UNIVERZITET SV.

KLIMENT OHRIDSKI BITOLA PRAVEN FAULTET

SEMINARSKA RABOTA

Stvarno pravo

Tema:

PRAVO NA ZALOG

Mentor:
Prof. D-r Miladin Krstanoski

Izrabotil:
Gorgievska Marija 93
1

Ki~evo Maj 2009 god.

SODR@INA 1. Sodr`ina 2. Koristeni kratenki 3. Pravo na zalog - subjekti na pravoto na zalog - zasnovawe na pravo na zalog a) dogovoren zalog b) sudski zalog v) zakonski zalog - objekti na pravo na zalog - ostvaruvawe na pravoto na zalog - prestan na pravoto na zalog - {to se obebeduva so pravoto na zalog - subjekti na zalo`noto pravo - predmet na zalog - na~in na zasnovawe na ZDZ - na~in na steknuvawe na ra~niot zalog - steknuvawe na pravo na hipoteka - praven osnov za zasnovawe na dogovorniot zalog - pri~ini za prestanik na dogovorniot zalog 4. Hipoteka vo rimskoto pravo 5. Koristena literatura

KORISTENI KRATENKI ZSIDSP - Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ZDZ - Zakon za dogovoren zalog l.k.br. - li~na karta broj EMBG - edinstven mati~en broj na gra|aninot

. Pravo na zalog Pravoto na zalog Zakonot za sopstvenost go definira kako: Pravoto na zalog e stvarno pravo vrz tu|a stvar so koe se obezbeduva pobaruvaweto na zalo`niot doveritel so davawe zalog (zalo`uvawe) na opredelena stvar ili pravo vo korist na zalo`niot doveritel, koj koj e ovlasten da raspolaga so tu|ata stvar, na na~in {to po istekot na rokot na pristignatosta da bara namiruvawe na svoeto pobaruvawe od vrednosta na taa stvar ili pravo (so prodavawe na zalo`enata stvar), pred doveritelite koi na taa stvar ili pravo nemaat zasnovano pravo na zalog, kako i pred zalo`enite doveriteli koi pravo na zalog vrz taa stvar steknale po nego, bez razlika na promenata na sopstvenosta za zalo`enata stvar. ^l. 225 ZSDISP Od ovoj ~len se gleda deka Zakonot za sopstvenost pravoto na zalog go tretira za stvarno pravo. Za pravnata priroda na ova pravo vo civilistikata postojat dilemi. Prete`niot del od teorijata smeta deka pravoto na zalog po svojata pravna priroda e obligaciono pravo , no Zakonot mu dava tretman na ova pravo za stvarno so ogled na negovoto zna~ewe vo pravniot `ivot. Subjekti na pravoto na zalog Zalo`niot doveritel i zalo`niot dol`nik mo`at da bidat site fizi~ki i pravni lica vo ramkite na nivnata pravna i delovna sposobnost.
3

^l. 227 ZSIDSP Zasnovawe na pravo na zalog Pravoto na zalog mo`e da se zasnova vrz osnova na dogovor (dogovorno zalo`no pravo), sudska odluka (sudsko zalo`no pravo) i zakon (zakonsko zalo`no pravo) na na~in opredelen so zakon. ^l. 226 st.1 ZSIDSP
a) Dogovoreniot zalog se steknuva so sklu~uvawe na dogovor za zalog i so

zapi{uvawe vo soodvetnite javni knigi koga zalo`enata stvar e nedvi`nost (hipoteka), a koga zalo`enat stvar se podvi`ni stvari (ra~en zalog) ili prava, dogovoreniot zalog se steknuva so sklu~uvawe dogovor za zalog i so predavawe na stvarta vo vladenie na zalo`niot doveritel (neregistriran zalog), odnosno so sklu~uvawe na dogovor za zalog I so popis na zalo`enata stvar, bez predavawe na stvarta vo vladenie na zalo`niot doveritel (registriran zalog). ^l. 226 st.2 ZSIDSP

Dogovor Sklu~en na________________ godina ^len 1 Hipotekarniot doveritel _________________ od ______________ ul. ______________ br. ___, lk br. _________, EMBG ____________ izdadeni od _________ i Hipotekarniot __________. ^len 2 Zaradi obezbeduvawe na pobaruvaweto na hipotekarniot dol`nik vo iznos od _____ denari so kamata od ______% godi{no, koe poteknuva od dogovorot br. ______ od ______ godina za zaem {to hipotekarniot doveritel mu go odobril na
4

dol`nik

___________________

od

_____________

ul.

