PSV Komb

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

SPLONO..........................................................................................................................................3
Sistemi.............................................................................................................................................................3 Socialna politika..............................................................................................................................................3 Pravo socialne varnosti:..................................................................................................................................4 Pravna narava socialnih pravic........................................................................................................................4 Temeljni pojmi................................................................................................................................................5 Temeljna naela socialne varnosti:.................................................................................................................5
SOCIALNA VARNOST (PODSISTEMI)..............................................................................................6

1. Socialno zavarovanje..................................................................................................................................6 2. Socialno varstvo..........................................................................................................................................7 3. Univerzalno nacionalno varstvo..................................................................................................................7 4. Sistem socialnih odkodnin.........................................................................................................................7 5. Sistem socialnih vzpodbud..........................................................................................................................7
PRAVNI TEMELJI.................................................................................................................................9
I. Mednarodni:......................................................................................................................................................9 1. Univerzalni..................................................................................................................................................9 2. Multilateralni...............................................................................................................................................9 3. Bilateralni..................................................................................................................................................10 Razvoj socialne varnosti na teritoriju dananje Slovenije.................................................................................11
SISTEM VARSTVA BREZPOSELNIH........................................................................................12

SLOVENSKI SISTEM ZAVAROVANJA - ZZZPB...........................................................................13
POSREDOVANJE ZAPOSLITEV IN POSREDOVANJE DELA.......................................................................15 DENARNE DAJATVE..........................................................................................................................................15 UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI....................................18 AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA...........................................................................................................18 Javna dela...........................................................................................................................................................19 Izobraevanje BP...............................................................................................................................................19 VRNITEV SREDSTEV..........................................................................................................................................19 ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE......................................................................................................................19
SISTEM POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA.......................................20

TEORIJA................................................................................................................................................20 SLOVENSKA UREDITEV ZPIZ-1...................................................................................................20
SPLONE DOLOBE...........................................................................................................................................20 Vrste zavarovanja...............................................................................................................................................24 Pokojninska doba...............................................................................................................................................24 ZAVAROVANCI...................................................................................................................................................25 PRAVICE IZ PIZ...................................................................................................................................................27 PRAVICA DO STAROSTNE POKOJNINE....................................................................................................27 DRAVNA POKOJNINA.................................................................................................................................30 PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA........................................................................................30 Pravica do invalidske pokojnine...................................................................................................................32 Pravica do poklicne rehabilitacije.................................................................................................................33 Pravica do premestitve in nadomestila..........................................................................................................33 Pravica do dela s krajim D od polnega in delna invalidska pokojnina.....................................................34 Pravica do nadomestila za invalidnost..........................................................................................................34 Prenehanje DR delovnemu invalidu..............................................................................................................35 Povrailo potnih strokov..............................................................................................................................36 SISTEM VDOVSKIH IN DRUINSKIH POKOJNIN PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANEVE SMRTI...............................................................................................................................................................36 Vdovska pokojnina........................................................................................................................................36 Druinska pokojnina.....................................................................................................................................37 ODMERA ZA DRUINSKO IN VDOVSKO POKOJNINO......................................................................37
UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Odpravnina in oskrbnina...............................................................................................................................38 Ostale dajatve................................................................................................................................................38 INDEKSACIJA IN VALORIZACIJA..............................................................................................................39 PRAVICA DO POKOJNINE POD UGODNEJIMI POGOJI.........................................................................39 PRIDOBITEV, UIVANJE IN IZGUBA PRAVIC.........................................................................................39 POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC.....................................................................................................39 POVRNITEV KODE IN NEUPRAVIENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV....................................................40 DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE..................................................................................................40
SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA..............41

TEORIJA................................................................................................................................................41 SLO SISTEM ZZVZZ + ostali...........................................................................................................41 ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU..................41
Osnovna naela..................................................................................................................................................42 Zdravstveno zavarovanje........................................................................................................................................42 Obvezno zavarovanje..............................................................................................................................................42 Zavarovane osebe.....................................................................................................................................43 P do zdravstvenih storitev..................................................................................................................................44 DENARNE DAJATVE.....................................................................................................................................45 Denarno nadomestilo zaradi zaasne odsotnosti z dela................................................................................45 Pogrebnina.....................................................................................................................................................46 Posmrtnina.....................................................................................................................................................46 Povrailo potnih strokov..............................................................................................................................46 Postopek uveljavljanja pravic............................................................................................................................46 Povrailo kode..................................................................................................................................................47 Organizacija ZZZS.............................................................................................................................................47 PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE.....................................................................................47 OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV................................................................47
ZAKON O LEKARNIKI DEJAVNOSTI...........................................................................................48 ZAKON O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV LOVEKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA.....................................................................................................................................49
SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA..............................................................................................49

Zakon o socialnem varstvu....................................................................................................................49 Zakon o starevskem varstvu in druinskih prejemkih.......................................................................50
Pravice iz zavarovanja za starevsko varstvo.........................................................................................................51 Zavarovanje za starevsko varstvo.....................................................................................................................51 P do starevskega dopusta..................................................................................................................................51 Porodniki dopust..........................................................................................................................................52 Oetovski dopust..........................................................................................................................................52 Dopust za nego in varstvo otroka..................................................................................................................52 Posvojiteljski dopust....................................................................................................................................53 P do starevskega nadomestila...........................................................................................................................53 P do krajega D od polnega.............................................................................................................................53 Postopki za uveljavljanje P iz zavarovanja za starevsko varstvo.....................................................................54 PRAVICA DO DRUINSKIH PREJEMKOV......................................................................................................54 Starevski dodatek.............................................................................................................................................54 Pomo ob rojstvu otroka....................................................................................................................................54 Otroki dodatek..................................................................................................................................................55 Dodatek za veliko druino.................................................................................................................................55 Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo........................................................................55 Delno plailo za izgubljeni dohodek..................................................................................................................56 Postopki za uveljavljanje P do druinskih prejemkov.......................................................................................56
DANILA OR
SPLONO
Varnost, kot nasprotje tveganja. Elementa varnosti: stabilnost dohodka, dohodek nad mejo revine (omogoa dostojno ivljenje). Socialni riziki ( = socialni primer = socialno tveganje ): 1. ekonomski (brezposelnost; proti volji osebe); 2. osebni riziki (bolezen, invalidnost, starost, materinstvo, smrt hranilca druine). Sistem soc. varnosti drava ustvarja sistem, ki zagotavlja kontinuiteto dohodkov v asu izpada zaradi nastopa soc. primera. Sistemi 1. Liberalni drava se ne vmeava v odloitve posameznika, vsak si sam zagotavlja sredstva za primer socialnih primerov. (ZDA, UK, ...). 2. Intervencionistini sistemi drava skrbi za primere socialnih rizikov. Oblikuje sisteme obveznega zavarovanja. (F,D,...) Oblikovano predvsem po II. sv. vojni. Danes se pojavljajo tenje k manji vlogi drave. Socialna politika = del splone politike, ki doloa naine za doloanje socialnih ciljev Cilji socialne politike: 1. dostojno ivljenje; 2. izobrazba; 3. zaposlitev. Metode uresnievanja: 1. preventivno (izobraevanja, usposabljanja,...); 2. kurativno (omejiti posledice soc. primera (pomo, nadomestilo,...). Elementi: 1. krog varovanih oseb osebe so doloene razlino glede na soc. primer. (vsi prebivalci = nacionalne pokojnine; zaposlene osebe = varstvo pred nezaposlenostjo,...). 2. objekt a. vrsta pravic do denarne dajatve, dajatve v naravi, do storitev b. obseg pravic viina denarnih dajatev. Te lahko pokrivajo minimalne potrebe (vsakemu); povprene potrebe (vsakemu na NL); nadomeanje izpadlega dohodka (SLO v % od dohodka). 3. pogoji za nastanek pravice (npr. pogoji pri brezposelnih) 4. nain odloanja o pravici (zakonski postopek, prosti preudarek) 5. pravno varstvo zagotavlja se predsodno in sodno varstvo. 6. organizacija sistema doloene sisteme izvaja drava, ostale pa razne organizacije (dobrodelne). 7. financiranje sistema a. neprispevni sredstva se poberejo z davki b. prispevni sredstva prispevajo zavarovanci in delodajalci. Redistribucija: 1. vertikalna: sistem se financira iz davkov. Progresivno obdavenje. Dobijo tisti, ki so revni. = solidarnost
DANILA OR
2. horizontalna sredstva gredo od tistih, ki nimajo socialnega primera k tistim, ki imajo socialni primer (neinvalidi > invalidi...). = vzajemnost Pravo socialne varnosti: iri pojem: Delovno pravo + pravo soc. varnosti. (Evropska soc. lista: pravice delavcev v zvezi z delom in v primeru soc. primera). Oji pojem: pravo socialne varnosti (pravice ob nastopu soc. primera). Formalno objektivni smisel: vsa pravna pravila v zvezi s soc. varnostjo. Materialno subjektivni smisel: naela soc. pravinosti, pravica do dostojnega ivljenja,.... . Socialno pravo je del javnega prava pravice izvirajo iz zakona in so neodvisne od volje strank. Medasovno socialno pravo: reuje prehode iz enega v drug soc. varstveni sistem. a. kratkotrajna razmerja urejajo predpisi, ki veljajo ob nastopu primera (nezaposlenost). b. dolgorona razmerja se urejajo prek dolgega prehodnega reima (pokojnine). Kolizijsko socialno pravo: katero pravo se uporablja v primeru pridobivanja soc. pravic v razlinih dravah. Navadno se doloa na navezne okoliine po domicilu prebivanja (stalno prebivalie, dravljanstvo) ali po domicilu zaposlitve. Direktiva EU 1408/71 po domicilu zaposlitve. Pravna narava socialnih pravic so temeljne lovekove pravice. Druga generacija pravic. Na zahodu so poudarjene politine in dravljanske pravice. V socialistinih sistemih pa so poudarjali socialne in ekonomke pravice, pred politinimi in dravljanskimi. Teheranska deklaracija OZN Zagotovljene morajo biti dravljanske, politine, ekonomske in socialne pravice. Socialne pravice: so odvisne od ekonomske razvitosti drave, so dinamine, niso naravne pravice (temve korektura socialne nepravinosti); drava mora biti aktivna in nekaj storiti. Delitev: 1. splone: so abstraktne in doloene v mednarodnih aktih, ustavi... Pravica do dostojanstva, svoboda dela in zaposlitve; pravica do soc. pomoi; pravica do preivetja. 2. posebne: pravica do denarnih dajatev, do dajatev v naravi; do storitev; do rehabilitacije Socialna pravinost: Drava naj bi trg omejevala s socialnimi predpisi. Pri tem sta v konfliktu interes konkurennosti gospodarstva in socialna pravinost in varnost. Menjalna pravinost: enakovrednost dajanja in dobivanja. Tradicionalno predstavlja takno pravinost druina (stari skrbijo za otroke, ti kasneje za stare,..). Pride do asovno zamaknjene solidarnosti. Danes v to intervenira drava. Funkcija socialne drave: zagotavljanje soc. varnosti preko doloenih javnih slub. = normativna socialna politika (preko predpisov, ki doloajo P & D) Funkcija dravne blagajne drava se usmerja le na najbolj ogroene primere. Ostali pa si zagotovijo svojo varnost sami. = institucionalna socialna politika (preko organizacij, ki izvajajo socialne programe) Naelo subsidiarnosti: vsak naj najprej sam poskrbi za svojo socialno varnost. ele nato vstopa drava. Osebno dostojanstvo: telesno in duevno posameznika lovekovo dostojanstvo: (ire) poleg telesnega in duevnega e socialno dostojanstvo. 1. pravica do preivetja: prehrana, obleka, prebivalie. Pravica se oblikuje za asa francoske revolucije. Opredeljujejo pa jo: Splona deklaracija o lovekovih pravicah; mednarodni pakt o ekonomskih, soc. in kulturnih pravicah, Evropska soc. listina;
DANILA OR
2. Pravica do enakega obravnavanja: ne glede na osebne okoliine. Dovoljena pa je pozitivna

diskriminacija (ugodneja obravnava invalidov v primerjavi z neinvalidi,...). Temeljni pojmi 1. SOCIALNI PRIMER, SOCIALNI RIZIK Doloeno stanje pri loveku, ki onemogoa pridobivanje dohodka z delom in tako prizadene loveka. Te rizike loimo na EKONOMSKE IN FIZINE, FIZINE nadalje na POKLICNE in IZVEN DELA. (Bolezen zaradi dela ali izven dela). SOCIALNI RIZIKI so tisti, ki loujejo glede na vzrok poklicno bolezen in bolezen izven dela, ter nesre pri delu in izven dela so pogojeni s t.i. OBJEKTIVNO ODGOVORNOSTJO delodajalca za svoje zaposlene delavce. Dajatve so v tem primeru (nesre in poklicnih bolezni) bistveno vije in se pri njih zahteva manj pogojev. Socialni riziki so v veliki veini neeleni, izjema je materinstvo, ki pa ima enake posledice kot drugi riziki (zaasna nesposobnost za delo in pridobivanje).
2. SOCIALNO ZAVAROVANJE je oblika zavarovanja za tiri rizike:

bolezni starost invalidnost in smrt Ne zajema pa zavarovanje za brezposelnost, niti otrokih dajatev in podobno. 3. SOCIALNO VARSTVO (POMO): Ta sistem zagotavlja pomo vsem tistim prebivalcem, ki zaradi - mladosti, - starosti, - invalidnosti, - bolezni ipd. ne morejo skrbeti zase. Dajatve so nizke, pokrivajo najnujneje, financira pa se iz prorauna.
4. SOCIALNA VARNOST je najiri pojem, ki zajema dajatve za rizike iz:

socialnega zavarovanja, dajatve socialnega varstva, zavarovanje brezposelnosti in otroke dajatve Gre za najiri pojem, ki naj bi zajel im ve upraviencev in zagotavljal im ve dajatev. Temeljna naela socialne varnosti:
1. NAELO ENOTNOSTI Pomeni enotno urejanje materije socialne varnosti, ter enotno
urejanje minimuma pravic ter organizirano enotno slubo.
2. NAELO UNIVERZALNOSTI (Vse skupaj) Pomeni, da naj bi v sistem socialne varnosti

zajeli vse prebivalstvo in vse socialne rizike. Pri nas skoraj v celoti izvedeno na podroju socialnega zdravstva, delno pa na invalidsko-pokojninskem podroju.
3. NAELO VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI Pomeni, da vsak plauje enak odstotek od

svoje plae kar pomeni razline absolutne zneske, vendar ob nastopu rizika solidarnostno dobi enako vsak zlasti velja to za zdravstveno zavarovanje.
DANILA OR
4. NAELO OBVEZNOSTI SOCIALNE VARNOSTI Pomeni, da mora vsak, ki je v rednem

delovnem razmerju od svoje plae odvajati doloen % za financiranje vseh oblik socialne varnosti.
5. NAELO DELITVE PO DELU Pomeni, da vsak, ki je v asu aktivnega dela prispeval ve, v
doloenih primerih (pokojninsko zavarovanje) dobi tudi ve ko nastopi socialni rizik. (Sistem zapiranja karij v ZPIZU pomeni, da je doloen minimum pokojnine pod katero ne gre nobeden in maksimum preko katerega se ne gre, ne glede na veje plaevanje)
6. NAELO DEMOKRATINOSTI IN SAMOUPRAVE UPORABNIKOV Pomeni, da se vse

norme, ki veljajo glede pravic v socialni varnosti opredeljujejo skupno, tako s strani uporabnikov, izvajalcev in financerjev z usklajevanjem zelo nasprotujoih si stali.
7. NAELO NEZASTARLJIVOSTI IN NEODTUJLJIVOSTI PRAVIC Pridobljene pravice po

zakonu NE ZASTARAJO in so NEODTUJLJIVE OSEBNE pravice. Tudi niso prenosne.
8. NAELO SPOTOVANJA PRIDOBLJENIH PRAVIC Pomeni, da oseba, ki je pridobila

doloeno pravico iz socialne varnosti po tedaj veljavni zakonodaji to pravico ohrani tudi v prihodnje eprav se kasneja zakonodaja spremeni. e se pridobljena pravica v primerjavi s kasnejo sprejeto zakonodajo smatra za bolj ugodno takemu posamezniku ostane, ter mu ni treba v pokojninsko zavarovanje ali dodatne delovne dobe ali pa znianje delovne dobe.
9. NAELO VARSTVA PRAVIC Pomeni najprej monost varstva pravice v zavodu ali nosilcu
zavarovanja, kasneje pa na posebnem sodiu za delovne in socialne spore.
SOCIALNA VARNOST (PODSISTEMI)

