Naštejte, skicirajte in na kratko opišite vrste kontrastov barve

1. Zaporedni kontrast barve: po daljšem zrenju v lik (npr. 30 sekund), prenesemo

pogled na belo ploskev in doživimo negativno pasliko (lik vidimo v komplementarni
svetlobni barvi)

2. Komplementarni kontrast: 2 barvi ki ležita

nasproti v določenem barvnem krogu.
Če zmešamo dve komplementarni barvi,
dobimo nevtralno barvo. Primeri nekaterih
Ittnovih komplementarnih parov:
rdeča-zelena, modra-oranžna...

3. Kontrast svetlosti barve – npr. med svetlo

rdečo in temno rdečo, med svetlo modro
in temno modro – torej isto barvo, mešano z
nevtralno svetlejšo, npr. belo ali
s temnejšo, npr. črno.

4. Kontrast kakovosti barve (ali barvne kvalitete oz.

nasičenosti ene barve)
– npr. kontrast med živo rdečo in manj nasičeno
rdečo iste svetlosti - rdečo
mešamo npr. s srednje sivo, rumeno s svetlo sivo,
vijolično s temno sivo...

5. Toplo – hladni kontrast. V Ittnovem barvnem krogu je skrajni toplo-hladni kontrast

na vodoravni osti – med oranžno-rdečo barvo in med modro-zeleno oz. zeleno-modro
barvo. Toplo-hladni kontrast se lahko stopnjuje, lahko je tudi šibek npr. med magento
in oranžno-rdečo...

skrajni hladno-topli močen hladno-topli šibek hladno-topli

kontrast kontrast kontrast

Nina Šuštaršič Remic – izvlečki iz učbenika za interno rabo : Vrste kontrastov barve 1
6. Količinski kontrast barve: Če želimo, da v kompoziciji učinkujejo barve po količini
(velikosti ploskev) enakovredno zastopane, moramo svetle ploskve ustrezno zmanjšati
oz. temne ploskve povečati. To je povezano s fenomenom iradiacije barve (svetle
površine so videti optično večje od enako velikih temnih). Primeri:

Rumene, ki je svetla, je v kompoziciji neprimerno manj kot vijolične, ki je zelo temna

barva.
Oranžne je nekoliko manj kot modre če imamo sliko v teh dveh barvah.
Zelena je enako svetla oz. temna kot rdeča, zato sta v količinskem odnosu v tem
primeru enakovredni.
7. Simultani kontrast barve: Ista barva na različnih ozadjih je videti drugačna zaradi
interakcije z ozadjem. Ozadje vpliva na vse tri dimenzije barve, navidezno spremeni
svetlost, nasičenost in barvnost. Primer: mali rdeči kvadratek je iste barve na različnih
ozadjih. Najsvetlejši deluje na črnem ozadju, najtemnješi na belem, najbolj nasičene
barve na komplementarnem ozadju, na hladnem ozadju deluje topleje kot na ozadju tople
barve.

Tudi nevtralna, siva na različnih ozadjih deluje spremenjena.

8. Kontrast barve k barvi: Itten je ta kontrast pojmoval kot najbolj primarnega in ga v svoji
knjigi navaja kot prvega. Če želi preprost človek ali otrok npr. izraziti navdušenje nad
barvo, uporabi barve, ki so čim bolj narazen v barvnem krogu. Po Ittnovi teoriji je največji
kontrast barve k barvi med tremi osnovnimi barvami ter nevtralnima barvama belo in črno.
Med sekundarnimi barvami naj bi bil ta kontrast manjši in med terciarnimi še manjši.
Maksimalni kontrast barve k barvi je večkrat uporabljen pri grafičnem oblikovanju, ker te
kombinacije najhitreje zagledamo, npr. pri prometnih znakih, pri logotipih, zastavah,
uporabljen pa je velikokrat tudi v ljudski ornamentiki, vitražih itn.

2
Nina Šuštaršič Remic – izvlečki iz učbenika za interno rabo: Vrste kontrastov barve