_______________br. __, lk br. __________, EMBG ___________ izdadeni od

hipotekarniot dol`nik, hipotekarniot dol`nik ja zalo`uva svojata nedvi`nost (ku}a, zemji{te i sl. - da se opi{at so pobliska adresa i katastarski podatoci), i dozvoluva na taa nedvi`nost da se stavi intabulacija vo korist na hipotekarniot doveritel. Pravoto na sopstvenost na ovaa nedvi`nost, hipotekarniot dol`nik go doka`uva so (da se opi{e dokumentot od koj proizleguva toa pravo na sopstvenost). ^len 3 Hipotekarniot doveritel e ovlasten na na~in opredelen so zakon , da bara namiruvawe na svoeto pobaruvawe od vrednosta na zalo`enata nedvi`nost pred doveritelite koi na nea imaat hipoteka, kako i preddoveritelite koi hipoteka na nea steknale po nego, bez ogled na podocne`nata podelba na nedvi`nosta. ^len 4 Vrz osnova na ovoj dogovor na koj potpisite na dogovornite strani se zavereni od nadle`en organ, hipotekarniot doveritel i bez prisustvo na hipotekarniot dol`nik, e ovlasten da pobara od nadle`niot sud da izvr{i kone~no zapi{uvawe na intabulacijata od prv red vrz zalo`enata nedvi`nost za svoeto pobaruvawe od ~l. 2 od ovoj dogovor, i vedna{ istata da se udejstvuva vo intabulacionite knigi, so toa {to re{enieto za inatbulacija sudot }e go dostavi na dogovorenite strani. ^len 5 Ovoj dogovor e sklu~en vo 6 ({est) primeroci od koi dva za hipotekarniot dol`nik, a ostanatite za hipotekarniot doveritel. Hipotekaren doveritel ______________________ MP Hipotekaren dol`nik _____________________

b) Sudskiot zalog se steknuva so sudska odluka donesena vo postapka za

prisilno obezbeduvawe na pobaruvaweto i so zapi{uvawe vo soodvetnite knigi (javni). Zakonskite odredbi so koi se ureduva sudskata postapka za

obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe gi opredeluvaat uslovite pod koi sudot mo`e da odlu~i da se zasnova sudsko zalo`no pravo. ^l. 226 st. 3 ZSIDSP Re{enie za izvr{uvawe Za _____________________________ od ______________________. Vo vrska so

zavedeniot predmet za prisilno izvr{uvawe protiv Vas br. _____/_____ godina, vo koja se javuvate kako dol`nik sprema _______________________________. Od strana na ___________________ sud vo ___________ Izvr{en organ na den ____________ godina Vi e izvr{eno popis na Va{iot dvi`en i nedvi`en imot. Se zadol`uvate na den _______________ godina do ____ ~asot vo ____________ sud vo ________soba br. ___ (Izvr{no oddelenie) da ja uplatite baranata suma na pari vo iznos od ______ denari. Dokolku ne postapite po gorniot nalog, sudot bez prethodno izvestuvawe, i bez zadol`itelno prisustvo na dol`nikot e izvr{i prisilno odzemawe na popi{aniot imot i istiot na Va{ tro{ok }e bide prenesen vo sudot za javna proda`ba. __________ godina MP Izvr{en organ ____________________

v) Zakonskiot zalog se steknuva so isplnuvawe na uslovite predvideni so zakoni. ^l. 226 st.4 ZSIDSP Objekti na pravo na zalog Pravoto na zalog mo`e da postoi na podvi`ni stvari, nedvi`nosti i prava. ^l. 228 st.1 ZSIDSP (1) So pravoto na zalog mo`at da se optovarat edna ili pove}e stvari. (2) Stvarite od stav 1 na ovoj ~len potrebno e da se vo pravniot promet. ^l. 229 ZSIDSP (1) Pravoto na zalog se odnesuva na cela stvar, na del na stvarta, na nejzinite plodovi dodeka ne se odvoeni, kako i na nejzinite sostavni delovi i pripadoci.
6