zagotavljajo se zlasti dajatve v denarju in v naravi in pa storitve (zdravstvene in socialne). Soc. Varnost = soc. zavarovanje + soc. varstvo + druinski prejemki. Socialna zaita 1. normativna socialna politika sistem socialne varnosti a. socialno zavarovane b. sistem socialnih pomoi c. nacionalno varstvo 2. formalna socialna politika sistem socialnih ugodnosti 1. Socialno zavarovanje varuje zaposlene osebe za primer: brezposelnosti, invalidnosti, zdravja in starosti. Gre za poklicni sistem (zavarovanje aktivnih oseb in njihovih druinskih lanov). Vse zaposlene osebe so dolne prispevati v ta zavarovanja. Pravni temelj za nastanek pravic je zakon. Zavarovanje je obvezno, avtomatino, s prispevki, v % od plae, Gre za osebne premoenjske pravice, ki so neprenosljive in ne podedljive. Drava izvaja nadzor nad zavarovanjem. Upravljanje sistema je urejeno po sistemu samoupravljanja (tistih, ki prispevajo v sistem (delodajalci, delojemalci) + navadno sodelovanje drave = tripartitnost). V SLO so tako organizirani: invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti. Zasebna zavarovanja: v zavarovalnicah, drubah za vzajemno zavarovanje (obrtna zbornica), podjetniko zavarovanje (fond pri delodajalcu), sindikalno zavarovanje,
DANILA OR
cerkvene in druge organizacije. Za nadzor se ustanavlja Urad za zavarovalni nadzor. Oseba se zavaruje za bodo, negotov in neodvisen dogodek. Pri tem je viina dajatve odvisna od premije in stopnje rizinosti zavarovanca. 2. Socialno varstvo upravienci so vsi prebivalci, ki so soc. ogroeni. Financira proraun. Gre za socialno skrbstvo. Socialno zavarovanje je le za aktivne osebe, soc. varstvo pa za vse osebe. Pravice: socialne storitve (svetovanje, storitve v naravi, zavodska oskrba,...); denarne dajatve. Sistem deluje preko javnih slub (CSD). Gre v bistvu za nekakno dravno miloino. Uporablja se pri osebah, ki nimajo pravic iz drugih socialno varstvenih sistemov. 3. Univerzalno nacionalno varstvo Varstvo vseh dravljanov ali prebivalcev ne glede na premoenjsko stanje. (Nacionalna pokojnina, univerzalni otroki dodatek,...) Financira se iz prorauna. Viina dajatve je fiksna in pavalna. Moen pa je tudi diferenni dodatek (glede na druinsko stanje). Sistem minimalnega dravljanskega dohodka (ni nikjer v celoti uveden) vsak dravljan nad doloeno starostjo naj bi prejemal minimalni dohodek. Predvsem naj bi vzpodbudil zaposlovanje (vsakdo dobi minimalni dohodek + plao; ne ve socialni prejemek ali plao). Sistem je tudi administrativno zelo poceni in ne posega v zasebno sfero. Negativne plati pa so verjetnost znianja pla; del dravljanov se odloi, da bo ivela s tem dohodkom in ne bo niesar ustvarjala,... 4. Sistem socialnih odkodnin za socialne primere, ki so posledica okoliin, ki jih je povzroila drava. (Udeleba v vojni; posledice KD; posledice obveznih cepljen,... . Pri nas so urejene pravice vojakih in civilnih rtev vojne. Ostale rizike pa je potrebno uveljavljati v pravdi. Financira se iz prorauna. 5. Sistem socialnih vzpodbud je socialna politika v ojem smislu. Drava pomaga doloenim skupinam ljudi pri reevanju njihovih problemov (iskanje zaposlitve, soc. stanovanja, olska prehrana). Sem spadajo predvsem: sistem javnega izobraevanja; aktivne politike zaposlovanja; stanovanjske politike; druinske politike. Drava poskua izboljati poloaj bolj ogroenim. Socialno zavarovanje
varovane osebe zaposleni drugi aktivni njihove druine denarna pomo: zaasna/trajna nesposobnost za delo zdravstvene storitve
Socialne pomoi
varovane osebe v posebnih osebnih stiskah osebe v materialni stiski
Nacionalno varstvo
vsi rezidenti ali vsi dravljani, ki ivijo v dravi
vrste dajatev
socialne storitve (prepreiti/omiliti/odpraviti socialno stisko svetovanje) sistemi organiziranega institucionalnega zavodskega varstva (osebe ki ne morejo skrbeti zase) denarne dajatve (zagotoviti
zdravstvene varstvo
storitve
ali
denarne dajatve
DANILA OR

minimalna ivljenje) za bodoe negotove dogodke P po samem zakonu / urejena z zakonom po samem Z! zaposleni samozaposleni & kmetje druge osebe, ki opravljajo (ne)pridobitno dejavnost dravna uprava javni zavodi: dvopartitno (ZZ) tripartitno (ZPIZ) kdor prispeva prispevni kontributivni: sami zavarovanci, deloma DD; osnova je plaa ali drugo po z (dobiek s.p.) a) pay-as-you go (takojen prenos) b) nakladni sistem (kapitalska vlaganja) c) medgeneracijski nadomestilo izpadle plae ali drugega dohodka sorazmerne/ekvivalentne dohodku enako za vse (zdr. zav.) sredstva in za akti
urejena z zakonom lokalnih skupnosti
obvezno zavarovani
izvajalec
drava (preko upravnih organov in drugih organizacij npr CSD) organi lokalnih skupnosti
upravlja financiranje
nekontributivni sistem: drava in/ali lokalna skupnost
nekontributivni: prorauna
drava
iz
namen viina/obseg
trajanje pogoji za nastanek pravic po samem zakonu:
doloena doba predhodnega zavarovanja plaevanje prispevka (ne za zdr. zav.) standardizirane organ zakonsko vezan izvensodno (ZPIZ) sodno razlika z zasebnim: prostovoljno zavarovalnica doloi splone pogoje premija glede na stopnjo rizinosti
glede na prag revine (80% bruto zajamenega dohodka upoteva druinske lane) pavalno ali kot razlika med pragom revine in dohodkom asovno omejeno ali neomejeno obdobje dokler traja primer + mono preverjanje diskrecijska pravica organa + doloena dejstva, ki jih mora upotevati svetovanje mnenje strokovnjaka denarne dajatve upravni postopek (upravienost, vrsta)
pravna narava pravic pravno varstvo
prednosti
povezano z zaposlitvijo socialno nevtralen (ne glede na poloaj) denarne dajatve sorazmerne z dohodki pravna varnost javni sistemi, drava odgovarja
individualizirane pravice priznane dajatve se spremenijo glede spremenjeno situacijo lahko na
vsakdo upravien do dajatve nevtralen relativno poceni standardizirane dajatve
slabosti
niso prilagodljivi dejanskemu stanju na podroju
omejen krog upraviencev nizke dajatve
nizke dajatve
DANILA OR

zaposlovanja

primeri
ni prilagojeno demografskim trendom odvisno od politine volje starost invalidnost bolezen pokodbe pri delu poklicne bolezni materinstvo brezposelnost
poseg v zasebnost nevarnost odloanja arbitrarnega
drag sistem izvajanja socialna pomo za stalne prebivalce RS v socialnih teavah sistem otrokih dodatkov sistem republikih tipendij
dodatek za nego telesno ali duevno prizadetih otrok starevski dodatek za brezposelne matere tudentski boni
Drugi sistemi: 1. varevalni sistem osebni rauni, obvezno 2. socialne odkodnine rente za primere smrti, invalidnosti; razlogi na strani drave 3. vzajemne blagajne skupine zaposlenih, civilno zavarovanje
PRAVNI TEMELJI
Zakonske dolobe pravica se pridobi, ko posameznik izpolni zakonske pogoje. Diskrecijske odlobe Pristojni organ po prostem preudarku odloa, ali bo pravico priznal ali ne. (stopnja invalidnosti, pravica do soc. pomoi,..). Pravni viri: mednarodni akti in dravna zakonodaja. I. Mednarodni: Doloajo minimalna pravila. Deklaracije zavezujejo le moralno, konvencije in pakti pa tudi pravno (imajo doloen postopek nadzora. 1. Univerzalni v okviru OZN ali njenih specializiranih organizacij (WHO, UNICEF,...). Temeljna deklaracija o lovekovih pravicah (1946) predstavljene so temeljne vrednote, ki naj jih drave podpisnice zagotovijo svojim dravljanom. Mednarodni pakt o ekonomskih, soc. in kulturnih pravicah (1971) ureja pravico do soc. varnosti; norme za varstvo druine, otrok, mladine; pravico do preivetja. Drave lanice morajo o izvajanju periodino poroati Generalnemu sekretarju OZN. Najhuja sankcija je obravnavanje kritve na Generalni skupini OZN. Konvencija o prepovedi vseh oblik diskriminiranja ensk (1990) Glede vsakrnega omejevanja, izkljuitve ali omejitve zaradi spola. Konvencija doloa pozitivno diskriminacijo (ugodneji poloaj zaradi materinstva,...). Konvencija o otrokovih pravicah (1990) Zagotavljanje varstva in skrbi za otroke (mlaje od 18 let). Predvsem zagotavljanje preivetja in razvoja; pomo pri vzgoji; varstvo otrok; posebna pomo za prizadete otroke; pravica do celovitega zdravstvenega varstva,... . Drave podpisnice morajo o izvajanju poroati OZN-u. 2. Multilateralni v Evropi akti Sveta Evrope in EU. Evropska konvencija o lovekovih pravicah (Svet Evrope) Omogoa tudi nadnacionalno sodno varstvo (Evropsko sodie za lovekove pravice). Evropska socialna listina (Svet Evrope) /SLO e ni podpisala/ Definira 19 individualnih pravic in doloa obveznosti drav podpisnic. Drava podpisnica mora ratificirati vsaj 10 pravic. Predvsem se opredeljuje : pravica do dela; zdruevanja;
DANILA OR
kolektivnih pogajanj; socialne varnosti; zdravstvene pomoi; pravice druine in pravice migrantov. Pravica do zdravja (odstranjevanje vzrokov, svetovanje in prepreevanje); pravica do soc. varnosti (najmanj na ravni MOD 102, sklepanje pogodb o enakem obravnavanju imigrantov); pravice telesno in duevno prizadetih (poklicno usposabljanje, rehabilitacija, socialna prilagoditev). Evropski kodeks soc. varnosti (Svet Evrope) Po vzoru MOD 102. Nekatere standarde postavlja vije. e vejo varnost zagotavlja Revidiran kodeks soc. varnosti. Ureja: zdravstveno zavarovanje; odsotnost z dela; brezposelnost; starost; nesree pri delu in poklicne bolezni; druinske dajatve; dajatve za primer materinstva, invalidnosti, za preivele druinske lane. Pri vsaki od teh pravic doloa: krog varovanih oseb; naravo dajatve; pogoje za pridobitev; trajanje pravic. Evropska konvencija soc. varnosti doloa poloaj delavcev migrantov. Ima okvirne norme (ki obvezujejo) in vzorne norme (ki naj bi jih drave upotevale pri sklepanju bilateralnih pogodb). Za varnost velja domicil dela. Veljata naeli enakega obravnavanja in ohranitve pravic. Konvencije Mednarodne organizacije dela: 102: O minimalnih normah soc. varnosti; 103 o materinstvu; 121 o dajatvah za pokodbe pri delu in poklicne bolezni; 128 o invalidski, starostni in druinski pokojnini,... MOD 102 Za 9 soc. primerov (isti, kot pri evropskem kodeksu). Doloen je krog varovanih oseb ( minimalni % upravienih delavcev; min. % upravienega akt. prebivalstva; pravice vseh, ki imajo dohodek pod doloeno ravnjo). Doloa tudi najmanji obseg dajatev in najmanji krog varovanih oseb. Dolouje tudi periodinost izplail, sistem valorizacije, enakopravnosti tujcev, pravila za mirovanje in izgubo pravic, pravila v zvezi s prispevki (najmanj 50 % izdatkov za zavarovanje morajo kriti delodajalci). Vsakdo mora imeti tudi monost pritobe (upravni postopek, sodni spor). MOD 103 (Materinstvo) Odsotnost z dela najmanj 12 tednov (najmanj 6 po porodu); denarno nadomestilo za as porodnike; zdravstvena pomo med in po porodu; odsotnost zaradi dojenja; delodajalec ne sme dati delavki odpovedi v asu porodnikega. Listina o zaposlitve; Direktiva setevanje temeljnih soc. pravicah delavcev (EU) Svoboda gibanja, iskanja enako obravnavanje; socialna varnost.... 1408/71 Uporaba domicila dela; enako obravnavanje (dravljanov EU); obdobij zavarovanja;
Uredba 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in lane njihovih druin 1. pravilo enakega obravnavanja dravljanov drav lanic 2. pravilo izkljune rabe zakonodaje doloene drave (po kraju dela, razen za detairane delavce) 3. pravilo ohranitve pravic v nastajanju oz. setevanje okoliin, ki so pogoj za pridobitev/ohranitev/izraun dajatev 4. pravilo ohranitve pridobljenih pravic oziroma izvoza dajatev v drugo dravo lanico (razen brezposelnost) 3. Bilateralni dvostranske pogodbe Nekaj jih je SLO prevzela z notifikacijo (kot naslednica YU). Do sedaj pa je na novo ratificirala pogodbo z Avstrijo. Velja pravo kraja dela. (Izjeme: Detairani delavci do 24 mesecev (v tujino jih polje SLO podjetje); delavci v
10
DANILA OR
cestnem, letalskem in eleznikem prometu; uslubenci diplomatskih in konzularnih predstavnitev). Velja naelo enakega obravnavanja in ohranitve enakih pravic. (Pri pokojninah setevanje; pri brezposelnosti setevanje; pri zdravstvu kraj stalnega bivalia,..). Spore reuje arbitraa. Razvoj socialne varnosti na teritoriju dananje Slovenije Prvi zaetki socialne varnosti pri nas so bili e od 1838 naprej, ko so bile ustanovljene prve blagajne za vzajemno pomo. Najprej so zajemale uslubence, trgovce in rudarje, kasneje pa tudi druge poklice. Prvi celotni zakon je bil sprejet 1922 in je zajemal vse oblike socialnega zavarovanja ter dodatno e zavarovanje za brezposelnost, ki pa v praksi ni bilo do konca realizirano (zaradi vojne). Po 1945 letu je bilo na teritoriju tedanje Jugoslavije cela vrsta posaminih zavarovalnic, ki so bile zdruene v enotno socialno zavarovanje, sede pa je bil v Zagrebu. Po 1950 letu smo imel na naem teritoriju t.i. samoupravne interesne skupnosti tudi na podroju zdravstva ter pokojninskega sistema. Po 1990 pa imamo posamezne zavode za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko ter za brezposelnost. 1. SISTEM INDIVIDUALNEGA VAREVANJA delavci so od svojih mezd odvajali doloene dajatve in imeli ta denar za pokrivanje socialnih rizikov. 2. SISTEM ODGOVORNOSTI DELODAJALCA Ta sistem pomeni, da je delodajalec po naelu KVAZI OETOVSKE OBLASTI moral poskrbeti za svoje zaposlene v primeru nastanka rizikov. 3. SISTEM ZASEBNEGA OZ. KOMERCIALNEGA ZAVAROVANJA pomeni da so delodajalci vlagali sredstva za zavarovanje svojih zaposlenih v doloene institucije komercialnega zavarovanja, te pa so izplaevala delavcem ob nastopu rizika denarne dajatve. Pripravljen so imeli tudi izraun, koliko mora delodajalec plaati za enega delavca.. S komercializiranjem tega sistema je prilo do situacije, da so bili delodajalci nezadovoljni, ker so plaevali preve, delavci pa zato, ker so dobili premalo dajatev, s precejnim asovnim zamikom, v obliki kapitalizirane rente (enkratna izplaila) ipd. 4. SISTEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA se je priel v desetletju med 1880 in 1890, ko so bili v zahodni Evropi sprejeti prvi zakoni o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S temi zakoni je drava prevzela skrb za zbiranje sredstev in za izplaevanje dajatev upraviencev, e so nastopili primeri predvideni v tej zakonodaji. 5. SISTEM DRUINSKIH DAJATEV Najprej se je pojavil v Franciji in Belgiji (1932) in sicer zaradi naela ENAKEGA STARTA OTROK V IVLJENJE ne glede na ekonomske monosti druine v kateri prebivajo gre za kombiniran sistem, vsem dodatki vendar v sorazmerju z dohodki. Razlikovanje med druinami posebnost v tem sistemu je proporcionalno veja dajatev za druine, ki imajo dva ali ve otrok (za 1. otroka npr. 100, za 2. 120, za 3. 150 in proporcionalno naprej) Taka ureditev direktno izraa eljo drave po veji nataliteti in je v Franciji in Belgiji dosegla v tistem obdobju (1932) dober uinek
11
DANILA OR
6. SISTEM SOCIALNE VARNOSTI IN SISTEM NACIONALNE SOCIALNE VARNOSTI Pomeni da drava s svojo zakonodajo zahteva zavarovanje vseh dravljanov in to za vse rizike, pri nacionalni socialni varnosti celo z zbiranjem denarja z davki. Prvi tak sistem je uvedla Nova Zelandija. Razlogi so v visokem bruto dohodku, ter majhna monost gibanja prebivalstva. ***manjka e dosti teorije o EU, socialni dravi*** glej skripto podrobnosti!!! Ustava: Socialne pravice so umeene v poglavje o lovekovih pravicah. SLO kot socialna drava (pomeni, da se poloaj posameznika doloa po demokratini poti (zakoni). Drava izravnava naravno neenakopravnost. Skrbi za lovekovo dostojanstvo. Dravi je naloena skrb za zdravstveno, invalidsko, pokojninsko zavarovanje. Uvrstitev med temeljne pravice je pomembna, kar se jih lahko omejuje in dopolnjuje le z zakonom. Uivajo tudi sodno in ustavno varstvo. SPREMEMBE USTAVE!!!
SISTEM VARSTVA BREZPOSELNIH

mednarodni pravni viri:
Sistem obsega naslednje sisteme (= socialno varstvo)
vrste dajatev:
brezposelna oseba merjenje brezposelnosti oblike brezposelnosti: obseg brezposelnosti je odvisen od
k. MOD t. 44 o zavarovanju za primer brezposelnosti k. MOD t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti k. MOD t. 168 o pospeevanju zaposlovanja in varstva pred brezposelnostjo - zavarovanje za primer brezposelnosti - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - druinske prejemke - socialno varnost - denarno nadomestilo plae: za vse, ki izgubijo zaposlitev ne glede na premoenjsko stanje - denarna pomo za brezposelne: upraviene osebe, ki so v slabem poloaju - ostale denarne dajatve: namenjene osebam, ki se vkljuijo v programe aktivne politike zaposlovanja = posameznik, zmoen za delo, ie zaposlitev in je pripravljen sprejeti primerno delo (gl. e spodaj) - sistem registrirane brezposelnosti - sistem anketne brezposelnosti - ciklina (odvisna od gospodarskih gibanj) - strukturna (neskladje med ponudbo in povpraevanjem po delu) - fikcijska (menjavanje zaposlitve, redne fluktuacije) - delodajalcev - brezposelnih
12
DANILA OR
drave
delitev prebivalstva: aktivno (zaposleni + brezposelni) + neaktivno (nezaposleni, ki ne iejo zaposlitve)
SLOVENSKI SISTEM ZAVAROVANJA - ZZZPB

