1.

2. 3. 4. 5. 6. 8.

7.

9.

G. igman je zelo prijazna, je pa teko napisati vsa vpraanja, ker sprauje izkljuno preko primerov, preko katerega obdela ves postopek, cel ZKP. Iz KZ ima rada posebni del, ampak kd, ki so najbolj aktualna, glede splonega dela pa sva se le pogovarjali o kazni, ki bi jo kot sodnica izrekla v primeru, ki mi ga je postavila tisti primer z ilegalci? Hotela je sliati ve o izgonu. Spraevalka je res super, je toilka in sprauje iz toilskega zornega kota....npr. kaj bi vi kot toilec storili ipd..... naloge policije in toilstva v kazenskem postopku, preiskava, predkazenski, predhodni postopek, pripor in druge oblike za zagotovitev udelezbe obdolzenca, pridrzanje, zaslisanje pred preiskovalnim sodnikom...), kot KZ (nasilje v druzini - vec razlicnih dejanj zoper razlicne osebe v druzini - gre za eno kd... Nic ne sprasuje splosnega dela KZ, pri posebnem delu pa k.d., ki so jih nasteli ze drugi). ali lahko dravni toilec vabi k sebi osumljenca (samo, ko odloa o alternativnem obravnavanju, ne pa redno-sporno) jaz sem bila vpraana tudi neko KD, za katero je bil predlog dan v letu 2006, na obravnavi 2009 pa se je ugotovilo, da storilec ni tisti, ki je bil obdolenec so pa e vedeli kdo je prav takrat-kaj sedaj ali lahko novemu storilcu sodijo (gre za zastaranje, tako da bi priporoala tudi pogled splonega dela KZ glede zastaranja KD). gospa pa zelo oitno pazi, da te ne bo sprasevala preko petnajst dvajset minut, zato odgovarjaj umirjeno in ne zaletavo Predvsem je zanima tvoje razumevanje ZKP, zato so njena vpraanja usmerjena predvsem v to, kako bi ukrepal kot sodnik, ali preiskovalni sodnik in seveda dravni toilec; kar se zaenkrat spomnim: Sprauje predvsem preko primerov, vendar, e dobro zna ZKP v delu do glavne obravnave, vpraanja niso teka, meni je bilo e najteje ji sledit, ko je pripovedovala primer, ampak to potem tudi sama opazi in ga ponovi, e je potrebno. Milenka igman je zelo prijazna gospa, ki postavlja vpraanja striktno iz procesnega prava (razen e omenjena KD iz posebnega dela - jaz sem imel grdo ravnanje v druini) in e to res v veliki veini iz predkazenskega postopka. Pri vpraanjih te velikokrat postavi v razline vloge - policija, DT, preiskovalni sodnik, sodnik.

1. Pri procesu se dosti ukvarja z pristojnostjo DT, priporom in

razmejitvijo pristojnosti okrajno/okrono. 2. preko primerov me je izpraala celoten predkazenski postopek - roki

PREDHODNI KAZENSKI POSTOPEK 3. ste DDT (deurni dravni toilec) in prejmete klic policije, da je prilo do poara v hali. Kako boste odreagirali, kaj vse boste storili? 4. ez dva dni se v zvezi z zadevo ujame dva mladoletnika, kaj boste predlagali, kdaj je zoper mladoletnike moen pripor? 5. predhodni kazenski postopek: kaj se v njem dogaja 6. predkazenski postopek

