo o zapustitvi trenutnega delovnega mesta, nekaj jih je to tudi uresničilo (Crowe et
al., 2022). Poleg tega so bile medicinske sestre tudi močno stigmatizirane, ljudi je namreč
skrbelo, da bi COVID-19 dobili od njih (Siregar et al., 2022).

V raziskavi, ki so jo izvedli Galanis et al. (2021), so ugotovili, da je obstajalo več dejavnikov

tveganja, povezanih z negativnimi vplivi na duševno zdravje medicinskih sester v času
pandemije COVIDA-19. Negativen vpliv so predstavljala delovna mesta z izpostavljenostjo
visokim tveganjem, kjer ni bilo zagotovljene ustrezne osebne varovalne opreme, povečan
obseg dela, spremenjen, podaljšan delovni čas, oslabljena socialna podpora ter nižja stopnja
usposobljenosti in slabše znanje za delo s COVID-19 pacienti. Slabe delovne razmere so
predstavljale tveganje za stres in nezadovoljstvo na delovnem mestu in so lahko vodile do
čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in oslabljenega delovnega uspeha.

18
Pod dejavnike tveganja za duševne težave štejemo ženski spol, socialno izolacijo, delo
neposredno s COVID-19 pacienti, nezadosten nadzor na delovnem mestu, zlorabo alkohola
in/ali drog, zmanjšano samozavest, strah pred okužbo svojih najbližjih in polno zaseden
delovni urnik, zaradi katerega se oseba ne zmore spočiti (Riedel et al., 2021). Pravočasno
prepoznavanje dejavnikov tveganja za slabše duševno zdravje bi lahko bilo pomembno
vodilo, ki bi v zdravstvu omogočilo boljšo pripravljenost in obvladovanje morebitnih
prihodnjih valov COVIDA-19 (Galanis et al., 2021).

Duševno zdravje medicinskih sester bi se lahko ohranjalo oz. izboljšalo s pomočjo

zagotovitve boljših delovnih pogojev, kot so povečanje števila zaposlenih, ureditev
primernega delovnega časa, zagotavljanje razmerja ena medicinska sestra na enega pacienta
in zagotavljanje želenega dopusta. Pripomogla bi tudi redna izobraževanja, na katerih bi bile
medicinske sestre deležne jasnih navodil in protokolov ravnanja v določenih situacijah. Ena
izmed strategij bi bila tudi zagotavljanje varnosti medicinskih sester, z zagotovitvijo ustrezne
osebne varovalne opreme in ustreznih pripomočkov za nemoteno, varno in kakovostno
opravljeno zdravstveno nego ter poziv in možnost cepljenja proti COVIDU-19. Pozitivno bi
vplivale tudi intervencije in premiki na področju duševnega zdravja, z zagotavljanjem raznih
srečanj za zaposlene v stiski, ki bi pozitivno pripomogla k hitrejšemu odkrivanju težav,
spodbujala bi iskanje pomoči pri strokovnjakih za duševno zdravje in izboljšala končni izid
(Gormez et al., 2021).

Potrebna bi bila tudi učinkovita komunikacija, ki bi utemeljevala in pojasnjevala

spremembe, in ki bi medicinskim sestram omogočala, da le-te spregovorijo o morebitnih
nejasnostih in pomislekih in so pri tem slišane (Lake et al., 2022).

Medicinske sestre, ki skrbijo za paciente, zbolele za COVIDOM-19, so v času pandemije

doživljale različne travme. Potrebno bi bilo ozaveščanje pomembnosti duševnega zdravja
tako v osebnem kot v službenem življenju ter vlivanje opore in upanja, da se duševno zdravje
lahko izboljša z ustrezno strokovno pomočjo in časom. Smiselna bi bila tudi uporaba
strategij za ohranjanje duševnega zdravja, kot so čuječnost in moralna odpornost, kognitivna
vedenjska terapija, terapija kognitivnega procesiranja, tehnik čustvene svobode, terapije z
dolgotrajno izpostavljenostjo, EMDR terapije in terapije motoričnih motenj in travmatskih
spominov (Riedel et al., 2021).