spremembe 1998 spremembe 2005 Ureja
o natanno doloene pravice o skrajanje asa prejemanja denarnih nadomestil o podaljanje asa prejemanja dodatnih pomoi samo glede enega roka zaposlovanje o posredovanje zaposlitev o posredovanje dela o ukrepi za pospeevanje zaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjanje produktivnih delovnih mest o dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj, uporabo delovnih sposobnosti posameznikov zavarovanje za primer brezposelnosti pravice za as, ko so brez krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve pravice, ko postane njihov delo nepotrebno upravljanje sistema nain izvajanja strokovnih nalog dravljani EU so v P&D izenaeni s SLO dravljani sistem varuje predvsem stareje brezposelne osebe in brezposelne osebe, ki imajo nizke druinske dohodke
Zavarovane osebe:
Pravice:
1. 2. 3.
4.
5.
obvezno: zaposleni (osebe v DR) prostovoljno: samozaposleni (samostojno, z lastnim delom kot edini in glavni poklic opravljajo poklicno dejavnost) lastniki gospodarskih drub (e niso zavarovani na drugi podlagi) SLO delavci v tujini (e po vrnitvi ne morejo uveljavljati P na drugi podlagi) zakonci SLO dravljanov zaposlenih v tujini, e so bili pred odhodom v DR zavarovanci teh delavcev denarno nadomestilo denarna pomo prevozni in selitveni stroki zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje pokojninsko in invalidsko zavarovanje
rtano (1998) -priprava za zaposlitev -P delavcev, katerih delo postane nepotrebno
Financiranje:
Brezposelna oseba:
delavci delodajalci proraun (krije primanjkljaj 90%) 1. oseba ni v DR
13
DANILA OR
samozaposlena (dobiek iz dejavnosti ne presega zneska zajamenega

nadomestila plae)
lastnik/solastnik GD (ni zavarovan na drugi podlagi + dobiek prispevki

v zadnjem letu pred nastankom BP ni presegal zneska zajamenega nadomestila plae)
lastnik/zakupnik/najemnik/drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljia (kat. dohodek do viine ki podlaga za vkljuitev v obvezno PIZ) ni upokojenec, tudent, dijak, vajenec, udeleenec izobraevanja 2. je zmona za delo (stara 15-PIZ(min pog. za
pridobitev pokojnine) + zdravstveni pogoji)
3. 4. 5.
je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje je na razpolago za zaposlitev aktivno ie zaposlitev
Ustrezna zaposlitev
Primerna zaposlitev
tudi: - oseba ki hkrati v DR in samozaposlen (dobiek manji od zajamenega nadomestila v zadnjem letu pred BP) DR za (ne)doloen as + isti tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe + ustreza stopnji in vrsti izobrazbe, ki ie prvi ali po 2 letni prekinitvi + oddaljenost do del. mesta max 1 uro v eno smer + skupni as odsotnosti od doma max 11 ur DR za (ne)doloen as + eno stopnjo niji tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe + oddaljenost max 1,5 ure v eno smer (ali zagotovljeno bivanje) + max 11 ur odsotnost ponudi se po asa, v katerem upraviena do nadomestila + ni oseb, ki bi bila zanje taka zaposlitev ustrezna je bila pred BP zavarovana ima pravico do prejemkov NE, e DR prenehalo: - zaradi poteka/prekinitve pogodbe o zaposlitvi + je/bo prejela odpravnino (ni statusa za t. mesecev, kolikor so prejeli odpravnino) - zaradi konkurenne prepovedi prejema/bo prejemala nadomestilo (dokler prejemajo nadomestilo) - pred nastankom BP zavarovan - ni na voljo ustrezne zaposlitve izguba zaposlitve proti volji in brez krivde osebe prijavljena na zavodu vloila zahtevek v 30 dneh po prenehanju DR
Zavarovana je BP oseba, ki:
Pridobitev P
Pogoji za ohranitev P
P pridobi tudi oseba, ki med BP bila/postala nezmona za delo iz zdravstvenih razlogov (enako obdobje plaila kot nadomestila plae) - na razpolago vsak delovnik 3 ure na doloenem mestu (+ P zaasne odsotnosti); APZ teje za dosegljivost - ni na voljo ustrezne zaposlitve - po preteku asa ni na voljo primerne zaposlitve - aktivno ie zaposlitev (pisne prijave na objavljene ustrezne/primerne zaposlitve; prijava pri izvajalcih posredovanja
14
DANILA OR
dela in zaposlitve) ni na voljo programov aktivne politike zaposlovanja prebiva v SLO (e v tujini P miruje; e Mpo ne doloa drugae)
POSREDOVANJE ZAPOSLITEV IN POSREDOVANJE DELA

cilj: iskalec zaposlitve sklene DR/BP oseba vkljui v delo izvaja zavod (ne sme zahtevati plaila), mone koncesije (pooblaena organizacija/DD ne sme zahtevati plaila od iskalca) Obveznosti organizacij in DD: - prijava prostega delovnega mesta + pogoji - obvestilo o sklenitvi DR (8 dni) - obvestilo o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu / kratkotrajna dela (8 dni od nastanka potrebe) - obvestilo o ugotovitvi prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov - poroilo o opravljenem delu preko polnega delovnega asa - kopijo pogodbe o delu ali avtorske pogodbe + podatki o izplailu - predvidene potrebe po kadrih, struktura delavcev
DENARNE DAJATVE
Vrste
Direktni nain - denarno nadomestilo - denarna pomo Indirektni nain - prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje - povrailo strokov zaradi selitve rtane monosti v 1x znesku za zaetek dejavnosti 1. zavarovalna doba vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 2. prenehanje brez krivde / volje zavarovanca (podrobnosti!) 3. prijava na zavodu z vloitvijo zahteve v 30 dneh (sicer skraja as prejemanja nadomestila)
Pogoji za pridobitev
Denarno nadomestilo
Upravienci Pogoji za pridobitev
vse zavarovane brezposelne osebe ne glede na premoenje in dohodek preraunano sezonsko delo na ure)
1. DR pred prenehanjem trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 (ali 2. prenehanje brez krivde / volje
OK tudi e DD ni izplaal plae 3 ali ve mesecev zaporedoma + v 1 mesecu od inpekcijske odlobe ne izplaa + DE razvezal pogodbo (P pridobi P do nadomestila, ko prine postopek za izterjavo zavod nudi strokovno pomo)
Ni mogoe uveljavljati
1.
ustrezno zaposlitev
odkloni
Osnova
odkloni vkljuitev v program APZ osnova je povprena bruto mesena plaa zavarovanca v zadnjih 12 mesecih e prejemal nadomestilo plae (ZZ, PIZ) ali ni prijemal plae, se upoteva osnovna plaa + dodatek na delovno dobo
2.
15
DANILA OR

Odmera
70% osnove v prvih 3 mesecih 60% v naslednjih mesecih + obrauna in plaa prispevke za PIZ, ZZ, ZBP 100% zajamene plae 3 zajamene plae odvisno od zavarovalne dobe as zavarovanja Trajanje - 1 do 5 let - 3 mesece - 5 do 15 let - 6 mesecev - 15 do 25 let - 9 mesecev - nad 25 let - 12 mesecev - 18 mesecev - nad 25 let + stari 50 let - 24 mesecev - nad 25 let + stari 55 let ne upoteva se as, ko oseba vkljuena v javna dela velja le ob prvem nastanku brezposelnosti e v celoti izkorieno, se ob ponovnem uveljavljanju ne upoteva v as zavarovanja as pred zadnjim prejemanjem nadomestila in as prejemanja nadomestila razen: stareje osebe 25 let zavarovanja + 50+ let vteje ves as zavarovanja + as prejemanja nadomestila tetje na novo (teje zaposljivi) e ni v celoti izkorieno, lahko v preostalem delu ponovno uveljavlja e uveljavlja 24 mesecev po zadnjem prejemanju, pripada nadomestilo v viini zadnjega izplaanega nadomestila, sicer pa navadno e do upokojitve max 3 leta + iztekla doba P do nadomestila Zavod plauje PIZ prijava zavodu + vloitev zahteve v 30 dneh po prenehanju DR (nadomestilo od 1. dne BP) e po 30. dneh, se zmanja za as prekoraitve roka skrajni rok 60 dni po prenehanju DR / 30 dni po prenehanju razlogov mirovanja rok ne tee (v 8 dneh po prenehanju): - bolezen - porodniki - vojska - pripor/zapor/VU - sklene pogodbo o zaposlitvi - s.p. - izpolni pogoje za predasno/starostno/invalidsko/druinsko pokojnino - starost po PIZ pogoj za najnijo zav. dobo - odjavi iz evidence BP - odkloni ustrezno zaposlitev, povzroi odklonitev zaposlitve, - odkloni ustrezno zaasno ali obasno plaano delo - brez upravienih razlogov odkloni neplaano zaasno delo v primerih vije sile - brez upravienih razlogov odkloni vkljuitev v APZ - ne ie aktivno zaposlitve - ni na razpolago - dal neresnine podatke o izpolnjevanju pogojev - prestajanje kazni 6+ mesecev
16 DANILA OR
Najnije nadomestilo Najvije nadomestilo Trajanje
Roki za uveljavljanje
Prenehanje P
kri obveznosti sprejete s pogodbo APZ prevelik dobiek s.p./lastnika GD ugotovljeno da dela na rno zavod preneha voditi v evidenci BP oseb
znianje za 50% za 2 meseca - odkloni primerno zaposlitev znianje za 30% za 2 meseca - odklonitev primernega zaasnega ali obasnega plaanega dela - zaasno ali obasno humanitarno delo (organizira zavod) - vojska - pripor/zapor - DR za polni delovni as za doloen as (manj od 12 mesecev) - izobraevanlni program - starevsko nadomestilo - nezmonost za delo iz zdr. razlogov - javna dela - ne prebiva v RS (e Mpo ne drugae) - ie s polnim D, dobi s krajim (do polovice) nadomestilo za razliko - dodatni dohodki moni z vednostjo zavoda + se nadomestilo znia - poveanje za otroke do 18 ali redno olajo Denarna pomoc brezposelni, ki so prejemali denarno nadomestilo in jim je le-ti prenehalo IN nimajo dovolj sredstev za ivljenje (meano soci. zavarovanje in soc. varnosti)
Mirovanje P
Posebnosti
Upravienci
zavarovanec, kot pripravniku prenehalo DR sklenjeno za as kraji od 12 mesecev + uspeno konal pripravniko dobo + v roku 30 dni po prenehanju DR prijavi + izpolnjuje cenzus
Rok Cenzus
NE za nerezidente 30 dni po izteku P do nadomestila dohodek na druinskega lana je manji kot 80% zajamene plae
v dohodek se teje - dediina, darila - vsi dohodki in prejemki ki viri dohodnine NE dodatek za pomo in postrebo oskrbnina starevski dodatek tipendija dohodki obasnega dela invalidov v institucionalnem varstvu
zavrne zahtevek/preneha izplaevanje: - e preivljanje ni ogroeno premoenje presega 3,819.600,00 SIT (ne
tejejo delei GD do 2 mio, stanovanje kjer ivi, kmetijsko, gozdno zemljike kat. doh. meja) Viina
80% zajamene plae minus davki in prispevki
17
DANILA OR

Trajanje Subisdiarno
max 15 mesecev do upokojitve e osebi, ki ji do upokojitve manjka najve 3 leta pridobitev, ohranitev, mirovanje, znianje, prenehanje uporablja pravila o denarni pomoi
Placevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravieni tisti, ki jim manjka do upokojitve najve 3 leta po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, ne glede na to ali prejema denarno pomo Povracilo prevoznih in selitvenih strokov Zavod poslal osebo na delo v drug kraj ali zavod soglaal z napotitvijo 100% po tarifi javnega prevoza povrailo priporoene potnine pri iskanju zaposlitve
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

I. stopnja: delavec Zavoda (pritoba ne zadri izvritve) II. stopnja: organ zavoda (sprememba: ni ve 8-dnevnega roka za pritobo na sodie)
AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

a) sistem ukrepov za spodbudo delodajalcem pri ohranjanju delovnih mest in novem zaposlovanju sofinanciranje odpiranja novih (produktivnih) delovnih mest nadomestitev dela strokov za ohranitev produktivnih delovnih mest financiranje investicijske dejavnosti posojila za inv. vlaganja pomo pri usposabljanju novih delavcev sofinanciranje izobraevanja in usposabljanja spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju doloenih kategorij oseb o BP e 12 mesecev: drava povrne prispevka za IPZ za 2 leti o BP starejo od 50 let: drava krije prispevkov prva 3 leta nato pa za vsako nadaljnje leto o BP iskalca prve zaposlitve e 6 mesecev: prispevkov za prvi 2 leti, tretje leto o prejemnik denarnega nadomestila/pomoi: povrne prispevke za PIZ, starevsko varstvo, ZZ, ZPB za dobo 2x od preostanka prejemanja nadomestila
o Delodajalec, ki ima do 50 zaposlenih delavcev ter dodatno zaposli brezposelno osebo ali delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno in brezposelna oseba, ki se sama zaposli, je upravien do povrnitve prispevkov iz prvega odstavka tega lena, za obdobje treh let in sicer za prvo leto 100%, za drugo leto 50% in za tretje leto 25%.
b) brezposelnim pri iskanju zaposlitve
sistem
ukrepov
za
pomo
18
DANILA OR
zavod v 2 mesecih izdela zaposlitveni nart programi za dokonanje pridobitve srednjeolske izobrazbe, zaetek opravljanja samostojne dejavnosti krije stroke zavarovanja za pokodbe pri delu denarne dajatve (stareji, prvi iskalci, teji invalidi, samohranilci) stroki izvajanja izobraevalnih programov, poklicnega prilagajanja BP tehnologiji nadomestilo dela plae pripravnika, iskalca prve zaposlite, teje zaposljivi, invalidi, dolgotrajno BP posojilo za opremo samozaposlovanje stroki pomoi pri zaposlitvi svetovalna informacijska pomo Javna dela
lokalni/dravni zaposlitveni programi namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest, ohranitvi/razvoju delovne sposobnosti BP osebe zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraevalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov NE: organizirati kdor cilj pridobivanje dobika ali bi povzroilo nelojalno konkurenco predpisi o DR max vkljuitev za 1 leto + monost podaljanja, e ni mogoe zagotoviti ustrezne/primerne zaposlitve plaa kot po tarifi ustrezne Kpo za opravljano delo + potni stroki + regres za prehrano + vkljuitev v program usposabljanja in izobraevanja Izobraevanje BP
VRNITEV SREDSTEV
Zavod lahko zahteva, kar izplaal, e P pridobljena na podlagi neresninih podatkov, upravienec ni sporoil sprememb, sredstva nenamensko porabljena povrnitev kode (stroki + izplaila) - DD ni ravnal po predpisih o DR oziroma kritev glede 3 mesece neizplaane plae - nezakonito prenehanje DR sodna odloitev
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
javni zavod, za obmoje RS znotraj oblikovane organizacijske enote organi upravni odbor 13 lanov: 4 DD, 4 sindikati, 4 vlada RS, 1 predstavnik zaposlenih
predlaga elemente politike zaposlovanja, programi zaposlovanja, tipendiranja nartuje obseg potrebnih sredstev statut odloa o izvajanju programov dodelitev sredstev v primerih sofinanciranja
19
DANILA OR

min. za delo lahko zadri direktor
na predlog min. za delo imenuje & razreuje Vlada 4 leta
SISTEM POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

TEORIJA
Varstvo za primer starosti ali nastopa invalidnosti. Stareja oseba:
1. izguba pridobitne sposobnosti zaradi starostnega peanja. 2. doloitev doloene starosti (pomeni mejo starosti in upravienost do dajatev).
Stareje osebe se delijo na tiste, ki so sposobne iveti same in na tiste, ki niso (pravica do dajatev za nego in oskrbo). Zgodovinski razvoj: 1. skrb druine 2. oseba si v aktivni dobi ustvari prihranke za starost 3. dajatve in storitve civilnih organizacij (dobrodelna drutva) 4. dajatve iz podjetnikih zavarovanj (delodajalec ima fond za nekdanje delavce) 5. dajatve iz dravnih zavarovanj Sistem treh stebrov: 1. Nacionalne pokojnine (UK) Vsi dravljani prejemajo minimalne pokojnine. Vsi dobijo nek pavalen znesek 2. Obvezno zavarovanje Pokriva vse, ki so bili zaposleni. Pri tem se nadomea del izpadlega dohodka. 3. Zasebna zavarovanja Vsakdo se sam vkljui v zavarovanje. Navadno se kombinira s sistemom 1. (Kdor pa eli imeti vijo pokojnino se mora dodatno zavarovati. Splona tendenca v Evropi je kombinacija 1 in 3. Vse bolj se omejuje in opua sistem 2. Razlog je v starostni strukturi prebivalstva. Sistem financiranja: 1. Generacijski sporazum aktivno prebivalstvo skrbi za ostarelo prebivalstvo pri tem prihaja do tekoega financiranja, ko se sredstva prelivajo od aktivnih k starejim. 2. Kapitalsko financiranje sredstva se nabirajo v skladih, ti pa jih nato investirajo in rente se izplaujejo iz dohodkov skladov.
SLOVENSKA UREDITEV ZPIZ-1