(2) Pravoto na zalog mo`e da se zasnova za idna, oro~ena kako i za uslovna obvrska. (3) Zalo`niot doveritel mo`e da zasnova pravo na zalog na postojaniot zalog vo korist na treto lice bez soglasnost na zalo`niot dol`nik (podzalog). ^l. 230 ZSIDSP Ostvaruvawe na pravoto na zalog Pravoto na zalog se ostvaruva vrz osnova na principot na prioritet kako osnoven princip: (1) Koga na ista stvar postojat pove}e zalo`ni prava, redosledot po koj se namiruvaat se opredeluva spored datumot na upisot vo soodvetnata javna kniga. (2) Ako vrz edna ista stvar se zapi{ani pove}e zalo`ni prava vo eden ist den, redosledot po koj se vr{I namiruvaweto }e se opredeluva spored ~asot na priemot na baraweto za upis vo soodvenata javna kniga. (3) Barawata podneseni vo ist moment (den i ~as) imaat ednakov tretman vo pogled na namiruvaweto na pobaruvawata, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno. ^l. 232 SZIDSP Vo ostvaruvaweto (vr{eweto) na pravoto na zalog va`i i na~eloto na akcesornost: Pravoto na zalog mo`e da se prenese na drug zaedno samo so prenosot na pobaruvaweto koe so toa zalo`no pravo e obezbedeno(akcesornost na zalogot). ^l. 233 ZSIDSP Zaknot za sopstvenost vo vr{eweto na zalo`noto pravo dopu{ta zasnovawe na pravo na sopstvenost na doveritelot vrz zalo`enata stvar (leh comissorio), ako toa e predvideno so dogovorot za zalog: Namiruvaweto na pobaruvaweto od stav 1 na ovoj ~len pod uslov, na~in i postapka utvrdena so zakon mo`e da se izvr{i i so steknuvawe na pravo na sopstvenost vrz zadol`enata stvar ili pravo, ako toa e predvideno so dogovor za zalog.
7

^len 225 st.2 ZSIDSP Treto na~elo vo ostvaruvaweto na pravoto na zalog e negovata nedelivost: Zalo`enata stvar go obezbeduva pobaruvaweto na zalo`niot doveritel do celosno namiruvawe na negovoto pobaruvawe, bez ogled na podocne`nata podelba na stvarta (nedelivost na zalogot). ^l. 231 ZSIDSP Prestan na pravoto na zalog Pravoto na zalog prestanuva pod uslovi i na nain opredelini so zakon. ^l. 234 ZSIDSP Dogovoreniot zalog vo pravniot sistem na Republika Makedonija e ureden so specijalen zakon - Zakon za dogovoren zalog (ZDZ) od 2003 godina. So negovoto vleguvawe vo sila prestanaa da va`at Zakonite za zalog na podvi`ni predmeti i prava od 1988 godina, koj go ureduva{e dogovoniot zalog vrz podvi`ni redmeti i prava i Zakonot za dogovorna hipoteka od 2000 godina so koj se ureduva{e dogovorniot zalogvrz nedvi`nosti. Zakonot za dogovoren zalog prestavuva harmoni~no spojuvawe (eden vid kodifikacija) na dogovorniot zalog i na podvi`ni i na nedvi`ni stvari i na prava. Toj vo sebe go ureduva na~inot, uslovite i postapkata za zasnivawe, vr{ewe i prestanok na dogovornoto zalo`no pravo i na ra~niot zalog i na hipotekata.

[to se obezbeduva so zalogot? (1) So zalogot se obezbeduvaat pari~ni i drug vid pobaruvawa, ~ija vrednost e izrazliva vo pari, {to doveritelot gi ima vo odnos na svojot dol`nik od odreden obligacionen odnos. (2) Pobaruvawata obezbedeni so zalog, ako ne bidat ispolneti vo rokot na nivnata pristignatost, zalo`niot doveritel niv mo`e da gi namiri vo vrednost na

predmetot na zalogot ili pod uslovi i na~ini predvideni so ovoj zakon za da se stekne so pravo na sopstvenost vrz predmetot na zalogot (leh commissorio). ^l. 2 st. 1 i 2 ZDZ Subjekti na zalo`noto pravo Subjektite na zalo`noto pravo se zalo`niot dol`nik i zalo`niot doveritel: (1) Zalo`en dol`nik mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice koe ima opredelen pari~en dolg ili dolg ~ija vrednost e izrazliva vo pari vo odnos na zalo`niot doveritel od odreden obligacionen ili drug vid praven odnos, kako i treto lice koe nema takov dolg, a e soglasno da odgovara za tu| dolg so zasnivawe na zalog vrz svoj predmet. (2) Zalo`en doveritel mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice koe ima opredeleno pari~no pobaruvawe ili pobaruvawe koe e izrazlivo vo pari vo odnos na svojot dol`nik, koj e soglasen vrz svojot predmet da dopu{ti zasnovawe zalog vo polza na doveritelot ili mesto nego toa da bide treto lice koe nema takov dolg, a e soglasno vrz negov predmet da se zasnova pravo na zalog. ^l. 13 st. 1 i 2 ZDZ Predmet na zalogot Vo zavisnost od predmetot na zalogot, ZDZ razlikuva : ra~en zalog ili hipoteka: Predmet na ra~niot zalog mo`e da bide podvi`na stvar, hartija od vrednost, odredeno imotno pobaruvawe ili drugo pravo, a predmet na hipotekata e samo odredena nedvi`nost, odnosna stvar izedna~ena so nedvi`nost so ovoj ili drug zakon. ^l. 4 ZDZ So zalogot mo`e da se optovari celiot predmet na zalog ili samo idealen negov del, kako i pove}e oddelni predmeti. ^l. 5 ZDZ Zalog mo`e da se zasnova i vrz iden predmet. ^l. 7 ZDZ