19
Koristno bi bilo tudi, da bi medicinske sestre skrbele zase v smislu zdravega načina življenja,
kar bi vključevalo zdravo, uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, ter da si znajo
vzeti čas za takšne in drugačne rekreacijske in sprostitvene dejavnosti. Pomembno bi bilo
tudi, da bi vzdrževale socialne stike, govorile o svojih čustvih in občutkih, ter da bi si v času
delovnih ur znale vzeti odmor in verjele le zanesljivim, z dokazi podprtim informacijam o
COVIDU-19 (Pinho et al., 2021). Za krepitev duševnega in telesnega zdravja ter zmanjšanje
psihološkega stresa medicinskih sester se priporoča redno izvajanje razteznih vaj, umirjeni
sprehodi v naravi in tehnike globokega dihanja, za odpravo tesnobe in zmanjševanje stresa.
Svetuje se tudi krepitev odnosov na delovnem mestu, povezovanje s sodelavci in medosebna
podpora. Pomembno je tudi ohranjanje pozitivnega mišljenja. Pri sebi je potrebno ozavestiti,
da pridejo v krizah tudi stvari, na katere sami nimamo nobenega vpliva in niso pod našim
nadzorom. Namesto tega naj se medicinske sestre poskušajo osredotočiti na stvari, ki jih
lahko nadzirajo in dobro opravijo. Pomembno se je pogovarjati tudi o drugih stvareh, ne
samo o pandemiji COVIDA-19. Za ohranjanje duševnega zdravja se svetujejo tudi redni stiki
s prijatelji in družino, skrb za dovolj kakovostnega spanca, pravilna prehrana in ohranjanje
upanja tudi v težkih trenutkih. V primeru težje stiske ali poslabšanja depresije ali tesnobe se
svetuje tudi iskanje profesionalne pomoči (Naeim et al., 2020). Preden lahko pomagamo
drugim, je pomemben tudi prijazen samogovor in poznavanje svojih potreb. Ko smo
empatični, bolje komuniciramo s pacienti, družinami in sodelavci. Pomembno bi bilo, da bi
bile medicinske sestre do sebe prijazne, potrpežljive, in da si bi si znale odpuščati za
morebitne neuspehe. Vzpostavitev sočutja do samega sebe bi lahko pomagala pri dobrem
počutju in uspehu. Za soočenje z žalovanjem, stresom in strahom so potrebna pozitivna
čustva, potrpežljivost in odpornost, sploh zavoljo svojih pacientov, sodelavcev, družine in
sebe (Hofmeyer et al., 2020).

Strokovnjaki za duševno zdravje bi morali na pandemijo gledati kot na neke vrste priložnost
za poudarjanje dejstva, da sta tako telesno kot duševno zdravje močno povezana. Pandemija
je negativno pripomogla, da se vedno več prebivalstva, tudi medicinskih sester, sooča s
težavami v duševnem zdravju, kar bi lahko bila edinstvena priložnost za izvajanje raziskav
in sistemskih intervencij za pomoč pri obvladovanju in krepitvi duševnega zdravja.
Pandemija je prinesla nov pogled na celoten zdravstveni sistem, saj so prišle do izraza vse
pomanjkljivosti v zdravstvu in potreba po novih izboljšavah in priložnostih (Grover et al.,
2020).

20
6 ZAKLJUČEK

Cilji diplomskega dela so bili doseženi. S pregledom literature smo odgovorili na zastavljena
raziskovalna vprašanja. Preučili smo, kakšni so učinki pandemije COVIDA-19 na duševno
zdravje medicinskih sester, kateri so dejavniki tveganja, povezani z negativnimi vplivi na
njihovo duševno zdravje, ter katere strategije spoprijemanja so učinkovite pri ohranjanju le-
tega. Na temo duševnega zdravja medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19 je
napisane zelo malo slovenske literature. Najdemo pa veliko nove, tuje strokovne literature.

Pandemija COVIDA-19 je vsekakor v veliki meri vplivala na celotno populacijo in zajela

vse starostne skupine. Tako kot na drugih področjih je povzročila tudi krizo v zdravstvu,
ogrozila izvajanje zdravstvenih storitev in zaskrbljujoče vplivala na duševno zdravje
zdravstvenih delavcev. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove situacije, v katerih
so bile primorane v oskrbe pacientov, okuženih s COVIDOM-19. Vsakodnevno so bile
postavljene pred nove izzive, kot so pomanjkanje kadra, naporen delovnik, pomanjkanje
osebne varovalne opreme, veliko število zahtevnih pacientov, soočale pa so se tudi s
stigmatizacijo. Medtem ko je veliko ljudi svoje delo zaradi COVIDA-19 opravljalo od doma,
so medicinske sestre v službah skrbele za paciente, okužene s COVIDOM-19, pri tem pa so
bile izpostavljene tudi večji količini smrti in človeškemu trpljenju, ki ga je s sabo prinesla
pandemija. Bile so v skrbeh za svoje zdravje ter zdravje svoje družine, prijateljev,
sodelavcev in pacientov.

Zaradi stresne narave dela je pri njih prihajalo do duševnih stisk, depresije, tesnobe,
izgorelosti, PTSM, jeze, zlorabe alkohola in/ali drog. Zaradi napornega delavnika, novih
pogojev dela ter vse večjega števila pacientov so bile utrujene in še bolj dovzetne za duševne
stiske.

Zdravstvena nega je tako fizično kot čustveno zelo zahteven poklic, a zelo dragocen za
celotno človeštvo. Medicinske sestre nudijo oskrbo vse dni v letu, 24 ur dnevno. Pomembno
je, da se medicinskim sestram zagotovi ustrezne in dobre delovne pogoje, socialno podporo,
dodatna usposabljanja in izobraževanja, da bodo svoje delo še naprej kakovostno in z
veseljem opravljale. Pomembno bi bilo tudi prepoznavanje dejavnikov tveganja za slabše
duševno zdravje, kot tudi organiziranje raznih srečanj za medicinske sestre, ki bi se jih v
okviru službe lahko udeleževale in tam izrazile svoje občutke, čustva in strahove. Koristno
bi bilo tudi spodbujanje in predstavitev uporabe strategij spoprijemanja za ohranjanje

21
duševnega zdravja, ki bi jih zdravstveni delavci lahko uporabljali ter ozaveščanje o
pomembnosti tako duševnega kot telesnega zdravja. Zdravje je namreč vsekakor pomembna
vrednota vsakega posameznika. Za ohranjanje dobrega počutja in spoprijemanja s stresom
je nujno, da zanj pravilno skrbimo.

22
7 LITERATURA IN VIRI

Appel, A. P., Carvalho, A. R. da S., & dos Santos, R. P. (2021). Prevalence and factors
associated with anxiety, depression and stress in a COVID-19 nursing team. Revista
Gaucha de Enfermagem, 42(spe), e20200403.
https://doi.org/10.1590/1983-1447.2021.20200403

Ariapooran, S., Ahadi, B., & Khezeli, M. (2022). Depression, anxiety, and suicidal
ideation in nurses with and without symptoms of secondary traumatic stress during
the COVID-19 outbreak. Archives of Psychiatric Nursing, 37, 76–81.
https://doi.org/10.1016/j.apnu.2021.05.005

Azizpour, I., Mehri, S., Moghaddam, H. R., Mirzaei, A., & Soola, A. H. (2021). The
impact of psychological factors on bereavement among frontline nurses fighting
COVID-19. International Journal of Africa Nursing Sciences, 15, 100341.
https://doi.org/10.1016/j.ijans.2021.100341

Chatzittofis, A., Karanikola, M., Michailidou, K., & Constantinidou, A. (2021). Impact of
the COVID-19 pandemic on the mental health of healthcare workers. International
Journal of Environmental Research and Public Health, 18, 1435.
https://doi.org/10.3390/ijerph18041435

Chidiebere Okechukwu, E., Tibaldi, L., & la Torre, G. (2020). The impact of COVID-19
pandemic on mental health of Nurses. Clinica Terapeutica, 171(5), 399–400.
https://doi.org/10.7417/CT.2020.2247

Crawford, D. H. (2021). Virusi: zelo kratek uvod. Krtina.

Crowe, S., Fuchsia Howard, A., & Vanderspank, B. (2022). The mental health impact of
the COVID-19 pandemic on Canadian critical care nurses. Intensive and Critical Care
Nursing, 71, 103241. https://doi.org/10.1016/j.iccn.2022.103241

da Rosa, P., Brown, R., Pravecek, B., Carotta, C., Garcia, A. S., Carson, P., Callies, D., &
Vukovich, M. (2021). Factors associated with nurses emotional distress during the
COVID-19 pandemic. Applied Nursing Research, 62, 151502.
https://doi.org/10.1016/j.apnr.2021.151502

Da’seh, A., Obaid, O., & Rababa, M. (2022). Psychological impact of coronavirus disease
on nurses exposed and non-exposed to disease. International Journal of Africa
Nursing Sciences, 17, 100442. https://doi.org/10.1016/j.ijans.2022.100442

de Raeve, P., Adams, E., & Xyrichis, A. (2021). The impact of the COVID-19 pandemic
on nurses in Europe: A critical discussion of policy failures and opportunities for
future preparedness. International Journal of Nursing Studies Advances, 3, 100032.
https://doi.org/10.1016/j.ijnsa.2021.100032

23
de Wit, E., van Doremalen, N., Falzarano, D., & Munster, V. J. (2016). SARS and MERS:
Recent insights into emerging coronaviruses. Nature Reviews Microbiology, 14(8),
523–534. https://doi.org/10.1038/nrmicro.2016.81

Dohrn, J., Ferng, Y. H., Shah, R., Diehl, E., & Frazier, L. (2022). Addressing mental and
emotional health concerns experienced by nurses during the COVID-19 pandemic.
Nursing Outlook, 70(1), 81–88. https://doi.org/10.1016/j.outlook.2021.07.009

Firouzkouhi, M., Abdollahimohammad, A., Rezaie-Kheikhaie, K., Mortazavi, H., Farzi, J.,
Masinaienezhad, N., & Hashemi-Bonjar, Z. (2022). Nurses’ caring experiences in
COVID-19 pandemic: A systematic review of qualitative research. Health Sciences
Review, 3, 100030. https://doi.org/10.1016/j.hsr.2022.100030

Foye, U., Dalton-Locke, C., Harju-Seppänen, J., Lane, R., Beames, L., Vera San Juan, N.,
Johnson, S., & Simpson, A. (2021). How has COVID-19 affected mental health
nurses and the delivery of mental health nursing care in the UK? Results of a mixed-
methods study. Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 28(2), 126–137.
https://doi.org/10.1111/jpm.12745

Galanis, P., Vraka, I., Fragkou, D., Bilali, A., & Kaitelidou, D. (2021). Nurses’ burnout
and associated risk factors during the COVID-19 pandemic: a systematic review and
meta-analysis. Journal of Advanced Nursing, 77(8), 3286–3302.
https://doi.org/10.1111/jan.14839

Galehdar, N., Kamran, A., Toulabi, T., & Heydari, H. (2020). Exploring nurses’
experiences of psychological distress during care of patients with COVID-19: a
qualitative study. BMC Psychiatry, 20(1), 1–9.
https://doi.org/10.1186/S12888-020-02898-1/TABLES/2

Gormez, A., Elbay, R. Y., & Cag, Y. (2021). Has COVID-19 taken a heavier toll on the
mental health of ICU nurses? Intensive and Critical Care Nursing, 65, 103042.
https://doi.org/10.1016/j.iccn.2021.103042

Grover, S., Dua, D., Sahoo, S., Mehra, A., Nehra, R., & Chakrabarti, S. (2020). Why all
COVID-19 hospitals should have mental health professionals: the importance of
mental health in a worldwide crisis! Asian Journal of Psychiatry, 51, 102147.
https://doi.org/10.1016/j.ajp.2020.102147

Guttormson, J. L., Calkins, K., McAndrew, N., Fitzgerald, J., Losurdo, H., & Loonsfoot,
D. (2022). Critical care nurse burnout, moral distress, and mental health during the
COVID-19 pandemic: a United States Survey. Heart and Lung, 55, 127–133.
https://doi.org/10.1016/j.hrtlng.2022.04.015

Hazar, S., Bakir, S., Altintas, R. Y., & Kavlak, O. (2022). Anxiety and depression levels of
nurses in the covid-19 pandemic and their effect in menstrual cycle. Florence
Nightingale Journal of Nursing, 30, 140–145.
https://doi.org/10.54614/FNJN.2022.21198

24
Heesakkers, H., Zegers, M., van Mol, M. M. C., & van den Boogaard, M. (2021). The
impact of the first COVID-19 surge on the mental well-being of ICU nurses: a
nationwide survey study. Intensive and Critical Care Nursing, 65, 103034.
https://doi.org/10.1016/j.iccn.2021.103034

Hofmeyer, A., Taylor, R., & Kennedy, K. (2020). Knowledge for nurses to better care for
themselves so they can better care for others during the COVID-19 pandemic and
beyond. Nurse Education Today, 94, 104503.
https://doi.org/10.1016/j.nedt.2020.104503

Hossain, M. M., Tasnim, S., Sultana, A., Faizah, F., Mazumder, H., Zou, L., McKyer, E. L.
J., Ahmed, H. U., & Ma, P. (2020). Epidemiology of mental health problems in
COVID-19: a review. F1000Research, 9(636), 1–16.
https://doi.org/10.12688/f1000research.24457.1

Işık, O., Tengilimoğlu, D., Tosun, N., Zekioğlu, A., & Tengilimoğlu, O. (2022).
Evaluating the factors (stress, anxiety and depression) affecting the mental health
condition of nurses during the COVID-19 pandemic. Evaluation and the Health
Professions, 45(1), 86–96. https://doi.org/10.1177/01632787211062660

Janeway, D. (2020). The role of psychiatry in treating burnout among nurses during the
COVID-19 pandemic. Journal of Radiology Nursing, 39(3), 176–178.
https://doi.org/10.1016/j.jradnu.2020.06.004

Jia, Y., Chen, O., Xiao, Z., Xiao, J., Bian, J., & Jia, H. (2021). Nurses’ ethical challenges
caring for people with COVID-19: a qualitative study. Nursing Ethics, 28(1), 33–45.
https://doi.org/10.1177/0969733020944453

Jurjevčič Tržan, M., & Jerko, S. (2021). Psihološke posledice pandemije COVID-19 na
zdravstvene delavce. Rehabilitacija (Ljubljana), 20(1), 163–166.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-87BX9LGW/95ee8d7a-31f7-4a6a-
b349-da6b34dc9da5/PDF

Kim, S. C., Quiban, C., Sloan, C., & Montejano, A. (2021a). Predictors of poor mental
health among nurses during COVID-19 pandemic. Nursing Open, 8(2), 900–907.
https://doi.org/10.1002/nop2.697

Kim, S. C., Rankin, L., & Ferguson, J. (2021b). Nurses’ mental health from early COVID-
19 pandemic to vaccination. Journal of Nursing Scholarship, 54(4), 485–492.
https://doi.org/10.1111/jnu.12760

Labrague, L. J. (2021). Pandemic fatigue and clinical nurses’ mental health, sleep quality
and job contentment during the COVID-19 pandemic: the mediating role of resilience.
Journal of Nursing Management, 29(7), 1992–2001.
https://doi.org/10.1111/jonm.13383

Lake, E. T., Narva, A. M., Holland, S., Smith, J. G., Cramer, E., Rosenbaum, K. E. F.,
French, R., Clark, R. R. S., & Rogowski, J. A. (2022). Hospital nurses’ moral distress

25
 and mental health during COVID-19. Journal of Advanced Nursing, 78(3), 799–809.
https://doi.org/10.1111/jan.15013

Li, T. M., Pien, L. C., Kao, C. C., Kubo, T., & Cheng, W. J. (2022). Effects of work
conditions and organisational strategies on nurses’ mental health during the COVID-
19 pandemic. Journal of Nursing Management, 30(1), 71–78.
https://doi.org/10.1111/jonm.13485

Long, M. J. C., & Aye, Y. (2021). Science’s response to CoVID-19. ChemMedChem,

16(15), 2288–2314. https://doi.org/10.1002/cmdc.202100079

MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja. (n. d.). Kaj je duševno zdravje.
https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/kaj-je-dusevno-zdravje/

Molero-Jurado, M. D. M., Pérez-Fuentes, M. D. C., Gázquez-Linares, J. J., & García, A. S.

(2021). Coping strategies as a mental health protection factor of Spanish nurses
during COVID-19. International Journal of Environmental Research and Public
Health, 18(23), 12748. https://doi.org/10.3390/ijerph182312748

Molina-Mula, J., González-Trujillo, A., Perelló-Campaner, C., Tortosa-Espínola, S., Tera-

Donoso, J., De la Rosa, L. O., & Romero-Franco, N. (2021). The emotional impact of
COVID-19 on Spanish nurses and potential strategies to reduce it. Collegian, 29(3),
296–310. https://doi.org/10.1016/j.colegn.2021.12.004

Moreno, C., Wykes, T., Galderisi, S., Nordentoft, M., Crossley, N., Jones, N., Cannon, M.,
Correll, C. U., Byrne, L., Carr, S., Chen, E. Y. H., Gorwood, P., Johnson, S.,
Kärkkäinen, H., Krystal, J. H., Lee, J., Lieberman, J., López-Jaramillo, C., Männikkö,
M., … Arango, C. (2020). How mental health care should change as a consequence of
the COVID-19 pandemic. The Lancet Psychiatry, 7(9), 813–824.
https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30307-2

Naeim, M., Rezaeisharif, A., & Bagvand, S. G. (2020). Strategies to reduce the anxiety and
depression of nurses in the special wards of COVID-19. Archives of Psychiatric
Nursing, 34(6), 529–530. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2020.07.028

Napoli, G. (2022). Stress and depressive symptoms among Italian mental health nurses
during the COVID-19 pandemic, a cross-sectional study. Archives of Psychiatric
Nursing, 36, 41–47. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2021.11.002

Park, S. E. (2020). Epidemiology, virology, and clinical features of severe acute respiratory
syndrome-coronavirus-2 (SARS-COV-2; Coronavirus Disease-19). Korean Journal of
Pediatrics, 63(4), 119–124. https://doi.org/10.3345/cep.2020.00493

Pinho, L., Correia, T., Sampaio, F., Sequeira, C., Teixeira, L., Lopes, M., & Fonseca, C.
(2021). The use of mental health promotion strategies by nurses to reduce anxiety,
stress, and depression during the COVID-19 outbreak: a prospective cohort study.
Environmental Research, 195, 110828. https://doi.org/10.1016/j.envres.2021.110828

26
Prosen, M. (2020). Social stigma in the time of coronavirus (COVID-19). Obzornik
Zdravstvene Nege, 54(2), 100–103. https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.2.3041

Rahman, A. (2022). A scoping review of COVID-19-related stress coping resources among

nurses. International Journal of Nursing Sciences, 9(2), 259–267.
https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2022.02.008

Riedel, B., Horen, S. R., Reynolds, A., & Hamidian Jahromi, A. (2021). Mental health
disorders in nurses during the COVID-19 pandemic: implications and coping
strategies. Frontiers in Public Health, 9, 707358.
https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.707358

Shah, M., Roggenkamp, M., Ferrer, L., Burger, V., & Brassil, K. J. (2021). The
psychological implications of a pandemic for nurses. Clinical Journal of Oncology
Nursing, 25(1), 69–75. https://doi.org/10.1188/21.CJON.69-75

Siregar, H. R., Simamora, F. A., Daulay, N. M., Ritonga, S. H., Simamora, A. A., Harahap,
M. A., Sagala, N. S., Napitupulu, N. F., Antoni, A., Alwi, F., & Napitupulu, M.
(2022). Nurse’s experience in giving nursing care to COVID-19 patients. Enfermería
Clínica, 32, 50–53. https://doi.org/10.1016/j.enfcli.2022.03.017

Stuijfzand, S., Deforges, C., Sandoz, V., Sajin, C. T., Jaques, C., Elmers, J., & Horsch, A.
(2020). Psychological impact of an epidemic/pandemic on the mental health of
healthcare professionals: a rapid review. BMC Public Health, 20(1), 1–18.
https://doi.org/10.1186/s12889-020-09322-z

Sun, N., Wei, L., Shi, S., Jiao, D., Song, R., Ma, L., Wang, H., Wang, C., Wang, Z., You,
Y., Liu, S., & Wang, H. (2020). A qualitative study on the psychological experience
of caregivers of COVID-19 patients. American Journal of Infection Control, 48(6),
592–598. https://doi.org/10.1016/j.ajic.2020.03.018

Vindegaard, N., & Benros, M. E. (2020). COVID-19 pandemic and mental health
consequences: systematic review of the current evidence. Brain, Behavior, and
Immunity, 89, 531–542. https://doi.org/10.1016/j.bbi.2020.05.048

Yayla, A., & Eskici İlgin, V. (2021). The relationship of nurses’ psychological well-being
with their coronaphobia and work–life balance during the COVID-19 pandemic: a
cross-sectional study. Journal of Clinical Nursing, 30(21–22), 3153–3162.
https://doi.org/10.1111/JOCN.15783

Yin, Y., & Wunderink, R. G. (2018). MERS, SARS and other coronaviruses as causes of
pneumonia. Respirology, 23(2), 130–137. https://doi.org/10.1111/resp.13196

Zhang, C. Q., Zhang, R., Lu, Y., Liu, H., Kong, S., Baker, J. S., & Zhang, H. (2021).
Occupational stressors, mental health, and sleep difficulty among nurses during the
COVID-19 pandemic: the mediating roles of cognitive fusion and cognitive
reappraisal. Journal of Contextual Behavioral Science, 19, 64–71.
https://doi.org/10.1016/j.jcbs.2020.12.004

27
World Health Organization (WHO). (n. d.). Coronavirus disease (COVID-19).
https://www.who.int/health-topics/coronavirus#tab=tab_1

World Health Organization (WHO). (17. 6. 2022). Mental health: strengthening our
response. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health-
strengthening-our-response

28
8 PRILOGE
8.1 Predstavitev raziskav na temo vpliva pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester
Tabela 2: Predstavitev raziskav na temo vpliva pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester
Avtorji, leto, država
de Raeve et al., 2021, London
Firouzkouhi et al., 2022, Iran
Guttormson et al., 2022, ZDA
Jia et al., 2021, Kitajska
Metodologija in vzorec
Kvantitativna uporaba deskriptivne statistike in
kvalitativna z uporabo vsebinske analize.
Prispevki iz Nacionalnih društev medicinskih
sester, iz 27 držav Evropske unije.
Sistematični pregled literature in metaanaliza.
Pregledane so bile elektronske zbirke podatkov.
Vključenih je bilo 17 kvalitativnih študij,
zapisanih v angleščini, povezanih z izkušnjami
medicinskih sester v času pandemije COVIDA-19.
Deskriptivna študija.
Zbranih je bilo 488 anketnih odgovorov
medicinskih sester zaposlenih v intenzivni negi, v
ZDA.
Kvalitativna študija.
V študiji je sodelovalo 18 medicinskih sester, ki so
se udeležile intervjuja in opisale svoje izkušnje z
oskrbo pacientov.
Cilji in namen
Povzeti priložnosti pri obvladovanju pandemije ter
ozaveščati o pomembnosti dobre pripravljenosti na
pandemijo v Evropi in drugod po svetu.
Raziskati, kakšne so bile izkušnje medicinskih
sester pri negovanju pacientov v času pandemije
COVIDA-19.
Opisati vpliv COVIDA-19 na duševno zdravje,
izgorelost in moralno stisko medicinskih sester.
Preučiti etične izzive, s katerimi se srečujejo
medicinske sestre, ki skrbijo za paciente s
COVIDOM-19, ter jim ponuditi predloge in
podporo pri krepitvi duševnega zdravja.
Ugotovitve
Podatki prikazujejo zaskrbljujočo sliko v zvezi z
zdravstveno nego v Evropi. Članice so poročale o
nedoslednosti zagotavljanja osebne varovalne
opreme ter testiranja na COVID-19. Med
medicinskimi sestrami je prišlo do naraščanja
izgorelosti in namere opustitve poklica.
Medicinske sestre so se pri oskrbi pacientov s
COVIDOM-19 soočale z različnimi izzivi. Brez
zadostne podpore bi se lahko pri njih razvile
psihološke težave, ki bi lahko vodile v izgorelost na
delovnem mestu in frustracije.
Medicinske sestre so navajale zmerno do visoko
stopnjo moralne stiske in stresa. 47 % anketirancev
je bilo izpostavljenih tveganju za PTSM. Več kot
dve tretjini vprašanih se je soočalo s pomanjkanjem
osebne varovalne opreme. Zmerno do hudo tesnobo
so ugotovili pri 31,1 % anketiranih, zmerno do
hudo depresijo pa pri 44,6 % anketiranih.
Medicinske sestre so se soočale z neenakostjo na
delovnem mestu, etičnimi izzivi, pomanjkanjem
znanja in veščin. V raziskavi so ugotovili, da
osredotočenost na delo pomaga premagati
negativna čustva. Medicinske sestre so pridobile
nove izkušnje v organizaciji na delovnem mestu.
Avtorji, leto, država
Siregar et al., 2022, Indonezija
Crowe et al., 2022, Kanada
Hazar et al., 2022, Turčija
Labrague, 2021, Muškat
Ariapooran et al., 2022, Iran
Metodologija in vzorec
Kvalitativna študija s fenomenološkim dizajnom.
V študijo je bilo vključenih 6 medicinskih sester, s
katerimi so bili opravljeni poglobljeni intervjuji.
Študija mešanih metod.
Sodelovalo je 425 medicinskih sester za intenzivno
nego, v bolnišnicah, v Kanadi.
Presečna študija.
V študiji je sodelovalo 522 medicinskih sester,
podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom.
Opisna presečna študija.
V študiji je sodelovalo 255 medicinskih sester s
Filipinov. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne
ankete , v katero so bili vključeni štirje vprašalniki.
Deskriptivno-primerjalna študija.
V študiji je sodelovalo 315 medicinskih sester, ki
so svoje delo opravljale v bolnišnicah mesta
Malayer v zahodnem Iranu, izbrane so bile z
metodo popisa.
Cilji in namen
Opisati izkušnje medicinskih sester pri zdravstveni
negi pacientov okuženih s COVIDOM-19.
Cilj študije je bil preučiti vpliv COVIDA-19 na
duševno zdravje, kakovost službenega dela in
namero, da medicinske sestre ostanejo na trenutnih
delovnih mestih.
Ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na
pojavnost tesnobe in depresije pri medicinskih
sester ter raziskati vpliv na njihove menstrualne
cikle.
Preučiti vpliv pandemične utrujenosti na duševno
zdravje, kakovost spanja in zadovoljstvo pri delu
medicinskih sester.
Preučiti razširjenost STS v času COVIDA-19 in
rezultate primerjati z depresijo, tesnobo in
samomorilnimi mislimi pri medicinskih sestrah s
simptomi STS in brez njih.
Ugotovitve
Medicinske sestre so bile motivirane za izvajanje
zdravstvene nege v času COVIDA-19, saj je to bila
njihova dolžnost, s tem so pridobile tudi nove
izkušnje. Nekateri pacienti so bili za opravljeno
zdravstveno nego izjemno hvaležni. Nekatere
medicinske sestre se soočale s strahom in
stigmatizacijo, ter pomanjkanjem osebne varovalne
opreme na delovnem mestu.
Večina je poročala o simptomih PTSM, depresije,
tesnobe in stresa. Vsi so poročali o zmerni do
visoki izgorelosti. 87 % vključenih je imelo znake
STS, 22 % jih je imelo namero opustiti trenutno
delovno mesto.
53,3 % medicinskih sester je bilo izpostavljenih
tveganju za tesnobo, 66,3 % za depresijo. Kar 58,8
% medicinskih sester je poročalo o spremembah
menstrualnega cikla v zadnjih šestih mesecih.
Medicinske sestre, ki so bile cepljene proti
COVIDU-19, in tiste, ki so bile mnenja, da imajo
na svojih enotah zadostno število zaposlenih, so
poročale o nižji stopnji pandemične utrujenosti.
V študiji so ugotovili, da je imelo kar 51,11 %
medicinskih sester simptome STS. Medicinske
sestre s simptomi STS so imele višje rezultate pri
depresiji, tesnobi in samomorilnih mislih kot tiste
brez simptomov STS.
Avtorji, leto, država
Molero-Jurado et al., 2021, Španija
Zhang et al., 2021, Kitajska
Sun et al., 2020, Kitajska
Galanis et al., 2021, Grčija
Lake et al., 2022, ZDA
Metodologija in vzorec
Deskriptivna presečna študija.
Sodelovalo je 351 medicinskih sester iz Španije.
Presečna raziskava
Vključenih je bilo 323 medicinskih sester iz 25
bolnišnic, na Kitajskem.
Kvalitativna študija.
Uporabljen je bil fenomenološki pristop. V študiji
je sodelovalo 20 medicinskih sester, ki so skrbele
za paciente, okužene s COVIDOM-19.
Sistematični pregled literature in metaanaliza.
Preiskane so bile podatkovne baze in spletni
iskalniki: PubMed, Scopus, ProQuest, Cochrane
COVID-19 register, CINAHL in predtiskarske
storitve. 16 študij, vključno z 18.935 medicinskimi
sestrami, je izpolnjevalo merila za vključitev v
študijo.
Presečna, korelacijska raziskava.
V študijo je bilo vključenih 307 medicinskih sester
iz dveh akademskih zdravstvenih centrov.
Cilji in namen
Analizirati razmerja med strategijami
spoprijemanja in zdravjem medicinskih sester, pri
čemer je pozornost posvečena dejavnikom, ki so
povezani s COVIDOM-19.
Preučiti razmerja med stresorji na delovnem
mestu, težavami v duševnem zdravju in motnjami
spanja pri medicinskih sestrah.
Raziskati psihološko delovanje medicinskih sester,
ki skrbijo za paciente s COVIDOM-19.
Preučiti izgorelost medicinskih sester na delovnem
mestu in s tem povezane dejavnike tveganja v času
COVIDA-19.
Raziskati dejavnike povezane z moralno stisko
medicinskih sester in njihovim duševnim zdravjem
med prvim izbruhom COVIDA-19.
Ugotovitve
Pri medicinskih sestrah, ki so COVID-19 doživljale
kot grožnjo, je bila ugotovljena uporaba negativnih
strategij obvladovanja, te so bile povezane z
prisotnostjo tesnobe, depresije in socialne
disfunkcije.
Poklicni stresorji in duševne težave so se
povezovali, duševne težave pa so se povezovale z
motnjami spanja.
Ugotovitve študije so avtorji razdelili v 4 teme in
sicer, veliko negativnih čustev v začetni fazi,
tehnike samoobvladovanja, osebna rast in pozitivna
čustva, ki se pojavijo sočasno ali po doživljanju
negativnih čustev.
Dejavniki tveganja, ki so povečevali izgorelost
medicinskih sester, so bili: nižja starost, zmanjšana
socialna podpora, povečan obseg dela, delo v
rizičnem okolju, nižja stopnja znanja o COVIDU-
19, delo v bolnišnicah z neustrezno in nezadostno
zaščitno opremo, okrnjen kader ter nizka
pripravljenost sodelavcev za soočanje s
COVIDOM-19.
Medicinske sestre so se soočale s pomanjkanjem
osebne varovalne opreme. Najbolj jih je skrbel
morebiten prenos okužbe na družinske člane, ter
skrb za paciente brez družinskih članov.
Medicinske sestre so poročale o občutkih tesnobe
in težavah s spanjem. Moralna stiska se je
zmanjšala z učinkovito komunikacijo in dostopom
do osebne varovalne opreme.
Avtorji, leto, država
Foye et al., 2021, London
Pinho et al., 2021, Portugalska
Riedel et al., 2021, ZDA
da Rosa et al., 2021, ZDA
Metodologija in vzorec
Študija mešanih metod.
Sodelovalo je 897 medicinskih sester iz različnih
bolnišnic in skupnosti.
Prospektivna kohortna študija.
V študiji je sodelovalo 199 medicinskih sester, ki
so bile vključene v klinično prakso. Uporabljena je
bila metoda vzorčenja snežne kepe.
Pregled literature.
Pregledana je bila medicinska literatura, število
uporabljene literature ni omenjeno.
Presečna raziskava.
V študiji je bilo udeleženih 1505 medicinskih
sester.
Cilji in namen
Raziskati kako je COVID-19 vplival na
zagotavljanje primerne oskrbe s strani medicinskih
sester na področju psihiatrije v skupnosti in na
klinikah.
Oceniti in primerjati simptome depresije, tesnobe
in stresa medicinskih sester na začetku pandemije
COVIDA-19 in po šestih mesecih ter ovrednotiti
in primerjati pogostost uporabe strategij
spoprijemanja za ohranjanje duševnega zdravja.
Ugotoviti katere so motnje duševnega zdravja s
katerimi se srečujejo medicinske sestre v času
COVIDA-19, ter zagotoviti praktične strategije
spoprijemanja.
Ugotoviti razširjenost čustvene stiske in z njo
povezanih dejavnikov med medicinskimi sestrami
v južni Dakoti.
Ugotovitve
Udeležence je skrbela potreba po hitri prilagoditvi,
saj so se mnogi morali prilagoditi delu na daljavo.
Več kot polovico udeležencev je skrbelo, da bi se
okužili pri stiku s pacienti, številni so poročali tudi
o pomanjkanju osebne varovalne opreme. Zaradi
duševnih težav pacientov so se zaposleni soočali s
strahom, da le-ti ne bodo razumeli smernic in
napotkov za preprečevanje COVIDA-19.
Strategije za spodbujanje duševnega zdravja, kot so
zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zadostna
količina zaužite tekočine, vzdrževanje socialnih
stikov, odmor med delovnimi izmenami in pogovor
o lastnih čustvih ter občutkih, so ključnega pomena
za zmanjšanje stresa, tesnobe in depresije
medicinskih sester v času COVIDA-19.
Smiselna bi bila uporaba strategij za ohranjanje
duševnega zdravja, kot so čuječnost in moralna
odpornost, kognitivna vedenjska terapija, terapija
kognitivnega procesiranja, tehnik čustvene
svobode, terapije z dolgotrajno izpostavljenostjo,
EMDR terapije in terapije motoričnih motenj in
travmatskih spominov.
O čustveni stiski je poročalo 22,2 % medicinskih
sester, o tesnobi 15,8 %, o depresiji 14,5 % in o
stresu 11, 9 %. Dejavniki, povezani z slabšim
duševnim zdravjem so bili nezadovoljstvo z delom,
srečanje z večjim številom COVID-19 pacientov,
nepripravljenost na pandemijo in zaskrbljenost
zaradi okužbe.