Ustavna pravica do socialne varnosti. Konvencija MOD 102 o minimalnih normah socialne varnosti pokriva 8 socialnih primerov, tudi starost, bolezen, pokodba pri delu, poklicna bolezen, invalidnost, smrt druinskega lana. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - velja od 1.1.2001, dolobe o invalidskem zavarovanju od 2003 ZPIZ-1 uvedel: dodatni razlikovalni kriteriji za ugodnosti (druinski poloaj, zgodnja zaposlitev, neprekinjena delovna doba do 58. leta)
SPLONE DOLOBE
20
DANILA OR
Ureja: I. obvezna osnovna javna zavarovanja a. starostno zavarovanje b. invalidsko zavarovanje i. zavarovanje za primer pokodbe pri delu in poklicne bolezni ii. pokodbe izven dela II. obvezna in prostovoljna dodatna zavarovanja (za osebe, ki delajo na tekih in zdravju kodljivih delovnih mestih) III. pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varevalnih raunov (vezana na osnovna obvezna zavarovanja)
Naela
1. izvajanje obveznega PIZ na temelju medgeneracijskega sporazuma (vplaevani

prispevki pokrivajo tekoe pokojnine) 2. obveznost obveznega PIZ na podlagi zaposlitve ali dela (vsi zaposleni/samozaposleni morajo vplaevati) 3. obvezno plaevanje prispevkov 4. vzajemnost in solidarnost 5. odgovornost drave in delodajalcev ter osebna odgovornost zavarovancev za delovanje sistema 6. sorazmernost (dajatve so praviloma sorazmerne plai/drugim dohodkom in vplaanim prispevkom) - starost - invalidnost - smrt - telesna okvara - potreba po stalni pomoi in postrebi - zavarovanje na podlagi samega zakona - posameznik ima iz zavarovanja pravno zavarovane zahtevke - osebne, neodtujljive, neprenosljive, nepodedljive (razen zapadlih neplaanih zneskov), nezazstarljive (razen dospeli neizplaani zneski po Z) pravice - posegi so dopustni le na podlagi zakona - zaostrovanje pogojev in pokojninske dobe - znievanje viine pokojnin - poveevanje primerov odstopanja od zavarovalnih pravil v korist doloenih skupin zavarovancev - doloanje viine prispevkov - doloanje obveznost plaevanja prispevkov - urediti sistem organiziranosti zavarovanja - skrbeti za finanno delovanje sistema - urediti sistem matine evidence in nadzora - jami za izplaila v primeru, ko izdatki ZPIZ presegajo prihodke iz prispevkov - doloa pravila za delovanje dodatnega zavarovanja - dravljani - tujci (pogoji po Z ali MpO) Zavarovalno razmerje: ex lege z dnem vzpostavitve pravnega razmerja (DR, zaetek opravljanja samostojne dejavnosti) Dajatveno razmerje: ko se izpolnijo pogoji za nastanek doloene pravice + vplaani prispevki za zavarovanje obvezno: DE, RS, kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, drugo po Z dodatno: zavarovanci, DD
21 DANILA OR
Pokriti primeri
Pravna narava P
Trendi
Naloge drave
Obvezno zavarovani Nastanek razmerja
Financiranje
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Izvajalec obveznega
ZPIZ javni zavod, PrOs samostojna institucija, ni del dravne uprave organi: skupina upravni odbor (RTAN) direktor sredstva za izplailo dajatev so loena in se uporabljajo namensko za izplaevanje pravic in se ne morejo preliti v proraun pravice se uveljavljajo po ZUP zndd + sodno varstvo Svet: - upravlja - 10 vlada, 6 sindikati, 4 delodajalci, 5 organizacije upokojencev, 1 organizacija delnih invalidov, 1 delavci zavoda - 4 leta mandat - naloge kriterije o prispevnih stopnjah spremlja finanno situacijo upraviencev odloa o uskladitvi pokojnin, letnem dodatku programi, finanni narti o porabi sredstev imenuje generalnega direktorja sprejema izvrilne akte in splone akte zavoda Generalni direktor - poslovodni organ - organizira in vodi delo in poslovanje, predstavlja, zastopa, odgovarja za zakonitost - k imenovanju daje soglasje vlada nadzor: minister za delo; lahko doloi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti; vabljen na vse seje sveta, lahko zadri izvritev odloitve, e oceni da ni zakonita / skladna s finannim nartom zavoda in dravnim proraunom sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS pokojninske drube (izkljuno za obvezno zavarovanje) pokojninski skladi
Nosilci obveznega dodatnega Nosilci prostovolj. dodatnega
Pozor na zakonske definicije (obrazloeno tudi spodaj):

Delavec Delodajalec Brezposelni fizina oseba, zaposlena v skladu s predpisi o delovnih razmerjih; pravna ali fizina oseba, ki zaposluje delavce v skladu s predpisi o delovnih razmerjih; zavarovanec, ki prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ter zavarovanec, ki mu manjka do tri leta do izpolnitve pogojev za upokojitev in mu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod za zaposlovanje) plauje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost iz 15. lena tega zakona in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plao; zavezanec za plaevanje davka iz kmetijske dejavnosti in lani kmekih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot
Samozaposleni Kmet
22
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI edini ali glavni poklic, skladno z dolobo 16. lena tega zakona; oseba, ki se teje za tujca v skladu z zakonom o tujcih; zavarovanec, ki je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja; fizina oseba, ki v skladu z zakonom in pokojninskim nartom prejema poklicno pokojnino; oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom pravico do uivanja starostne pokojnine (vkljuno s predasnimi pokojninami ali pokojninami delavcev, ki se jim je zavarovalna doba tela s poveanjem in so se upokojili pri niji starosti, pokojninami borcev NOB, administrativnimi in izjemnimi starostnimi pokojninami), invalidske pokojnine ali druinske pokojnine; zavarovanec, ki se na podlagi sklenjene une pogodbe poklicno izobrauje pri delodajalcu in je dopolnil najmanj 15 let starosti; oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vkljuena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje; redni meseni prejemek, ki uivalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca; starostna pokojnina, ki se delavcu, ki je po upokojitvi ostal oziroma ponovno vstopil v delovno razmerje s skrajanim delovnim asom, izplauje v sorazmerju s skrajanjem polnega delovnega asa; pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi doloene starosti in pokojninske dobe, e izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom; prejemek iz dodatnega obveznega pokojninskega zavarovanja; pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, e izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom; prejemek, ki se ob dopolnitvi doloene starosti zagotavlja osebam, doloenim s tem zakonom, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine, in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom; pokojninski prejemek, ki pripada druinskim lanom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil doloeno pokojninsko dobo, e izpolnjujejo pogoje, ki jih doloa ta zakon; pokojninski prejemek, ki pripada preivelemu zakonskemu partnerju, oziroma ob izpolnjevanju doloenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, umrlega zavarovanca ali uivalca pokojnine, e izpolnjuje pogoje, ki jih doloa ta zakon; denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravien v primeru telesne okvare; denarni prejemek, ki ga upravienec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali veine osnovnih ivljenjskih potreb; denarni dodatek upokojencu s pokojninsko dobo, ki je kraja od 40 let (moki) oziroma 38 let (enske), ki izpolnjuje premoenjski cenzus in katerega pokojnina je nija od osnove za odmero dodatnih pravic; poveanje pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, zaradi odloitve upokojitve po dopolnjeni polni starosti; znianje pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, zaradi upokojitve pred dopolnjeno polno starostjo. zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se doloi odstotek za odmero pokojnine; obdobje, ko je bil zavarovanec vkljuen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plaani prispevki; as zunaj zavarovanja, ki se upoteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine; obdobje, doloeno z zakonom, v katerem zavarovanec ni bil vkljuen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, teje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plaila prispevkov; obdobja, ki se v skladu z zakonom tejejo v pokojninsko dobo ne glede na plailo prispevkov; del obdobja med nastankom invalidnosti in doloeno starostjo, ki se upoteva pri
Tujec Delovni invalid Uivalec poklicne pokojnine Uivalec pokojnine
Vajenec Zavarovanec
Pokojnina Delna pokojnina Starostna pokojnina Poklicna pokojnina Invalidska pokojnina Dravna pokojnina Druinska pokojnina Vdovska pokojnina
Invalidnina Dodatek za pomo in postrebo Varstveni dodatek Poveanje pokojnine Zmanjanje pokojnine
Pokojninska doba Zavarovalna doba Dodana doba Dokupljena doba Posebna doba Priteta doba
23
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI odmeri invalidske pokojnine kot fiktivna pokojninska doba; zavarovalna doba, brez upotevanja dokupljene dobe tudija in vojakega roka ter dodane dobe; starost, ki zagotavlja zavarovancu odmero pokojnine v viini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe; prejemek iz naslova delovnega razmerja, od katerega se obraunavajo prispevki za obvezno zavarovanje; najniji znesek plae za polni delovni as po predpisih o minimalni plai; meseno povpreje pla in zavarovalnih osnov v doloenem obdobju, ki se skladno s tem zakonom valorizira na raven zadnjega koledarskega leta pred upokojitvijo; najniji znesek, od katerega se odmeri pokojnina v primeru, e je bil zavarovanec zavarovan od pla ali zavarovalnih osnov, ki ne omogoajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost; najviji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na viino pla ali zavarovalnih osnov; osnova, od katere se plaujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplauje plaa; zneski, ki jih zavarovanec oziroma delodajalec vplaa v korist zavarovanca v obvezno, obvezno dodatno ali prostovoljno dodatno zavarovanje in ki se upoteva pri doloanju pravic iz zavarovanja; raun za vplaila, na podlagi katerih se obrauna bilanca na raunu lana sklada v zavarovalnem obdobju oziroma se odmeri lanov pokojninski prejemek ob upokojitvi; zavarovanje, izkljuno za pridobitev pravice do starostne, invalidske, vdovske ali druinske pokojnine ter za pridobitev pravice do dodatka za pomo in postrebo v primeru slepote, ki ga lahko izberejo zavarovanci iz 34. lena tega zakona, ki plaujejo prispevke od osnove, ki je nija od najnije osnove iz 209. oziroma 210. lena tega zakona, vendar ni nija od zajamene plae;
Delovna doba Polna starost
Plaa Minimalna plaa Pokojninska osnova Najnija osnova pokojninska
Najvija pokojninska osnova Zavarovalna osnova Prispevki
Osebni raun Zavarovanje obseg pravic
pokojninski
za
oji
Vrste zavarovanja
1.
Za poln obseg pravic: Obvezno so zavarovani le delavci, brezposelni in zaporniki. Ostali imajo monost izbire. 2. Za oji obseg pravic: Obsega le starostno, invalidsko in druinsko pokojnino (ne pa predasne pokojnine, invalidnine, dodatka za pomo in postrebo, dodatka za rekreacijo,...). Osebe si lahko tudi same izberejo osnovo (najnija = zajamena plaa). e osebe nimajo istega statusa celo delovno obdobje, se upoteva tisto, ki presega 1/2 delovnega obdobja, pri tem pa se vzame za odmero 10 let (najugodnejih prejemkov). 3. posebni primeri zavarovanja Za invalidnost, pokodbo pri delu ali smrt pri delu ali poklicno bolezen. Za te primere so zavarovane osebe, ki delajo prek tudentskih servisov, delajo v okviru une prakse, delajo na podlagi pogodbe o delu, osebe, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, kot postranski poklic; udeleenci delovnih akcij; mladinskih taborov; vojake slube;..... 4. Prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic Navadno gre za vejo pokojnino (taken dodatek lahko prejemajo ele tedaj, ko imajo izpolnjene pogoje za pokojnino iz obveznega zavarovanja). Pokojninska doba je sestavljena iz zavarovalne dobe (kot je oseba v resnici plaevala prispevke) in iz posebne dobe (zavarovanje s poveanjem (beneficiran delovni sta) + dokupljena pokojninska doba,...). 1. zavarovalna doba v dejanskem trajanju Koliko je delal s polnim delovnim asom (ali s skrajanim, ki ima poloaj polnega) /e je delal s krajim od polnega potem sorazmerno/. Zavarovalna
24
DANILA OR
doba se teje glede na delovni as + as v bolnikem stau + as na porodnikem dopustu + as dela na podlagi aktivne politike zaposlovanja. 2. zavarovalna doba s poveanjem najve 18 mesecev za 12 mesecev dela. Za osebe, ki opravljajo posebej teko delo (rudarji); osebe ki opravljajo specifino delo (baletniki); osebe, ki delajo s teko okvaro (nad 70%). 3. dokupljena pokojninska doba Za as tudija in sluenja vojakega roka; za presene delavce; za poveanje pokojnine (najve 5 let).
ZAVAROVANCI
temeljna obveznost plaevanje prispevkov (deli med delodajalce in zaposlene)
Obvezno zavarovane osebe Osnova
A) zaposleni v RS + druge osebe, ki bruto plaa in drugi prihodki iz DR, vkljuno z bonitetami in stimulacijami delajo za plao 1. vsi delavci in tujci na obmoju RS - minimalna (za zaposlene) = minimalna 2. funkcionarji v republikih in osnovna plaa = 55.000 SIT obinskih organih, e delajo za plao - maksimalna osnova ni doloena (limitirana pa 3. detairani delavci (DR z DD s je 4x minimalne osnove za plailo prispevkov sedeem v RS + delajo v tujini) nesorazmernost) 4. druge osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plailo in niso zavarovane na drugi podlagi plaujejo zaposleni in delodajalci 5. SLO dravljani zaposleni pri tujcih (e Mpo ne doloa drugae) osnova glede na dobiek zavezanca, ki se zmanja B) samozaposleni EDINI poklic za prispevke in znianje davne osnove z zakonom = kot s.p. pridobitno dejavnost = kdor z osebnim delom samostojno opravlja umetniko ali drugo kulturno dejavnost ali max. 330.000 SIT dejavnost na podroju medijev = kdor opravlja samostojno dejavnost s plaujejo samozaposleni sami lahko si izberejo vijo osnovo; izjemoma lahko podroja zdravstva ali socialne varnosti zaprosijo za znianje osnove = kdor opravlja duhovniko/versko slubo = kdor opravlja odvetniko/notarsko dejavnost = kdor samostojno opravlja drugo dovoljeno e v DR manj od polnega asa, lahko za ostali del zavarujejo kot samozaposleni/kmetje dejavnost
ni obvezno - dobiek ne presega letnega zneska minimalne plae C) kmetje EDINI poklic (stareji od 15 let, zdravstveno sposobni + e ustvarjajo katastrski dohodek ali drug dohodek v znesku minimalne plae na zavarovanega lana) moen izvzem D) vajenci (v unem razmerju, stari nad 15 let, v DR z DD v asu izobraevanja) E) vrhunski portniki in ahisti (lani portnih organizacij) F) brezposelne osebe prejemajo nadomestilo za BP NE denarno pomo
plaujejo prispevne stopnje za delavce, preostanek plaa drava???? del plaa DD, del drava minimalna osnova = minimalna plaa denarno nadomestilo
25
DANILA OR
BP, ki jim manjka 3 leta do upokojitve G) zaporniki rtano 2003 (e v zaporu delajo za plao) H) eden od starev upravienec starevski dodatek + skrbi za otroka v 1. letu + ni obvezno zavarovan na drugi podlagi + bivalie v RS + otrok dravljan RS upr. do delnega plaila za izgubljen dohodek upr, do starevskega nadomestila, ki nima P do starevskega dopusta + zavarovan starevsko min 12 mesecev v 3 letih pred nastopom dopusta/DR prenehalo med trajanjem + ni zavarovan na drugi podlagi kdor varuje in neguje otroka do 3. leta starosti / teko motnjo v duevnem razvoju / teko gibalno oviranega otroka do 18. leta I) druinski pomonik (upr. do delnega plaila za izgubljeni dohodek po soc. varstvu)
plaa zavod za zaposlovanje plaa osnova = minimalna plaa
drava v pavalnem znesku
Izjeme od obveznega zavarovanja Posebni primeri obveznega zavarovanja
kmetje in samozaposleni, ki ne dosegajo doloenega dohodka osebe stare 63 let (M) in 61 let () tujci zaposleni v RS pod pogoji Z osebe brez statusa zaposlene ali samozaposlene osebe, ki delajo - dijaki in tudentje pri praktinem pouku - pri delu preko servisa - osebe, ki delajo v okviru invalidskih delavnic - druge osebe, ki so na prestajanju kazni - delajo na organiziranih akcijah in aktivnostih zavarovanje za: invalidnost, hudo telesno okvaro, smrt, e so posledica pokodbe pri delu ali bolezni
Prostovoljna vkljuitev v sistem obveznega zavarovanja
ZPIZ doloi viini v pavalu dravljani RS stareji od 15 let - neplaan dopust - suspenz pogodbe o zaposlitvi - dodiplomsko/podiplomsko olanje - vojska, rezerva policije - kmetijska dejavnost - BP v evidenci zavoda - bivajo v tujini kot zakonci ljudi na delu - invalidi v varstvenih delavnicah - strokovno izpopolnjevanje po prenehanju obveznega zavarovanja - zaposleni s kraj. D od polnega tujci po Mpo
26
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Prekinitev zavarovanja
neplaan dopust dalji od 30 dni suspenz pogodbe o zaposlitvi zaasna prekinitev pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje
NE: - bolniki dopust, nega druinskega lana - starevski dopust - vojake vaje, obramba, rezerva policije, reevanje in pomo
PRAVICE IZ PIZ
Vrste P
a.) pravica do pokojnine starostna invalidska vdovska druinska delna b.) pravice iz invalidskega zavarovanja P do poklicne rehabilitacije nadomestila za invalidnost premestitve in dela s krajim D od polnega pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja do povrnitve potnih strokov c.) dodatne pravice dodatek za pomo in postrebo invalidnina varstveni dodatek k pokojnini d.) druge pravice odpravnina oskrbnina pravica do letnega dodatka P do dravne pokojnine (ni P iz obveznega zavarovanja) P iz dodatnega pokojninskega zavarovanja PRAVICA DO STAROSTNE POKOJNINE
I. steber: nacionalna, dravna pokojnina upravienci so vsi dravljani, financira drava II. steber: obvezno poklicno zavarovanje socialno zavarovanje zaposlenih, samozaposlenih, kmetov; financira se iz prispevkov III. steber: prostovoljno zavarovanje (dodatno (kot dopolnilo obveznega) ali samostojno)
Osnovni pogoji za pridobitev
dopolnjena doloena starost dopolnjena doloena zavarovalna pokojninska doba prenehanje DR / opravljanja samostojne dejavnosti
In sicer so minimalni pogoji (kumulativno) 1. najmanj 15 let zavarovalne dobe in starost 65 let (M) / 63 let () 2. najmanj 20 let zavarovalne dobe in starost 63 / 61
27
DANILA OR
3. najmanj 40 / 38 let zavarovalne dobe in starost 58 / 58