Vo zalog mo`e da bide daden I predmet vrz koj ve}e e zasnovan zalog (podzalog). ^l. 6 ZDZ Zalogot mo`e da bide daden i za idna, odnosno uslovna obvrska i vrz niv da se zasnova nadzalog. ^l. 8 ZDZ Predmetot za zalogot mora da e vo sopstvenost na zalo`niot dol`nik i da e vo praven promet. Na~in na zasnovawe na ZDZ Spored na~inot na zasnovawe ZDZ razlikuva: vladetelski zalog, koj se zasnova na predavawe na predmetot na zalogot vo vladenie na zalo`niot doveritel i nevladetelski zalog, koj se zasnova bez predavawe na predmetot na zalog vo vladenie na zalo`niot doveritel. Ra~niot zalog mo`e da se zasnova so predavawe na predmetot vo vladenie (vladetelski zalog) ili bez negovo predavawe vo vladenie (nevladetelski zalog), a hipotekata se zasnova samo kako nevladetelska. ^l. 3 ZDZ

Na~in na steknuvawe na ra~niot zalog (1) Pravoto na nevladetelski zalog se steknuva so sklu~uvawe na dogovor za zalog, so popis i opis na zalo`nata stvar i upis na zalogot vo Zalo`niot register. (2) Pravoto na vladetelski zalog se steknuva so sklu~uvawe na dogovor za zalog i so predavawe na predmetot na zalog vo vladenie na zalo`niot doveritel. ^l. 14 st. 1 i 2 ZDZ

Steknuvawe na pravo na hipoteka

10

(1)Pravoto na hipoteka se steknuva so sklu~uvawe na dogovor za hipoteka i so zapi{uvawe na hipotekata vo javna kniga na na~in i pod uslovi propi{ani so zakon. ^l. 17 st. 1 ZDZ Praven osnov za zasnovawe na dogovornoto zalo`no pravo (1) Dogovorot za zalog se sklu~uva vo pismena forma, osven dogovorot za vladetelski zalog koj mo`e da bide sklu~en vo koja bila forma. (2) Dogovorot za zalog {to ne e sklu~en vo pismena forma ne proizveduva pravno dejstvo. ^l. 21 st. 1 i 2 ZDZ (2) Dogovorot za zalog svojstvoto na izvr{na isprava go steknuva so zaverka na potpisite na dogovorenite strani I so davawe nan izjava pred notar deka se soglasni nivniot dogovor za zalog da ima svojstvo na izvr{na isprava pri zaverkata na nivnite potpisi. ^l. 22 st. 2 ZDZ

Pri~ini za prestanok na dogovorniot zalog Pri~ini za prestanok na zalo`noto pravo se: - gubewe na vladenieto na zalo`niot predmet kaj neregistriraniot zalog, ako gubeweto nastanalo na zakonit na~in; - ispolnuvawe na obvrskata od strana na zalo`niot dol`nik (prestanuvawe na pobaruvaweto); - polnova`no otka`uvawe od sredstvata za obezbeduvawe; - soedinuvawe na zadol`niot doveritel so zalo`niot dol`nik vo edno isto lice; - propa|awe na zalo`niot predmet poradi vi{a sila, osven ako predmetot na zalog e soiguran; - proda`ba na zalo`eniot predmet zaradi realizacija na zalo`noto pravo; - prestanok na pravnoto lice koe e zalo`en doveritel, a nema svoj praven sledbenik;
11

- ednostrano raskinuvawe na dogovorot za zalog pod uslovi opredeleni so zakon; - spogodbeno raskinuvawe na dogovorot za zalog; - istekot na opredeleno vreme, osven kaj hipotekata i - vo drugi slu~ai predvideni so zakon. ^L. 41 ZDZ Koga predmetot na zalog }e propadne po vina na dol`nikot, toj e dol`en da dade drug soodveten predmet. ^l. 49 ZDZ

KORISTENA LITERATURA Stvarno pravo (kniga1) - prof. d-r Rodna @ivkovska 2005 g. Op{t del na gra|ansko pravo (praktikum) - prof. d-r Rodna @ivkovska 2005 godina Obrasci na podnesoci vo sudskite postapki i drugi pravni akti (primeri) - d-r Kiril ^avdar, d-r Dimko Milenkov 1994 godina citirani zakoni: ZSIDSP - Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ZDZ - Zakon za dogovoren zalog
12

internet: www.mlrc.org.commk

13