KAZENSKO - Milenka igman

7. zaslianje osumljenca, kdaj ga mora preiskovalni sodnik zasliati po tem, ko mu policisti odvzamejo prostost, ali mora biti zagovornik navzo in kdo e (toilec), kaj e toilec med zaslianjem zasi?, 8. kaj mora toilec narediti po zaslianju, kaj e toilec med obravnavno ugotovi, da je KD drugo, kot navedeno v obtonici, 9. kakna je vloga DT (preganja) 10. e policija ne vloi ovadbe kaj polje DT? (poroilo, DT se sam odloi ali bo dejanje preganjal) 11. Predhodni postopek - kaj je bistvo, smisel? Po tem, ko sem se malo poskuala razgovoriti okoli zbiranja dokazov, kaj vse dela policija, pa utemeljenost suma pa vse ostale stvari, ki bi mi prile na pamet (treba im ve asa ponucat na lahkih vpraanjih), me je prekinila, in elela od mene izvedeti, kako z eno besedo reemo temu, kar dela policija (odkriva) in temu, kar dela DT (preganja). In je bila ful vesela. 12. Kaj lahko naredi toilec z ovadbo? Jaz sem samo natela, pa e to samo bolj povrno, v smislu zavre, zahteva preiskavo oz. vloi obtoni akt ali pa se odloi za katero izmed alternativnih monosti (poravnavanje, odloitev pregona...potem pa me je e prekinila). Nato me je v tej zvezi vpraala e, kdo naloi osumljencu pogoje (odg. DT), kaj e se okodovanec ne strinja z odloenim pregonom (odg. to je njegova pravica, DT ga ne more prisilit; DT lahko e vedno zavre ali vloi zaht. za preisk/obt. akt). Vpraala me je e kaj v primeru, ko je sporazum sklenjen, osumljenec pa izpolnil nalogo (odg. DT zavre ovadbo, ok. nima pravice nadaljevati postopka).
13. Kaj stori DT v primeru, ko ni dovolj dokazov za utemeljen sum in

zavre ovadbo, kasneje pa se najdejo novi dokazi? Jaz sem rekla, da zavrenje ovadbe ni razlog, da DT ne bi mogel na podlagi dodatnih dokazov vloiti zaht. za preisk/obt. akta. Hotela je e sliat, da zavrenje ni meritorna odloitev in da je potrebna nova ovadba. Potem me je v zvezi s tem e vpraala, kaj je moral DT storiti, ko je zavrgel ovadbo (odg. obvestiti ok., ki lahko nadaljuje/prevzame pregon). Potem je pa e nadaljevala...no, v tistem primeru prej, ko so se nali novi dokazi, recimo da je DT vloil obtoni predlog pri okrajnem sodiu. Sodie je razpisalo GO in nanjo povabilo okodovanca. Kako je zdaj s tem, ko je okodovanec najprej dobil sklep o zavrenju (se pravi, da kazenski pregon ne bo zaet), nato pa je kasneje dobil vabilo na GO? Jaz sem malo debelo pogledala, ker nisem ravno vedela, kaj hoe sliat (se mi je zdelo, da vse tima), nato pa se nekaj zaela daviti o tem, da saj so ga morali kaj obvestiti (DOHH!!), pa me je takoj prekinila in pojasnila, da v tej fazi ni ne obveajo ve okodovanca, da je pa to realna situacija v Sloveniji in da je s strani okodovanca malo neugodno. Tako da ob tem vpraanju predlagam veliko zaudenje nad nao ureditvijo, pa eno ornk kritiko, da to ni OK. Po mojem bo vesela. 14. preiskovalna dejanja, kaj so nujna in kateri so posebni ukrepi

KAZENSKO - Milenka igman

15. kaj bi naredili kot deurni DT, e bi dobili obvestilo, da se je na PP zatekla enska, ki je rtev nasilja v zakonski skupnosti, nasilje pa traja e dalj asa? 16. Kdaj bi lahko v tem primeru podali obtoni predlog za nasilnitvo, kdaj za lahko telesno pokodbo in kdaj za grdo ravnanje? 17. Kaj bi kot sodnik storili, e bi ena po koncu dokaznega postopka izjavila, da ne eli kazenskega pregona moa? 18. Ali se lahko pri prepovedi priblievanja doloeni osebi odredi denarna kazen, e varovana oseba kri to prepoved? POSTOPEK PORAVNAVANJA IN ODLOG PREGONA 19. poravnavanje, odlog pregona-kaj se zgodi z okodovancemnima ve monosti nadaljevat pregona e soglaa 20. - odvraanje kazenskega pregona (odlog pregona za katera k.d. iz pristojnosti okrajnega in katera iz pristojnosti okronega) 21. pogojna odloitev pregona:kdo osumljencu doloi pogoje 22. Odloitev kazenskega pregona - ali je potrebno soglasje okodovanca (da) POLICIJA
23. glavna pristojnost oz. naloga policije v kp

24. pristojnosti DT 25. vloga policije v predkazenskem postopku 26. ali lahko DT zahteva dopolnitev ovadbe; 27. policija najde cigarete pri pregledu na meji pri srbskem dravljanu kaj naredis kot dt 28. policija storilcu odvzame prostost - v koliknem asu ga pripelje k sodniku 29. - vloga policije v predkazenskem postopku 30. - usmerjanje policije s strani DT (jaz sem si v zvezi s tem prebrala Uredbo o sodelovanju dravnega toilstva in policije) 31. vloga policije v predkazenskem postopku 32. vloga DT v predkazenskem postopku 33. kakna je bistvena vloga policije v kazenskem postopku (odkriva kazniva dejanja) 34. predkazenski postopek- vloga policije in DT, 35. kaj naredi DT z ovadbo, 36. zaslianje- pogoji za veljavnost v sodnem procesu, 37. Vloga policije v predhodnem postopku (elela sliati, da policija odkriva, jaz sem zaela s tem, da se osredotoi na konkretno kd in konkretnega storilca ter zbira dokaze) SUM IN UTEMELJEN SUM 38. - razlika sum in utemeljen sum (odgovor je, da je utemeljen sum dokazni standard)
KAZENSKO - Milenka igman 3

39. kaken sum potrebuje DT za zaetek preiskave 40. ZKP: razlika razlogi za sum- utemeljen sum 41. razlogi za sum, utemeljen razlog za sum, utemeljen sum razlike, kje se kaj uporablja 42. razlika sum/utemeljen sum

OVADBA 43. kdaj okodovanec prevzame pregon 44. zavrenje ovadbe 45. kaj DT naredi z ovadbo, e se mu zdi, da ne vsebuje dovolj podatkov za utemeljen sum, kaj e DT ovadbo zavre 46. Kaj naredi policija - zbere obvestila, polje toilcu ovadbo ali poroilo Kaj potem naredi toilec. 47. Ali lahko dopolni preiskavo potem ko e tee preiskava (e npr dobi nove dokaze) - ja, kako se temu ree - raziritev. 48. Kaj potem ko se zakljui preiskava mora naredit toilec.... 49. Pomembno, da ve potek predhodnega postopka. 50. Potem na GO, pa mora vedet, da toilec lahko modificira obtoni akt, spremeni pravno kvalifikacijo in predvsem to kaj naredi sodie ko pride do sprememb pristojnosti okrajno - okrono (in obratno). PREISKAVA 51. preiskava 52. kaj so nujna in kaj posebna preiskovalna dejanja? 53. preiskava, uvedba, obseg preiskave, konec preiskave, kaj stori PS in kaj DT - roki 54. ukrepi za zagotovitev obd. navzonosti, odpravo pon. nevarn.,... 55. kaj bi storili kot sodnik, e bi pri ukrepu prepovedi pribli. razdaljo namerno krila z ukrepom varovana oseba 56. ali mora obrazloiti predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj (da); 57. nujna preiskovalna dejanja 58. kdaj se zane postopek (pri sumarnem zastopa stalie, da z branjem obtonega predloga) 59. na meji najdejo cariniki v skritem prostoru cigarete, kokain...Kaj je potrebno paziti? Cariniki imajo monost brez odredbe, po novem zakonu pa tudi policija na meji lahko preie brez odredbe. 60. ali lahko policija na meji preie avto brez odredbe, kako pa je s tem v notranjosti drave- na meji lahko brez, drugae potrebuje odredbe(razen izjem) 61. ali ste kot DT dolni oditi na kraj preiskave? PRIPOR
KAZENSKO - Milenka igman 4

62. pripor-priporni razlogi 63. pripor (kako reagira DT, ko je odrejen pripor; kdaj v skrajanem postopku; ali lahko DT predlaga na glavni obravnavi uvedbo pripora), kaj mora vsebovati predlog za pripor in kateri so alternativni ukrepi (npr. hini pripor); 64. begosumnost-kaj pa z dravljani eu-se ne tejejo za tujce po tem kd. preiskava-kdo zahteva, itd 65. kaj bi kot dt predlagal npr pripor - zaradi katerega razloga begosumnost - kako bi v takem primeru kot ps utemeljil begosumnost oz kaj bi pri tem preveril - ali ima ima v slo druino sorodnike stalno zaposlitev.... 66. -pripor (ali ga je mono odrediti med GO) 67. ali je za pripor med glavno obravnavo nujno potreben predlog DT-ne 68. ali z evropskim pripornim nalogom lahko pripremo dravljana Srbije - ne 69. Razlika med priporom v rednem in skrajanem postopku - to je dobro znat zelo podrobno, sploh cel skr. postopek, ker sva se tu zadrali kar nekaj asa. 70. Kaj e preiskovalni sodnik ne bi ugodil predlogu za pripor? 71. pripor v sumarnem postopku 72. natanno pripor (kaj mora vsebovati predlog za pripor, pripor v skrajanem postopku nasilnitvo-da,grdo ravnanje-ne) 73. iz katerega pripornega razloga se lahko pripre tujega dravljana v primeru, da se v skritih prostorih avtomobila -ali morajo biti kumulativno podani vsi priporni razlogi 74. kateri bi bili priporni razlogi pri k.d. nasilnitva, katere ukrepe se lahko predstavlja namesto pripora (prepoved priblievanja e kri varovana oseba denarna kazen; e kri obdolenec monost 75. odreditve pripora) pripor - kdaj in kdo ga odredi, kako je s tem na glavni 76. Razlika med priporom v sumarnem postopku in 'rednem' postopku? 77. v koliknem asu mora biti vroen sklep o priporu (potrebno pazit, ker je odvisno ali ga je polcija takoj pripeljala k PS ali pa je bilo pred tem odrejeno e policijsko pridranje) 78. postopek odreditve pripora 79. monost odreditve pripora v primeru kritve hinega pripora - komu se prepove priblievanja v primeru hinega pripora (tudi domaim) 80. nasilje v druini, kateri priporni razlog, kaj lahko PS stori, kaj mora DT predlagati, kaj mora obrazloi, kaj lahko osumljenec stori, roki 81. mo pretepa eno in se je to e vekrat ponovilo. Katero k.d., bi odredili pripor, in e bi, iz katerega razloga. Pri k.d. glede katerih je sumarni postopek je potrebno pazit, da je pripor mono odredit samo za kd ki se preganjajo po uradni dolnosti, medtem ko za k.d., ki se na tobo je tobo samo v rednem (ast in dobro ime preko sredstev javnega obveanja)
KAZENSKO - Milenka igman 5

82. Primer: policija odvzame prostost osumljencu, dravljanu BiH, v

Sloveniji zaradi kd tihotapstva. Ima zaasno prebivalie v Slo, kjer ivi tudi cela njegova druina. a) v koliknem asu ga mora privesti pred PS? b) koliko je najdalj, ko ga ima lahko pridranega (brez odredbe in nato z odredbo)? c) iz katerega razloga bi vi kot PS odredili pripor zoper njega? d) kdaj po odvzemu prostosti mora PS zasliati osumljenca? 83. Primer: Naslinitvo v. nasilje v druini. a) iz katerega razloga lahko odredim pripor zoper osumljenca kd nasilnitva? Ali je bolj smiseln kaken drug omejevalni ukrep (prepoved priblievanja doloeni osebi - kaj mora biti v takem sklepu vse navedeno: razdalja, znesek denarne kazni, e sklep kri okodovanec, pripor e sklep kri osumljenec)? 4. Na primeru nasilja v druini (191/1 in 191/3) sprememba stvarne pristojnosti in kaj naredi v obeh primerih a) sodie, b) DT (spremeni obtobo, ker se je spremenil dejanski opis storjenega dejanja - ugotovi se, da sta bila v asu kd okodovanka in odbolenec poroena - 1. odstavek, okrono)
84. sumarni postopek

GO 85. vloitev neposredne obtonice - roki 86. sprememba obtonice na GO (iz lahke v hudo telesno in obratno); 87. ali lahko sodnik doloi vijo kazen, kot jo v obtonici predlaga DT? 88. do kdaj lahko okodovanec pri dejanjih, ki se preganjajo na predlog, predlog umakne 89. monost spremembe obtonice, ali lahko sodie spremeni, e je obtoen, da je storil iz naklepa, ugotovi se malomarnost, do kje se lahko spreminja obtonica 90. premo.prav.zahtevek - splono, kaj je to, do kdaj lahko uveljavlja, kdo, kaj,... 91. pri primerih se je izmislila nek pritoben razlog in potem sva obdelali e to 92. adhezijski postopek
Adhezijski postopek je kazenskemu postopku pridruen pravdni postopek, za katerega veljajo dolobe civilnega procesnega prava in dolobe obligacijskega prava. Glede na to se lahko obdolenec in okodovanec v kazenskem postopku o plailu premoenjskopravnega zahtevka poravnata, lahko pa obdolenec premoenjskopravni zahtevek tudi pripozna.

93. Klasika o spremembi pristojnosti okrajno - okrono sodie.

To si res poglejte. V tej zvezi e, kaj je v primeru, ko je potrebno iz KD po ur. dolnosti spremeniti v KD na predlog (npr. iz nasilnitva v ogroanje varnosti)? Odg. za nadaljevanje postopka je potreben predlog, drugae mora sodie zavrt.

KAZENSKO - Milenka igman

94. kaj e okodov. umakne predlog? Kaj e gre za nasilnitvo? Kaj je DT

umakne OBTONI predlog, kaj stori sodnik

95. Toilec na glavni obravnavi prekvalificira KD v takno, da se

preganja na predlog/zasebno tobo? Jasno mi je, da mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati? Zanima me, kaj naredi sodie, e okodovanca ni oz. ne nadaljuje? Ali izda zavrnilno sodbo ali izda sklep s katerim zavre obtonico (352 len ZKP) 96. DT na glavni obravnavi prekvalificira kaznivo dejanje v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog. Kaj e okodovanca ni? Kaj e je potekel rok za pregon? 97. Sodnik jasno ni vezan na obtobo. Po obtonici se obdolencu oita umor...med postopkom pa se ugotovi, da gre za lahko tel. pokodbo..Kakne so monosti. 98. Ali sodie vzame avto, ki je bil uporabljen za prevoz ilegalcev? Zakaj/na podlagi esa? 73 KZ 1.

PRITOBA 99. - pritobeni razlogi 100. pritoba na primeru (nasilje v druini - ni dokazov, kaj stori kot sodnik; kako bi se DT pritoil); 101. Primer (v procesnem smislu): nelegalen prehod ez dravno mejo, ko Hrvat spravlja dva Turka ez nao mejo (ta je iz naega pisnega). Iz katerega razloga pripor (odg. begosumnost), v koliknem asu ga morajo privesti pred PS (odg. nemudoma, max. 6 ur, drugae pol. pridranje), ko dobi sklep o priporu, kakne so njegove monosti (odg. 24 ur za pritobo), ali ima tudi ZVZ (odg. ja). Nadaljevanje: na glavni obravnavo sodie na podlagi ocene dokazov presodi, da ni dokazano, da je Hrvat za svojo "storitev" dobil plailo, zato sodie izda oprostilno sodbo. Iz katerega razloga bi se kot DT pritoil? Odg. zaradi zmotne ugotovitve dej. stanja. Tukaj je potrebno pazit, da ne ree zaradi nepopolne ug. dej. stanja, ker je sodie to ugotovilo popolno (na podlagi ocene dokazov), vendar pa jih je ocenilo zmotno. eprav potem tudi sama igmanova pove, da se ta dva razloga veinoma zelo prepletata in je malo primerov, kjer bi lo res samo za enega. 102. Pritoba: primer: nasilje v druini, obdolenec se ne zagovarja, okodovanka noe izpovedati zoper njega, predlagano je zaslianje sosedov, ki pa vedo, kaj se je dogajalo in to tudi izpovedo, sodie pa izda oprostilno sodbo. Iz katerega razloga se lahko pritoi? Jaz sem rekla le zmotna ugotovitev dejanskega stanja, vpraala me je iz katerega razloga e (nepopolna ugotovitev d.s.)

ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI 103. 104. ZVZ: ali je mona obravnavi...

7

KAZENSKO - Milenka igman

105.

106. 107.

preiskava ali je mona zahteva za varstvo zakonitosti za pripor? zahteva za varstvo zakonitosti

--------------------------------KZ MATERIALNO ZASTARANJE!!! 108. predhodni/predkazenski postopek na podlagi lahke in hude telesne pokodbe; 109. kaj stori DT v primeru lahke telesne pokodbe 122 KZ-1 (zahteva opravo posameznih preiskovalnih dejanj; vloi neposredno obtonico); 110. nekdo je obtoen KD nasilnitva (gre pa za druinsko nasilje) kaj sedaj, ko je novo KD nasilja v druini - hotela je sliati, da je potrebno uporabiti mileji zakon. 111. k.d. nasilnitva 112. KZ: lahka in huda telesna pokodba (in v zvezi s tem sprememba pristojnosti sodia) 113. primer KD poneverbe, zlorabe uradnega poloaja, razlika: goljufija-poslovna goljufija 114. pristojnost sodi na primeru grdo ravnanje v druinski skupnosti in lahki ter teki pokodbi... 115. Grdo ravnanje v druinski skupnosti - zelo vesela, e ve kaj pie v 3. odstavku lena. 116. Pazite edino, ker pri materialnem pravu sprauje posamezna kazniva dejanja (tista, ki so e navedena - goljufija, posl. goljufija, tihotapstvo, prehod meje, LTP, HTP...), ki jih morate znati obraati levo in desno... 117. kd nasilnitva v druini, huda telesna pokodba, na primeru ali odloa okrajno ali okrono 118. primer: kot deurni DT dobite obvestilo, da se je na PP zatekla enska, ki je rtev nasilja v zakonski skupnosti, nasilje pa traja e dlje asa? kd nasilnitva - 299/1 in 2, kd LTP-133, kd grdo ravnanje146, kd ogroanje varnostu-145 spraevala me je kakne so razlike med navedenimi kd, kdaj je potreben predlog, kako je z okod. kot toilcem, pa zasebni toilec,... 119. primer-kd tihotapstva-priporni razlog zoper dravljana srbije, ki ga zalotijo pri dejanju na hrvaki meji. 120. razlika poslovna goljufija in goljufija,primer pa, dva poslovna partnerja sta v nekem trajnem razmerju in eden preneha plaevatielela je sliat, da pri poslovni goljufiji teko razmejit ali gre za kd ali zgolj neizpolnitev obveznosti

KAZENSKO - Milenka igman

121. kaj bi storili v postopku zaradi povzroitve hude telesne pokodbe iz malomarnosti, e bi se med trajanjem postopka ugotovilo, da gre za lahko telesno pokodbo (kot toilec, kot sodnik) 122. identiteta kd k.d. ogroanja varnosti, grdo ravnanje in nasilnitvo- na kaken nain se preganjajo (predlagalni delikti ali po uradni dolnosti) 123. dva romuna ukradeta avto v Italiji in jih ujamejo v Sloveniji-za katero kd gre, ali jih lahko nai organi primejo, kje se jim sodi.... 124. obdelala sva se k.d. prepovedan prehod cez mejo 125. primer: kako bi koristoljubnost dokazali, e bi ilegalni prebeniki izjavili, da niso niesar plaali (gre za vpraanje proste presoje dokazov) 126. primer: 196. len KZ - na meji v vozilu z dvojnim dnom najdejo mamilo. Policija vas kot DT obvesti. Kaj storite? kaj je bistveno pri tem kd? 127. bistvo kd tihotapstva 128. Kdo kaj naredi - tiste dolobe pri skrajanem postopku. Iz kz-ja pa primer v zvezi z nasiljem v druini in v tej zvezi e glede spremembe pristojnosti e najprej ne ivita skupaj, tekom postopka pa spet ivita skupaj (3.odst. - 1. odst 191 l.) 129. In iz katerega razloga bi se pritoili v tej zadevi - e en trdi, da ivita skupaj, drugi pa da ne ivita skupaj - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. 130. Nasilje v druini (kako lepo je bilo to sliat) - mo pretepa eno in ji pri tem povzroi e HTP. Kako se to presoja? Odg. sodie bo presojalo obe KD, saj HTP ni zajeta v KD nasilja v druini in bo lo za stek (sodie doloi za vsako KD svojo sankcijo in izree enotno kazen). Kaj pa v primeru, ko bo pri enakem KD mo v enem izmed pretepov po nesrei pokodoval e svojega sina, tako da mu bo povzroil zvin glenja? Odg. najprej pazi - zvin glenja je HTP in ne LTP (?!?). Mo odgovarja tudi za to, saj je HTP mono povzroiti iz malomarnosti. Kaj pa, e bi mu povzroil LTP? Odg. potem pa ne bi odgovarjal, ker LTP ni mogoe povzroiti iz malomarnosti. 131. na meji najdejo vozilo z dvojnim dnom, v njem pa droge, policija vas poklie kot DDT, kaj boste storili? kaznivo dejanje po 311. KZ, novela. 132. materialno pravo: druinsko nasilje vs. nasilnitvo, 133. huda telesna pokodba, ali je mono storiti to KD iz malomarnosti, katero sodie je pristojno v primeru temeljne izvritvene oblike in katero, e je storjeno iz malomarnosti, kaken je postopek, 134. e se na GO ugotovi, da ne gre za lahko, temve hudo telesno pokodbo). 135. Razlika goljufija v. poslovna goljufija 136. KD prepovedan prehod ez dravno mejo, kaj je tu kljuno(koristoljubnost) 137. Kako bi koristoljubnost dokazali, e bi ilegalni prebeniki izjavili, da niso plaali niesar?(sodie ni vezano na formalna dokazna pravila)
KAZENSKO - Milenka igman 9

138. nasilnitvo 139. KD tihotapstva-kaj bi storili kot deurni DT, e bi vas obvestili, da so na meji odkrili v tovornjaku nekaj zabojev cigaretov, katere so poskuali pretihotapiti? Kaj je tu kljuno pri dokazovanju tega KD? 140. zastaranje
141.
da je pri vpraanjih iz posebnega dela KZ1 pozorna na to, da zna razlike med novim in starim zakonom npr. pri nasilnitvu. Prav tako me je spraevala ali je mono povzroiti hudo telesno pokodbo iz malomarnosti (da), in katero sodie je v tem primeru pristojno (okrajno) in ali je potem mona lahka telesna pokodba iz malomarnosti (ne). 142. primer: srba ustavijo na meji in ugotovijo, da tihotapi cigarete - dt malo usmerja, da kakno navodilo katere podatke naj zbirajo sicer pa mu policija sama odvzame prostost... LTP, HTP, ogroanje varnosti, grdo ravnanje, nasilnitvo, nasilnitvo v druini

KAZENSKO - Milenka igman

10