Starost
(za enske se ti pogoji zviujejo postopoma) POLNA STAROST = 63M/61; starost pri kateri se zavarovanec obiajno upokoji; e se upokoji prej se mu odmerjena pokojnina znia, e kasneje se zvia Znianje starostne meje 1. zavarovanci, ki imajo otroke (prosto kateri od starev in v kaknem deleu bo uveljavljal; rojeni / posvojeni + dravljanstvo RS (e Mpo ndd)) in jih je zavarovanec vzgajal vsaj 5 let znia se STAROSTNA MEJA, a ne pod min 58M/56 (pokojninska doba mora biti polno izpolnjena); polna starost se znia na max 58M/56: a. 1 otrok 8 mesecev b. 2 otroka 20 mesecev c. 3 otroci 36 mesecev d. vsak nadaljnji 20 mesecev poveanih strokov ne pokriva drava, pa pa gredo iz prispevkov vseh zavarovancev 2. enske, ki so se zaposlile med 15 in 18 letom se znia starostna meja za dobo kolikor so bile zaposlene do 18. leta max na 55 let
PREHODNE DOLOBE postopno dvigovanje Definicije DELOVNA DOBA = as dejanske zaposlitve/opravljanja dela ZAVAROVALNA DOBA = as za katerega so bili plaani prispevki POKOJNINSKA DOBA = zavarovalna + posebna doba, ki se upoteva pri pogojih in odmeri DOBA ZAVAROVANJA = as vkljuitve v zavarovaje Pokojninska obvezno zavarovanje, ki se vteva v zavarovalno dobo doba po zakonu teje v pokojninsko dobo brez plaila prispevkov as po predpisih starega ZPIZ Zavarovalna vkljuen v zavarovanje s polnim delovnim asom (kraje se prerauna) + plaani doba prispevki V skrb za otroka v 1. letu starosti do uveljavitve ZPIZ + star ni bil zavarovan na zavarovalno drugi podlagi + bivalie otroka v RS dobo teje vojska, registrirana BP e plaani prispevki starevski dopust (1 leto, ne glede tudi ali zaposlen) as poklicne rehabilitacije as upraviene odsotnosti z dela una doba vajencev (12 mesecev unega razmerja = 6 mesecev zavarovalne dobe) do/podiplomski tudij posebnost e za duhovnike (delali ja, prispevkov niso vplaevali) Podaljano e plaani prispevki zavarovanje strokovno izpopolnjevanje neplaan izredni dopust prestajanje zapora nad 30 dni, e ni zavarovan kot zapornik pripor as prepovedi opravljanja dela v primeru izredne odpovedi Dodana doba mogoe dokupiti (doplaati prispevke za ta as) do in podiplomski tudij (max as potreben po aktu izobraevalne ustanove potrebno) vojska, rezerva policije,
28
DANILA OR
Dokup pokojninske dobe
Doba zavarovanja Doloanje viine
BP e plaa prispevke za presene delavce za ugodnejo odmero za odmero pokojnine brez znianja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine = dokupljena doba + dokup za presene delavce + dokup za ugodnejo odmero pokojnine + dokup za odmero pokojnine brez znianja + ???? Odvisno od: - plaa/zavarovalna osnova - pokojninska doba - spol - starost ob upokojitvi (za nekatere prejemke to ne dri! dodatek za pomo in postrebo, invalidnina, povrnitev potnih strokov, dajatve v naravi ni sorazmerno, pa pa enako) povprena mesena plaa v najugodnejih zaporednih 18 letih (od 1.1.1970 dalje; 2001=11 2008=18) x kolinik, ki kae razmerje med povpreno plao na zaposlenega v koledarskem letu pred letom upokojitve in povpreno plao na zaposlenega v letu, ki se upoteva za samozaposlene: glede a osnovo od katere so plaevali prispevke se vteva: - neto plaa - nadomestilo plae (iz DR in invalidskega zavarovanja) - plaila za dopolnilno delo (do 1/3 D) se ne vteva: - prejemki iz DR za dela, za katero niso bili vplaani prispevki - prejemki od katerih se plaujejo prispevki, a se ne upotevajo (zunaj rednega dela, povrailo materialnih strokov, regres za dopust, jubilejne nagrade, prejemki v naravi, odpravnine, delei, osnove za dokup pokojninske dobe) najnija osnova = najnija osnova za december 1999 (se usklajuje) najvija osnova = 4x najnija osnova (problematino!) posebna pravila za: - zavarovance, ki nimajo vsaj 1 leto zavarovanja (e ima vsaj eno leto 1966-1969; e nima odmera osnove glede na izobrazbo povprena izhodina plaa) - detairani delavci - delavci, ki delali kraji as za dohodke, ki nimajo narave plae - upotevanje drugih prejemkov (nadomestila, nadure) pokojnina se odmeri v odstotku pokojninske osnove odvisen od trajanja pokojninske dobe 15 let delovne dobe 35% M / 38% zviuje se za 1,5% za vsako leto dopolnjene delovne dobe neomejeno navzgor za odmero se upotevajo leta delovne dobe in zavarovalna doba (z vsem vtetim)
Pokojninska osnova
Odmerni odstotek
29
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Zvianje odmernega odstotka
Poveanje odmerjene pokojnine Zmanjanje odmerjene pokojnine
Znianje pokojnine v asu uivanja Delna pokojnina Najnija pokojnina Osnova za odmero dodatnih P
zvianje odmernega odstotka: za zavarovance, ki so dosegli 40/38 let delovne dobe (brez upotevanja dokupljene dobe, tudija, vojske in dodane dobe) pred dopolnjenim 63/61 letom (NE e imajo 40 let pokojninske dobe uveljavlja praktino lahko tisti, ki se je zgodaj zaposlil) - 3% za 1. leto, 2,6%, 2,2%, 1,8%, za vsa naslednja 1,5% zaposleni po polni starosti 63/61 (+ dopolnjenih 20 let pokojninske dobe): za vsak mesec 0,3% v 1. letu, 0,2% v drugem in 0,3% v tretjem po 66/64 se pokojnina ne bo ve poveevala zmanjanje pokojnine: upokojitev pred 40/38 let delovne dobe in pridobi P do pokojnine pred polno starostjo (za vsak mesec, ki manjka do polne starosti doloen %, ki se zniuje kolikor blie je polna starost) RAZEN: o 40/38 let delovne dobe + upokojitev pri 58 o upokojitev zaradi steaja, druge oblike prenehanja DD o delavec invalid o trajni preseek o BP oseba (12 mesecev od zadnjih 24 vpisana v evidenco) e bo upokojenec ustvaril doloene vrste dohodka (samo do dopolnitve polne starosti) nadaljuje z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev del s krajim od polnega delovnega asa pol plae, pol pokojnine 35% najnije pokojninske osnove najnija pokojnina za polno pokojninsko dobo za december 1999 + valorizacija
DRAVNA POKOJNINA ne spada v sistem pokojninskega zavarovanja, ker ne nastane na podlagi zavarovanja in plaevanja prispevkov = pokojnina tistih, ki niso bili zavarovani Pogoji za pridobitev: - dravljan / tujec s stalnim bivaliem - nima pravice do starostne/invalidske pokojnine po ZPIZ ali iz tujega sistema - nima sredstev za preivljanje (lastnih dohodkov) cenzus - starost nad 65 let - med 15 in 65 letom prebival najmanj 30 let v SLO - prehodno vija starost + dodatni pogoji Viina: 33,3% najnije pokojninske osnove PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Kategorije invalidnosti
I. kategorija = o izguba delovne zmonosti za svoj in drug poklic o zmanjanje delovne zmonosti za ve kot 50% in ni preostale delovne monosti PRAVICE: invalidska pokojnina
30
DANILA OR
II. kategorija = o zmanjana delovna zmonost za svoj poklic nad 50%, vendar lahko dela s polnim delovnim asom v drugem poklicu PRAVICE: invalidska pokojnina potrebna poklicna rehabilitacija + starost nad 50 let ni zagotovljena ustrezna zaposlitev in starost nad 63/61 let premestitev na drugo delovno mesto nadomestilo za invalidnost III. kategorija = o zmanjanje delovne zmonost z ali brez rehabilitacicje o zmoen delati doloeno delo vsaj polnega delovnega asa PRAVICE: invalidska pokojnina, e ni zagotovljena ustrezna zaposlitev + starost nad 63/61 premestitev na drugo delovno mesto delo s krajim delovnim asom in delna invalidska pokojnina nadomestilo za invalidnost omejena zmonost za delo o zmanjanje delovne zmonosti za svoj poklic pod 50% o ni delovne zmonosti za prejnje delovno mesto, lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim asom PRAVICE: enake kot pri zmanjani zmonosti za delo
Preostala delovna zmonost
svoj poklic = DM na katero zavarovanec razporejen + vsa dela, ki ustrezajo zavarovanevim telesnimi in duevnim zmonostmi, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkunje lahko dela s polnim D in z delovnim naporom, ki ne poslabuje invalidnosti na drugem ustreznem DM zavarovanec s poklicno rehabilitacijo usposobljen za delo s polnim D na drugem delovnem mestu zavarovanec lahko opravlja doloeno delo vsaj D ugotavlja pri II. in III. kategoriji sprememba v zdravstvenem stanju, ki je ni mogoe odpraviti (trajno ali zaasno) z operacijskimi posegi ali rehabilitacijo, kar vpliva na zmonost za zagotovitev/ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje splona = izguba pridobitne zmonosti za katerokoli delo poklicna = izguba pridobitne sposobnosti za delo v sovjem poklicu invalidnost je posledica pokodbe pri delu ali poklicne bolezni ugodneji pogoji o pokodba pri delu: v vzroni zvezi z delom na redni poti na delovno mesto in z dela, slubena po posledica vije sile, e se je zgodila na delovnem mestu na poti k zdravniku ali od zdravnika, e tja napotil DD o poklicna bolezen = posledica daljega neposrednega vpliva delovnih pogojev na doloenem delovnem mestu ali delu pokodba izven dela ali bolezen
31 DANILA OR
Invalidnost
Vzroki za nastanek invalidnosti
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Pravice
Sploni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti
telesna okvara o invalidnina invalidnost o invalidska pokojnina o delna invalidska pokojnina o rehabilitacija o nadomestilo za invalidnost o premestitev na ustrezno delovno mesto P na podlagi invalidnost II. in III. kategorije ob nastanku ni star 63/61 vkljuen v obvezno zavarovanje (ne glede na zavarovalno dobo) e ni vkljuen e izpolnjuje pogoje zavarovalne / pokojninske dobe za pridobitev P do invalidske pokojnine vajenci, portniki in ahisti, BP zavarovanci, stari, posebno zavarovani, prostovoljno vkljueni: P pridobijo le v primeru I. in II. kategorije invalidnosti samozaposleni in kmetje P pridobijo le v primeru I. in II. kategorije v primeru III. uveljavljajo P do dela s krajim D + P do delne invalidske pokojnine (e izpolnjuje pogoje)
Pravica do invalidske pokojnine

Upravienci
Pogoji
invalidi I. kategorije b) invalidi II. kategorije, e ni zmoen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa ni zagotovljena, kar je star nad 50 let c) invalidi II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63/61 let Minimalna pokojninska doba: nerelevantna, e pokodba pri delu ali poklicna bolezen ob nastanku invalidnost dopolnil pokojninsko dobo vsaj 1/3 razdobja od dopolnjenega 20. leta do nastanka invalidnosti Mlaji invalidi I. kategorija pred 21. letom, dobi inv. pokojnino, e ob nastanku invalidnosti vkljuen v obvezno zavarovanje ali dopolnil najmanj 3 mesece zavarovalne dobe I, kategorija invalidnosti po 21. letu pred 30. + dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva vsaj delovnih let Nova invalidnost e se e ugotovljena invalidnost poslaba ali nastane no primer invalidnosti + izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice pridobi, e na dan nastanka spremembe izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne / pokojninske dobe za pridobitev nove P razen za delovne invalide II. ali III. kategorije, ki posledica pokodbe pri delu ali poklicne bolezni za izpolnitev pogojev se BP v delovna leta ne vtevajo obdobja BP, ko prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnost od pokojninske osnove izraunana enako kot osnova za starostno pokojnino
Odmera
32
DANILA OR
+ posebni primeri (73 PIZ)
pokodba pri delu, poklicna bolezen: odmera kot starostna pokojnina x %, ki bi ga dobil, e bi imel 40/38 let delovne dobe brez zmanjanja glede na starost ob upokojitvi pokodba izven dela: odmeri kot starostna pokojnina, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez znianja glede na starost o pred 63/61: min. 45%/48% o po 63/61: odmeri od pokojninske osnove min. v viini za odmero 15 let zavarovalne dobe
viina odstotka se doloi ob upotevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in pritete pokojninske dobe e invalidnost iz kombiniranih razlogov pokojnino odmeri sorazmerno del glede na pokodbo pri delu in del glede na pokodbo izven dela e izpolnjuje invalid pogoje starostne in invalidske pokojnine lahko izbere ugodnejo Pravica do poklicne rehabilitacije
Vsebina
celostni proces, v katerem se usposobi za drug poklic ali delo, da se lahko ustrezno razporedi ali zaposli in se ponovno vkljui delovno okolje oziroma za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu delovno mesto prilagodi s tehninimi pripomoki kdor pridobil pravico D usposabljati - II. kategorija invalidnosti - na dan nastanka ni e star 50 let - glede na preostalo delovno zmonost se lahko usposobi za drug delo, ki ga bo opravljal poln D na podlagi tripartitne pogodbe invalid DD/zavod za zaposlovanje ZPIZ e potrebna prilagoditev DM zavod prevzame stroke zavod lahko del sredstev nameni za pospeevanje zaposlovanja nezaposlenih delovnih invalidov Naini izobraevanje praktino delo izobraevanje ob delu s soglasjem DD P do nastanitve v primeru, da je lokacija rehabilitacije predale DD je dolan zagotoviti rehabilitacijo, e je bil zaposlen zavarovanec pri njem v asu nastanka invalidnosti (za ostale Zavod) - nadomestilo plae v asu trajanja rehabilitacije - in v asu akanja na novo zaposlitev po prenehanju rehabilitacije Pravica do premestitve in nadomestila
Upravienci
Izvedba
Druge P
Upravienci
invalidi po konani poklicni rehabilitaciji II. kategorija, preostala delovna zmonost + star 50+let kategorija, e delovna zmonost za svoj poklic zmanjana za manj kot 50% ali e e
33 DANILA OR
lahko dela v svojem poklicu s polnim D, a ni zmoen za delo na DM na katerega je razporejen (dobi tudi P do nadomestila za invalidnost) + sklenjeno DR v RS Pravica do dela s krajim D od polnega in delna invalidska pokojnina
doslej: P do krajega D, nadomestilo plae ZPIZ-1: delna pokojnina

Upravienci
Pravice Delna invalidska pokojnina
III. kategorija + ni zmoen za delo s polnim D (z ali brez rehabilitacije) II. kategorija + stareji od 50 + ima preostalo delovno zmonost za opravljanje doloenega dela vsaj s polovico polnega D - delo s krajim D - invalidska pokojnina % ki ustreza skrajanju polnega D, od invalidske pokojnine, ki bi pripadla na dan nastanka invalidnosti - 50% - dela D - 37,5 dela 5 ur - 25% - dela 6 ur - 12,5 dela 7 ur
Poveanje (max do 80% invalidske) - ni zmoen za delo na DM na katero razporejen in zato prerazporejen na drugo DM 30%+ - izgubi delo brez volje krivde 40%+ Zmanjanje: - po lastni volji / krivdi prekine DR 30%Pravica do nadomestila za invalidnost
Upravienci
Osnova
II. kategorija + 50+let III. kategorija + delovna zmonost za svoj poklic zmanjana manj kot 50% ali e lahko dela v svojem poklicu s polnim D, a ni zmoen za delo na katerega je razporejen invalidska pokojnina, ki bi jo zavarovanec dobil 1.) invalid ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen 60% osnove (inv. pok.) II. kat / 40% III. kat 2.) izgubil delo brez volje ali krivde 80% osnove / 60% 3.) izgubil delo po volji ali krivdi 40% osnove / 25% 4.) e se je zaposlil na drugem delovnem mestu 20% osnove /25% delovnemu invalidu namesto P do premestitve in nadomestia, dela s krajim D, delna invalidska pokojnina, P do nadomestila za invalidnost se prizna P do rehabilitacije, e to zahteva so neki minimumu Zavod razen, e zavarovanec DR v RS: za as od konane rehabilitacije do prietka del na
P do poklicne rehabilitacije Odmera nadomestil Kritje nadomestil
34
DANILA OR
novem DM izplauje in usklajuje DD

Obveznosti DD (Dolnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida) (1) Zavarovancu, kateremu so z dokonno odlobo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as na obmoju Republike Slovenije, mora delodajalec ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmonostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajim delovnim asom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102. lenom tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi. (2) Zavarovancu, kateremu je z dokonno odlobo priznana pravica do poklicne rehabilitacije na podlagi invalidnosti II. kategorije, delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ele po uspeno konani poklicni rehabilitaciji, soasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s pogodbo o poklicni rehabilitaciji iz 86. lena tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih. Dolobe sicer veljavne pogodbe o zaposlitvi se v asu poklicne rehabilitacije zavarovanca ne izvajajo v tistem delu, ki je urejen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji. (3) Zavarovancu, kateremu je z dokonno odlobo priznana pravica do dela s krajim delovnim asom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, delodajalec iz razloga invalidnosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi, soasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni as kraji od polnega delovnega asa ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih. (4) Pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta, mora delodajalec upotevati: - mnenje invalidske komisije o zavarovanevi preostali delovni zmonosti, - usposobljenost zavarovanca po uspeno konani poklicni rehabilitaciji ter - dolobe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb. (5) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije. (6) e zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as, skladno z drugim ali tretjim odstavkom tega lena, v roku 30 dni od prejema ponudbe ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. (7) e delodajalec v skladu s prvimi petimi odstavki tega lena zavarovancu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolan izplaati odpravnino, doloeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odkodnino najmanj v viini izgubljenega plaila za as odpovednega roka. Kontrolni pregledi invalidnost pred 45. letom na 5 let ugotavlja invalidnost; lahko tudi kasneje ali pogosteje lahko se ugotovi, da ni potreben
Prenehanje DR delovnemu invalidu II. ali III. kategorija pogodba o zaposlitvi za nedoloen as v RS DD odpove: - brez ponudbe noe le, e zaradi ugotovljene invalidnosti ali iz poslovnega -
Vrste odpovedi
35
DANILA OR
P invalida
razloga utemeljeno ne more zagotoviti P do premestitve na drugo DM brez ali po konani rehabilitaciji / P do dela s krajim D od polnega - e invalid brez opraviila: ne gre na rehabilitacijo ne izpolni obveznosti po pogodbi ne prine z delom s krajim D od polnega nadzira komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v 1. primeru: najprej P iz BP, nato po ZPIZ v 2. primeru: ne more uveljavljati nobenih P na podlagi iste invalidnosti (e se mu poslaba e vedno lahko uveljavlja P na podlagi nove invalidnosti) Povrailo potnih strokov
Upravienci
zavod napoti v drug kraj zaradi zdravstvenih pregledov zavod napoti na rehabilitacijo oseba, ,ki doloena spremljati zavarovanca stroki prevoza + prehrane + nadomesittve
Viina
SISTEM VDOVSKIH IN DRUINSKIH POKOJNIN PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANEVE SMRTI

Zavarovalni primer Pogoji zavarovanec
smrt zavarovanca potomci in zakonec pravice do pokojnine po umrlem
min. 5 let zavarovalne dobe ali 10 let pokojninske dobe ali izpolnil pogoje za pridobitev P do starostne / invalidske pokojnine ali uivalec starostne ali invalidske pokojnine ali uival P na podlagi invalidnosti e umrl zaradi pokodbe pri delu ali poklicne bolezni ne glede na pokojninsko dobo
(razglasitev za pogreanega = smrt) Vdovska pokojnina

Pogoji
vdova / vdovec umrlega zavarovanca - do smrti zavarovanca dopolnil 53 let in - do zavarovaneve smrti popolnoma nezmoen za delo ali to postal v 1 letu po zavarovanev smrti ali - po zavarovanevi smrti ostal otrok ali ve otrok, ki imajo P do druinske pokojnine po umrlem, vdovec pa ima do njih D prevljanja e postane med trajanjem P popolnoma nezmoen za delo obdri P dokler nezmonost podana e ob smrti zavarovanca star 48 let, pridobi P ko dopolni 53 let e med trajanjem P dopolni 53 let, obdri P trajno, e ta preneha pred 53. letom po dopolnjenem 48. jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let
zakonska zveza, e sklenjena potem ko zavarovanec dosegel minimalno starost za upokojitev
36
DANILA OR
trajati vsaj 1 leto - razen e skupni otroci (tudi e otrok 300 dni po smrti P od zavarovaneve smrti) - razen e sklenjena pred to starostjo, razvezana in ponovno sklenjena zunajzakonska zveza - trajati vsaj 3 leta vdova/vdovec nezavarovan ob smrti do zavarovaneve smrti dopolnil 48 let do zavarovaneve smrti 45. let, pridobi z 48. letom
Razveza: - P do pokojnine, e ima P do preivnine in jo je uival do smrti zavarovanca Druinska pokojnina

Upravienci
otroci in posvojenci o do 15. leta / konca olanja; max 26. leta o tudi e je zavarovan po ZPIZ-1 o e 15-18 + prijavljen na zavodu za zaposlovanjem in izpolnjuje obveznosti o popolnoma nezmoen za delo do starosti do katere P do druinske pokojnine dokler traja nezmonost o popolnoma nezmoen za delo kasneje e zavarovanec preivljal do smrti pastorki, vnuki, drugi otroci brez starev, ki zavarovanec preivljal stari in posvojitelji, ki zavarovanec preivljal o do smrti zavarovanca 58 let ali o ob smrti zavarovanca popolnoma nezmoni za delo o (e med prejemanjem dopolnijo 58 let trajno obdrijo) bratje in sestre, ki zavarovanec preivljal in nimajo lastnih sredstev o pogoji za otroke ali za stare
(ZAVOD DOLOI, KDAJ JE LO ZA PREIVLJANJE) Popolna nezmonost za delo = nezmonost za samostojno ivljenje in delo (otroci) / I. kategorija invalidnosti ODMERA ZA DRUINSKO IN VDOVSKO POKOJNINO
Osnova
Odmera vdovske pokojnine
Odmera druinske pokojnine
starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo zavarovanec pridobil ob smrti (122 .ZPIZ cela zmeda razlinih primerov) upoteva se dolobe o najniji in najviji osnovi za odmero pokojnine upraviena samo vdova/vdovec: o osnova starostna ali invalidska pokojnina, ki bi pripadala zavarovancu od te osnove 70% o e ima vdovec P do lastne starostne ali invalidske pokojnine lahko izbere ugodnejo o e ima lastno pokojnino lahko uveljavlja sovjo in do 15% vdovske, e skupni znesek ne presega povprene pokojnine v predhodnem koledarskem letu (max. starostna pokojnina od najvije pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe) pokojnina odmeri glede na tevilo druinskih lanov o 1 upr 70%
37
DANILA OR
Obojestranska sirota
o 2 upr 80% o 3 upr 90% o 4 upr 100% e gredo pravice ojim in irim druinskim lanom odmeri oji po prejnjem odstavku, iri pa pripada ostanek osnove za odmero druinske pokojnine druinska pokojnina po enem roditelju + 30% od osnove po drugem roditelju skupno max 100% osnove za odmero druinske pokojnine po drugem roditelju (+ max. ki velja za najvijo pokojnino) Odpravnina in oskrbnina
Odpravnina
vdova, ki ni izpolnila pogojev za vdovsko pokojnino + v asu smrti nima statusa zavarovanca v sistemu viina vdovska pokojnina, traja 6 mesecev oseba, ki bi bila upraviena do odpravnine, ko ta potee, e BP in se prijavi na Zavod za zaposlovanje 30 dneh po poteku roka viina vdovska pokojnina, max 6400 SIT traja max 24 mesecev Ostale dajatve
Oskrbnina
Varstveni dodatek
socialna dajatev za upokojence, z zelo nizkimi pokojninami in so skupaj z druinskimi lani v zelo slabem stanju upravienci: - uivalci starostne, invalidske, vdovske ali druinske pokojnine pogoji: - stalno bivalie v RS - nija pokojnina od 57. ZPIZ - ne presega z druinskimi lani cenzusa, ki doloa ZPIZ viina: - razlika do minimuma po ZPIZ - viji znesek uivalci, katerih pokojnina je v mesecu izplaila letnega dodatka enaka ali nija od zneska osnove po 57. ZPIZ - niji znesek uivalci, katerih pokojnina presega zgoraj navedeno - niji znesek uivalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ (Starem) in uivalci delne invalidske pokojnine, nadomestila za as poklicne rehabilitacije, zaasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost (e ne prejemajo plae / niso vkljueni v obvezno zavarovanje) NE uivalem delne invalidske po 58. in 178.II. kdor potrebuje stalno pomo in strebo za opravljanje osnovnih ivljenjskih potreb; pomonik je lahko zakonec ali druinski lan ugotavljanje: invalidska komisija ZPIZ pogoji: - stalno bivalie v RS - potreba po stalni pomoi
Letni dodatek (novo)
Dodatek za pomo in postrebo
38
DANILA OR
upravienci - slepi in slabovidni aktivni zavarovanci, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi ali slabovidni, - ter nepokretni (70% invalid) zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmonostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega asa, e nimajo pravice do dodatka za pomo in postrebo po kakni drugi podlagi viina: - za vse potrebe: 70% od minimuma po ZPIZ (64k) - za veino potreb: 35% od minimuma denarno nadomestilo za telesno okvaro razvrene v kategorije; ugotavlja komisija I. stopnje pogoji: - telesna okvara nastala med zavarovanjem - izpolnjeni pogoji glede zavarovalne dobe za pridobitev invalidske pokojnine osnova za odmero minimum x % glede na kategorijo telesne okvare INDEKSACIJA IN VALORIZACIJA usklajevanje pokojnin z rastjo pla (povprena mesena plaa izplaana zaposlenim pri pravnih osebah) osnova za uskladitev je pokojnina, ki upraviencu pripada za mesec pred mesecem, v katerem se izvede uskladitev redna letna uskladitev: februar, max poveanje glede na povpreno plao za nazaj, meseno, glede na rast pla. Hkrati se prejema tudi poraun za zamujene mesece (ki so potrebni za statistine izraune). Enkrat letno pa se doloi razmerje med povpreno plao in povpreno pokojnino za polno pokojninsko dobo (razmerje ne more biti manje od 85%). valorizacija je mona glede na rast cen, rast pla ali kombinacijo glej e postopke odloanja PRAVICA DO POKOJNINE POD UGODNEJIMI POGOJI
Invalidnina
e posebni zakoni doloijo uveljavljanje in pridobivanje P pod ugodnejimi pogoji minimalna starost je 55/35 pokojninske dobe / 53/33 pokojninske dobe sredstva zagotavlja proraun (razliko od splone dajatve do vije) PRIDOBITEV, UIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
Pridobitev Mirovanje
oseba, ki izpolni pogoje glede starosti in pokojninske dobe in ji preneha zavarovanje. Oseba ne sme ve redno delati. nastopi, e se oseba ponovno zaposli. (Izjeme: Kulturniki, umetniki, znanstveniki in oseba, ki se nadalje vodi podjetje, katerega lastnik je.) V tujini je kriterij dohodek, ki ga z delom ustvarja.
gl. 156 - 186
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
39
DANILA OR
subsidiarna uporaba ZUP uveljavljajo se pri zavodu pritoba zoper I. st. odlobo je pritoba; tudi DD v primeru postopka za ugotavljanje P na podlagi invalidnosti sodno varstvo pred SOD po Z (30 dni od odlobe na II. stopnji); tudi DD e gre za invalidnost organi: I. stopnja enota zavoda; II. stopnja posebna enota na sedeu zavoda ugodilna odloba I. stopnje v revizijo organu II. stopnje, se opravi po uradni dolnosti, ne odloi izvritve; e pritoba hkrati z revizijo (ni treba, e po Mpo) o e v 3 mesecih ni ne storijo revizija opravljena + odloba potrjena o odlobo se lahko potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi o uinkuje s 1. dnem naslednjega meseca po izdaji o I. stopnja izda novo odlobo, e prejnja odpravljena ali razvelajvljena spet v revizijo
(1) Pritoba ne zadri izvritve odlobe, s katero je odloeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen e ni z zakonom drugae doloeno. (2) Odloba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvri, ko postane dokonna v upravnem postopku. (3) Odloba o pravici do invalidske pokojnine postane izvrljiva z dnem, ko postane pravnomona. (4) Odlobe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvri zavod, razen v primerih, ko je z zakonom doloeno, da jih v doloenem delu izvri delodajalec ali zavod za zaposlovanje.
na I. (obmona enota) in II. (posebna enota v Ljubljani) stopnji znotraj ZPIZ (upravni postopek); nato I. socialno sodie, nato vije soc sodie in nazadnje izredna pravna sredstva pred vrhovnim sodiem. Za vse odlobe I. (obmone) stopnje s katerimi se prizna pravica je predpisana obvezna revizija pred II. (posebna enota) stopnjo.
POVRNITEV KODE IN NEUPRAVIENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV

ZPIZ doloa odgovornost tistih, ki so krivdno povzroili zavarovalni primer, na podlagi katerega mora zavod izplaevati dajatve zavod mora zahtevati povrnitev od tistega, ki je namenoma ali iz hude malomarnosti povzroil (e med opravljanjem dela odgovarja DD): - invalidnost - telesno okvaro - potrebo po tuji pomoi in postrebi - smrt zavarovanca DD odgovarja: - ni spotoval predpisov o varstvu in zdravju pri delu - ni zagotovil potrebnih zdravstvenih pregledov - ni dal ali je dal neresnine podatke ali prikrite podatke, ki so pomembni za nastanek pravice od osebe, ki je povzroila kodo. Od delovne organizacije (objektivno) e opusti varnostne ukrepe, obvezne zdravstvene preglede; ne posreduje podatkov ZPIZ-u; ne izpolni obveznosti iz naslova rehabilitacije. ZPIZ prosto razpolaga z zahtevki.
DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

pravice, ki dopolnjujejo pravice iz obveznega zavarovanja
40
DANILA OR
temelji na kapitalskem sistemu sredstva se nalagajo na raun posameznika A. obvezno dodatno za tiste zaposlene, ki delajo na DM kjer opravljajo teka dela ali v tekih pogojih prispevke plaujejo izkljuno DD nastane P do poklicne pokojnine (lahko blaji pogoji kot za "navadno") B. prostovoljno dodatno poklicno: organizira DD za svoje delavce, upravlja pooblaena banka ali zavarovalnica nepoklicno: organizirajo banke, zavarovalnice ustanovi odprt vzajemni pokojninski sklad ************************ GLEJ ZAKON!!!! ************************
SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

TEORIJA
zdravje = stanje najvijega dosegljivega telesnega, duevnega in socialnega blagostanja posameznika Pravica do nujnega zdravstvenega varstva Pravica do splonega zdravstvenega zavarovanja Trend: veanje strokov zdravstvenega zavarovanja: staranje prebivalstva, uvajanje novih tehnologij Sistemi: 1. nacionalno varstvo: vsakdo prost dostop do zdravstvenega varstva ne glede na osebno in premoenjsko stanje, vse krije drava 2. obvezno zdravstveno zavarovanje: zavarovane vse zaposlene osebe, praviloma samozaposleni in kmetje ter druinski lani 3. prostovoljno zavarovanje: (ZDA) drava ne posega v dohodke posameznika; zagotovljeno varstvo za invalide nad 65, prejemnike socialne pomoi; zagotavlja delovanje zdravstvenih zavarovalnic Prednosti sistema obveznega zavarovanja: vsakdo zavarovan (po z) ne glede na premoenje posameznika prispevki sorazmerni dohodkom vse zavarovane osebe uivajo enake pravice Znailnost zasebnega zdravstvenega zavarovanja zavarovanci se prosto odloajo ali ga bodo sklenil premija je doloena glede na stopnjo rizinosti
SLO SISTEM ZZVZZ + OSTALI

1. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju) 2. Zakon o zdravstveni dejavnosti 3. Zakon o lekarniki dejavnosti 4. Zakon o odvzemu in presaditvi delov lovekega telesa zaradi zdravljenja
ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

41
DANILA OR
Slovenska zdravstvena zakonodaja ureja sistem zdravstvenega varstva, doloa nosilce drubene skrbi za zdravje, ureja donose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi, ter ureja uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva. zdravstveno varstvo = sistem aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, prepreevanje bolezni, pravoasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo; P iz zdravstvenega zavarovanja Osnovna naela
Osnovno naelo je, da ima vsak pravico do najvije mone stopnje zdravja in mora skrbeti za svoje zdravje. Nihe ne sme ogroati zdravja drugih Vsak ima P do zdravstvenega varstva in D, da prispeva k njegovemu uresnievanju v skladu s svojimi monostmi. Vsak je dolan pokodovancem ali bolnim v nujnem primeru po svojih moeh nuditi prvo pomo in omogoiti dostop do nujne medicinske pomoi. Zdravstveni delavci morajo v skladu z zdravstveno doktrino pri svojem delu obravnavati vse ljudi enako ter spotovati njihove ustavne in zakonske pravice. Edini primer ko to naelo lahko zaobidemo, e gre za izredno nujnost zdravstvenega posega. Po novi ureditvi je vsak zdravnik s podroja osnovne zdravstvene dejavnosti (t.i. Osebni zdravnik), vsi ostali pa so NAPOTNI ZDRAVNIKI (specialisti) pri emer je izbira svojega zdravnika tudi asovno omejena
rtano je poglavje v zvezi z zdravstvenim varstvom v zvezi z delom in delovnim okoljem
ZDRAVSTVENO
Nosilci
ZAVAROVANJE
obvezno ZZZS prostovoljno zavarovalnice
OBVEZNO
Obseg
ZAVAROVANJE
Pravice
Zdravstvene storitve
zavarovanje za primer: - pokodbe in bolezni izven dela - pokodbe pri delu in poklicne bolezni plailo zdravstvenih storitev denarne dajatve - nadomestilo plae za as odsotnosti z dela - posmrtnine, pogrebnine - povrailo potnih strokov 1. osnovne: ambulantne specialistine ambulantne bolninine klinine zobozdravstvene zdravilike lekarnike zdravstvena nega preventivne storitve po dravnem programu diagnostika, zdravljenje, medicinska rehabilitacija 2. zdravstvene storitve v zvezi s porodom, umetno prekinitvijo nosenosti, umetno
42
DANILA OR
3. 4. 5. 6.
Financiranje Prispevki
oploditvijo in sterilizacijo obnovitvena rehabilitacija nujni in drugi prevozi z reilnimi in drugimi vozili zdravila ortopedske in druge tehnine pripomoke
1/2 zavarovanec, 1/2 delodajalec. Delodajalci plaujejo e prispevek za pokodbe pri delu in poklicne bolezni. tono nateto kdo kdaj in kako plauje za posamezne primere Zavarovane osebe
Zavarovane osebe Zavarovanci
zavarovanci in druinski lani 1. 2. 3. 4. 5. 6. osebe v DR v RS detairani delavci zaposleni pri tujih organizacijah, konzulatih, e Mpo ne drugae stalno bivalie v RS, zaposlene pri tuje DD + niso zavarovane pri tujem nosilcu ZZ samozaposleni lastniki GD, e niso iz drugega naslova 7. kmetje (+ lani gospodinjstva, e katastrski dohodek min 25% minimalne plae) 8. vrhunski portniki in ahisti lani organizacij , e niso iz drugega naslova 9. BP, ki prejemajo denarno nadomestilo / denarno pomo 10. pokojnina (doma ali tuj nosilec) + stalno bivalie v RS 11. druinski lani osebe zavarovane pri tujem nosilcu + stalno bivalie v RS + niso zavarovani pri tujem nosilcu 12. tujci na izobraevanju v RS, e niso iz drugega naslova 13. uivalci invalidnin (vojni invalidi) 14. uivalci nadomestila po zakonu o drubenem varstvu duevno in telesno prizadetih odraslih oseb, e ni drugega naslova 15. uivalci denarne pomoi kot edinega vira preivljanja 16. uivalci priznavalnin po predpisih o varstvu udeleencev vojn 17. vojaki obvezniki v civilni slubi, med vojakim rokom, med usposabljanjem za rezervo policije 18. druge osebe prihodki in stalnim bivaliem v RS, e niso iz drugega naslova 19. dravljani RS s stalnim bivaliem v RS, e ni drugega naslova Posebne kategorije zavarovanja za poklicno bolezen in/ali pokodbo pri delu. - oji: zakonec, otroci - iri: preivljanji pastorki, vnuki, bratje, sestre, drugi otroci brez starev, ki jih preivlja, stari, ki ivijo v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preivlja zakonec zavarovan kot druinski lan, e ni sam zavarovan = tudi razvezani zakonec, e prisojena preivnina = zunajzakonski partner otroci do 15 / 18. e ni sam zavarovan / dokler se redno ola e postane popolnoma in trajno nezmoen za delo do 18. / konca rednega olanja zavarovan kot druinski lan dokler traja nezmonost, e ni zavarovan po 14. toki zgoraj Proste izbire zdravnika (tudi specialista) Prosta izbira zdravstvenega zavoda Lahko zahteva da ga pregledajo posebni specialisti in zahtevati konziliarni pregled
Druinski lani
Pravice zavarovanih oseb
43
DANILA OR
Izvedeti za diagnozo svoje bolezni, ter za obseg, nain, kakovost in predvideno trajanje zdravljenja. Svojci lahko izvejo od zdravnika diagnozo in prognozo bolezni le, e da izrecno dovoljenje pacient sam. Pacient ima pravico dati soglasje za kakrenkoli medicinski poseg s tem, da je predhodno obveen o monih uinkih in posledicah. Vsak ima pravico da odkloni predlagane medicinske ukrepe. Vsak lahko vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, razen e bi zdravnik ugotovil, da bi to kodljivo vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Vsak ima pravico, da ugovarja na pristojni organ nadzora, e meni, da niso bila uporabljena dovolj uinkovita sredstva za zdravljenje oz. e so bila krena etina naela. Monost nadzora je nujna in sicer upravni in strokovni nadzor. Vsak ima pravico da se seznani s stroki zdravljenja in da zahteva obrazloitev rauna za zdravstveno storitev zlasti v primerih doloenega sofinanciranja. Vsak posameznik pri katerem pride do kakrnekoli oblike neustreznega zdravljenja ima pravico do povraila kode od organizacije. Brez predhodnega soglasja se lahko opravi poseg, ko ne more ve odloati (pomembne so sposobnosti preklicane osebe odloa skrbnik), v primeru kome, nezavesti odloa zdravnik) Bolnika, ki zaradi duevne bolezni ogroa svoje ivljenje ali ivljenje drugih ali povzroa veliko kodo sebi ali drugim je mogoe brez njegove privolitve sprejeti na zdravljenje v psihiatrino bolninico. V takih primerih pa mora pooblaena oseba bolninice najkasneje v 48 urah obvestiti pristojno sodie. Zdravnik sme zahtevati pomo pristojnih Organov za notranje zadeve, e bi ugotovil neposredno ogroenost ali nevarnost pacienta ali drugih. Evtanazija je oblika pomoi pri smrti obiajno neozdravljivih bolnikov, brez prognoze ozdravljenja in s hudimi boleinami, ter v zadnjem tadiju bolezni. Evtanazija je lahko AKTIVNA direktni poseg v telo in je v veini drav prepovedana ali PASIVNA gre za opustitev zdravljenja, neizvajanje ipd. V RS je oboje prepovedano, imamo pa v praksi primere pasivne evtanazije (aktivna bi bila prekoraenje doze morfija pri rakavih bolnikih) Nadomestno materinstvo Pomeni, da otroka ne donosi naravna mati, ampak druga enska, ki obiajno za plailo opravi storitev in donosi otroka ter ga kasneje partnerjema odda. Glavni pravni problem je pri opredelitvi kdo je v tem primeru mati, tudi zaradi ostalih pravnih posledic (dedovanje, pokojninske dajatve ipd.). Vsak, ki pride v ambulanto mora zdravstvenemu delavcu obvezno zaupati resnine podatke o svojem zdravstvenem stanju in se ravnati po navodilih zdravstvenega delavca. e bolnik ne spotuje navodil, ki mu jih da zdravstveni delavec, mu zdravstveni delavec lahko odkloni medicinsko pomo, razen v primeru nujne medicinske pomoi. Varstvo podatkov o pacientu Zdravstveni delavci, ki od bolnika izvedo doloene zaupne podatke so dolni varovati kot poklicno skrivnost vse podatke, ki jih izvedo od pacienta, pri emer jih lahko odvee poklicne skrivnosti le sam pacient ali sodie, za mladoletne osebe ali osebe pod skrbnitvom pa odveejo stari ali skrbniki. P do zdravstvenih storitev
Storitve
ZZZS v celoti pokriva: preventivne preglede po dravnem planu (sistematini, zgodnje odkrivanje bolezni) vse zdravstvene storitve za otroke in mladino do konca olanja doloene vrste zdravil patronani obiski
44 DANILA OR
nujna medicinska pomo vkljuno z reevalnimi prevozi varstvo v zvezi z nalezljivimi boleznimi zdravljenje in rehabilitacija poklicne bolezni in pokodbe pri delu za enske v zvezi z nartovanjem druine, kontracepcijo, nosenost, porod zdravljenje in rehabilitacija najtejih bolezni zdravstveno varstvo v zvezi s presajanjem tkiv in organov
v doloenem % pokriva: najmanj 95% presaditve organov, najzahtevneji posegi (operativni in diagnostinimi, terapevtskimi) zdravljenje v tujini najmanj 85% zdravljenje neplodnosti storitve kot nadaljevanje bolnininega zdravljenja (razen pokodbe izven dela) nemedicinski del oskrbe v bolninici / zdraviliu (razen pokodbe izven dela) zobne in ustne bolezni ortopedski pripomoki (razen za otroke in za pokodbe izven dela) najmanj 75% vse v zvezi s pokodbami izven dela zdravila s pozitivne liste najve do 60% nenujni reevalni prevozi (nepokretni ali drugo, ko z javnim prevozom kodljivo) zdraviliko zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnininega najve do 50% zdravila vmesne liste zobnoprotetino zdravljenje odraslih oesni pripomoki za odrasle po pravilih v soglasju z ministrstvom organizirano dodatno zavarovanje za razliko doplaila oproeni: o civilni in vojni invalidi o osebe, ki niso dodatno zavarovane za razliko v ceni + gre za nujno zdravljenje invalidi nad 75 let prejemniki socialnih pomoi bolniki, ki imajo visoke stroke z doplaili za nujno zdravljenje neodloljive zdravstvene storitve oivljanja, ohranjanja ivljenja, prepreevanja poslabanja zdravstvenega stanja nujnost presoja osebni zdravnik ali komisija DENARNE DAJATVE Denarno nadomestilo zaradi zaasne odsotnosti z dela
Financiranje
Nujno zdravljenje
za primer bolezni in pokodbe: - do 30 dni delodajalec, od 31. ZZZS (RAZEN za nezmonosti delavca za delo zaradi bolezni ali pokodbe, ki ni povezana z delom) za odsotnost v korist tretjega (presaditev tkiv, krvodajalstvo, izolacija, spremstvo in nega obolelega otroka ali drugega druinskega lana) - od 1. dne ZZZS
45 DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Viina nadomestila
osnova = povprena mesena plaa v preteklem koledarskem letu odmera: 100%: pokodba pri delu, poklicna bolezen, izolacija, odsotnost v korist tretjega 90%: bolezen 80%: pokodba izven dela vojaki in civilni invalidi vojne vedno 100% minimum = zajamena plaa max = plaa, ki bi jo dobil e bi delal
Trajanje
Prenehanje P Mirovanje
se meseno valorizira dokler traja odsotnost na temelju odloitve osebnega zdravnika oziroma komisije po 1 letu se zane postopek za ugotavljanje invalidnosti omejitev trajanja za nego druinskih lanov e preneha DR med trajanjem nadomestilo max 30 dni po koncu DR zavarovanec v asu odsotnosti opravlja pridobitno dejavnost ne ravna po zdravnikih navodilih ne obvesti DD v 3 dneh o odsotnosti se ne odzove vabilu na zdravniki pregled Pogrebnina
Upravienec
oseba, ki poskrbela za pogreb zavarovanec predhodno zavarovan doloen as Posmrtnina
Upravienec
P druinskih lanov, ki jih je umrli preivljal v 1x znesku
rtani deli, ki veejo na dohodek Povrailo potnih strokov prevoz, prehrana, nastanitev e je zavarovanec napoten na zdravljenje v drug kraj
Postopek uveljavljanja pravic

P do zdravstvenih storitev, zdravil, pripomokov, odsotnost z dela
1. oblikovanje izvedenskega mnenja * I. stopnja: - odloitev izbranega zdravnika: o poteku in koordinira postopk zdravljenja; odloa o odsotnosti do 30 dni - zdravnika komisija I. stopnje: o zdravilikem zdravljenju, zdravljenju v tujini, ugovorih zoper odloitev osebnega zdravnika, o odsotnosti z dela od 31. dneva, drugo po Z * II. stopnja: - zdravnika komisija II. stopnje: presoja mnenje komisije I. stopnje - predlog za presojo: zavarovanec, DD, ZZZS
46
DANILA OR
2. upravna odloitev - e zavarovanec ali DD ni zadovoljen z mnenjem komisije II. stopnje ali e ta ne odloi v 15 dneh zahteva odloitev v UPo (?????????spremembe) 3. sodno varstvo socialno sodie vije delovno in socialno vrhovno ustavno Upravni postopek pri ZZZS - 1. stopnja: obmona enota ZZZS - 2. stopnja: posebna enota na sedeu ZZZS Sodno varstvo Povrailo kode
P do denarnih dajatev
Organizacija ZZZS pravna oseba, javni zavod. Zavod upravlja skupina (dvopartitna 25 lanov).
nadzor nad delom

1. interni nadzor (samonadzor); 2. zdravstvena zbornica; 3. Ministrstvo za zdravstvo; nadzor ZZZS.
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

ZZZS je dolan organizirati zavarovanje za vse rizike, do kritja polne storitve. Ostale zavarovalnice to lahko organizirajo ali pa ne. Vendar e organizirajo morajo za vse ne gede na oseben rizik zavarovanca.
PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE Se uvede za razliko:

kjer obvezno zavarovanje krije le del ali za veji obseg pravic, viji standard ali za doloene pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju.
izvajalci: fizine in pravne osebe, ki imajo dovoljenje ministrstva za zdravstvo. Oblikuje se letni plan storitev. Na podlagi tega se opravi razpis za opravljanje storitev in ZZZS izbere izvajalce in z njimi sklene pogodbe.
OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV

spotovanje lovekovih pravic, zdravnike etike, enako obravnavanje vseh, varovanje zasebnosti, organiziranje nujne medicinske pomoi,.... Zdravnik je dolan sprejeti vse osebe, ki si ga izberejo (razen, e nima e zasedena
kvote). Osebni zdravnik odsotnost z dela.
ugotavlja
tudi
Zdravstveni delavci imajo pravico do stavke e ni bilo drugae ugodeno njihovim zahtevam, vendar morajo v asu stavke zagotavljati bolnikom: - nujno medicinsko pomo - nego in - oskrbo
47
DANILA OR
Zdravstveni delavci ne smejo zapustiti delovnega mesta dokler ne dobijo nadomestila pa eprav je njihov doloen delovni as e potekel, e bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi. DEURSTVO IN STALNA PRIPRAVLJENOST Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec dosegljiv za opravljanje nujne medicinske pomoi. ODGOVORNOST ZDRAVNIKA ZA SVOJE DELO Zdravstveni delavec za svoje strokovno delo v celoti prevzema etino, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. V RS je bilo v zadnjem obdobju e nekaj primerov sodnih postopkov zoper zdravstvene delavce za precej visoke zneske. UGOVOR VESTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV (56 l. Tudi vpraanje na izpitu) Zdravstveni delavec ima pravico odkloniti zdravniki poseg, e sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo, vendar mora o tem obvestiti zdravstveni zavod. Ta je tisti, ki je dolan zagotoviti izvajanje te pravice ali pri drugem zdravniku ali pri drugi organizaciji ali zavodu. Edina izjema so nujni primeri, ko zdravnik ne sme odkloniti posega. NOVE METODE ZDRAVLJENJA Preizkuanje novih metod zdravljenja, rehabilitacija in preizkuanje zdravil je dovoljeno samo s soglasjem Ministrstva za zdravje in s pisnim soglasjem bolnika (skrbnika ali starev). Izjemna monost je testiranje na prostovoljcih, ki morajo pisno potrditi svoje soglasje, da so seznanjeni z eventuelnimi stranskimi uinki. OBDUKCIJA (Razteleenje) Je obvezna po zakonodaji v RS za vsako umrlo osebo, ki je umrla v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravstvenem delavcu. Za ostale primere je priporoljiva, zlasti, e bi lo za dvomljiv razlog smrti ali celo indic za kaznivo dejanje. Z obdukcijo se naj zlasti ugotovijo VZROK in AS SMRTI. Obdukcija se izjemoma lahko NE IZVRI e so kumulativno (skupaj) izpolnjeni trije pogoji: 1. Izrecna elja svojcev 2. Vzrok smrti je nesporen 3. e se leei zdravnik s tem strinja Zdravstveni delavci morajo obvladati slovenski jezik (Na dvojezinem podroju
tudi drugi jezik), razen za tiste primere, ko nimajo direktnega stika z bolnikom. V neposrednem stiku z bolnikom se zahteva znanje slovenine. SEKUNDARIAT Je posebna oblika delovnega razmerja zdravnika, ko doloen rok (2 leti) opravlja delo skupaj z e usposobljenim zdravnikom in na koncu opravi preizkus usposobljenosti (isto kot pripravnitvo). Posebnost je tudi specializacija za posamezna oja zdravstvena podroja. Specializacijo doloi zdravnika zbornica v soglasju z Ministrstvom za zdravje. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Zdravstveni delavci se morajo strokovno izpopolnjevati za spremljanje razvoja zdravstvenih ved, pri emer zakon izrecno doloa, da morajo zdravniki in zobozdravniki dokazati strokovno usposobljenost v svoji stroki vsakih 7 let . e posamezen zdravnik tudi drugi ne opravi uspeno preizkusa usposobljenosti mu zdravnika zbornica odvzame dovoljenje za samostojno delo. PRIMARIJ Zdravstveni delavec, ki pri svojem delu izredno izstopa lahko dobi za uspeno zdravstveno, organizacijsko in strokovno delo naziv primarij. Zakon o zdravstvenem varstvu doloa Drubeno skrb za zdravje, kaj je potrebno v okviru dravne ali obinske ravni, doloa Zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem (poklicne bolezni, obolenja, preventivni zdravstveni pregledi.
ZAKON O LEKARNIKI DEJAVNOSTI

Lekarnika dejavnost je oblika zagotavljanja preskrbe prebivalstva in zdravstvenih zavodov z zdravili in tudi t.i. magistralna priprava zdravil.. Nobena pravna oseba niti posameznik, ne sme v pravnem prometu poslovati pod imenom lekarna, e ne opravlja lekarnike dejavnosti po definiciji. Lekarniko dejavnost lahko opravlja kot zasebnik dipl. inenir farmacije, ki izpolnjuje e dodatne pogoje (strokovni izpit, da mu ni prepovedano opravljanje dejavnosti) KONCESIJA Za opravljanje lekarnike dejavnosti se lahko posamezniku izda, e je na doloenem teritoriju potreba po lekarni. V primeru, e zasebni lekarnar ne more ve opravljati tega dela, ali e umre lahko izjemoma oji druinski lan opravlja
48
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI dejavnost e naprej (e izpolnjuje pogoje) ali zaposli pooblaenca, vendar najdalj za rok 5 let. Lekarnika zbornica zagotavlja uspeno lekarniko dejavnost v RS. naj bi se od ivega darovalca jemala le tkiva, ki se obnavljajo, izjeme so pri ledvicah, delih jeter ipd. Odvzem delov telesa umrle osebe Ve organov hkrati, e je ugotovljena smrt (moganska smrt). Umrlemu je mogoe odvzeti organe, ko je po medicinskih kriterijih in na predpisan nain ugotovljena smrt dajalca. T.i. mogansko smrt ugotovi komisija, zapisnik o tem morajo podpisati vsi iz komisije. Komisija, ki je ugotovila smrt, ne sme biti ista, ki bo odvzela in presadila organ. Taka ureditev naj bi prepreila prav vse eventualne mone zlorabe. PRIVOLITEV POSAMEZNIKA ZA ODVZEM ORGANOV V RS je potrebno povpraati sorodnike za mnenje, e posameznik ni imel izkaznice darovalca, pri emer se odvzem ne opravi, e oseba, ki je bila umrlemu blizu odvzemu nasprotuje.
ZAKON O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV LOVEKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA

Slovenska zakonodaja loi dva primer: - presajanje iz ivih oseb, - Presajanje iz mrtvih darovalcev. Posebej je doloeno, da delov lovekega telesa ni mogoe prodajati, eprav smo e imeli primere posameznikov, ki so eleli prodati posamezne organe. Iz telesa ivega dajalca je dopustno odvzeti organ ali del telesa samo e v to privoli pisno in e je tveganje za njegovo zdravje po medicinskih kriterijih v mejah sprejemljivega. Osnovno pravilo je, da
SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA

sistem socialnih storitev in denarnih socialnih pomoi je namenjen tistim prebivalcem, ki ne ustvarjajo lastnega dohodka in niso upravieni do dajatev iz drugih sistemov socialnega zavarovanja (varnostna mrea)
ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU

Socialnovarstvena dejavnost obsega: - sistem socialnih storitev: prepreevanje in reevanje socialnih stisk in teav posameznikov, druin in doloenih skupin prebivalstva - sistem denarnih socialnih pomoi: za ekonomsko ogroene posameznike in druine, ki si iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti sami sredstev za ivljenje Temeljna naela: 1. 2. ki jih doloa zakon 3. Upravienci: Socialnovarstvene storitve: 1. zavodu) obveznost vsakogar, da sam skrbi za svoje preivetje P vsakogar do enakega dostopa do storitev in denarnih dajatev pod pogoji, P do proste izbire pomoi pod pogoji, ki jih doloa Z dravljani RS s stalnim bivaliem v RS tujci, ki dovoljenje za stalno bivanje v RS ostali pod pogoji po Z prva socialna pomo: ocenitev teav in predlog ukrepov (opravi delavec v
49
DANILA OR
2. osebna pomo: svetovanje, urejanje in vodenje posameznika za izboljanje socialnih monosti 3. pomo druini: z delom ali svetovanjem 4. institucionalno varstvo: v zavodu, pri drugi druini ali drugi organizirani obliki za bivanje, varstvo in zdravstveno varstvo (invalidi, otroci, ki ne morejo iveti pri starih) 5. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji: za odrasle telesno in duevno prizadete osebe 6. pomo delavcem: pri reevanju problemov v zvezi z zaposlitvijo in socialno varnostjo Izvajalci: - CSD - javni socialnovarstveni zavodi - zasebni zavodi in zasebniki s koncesijo - dobrodelne organizacije - invalidske organizacije Denarne socialne pomoi: namen: zagotoviti sredstva za minimalno zadovoljevanje ivljenjskih potreb, ki omogoajo preivetje pogoji za pridobitev: - ni dohodkov iz dela - iz zavarovanj - iz drugih virov - iz premoenja razlogi za pomanjkanje objektivni (ne e izbrisani iz evidence BP, ni prijavljen kot BP, ne izpolnjuje obveznosti za izboljanje svojih socialnih monosti)
nain ugotavljanja dohodka in premoenja doloa zakon objektivnost razlogov doloa zakon izjeme za upravience z otroci in nezmone osebe, ki so kljub subjektivnim razlogom upravieni do pomoi upravienci: - samske osebe - druine viina denarne socialne pomoi - samska oseba: minimalni dohodek (valorizacija z indeksom rasti cen ivljenjskih potrebin) (razlika do te viine) - druina: 1 minimalni dohodek za 1. odraslo osebo + 0,7 za drugo odraslo + 0,3 za vsakega otroka do 18. leta/konca rednega olanja - enostarevska druina: kot za druino + 30% odloa CSD (diskrecija ali se dodeli oziroma dodeli v nijem znesku, e sklepa da je minimalni dohodek)
ZAKON O STAREVSKEM VARSTVU IN DRUINSKIH PREJEMKIH

ureja: - starevsko varstvo in P ki izhajajo iz tega - druinske prejemke
Uveljavljanje
eden od starev, zndd
50
DANILA OR
Starevski dopust Starevsko nadomestilo Definicije
P so vezane na otroka, prenehajo s smrtjo otroka P do odsotnosti z dela zaradi poroda / nege & varstva otroka nadomestilo plae / osebni prejemek ki izhaja iz zavarovanja za starevsko varstvo dalje obdobje = 30+ dni polna odsotnost z dela = odsotnost v obsegu tedenske obveznosti delna odsotnost z dela = kraja od polne, ve kot obveznosti strnjen niz = odsotnost v polnem trajanju posamezne vrste starevskega dopusta prispevki za socialno varnost = prispevki za obvezno PIZ, obvezno ZZ, za BP in za starevsko varstvo proraun
Sredstva
PRAVICE
Financiranje
IZ ZAVAROVANJA ZA STAREVSKO VARSTVO
naelo vzajemnosti in solidarnost primanjkljaj financira proraun iz drugih postavk Zavarovanje za starevsko varstvo
Zavarovanci
P iz zavarovanja Prispevki
1. osebe v DR v RS 2. detairani delavci, e ni druge podlage 3. zaposleni na konzulatih, e Mpo ne drugae 4. samozaposleni 5. kmetje (ki obvezno vkljueni v PIZ) 6. BP z nadomestilom ali pomojo 7. prejemniki nadomestila ZZZS za zaasno zadranost od dela 8. prejemniki starevskega nadomestila, e ni druge podlage 9. osebe, ki P do plaila prispevkov za socialno varnost zaradi starevstva 10. osebe, ki do delnega plaila za izgubljeni dohodek 1. starevski dopust 2. starevsko nadomestilo 3. P iz naslova krajega D zavarovanec - razen t. 10 RS delodajalec - delodajalec: 1., 2., 3. - zavarovanec: 4., 5., 6. - ZZZS: 8 - RS: 7., 9., 10., 11 direkt v proraun viino doloi Z osnova = enaka kot za PIZ za obraun, izterjavo uporablja davni postopek in dolobe o plaevanju prispevkov za soc. varnost P do starevskega dopusta
Vrste
1. porodniki 2. oetovski 3. za nego in varstvo otroka

51 DANILA OR
Upravienci D DD
4. posvojiteljski zavarovanci zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starevskega dopusta De mora o nameri izrabe obvestiti DD 30 dni pred predvidenim nastopom Porodniki dopust
mati: 105 dni - mrtvorojeni: 42 dni od poroda - smrt v asu PD: kolikor izkorieno, min. 42 dni od poroda, po smrti pripada max 10 dni - zapusti otroka ob / po rojstvu: 42 dni od poroda (e kasneje zapusti ni ve dopusta) Nain izrabe strnjen niz, polna odsotnost z dela 28 (42dni) pred predvidenim datumom poroda neizrabljeno kasneje ne gre P oeta do e mati: porodnikega - umre dopusta - zapusti otroka - trajno/zaasno ni sposobna za samostojno ivljenje in delo v soglasju z materjo: - mati mlaja od 18 + status dijakinje/tudentske 77 dni (e oe dejansko neguje in varuje otroka) (v istem primeru ima P lahko tudi eden od starih starev otroka) Oetovski dopust
Trajanje P nima
Trajanje Prenehanje
Nain izrabe
oe: 90 dni - mrtvorojen otrok - odvzeta RodP, prepovedani stiki z otrokom - otrok ivi pri materi ali drugi osebi + oe ne neguje / varuje otroka v asu porodnikega dopusta min. 15 dni polna odsotnost z dela (NE e koristi porodniki dopust) 75 dni najdlje do otrokovega 8. leta e se izkoria po dnevih 70% pripadajoih koledarskih dni Dopust za nego in varstvo otroka
Trajanje
eden od starev 260 dni neposredno po preteku porodnikega dopusta (dvojka + 90 dni; nedonoenek podalja za as prezgodnjega rojstva; podaljanje za kasneje ugotovljeno motnjo ali hujo bolezen)) podalja se, e e ob rojstvu otroka stara varujeta in vzgajata min. 2 otroka do 8 let: 2 otroka 30 dni 3 otroke 60 dni 4+ otrok 90 dni
Prenehanje Dogovor o izrabi Nain izrabe
v soglasju z materjo lahko koristi eden od starih starev (gl. zgoraj pogoje) otrok dan v nego in varstvo drugemu ali v zavod (enemu od starev) otrok dodeljen drugemu staru stara pisno, 30 dni pred nastopom dopusta strnjen niz; polna ali delna odsotnost z dela dogovor stari + DD
52
DANILA OR
Omejitve
mono prenesti del na kasneji as po dnevih gre na 70% ne hkrati oba stara v obliki polne odsotnosti z dela razen: - dvojki ali ve - otrok ki potrebuje posebno nego in varstvo - e vsaj 2 druga otroka ob rojstvu Posvojiteljski dopust
Trajanje
otrok 1-4 leta: 150 dni otrok 4-10 let: 120 dni ni P, e izrabljena P do porodnikega, oetovskega ali dopusa za nego in vzgojo strnjen niz: polna ali delna odsotnost; enega ali obeh starev; skupni max 150 / 120 dni P do starevskega nadomestila
Nain izrabe
Vrste
Upravienci
1. porodniko nadomestilo 2. oetovsko nadomestilo 3. nadomestilo za nego in varstvo otroka 4. posvojiteljsko nadomestilo kdor P do dopusta + zavarovan pred dnevom nastopa dopusta kdor nima P do dopusta + 12 mesecev zavarovan v 3. letih izkljuuje prejemanje drugih nadomestil (ZZ, ZPB) in plaila za socialno varnost 1. porodniki dopust: ves as trajanja 2. oetovski dopust: 15 dni nadomestila + 75 dni plailo prispevkov od minimalne plae 3. nega & varstvo: ves as trajanja 4. posvojiteljski dopust: ves as trajanja e delna odsotnost nadomestilo kot traja delna odsotnost povprena osnova, od katere obraunani prispevki za starevsko varstvo (razen nadur, materialni stroki, regres, jubilejne nagrada, odpravnine, lastniki delei) v asu trajanja dopusta so PI zavarovani + zav PB; del za zavarovanca plauje RS, drugi del pa DD max 2,5 povprene mesene plae v RS (razen porodniki) min. 55% minimalne plae - dela v asu dopusta - zane delati, opravljati samostojno dejanost (mora vrniti neupravieno prejeto) e se ne izrabi dopusta, se lahko pripadajoi del nadomestila izrabi v obliki dobroimetja za plailo varstva otroka, najemnine, reevanje stanovanjskega vpraanja P do krajega D od polnega
Trajanje
Osnova Plailo prispevkov Viina Prenehanje P Dobroimetje
Upravienec
star, ki neguje otroka do 3. leta star, ki neguje teko gibalno oviranega max do 18. leta
Plaa
min. polovien D - DD za dejansko opravljeno delo - RS do polne delovne obveznosti plailo prispevkov
53
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Uveljavljanje P
na podlagi mnenja zdravnike komisije pri CSD
Postopki za uveljavljanje P iz zavarovanja za starevsko varstvo subsidiarna uporaba ZUP

Odloanje
I. stopnja: center, ki doloi minister II. stopnja: ministrstvo za druino (pritoba ne zadri izvritve) sodno varstvo: delovno in socialno sodie krajevno pristojen center: - materino bivalie - materin delodajalec - kraj rojstva otroka - stalno bivalie posvojitelja / osebe ki ji je otrok zaupan porodniki, oetovski dopust in nadomestila -60 dni pred datumom poroda nega in varstvo otroka 30 dni pred iztekom porodnikega posvojiteljski dopust in nadomestilo 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta razen kjer kraji roki za obvestilo delodajalca center odloi v 15 dneh od prejema vloge
Roki
PRAVICA DO DRUINSKIH PREJEMKOV

Vrste
1. 2. 3. 4. 5. 6.
starevski dodatek pomo ob rojstvu otroka otroki dodatek dodatek za veliko druino dodatek za nego otroka delno plailo za izgubljeni dohodek Starevski dodatek
Definicija
denarna pomo starem, ko po rojstvu otroka niso upravieni do starevskega nadomestila 37.520 SIT mati 77 dni od rojstva otroka (+ oba bivalie in dravljana RS) oziroma oe v istih primerih kot P do porodnikega eden od starev po tem roku (isti pogoji) pisni dogovor; center lahko odloi drugae, e se ne sporazumeta ali sporazumeta v kodo otrok P tudi tretja oseba, e neguje in varuje otroka NISO: - kdor prejema nadomestilo plae / delno plailo za izgubljen dohodek - mati, katere zakonec / zunajzakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka 365 dni od rojstva otroka (vse skupaj seteto) preneha ko niso izpolnjeni pogoji po Z Pomo ob rojstvu otroka
Upravienci
Trajanje
54
DANILA OR
Definicija
Upravienci
enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca 53.600,00 SIT namesto denarja lahko zagotovi oprema (minister predpie kaj) vsak otrok, katerega mati/oe stalno bivalie v RS Otroki dodatek
Definicija
dopolnilni prejemek za preivljanje, vzgojo in izobraevanje, ko dohodek na druinskega lana ne presega zgornje meje dohodkov viina doloena glede na dohodek na druinskega lana (%povprene plae RS e nad 99% povprene plae, ni dodatka) in tevilo otrok povea za 10% e ivi v enostarevski druini e ni vkljuen v predolsko vzgojo se povea za 20% eden od starev / oseba ki skrbi za otroka s stalnim bivaliem v RS izjemna pravica - otrok nad 18 let, ki brez starev / ne ivi s stari, e odloi center NE, e otrok - v DR, kmet, samozaposlen - v zavodu, kjer celodnevna brezplana oskrba - oddan v rejnitvo - zakonska zveza / zunajzakonska skupnost - P do otrokega dodatka po Mpo - ne ivi z obema starema, samo eden roditeljsko pravico, e preivnina ni dogovorjena; razen e oetovstvo ni urejeno
Upravienci
Trajanje
2. in 3. e dokae, da materialno skrbijo za otroka do 18, leta, dokler se ola (status uenca, dijaka, vajenca, dodiplomskega tudenta) max do 26 leta izjemoma ez, e trajanje olanja na visoki stopnji 5 ali 6 let; zaradi dalje bolezni /vojske ni konpala v roku vsaki se prizna za 1 leto prvi dan potem ko niso ve izpolnjeni pogoji Dodatek za veliko druino
Prenehanje
Definicija
letni prejemek namenjen druini z ve otroki 53.600 SIT v enkratnem znesku eden od starev, e ima skupno prebivalie z otroci v RS druina: 3+ otrok (pogoji iz otrokega dodatka) eden od otrok ko 3 ali ve otrok iste druine ivijo brez starev tretji otrok rodi do 30.6. v letu v katerem se uveljavlja P dokler so izpolnjeni pogoji
Upravienci
Trajanje
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
55
DANILA OR
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Definicija
Upravienci
kritje poveanih ivljenjskih strokov zaradi nege in varstva takega otroka 19.300 meseno 38.590 za otroke posebnih kategorij (hude) eden od starev / druga oseba, e otrok stalno bivalie v RS uveljavi na podlagi mnenja zdravnike komisije NE za otroka: - v zavodu s celodnevno oskrbo, razen e materialno skrbi za otroka ko se zagotavlja posebno varstvo do 18. leta, e pogoji kot pri otrokih dodatkih Delno plailo za izgubljeni dohodek
Trajanje
Definicija
osebni prejemek, prejme eden od starev, ko prekine DR ali zane delati kraji delovni as od polnega zaradi nege in varstva otroka s teko motnjo v duevnem razvoju ali teko gibalno oviranega otroka viina = minimalna plaa (oziroma sorazmerno, e dela s krajim delovnim asom) obvezno PI zavarovani, zavarovani PB, za starevsko varstv prispevek zavarovanca plauje upravienec, prispevek DD RS so tudi zavarovani (plauje upravienec) eden od starev (+ otrok in on bivalie v RS in dravljana RS) odloa na podlagi mnenja zdravnike komsije NE: - otrok v zavodu kjer celodnevna brezplana oskrba - otrok v rejnitvu dokler pogoji, do 18 leta najdlje e otrok umre 3 mesece po smrti dokler komisija ne ugotovi, da na domu ni primerne nege Postopki za uveljavljanje P do druinskih prejemkov
Upravienci
Trajanje
subsidiarna uporaba ZUP

Odloanje
I. stopnja: center, ki doloi minister II. stopnja: ministrstvo za druino (pritoba ne zadri izvritve) sodno varstvo: delovno in socialno sodie - e dolobe o krajevni pristojnosti starevski dodatek mati 30 dni pred predvidenim datumom poroda; max do 30 dni po rojstvu oe 30 dni po nastanku dogodka, ki razlog za pridobitev pravice pomo ob rojstvu otroka max 60 dni po rojstvu otroka otroki dodatek 90 dni po rojstvu dodatek za veliko druino doloi center po uradni dolnosti
Roki
56
DANILA OR
za nego otroka 90 dni po rojstvu za izgubljeni dohodek 30 dni pred prenehanja, max 60 dni po prenehanju prejemki se usklajujejo z rastjo izhodine plae za negospodarske dejavnosti (odloa minister) povrnitev kode nadzor evidence osebnih podatkov
57
DANILA OR

PSV Komb

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

PSV Komb

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

SOCIALNA VARNOST (PODSISTEMI)..............................................................................................6

SISTEM VARSTVA BREZPOSELNIH........................................................................................12

SISTEM POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA.......................................20

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA..............41

SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA..............................................................................................49

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

2. Pravica do enakega obravnavanja: ne glede na osebne okoliine. Dovoljena pa je pozitivna

2. SOCIALNO ZAVAROVANJE je oblika zavarovanja za tiri rizike:

4. SOCIALNA VARNOST je najiri pojem, ki zajema dajatve za rizike iz:

2. NAELO UNIVERZALNOSTI (Vse skupaj) Pomeni, da naj bi v sistem socialne varnosti

3. NAELO VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI Pomeni, da vsak plauje enak odstotek od

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

4. NAELO OBVEZNOSTI SOCIALNE VARNOSTI Pomeni, da mora vsak, ki je v rednem

6. NAELO DEMOKRATINOSTI IN SAMOUPRAVE UPORABNIKOV Pomeni, da se vse

7. NAELO NEZASTARLJIVOSTI IN NEODTUJLJIVOSTI PRAVIC Pridobljene pravice po

8. NAELO SPOTOVANJA PRIDOBLJENIH PRAVIC Pomeni, da oseba, ki je pridobila

SOCIALNA VARNOST (PODSISTEMI)

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

urejena z zakonom lokalnih skupnosti

nekontributivni sistem: drava in/ali lokalna skupnost

trajanje pogoji za nastanek pravic po samem zakonu:

pravna narava pravic pravno varstvo

individualizirane pravice priznane dajatve se spremenijo glede spremenjeno situacijo lahko na

vsakdo upravien do dajatve nevtralen relativno poceni standardizirane dajatve

niso prilagodljivi dejanskemu stanju na podroju

omejen krog upraviencev nizke dajatve

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

poseg v zasebnost nevarnost odloanja arbitrarnega

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

SISTEM VARSTVA BREZPOSELNIH

Sistem obsega naslednje sisteme (= socialno varstvo)

brezposelna oseba merjenje brezposelnosti oblike brezposelnosti: obseg brezposelnosti je odvisen od

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

delitev prebivalstva: aktivno (zaposleni + brezposelni) + neaktivno (nezaposleni, ki ne iejo zaposlitve)

SLOVENSKI SISTEM ZAVAROVANJA - ZZZPB

rtano (1998) -priprava za zaposlitev -P delavcev, katerih delo postane nepotrebno

delavci delodajalci proraun (krije primanjkljaj 90%) 1. oseba ni v DR

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

samozaposlena (dobiek iz dejavnosti ne presega zneska zajamenega

lastnik/solastnik GD (ni zavarovan na drugi podlagi + dobiek prispevki

je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje je na razpolago za zaposlitev aktivno ie zaposlitev

Zavarovana je BP oseba, ki:

UPORABA NA LASTNO ODGOVORNOST!

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI