ZGODOVINA
AKUZATORNI POSTOPEK
- kljub temu da je akuzatorni postopek najstarejša oblika kazenskega postopka, je bil to najbolj demokratičen kazenski postopek z najugodnejšim položajem obdolženca - zasnovan je na ideji spora med dvema enakopravnima strankama – tožilcem in obdolžencem - temeljne procesne funkcije (obramba, obtožba in sojenje) so strogo ločene - kazenski postopek se začne s tožbo tožilca zoper določene osebo - dokazno breme nosi tožilec - edina dolžnost obtoženca je, da se udeleži kazenskega postopka in se izjasni o obtožbi => ali je in do kolikšne mere je utemeljena • ni dolžan izkazati svoje obrambe • ima pa pravico, da dokaže, da ni kriv - položaj sodišča je nepristranski, objektiven, razsodniški • je samo pasivni opazovalec dokaznih aktivnosti strank in ocenjevalec uspeha njihovega dokazovanja v sporu • odloča neposredno - sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila • dokaze presoja prosto, nevezano na kakršnakoli dokazna pravila • presoja po principu logike in izkustva ter po načelu neposrednosti (ustnost in ogledovanje predmetov dokazovanja) - kontradiktornost => vsa procesna dejanja se izvajajo v navzočnosti obeh strank, ki imata pravico do nasprotovanja trditvam nasprotne stranke, replike - glavna obravnava je praviloma edini stadij kazenskega postopka • če obsega tudi pripravljalni postopek, ima tudi ta akuzatorni značaj - postopek poteka javno in ustno - kot pravilo za presojo dokazov se uporablja načelo in dubio pro reo => v dvomu je treba odločiti obdolžencu v prid - ni oficialne maksime - značilnosti tega postopka so še danes merilo za presojo stopnje demokratičnosti sodobnega mešanega kazenskega postopka

INKVIZITORNI POSTOPEK
- ni strank => obdolženec/inkvizit je le objekt kazenskega postopka • kolikor je zakon dopuščal zagovornika, so bile njegove pravice močno omejene in je bil zato za izid postopka nepomemben - za obrambo je skrbelo sodišče po lastnem preudarku, če je ocenilo, da je potrebna - izhajal je iz domneve krivde in ne iz domneve nedolžnosti => cilj kazenskega postopka je bil obdolžencu dokazati krivdo • priznanje pravice do obrambe je bilo po tako le ovira za uresničitev tega cilja - postopek se je začel s preiskavo => začel jo je preiskovalni sodnik/inkvirent po uradni dolžnosti, ko je na kakršenkoli način izvedel za kaznivo dejanje (oficialna maksima) • postopek se je lahko začel tudi na podlagi indicev (domnevanj, sumničanj) • če so obstajali priporni indici, je zoper inkvizita inkvirent odredil preiskovalni

zapor - vse tri temeljne procesne funkcije obtožbe, obrambe in sojenja so združene v rokah sodišča - težišče glavne obravnave se je premaknilo iz glavne obravnave na preiskavo - sodišče po uradni dolžnosti izvaja dokaze, za katere oceni, da so potrebni - preiskovalno načelo (inkvizitorna maksima) je načelo formalne resnice => ocena dokazov je vezana na formalna dokazna pravila, ki so bila abstraktno in vnaprej določen z zakonom, in niso bila prepuščena prosti presoji sodišča • zakon je določal, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko štejejo, da določeno pravno relevantno dejstvo obstoji • namen je bilo varstvo pred sodniško samovoljo pri ugotavljanju dejanskega stanja - za obsodbo za najhujša kazniva dejanja je bilo potrebno obdolženčevo priznanje • če ni bilo dano prostovoljno, da je bilo treba doseči z mučenjem • obdolženčevo priznanje je veljalo za kraljico dokazov (confessio est regina probationum) • priznanje so preverili => če je bilo lažno, so ga kaznovali z lažjo telesno kaznijo in nadaljevali s torturo • če priznanja ni bilo mogoče izsiliti niti s torturo, so obdolžencu začasno odpustili kazenski pregon => veljal za manj krivega - nepopolno dokazana krivda je bila izenačena z delno krivdo, mučenje pa se je delno pojmovalo kot kazen => obdolženca je zadela blažja kazen • če ni mogla biti izrečena, je bilo mogoče izreči oprostilno sodbo • institut začasne odpustitve sojenja (absolutio ab instantia) je ustvarjal možnost ponovnega sojenja => niso poznali načela prepovedi ponovnega sojenja (ne bis in idem) - niso priznavali pravila in dubio pro reo - preiskava je bila tajna - sodišče je sodilo le na podlagi listinskih dokazov, zapisnikov, ki jih je v zvezi z opravljenimi preiskovalnimi dejanji sestavil inkvirent - uporaba iracionalnih dokaznih sredstev (ordalije, tortura) - inkvizicijski postopek je poseben kazenski postopek, ki je bil uveden za pregon verskih deliktov - uvedla ga je rimskokatoliška cerkev, da bi ohranila disciplino ter položaj in čistost verskega nauka - v ta namen je papež pooblaščal posebne sodnike, inkvizitorje, da na območju, za katerega so bili pristojni, zatirajo krivoverstvo - kot verska kazniva dejanja so šteli krivoverstvo (hereza), verski razkol (shizma), odpadništvo od krščanske vere (apostazija) in čarovništvo (magija) - postopek se je začel po uradni dolžnosti preko izrednih cerkvenih sodišč - inkvizitor je bil tudi pooblaščen soditi ob morebitnem sumu kaznivega dejanja - za pridobitev priznanja so uporabljali torturo - da so šteli priznanje za verodostojno, je moralo biti ponovljeno nekaj časa po prestanem mučenju - če je bilo priznanje zanikano, se je tortura nadaljevala - možnosti obdolženčeve obrambe pa ni onemogočala le tortura, ampak celoten način dokazovanja • obdolženec ni bil seznanjen z imenom ovaditelja in z imeni prič • pričale so lahko tudi osebe, ki so bile pričanja nesposobne (ker jih je npr. zadela infamija zaradi krivoverstva)

MEŠANI POSTOPEK
- skonstruiran je po eklektičnem načelu - je rezultat sinteze dveh nasprotujočih si načel, inkvizitornega in akuzatornega

- deli se na dva temeljna stadija => pripravljalni postopek (preiskava) in glavno obravnavo (sodba in njena razglasitev) • med ta dva stadija je vključen še tretji prehodni del => postopek obtoževanja z morebitno kontrolo obtožbe. - pripravljalni postopek je v glavnem zasnovan po vzoru preiskave v inkvizitornem tipu, s to razliko, da v njem ni več uporabljena tortura • začne se po uradni dolžnosti, na pobudo državnega organa, državnega tožilca, ne glede na voljo oškodovanca, če oceni, da je bilo storjeno KD • funkciji pregona in sojenja sta ločeni => funkcija pregona je v pristojnosti državnega tožilca, funkcijo preiskave pa izvršuje poseben organ sodišča, preiskovalni sodnik • namen te delitve je zagotoviti objektivnost organa, ki opravlja pripravljalni postopek • namen preiskave preiskovalnega sodnika je zbrati dokaze, na podlagi katerih je mogoče odločiti, ali naj se zoper obdolženca vloži obtožnica ali pa naj se kazenski postopek ustavi, ter zbrati dokazno gradivo, o katerem se bo presojalo na glavni obravnavi • preiskovalni sodnik ne oblikuje obtožbene hipoteze, le preverja obtožbeno tezo s stališča okoliščin, ki jo utemeljujejo in s stališča okoliščin, ki ji nasprotujejo => zanj ne velja inkvizitorna maksima • pripravljalni postopek je tajen • pravica do obrambe pa je v različnih evropskih državah različno omejena  elementi inkvizitornega postopka - če je obdolženec obtožen, preide kazenski postopek v stadij glavne obravnave • sodišče razsoja na podlagi obravnave, ki jo je samo izvedlo po načelu kontradiktornega postopka, v katerem ob sodišču sodelujeta tudi obe stranki • na glavni obravnavi imata obe stranki pravico navajati dokaze • obdolženec ima neomejene procesne možnosti za obrambo • sodišče presoja dokaze neposredno in prosto po načelu ustnosti in javnosti • sodišče na glavni obravnavi po uradni dolžnosti ugotavlja resnico o dejstvih, na katerih bo zasnovalo svojo sodbo • pobuda zbiranja dokaznega gradiva je v pristojnosti strank in sodišča (akuzatorni samo stranke) • sodišče skrbi za vodenje postopka, za vzdrževanje reda, poleg tega pa skrbi tudi za razjasnitev vseh okoliščin, ki so obtožencu v prid in breme • sodišče lahko na glavni obravnavi zbira in ocenjuje dokaze tudi na podlagi lastnih spoznanj o tem, kaj je predmet dokazovanja in kako naj se preveri verodostojnost dokazov • pravica tožilca, zagovornika in sodišča, da obdolžencu zastavljajo vprašanja • obdolženec se ni dolžan zagovarjati

da so vodilne ideje. njihove legitimnosti. zaradi katere se lahko pozabi. ki izvirajo iz notranjega in mednarodnega prava . ker to. posledice => opozarjajo. drugi pa ta pojma razlikujejo  .doktrina tudi ne daje enotnega odgovora na vprašanje. nekateri obravnavajo n. kjer ti vsebujejo pravne standarde ali pravne praznine ~ oblikovanje temeljnih načel je pomembno so za konstrukcijo sistema kazenskega postopka in za pravilnejšo. njihovega pomena in namena. kontradiktornosti. katera so in kakšno vrednostno vsebino imajo tista načela. v čem je razlika med pravnim pravilom in pravnimi načeli => nekateri menijo. katera načela so temeljna => to lastnost prepoznamo iz njihovega izvora.pomen načel lahko motrimo iz 2 zornih kotov • zakonodajni pogled => zakonodajalcu dajejo smernice za zakonsko ureditev procesnopravne materije ali določenega procesnega problema ~ tako nam razkrivajo tip kazenskega postopka in to.po današnjem pojmovanju so sinteza procesnih predpisov.nekateri teoretiki opozarjajo. veljavnosti. da ima formuliranje teh načel tudi negativno stran oz. kar je za enega avtorja temeljno načelo. ki bi morala biti splošna in trajna • problem je v tem. vsebine.temeljna načela => izoblikovala so se v nemški pravni teoriji kot odraz zoperstavljanja temeljnih značilnosti akuzatornega postopka . okamenilimi načeli. vrste in stopnje. predvsem tam.TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA SPLOŠNO . čeprav je je kontradiktornost v bistvu akuzatornost) . lažjo in zanesljivejšo uporabo procesnega prava .omogočajo sistematizacijo procesnih predpisov in tako pripomorejo k njihovemu boljšemu razumevanju in razumevanju procesnopravnega sistema kot celote . akuzatornosti ločeno in n. da imajo le-za zgolj instrumentalen pomen za uresničevanje ciljev postopka .za temeljna načela je značilno. da temeljna procesna načela niso nespremenljiva in da lahko so lahko zavirajo sproščeno analizo aktualnih procesnih problemov z že preživelimi. na katerih temelji kazenski postopek . do kolikšne mere sprejema kazensko procesno pravo določene države mednarodno priznana merila varstva človekovih pravic • praktični pogled (na ravni uporabe prava) => načela so pripomoček za razlago procesnih predpisov.razlikovanje med načeli in običajnimi procesnimi pojmi zadeva najprej vprašanje. da gre v obeh primerih za pravna pravila. pa tudi na podlagi tega. za drugega sploh ni načelo + različni avtorji pod različnimi nazivi obravnavajo isto vsebino ali pod istim nazivom različno vsebino (npr. ki so se spremenila iz nekdanje gonilne sile v dogmo • pretirano poudarjanje načel lahko privede do fetišizacije.

iz katerih izvirajo • izvirajo iz dogmatične pravne izkušnje. ki ne dopušča izbire • je zakonska določba.vrednostna merila so lahko vsebovana že v samih pravnih pravilih ali pa so se razvila v sodni praksi .pravno načelo => posreduje vrednostno merilo. ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega uresničevanja .dogmatična načela => izvirajo izključno iz pravnih pravil.. ki naj se po njem presojajo .. se zastavlja vprašanje.. deklaracij. iz katerega so izvedena vsa druga načela • sodobna teorija pripisuje takšen značaj načelu pravičnosti => najvišje procesno načelo. iz mednarodnih pogodb. kolikor natančneje je določeno njihovo bistvo z zakonom . da se njihovo sporočilo zakonsko determinira .temeljna kazenska procesna načela delimo v dve skupini => načela. v katerem so določeni subjekti nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja • je vrednotenje. ker preraščajo okvire pozitivne ureditve ter postanejo dogmatična. kako naj se ravna v določenem pravnem razmerju. .temeljna načela kazenskega procesnega prava lahko razdelimo v dve skupini => ustavna in procesna načela • ustavna načela so rezultat interpretacij ustavnih določb • procesna načela so povezujejo v sistematično celoto določene institute kazenskega procesnega prava .pravno pravilo => določa tip vedenja in ravnanja. dogmatične pravne zavesti. ki je predmet pravne razlage glede na pravno pomembna dejstva. ki zahteva uresničitev določenega cilja v največji mogoči meri in je zavezujoče.nedogmatična/vrednostna/aksiološka načela => izvirajo iz ideje legitimnosti (upravičenosti oblasti) in iz ideje pravičnosti (iz človekovih pravic ter svoboščin kot kategorije naravnega prava) • ta načela so zaradi svoje nedogmatičnosti pomembna za razvoj kazenskega procesnega prava. ki so de iure obvezna pravna načela => vrednostna merila. ki jih je določil že zakonodajalec – obvezna pravna načela • njihova uporabnost je toliko večja. ki se nanašajo na njihova procesna dejanja . ki obdolžencu zagotavljajo možnost. ko odražajo njihove temeljne pravne pojme. temveč omogoča razlago.ob analizi vsebine načel.v širšem smislu je lahko pravna načela ujemajo tudi s pravnimi pravili => pravno pravilo je pravna norma kot optimalizacija zapovedi. ko se pokaže potreba. če so izpolnjeni vsi elementi dispozicije • načela se ujemajo s pravili takrat. katerih namen se izčrpava prav v razlagi pravnih pravil. ki zadevajo procesni položaj treh temeljnih subjektov & načela.med načeli so naj bolj pomembna tista. ker obsega vsa tista ustavna in procesnopravna načela ter tiste institute. konvencij. ki ne pomeni le izbire med dvema ali več mogočimi rešitvami. pravne dogmatike • po tem pojmovanju so načela posplošitve pravnih pravil in kot taka so sama zase posebna pravna pravila. za katere dajejo idejne. ali obstaja krovno načelo kot najvišji princip.. kaj pravno pravilo pomeni glede na dejstva kot predmet presojanja • so vrednostna merila. interpretativne smernice njihove pravne razlage . da zadosti interese svoje obrambe .

ki • prepoveduje diskriminacijo oz. brez katerih učinkovita in enakopravna obramba ne bi bila mogoča . lahko opredelimo kot pravičen kazenski postopek tisti postopek.. načelo materialne resnice. kot jo določa 6. pravica do sojenja v navzočnosti.ta pravica v sami ustavi ni neposredno določena.so izhodišče za urejanje procesno pravne materije .v jedru načela pravičnosti se nahaja pravica do poštenega sojenja.so tako pomembna. izvedbo kazenskega postopka => zadeva samo KONSTRUKCIJO kazenskega postopka • namenjeno je zakonodajalcu. NAČELO PRAVIČNOSTI KOT NAJVIŠJE PROCESNO NAČELO . ki mora doseči to ravnotežje . ki bi zmanjševalo ali omejevalo njune pravice brez opravičila v razlikah med njunima procesnima položajema => enakost pred sodiščem • ugotavlja kazensko odgovornost storilca KD in izrečeno sankcijo izvrši v skladu z oblastnimi pravnimi standardi => načelo zakonitosti • zagotavlja potek kazenskega postopka pred državnim organom z lastnostmi samostojne in neodvisne državne sodniške oblasti => pravica do sodnega varstva • zagotavlja obdolžencu tista pravna jamstva v kazenskem postopku.načelo pravičnosti pa izhaja tudi iz nekaterih procesnih načel in institutov. kot so ekskluzija nezakonitih dokazov. pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača . prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. 1.Ustava RS načela pravičnosti izrecno ne opredeljuje. pravica do sojenja v razumnem roku. domneva nedolžnosti. pravna jamstva v kazenskem postopku. pridobljenih s posegom v človekove pravice . načelo sodnega nadzora. načelo zakonitosti v kazenskem pravu. temveč samo na potek oz. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah . da jih nekateri teoretiki s področja ustavnega prava imenujejo procesna jamstva v kazenskem postopku .načelo pravičnosti se ne nanaša na izid. prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. pravica do sodnega varstva. pod katerimi je dopusten poseg v človekove pravice zaradi kazenskega postopka => utemeljeni sum.USTAVNA NAČELA KPP . domneva nedolžnosti..reformatio in peius => prepoved spremembe na slabše . prepoved reformatio in peius in privilegij pridruženja . izhaja pa iz njenih številnih določb => pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča. ki se mora pri sprejemanju predpisov kpp samoomejevati z namenom.sem sodijo načelo pravičnosti. pravica do obrambe. prepoved ponovnega sojenja o isti stvari . pravica do molka.v okvir načela pravičnost sodijo tudi načela. načelo enakovrednosti dokazov.beneficium cohaesionis => privilegij pridruženja  ta načela utrjujejo pravičnost . načelo sorazmernosti. izhaja pa takšno načelo smiselno iz določb Ustave => enakost pred zakonom.in dubio pro reo => v dvomu v korist obdolženca . pravilo in dubio pro reo. varstvo osebne svobode. da bi suvereno pravico države do uporabe kazenskopravne represije privedel v sorazmerje s pravicami in svoboščinami državljanov • namenjeno je tudi sodniku.. domneva nedolžnosti.na podlagi teh določil ter mednarodnih pogodb. razlikovanje med strankama. ki pomenijo procesne predpostavke.

ki je obdolžen KD. če se predložijo novi dokazi.31 URS => nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi KD. kdo je vložil takšno pravno sredstvo .kršitev prepovedi ne bis in idem je tudi pritožbeni razlog zaradi kršitve kazenskega zakona . oz.hkrati obstaja verjetnost. NAČELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI – NE BIS IN IDEM . da v drugem odstavku dodaja.domneva nedolžnosti je relativna pravna predpostavka => lahko se ovrže (v nasprotnem primer se kazenski postopek sploh ne bi mogel začeti .le na prvi pogled se zdi.ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari ne velja • če je bila s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena. da je obdolženec storil KD . ali je bil s pravnomočno sodbo obsojen ali oproščen • načelo se tako nanaša na meritorne sodne odločbe (obsodilne in oprostilne sodbe) kakor tudi na nemeritorne – formalne sodne odločbe (zavrnilna sodba. da je osumljenec/obdolženec storil KD => na zahtevo upravičenega tožilca se lahko kazenski postopek znova uvede. sklep o zavrženju kazenske ovadbe v primeru poravnave) => pomeni negativno funkcijo pravnomočnosti . ker obstaja verjetnost. na podlagi katerih se senat lahko prepriča. da se sme pravnomočna sodna odločba spremeniti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v korist obsojencu. dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo ta presumpcija je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja . da je bil zakon njemu v korist => Vrhovno sodišče lahko le ugotovi. za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. in sicer ne glede na to. NAČELO DOMNEVE NEDOLŽNOSTI . da je določena oseba storila KD => izhodišče je pozitivno predpostavka (ne pa negativna – da ga ni storil) . obdolžencu možnost pritožbe tudi v primeru pravnomočne sodbe oz. velja za nedolžnega. da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka 3.izjema od načela pravičnosti = institut vrnitve v prejšnje stanje => omogoča zasebnemu tožilcu. da je takšna predpostavka napačna . da je bila takšna kršitev res podana. sklepa o ustavitvi postopka . pomeni dinamični prenos dokaznega bremena .2.kazenski postopek se začne. zato ker ni bil podan utemeljen sum. da je domneva nedolžnosti protislovna.že pravnomočno razsojena zadeva je razlog. • da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi • de se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi • da se obtožnica zavrže • da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo . ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel začeti. oškodovancu in oškodovancu kot tožilcu možnost kazenskega pregona oz.27 URS => tisti.10 ZKP => ima podobno opredelitev s to izjemo.domneva nedolžnosti je torej ovrgljiva pravna predpostavka. sklep o ustavitvi kazenskega postopka. ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena. ker se začne kazenski postopek na podlagi utemeljenega suma.to načelo docela izključuje možnost zahtevati obnovo kazenskega postopka obdolžencu v škodo • zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec v škodo obsojenca z zatrjevanjem. takšna odločitev pa ima le deklaratorni pomen .

spoštovanje načela pravnosti zagotavlja spoštovanje pravic in svoboščin zato. civilni družbi • le pravo. da se brez večjih težav s pomočjo njihove razlage lahko določi njihov namen ter tako zagotovi zanesljivost njihove uporabe v praksi . TEMELJNA NAČELA. da bodo vsi državljani v enakih družbenih situacijah tudi enako in zato enakopravno obravnavani . ki zahtevajo ustrezno razlago v vsaki procesni situaciji. ki je rezultat družbenega konsenza. demokratično državo • demokratičnost v zvezi s pojmom pravnosti pomeni. da država temelji na takšnem zakonodajnem procesu svojega pravnega razvoja.pravo pa se uresničuje na treh ravneh – teoretični. ker država z zakonom omejuje lastno pravico do uporabe neomejene prisile • zato je dolžnost državnih organov. ali so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke za krivdo => zagotoviti mora tudi. da navaja dejstva in dokaze v prid svoji obrambi .poseg v pravice zaradi kazenskega postopka je mogoč po natančno določenimi pogoji. da morajo dejansko stanje zanesljivo razjasniti prav zato. ima svojo legalnost in legitimnost . da se zakoni uresničujejo v skladu s svojim družbenim smislom in v duhu časa svoje uporabe • to pa je doseženo le. zakonodajni in praktični => tako za pravno državo ni le pogoj.domneva nedolžnosti ima tri bistvene posledice obdolžencu se ni treba braniti => v postopku lahko ostaja popolnoma pasiven. da dosledno spoštujejo zakonitega NAČELO DOLOČENOSTI ZAKONSKIH POGOJEV ZA POSEG V ČLOVEKOVE .pravnost pomeni z drugimi besedami pravno varnost => podlaga pravne varnosti pa je zavest. da imajo zakoni svoj izvor v ustavi.obdolženec ima pravico. po kateri prepoznamo sodobno. temveč je bistvena značilnost pravne države. ali naj se in v kolikšnem obsegu naj se omeji določena pravica . če so zakoni jasni in razumljivi. z izjemo dolžnosti. ki sodelujejo v kazenskem postopku. pri kateri je pravnost poudarjena kot njena posebna značilnost – to ji daje tisto kakovost. v kateri se odloča. ki je rezultat konsenza v pluralistični.sodišče mora na zanesljiv način ugotoviti. KI DOLOČAJO PREDPOSTAVKE ZA OMEJEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V KAZENSKEM POSTOPKU . da se brani in dolžnosti. ker je lahko domneva obdolženčeve krivde napačna in bi bil zato poseg v njegove pravice nezakonit .glej procesna dejanja dokazovanja NAČELO PRAVNOSTI .ta načela so ∗ načelo utemeljenega suma ∗ načelo pravnosti ∗ načelo določenosti v zakonu ∗ načelo sodnega nadzora ∗ načelo sorazmernosti NAČELO UTEMELJENEGA SUMA .predpostavka nedolžnosti tudi opozarja državne organe..izvira iz pojma pravne države => pravna država je država. da so izpolnjene tudi vse procesnopravne predpostavke 4. da se postopka fizično udeležuje dokazno breme leži na tožilcu sodišče mora v dvomu odločiti v korist obdolženca (in dubio pro reo) .

kdaj je določen poseg potreben => primernost. kadar gre za poseg v osebne pravice in temeljne svoboščine • uravnoteženost => pomeni. nujnost in uravnovešenost • primernost => poseg mora biti v takšni obliki. izvršilno oblast in sodišče . da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi.načelo akuzatornosti .pravice in svoboščine je mogoče omejiti le na način. za pripor prostostna kazen) in konkretno težo očitanega kd NAČELA. da je intenziteta posega prilagojena nevarnosti ~ pri odločanju o posegu je treba upoštevati zagroženo kazen (npr. če je v razumnem sorazmerju razmerju s ciljem.PRAVICE . če cilja ni mogoče doseči z nobenim izmed ukrepov milejše narave ~ ni vnaprej dopustne vsak poseg.spoštovanje tega načela zagotavlja. državni tožilec.če tak poseg odredijo drugi državni organi. če je to nujno. ki se z njim pridobi v prid družbe .poseg v pravico je mogoč. kot je nujno potrebno . torej s tisto dobrino. zakoni in mednarodnimi pravnimi akti) • če so izbrana sredstva primerna. npr. ki naj se s posegom zavaruje . kadar je omejitev določene pravice potrebna zaradi kazenskega postopka .načelo legalitete . uporabna in mogoča • če je poseg za dosego cilja potreben • če je podano sorazmerje (proporcionalnost) med posegom v ustavno pravico in koristijo.v kazenskem postopku lahko praviloma poseg v človekove pravice odredi le sodišče . če je to neogibno potrebno – nujno • poseg je dopusten le. policija. ki je sicer primeren.načelo velja za zakonodajalca. pa zakonitost in primernost takšnega ukrepa presoja sodišče NAČELO SORAZMERNOSTI .širši pomen => sorazmernost pomeni. da določen poseg v obdolženčeve človekove pravice ne bo globlji.načelo oficialnosti . ki je primeren za uresničevanje določenega legitimnega cilja (namena) • nujnost => poseg je nujen. KI ZADEVAJO ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA .merila.to načelo je procesnopravni odraz načela zakonitosti NAČELO SODNEGA NADZORA .temu načelu je zadoščeno • če je cilj posega v pravico jasno določen • če je cilj posega legitimen • če je poseg pravno dopusten (v skladu z ustavo.ožji pomen => sorazmernost označuje proporcionalnost • v človekove pravice mogoče poseči le.določanje sorazmernosti olajšuje tudi ZKP. kot ga določa zakon . in če je o takem posegu odločilo sodišče. če bi se lahko varovana pravica v celoti zavarovala na enak učinkovit način s kakšnim milejšim posegom ~ Ustava poudarja nujnost vselej. da morajo biti ukrepi primerni in potrebni . ki natančno določa KD. v zvezi s katerimi se smejo uporabitiu posebni ukrepi .

torej možnosti. se mora ustaviti • v tej predpostavki je izraženo tradicionalno načelo akuzatornosti – nullo auctore nullus iudex (kjer ni tožnika ni sodnika) • kršitev tega načela je procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev .akuzatornost v širšem pomenu zadeva razpravno načelo/načelo kontradiktornosti => dokaze pred sodiščem izvajajo izključno stranke. ki obdolženca obremenjujejo kot tista.vendar načelo kontradiktornosti v našem kazenskem postopku ni dosledno izvedeno. je merilo.obstaja subjektivna in objektivna vezanost • subjektivna vezanost => kazenski postopek se lahko začne in teče le zoper osebo. na katero se nanaša zahteva za pregon • objektivna vezanost => kazenski postopek lahko teče samo za kaznivo dejanje.kazenski postopek se lahko uvede le na zahtevo upravičenega tožilca => zakon poudarja. obtožbe in sojenja) • postopek ima naravo spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem . da je funkcija kazenskega pregona ločena od funkcije sojenja . za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti ~ KD. ki je omiljeno z močnimi elementi kontradiktornosti.audiatur et altera pars – da se resnica spozna. po katerem delimo vsa kazniva dejanja v tri skupine ~ KD. da se strani izrečeta o trditvah nasprotne stranke 2. ker izvajanje ni odvisno le od dispozitivnosti strank => sodišče mora enako pazljivo ugotoviti in preizkusiti tako dejstva. da se kazenski pregon umakne. NAČELO AKUZATORNOSTI .načelo oficialnosti ima trojen pomen 1. ko sliši procesne izjave obeh strank .kazenski postopek je v svojem obstoju eksistenčno vezan na zahtevo upravičenega tožilca => brez te zahteve kazenskega postopka ni mogoče začeti • če pa se je postopek začel in poda tožilec zahtevo. da presodi sprejemljivost njunih stališč šele potem. vendar na predlog oškodovanca . NAČELO OFICIALNOSTI . državni organ kazenskega pregona po uradni dolžnosti in v javnem interesu začne in vrši kazenski pregon ne glede na voljo oškodovanca 2. uspeh je odvisen od uspeha njunega dokazovanja • odločitve sodišča so po načelu dispozitivnosti odvisne od pobud strank • sodišče tako s svojo pasivno zadržanostjo ohranja nepristranskost => odloča o sporu dveh enakopravnih strank • vsaka stranka se lahko izreče o stališčih nasprotne stranke (kontradiktornost) => to omogoča sodišču.v nasprotju z glavno obravnavo pa v preiskavi prevladuje inkvizitorno načelo. je treba slišati obe plati zvona .1.akuzatornost v ožjem pomenu pomeni strogo ločenost vseh treh temeljnih procesnih funkcij (obrambe. za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti. opisano v zahtevi za preiskavo ali v obtožnem aktu ~ kršitev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo je sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka .kontradiktornost je bistvena komponenta načela akuzatornosti => zavezuje sodišče k sprejemanju dokazov. s katerimi se preverja verodostojnost nasprotujočih si tez o obstoju določenih pravno pomembnih dejstev . ki so mu v korist .

da je državni tožilec pooblaščen. ali so podani dokazi o utemeljenosti verjetnosti obstoja KD • če meni. če izjavi. dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji . ko je zvedel za KD in storilca  predlog lahko umakne do konca glavne obravnave.državni tožilec v vsakem posameznem primeru posebej presoja. ali pa obdolženec.opurtuniteta = smotrnost kazenskega pregona . ki so znak KD. je podana šele. če priznanje ni jasni in podprto z dokazi ~ priznanje na glavni obravnavi ne odveže sodišča. da je podanih dovolj dokazov. mora začeti kazenski pregon => temu se ne more izogniti zaradi morebitnih razlogov smotrnosti. če je stanje stvari takšno.načelo oportunitete ali smotrnosti kazenskega postopka => po tem načelu za začetek in vzdrževanje kazenskega postopka niso pomembni samo predpisani pogoji. da bi izvedlo še druge dokaze  3. ne pa tudi dolžan začeti pregon in v njem vztrajati . ga mora uvesti. oportunitete poudarja. temveč tudi smotrnost pregona s stališča državnih interesov • v pravnih sistemih. ki se preganjajo po uradni dolžnosti. primeren ali oportun . pri tem pa državni tožilec prosto presoja.pogoji stvarne narave za pregon => ali je dovolj dokazov. pomeni opravljanje procesnih dejanj. ali je pregon smotrn. da ravna po načelu legalitete. pregon pa se nato nadaljuje po uradni dolžnosti  upravičenec mora predlog podati v 3 mesecih. NAČELO LEGALITETE . pomembna za izdajo sodne odločbe ~ preiskovalni sodnik mora kljub priznanju zbrati še druge dokaze.ZKP načela legalitete ne uveljavlja absolutno => tako državnega tožilca od dolžnosti kazenskega pregona odvezuje široka vrsta pooblastil. dolžan začeti kazenski pregon in ga vršiti tako dolgo. ki utemeljujejo sum.predlog mora podati oškodovanec. ker ga načelo legalitete zavezuje . da bo plačal ~ KD. ki je predlog umaknil.načelo legalitete pomeni. obstoj procesnih predpostavk. da je na podlagi le-tega mogoče utemeljeno sklepati na obstoj KD . temveč tudi dolžnost IZJEME OD NAČELA LEGALITETE – načelo oportunitete . za katera se sodišče odloči po uradni dolžnosti.pogoji pravne narave za pregon => obstoj okoliščin. ki zavezujejo tožilca k pregonu . da je bilo storjeno domnevno KD . da je državni tožilec je v primeru KD. neodvisno od pobude strank ~ sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva.n. ki se delijo na razloga pravne in stvarne narave kot izjeme od načela legalitete . posledica je ustavitev postopka => stroške postopka plača oškodovanec.po tem načelu začetek postopka in njegovo tek nista odvisna od volje državnega tožilca .vezanost javnega tožilca z načelom legalitete ne izključuje njegove pravice do proste presoje – procesna oportuniteta • njegova dolžnost.če so podani pogoji za kazenski pregon. za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo 3.kazenski pregon za državnega tožilca namreč ni samo upravičenje. kjer so sprejeli načelo oportunitete. je to pomenilo odmik od absolutnih k utilitarističnim teorijam o uporabi kazenskopravne represije .

po katerem so procesna dejanja dokazovanja odvisna od pobude strank => sodišče tako ves čas ohranja pasivno vlogo.. če se sme kazen odpustiti + če je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta. oprava kakšnega splošno koristnega dela. ki se preganjajo na predlog • gre za izročitev . kontradiktornosti prihaja do izraza v čistem akuzatornem postopku.. v katerih je bilo dejanje storjeno.. ki se preganja po uradni dolžnosti • podane so okoliščine. skrajna sila. pomilostitev. da se zadevo odstopi v postopek poravnavanja => mora iti za KD.. da se pregon odstopi tuji državi NAČELA. ki odloča o imuniteti • ni predloga oškodovanca za pregon. obdolženec pa je zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo (alternativno) • je smiselno. ki izključujejo pregon (amnestija. osebnost storilca. za katero je predpisana zaporna kazen do 3 let ali denarna kazen + če oškodovanec s tem soglaša + če je osumljenec pripravljen. okoliščine. za katero je predpisana zaporna kazen do treh let + če poravnavo dopušča vrsta in narava dejanja. za katerega je značilno. ki izključujejo protipravnost • podane okoliščine.razlogi pravne narave za odstop od pregona • dejanje ni kd. predkaznovanost storilca ter stopnja njegove kazenske odgovornosti • je smotrno. opravičljiva pravna zmota) • kazenski pregon mladoletnika ni oportun. da je bilo storjeno KD • podane okoliščine. dejanska zmota v ožjem pomenu. KI ZADEVAJO POTEK KAZENSKEGA POSTOPKA preiskovalno/inkvizitorno načelo in razpravno/kontradiktorno načelo načelo ustnosti načelo neposrednosti načelo proste presoje dokazov načelo javnosti načelo materialne resnice 1. kadar gre za KD. če gre za KD. zastaranje) • ni potrebnega dovoljenja za pregon državnega organa. dejanska zmota v širšem pomenu – putativni silobran.ta dva načela se medsebojno dopolnjujeta . da se kazenski pregon pogojno odloži => mora iti za KD. da se vse tri funkcije (obtožba. so ocena državnega tožilca.n. obramba in sojenje) strogo ločene • v takšnem kazenskem postopku velja načelo dispozitivnosti. za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let + pregon ne bi bil smotrn zaradi okoliščin. ki izključujejo kazensko odgovornost (neprištevnost storilca.) • ni smiselno začeti pregona oz. PREISKOVALNO/INKVIZITORNO IN RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAČELO . je od njega smiselno odstopiti. prejšnjega življenja in osebnostnih lastnosti (kumulativno) • gre za dejanje majhnega pomena • je smotrno.razlogi stvarne narave za opustitev kazenskega pregona. ker odloča o sporu med enakopravnima strankama => spor stranki razrešujeta po načelu kontradiktornosti . da se ravna po navodilih državnega tožilca in da izpolni določene naloge (odprava ali poravnava škode. da • ni podan utemeljen sum.

ki so mu v korist . morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva.inkvizitorni elementi kazenskega postopka • pred začetkom preiskave preiskovalni sodnik zasliši obdolženca • ko je izdan sklep o preiskavi. da o sporu med strankama nepristransko odloči .čisti akuzatorni postopek pa ni v skladu z spoznanjem. da so pomembna za presojo => dokazovanje obsega vsa dejstva.zgodovinski razvoj kontinentalnega kazenskega postopka se je iztekel v mešani kazenski postopek.razpravnost v ožjem pomenu predvideva pravico procesnih strank izreči se o stališčih in procesnih dejanjih nasprotne stranke – agrumentirana kontradiktornost .v čistem akuzatornem postopku je temeljna značilnost kontradiktornost. da same izbirajo in izvajajo dokaze ter preizkušajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke. v njem pa je obdolžencev položaj najugodnejši • v domeno sodišča v takšnem postopku sodita le procesno vodstvo in dolžnost. da je kazenski pregon storilcev KD tudi v javnem interesu. . ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka • priznanje obtoženca na glavni obravnavi. se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank • predmeti. ki so mu v korist PREISKOVALNO/INKVIZITORNO NAČELO . na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze. v katerem imata stranki enak položaj.sodišče mora po uradni dolžnosti ugotavljati vsa tista dejstva. opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja. ki sodelujejo v kazenskem postopku. ker so ta procesna dejanja namenjena le preverjanju obtožbene teze. člen ZKP • v kazenskem postopku imata obdolženec in tožilec položaj enakopravnih strank. da začne kazenski postopek na lastno pobudo in da v njem aktivno ugotavlja dejansko stanje . pa naj je še tako popolno. da so pomembna za pravilno razsojo . se lahko med glavno obravnavo pokažejo obtožencu. kakor tudi dejstva. da izvede tudi druge dokaze • kljub priznanju obdolženca mora sodišče. ki vodi postopek.kontradiktornost kazenskega postopka.normativna podlaga načela kontradiktornosti = 16. ne le v osebnem . kolikor ZKP ne določa drugače • tožilec mora navesti dejstva. ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari. zbirati še druge dokaze. člen ZKP • sodišče in državni organi. po potrebi pa tudi pričam in izvedencem .. ne odveže sodišča dolžnosti. ki obdolženca obremenjujejo.inkvizitorno načelo je alternativna načelu dispozitivnosti in kontradiktornosti => v času absolutne monarhije je invizitorni model kazenskega postopka zavezoval sodišče. za katerega je značilna kombinacija inkvizitornih in akuzatornih elementov • po akuzatornem načelu je zagotovljeno varstvo obdolženčevih pravic.normativna podlaga načela inkvizitornosti = 17. če je priznanje jasno in popolno in če je podprto tudi z drugimi dokazi. za katera sodišče misli.ni mogoče pa govoriti o inkvizitornem principu v pravem pomenu besede. ne pa njenemu oblikovanju ali sooblikovanju RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAČELO . ne da bi pri tem sodelovalo pri izbiranju procesnega gradiva tudi sodišče – razpravna maksima . o katerih misli. po inkvizitornem načelu pa je zagotovljena učinkovitost in zanesljivost kazenskega postopka . pomembna za izdajo zakonite odločbe • enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva. s katerimi ta dejstva dokazuje • obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze.razpravnost v širšem pomenu pomeni pravico strank.

brez odlašanja • obdolženec ima pravico podati ugovor zoper obtožnic . ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil • po končanem zaslišanju vsake priče ali izvedenca in po branju vsakega zapisnika ali drugega pisanja vpraša predsednik senata stranke in oškodovanca. NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV . ker • je preverjanje hipoteze o krivdi ločeno od oblikovanja te hipoteze • predvsem stranki nadzorujeta dotok informacij in odločata o tem. pri čemer ni vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem.angloameriško pravo => sodišče ni dolžno. ko sodišče ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logično in psihološko analizo.o prosti presoji dokazov govorimo takrat.elementi kontradiktornosti v preiskavi • pripor je mogoče odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku • preden izda sklep o preiskavi. obtoženec in zagovornik pa imata pravico. je mogoč pri poroti. kaj naj bo predmet dokazovanja • je vloga sodnika pasivna . s pomočjo katerih se izoblikuje prepričanje. ki je na prostosti. ne pride državni tožilec. ali imajo kaj pripomniti • v sklepnem govoru imata stranki pravico. ki ga obremenjujejo. da odgovorita na obtožbo in zavzemata svoje stališče glede obtožbe in premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca • obdolžencu postavlja vprašanja najprej tožilec. ali je prepričan oziroma neprepričan.elementi kontradiktornosti na glavni obravnavi • če na glavno obravnavo. kako naj presoja njihovo dokazno vrednost oziroma vrednost posameznega dokaza . in da navede vsa dejstva in dokaze. ki so mu v korist • stranke in oškodovanec smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku. katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev. nato pa zagovornik • stranke in oškodovanec smejo do konca glavne obravnave predlagati. se glavna obravnava preloži • glavna obravnava se začne z branjem obtožnice ali zasebne tožbe. da v obrazložitvi sodbe navede razloge za svoje prepričanje (angloameriški sistem) • sodišče mora svojo prosto presojo izoblikovati na podlagi ocene dokazov. da v svoji obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo prepričanje • porota oblikuje svojo odločitev o obstoju kaznivega dejanja in krivde na podlagi notranjega prepričanja • takšen način odločanja o elementih. smejo pa tudi ponoviti tiste predloge. obdolžencu pa se mora omogočiti. ne da bi bil zavezan k .elementi kontradiktornosti v postopku preizkusa obtožnice • obtožnica se vroči obdolžencu. da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih. zasliši preiskovalni sodnik tistega.ocena dokazov po prosti presoji se lahko izvaja na dva načina • sodišče ni dolžno. naj se raziščejo nova dejstva in preskrbijo novi dokazi. da odgovorita na navedbe sprotne stranke. zoper katerega je zahtevana preiskava • pri zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik • obdolžencu se mora že pri prvem zaslišanju povedati.zagotavlja večjo mero objektivnosti. ki mora biti logična. ki svojo odločitev prinaša v obliki odgovora na vprašanje kriv ali ni kriv • pri odločanju po notranjem prepričanju sodnik razglaša obsodilno ali oprostilno sodbo glede na to. ki je bila razpisana na podlagi obtožnice državnega tožilca. zadnjo besedo pa ima vselej obdolženec 2. izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoče preveriti (ZKP) . naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja .

arbitrarnostjo sodniških odločitev • ocena dokazov se ne omejuje zgolj na notranje prepričanje sodišča. da sodišče ni vezano na dejstva. kako presojati verodostojnost protislovnih dokazov. ki so obremenila. da presojajo.formalna dokazna pravila so vnaprej določena pravila (običajno zakonsko). če ni dokazano.. da je storil KD. ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka • načelo proste presoje dokazov pa tudi pomeni. a ne dokazana. ker izhaja iz domneve nedolžnosti • ZKP tudi določa. ali je podano kakšno dejstvo ali ne.argumentaciji svoje odločitve . zakaj ni ugodilo posameznim predlogom strank. ki naj bi obdolženca obremenjevala. štejemo za NEOBSTOJEČA . ki mora biti logična in izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoče preveriti.in dubio pro reo => pravilo. za neobstoječa • je uzakonjeno v ZKP.pravilo in dubio pro reo ni le pravilo za presojanje zanesljivosti obstoja pravno pomembnih dejstev. ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena • sodišče mora navesti določno in popolnoma.. saj zakon zahteva. navesti razloge. štejemo za OBSTOJEČA . se uporabi tisti predpis. da sodišče svoje prepričanje o obstoju pravno pomembnih dejstev obrazloži • ZKP temelji na načelu proste presoje dokazov • pravica sodišča in državnih organov.. po katerih mora sodišče presojati pomen določenega dokaza • so sinonim za zakonsko oceno izvedenih dokazov. da sodišče oprosti obtoženca obtožbe. ki ne sme vzbujati vtisa nemotivirane presoje => le strokovno in prepričljivo obrazložena sodna odločba je lahko izraz težnje sodišča po objektivni in nepristranski presoji • obrazložitev sodbe je sredstvo.dejstva.dejstva. ko je določen dokaz izveden • so negacija proste presoje dokazov => vodijo k formalni resnici . ki so izvedeni na glavni obravnavi v takšni obliki oziroma na način. katera pravno pomembna dejstva šteje za obstoječa • odločitev sodišča mora obrazložena na način. katera dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana ter iz katerih razlogov • sodišče mora navesti še. ki sodelujejo v kazenskem postopku. saj so formalna dokazna pravila predmet uporabe v postopku ocenjevanja dokazov šele potem. • nedoslednost pri pisni obrazložitvi ima za posledico absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka (sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi popolnoma nejasni ali v nasprotju s seboj) • ocena dokazov po prosti presoji je omejena še z dodatnim pogojem => sodišče lahko prosto presodi samo tiste dokaze. katerega je obtožen . ki je določen z zakonom • tako sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze. ki je za obdolženca ugodnejši FORMALNA DOKAZNA PRAVILA .ZKP => sodišče mora izoblikovati prosto presojo na podlagi ocene dokazov. ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih pravic in svoboščin ali dokaze. ki so razbremenilna in ki jih ni mogoče zanesljivo dokazati. po katerem je treba v dvomljivih procesnih situacijah šteti premalo zanesljivo dokazana dejstva. ki varuje pred samovoljo. ki so bila ugotovljena v drugem sodnem postopku PROSTA PRESOJA DOKAZOV IN PRAVILO IN DUBIO PRO REO . ker mora sodišče v obrazložitvi navesti. temveč tudi pravilo za razlago pravnih predpisov • če je predpise mogoče razlagati na različne načine.

sodišče pa je mora upoštevati določena pravila. če je utemeljitev takšna. če pa sta bili tolikšna količina in kakovost dokazov doseženi. kdaj in pod kakšnimi pogoji je mogoče zatrjevati. da se sodna odločba nanje ne sme opreti. kakor tudi dokaze. da po svojem prepričanju oceni. NAČELO MATERIALNE RESNICE . z njo izenačeno sodno odločbo . ki obdolženca obremenjujejo.zakonska ocena je imela dve različici • pozitivna dokazna teorija => sodišče moralo šteti določeno dejstvo za dokazano.materialna resnica velja strogo vzeto za obsodilno sodbo ali kakšno drugo.sodba je sprejemljiva le. da ne veljajo za prosto presojo dokazov nobena formalna dokazna pravila. izpovedba dveh verodostojnih prič) • negativna dokazna teorija => sodišče ne more šteti določenega dejstva za dokazanega. pomembna za izdajo zakonite odločbe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva. da se zadeva vsestransko razčisti. pridobljene s kršitvijo določb ZKP. ki veljajo za način dokazovanja posameznih dejstev => niso enaka formalnim dokaznim pravilom • ZAKAJ? => obstajajo dejstva. je sodišču ostalo prepuščeno. ali so določena dejstva dokazana ali ne . sodišče ne veže avtoriteta izvedenskega mnenja. morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva. da določeno pravno pomembno dejstvo obstoji => sodišče je vezano na DOKAZNE PREPOVEDI .materialna resnica naj bi pomenila najvišjo stopnjo spoznanja resničnosti dejstev ob razreševanju dileme. kot je bilo določeno z zakonom. ki jih je mogoče dokazati le na način. da je prištevnost zaradi trajne ali začasne duševne bolezni izključena ali zmanjšana. na katera vežeta kazensko materialno in kazensko procesno pravo svoje posledice . če je zanje določeno. ki je določen z zakonom • npr.zakonska ocena dokazov je odraz težnje po objektivnosti in doslednosti pri ugotavljanju dejanskega stanja => to je zgodovinska kategorija. ker izključuje prepričanje sodišča kot metodo ugotavljanja resnice . pridobljene na podlagi takih nedovoljenih dokazov (sadeži zastrupljenega drevesa) • na takšne dokaze ni mogoče opreti sodne odločbe in se jih tudi izloči . ne da bi koristilo razjasnitvi stvari .dokazna prepoved zadeva dokaze pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. pod kakšnimi pogoji mora šteti. ki sodelujejo v kazenskem postopku. kar bi zavlačevalo postopek. če sta bili v konkretnem primeru podani z zakonom določeni količina in kakovost dokazov (priznanje obdolženca. obdukcija • glede na to. ki so mu v korist .po ZKP sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila. člen ZKP => sodišče in državni organi. psihiatrični pregled. če obstaja sum.dolžnost predsednika senata je skrbeti za to. da se dožene resnica in odvrne vse. če se nista stekli tolikšna količina in kakovost dokazov.pojavlja se vprašanje. pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.ZKP pojma resnice ne opredeljuje . ki bi mu narekovala. ali je resnica absolutna ali zgolj relativna ..17. da so ugotovljena dejstva resnična . in dokaze. kakor tudi dejstva. ker lahko podvomi v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. se zahteva mnenje drugih izvedencev 3. če so bila objektivno ugotovljena vsa dejstva. da sodišča ne prepričuje • če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja.

kar naj bi obstajalo zunaj nas. če je zatrjevanje obstoja pravno relevantnih dejstev v nasprotju z objektivno stvarnostjo konsenzualna teorija .resnično je tisto. da kazensko procesno pravo zavrača vse tiste sicer ustrezne oblike.pravilno ali resnično je v sodni odločbi samo tisto ugotavljanje dejstev. kar se odseva v naši zavesti. ali jo sprejemajo samo nekateri ali vsi pripadniki določene skupine .instituti. ker je stvarnost izkrivljena. da obstajajo dejstva.resnica odraža lastnost sodbe.v filozofiji obstaja dve temeljni koncepciji pojmovanja resnice => subjektivistična in objektivistična . kar pomeni.resnica je logična in filozofska kategorija .resničnost neke izpovedi je odvisna od tega. kajti po stališču subjektivistične koncepcije ne moremo imeti neposrednega stika z dejanskostjo => percepcija je odvisna od apercepcije .ta teorija je ustrezna za pojmovanje resnice v kazenskopravnem pomenu besede . dajemo lastno interpretacijo.resnica je lastnost naše sodbe ali trditve.po subjektivistični koncepciji resnice dejanskost/stvarnost sploh ne obstaja. pasivnim sodiščem . ki je rezultat diskurza popolnoma enakopravnih strank pred nepristranskim oz.načelo materialne resnice pomeni. da določeno dejstvo obstoji => zato resnice ni mogoče enačiti z našim subjektivnim prepričanjem.v doktrini KPP so se razvile 3 temeljne koncepcije o resnici • teorija odraza • teorija skladnosti ali korespondence/adekvatnosti • konsenzualna teorija teorija odraza . ki pomenijo odstop od načela materialne resnice so • načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo => sodba se lahko nanaša samo na dejanje. objektivno RESNICA KOT PROCESNOPRAVNI PROBLEM .teorija priznava skladnost objekta in subjekta v njunem kontemplativnem odnosu. ki temelji na skladnosti naših predstav z objektivno stvarnostjo . predmetni in pojavni svet. tako kot ne obstajajo dejstva. kar pa je v nasprotju z načelom pravice do sojenja v razumnem roku • neskladnost z načelom krivde . ki se odsevajo v naši spoznavajoči zavesti.dve bistveni pomanjkljivosti teorije • v praski je ni mogoče uresničiti zaradi njenih posledic => glavna obravnava bi lahko trajala v nedogled.po objektivistični koncepciji obstaja stvarnost neodvisno od subjekta spoznavanja – neodvisno od našega razuma in izkustva • zunanja. ki je predmet obtožbe • prepoved reformatio in peius oziroma prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo . popačena zaradi našega subjektivnega doživljanja • tistemu. da objekt spoznavanja obstaja neodvisno od kateregakoli spoznavajočega subjekta => izhaja iz ločenosti subjekta od objekta .to pojmovanje se približuje civilističnemu pojmovanju resnice .teorija temelji na tem. zaradi katerega sta enakopravna . sta vir naših čutnih zaznav. ki bi bile ovira za ugotovitev resnice RESNICA KOT FILOZOFSKI PROBLEM . ker je resnica le subjektivno odraz objektivne stvarnosti teorija o skladnosti ali korespondence/adekvatnosti .. na katera se sklicujejo sodbe.

do katerih se ni prišlo na način. določen z zakonom in njihova ekskluzija.• • • pravica privilegiranih prič. ne glede na to. da se lahko oprostijo dolžnosti pričanja. saj se ta ni dolžan zagovarjati in tudi ne priznati kaznivega dejanja . da ti dokazi štejejo ta resničnost obstoja pravno relevantnih dejstev pravica obdolženca do molka. čeprav bi njihovo pričanje pripomoglo k spoznanju resnice prepoved upoštevanja tistih spoznanj o okoliščinah kaznivega dejanja.

obdolženec je subjekt v postopku le toliko. če pa se zagovarja.obtoženec => oseba.lastnost objekta ima takoj. ki se v kazenskem postopku kot možnost. dokazi in dejstvi.s pravicami.pravice dajejo obdolžencu lastnost procesnega subjekta. ne bo obsojen • storilcu KD se izreče kazenska sankcija ob pogojih. a nasprotujoči si tendenci • nihče. kolikor lahko opravlja procesna dejanja v skladu s svojo svobodno voljo • le če so procesna dejanja obdolženca odraz njegove svobodne volje. ki jih imajo državni organi v kazenskem postopku => spoštovanje zakonskih določb. da je kazensko odgovoren za določeno kaznivo dejanje 1. da je storila očitano kaznivo dejanje • lahko je fizična ali pravna oseba . da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja. pod katerimi se lahko obdolženec obravnava v nasprotju njegovo voljo . zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum. zoper katero teče kazenski postopek • zoper katero teče preiskava ali zoper katero je vložena obtožnica. nepristranskega in zakonitega sodišča • do sojenja v navzočnosti . ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde • do vpogleda v spis • do z zakonom določenega časa za pripravo svoje obrambe • do strokovne pomoči zagovornika • do varstva osebne svobode in do dopustnosti posega v njegovo osebno svobodo le v tolikšni meri.obsojenec je tisti. zoper katero se vodi predkazenski postopek => oseba. PRAVICE OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU . ki je nedolžen. ki je obdolžen KD. ki ga razume • da je poučen.vsakomur. imajo dokazni pomen . se zagotavlja varstvo osebne svobode.obdolženec je splošni izraz za fizično osebo. ki ga obremenjujejo • da je poučen o svojih pravicah in te uresničuje v jeziku. dolžnosti pa ga reducirajo na objekt kazenskega postopka . ker je podan utemeljen sum. kolikor je neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi • do neodvisnega. da obdolženec zadosti interesom svoje obrambe . ko se je dolžan podrediti določenim zakonskim zahtevam • prav v tistih procesnih situacijah. je treba ob popolni enakopravnosti zagotoviti predvsem pravico • da je seznanjen z vsemi okoliščinami. PRAVNI POLOŽAJ OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU . v katerih ima zgolj lastnost objekta. in na podlagi zakonitega postopka 2. za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno.osumljenec je oseba. vstopajo toliko bolj poudarjeno v središče dolžnosti. ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku. ki jih določa kazenski zakon. obtožni predlog ali zasebna tožba.OBDOLŽENEC V KAZENSKEM POSTOPKU . ki natančno določajo pogoje. da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja . zoper katero je postala obtožnica pravnomočna .odnos med obdolženčevimi pravicami in dolžnostmi ter med upravičenji in dolžnostmi državnih organov zadeva dve temeljni.

Arizona.če bi zagotovo vedeli. da je odpoved pravicam prostovoljna.v sodobnem anglo-ameriškem pravu je pravica do molka uveljavljena kot privilegij zoper samoobtožbo po načelu. da ni dolžna ničesar izjaviti. ki je tudi storilec KD. mora biti v materinem jeziku ali jeziku. ki jo poda. pravica do molka ne bi bila potrebna . postavi zagovornik po uradni dolžnosti. ki ga obremenjujejo.• • do izločitve nedovoljenih dokazov do rednih in izrednih pravnih sredstev . da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika po lastni izbiri oz. pred kakršnimkoli zaslišanjem obvestiti. da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja • če pa se zagovarja. ko mu je odvzeta prostost • preiskovalni sodnik. uporabijo kot dokaz zoper njo. takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti • takoj mora biti poučena. ki jih določa ta zakon. da lahko vsako izjavo. ki so jo priprli ali kako drugače občutno omejili prostost.oseba se lahko izvrševanju teh pravic odpove pod pogojem. da se mu lahko ob pogojih. zavestna in razumna . ki je lahko navzoč pri zaslišanju • + poučena mora biti tudi o tem. morajo organi pregona osebo.obdolženca je potrebno posebej opozoriti. da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih. da je vsakokratni obdolženec oseba.temeljna pravica obdolženca je pravica do poštenega sojenja (right to fair trail) => v njen sklop sodijo • pravica do obrambe (omogoča aktivno sodelovanje obdolženca v postopku) • pravica do molka • pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača • pravica do sojenja v navzočnosti • pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča • pravica do sojenja v razumnem roku • pravica do pravnih sredstev • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari PRAVICA DO MOLKA .ZKP določa. ki ji je odvzeta prostost. da oseba. in da navede vsa dejstva in dokaze.gre za ureditev. pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde . ZDA) .če preiskovalni sodnik tega pouka ne poda ali pouk ni bil zapisan. Miranda v. da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje . da se nihče ni dolžan obremenjevati sam . sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako izpovedbo • izjavo je treba izločiti • hkrati gre za bistveno absolutno kršitev določb ZKP in kršitev Ustave razsežnosti pravice obdolženca do molka in privilegija zoper samoobtožbo (prim. preden začne obdolženec svoj zagovor . da ima pravico molčati. ki ga razume. ki povzema Miranda warnings – Vrhovno sodišče ZDA jih je uvedlo kot obvezno s primerom Miranda v. katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev + mora se omogočiti. ko mu je pripeljana oseba.že pri prvem zaslišanju se mora obdolžencu povedati. ki so mu v korist . Arizona • v skladu z njimi. ki ji je bila odvzeta prostost in ob zaslišanju v preiskavi • predsednik senata na glavni obravnavi. ter da ima pravico do prisotnosti odvetnika .takšen pouk mora dati • policija osumljencu takoj.

če je obdolženec o vsem obveščen . oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati svoj jezik na glavni obravnavi in v svojem jeziku spremljati njen postopek.osebe se lahko pravici do prevajanja po tolmaču odpovejo. zagovornik. ki mu je vzeta prostost. če znajo jezik. in da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan obvestiti njegove bližnje ob odvzemu prostosti .ob informativnem razgovoru policisti ne vedo. da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika.ker ne vemo. lahko na način.posledica tega je. ki preprečuje. mora biti v materinem jeziku ali jeziku. takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti ter o svojih pravicah . ima pravico podajati sodišču vloge v svojem jeziku. ki o zadevi ničesar ne ve • če ob takem razgovoru nekdo prizna.po pozitivni zakonski ureditvi je policija dolžna podati osumljencu pravni pouk.posebno varstvo pravice do jezika je zagotovljeno v primeru odvzema prostosti => oseba. v zvezi s katerim policija zbira obvestila. da je oseba storilec KD.o tej pravici je treba osebe poučiti in pouk ter njihovo izjavo vpisati v zapisnik .kljub temu ostaja v praksi priznanje še vedno privilegiran dokaz po znani inkvizitorni maksimi confessio est regina probationum . ki je uradni jezik . kjer je v skladu z Ustavo v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti. v katerem teče postopek . ki nima zagovornika. ki si ga svobodno izbere. da je osebno vabljen in da so mu vabila osebno vročena • v skladu z ZKP mu je potrebno osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo • obdolžencu. v drugih primerih pa tuji državljani lahko podajajo vloge v svojem jeziku samo ob pogoju vzajemnosti PRAVICA DO SOJENJA V NAVZOČNOSTI . priče in drugi udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik .na območjih.obdolženec ima pravico. potem je lahko to priznanje razlog za odvzem prostosti • šele ob odvzemu prostosti pa morajo policisti dati pridržanemu pravni pouk PRAVICA DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA IN POMOČI TOLMAČA . da poišče alternativne poti za dokazovanje krivde .če sodno dejanje ali glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb. da se breme dokazovanja prenese na obdolženca in hkrati preprečuje državi. presumptivno pričo ali z nekom. ki ji je vzeta prostost. ki jo on .kazenski postopek teče v slovenskem jeziku. sodbo in vse odločbe. kazenski postopek teče tudi v jeziku teh dveh skupnosti • vloge se praviloma oddajajo v slovenskem jeziku. da je storil KD..pravica do molka je branik. moramo z njo ravnati. kar oni oz. da je navzoč pri procesnih dejanjih => postopek je korekten le. ki ga razume. da mora tožilec dokazati vse prvine obtožbe in lahko obdolženec ostaja popolnoma pasiven . da ga uporabi kot aktivno dokazno sredstvo => pravica do molka tako prisili državo. je podana absolutna bistvena kršitev . na teh območjih pa tudi je jeziku te narodne skupnosti . je treba osebno vročiti tudi obtožni akt.stranke.obdolženec ima pravico. pri katerih teče rok za pritožbo od vročitve • na zahtevo obdolženca vroči sodišče sodbo in druge odločbe osebi. določen z zakonom.tujec. ali imajo opravka z osumljencem. kot da ni storilec KD => v tem se pravica do molka povezuje z domnevo nedolžnosti . je treba zagotoviti prevajanje tistega. drugi govorijo • zagotoviti je potrebno tudi prevod pisnega gradiva .če je bil obdolženec. da ni dolžan ničesar izjaviti.opustitev pouka o pravici do prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku ima za posledico relativno bistveno kršitev .

pa se kljub pravnemu pouku o posledicah izostanka glavne obravnave ni udeležil .sklep o sojenju v nenavzočnosti izda senat po zaslišanju tožilca in zagovornika . ustrezne in zadostne možnosti.pritožba ne zadrži izvršitve sklepa .obravnava se lahko opravi le ob obdolženčevi navzočnosti . da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti • če njegova navzočnost ni nujna • če je navzoč njegov zagovornik • če je bil pred tem že zaslišan . ki bi jo prinašala možnost. nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče .ZKP dosledno upošteva načelo ne bis in idem.nepristranskost pa pomeni odsotnost predsodka (predhodna neobremenjenost s primerom) .razlika med sojenjem v nenavzočnosti in sojenjem v odsotnosti je vsebinska in bistvena • nenavzoč obdolženec => sploh ne ve. da o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno. sme senat odločiti.pojem neodvisnosti sodišča opredeljuje ločitev funkcije sojenja od izvršilne oblasti in strank . nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče • tako sodi med merila za presojanje učinkovitosti sodišč tudi trajanje in morebiti nepotrebno zavlačevanje kazenskega postopka . kar zagotavlja obdolženčevo pravno varnost.obstoj KD lahko presoja le neodvisno. da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo zadosti časa za pripravo obrambe (najmanj 3 dni.pogoji za tako sojenje => če obtoženec ne pride na glavno obravnavo. da zavzame stališče tako glede dejanja kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena . ki je v tem. katere pravice. da se pravnomočno končan postopek obnovi njemu v škodo PRAVICA DO SOJENJA V RAZUMNEM ROKU . ta rok se lahko skrajša s privolitvijo obdolženca) . da je bila vročitev veljavno opravljena s pritrditvijo na sodno desko in s potekom določenega časa vabilo se vroči obdolžencu tako. da se lahko otrese negotovosti.obdolženec ima pravico.nepristranskost se presoja po • subjektivnih merilih => morebitna osebna pristranskost sodnika • objektivnih merilih => ali je sodnik nudil zadostna jamstva. da mu bo sojeno • odsoten obdolženec => bil je pravilno vabljen. ki izključujejo vsakršen legitimen dvom  glede na okoliščine konkretnega primera PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI (ne bis in idem) . kljub temu da je bil v redu povabljen. dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka.samo pred takšnim sodiščem lahko poteka pošten postopek • pošten postopek => kadar ima oseba.bistveni sta vprašanji .možno je tudi sojenje v nenavzočnosti tudi v skrajšanem postopku => pogoji • če njegova navzočnost ni nujna • če je bil pred tem že zaslišan PRAVICA DO NEODVISNEGA IN NEPRISTRANSKEGA SODIŠČA .• • določi fikcija vročitve => v določenih primerih se šteje.pozitivna in ustavna ureditev sojenja v nenavzočnosti v dejanskem pomenu besede ne pozna => pozna pravico do sojenja v odsotnosti .

• • kateri čas upoštevati => določitev začetne in končne točke upoštevanega obdobja po kakšnih merilih presojati razumnost časovnega obdobja bistvena merila za presojanje pravice do sojenja v razumnem roku .. temveč slednje velja za takšno le. število sodnih stopenj. temveč vključuje tudi aktivno obrambo v obliki napada .ta pravica je pojmovana kot neka podpravica pravice do obrambe => slednja ne velja zgolj v primerih.ob vsem tem pa mora biti učinkovitost postopka zmeraj podrejena kavtelam poštenega postopka PRAVICA DO PRAVNIH SREDSTEV .) . da obdolženec aktivno sodeluje v postopku v svojo korist . da je uporabil vse dovoljene in razpoložljive načine obrambe .pravica temelji na predpostavki njegove nedolžnosti in dolžnosti državnih organov.za večino sodišč je v sedanjosti značilna preobremenjenost. kaj je za pritožnika na kocki . s katero na argumentiran način zavrača utemeljenost obtožbe .ta merila niso taksativno določena => sodišče si tudi pridržuje pravico.kršitev razumnega roka predstavlja tudi pretirana kratkost postopka => tesno povezano z domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe . da upošteva tudi druga relevantna merila (priznanje napake države.. da po lastni presoji razvije takšno procesno aktivnost.. ter navede vsa dejstva in dokaze. ki so mu v korist . ko lahko s svojimi aktivnimi procesnimi dejanji uresničuje svojo pravico do obrambe .pravici do materialne in formalne obrambe se ne izključujeta. pri čem pa sodišče ne šteje obdolženemu v škodo. prestopljena mora biti dopustna meja .obtoženec je subjekt kazenskega postopka takrat. da se po principu kontradiktornosti izjasni o vseh dejstvih in dokazih . v skladu z katero država na odgovarja za kratkoročne zaostanke...pravica obdolženca do rednih in izrednih pravnih sredstev .. v katerih se obdolženec brani.ravnanje pristojnih oblasti (dolžina postopka kot posledica transferiranja primera med različnimi sodišči. ne obsodi . ki je nedolžen. če je podvzela hitre in učinkovite korake.obrambo lahko izvaja sam (materialna obramba) ali s strokovno pomočjo zagovornika (formalna obramba) . ampak sta podani kumulativno materialna obramba .pravica obdolženca.je pravica obdolženca. . zato je dolžnost vsake države. da nastale okoliščine odpravi .lahko je procesna ali kazenska • procesna => uveljavlja kršitev procesnih določb . sodni zaostanki..zapletenost primera => presoja vprašanja.merila si lahko med sabo nasprotujejo in napotujejo na različne zaključke => sodišče v končni fazi opravi še celovito presojo • zamude morajo biti dovolj resne. da ukrene vse.sodišče je razvilo doktrino.omogoča. če vsebuje tudi vsebinsko merilo učinkovitosti PRAVICA DO OBRAMBE ..ravnanje strank (obdolženca in upravičenega tožilca). . modernizacija poslovanja sodišč.) .omogoča nadzor nad odločitvami nižjih sodišč . da zagotovi varstvo pravic državljanov • nameščanje novih sodnikov. da se nihče. ki so se ukvarjale s primerom.ne učinkuje zgolj obstoj pravnega sredstva. ki ga obremenjujejo.

da si zagovornika ne bo vzel. ali izjavi.če je bila pa osebi odvzeta prostost. mora biti v materinem jeziku ali jeziku. da je obramba obvezna pa si ga ne vzame sam • zagovornika smejo najeti tudi obdolženčev zakoniti zastopnik. kadar je z zakonom določeno. sestra in rejnik . da si ga ima pravico vzeti in da je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju . zakonec oz.ti so dolžni • obdolžencu povedati. ki ga bremenijo. pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde • obdolžencu zagotoviti. zanj pa tudi sodišče in državni organi.zagovornika sme imeti ves čas. krvni sorodnik v ravni vrsti.zagovornika si lahko izbere sam izmed odvetnikov. ko teče kazenski postopek • pred prvim zaslišanjem je treba obdolženca poučiti o tem. mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti formalna obramba . katerih izpovedbe se razhajajo z njegovimi ali so zanj obremenjujoče • omogočiti sodelovanje obdolženca in njegovega zagovornika pri procesnih dejanjih • obdolženca seznaniti z rezultati tistih procesnih dejanj pri katerih ni bil navzoč. ki ga razume. ki si ga svobodno izbere • da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje • da če si ne vzame zagovornika v štiriindvajsetih urah od ure. pomembna za izdajo zakonite odločbe • obdolženčevo zaslišanje opraviti ob spoštovanju njegove osebnosti • obdolženca ne zavajati s kapcioznimi in sugestivnimi vprašanji • upoštevati prepoved izsiljevanja priznanja ali kakšne druge izjave • obdolženca soočiti s pričami in soobdolženci. in da navede dejstva in dokaze. ki so mu v korist • omogočiti obdolžencu pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete • preveriti obdolženčevo priznanje • po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva (obremenjujoča + v korist). da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe • obdolžencu omogočiti. pa je obseg pravic še večji => oseba.• kazenska => izpodbija vsebino kazenskopravnega zahtevka . da se brani tudi s strokovno pomočjo zagovornika • šele možnost obrambe z zagovornikom omogoča uresničitev pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja . takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti + takoj mora biti poučena • da ni dolžna ničesar izjaviti • da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev • obdolženca poučiti. ali pa mu ga postavi sodišče. ki sodelujejo v kazenskem postopku. da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih. posvojenec. ki ji je vzeta prostost.takšno obrambo izvaja obdolženec sam. po uradni dolžnosti . če pa se. ko je bil poučen o tej pravici. ki ga lahko nadomesti tudi odvetniški kandidat .zagovornik je lahko le odvetnik. brat. da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja. da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze. oseba. posvojitelj. ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kršitvijo določb kazenskega postopka ter dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenega dokaza . ker je bil zaradi motenja postopka odstranjen • upoštevati. s katero živi v zunajzakonski skupnosti.pravica.

da se uspešno sam brani • če zoper njega teče postopek zaradi KD. če želi. če teče prosti njemu postopek za KD. obdolženec pa si glede na svoje gmotne . ki ji je vzeta prostost.obramba je obvezna (mora imeti zagovornika). da si vzame drugega zagovornika. krvni sorodnik v ravni vrsti. če le-ta brez dovoljenja zapusti obravnavo ali nanjo sploh ne pride. da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika • poučiti ga mora policija. oseba. sestra in rejnik • obdolžene lahko ob vsakem času prekliče pooblastilo • odvetnik lahko ob vsakem času pooblastilo odpove => veže ga dolžnost. s katero živi v zunajzakonski skupnosti. zakonec oz. pa si ga obdolženec ne vzame sam • postavi ga s sklepom predsednik sodišča izmed odvetnikov • postavitev velja do pravnomočnosti sodbe • odvetnik zastopanja ne sme odkloniti => iz opravičenih razlogov lahko zahteva razrešitev. posvojitelj. da še en mesec opravlja dejanja za obdolženca. ves čas. pa njegov naslov ni znan fakultativna formalna obramba .. za katero je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali hujša • kadar je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja • tujec => postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev. če je treba odvrniti škodo.s pooblastilom => obdolženec si ga najame sam. ko mu vzame prostost in preiskovalni sodnik. in to na dva načina => s pooblastilom ali s postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti .oseba. ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika obligatorna formalna obramba . če gre za KD.takšna obramba se lahko konstituira v vseh fazah kazenskega postopka. če gre za KD. ko mu je ta prvič pripeljan .obramba po zakonu ni obvezna. obdolženec pa si lahko vzame zagovornika. s katero mu je bila izrečena kazen zapora. ki bi lahko stranki nastala . mora biti takoj poučena. za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta • ko se mu sodi v odsotnosti • ko mu je treba izročiti sodbo.kršitev določb o navzočnosti zagovornika na glavni obravnavi ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka .kršitev določb o navzočnosti zagovornika pri drugih procesnih dejanjih pa relativno kršitev .kadar ni pogojev za obvezno obrambo. gluh ali sicer nezmožen.sodišče lahko od obtoženca zahteva. posvojenec. ko teče postopek obramba siromašnih . brat. za katero je obramba obvezna ali je zoper tujca odrejen pripor • mladoletniki => že od začetka pripravljalnega postopka. za katero je mogoče po zakonu predpisati kazen 30 let zapora • če je po 157 ZKP (podani razlogi za pripor) priveden k preiskovalnem sodniku • če gre za priporni narok in ves čas dokler traja pripor • ob vročitvi obtožnice. tako da pooblasti katerega izmed odvetnikov po lastni presoji • lahko pa ga najamejo tudi obdolženčevi zakoniti zastopnik.s postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti => če je obramba obvezna. če • je obdolženec nem. čeprav je bil v redu povabljen in ni o tem obvestil sodišča .

različne oblike omejitve oz.razmere ne more zagotoviti zagovornika sam. DOLŽNOSTI OBDOLŽENCA . sodelovanje pri prepoznavi . odtisov dlani. ampak tudi procesni objekt ~ je pasivno in aktivno dokazno sredstvo => zdravniški posegi (odvzem krvi. stopal. odvzema prostosti. vlaken iz oblačil). zapletenost kazenske zadeve in možnost obrambe glede na obdolženčeve osebne lastnosti 3. osebna preiskava zaradi odkrivanja dokazov.upoštevati je treba premoženjske razmere. kriminalistično ugotavljanje sledi (odvzem prstnih odtisov. las. telesnih tekočin. čeprav se ni dolžan zagovarjati • dopusti.v postopku akuzatorno-inkvizitornega tipa ima obdolženec 2 temeljni procesni dolžnosti • da se odzove vabilu sodišča ter je navzoč pri vseh tistih procesnih dejanjih. da je predmet dokazovanja => ni samo procesni subjekt postopka. psihiatrične preiskave). ki so lahko opravljena le v njegovi navzočnosti => drugače mu grozi prisilna privedba ~ ta dolžnost mu omogoča pravico do obrambe. urina. postavi pa ga predsednik sodišča .o postavitvi odloča preiskovalni sodnik oz. zato mu ga na njegovo zahtevo in na svoje stroške zagotovi država . predsednik senata.

PRIČE

- so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o KD, storilcu in drugih pomembnih okoliščinah obravnavanega dejanja, in jih je sodišče pozvalo, da o tem izpovejo - priča je dolžna povedati po resnici vse, kar ve o zadevi, v nasprotju z obdolžencem, ki ima pravico do molka - dolžnosti => dve temeljni dolžnosti • odzvati se vabilu sodišča in po resnici pričati • dopustiti omejen poseg v telesno integriteto (npr. odvzem krvi, telesni pregled, druga zdravniška dejanja) ampak samo pod pogojem, če so na njenem telesu določeni sledovi ali posledica KD - pričevanje je državljanska dolžnost vseh, ki so po zakonu lahko priče - dolžnost priče je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodišča, in če ni z zakonom določeno drugače, tudi priča - v primeru kršitve teh dolžnosti ZKP predvideva sankcije => privedbo, denarno kazen v primeru kršitve dolžnosti odzvati se na vabilo ter denarno kazen in uklonilni zapor (največ 1 mesec) v primeru kršitve dolžnosti pričevanja - pravice • privilegirane priče => zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja • zakon vsako pričo odvezuje dolžnosti, da odgovarja na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon ◦ pri presoji, ali bi imel odgovor na posamezno vprašanje za pričo res takšne posledice, mora sodišče pokazati primerno širino ◦ s stališča procesne kulture je nesprejemljivo vztrajanje, da priča pojasni, v čem naj bi obstajala verjetnost takšnih posledic, saj bi takšna vztrajnost pomenila psihični pritisk na pričo
SPOSOBNOST BITI PRIČA

- sposobna priča je lahko vsaka fizična oseba, ki je sposobna pred sodiščem podati razumno izjavo o kakšnem pravno pomembnem dejstvu - priče so lahko • oškodovanec, oškodovane kot tožilec ali zasebni tožilec • mladoletne osebe, če so sposobni dojeti pomen pričevanja in verodostojno izpovedati o pomembnih dejstvih • osebe s fizičnimi napakami (gluhi, nemi) - za obdolženca pa velja povsem drugačni pravni pouk kot za pričo • pričo je treba najprej opomniti, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, nato pa jo opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje • obdolženca se pouči, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde => pravica do molka
ABSOLUTNO NESPOSOBNA PRIČA

- ZKP ne določa nobene kategorije že vnaprej kot absolutno nesposobne

- kot priče lahko pridejo v poštev vse osebe, tudi duševno bolne, otroci, gluhonemi in slepi, saj sodišče prosto presoja o verodostojni njihovih izpovedb => oceno o neverodostojnosti njenega pričevanja poda šele po zaslišanju - za absolutno nesposobno pričo gre, če oseba zaradi duševnih in telesnih nezmožnosti ne more ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na način, da bi njeno pričevanje postalo predmet dokazne ocene
RELATIVNO NESPOSOBNA PRIČA

- tiste priče, ki v konkretni kazenski zadevi ne morejo biti zaslišane zaradi pravnih ovir - ne sme biti zaslišana • oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekršila dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti • obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec takšno zaslišanje sam zahteva • mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, razen če obdolženec takšno zaslišanje sam zahteva - funkcija priče ni združljiva z opravljanjem nekaterih drugih funkcij v kazenskem postopku => sodnik, sodni porotnik, dr. tožilec, obdolženec, zapisnikar, izvedenec, tolmač – le če njihovo vlogo v procesu zamenja druga oseba, lahko pričajo - obdolženec ne more biti priča • v lastni zadevi => ne more biti zaslišan kot priča v kazenskem postopku, v katerem je obdolžen • v istem kazenskem postopku, kjer gre za presojo kaznivih dejanj soobdolžencev kot soudeležencev pri izvršitvi istega KD • v istem kazenskem postopku niti v primeru, kadar ne gre za udeležbo pri izvršitvi istega KD, ker so nekatera KD izvršili le nekateri izmed soobdolžencev - kadar pa je kazenski postopek pravnomočno končan zoper nekatere soobdolžence, se lahko pravnomočno obsojenega obdolženca zasliši kot pričo v kazenskem postopku zoper ostale soobdolžence, ker ni več soobdolženec
PRIVILEGIRANE PRIČE

- so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja - ni jih mogoče zavezati k pričevanju, če tega ne želijo!!! (razlika od relativno nesposobnih prič – te morajo pričati, če odpadejo določene pravne ovire) - to so obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena • obdolženčev posvojenec in posvojitelj • verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba • odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom  status privilegiranih prič - zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja zaradi preprečevanja konfliktov med osebami, ki so si najbližje oz. med katerimi obstaja pravno priznani odnos zaupanja • gre za zakonsko beneficijo, ki pomeni zavesten odstop zakonodajalca od načela materialne resnice => odpoveduje se dokazom v škodo dejanskega stanja • oseba se sama odloči ali bo pričala ali ne, pri tem pa ji ni treba podati
• •

• •

obrazložitve, zakaj ne bo pričala tem osebam ni treba pričati niti na zahtevo obdolženca če pa se te osebe odločijo, da bodo pričale, veljajo zanje takšne dolžnosti kot za navadne priče

- za določitev statusa privilegirane priče je odločilen čas pričevanja in ne čas storitve KD - če privilegirana priča odkloni pričanje, sodišče na njeni odločitvi ne sme utemeljiti nobenih predpostavk niti v korist niti v škodo obdolženca - o tej pravici jih je potrebno poučiti vsakokrat preden se jih zasliši ali takoj ko sodišče zve za njihovo razmerje do obdolženca => če se jih ne pouči ali če se ne izrecno odpovedo tej pravici, sodišče ne takšno izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe, drugače gre za absolutno bistveno kršitev, zapisnik o izpovedbi pa je izločen - odločitev, da bodo pričale ni nepreklicna => oseba, ki je izjavila, da bo pričala, si lahko med zaslišanjem premisli in v tem primeru se morajo iz spisa izločiti vsi zapisniki o njenih prejšnjih zaslišanjih => sodišče ne sme opreti svoje sodbe na njene izpovedbe, četudi so dane po konkretnem opozorilu, da ni dolžna pričati • velja tudi obratno => premisli si lahko tudi po tem, ko je že izjavila, da ne bo pričala in priča - zakon tudi daje beneficijo, da kdor ima razlog odreči se pričevanju proti enemu od obdolžencev, je oproščen pričevanj tudi proti drugim obdolžencem, če njegove izpovedbe ni mogoče omejiti samo nanje - če privilegirana priča poda svojo izpovedbo in umre, še preden jo je bilo mogoče povabiti na glavno obravnavo, je treba v takem primeru šteti, da njena privolitev, da priča, velja za naprej • NI MOGOČE NAJTI TEHTNEGA RAZLOGA, ZAKAJ IN NA PODLAGI ČESA BI SE NJENA VOLJA SPREMENILA
SOLENITETNA PRIČE

- priče, katerih navzočnost naj zagotavlja, da bo določeno procesno dejanje opravljano v skladu z ZKP - obvezna navzočnost 2 polnoletnih prič => pri hišni preiskavi, osebni preiskavi in pregledu poštnih pošiljk • če so ta dejanja opravljena brez navzočnosti teh prič, sodišče nanje ne more opreti svoje odločbe
PRESUMPTIVNA PRIČA

- osebe za katere se v predkazenskem postopku ugotovi, da bi lahko prišle v kazenskem postopku v poštev kot priče - od predloga strank in sodišča je odvisno, ali bodo osebe, ki so pri zbiranju obvestil policiji dale določene izjave, zaslišane kot priče
ANONIMNA PRIČA

- temeljni pogoj za verodostojno pričanje je predvsem, da se priča razbremeni strahu, ki nastane zaradi njene udeležbe v kazenskem postopku - obstaja dilema => maščevanje obdolženca ali pa se lahko začne zoper njo kazenski pregon zaradi krive izpovedbe - za rešitev te dileme zakon predvideva zavarovanje prič tako, da so le-te anonimne - razkritje identitete priče ni dopustno, če bi zaradi takšnega razkritja nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega sorodnika oz. če je priča neposredni izvajalec posebnih ukrepov, ki ga pristojni organ odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti - vprašanje, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili identiteto priče, so prepovedana

- če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete določene priče nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika, lahko sodišče za zaščito določene priče ali njenega bližnjega odredi enega ali več zaščitnih ukrepov • izbris vseh ali posameznih podatkov iz kazenskega spisa • označitev vseh ali nekaterih podatkov za uradno tajnost • odredba obdolžencu, zagovorniku, oškodovancu, ali njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, da morajo ohraniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke • določitev psevdonima priči • zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna tehnična zaščitna sredstva) - sklep o uporabi zaščitnih ukrepov, s katerimi se identiteta priče obdolžencu in njegovemu zagovorniku v celoti prikrije (anonimna priča), lahko preiskovalni sodnik izda samo po opravljenem posebnem naroku, če oceni • da obstaja resna nevarnost za življenje ali telo priče, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika • da je izpovedba priče pomembna za kazenski postopek • da priča izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti • da interes pravičnosti in uspešne izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto priče

prostor. da bi se s tem ustvarilo drugo KD ~ lahko se spreminja opis dejanja glede na okoliščine.. ki so mu v korist .merila za presojo objektivne identitete med obtožbo in sodbo • konstitutivni elementi KD.) • kvalifikatorni elementi KD oz. ki je inkludirano v opisu hujšega • če sodišče obtožbo prekorači in spozna obdolženca za krivega kakšnega drugega KD. da je storil KD umora iz maščevanja. se zamenja očitek z novim. sredtsvo.pravni smisel te identitete je pogoj za uresničevanje načela akuzatornosti • z opisom dejanja v obtožnem aktu se obdolženi seznani s historičnim dogodkom in mu je tako omogočeno. ki je predmet obtožbe. ter mu je zagotovljena možnost. način storitve. ki ne pomenijo zakonskih znakov KD (čas. ker se je spremenilo dejansko stanje obdolžencu v škodo oz.. da je bilo storjeno s silo in da gre za rop ~ sodišče ne sme zamenjati enega kvalifikatornega elementa z drugim (če obtožba bremeni obdolženca. da je bil umor storjen na zahrbten način) ~ če državni tožilec spremeni obtožnico. da ga zamenja z drugim (če je obtožen za KD iz malomarnosti..sodba se sme nanašati samo na dejanje. zaradi katerih je takšno KD hujša oblika temeljnega KD ~ sodišče ne sme opisu dejanja dodati kvalifikatornih elementov (okoliščin). na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici . če to ni dokazno. je obdolženec prikrajšan za možnost obrambe ~ krivdo. za katero je bil s pravnomočno sodno odločbo oproščen ali obsojen ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena • kot o odnosu med več obtožbami OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO . da navede vsa dejstva in dokaze. ki vpliva na kvalifikacijo KD.sodišče je dolžno.OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO . ga ne morejo obsodit na naklepno KD) => če to stori. ima obdolženec pravico zahtevati rok za pripravo obrambe . razen če sodišče spozna obdolženca za krivega lažjega KD. obsežene v vloženi obtožnici oz. potem je podana absolutna bistvena kršitev . ki so znak KD ~ sodišče tega elementa ne sme spremeniti tako. vendar ljub temu ne drugo => sodišče lahko spreminja v opisu okoliščine. ki ga obremenjujejo.. zaradi katerih je dejanje drugačno. zakonski znaki KD. ki imajo za posledico hujšo pravno kvalifikacijo ~ pri tatvini sodišče ne sme dodati. sodišče ne more takega očitka zamenjati z očitkom. da pri presoji obtožbe objektivne identitete ne prekorači. da se lahko izreče o dejstvih in dokazih. potem.OBJEKTIVNA IDENTITETA => o njej govorimo v treh primerih • kot o odnosu med obtožbo in sodbo • kot o posledici pravnomočne sodbe → Nihče ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi kd. ni mogoče spremeniti obdolžencu v škodo ~ okoliščine se ne morejo spremeniti tako.

ki obdolženca obremenjujejo. ki imajo za svoj predmet ugotavljanje kazenskopravno pomembnih dejstev ter njihovo kazenskopravno vrednotenje .sodišče mora enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva. ki zahteva svojo razjasnitev v trenutku presojanja • za to presojo se zahteva. in sicer ugotavljanje s spoznavnega.problematika ugotavljanja pravno pomembnih dejstev je v središču pozornosti nauka o dokazovanju . ki jih spoznavajoči subjekt doživlja kot čutno zaznavne in zato v svojem obstoju dokazljive spremembe v zunanjem svetu – objektivni stvarnosti .. zaradi katerih je takšno KD lažja oblika temeljnega KD ~ sodišče teh okoliščin ne sme prezreti. da je KD dogodek v preteklosti. da sodišče presodi številne in protislovne dokaze na neprotisloven in logičen način . vrednostno in aksiološko kategorijo . da je lahko sprejemljiv tako za stranki kot za javnost • ključni problem je v tem. psihološkega in gnoseološkega vidika. gnoseološko. če okoliščine niso dokazane privilegiatorni elementi oz.so tista dejanja. ki se ukvarja z dokazno teorijo .. da ni bilo storjeno KD naklepno ampak iz malomarnosti. ki jih je mogoče spoznati in dokazati => predstavljajo spoznavno.dejstva so lahko le pojavi. temveč mora njihov obstoj dokazati na tak način.za njihovo ugotavljanje ne zadošča le.pojavi.• sodišče mora iz opisa izpustiti kvalifikatorni element. kot tista..temeljni pojmi nauka o dokazovanju so • pravno pomembno dejstvo • stanje stvari • dejansko stanje • dejansko stanje kaznivega dejanja . da jih sodišče spozna. mora v opis vnesti KD iz malomarnosti. ampak jih mora vnesti v opis ~ če se ugotovi. PRAVNA DEJSTVA DEJSTVA .nauk o dokazovanju je področje procesnopravne znanosti. ki so mu v korist => ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku temeljna in odgovorna naloga sodišča .nadaljni problemski sklop. ki je predmet nauka o dejstvih in dokazih. smrt) in človekova ravnanja (v kazenskem postopku imajo lastnost . zakonski znaki KD. pa zahteva razjasnitev 4 vprašanj • kdo ugotavlja dejstva v kazenskem postopku • na kakšen način se ugotavljajo dejstva • s kakšno stopnjo verjetnosti morajo biti dejstva ugotovljena • ali je utemeljeno razlikovanje med dvema vidikoma istega pojava. če je takšno dejanje iz malomarnosti tudi kaznivo ~ PROCESNA DEJANJA DOKAZOVANJA .dogodki kot pojavi so spremembe v stvarnosti ter jih opredelimo kot naravna dejstva (rojstvo.

kontrolna dejstva • prispevajo k zanesljivosti ugotavljanja odločilnih dejstev oz. da je pomembno za razsojo • za razsojo pa so pomembne vse 3 kategorije dejstev . k ugotavljanju dejanskega stanja • pomembno dejstvo je vsako dejstvo.procesnih dejanj) PRAVNA DEJSTVA . 269.. v kateri še ni prišlo do ugotavljanja odločilnih dejstev oziroma celotno zbrano dokazno gradivo. kot tudi pojem odločilno dejstvo (202. ki so pravno pomembna. na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in formalnega kazenskega zakona . na podlagi katerih bo lahko sodišče šele po končani glavni obravnavi izločilo tista. ki so zakonski znak določenega KD • zadeva izključno okoliščine materialnopravne narave . ki je že ugotovljeno in se na temelju njegovega obstoja sklepa na obstoj dejstva. ki so po njegovi presoji povezana s KD in storilcem . ker je njihov obstoj pogoj za neposredno uporabo KMP in KPP .) .v dokaznem pomenu imajo dvojno vlogo => so predmet dokazovanja o lastnem obstoju in hkrati dokaz za obstoj odločilnega dejstva .pojem odločilnih dejstev je torej ožji od pojma pomembnih dejstev .sam pojem dejstva vsebuje dialektično nasprotje => po eni strani je del objektivne stvarnosti.sami po sebi niso pravno odločilni => šele na njihovi podlagi je mogoče po principu logike in izkustva sklepati o obstoju odločilnih dejstev .dejstva.ZKP uporablja tako pojem pomembno dejstvo (17.dejansko stanje => skup vseh odločilnih dejstev. za katero sodišče meni. z logičnim sklepanjem omogočajo spoznavanje pravno odločilnih dejstev .so posredni dokazi => dejstva. ki imajo kazenskopravni pomen . podatki in dokazi.pojem pomembnih dejstev obsega odločilna dejstva. ki mu pripisujemo določen pomen • v postopku ugotavljanja KD spoznavajoči subjekt izbere le tista dejstva. 248) ..dejansko stanje ≠ dejansko stanje KD • dejansko stanje KD predpostavlja obstoj dejstev.dogodki in človekova ravnanja.dogodek ali pojav dobi lastnost pravno pomembnega dejstva samo zato. ki ga sestavljajo obvestila. so izsek iz stvarnosti .dokazni temelj => dejstvo.. ki imajo materialnopravni in procesnopravni pomen . po drugi strani pa je le njen fragment. ki šele posredno. torej viri spoznanja.Grubiša => odločilna so tista dejstva. ker smo mu dali tak pomen v skladu z interpretacijo njegove relevantnosti .stanje stvari => procesna situacija. indice in pomožna oz. POMEMBNA IN ODLOČILNA DEJSTVA .odločilna dejstva imenuje zakon odločilna zato. INDICI . ki ga je šele treba dokazati 1. ki so temelj za presojanje odločilnih dejstev in s tem sama odločilna dejstva 2.dejstva v kazenskem postopku so predmet ugotavljanja in dokazovanja – thema probandi => to so • pravno odločilna dejstva • indici • kontrolna ali pomožna dejstva • ostala dejstva .

s katerimi je bilo storjeno KD. da lahko vsi skupaj napravijo veliko škodo => delila sta jih na • prehodne • sočasne • naknadne • nujne • verjetne .v kriminalistiki je splošno sprejeta naslednja delitev indicev INDICI časovno: kažejo na: vrste: .storilca .indici. dejanje in storilca . ki obstajajo le pri posameznih vrstah KD • splošni => okoliščine poteka KD (navzočnost na kraju dejanja..indici pred dejanjem (ante delicti) => pomembni za sklepanje o obstoju KD in določenega storilca • značaj • predkaznovanost • motiv • telesne in duševne lastnosti • pripravljalna dejanja • poznavanje in nepoznavanje okoliščin.. slina. ki so pomembne za • izražanje volje za izvršitev storitev KD • sumljivo obnašanje . vzroke dejanja (motiv).nekatere indice lahko uporabimo kot posredne dokaze v dokazne namene v kazenskem postopku. ki veljajo za vsa KD.kaznivo dejanje .. in POSEBNE..v korist obdolženca .med dejanjem .k. sodelovanja pri dejanju => prstni odtisi.. drugi takšnega pomena nimajo. neprepričljiv zagovor. lasje.) .psihološki .pred dejanjem .indici. biološki sledovi. kri.indice so poznali že v rimskem pravu => Ciceron in Kvintilijan sta jim pripisovala velik pomen in menila. ki kažejo na storilca po dejanju (post delictum) • • sledovi KD korist od dejanja • psihične posledice KD (sumljivo obnašanje..materialni . posest sredstev in orodij. da omogočajo odkritje dejanja ali storilca in s tem imajo izrazito kriminalistični pomen VRSTE INDICEV . .. tretji pa imajo zgolj tak pomen.kodeks Constitutio Criminalis Carolina je vseboval delitev indicev na SPLOŠNE. posledice dejanje (fizične in psihične) • posebne indice je obravnaval v zvezi s sledovi . ki kažejo na okoliščine med izvršitvijo dejanja (in tempore cirminis) • • • navzočnost na kraju dejanja alibi posest sredstev in orodij primernih za izvršitev KD • indici storitve oz. značaj in znanje storilca).v škodo .

indici.indici v škodo obdolženca (pozitivni indici) => kažejo na KD in storilca • • • sledovi navzočnosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov … . da si je domnevni storilec pridobil večjo premoženjsko korist) . zlasti pri preizkusu s • • poligrafom vrnitev na kraj dejanja … ..indici.materialni indici • • sledovi KD predmeti • • stanje na kraju dejanja . POMOŽNA ALI KONTROLNA DEJSTVA . ki kažejo na kaznivo dejanje • • • • vlomljena vrata najdeno truplo sledovi krvi motiv. ki kažejo na kaznivo dejanje in storilca • • sledovi navzočnosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov • • najdeno truplo . . da z njimi preverimo verodostojnost dokazov kot izvora spoznanja tako o pravno odločilnih/relevantnih dejstvih kot tudi o indicih ... neformalen pogovor) 3.indici v korist obdolženca (negativni indici) => osumljenca razbremenjujejo • • alibi odsotnost sledov.s procesnopravnega stališča lahko delimo indice še na • indice. orientacijski pomen (poligraf. ki si pridobljeni na procesno dopusten način (s preiskovalnimi dejanji) • indice.pomožna dejstva ugotavljamo zaradi dokazovanja obstaja pravno odločilnih dejstev ib indicih . če gre za sum. ki kaže na možnega storilca • osumljenčeva navzočnost • na kraju dejanja nagla sprememba njegovega življenjskega sloga (zapravljanje denarja na veliko. ki imajo zgolj spoznavni. ki bi morali obstajati • • pomanjkanje motiva … . ki kažejo na storilca • sledovi navzočnosti posest ukradenih predmetov • . ..v kazenskem postopku jih je treba ugotoviti zato..indici.psihološki indici • osumljenčev značaj • njegove psihofizične reakcije.

dokler ni ugotovljeno nasprotno • ≠ fikcija => pravni konstrukt. ki so zakonski znak KD oz. razdalja med dvema krajema) .dejstva preteklosti => dejstva. da posredno kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev. praesumptio iuris et de iure) in relativne (so izpodbojne – veljajo tako dolgo. razporeditev mestnih ulic.presumpcije/predpostavljena dejstva => štejemo jih za obstoječa tako dolgo. da določena dejstva ne obstajajo .dejstva sedanjosti => dejstva. ki obstajajo še v času sojenja • so predmet neposrednega ugotavljanja z neposrednim zaznavanjem sodišča .razbremenilna dejstva => okoliščine. praseumptio iuris tantum) . DEJSTVA. ki jih v sedanjosti ni več mogoče zaznati • ugotovijo se v postopku retrogradne analize njihovega obstoja . saj notornost ne zamenjuje dokaza. da sploh ne ustreza v resnici ali pa je z njo v nasprotju + so izključene iz kazenskega prava kot negacija materialne resnice • presumpcije utemeljujejo življenjske izkušnje • so lahko naravne ali pravne ◦ naravne presumpcije => utemeljujejo jo sama narava stvari. ki obtožbo potrjujejo • ≠ obteževalnim okoliščinam – to vpliva na odmero kazni .. krivda.zunanja/objektivna dejstva => navzven zaznavna dejstva • okoliščine. okoliščine. v katerih je bilo dejanje storjeno . ki ga narekuje potreba. saj pomožna dejstva tako kot indice ugotavljamo zgolj zaradi presoje obstoja teh dejstev 4. ki so rezultat izvršitvenega ravnanja storilca • okoliščine.očitna dejstva => kažejo se sama po sebi • dokazovanje polnoletnosti za osebo za katero ni dvoma. KI JIH NI TREBA UGOTAVLJATI .pozitivna dejstva => kadar zatrjujemo. kar predpostavljajo in imajo trajen pomen. da z njim nadomestimo postopek v dokazovanju resnice o obstoju določenega dejstva => ne ustreza stvarnosti in že vnaprej se ve. dokler ni dokazano nasprotno.notorna dejstva => splošno znana dejstva • so neposreden vir dokazovanja • morajo biti predmet obravnavanja v kazenskem postopku kot predmet seznanitve ali kontradiktornosti.pomožnim dejstvom in indicem je skupno to.obremenilna dejstva => okoliščine. pravna in dejanska zmota • => subjektivne okoliščine. OSTALA DEJSTVA . da določena dejstva obstajajo . da je določena oseba še otrok . da je polnoletna • ni treba dokazovati.negativna dejstva => kadar trdimo. utemeljujejo jih izkušnje iz vsakodnevnega življenja (predpostavka prištevnosti) ◦ pravne/zakonske presumpcije => delimo jih na materialnopravne (predpostavka časti in dobrega imena) in procesnopravne (domneva nedolžnosti) • so lahko absolutne (ne dopuščajo dokazovanja nasprotnega od tega. od katerih je odvisen obstoj kazenske odgovornosti . če ni predmet postopka • mora biti konkretno in se mora nanašati na konkreten dogodek (konec vojne. ki obtožbo zavračajo • ≠ olajševalnim okoliščinam 5.notranja/subjektivna dejstva => zadevajo notranje/duševno stanje storilca • prištevnost.

ali so izpolnjene vse temeljne predpostavke kaznivosti. ugotovi pa jih samo sodišče • sodba je dokončna ocena sodišča o obstoju/neobstoju določenih dejstev 2. ki so odločilne za obstoj KD . ki zadevajo družinske razmere • pri KD opravljanja ni mogoče dokazovati resničnosti ali neresničnosti tistega.v kazenskem postopku se ugotavljajo dejstva na dva načina • neposredno (direktno) z lastnim opažanjem procesnega organa. ki vodi postopek in • posredno (indirektno) z dokazovanjem NEPOSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV .ugotoviti določeno dejstvo v bistvu pomeni isto kot takšno dejstvo spoznati v njegovi resničnosti . ki jih ugotavljamo v kazenskem postopku. ker postopek ugotavljanja KD zahteva reprodukcijo neprotislovno presojo dokaznega pomena protislovnih spoznanj o KD .ugotavljanje dejstev => določena dejavnost zaznavajočega subjekta. ker je pravilna uporaba prava na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje nesmiselna • delikatna pa je zato.dejstva ugotavljajo sodišče in drugi udeleženci postopka • vsak od njih ugotavlja dejstva zase. kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja .. ki jo je treba opraviti v določeni obliki • specifičen problem spoznave . ki jih določa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka • temu lahko zadostimo le.ker sodišče ugotavlja dejstva v sedanjosti z lastnim opazovanjem.procesni organi z lastnim opažanjem ugotavljajo obstoječa dejstva (ogledujejo predmete.ZKP določa.ugotavljanje dejstev je najpomembnejša in najdelikatnejša naloga sodišča • najpomembnejša je zato.to so tista dejstva. DEJSTVA. ki je nedolžen. berejo listine.ugotoviti določeno dejstvo v procesualnem pomenu besede je na logičen in izkustveno sprejemljiv način trditi. da takšno dejstvo obstaja ali ne obstaja . KI SE NE SMEJO UGOTAVLJATI .pravnem pogledu ugotoviti dejstvo pomeni določeno dejstvo spoznati na pravno določen način ter njegov obstoj tudi logično in izkustveno sprejemljivo dokazati 1. KDO UGOTAVLJA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU .ugotovitev dejstev => označuje nadaljnjo fazo ugotavljanja dejstev ter pomeni opredelitev in oceno rezultatov ugotavljanja dejstev . ker to prepoveduje zakon UGOTAVLJANJE DEJSTEV . ta dejstva niso . da ustrezajo resnici . METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA DEJSTEV .) .. ne obsodi. če v vsakem konkretnem primeru ugotovimo.v postopku ugotavljanja dejstev sodelujejo vsi temeljni in vzporedni procesni subjekti.6. so kazenskopravno pomembna le pod pogojem..+ ostala dejstva ki se ne smejo zagotavljati. da je namen njegovih določb da se nihče.dejstva. kraj dejanja. storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih. ne da bi bil pri tem vezan na procesna določila in obliko .

da zaradi medsebojne logične zveze pomenijo preskok na višjo raven spoznanja. ali je sploh dokazano.posredni način ugotavljanja dejstev.o neposrednem ugotavljanju dejstev govorimo tudi takrat. temveč so predmet neposrednega ugotavljanja • to stališče zastopajo predvsem tisti. če je neko dejstvo dostopno neposrednemu zaznavanju. pomembnih za presojo => vendar je KD dogodek iz preteklosti (izjema je KD. da je na njem najdena krvna skupina oškodovanca in osumljenec tega ne zna pojasniti. ni treba govoriti o dokazu => neposredno zaznano dejstvo se pojavlja kot samostojen način presojanja stvarnosti • tako bi sodišča dejstva ugotovilo najbolj zanesljivo.presoja na podlagi posrednih dokazov zahteva toliko večjo previdnost in toliko bolj analitično oceno o tem. ki menijo.. ali je kakšno dejstvo dokazano ali .ocena o neposredno zaznanem dejstvu pomeni kategorično sodbo => neposrednemu ugotavljanju dejstev se pripisuje večja zanesljivost POSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV . iz katerih sodba izhaja. da je bil domnevni storilec v času storitve KD v neposredni bližini kraja dejanja + da je na nožu. da so pomembna za pravilno razsojo • sodišče mora tako vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep.. da je domnevni storilec dejansko storilec. niso kategorični => predstavljajo določeno stopnjo verjetnosti posameznega dejstva => sodba je hipotetična. listine.ker pa je ugotavljanje dejstev odvisno od njihove razlage. da v primeru. kakšen dokazni pomen ima ter kako ga je treba razumeti v celotnem dokaznem kontekstu • da pa lahko določeno dejstvo dobi dokazni pomen. izvedensko mnenje. da se kot zgornja premisa sodniškega silogizma pojavlja pravilo splošnega življenjskega izkustva oz.zanj je značilno. prihaja do SPORA O RESNIČNOSTI => stranke lahko dajejo istim dejstvom različen dokazni pomen • včasih pa lahko že različno interpretirajo vprašanje. če bi bilo v času storitve KD navzoče na kraju samem => lahko bi se zanesljivo in neposredno prepričalo o vseh okoliščinah. ali določeno dejstvo sploh obstoji oz. => nobena od okoliščin ne kaže neposredno na to. ampak so se te okoliščine nakopičile do te mere. pa ga je treba interpretirati s stališča smisla pravnih norm . izpovedbe prič. posnetki . s katerim je bil poškodovanec poškodovan najden. ter če je dokazano v svojem obstoju.pri posrednem ugotavljanju pridemo do spoznanja pravno pomembnih dejstev pridemo na podlagi dokazovanja . pri katerem vsako dejstvo le posredno kaže na obstoj odločilnega dejstva in samo zase kot dokaz njegovega obstoja ne bi zadoščalo • primer indiciranega dokazovanja so npr. zaradi katerega lahko trdimo. za katera sodišče misli. kadar je sodba oprta na vir spoznanja o odločilnih dejstvih neposredno z neposrednimi dokazi • izpovedba prič očividcev. torej dokazovanje je najpomembnejša pot za ugotavljanje dejstev . ali imajo vsi posredni dokazi v medsebojni logični povezavi isti enosmerni trend . prstni odtis osumljenca.sklepi. prakse .pravno odločilno dejstvo je ugotovljeno posredno. če je ugotovljeno na podlagi enega ali več indicev . da so dokaz .ZKP => dokazovanje obsega vsa dejstva. ker temelji na vrsti logičnih sklepov • takšna sodba je značilna za indicirano dokazovanje. storjeno na glavni obravnavi) ..predmet dokazovanja v kazenskem postopku.

ali obstoji => zdi se.osebni/personalni dokazi => obdolženčev zagovor. krvavi madeži. zavarovanje in shramba materialnih dokazov) 3. s katerimi je bilo storjeno KD. listine) oz.stvarni/materialni dokazi => sledovi KD. so predmet dokazovanja (thema probandi) . izvid in mnenje izvedenca .. na katere je takšna ocena oprta => ta je vselej rezultat presoje dokaznega pomena vsakega dokaza zase in v zvezi z drugimi dokazi 2. prstni odtisi. ogled kraja KD in predmetov… .• ne ter kakšen dokazni pomen mu je mogoče pripisati tako mora vsako dejstvo postati predmet razlage. materialnem pomenu besede . izpoved priče očividca . predmeti.posredni dokazi => kažejo na pravna odločilna dejstva s pomočjo indicev oz. predmeti na katerih je bilo KD storjeno (truplo. razloge.) VRSTE DOKAZOV .izvirni/originarni/primarni dokazi so pristne listine. v katerem naj se izvede določen dokaz • poteka v določeni obliki in gre skoti določene faze .dokaz v ožjem pomenu besede je vir spoznanja o kakšnem pomembnem dejstvu • je sinonim za dokazna sredstva (priče. ki jih je storilec pustil na kraju KD. kaj je slišala o obravnavanem dogodku od neke druge osebe . sredstva. ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo . sprejemanje in izvajanje dokazov (sprejemanje – odločanje o dokaznih .izvedeni/sekundarni dokazi => dokazi. izpovedbe prič. DNK.neposredni dokazi => neposredno kažejo na odločilna pravna dejstva • obdolženčevo priznanje. odkrivanje materialnih dokazov – prstni odtisi. v katerem sodišče izvaja dokaze z namenom.dokaz v pravno logičnem pomenu besede je sinonim za logično in izkustveno sprejemljivo trditev o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva => kot tak je drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kakšnega pravno pomembnega dejstva • glede na to se pojem dokaz uporablja tako za dokazno oceno o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva kakor tudi za argumente.. iz katere je mogoče sklepati. ponarejene listine) 3.) 2. dokazovanje edina pot do spoznanja pravno pomembnih dejstev 1. ki so nastali s KD.) DOKAZI vs. kot pojavi v zunanjem svetu. s katerim se ugotovi kakšno pravno pomembno dejstvo • dejstva.obremenilni in razbremenilni dokazi => ali gre za dokaze.. da je posredno ugotavljanje dejstev oz. priče dogodka. prič in izvedencev • izvaja se v tistih procesnih situacijah. z logičnim sklepanjem . ogled. predmeti. odkrivanje dokazov (poizvedovanje pri domnevnih pričah. ki posredno kažejo na obstoj KD • če priča izpoveduje. zavarovanje dokazov (zasliševanje prič takoj po dogodku. dokaz v vsebinskem.je postopek.) DOKAZNI POSTOPEK . da ugotovi pravno pomembna dejstva • prepisan je z zakonom => določa postopek zasliševanja obdolžencev.dokaz v formalnem smislu => dokaz je lahko izraz za procesno dejanje.faze dokaznega postopka 1. DEJSTVO .

v materialnem pomeni nosi dokazno breme tudi obdolženec . kateri od predlaganih dokazov bo izveden => za izvedbo dokaza je potreben dokazni predlog . da njegovo trditev preizkusi.sodišče v vsakem primeri odloča.. kot je . da obravnava poteka v takšnem vrstnem redu. rekonstrukcija.MEŠANI KAZENSKI POSTOPEK => upravičeni tožilec ima pravno dolžnost. ne pa procesno dolžnost . da nosi dokazno breme. s katerim ne soglaša predsednik.dokazni predlog je predlog stranke sodišče.če obdolženec dokazuje. branje listin..v našem kazenskem postopku dokazno breme nosita v formalnem pomenu upravičeni tožilec in subsidiarno sodišče. da daje dokazne predloge. da so podani dokazi o njegovi kazenski odgovornosti . ker so pomembni rezultati dokazovanja . izvajanje dokazov pa je procesno dejanje sodišča => sodišče izvaja dokaze. kakšen dokaz predlaga. da dokaže kakšno dejstvo. da dokažeta utemeljenost svojih procesnih trditev . katere okoliščine kažejo na njegov obstoj. da ugotovi vsa dejstva. zakaj izvedba dokaza prispeva k razjasnitvi obravnavane zadeve • je procesno dejanje strank.predlogih.o predlogu.dolžnost upravičenega tožilca je dokazati obdolženčevo krivdo .naše pravo praviloma ne pozna prenosa dokaznega bremena od upravičenega tožilca na obdolženca • če obdolženec v obrambi zatrjuje neko dejstvo. obdolženec pa nima dolžnosti.) 4. ocena dokazov (preizkus verodostojnosti dokazov => opravi se tako. ali jo je obdolženec podkrepil z zadostnimi dokazi • za sodišče tako velja inkvizitorna maksima glede vprašanja dokaznega bremena => tožilec ima dolžnost. da se presodi najprej vsak dokaz zase in nato še v zvezi z drugimi dokazi) . da dokaže obstoj KD. štejemo tako dejstvo za neobstoječe . sodišče pa v vsakem konkretnem primeru odloča. ogled. ali bodo izvedeni oz. slednjega ni dolžan dokazati => dolžnost sodišča je. da dejanja ni storil. za katera sodišče meni. kateri dokazi naj bodo izvedeni. in o soglasnih predlogih strank. ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo • obdolženec ima možnost. odloča senat . kateri dokazi bodo izvedeni . hkrati pa je tudi sodišče subsidiarno zavezano. da izvede določeni dokaz • stranka navede. da dokaže svojo nedolžnost .. da prispevata k osvetlitvi dokazne vrednosti posameznega dokaza . in to ne glede na to. ki je osnova za odločitev sodišča o določenem vprašanju • če nosilcu dokaznega bremena ne uspe dokazati obstaja dejstva. izvajanje – zaslišanje prič.v postopku dokazovanja dejstev je pomembna vloga SODNIKA v postopku • ta ima vlogo organizatorja ali zgolj vlogo pasivnega opazovalca prizadevanj strank. da so pomembna za pravilno presojo . da dokaže obstoj dejstva. izvedencev.formalno dokazno breme => pravna dolžnost določenega procesnopravnega subjekta. v tem postopku pa stranki sodelujeta tako. pa mu ne uspe. preizkus oz. kdo predlaga posamezni dokaz. še ne pomeni.materialno dokazno breme => kadar ima določen procesni subjekt interes.stranke sodišče predlagajo. o katerem ni soglasja med strankami.hkrati mora senat skrbeti. pri tem pa ga ne zavezuje nobena dolžnost dokazovanja => to trditev preizkusi sodišče .dokazni postopek obsega vsa dejstva.velja načelo procesne akvizicije => za presojo materialne resnice ni pomembno.

resnica je najvišja stopnja verjetnosti obstoja pravno pomembnih dejstev . ki so medseboj neodvisni in vsak zase neposredno dokazuje pravno relevantno dejstvo • v nasprotnem primeru lahko gre le za verigo dokazov. ker zajema le del objektivne stvarnosti in ne njene celote.sodišče prosto presoja.) DOKAZOVANJE Z INDICI . temveč njihova kakovost . katere dokaze bo izvedlo => pri tem ni vezano na nobena formalna dokazna pravila.je posreden način ugotavljanja odločilnih dejstev . vendar se s tem verzija še ne zavrača metoda eliminacije – izključevalna metoda .poznamo tri temeljne metode indicialnega dokazovanja => metoda akumulacije. na kakšen način je treba izvesti določen dokaz (vrsta in narava telesnih poškodb se lahko dokazuje le z pomočjo izvedenca. kolikor je močan njen najšibkejši člen metoda difundiranja . zgodovinsko gotovost . sicer zmanjšuje možnost razlage. prištevnost s pomočjo psihiatra. ki izključujejo obstoj KD . ki naj bi v medsebojni logični zvezi povečali utemeljenost suma. vezano je samo na pravila. ki so mu v korist 4. na koncu pa še dokazi. dejstev. …) • sodišče in državni organi. morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva. metoda difundiranja in metoda eliminacije metoda akumulacije .vezana na obstoj negativnih dejstev oz. ki jih predlaga obramba. kadar gre za vzporedne sisteme indicev. ker se mora ta del stvarnosti . S KOLIKŠNO STOPNJO VERJETNOSTI MORAJO BITI UGOTOVLJENA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU? . kakor tudi dejstva. ki jih predlaga tožilec. katerih izvedbo po uradni dolžnosti odredi senat . vendar pa je hkrati tudi absolutna. kadar idnici izhajajo eden iz drugega – v takšnem primeru ne povečujejo. da osumljenec ni mogel biti na kraju dejanja. ki je tako močna. veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno ) . temveč le pravno.preiskovalci iščejo in zbirajo tiste sumljive okoliščine.obstoj ene okoliščine nujno pomeni neobstoj druge .praviloma so najprej izvedeni dokazi.teoretike KPP. absolutne resnice. ki obdolženca obremenjujejo. pomembna za izdajo zakonite odločbe => tako dejstva.resnica v kazenskem postopku je relativna. pri tem pa ni pomembna količina indicev.napačno pojmovanje kopičenja istovrstnih indicev kot dokazne verige je lahko vzrok sodnih zmot => do takšnih zmot lahko prihaja. če tako odloči senat (če je veliko obtožencev. temveč zmanjšujejo zanesljivost sklepa o obstoju KD • indici so zanesljivi le takrat. ali je mogoče ugotoviti objektivno resnico v kazenskem postopku => sodnik po njihovem mnenju doseže le visoko stopnjo verjetnosti. da nekaterih indicev ni.določeno z zakonom => vrstni red obravnavanja se lahko spremeni le zaradi posebnih okoliščin.dejstvo.sistematičen postopek zbiranja indicev. ne pa gotovosti • drugi gledajo na problem resnice s stališča dialektičnega materializma => pod pojmom resnica ne razumemo brezpogojne. ki se ukvarjajo s pojmom resnice. lahko razdelimo v dve skupini • prvi gojijo skeptično stališče o vprašanju. ki sodelujejo v kazenskem postopku.potrjen alibi dokazuje. empirično. da je osumljenec storilec. zato ni storilec 3. nato dokazi. ki kažejo na KD in storilca. da je določena oseba storila KD .

osebe fotografirati. da se storilec KD izsledi.ZKP loči štiri različne stopnje verjetnosti. kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov. če je storilec KD neznan. v katerem je vsebovano . razpisati iskanje osebe in stvari. da so podani razlogi za sum. bris ustne sluznice.. jemati prstne odtise. da se odkrijejo in zavarujejo sledovi KD in predmete. da je bilo storjeno takšno KD.. vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice (148+149) UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM . ker pa je relativna. s katero morajo biti ugotovljena dejstva v kazenskem postopku (imenujemo jih tudi dokazne standarde) • razlogi za sum • utemeljeni razlogi za sum • utemeljen sum • subjektivna gotovost oziroma prepričanje o resničnosti ugotovljenih dejstev RAZLOGI ZA SUM .ne zadoščajo za uvedbo formalnega kazenskega postopka. smejo opraviti pregled prevoznih sredstev. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti .odražati popolno. ki je objektivna in subjektivna.če bi bila resnica absolutna bi zanjo zadoščal zgolj en dokaz. ko policija še išče državnemu tožilcu nasprotno stranko => še ni procesnorelevantne (formalnorelevantne) osredotočenosti na določeno osebo in da se spor še ni izoblikoval . opraviti potreben pregled prevoznih sredstev. ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja . če pride policija do obvestila. izčrpno in z gotovostjo => sodna resnica je absolutna in relativna hkrati • absolutna je zato.tej stopnji verjetnosti je zadoščeno že.. da se ta ne skrije ali ne pobegne. do obvestila. za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru. ki se iščejo. • tako policija sme zahtevati potrebna obvestila od oseb. dopuščajo pa že določene posege v človekove pravice • policija mora ukreniti vse potrebno. potnikov in prtljage. oz. zlasti pri ugotavljanju. da je storil kaznivo dejanje. ki utegnejo biti koristna za izvedbo kazenskega. ker mora dati zanesljiv odgovor na vprašanje o KD in storilcu • relativna je zato. ker se ugotavljajo zgolj pravno pomembna dejstva • absolutno se spozna samo skozi relativno. iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank.načelo relativne resnice v ZKP => sodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z (355) drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep. omejiti gibanje. potnikov. ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne • 364 => sodišče navede določno in popolnoma.je faza. za katerega so razlogi za sum. brezpogojna in večna => pri vsakem preiskovanju in sojenju ostaja marsikatero obrobno in manj pomembno vprašanje nerešeno. relativna in absolutna ter konkretna . je zanjo potrebnih več dokazov. in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj. zbrati vsa obvestila. ker ni popolna. katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. pri tem navede zlasti.za začetek preiskovalnega postopka zadošča.podlaga za obsodilno sodbo v kazenskem postopku je zato lahko le takšna resnica. sme fotografirati tistega. ki utegnejo biti dokaz. prtljage. da je bilo storjeno KD. kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov. ker se z vsakim poveča stopnja verjetnosti . ukreniti. da je določena oseba storila takšno KD .

vprašanje ustreznosti uporabe pravnih norm pa zadeva pravno vprašanje . da je določena oseba storila KD . za začetek preiskave ali vložitev neposrednega obtožnega akta .je tudi temelj za druge bistvene posege => odreditev pripora. v katerem percepcija norme določa izbiro relevantnih dejstev in obratno. da gre pri pravni razlagi za dialektični proces.nov dokazni standard => vzpostavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS . da se ta dokazni standard lahko zatrjuje zgolj z argumenti.je posredni ukrep za predkazenski postopek UTEMELJEN SUM . da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede zoper določeno osebo sploh lahko začne .tista stopnja verjetnosti.treba jo je doseči.ugotavljanje dejstev zajema dejansko vprašanje. da že sam zakonodajalec tvori pravne norme na tak način.je precej nejasen standard . da razlika med pravom in dejstvi splahni na ravni. ki jim mora biti hkrati zadoščeno. da mora standardu utemeljenega suma biti zadoščeno pred posegom v posameznikove pravice • konkretnost utemeljenega suma => zahteva. na kateri spoznamo. v .izvedemo ga lahko posredno v povezavi z domnevo nedolžnosti => osebo je treba obsoditi. dejanskih in tudi mešanih vprašanj utemeljujejo razlikovanje s tem. verjetnostnih okoliščin . ko ji je dokazano.za izrek obsodilne sodbe se zahteva prepričanje. stopnja suma pa mora biti takšna.med pravnimi in dejanskimi vprašanji je treba razlikovati => s to problematiko se srečujemo skozi celotni kazenski postopek .posebnega dokaznega standarda za izrek obsodilne sodbe naš zakon ne pozna . javljanja na policijski postaji in hišnega pripora SUBJEKTIVNA GOTOVOST OZ.zagovorniki pravnih. PREPRIČANJE O RESNIČNOSTI UGOTOVLJENIH DEJSTEV – STOPNJA VERJETNOSTI ZA IZREK OBSODILNE SODBE . da je oseba dejanje storila PRAVNA IN DEJANSKA VPRAŠANJA . da so pravna in dejanska vprašanja med seboj tako tesno prepletena.utemeljen sum je pogoj za uvedbo kazenskega postopka oz.pri tem ostaja nerešeno vprašanje stopnje gotovosti. da je dejanje storila . da gre v bistvu za mešana vprašanja • to stališče postane razumljivo. da se tako po kvaliteti kot po kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približa utemeljenemu sumu .je osrednji dokazni standard . ki jih je mogoče določno izraziti in ne zadostuje sam občutek • specifičnost utemeljenega suma => onemogoča. ki izključuje utemeljeno verjetnost ali samo verjetnost drugačne odločitve . torej subjektivna gotovost. na konkretnih okoliščinah. odreditev nadomestnih ukrepov prepovedi približevanju določenem kraju ali osebi. da je določeni posameznik posegel v interes družne na določen (konkreten) način • izrazljivost utemeljenega suma =>pomeni. če upoštevamo. da bi se utemeljen sum vzpostavil samo na podlagi splošnih.tista visoka stopnja artikulirane konkretne in specifične verjetnosti. ko uporablja izraze iz .4 temeljna merila. da lahko sum pojmujemo kot utemeljen • predhodnost utemeljenega suma => zahteva. ki mora temeljiti na določenih dejstvih.nekateri teoretiki menijo..

kako se je zgodilo.. pod kakšnimi pogoji . kaj se je v bistvu zgodilo => šele odgovor na to vprašanje nam zagotavlja temelj za reševanje pravnih vprašanj • pravno vprašanje pa se nanaša na to.vsakodnevnega življenja (poškodovanje.kot dokazno sredstvo pride v poštev vse. kako je bilo oz.materialni dokazi so • ogled • prepoznava • soočanje • listine • tehnični posnetki 1. ki so bili pridobljeni v nasprotju z določbami ZKP ali s kršitvijo človekovih pravic je izločitev – ekskluzija . ali so in do kakšne stopnje verjetnosti so dokazana pravno pomembna dejstva • po dejanskih vprašanjih se sprašujemo.razlikovanje med dejanskimi in pravnimi vprašanji znatno olajšuje dokaj preprosta teoretična formula • v okviru dejanskih vprašanj se naša presoja vselej giblje v domeni vprašanja. da sta pravni jezik in jezik vsakdanjega življenja najtesneje povezana . kar je mogoče po pravilih logike obravnavati kot vir spoznanja resnice o obstoju kakšnega pomembnega dejstva v kazenskem postopku . kaj je to.) • pri tem pa prezrejo. ko se v zvezi z obravnavanim dogodkom sprašujemo.v zgodovinskem razvoju so se spreminjali pogledi na vprašanje. ki jih zakon prepoveduje ali omejuje – dopušča uporabo pod strogo določenimi pravnimi pogoji • procesna sankcija za uporabo dokazov.obdolženec ima v kazenskem postopku dvojni pravni položaj => po eni strani je SUBJEKT kazenskega postopka.Pavčnik => pravne norme izvirajo iz dejanskega ter se nato ob presoji konkretnih primerov k dejanskemu vračajo kot vrednostne sodbe • tako so dejanska vprašanja povezana z pravnimi le toliko. kolikor so pravno pomembna dejstva neločljivo povezana z našimi predstavami o pravnem pomenu . ZAGOVOR OBDOLŽENCA .personalni dokazi so • zagovor obdolženca • izpovedba prič (pričevanje) • izvidi in mnenja izvedencev ..kot viri spoznanja pa ne pridejo v poštev tisti načini dokazovanja.. temveč je posledica dejstva. kar naj bi bilo • odnos med dejanskimi in pravnimi vprašanji zadeva odnos med predmetom ocenjevanja in oceno => le na predmet ocenjevanja lahko vežemo vprašanje o njegovem pravnem pomenu => zato sta si dejanska in pravna vprašanja v odnosu subsumpcije DOKAZNA SREDSTVA . ki so mu zagotovljene vse pravne in dejanske možnosti uveljavljati svojo pravico do obrambe • po drugi strani pa je DOKAZNO SREDSTVO s svojim zagovorom . stvar. kaj je ugotovljeno dogajanje v pravnem pomenu oz. da problem med dejanskimi in pravnimi vprašanji ni spoznavne narave.

ki je lahko navzoč pri zaslišanju (67/2) ~ da se mu lahko kazen omili. kje stanuje. da sodišče razsodi. prostovoljno priznanje je bila kraljica dokazov – če je priznal KD ni bilo dvoma o verodostojnosti priznanja • inkvizitorni postopek => če inkvirent ni mogel doseči priznanja z zaslišanjem. da je izpovedba obdolženca lažna. da se obdolženec ni dolžan zagovarjati. ime in staršev ter dekliški priimek matere. vendar so kazenskopravne posledice tega dejanja zgolj simbolične . gre za krivo pričanje in je zato KD. ki morajo biti sodišču zagotovljena na originaren način . če sploh ni bil zaslišan ZASLIŠANJE OBDOLŽENCA . če gre za KD. za katera je v KZ predvideno.obdolžencu se mora pred zaslišanjem dati pouk • pred prvim zaslišanjem ~ da mora priti na vabilo in takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča. pa mora govoriti resnico => takšno ureditev poznajo anglosaška prava ◦ obdolženec se sam odloči. da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan .obdolženčevemu zagovoru se kot dokaznemu sredstvu težko odpoveduje tudi kontinentalni kazenski postopek. izpovedal tudi pred sodiščem ◦ če se odloči za izpovedbo. da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti. opis družinskih razmer.je lahko obdolženec vir spoznanja o dejstvih • akuzatorni postopek => obdolžencev položaj je najugodnejši. ker je vir spoznanja o resničnosti dejstev. ne da bi bilo treba obdolženca zaslišati še v zvezi s kakšnim vprašanjem . da se je izjasnil o obtožbi. izobrazbo.obdolženca se na glavni obravnavi zasliši neposredno => njegova navzočnost je potrebna. poklic. s pogojem. da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti. kljub temu da je bil v redu povabljen. EMŠO. kraj in datum rojstva. če ne bi tako ravnal (227/1) ~ da ima pravico do zagovornika. . ima procesni položaj priče v lastni kazenski zadevi => njegova izpovedba je v dokaznem pogledu enakovredna izpovedbam prič ◦ če se ugotovi.sojenje v odsotni obdolženca sploh ne more priti v poštev. ga je poskušal izsiliti z torturo • opustitev torture pa ni pomenila spoštovanje pravice obdolženca do molka => predpostavljali so obdolženčevo moralno dolžnost da odgovarja na vprašanja in govori resnico. sme senat odločiti. kar je pa dopuščalo tudi uporabo fizičnega nasilja kot kazen za neposlušnost ter uporabo psihičnega pritiska in zvijač (sugestivna in kapciozna vprašanja) • v nadaljnjem razvoju je veljalo. če pa se že zagovarja.. ter ga opozoriti na posledice. ali je dovolj dokazov. sme sodnik odločiti. če ugotovi. da • njegova navzočnost ni nujna • je navzoč njegov zagovornik in • je bil pred tem že zaslišan . in s tem tudi naš . narodnost in državljanstvo.ko se obdolženca prvič zasliši mora dati svoje osebne podatke (227 ZKP) • ime in priimek ter morebitni vzdevek.. ali se bo ob tem.nujnost navzočnosti se presoja glede na vprašanje. da je bil v redu povabljen.442 ZKO => če pa obtoženec nima zagovornika in ne pride na glavno obravnavo kljub temu.307 ZKP => če obtoženec ne pride na glavno obravnavo..obdolženca se zaslišuje v preiskavi in na glavni obravnavi pred sodiščem . .

ki je lahko navzoč pri zaslišanju (227/2) ~ če gre za kazniva dejanja. najkasneje pa v oseminštiridesetih urah.če preiskovalni sodnik oceni. odkar mu je bila oseba pripeljana. pouči sodišče o pravicah. oziroma da se mu lahko ob pogojih. lahko odredi. se mu postavljajo vprašanja pisno. če bi dejanje opustil (14) ~ . ko pouk ni bil podan ali pa ni bil vpisan v zapisnik • določa sankcije pa zgolj v primeru obdolženca.če je bila odrejena obvezna navzočnost. se za tolmača pokliče nekdo. v primeru. ki bi iz nevednosti lahko opustil kakšno dejanje v postopku ali zaradi tega ne bi izkoristil svojih pravic. mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti (203/3) • obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika. za katera je v Kazenskem zakoniku predvideno. da si zagovornika ne bo vzel. čeprav je bil obveščen o zaslišanju . brez odlašanja. če pa se zagovarja. ko je bil poučen o tej pravici. sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo => hkrati pa je to tudi predmet ekskluzije NAČINI ZASLIŠANJA . če pa je nem. ali izjavi. če se pa zaslišanje ne more opraviti na tak način. ki mu gredo po tem zakonu in o posledicah. ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde (5+227/2) ~ da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri. ki se zna sporazumeti z obdolžencem NAVZOČNOSTI DRUGIH OSEB PRI ZASLIŠANJU . se od njega zahteva. razen če bi pretekel 48-urni rok za zaslišanje oz. postavi zagovornik po uradni dolžnosti. da se sme obdolžencu v določenih primerih kazen omiliti mu je tudi to treba povedati (227/3) ~ po potrebi se obdolženca. .da se lahko omilijo ~ da ima pravico do tolmača (8/2) • pred vsakim zaslišanjem ~ katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev (5+227/2) da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih. ne vzame zagovornika v štiriindvajsetih urah od ure.zaslišanje poteka na naslednje načine • ustno • po tolmačih • če je obdolženec gluh. in da navede vsa dejstva in dokaze.pouk je treba vpisati v zapisnik => zakon izrecno ne predvideva sankcije. da odgovori pisno. ki mu je bila vzeta prostost. obramba pa ni obvezna ali če zagovornik ni navzoč. pa na zaslišanje ne prideta ne državni tožilec ali zagovornik. ki mu je vzeta prostost. ki ga obremenjujejo. ki so mu v korist (5+227/2) ~ da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja.pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik . če se je izrecno odpovedal tej pravici. ko policija odvzame prostost osebi in jo pripelje k preiskovalnemu sodniku (178/1) • preiskovalni sodnik mora tistega. da je njuna navzočnost v posameznem primeru potrebna. ki jih določa ta zakon. da se zaslišanje opravi v njuni obvezni navzočnosti • njuna navzočnost je obvezna vselej. zaslišati (203/2) • če si tisti. se zaslišanje preloži. 227/10 => če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz 227/2 ali če dani pouk in izjava obdolženca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik.

ZASLIŠEVANJE . pri drugih ljudeh pa je to težje opaziti. da se mu zastavljajo vprašanja po psihološko določenem vrstnem redu. ki vodi postopek.poligraf tako beleži hkrati vrsto sprememb. ki ga obremenjujejo. se zahteva od njega.pri zasliševanju je treba obdolžencu omogočiti. ob katerih je poligraf reagiral .obdolžencu je treba postavljati vprašanja jasno.pri tem se pojavlja predvsem vprašanje. dihanju in galvanskem kožnem refleksu . zakaj različno izpoveduje oziroma zakaj preklicuje priznanje .. nato pa se izvede psihološka presoja odgovor. na čigavo vprašanje je dan odgovor • obdolžencu se lahko dovoli.obdolženec se zaslišuje ustno. pri čemer mora testiranec odgovarjati na vprašanja z "da" ali "ne" • v času izpraševanja so na izpraševančevo telo pritrjeni instrumenti.. pa lahko postavljata obdolžencu vprašanja (178/7) POTEK ZASLIŠANJA .zasliševanje mora potekati tako. ki so v zvezi s KD . da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju . zbirati še druge dokaze • če je priznanje jasno in popolno in če je podprto tudi z drugimi dokazi.zaslišanje se lahko tudi snema z napravo za zvočno ali slikovno snemanje ZASLIŠANJE S POMOČJO POLIGRAFA KOT SPORNI NAČIN ZASLIŠEVANJA . ki so v korist njegovi obrambi . zmeden način govora. da uporablja svoje zapiske .kljub priznanju obdolženca mora sodišče.z obdolžencem se lahko opravi tudi prepoznava predmetov. če to zahtevajo stranke ali zagovornik ali če preiskovalni sodnik meni.poligraf => naprava. da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliščinah. da obvezna navzočnost ni več potrebna • o preložitvi oziroma izostanku z zaslišanja preiskovalni sodnik obvesti višjega državnega tožilca oziroma odvetniško zbornico . pri zasliševanju se mu lahko dovoli.če se poznejše obdolženčeve izpovedbe razlikujejo od prejšnjih. utrip in prevodnost kože) • po izpraševanju sledi faza razčiščevalnega pogovora => razjasni se.preizkus verodostojnosti izpovedbe se izvaja tako. razločno in določno.obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem. kadar laže. naj pove razloge.če se oceni. da bo njegova laž odkrita • na nekaterih ljudeh se ta vznemirjenost opazi že na pogled (rdečica. srčnem utripu. ki je zasnovana na izkušnji.obdolženčeva izpovedba se vpiše v zapisnik v obliki pripovedovanja • vprašanja in odgovori nanje se vpišejo v zapisnik. v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo . da je to potrebno • iz zapisnika mora biti razvidno. dihanje. in da navede vsa dejstva. ki beležijo omenjene reakcije (pritisk. ker znajo takšne simptome laži bolj ali manj spretno prikriti ali pa sploh ne doživljajo kakšnega posebnega vznemirjenja . da svojo izpovedbo sam narekuje v zapisnik . da človek. se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank .). v kolikšni meri daje poligraf zanesljive podatke in v kolikšni meri so ti podatki koristni za kazenski postopek – ali so pravno .227-232 .. doživlja določeno mero vznemirjenosti zaradi strahu. se mu postavijo vprašanja. zakaj je prišlo pri določenih vprašanjih do določenih reakcij. če se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih • soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini. če je treba. da se v polni meri spoštuje obdolženčeva osebnost .če pa sta navzoča. ki nastanejo v organizmu izpraševanca • praviloma beležijo spremembe v pritisku. zlasti če obdolženec prekliče svoje priznanje. tako da jih lahko popolnoma razume .ko obdolženec konča svojo izpovedbo. negotovost.

dopustni • to je v različnih državah različno urejeno • nemška teorija in praksa odločno zavrača uporabo poligrafa v kazenskem postopku. da se osebo vnaprej seznani z delovanjem poligrafa in opozori.pri iskanju odgovora na to vprašanje se mora upoštevati pravica obdolženca. da nisi storilci KD in se obnašajo tako. ker jim takšno izpraševanje ne more škoditi • tisti. da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v zasebno sfero • če se namreč obdolženca zaslišuje s pomočjo poligrafa.nedovoljeni načini zasliševanja obdolženca • kapciozna in sugestivna vprašanja • preslepitev • sila in grožnja • lobotomija in drugi zdravniški posegi • narkoanaliza .vendar poligrafa ne moremo zavrniti kot pripomoček pri odkrivanju KD => če je obdolženec seznanjen z načinom delovanja poligrafa in v njegovo uporabo privoli. njegove izjave niso svobodne. ki ni voljno ne more biti procesno relevantno => poligraf namreč ne registrira le tistih izjav.ne glede na to. ki pa so storili KD in tega ne priznajo pa pristanejo na preizkus s poligrafom samo za to. ne glede na njegovo znanstveno zanesljivost => izpraševanje s pomočjo poligrafa predstavlja nedopusten poseg v intimno sfero človeka + uporaba poligrafa se obravnava kot prisila na priznanje • ZDA => poligraf ni tako zanesljiv. da bi bil tak dokaz eden od dokazov nedolžnosti => ti namreč igrajo svojo nedolžnost. da izoblikujeta natančne pogoje za uporabo poligrafa v predkazenskem postopku • v kazenskem postopku mora biti tak predpis v skladu s predpisi. ki niso krivi. ki jih obdolženec daje prostovoljno. ki so povezane s tremi kategorijami obdolžencev => tisti. nas sooča s tremi možnostmi. da bi se rezultati izpraševanja lahko uporabili v kazenskem postopku kot dokaz => menijo pa. kot da niso krivi ◦ tem osebam se predlaga preizkus s poligrafom. je zanesljivo. če niso svobodne pa niso prostovoljne in zato niso voljne • dejanje.dolžnost teorije in prakse je.naše KPP ne vsebuje nobenega predpisa. ker želijo s tem dokazati svojo nedolžnost • tisti. ki so krivi in ne priznajo svoje krivde • za tiste. ki zadevajo zaslišanje obdolženca oz. priče NEDOVOLJENI NAČINI ZASLIŠEVANJA . ki niso krivi. da se ni dolžan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vprašanja • tako vprašanje poligrafa lahko pride do veljave le pod pogojem. v kateri se znajde obdolženec. da bi prepričali preiskovalce. ki bi reševal vprašanje dovoljenosti poligrafa v našem kazenskem postopku => odgovor na to dajeta teorija in praksa . tisti. te pa praviloma pristanejo. da se ni dolžna izpostavljati preizkusu verodostojnosti s pomočjo poligrafa . da se osebo pred tem pouči o delovanju poligrafa in da na preizkus prostovoljno pristane . ki jih obdolženec ne želi dati . da je lahko dovolj zanesljiv dokaz. ter tisti. da sta izpolnjena pogoja seznanitve in pristanka. če so se stranke vnaprej dogovorile za ta preizkus . ki so krivi in to priznajo.situacija. ker so „nedolžne“ in se nimajo ničesar bati ◦ pomembno je. še vedno ostaja kot ključni razlog zoper njegovo uporabo dejstvo. da pristanejo na preizkus s poligrafom zato. temveč na podlagi podzavestnih reakcij prihajamo do podatkov. se lahko uporablja kot pomožno preiskovalno sredstvo . ki so krivi in priznajo svojo krivdo v bistvu nimajo nobenega razloga za zavrnitev preizkusa s poligrafom.

da ima te predmete . katerega dejanja je osumljen.o njih govorimo takrat. (155) • hkrati ZKP postavlja meje => izrecno prepoveduje in sankcionira kot nedopustno policijsko provokacijo.psihološki učinek takšnih vprašanj je. da bi . sodniki in tožilci v kazenskem postopku.skušnjava.. kaj naj odgovori => so takšna vprašanja. česar v bistvu ni priznal • če preiskovalec.) kapciozna vprašanja .v naši zakonodaji je prevara prepovedano ravnanje (228) • prikaz nesmiselnosti obrambe. da bi jo pri nadaljnjem zaslišanju zanikal.ZKP dopušča določene policijske zvijače => navidezno dajanje in sprejemanje podkupnine. grožnja ali druga podobna sredstva.bistvenega pomena za presojo. ki vsiljujejo določen odgovor .) sila in grožnja . da se obdolžencu prikaže nesmiselnost obrambe. ker z njimi od obdolženca izvabimo izjavo.tako se imenujejo predvsem zato. da ga napeljujejo na to. da bo dosegli priznanje z zvijačo ali prevaro je že stara .namen te prepovedi je. s katerimi obdolžencu predočimo okoliščine. ki bi izzvala kriminalno dejavnost .zastavljena so tako. hkrati pa ne določa sankcije 3.) preslepitev . ki ga sicer ne bi podala. ali ima katerega od teh predmetov ali kaj jih je skril => predpostavi. ki je sicer ni nameraval podati . ali osumljenec ve za svoj položaj in ve. da si lahko obdolženec kot dejanski storilec KD razlaga takšno vprašanje kot dokaz preiskovalčevega prepričanja o obstoju neke okoliščine. da je obdolženec skril ukradene predmete. da se prepreči intelektualna nadvlada nad posameznikom . ali še gre za moralno sprejemljivo in pravno dopustno zvijačo.ZKP kapciozna in sugestivna vprašanja kategorično prepoveduje. sta vprašanji. pri katerih je sugestija razvidna že iz same formulacije . kriminalisti.ena od najpogostejših prevar je.najbolj značilna so tista. in zato nima smisla. ter ali je bila preslepitev usmerjena na osumljenčevo voljo po izpovedovanju 4. da bo imel določene prednosti oz. češ da je na primer kateri izmed soudeležencev pri KD priznal tako svoje kot njegovo KD . ali pa do napačne izjave.z njimi lahko izvabimo indice in hkrati lahko celo izzovemo priznanje zaradi določenih psiholoških zakonitosti zasliševanja • zaslišano osebo je mogoče tako zavesti v zmoto in jo pripraviti do priznanja. kadar izhajajo iz stališča.takšna prepoved ne velja absolutno in za vse oblike zvijače . češ da je nekdo od soudeležencev priznal • lažne obljube obdolžencu. pa se tega sploh ne zavedajo 2.sugestivna in kapciozna vprašanja zmanjšujejo dokazno vrednost priznanja (prepovedana so bila že v obdobju uporabe mučenja) . ki sumi.so tista. da je obdolženec priznal nekaj.kljub prepovedi se ta vprašanja pogosto uporabljajo => zastavljajo jih policisti. zastavi vprašanje.) sugestivna vprašanja .. ki bi jih bilo mogoče izvedeti šele iz njegovega odgovora .• hipnoza 1. preiskovalni sodniki.proti obdolžencu se ne smejo uporabiti sila. ki je posledica nepazljivosti ter narave vprašanja . da bo njegova kazen blažja .. ker je že tako in tako vse znano .

samo da bi bilo postopka čim prej konec • to je še zlasti nevarno takrat.ZKP izrecno prepoveduje sleherne zdravniške posege. ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev.. saj lahko tak poseg na osebi. da bo tepen.lobotomija pomeni enega od psihokirurških posegov v možgane.narkoanaliza je terapevtska metoda. ko ni stvarnih dokazov in celotna obtožba temelji zgolj na posrednih dokazih .pravo prepoveduje tudi uporabo narkoanalize. prijatelje ali sodelavce. pretepanje. klofutanje) kot tudi najrazličnejše POSREDNE OBLIKE FIZIČNEGA PRITISKA (omejevanje človekovih primarnih potreb po pijači..takšna dokazna prepoved je hkrati izrecno sankcionirana => sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo (227/10) . pusti trajne posledice . da se najprej z narkotičnim sredstvom oslabijo psihične zavore in šele nato se začne proces .) narkoanaliza .) lobotomija in drugi zdravniški posegi . dovoljeni => tu gre predvsem za odvzem krvi in druge zdravniške posege.... na kateri se opravlja.kot fizično silo pojmujemo vsako NEPOSREDNO OBLIKO FIZIČNEGA NASILJA nad obdolžencem (mučenje. z neprijetnostmi za družinske člane.od določenih pogojih pa so nekateri zdravniški posegi.smiselno enako velja za izvajanje nedopustnega psihičnega pritiska nad strastnim kadilcem ter za dolgotrajna zasliševanja. ki ne vplivajo na voljo obdolženca. razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje 6. hrani.. zato o prepovedi teh metod ni dvoma . • zaslišanemu lahko grozijo. s katerimi bi se vplivalo na njuno voljo pri izpovedovanju (266/3) • smiselno velja tudi za pričo => če je bila izpovedba priče izsiljena s silo. da pomeni 16-urno zasliševanje velik fizični in psihični napor => dolgotrajna zaslišanja vodijo v upad obrambne energije in priznanje dejanje. ki jih preiskovalci lahko uporabijo za zasliševanje • ni dvoma. s katerimi bi se lahko vplivalo na voljo obdolženca ali priče pri izpovedovanju . • tudi takšno ravnanje je nedvomno sankcionirano 5. ne sme sodišče na tako izpovedbo opreti svoje odločbe .tudi oblike psihične sile so raznovrstne => tu je razmejitev med dovoljenimi. s katero naj bi se vplivajo na voljo obdolženca ali priče .. ki se izvaja pri duševnih bolnikih tako. da bi se odpravile psihične motnje pri hujših duševnih bolnikih . izkoriščanje abstinenčne krize alkoholikov in narkomanov.... ki telesno izčrpavajo • pri tem gre za fizični in psihično nasilje • čeprav ima priprti pravico do 8-urnega nepretrganega počitka. spanju. v kateri je zaslišani pripravljen priznati vse.sila je lahko fizična ali psihična . ostaja 16 ur.se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje (227/8) • druga podobna sredstva => ni dovoljeno.prepoved ni sporna. grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom. da bi se pri obdolžencu ali priči uporabili zdravniški posegi ali da bi se jima dala takšna sredstva. temveč tudi v apatijo.) • takšno ravnanje je tudi KAZNIVO. ki so pomembna za kazenski postopek • ti posegi se smejo opraviti tudi brez privolitve obdolženca. odtegovanje zdravil. da mu bo odvzeta prostost. da mu bo naložena dolga zaporna kazen. dvomljivimi in prepovedanimi oblikami težja • psihično silo opredeljuje zlasti pojem grožnja => grožnja s fizičnim nasiljem.

ali v situacijo. ki se jih pri polni zavesti ne morejo spomniti 2. ko je bilo storjeno KD. če ne že najsubtilnejša dokazna ocena. ki ne škodujejo zdravju pregledane osebe . ker bi to pomenilo sojenje na podlagi obdolženčevih izjav. da se ničesar ne spomni oz. ki je pomembna za dokazovanje => to bi lahko spodbudilo proces prenašanja informacij iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno sfero => priče se tako izpovedo o dejstvih. da bi se oslabila njena volja ali zmanjšal zavestni nadzor in tako naj bi se dobila domnevno resnična izpovedba => uporaba seruma resnice . ki jih ni dal prostovoljno niti pri popolni zavesti • ne sme se uporabiti niti. da bi moral biti za obe metodi isti pravni režim.narkodiagnoza je res povsem neboleča in ne pušča škodljivih posledic.obstajajo tri temeljne oblike obrambe • obramba z molkom • zagovor. kako mora potekati zaslišanje in s katerimi pravicami mora biti obdolženec seznanjen.) hipnoza . ki je zaradi tega lažji in hitrejši . po katerih bi bila hipnoza lahko celo koristna metoda za zasliševanje prič. da ničesar ne ve . v katerem priznava KD • zagovor. ki pa je odvisna od strategije obrambe obdolženca .zaradi veljavnosti načela proste presoje dokazov ZKP za presojo teh treh načinov obrambe ne določa formalnih dokaznih pravil => ZKP vsebuje določbe.ZKP uporabo takšnih sredstev pri obdolžencu izrecno prepoveduje . vendar kljub temu ostaja velika možnost zlorab 7.menimo. saj obe pripeljeta do enakega duševnega stanja in namenjeni sta ugotavljanju pomembnih dejstev . ki jih ni mogoče ovreči z razpoložljivimi dokazi • molk brez lastnega prikaza dejanskega stanja • molk zaradi izmikanja z izgovorom.kako presojati dokazni pomen molka => dve stališči • molk je predmet proste presoje sodišča • molka obdolžencu ni mogoče šteti v breme .je posebno stanje sna.uporaba te metode ni dopustna. NAČINI OBDOLŽENČEVEGA ZAGOVORA . na katerega lahko sodišče opre svojo sodbo ZAGOVOR Z MOLKOM .narkodiagnoza je posebna vrsta narkoanalize za ugotavljanje obdolženčevega duševnega stanja .psihoanalize.obdolženec ima že od vsega začetka pravico do molka . če oseba vanjo privoli ali jo izrecno zahteva v svojo korist . v katerem je izključena voljna dejavnost in v katerem prihaja do izraza samodejno ravnanje hipnotiziranca zaradi njegove na tak način ustvarjene sugestibilnosti ter psihične odvisnosti od hipnotizerja med hipnotičnim transom . da postane njegov zagovor dokaz.obdolženčev molk je lahko • molk do konca dokaznega postopka na glavni obravnavi s tendenco sklicevanja na razbremenilne okoliščine. v katerem zanika storitev KD .uporaba narkoanalize v kazenskem postopku pa pomeni zasliševanje osebe pod vplivom narkotičnih sredstev.v sodobni teoriji se pojavljajo stališča. ki določajo. ki bi vanjo privolile • priče bi se tako v hipnotičnem transu vrnile v čas.vprašanje presoje obrambe obdolženca je ena najsubtilnejših.tudi hipnoza se pojmuje kot prepovedan način zasliševanja obdoleženca .zakon pa načelno dopušča medicinsko upravičene diagnostične posege.

ker so redki takšni kazenski postopki. ne pa njegov molk v celoti . V KATEREM PRIZNAVA KD . pa naj bo še tako popolno ~ konstitutivno pa je tudi priznanje. se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank (232) . ker kaže na moralno-etično plat obdolženčeve osebnosti in zmanjšuje moralno težo KD ZAGOVOR. da je storil KD v objektivnem in subjektivnem pogledu (krivdnem pogledu) .zanikanje je izjava obdolženca. da po uradni dolžnosti ne izvede tudi drugih dokazov ter preizkusi in ugotovi tako dejstva. s katerim obdolženec sam razkrije dokaze.obdolženčev molk pomeni predvsem. ko je priznanje še tako popolno. ki bi utegnila postati predmet dokazovanja njemu v prid • .priznanje v širšem pomenu besede => pomeni priznanje določenega dejstva. prebere predsednik senata njegovo prejšnjo izpovedbo ali del te izpovedbe (325/1) => tako postane prebrani zagovor predmet dokaznega ocenjevanja ZAGOVOR. deklaratorna in supletorna • konstitutivno => takrat. da se ne želi zagovarjati ali če noče odgovarjati na posamezna vprašanja. saj jih brez priznanja ne bi mogli odkriti ~ o konstitutivnem priznanju lahko govorimo tudi v zvezi z določbami. da se ne bo zagovarjal. da KD ni storil . ko obdolženec storitev KD prizna . da v kazenskem postopku ne želi aktivno sodelovati.po mnenju nekaterih teoretikov ima lahko dokazno vrednost le dejstvo.le če je priznanje v preiskavi jasno.molk kot bojkot. ker odklanja odgovorne na vprašanja brez izrecne izjave. ki so mu v prid . nato pa navede podrobnejše razloge za takšno obrambno stališče . da je zavrnil odgovor na povsem določeno vprašanje. ki obdolženca obremenjujejo kot tista. ko je priznanje edino dokazno sredstvo ~ so redka.zgolj priznanje za presojo KD ne sme biti odločilno.priznanje KD sodišča se šteje za olajševalno okoliščino. pred katerim obdolženec izrecno sporoči sodišču.priznanje v ožjem pomenu besede => izjava obdolženca. da tudi v primeru. ker ga pač k temu silil dolžnost navzočnosti v kazenskem postopku . kjer bi bilo priznanje edini dokaz ~ v našem kazenskem postopku nima procesnopravnih učinkov => samo priznanje za obsodilno sodbo ne zadošča.po njihovem procesnem učinku delimo priznanja na konstitutivna. da se ne bo zagovarjal • molk. ne da bi jo obdolženec poskušal podkrepiti s sklicevanjem na dejstva. ki ima za obdolženca procesualnem smislu škodljive posledice . zbira druge dokaze . popolno in podprto z drugimi dokazi.o priznanju govorimo takrat. ki podkrepijo verodostojnost njegovega priznanja. temveč se mu zgolj pasivno prepušča. V KATEREM ZANIKA STORITEV KD .če pa je obdolženec podal svoj zagovor v preiskavi.priznanje na glavni obravnavi sodišča ne odvezuje dolžnosti. čeprav mu je popolnoma dokazano z drugimi dokazi ~ je potrditev njihove relevantnosti ~ upoštevano je lahko tudi kot olajševalna okoliščina pri odmeri kazni • supletorno => če dopolnjuje dokaze. ki za obsodilno sodbo ne bi zadostovali .lahko gre za golo zanikanje => gola trditev. na glavni obravnavi pa izjavi. saj sodišče veže zakonska dolžnost. ki zadevajo poravnavo in odlog kazenskega pregona zaradi pogojev. ki jih izpolni obdolženec • deklaratorno => ko obdolženec KD prizna.

da si bo vzel zagovornika. zakaj so vabljene • prisilno smejo privesti nekoga. preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika. kar bo izpovedala. lahko prispeva soočenje (229/1) • obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem. člena tega zakona => o opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom. ki veljajo za zaslišanje .kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi. se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek • zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika • pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec. preden začne od nje zbirati obvestila.takšen zagovor je treba sproti preverjati => zastavijo se • dopolnilna vprašanja o okoliščinah. izločena obvestila pa shrani v svojem spisu (83/1) • te osebe se VABIJO na razgovor => v vabilu mora biti navedeno. da policija ne sme zasliševati oseb kot obdolžencev => izjave. da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum. ji mora.a člen!!!! . ki obdolženca obremenjujejo kot tista. da ne gre za sugestivna vprašanja • kontrolna vprašanja. ki so jih dale takšne osebe v predkazenskem postopku. če je bil v vabilu na to opozorjen . se zaslišanje odloži do prihoda zagovornika. s katerimi se preverja zanesljivost izjav .148 in 148. ki jih je policija zbrala od osumljenca. in njihov odgovor vpiše v zapisnik • soočiti se sme hkrati le dve osebi 3. ki jih ni omenil v zagovoru • precizirajoča vprašanja o okoliščinah. ki prispevajo k temu. če se bo zagovarjala. na katerega obdolženec ne daje odgovora. če se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih • soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini. ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju. ki so mu v korist . ki na vabilo ni prišel. ki zavračajo očitek obtožbe . ki ga je določila policija. katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti. o katerih se ni natančneje izjasnil • vprašanja. niso dokaz in so predmet ekskluzije => na te izjave ni mogoče opreti sodne odločbe (v tem primeru bi bila podana absolutna kršitev določb ZKP) • izloči se iz spisov obvestila. oziroma do roka.k razjasnitvi spornih vprašanj. ki bi mu lahko bile v korist. ki jih pošlje sodišču. vendar je potrebno pri tem paziti. le. da bi se spomnil okoliščin.• tak zagovor je treba presojati enako kot molk => to pomeni da mora sodišče po uradni dolžnosti presojati dejstva. ki ga določi policija. povedati.argumentirano zanikanje => zanikanje s sklicevanjem na dokaze. o čemer ga mora na primeren način obvestiti policija • zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah ZKP. v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo. da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec). ter da se bo lahko vse. da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja. še zlasti tistih. na sojenju uporabilo zoper njo • če osumljenec izjavi.ZKP določa (148). da si ne bo vzel zagovornika ali če izbrani zagovornik ne pride v roku. POMEN IZJAV OBDOLŽENCA V PREDKAZENSKEM POSTOPKU . vendar ne manj kot za dve uri • če osumljenec izjavi.

pričo je treba vselej vprašati.nato je treba tudi ugotoviti identiteto priče • pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. ki so pomembna za presojo obravnavanega KD . v katerih je bilo KD storjeno. rojstni kraj. da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja. s katerimi procesni organ ugotavlja dejstva. kako naj odgovori . ki se jih več ne spominja. ZASLIŠANJE PRIČE . ki je lahko dokaz v kazenskem postopku če osumljenec ni bil poučen o svojih pravicah ali če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali če je bilo ravnano v nasprotju z ZKP. kar ve o zadev => nato se ji postavljajo vprašanja.izpovedbo priče ni dopustno izsiliti s silo ali grožnjo => sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe .priča se zaslišuje vsaka zase. od kod ve to.-244. starost in njeno razmerje do obdolženca in oškodovanca • opozoriti jo je treba.priča => oseba. ali če spremeni svojo izpovedbo. za katero je verjetno. da bi se pri priči uporabili zdravniški posegi ali da bi se jima dala takšna sredstva. pomembna za presojo KD . da bi s tem sebe ali svoje bližnje spravila v hudo sramoto.po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo IZPOVEDBA PRIČE .dejstva.ZKP ureja zaslišanje priče v preiskavi – 234.tudi priče ni dovoljeno slepiti ter ji postavljati sugestivnih vprašanj => pri zasliševanju priče ni dovoljeno slepiti in tudi ne postavljati takšnih vprašanj. osebne lastnosti obdolženca. zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja . vsakokrat preden se jih zasliši ali brž ko zve. če je verjetno. ker je zanje izvedela po pripovedovanju drugih prič 1. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. da je zaznala določena dejstva iz preteklosti.izpovedba priče/pričevanje => vir spoznanja. dejstva iz preteklosti. ki jih je priča zaznala na podlagi lastne čutne zaznave ali tujih zaznav. o čemer priča => to je še posebej pomembno. poklic. zakaj sedaj izpoveduje drugače => po potrebi pa predsednik senata prebere njegovo prejšnjo izpovedbo ali njen del . naj pove vse.• obdolženca in o zaslišanju sestavi zapisnik. da se njene izpovedbe preskusijo. kadar so predmet pričevanja dejstva. ki so predmet pričevanja => način izvršitve KD. da gre za okoliščine. brez navzočnosti drugih prič => odgovore mora dajati ustno . s katerimi bi se vplivalo na njeno voljo pri izpovedovanju . dopolnijo in razjasnijo • če je priča pri prejšnjem zaslišanju povedala dejstva. da mora sporočiti sodišču spremembo naslova in prebivališča .ni dovoljeno.PRIČEVANJE . okoliščine. da jim ni treba pričati. v katerih je že obseženo navodilo. jo predsednik senata ali stranke opozorijo na prejšnjo izpovedbo in vprašajo.pravni pouk => pričo je treba • najprej opozoriti. znatno materialno škodo ali kazenski pregon • privilegirane priče je treba opozoriti. člen . prebivališče. ki jih je zaznala sama ali pa zvedela . saj pomeni kriva izpovedba KD • opozoriti.

ali priča pozna osebo ali predmete.fiziološki dejavniki => zadevajo pravilnost delovanja čutil . slušnost .če je potrebno. v katerih naj bi potekal proces zaznavanja ◦ zlasti emocije oz. zlasti če je bila s kaznivim dejanjem oškodovana. ki spodbujajo zaznavanje.dokazna ocena o verodostojnosti pričevanja je odvisna od • sposobnosti zaznavanja dejstev (percepcija) • apercepcije ali predelave znanega • sposobnosti pomnjenja • izpovedbe o znanih dejstvih SPOSOBNOST ZAZNAVANJA DEJSTEV . če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev • soočenci se o vsaki okoliščini. čustva do ljudi vplivajo na zaznavanje => verodostojnost izpovedb prič je potrebno tako tudi presojati s stališča čustvenega odnosa do obdolženca ali oškodovanca • motiv tudi vpliva na zaznavanje => so neposredni pobudniki naše aktivnosti ◦ tu se ob presoji pričevanja zlasti postavlja vprašanje. in sicer skupaj z drugimi. se sme opraviti prepoznava => najprej se od nje najprej zahteva.pri presoji verodostojnosti pričevanja. da zaslišanje ne bi škodljivo vplivalo na njeno duševno stanje • če je potrebno. DOKAZNA VREDNOST PRIČEVANJA . do katere prihaja zaradi napačnega dojemanja sicer realno obstoječega objekta • halucinacija => napačna zaznava zaradi psihičnih motenj brez osnove v realnosti SPOSOBNOST POMNJENJA . naj jih opiše in navede znake.motnje. da se ugotovi.človekova sposobnost zaznavanja dejstev zadeva vrsto dejavnikov => fizikalne. njej neznanimi osebami oziroma po možnosti skupaj s predmeti iste vrste .psihološki dejavniki • najpomembnejši je pozornost => naše zaznavanje je odvisno od pozornosti ◦ pozornost je dinamična kategorija. je treba ravnati obzirno. je lahko navzoča oseba.priče se smejo soočiti. ki vplivajo na apercepcijo so iluzije in halucinacije • iluzija => napačna zaznava. do visoke stopnje koncentracije • pri tem je pomembno tudi čustveno doživljanje situacij. Pri zaslišanju priče.fizikalni dejavniki => jakost in količino dražljajev. zaslišijo vsak zase • hkrati se smeta soočiti samo dve priči . se zaslišanje mladoletne osebe opravi s pomočjo pedagoga ali kakšnega drugega strokovnjaka. apatičnosti. ali ima priča motiv lagati APERCEPCIJA – PREDELAVA ZAZNANEGA . ki ji priča zaupa 2. vidljivost.od drugih . se postavlja vprašanje. po katerih se razlikujejo => šele potem se ji pokaže oseba ali predmet. ali je pri predelavi prišlo do napak . o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo. ki se giblje od stanja popolne nezainteresiranosti. mlajše od 14 let. fiziološke in psihološke .posebno skrbnost zakon nalaga v zvezi z zaslišanjem mladoletne osebe => pri zaslišanju mladoletne osebe.

čeprav je zaznala le nekatere okoliščine IZPOVEDBA O ZNANIH DEJSTVIH . ki zadevajo oceno neetičnosti lastnega dejanja ali dejanje osebe. če so sodni izvedenci zadržani ali če to zahtevajo druge okoliščine .verodostojnost priče je odvisna tudi od sposobnosti reprodukcije oz. da poškodovanec izgubi spomin na dogodke neposredno pred poškodbo in na poškodbo ◦ anterogradna amnezija => izguba spomina na dogodke po poškodbah možganov • psihogena amnezija => izrivanje neprijetno doživetih zaznav v podzavest. tudi zapomni način. na podlagi katerega lahko ugotovi določeno dejstvo.od retorične sposobnosti je odvisna prepričljivost izpovedbe priče .gre tudi za pomoč sodišču pri izvrševanju njegove funkcije 1. izpovedbe o zaznanem . naj to opravijo izvedenci . predvsem zato. predvsem zaradi staranja • amnezije => patološke motnje => ločimo retrogradno in anterogradno amnezijo ◦ retrogradna amnezija pomeni izgubo spomina zaradi pretresa ali poškodbe možganov.s pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in .na sposobnost pomnjenja najbolj vplivata časovna odmaknjenost in pozornost v trenutku zaznavanja .med najpogostejše motnje pomnjenja štejemo • hipomnezijo => posledica pomešanja spominskih funkcij. pač pa na določena dokazna pravila – postopek. zanjo je značilno. če bi bilo nevarno odlašati. se odredi. sme sodišče postaviti druge izvedence samo. ki ustreza objektivnim merilom adekvatnega zaznavanja dejstev . kar je zaznala.REPRODUKCIJA . ker se takšna oseba ne more sprijazniti z določenimi dejstvi. ki ga priča naredi pomemben .pomembno je. ki ima potrebno strokovno znanje. ki jih je zaznala. da si priča dejstva.. KDAJ SE ODREJA IZVEDNESTVO .ta sposobnost je odvisna predvsem od razvitosti verbalnega faktorja => način izražanja je za vtis. nato pa presodi njegov kazenskopravni pomen . na katero je ta posameznik navezan • konfubalacija => ena od najpogostejših zank za sodišče => kadar priča zapolni spominske vrzeli z lastno interpretacijo dogodkov – ne pove. temveč po lastni presoji razloži celoten potek dogodka na način. da informacije o zaznanem prikličemo iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno domeno.248 => kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga. od koder je mogoča reprodukcija zaznanega .bistven vpliv na sposobnost reprodukcije ima tudi čustvena intentiziteta zaznanega IZVEDENSTVO .izvedenstvo je izvor spoznanja pomembnih dejstev .tako sodišče svobodno odloča o izvedencu iz vrst strokovnjakov • zakonska omejitev => če so za kakšno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci. ki ga domneva.psihološki proces spominjanja poteka tako.sodišče ni vezano na formalno presojo dokazov.

da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje . v ta namen se posebej opišejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti . ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane .če nastane sum. da poškodovanca pregleda => če to ni mogoče ali ni potrebno.sodišče določa predmet izvedenstva z vprašanji . naj predmet skrbno pregleda. ki so bile najdene v truplu ali pa drugje. kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja (252/1) • posebej ga je treba opozoriti. zakaj je zamrl (262) • posebej treba dognati.kadar je potreben izvedenski pregled poslovnih knjig.izvedencu se smejo dajati pojasnila. pač pa le navaja nekaj primerov.pri pregledu in raztelešenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost. kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru. zmožnost za življenje zunaj maternice in vzrok. pred katerim teče postopek. sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov (252/4) . kako dolgo je živel. kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti . ki so bile vzete iz trupla. kadar je v kakšnem smrtnem primeru podan sum ali je očitno. ali je bil zmožen za življenje. da je bila smrt povzročena s kaznivim dejanjem ali da je v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja (259) • če je truplo že pokopano.pred začetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naročiti. ki ustreza pojmu prepovedane posledice . v zvezi s katerimi je izvedenstvo pravzaprav nujni pogoj za pravilno presojo dejanskega stanja Katere primere izvedenstva ZKP izrecno omenja?  . količino in učinek najdenega strupa • če gre za pregled snovi. se pošljejo sumljive snovi.za razjasnitev posameznih tehničnih ali drugih strokovnih vprašanj. izvedencem nakazati. da se truplo pregleda in raztelesi • to opravijo izvedenci sodne. pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih (264) • izvedenec poda svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera. da mu da o takih vprašanjih potrebna pojasnila (178/8) • če so stranke pri tem navzoče. ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi. se odredi izkop. da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni. forenzične medicine • pri raztelešenju trupla je treba storiti vse.pri telesnih poškodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako. lahko zahteva preiskovalni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda . začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. pa po možnosti tudi količino uporabljenega strupa . ki opravlja toksikološke preiskave. se odredi psihiatrični pregled obdolženca (265) .ZKP izvedenskih področij ne posebej določa. mora organ. v kateri smeri in v kolikšnem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliščine naj ugotovijo (267) 2. naj da ta oseba natančnejša pojasnila • če je potrebno. lahko pokliče preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke.če je podan sum zastrupitve.nastankom posledice. kar je potrebno. zavodu. pri zaslišanju obdolženca ali pri drugih preiskovalnih dejanjih.pregled in raztelešenje trupla se opravi vselej. natančno navede vse. ali je bil rojen živ ali mrtev. lahko zahtevajo. da se ugotovi istovetnost trupla. DOLOČITEV PREDMETA IZVEDENSKEGA DELA . da opravi izvedensko delo (263) • izvedenec mora posebej ugotoviti vrsto.

čeprav so bile obveščene. morajo določiti njeno naravo..ZKP (265) izrecno določa. naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki. vrsto.izvedenstvo pride v poštev že v predkazenskem postopku => če preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj. v kateri smeri in v kolikšnem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliščine naj ugotovijo • če je potrebno za izvedenski pregled poslovnih knjig podjetja ali druge pravne osebe. naj izvedenec natančno opiše poškodbe in poda svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera. ki ostaja v pristojnosti sodišča • izjema je presojanje KD spolne zlorabe slabotne osebe 3. oškodovanec. ki lahko sprašuje le z dovoljenjem preiskovalnega sodnika .kje se bo takšen narok opravil. se odredi psihiatrični pregled obdolženca • če doženejo izvedenci v duševnem stanju obdolženca motnjo. razen obdukcije in izkopa trupla (164/2) .252 => pred začetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naročiti. da se najprej uredi njihovo knjigovodstvo. kdaj sodišče odreja psihiatrično izvedenstvo • če nastane sum. sme policija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo.izvedenec lahko predlaga. ali je dopustno odrediti psihiatrično izvedenstvo duševnega stanja priče • priča nikakor ne more postati predmet psihiatričnega izvedenstva.državni tožilec. stopnjo in trajnost ter dajo svoje mnenje o tem. naj . je odvisno od samega predmeta izvedenstva .v zvezi z določanjem predmeta naletimo na vprašanje. kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru. z izjemo oškodovanca.kadar sodišče odredi pregled poslovnih knjig (267) => mora izvedencem nakazati.264 => v primeru odreditve izvedenstva pri telesnih poškodbah izvedenec svoje delo opravi praviloma tako. obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri ogledu in zaslišanju izvedencev (178) • če osebe. in ali je in v kolikšni meri je obstajala duševna motnja ob storitvi kaznivega dejanja . ki vodi postopek. se lahko izvedenstvo opravi tudi brez njihove navzočnosti • navzoči lahko za razjasnitev stvari postavljajo izvedencu posamezna vprašanja. ki so pomembni za izvid in mnenje . kako je tako duševno stanje vplivalo in kako še sedaj vpliva na pojmovanje in ravnanje obdolženca. pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih • v zvezi z presojo narave telesnih poškodb mora sodišče odrediti. in zapisnikarja. POTEK IZVEDENSKEGA DELA . ki so lahko navzoče. ker ostane ta ocena vselej v domeni psihološke ocene dokazov. razen če je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih ozirov neprimerno (253/1) . ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane .izvedenec pregleda predmete v navzočnosti organa. ne pridejo. začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. obremenjujejo stroški za ureditev knjigovodstva podjetje oziroma drugo pravno osebo . da poškodovanca pregleda • če to ni mogoče ali ni potrebno. da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni.

da da svoj pisni izvid oziroma pisno mnenje pozneje. zakaj je bil zaprisežen. ki so opravili izvedensko delo • stranke lahko zahtevajo od predstojnika strokovnega zavoda oziroma državnega organa. ter njegov poklic. kakor je to določeno v 333. če se je bati.postopek izvedenstva pa je drugačen. • prisega se opravi. se da izvedencu. ki je potrebno za izvedensko delo • izvedenstvo opravijo strokovnjaki.če je izvedenec navzoč pri ogledu. ki se zaslišuje. kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja • posebej ga je treba opozoriti. postavijo posamezna vprašanja . ki vodi postopek. lahko predlaga. pokaže izvedencu predmete. strokovno izobrazbo in specialnost . in sicer tedaj. naj jim sporoči imena strokovnjakov.organ. pred katerim teče postopek • v praksi pa je ravno nasprotno => izjema je postala pravilo in pravilo izjema.254 => izvid in mnenje izvedenca se takoj vpišeta v zapisnik • izjemoma se izvedencu lahko dovoli. da bo zadržan in ne bo mogel priti na glavno obravnavo • vzrok. ki naj jih pregleda. kdo je to delo opravil. na razpolago le del take snovi. členu tega zakona . ki ga podpišejo tisti. ki so pomembni za izvid in mnenje . natančno navede vse.od izvedenca sodišle sme zahtevati. ki se nanašajo na pouk in opomin • pri podajanju izvida ali mnenja ne more sodelovati tisti. naj pred začetkom svojega dela priseže – promisorna zaprisega • prisega se praviloma poda na glavni obravnavi => do glavne obravnave sme izvedenec priseči samo pred sodiščem. da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje . sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov . IZVID IN MNENJE . se navede v zapisnik • stalni zapriseženi izvedenec se pred začetkom svojega dela samo opomni na dano prisego. za katerega je podan kakšen razlog za izločitev • strokovnemu zavodu oziroma državnemu organu se da na razpolago gradivo.s pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in .253 => izvedenec pregleda predmete v navzočnosti organa. če je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali državnemu organu (255) • v tem primeru se ne uporabljajo določbe ZKP. pred katerim teče postopek. se mu smejo dajati pojasnila. razen če je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih ozirov neprimerno • predmet izvedenstva bo v tem primeru pregledal izvedenec sam brez navzočnosti organa. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede njegovega izvida in mnenja . ki mu ga določi organ. če je to mogoče.predmet skrbno pregleda. vodi dokazovanje. naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu. ki bodo opravili izvedensko delo => zaradi morebitne izločitve 4. ki vodi postopek in zapisnikarja • če je za izvedenstvo potrebna analiza kakšne snovi. tako da se podajata praviloma pisno . ki jih določi sama ustanova • po opravljenem delu strokovni zavod oziroma državni organ pošlje sodišču pisni izvid in mnenje.da bi izvedenec svoje delo opravil. v roku. rekonstrukciji dogodka ali pri kakšnem drugem preiskovalnem dejanju. naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki. potrebna količina ostanka pa spravi za primer poznejših analiz . in zapisnikarja.256 => v zapisniku o izvedenskem delu ali v pisnem izvidu in mnenju je treba navesti.izvedenec lahko predlaga.

ali je bil zmožen za življenje.izvid in mnenje sta podana v zapisniku o zaslišanju izvedenca ali v pisni obliki. s katerimi utemeljuje svojo strokovno presojo oz. zasliši kot priča . pa po možnosti tudi količino uporabljenega strupa . v katerih je bila poškodba prizadejana • poleg tega je treba dognati. mnenje => 261 • če je npr. če to ni mogoče ali ni potrebno. katere od njih so s svojim skupnim delovanjem povzročile smrt • izvedenec mora podati tudi mnenje o tem. zmožnost za življenje zunaj maternice in vzrok. pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih • ko natančno opiše poškodbe. če pa je bilo več poškodb smrtnih.ko izvedenec opravi izvedensko delo. ki so bile najdene v truplu ali pa drugje. kaj ga je sprožilo in kdaj je nastopila smrt • če je na truplu najdena kakšna poškodba. zakaj je zamrl . bilo odrejeno izvedenstvo zaradi ugotavljanja vzroka smrti. ki je umrlega zdravil • pri raztelešenju trupla se lahko zaradi pojasnila o poteku in okoliščinah bolezni zdravnik. za izvedenca se ne sme določiti zdravnik.izvedensko mnenje je izvedenčeva strokovna presoja tega. je treba ugotoviti. če je na truplu več poškodb. količino in učinek najdenega strupa • če gre za pregled snovi.o vseh teh vprašanjih morata zavzeti stališče tako izvedenec kot sodišče . telesne poškodbe…).262 => pri pregledu in raztelešenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost. morajo izvedenci navesti zlasti neposreden vzrok smrti. je treba ugotoviti.264 => pri telesnih poškodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako. kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru. ki so bile vzete iz trupla. ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane . kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti .265 => psihiatrično mnenje zadeva odgovor na vprašanje.nastankom posledice . ki opravlja toksikološke preiskave. ki ga poda potem. da poškodovanca pregleda. zavodu. mora podati izvid in mnenje v skladu s pravili stroke .izvid obsega opis predmeta izvedenstva (truplo. s čim. kako dolgo je živel. ali bi bila mogla pravočasna pomoč odvrniti smrt . da izvedenec svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera. v kateri ju predloži sodišču izvedenec sam (254) . ali je bil rojen živ ali mrtev.ZKP (260/2) določa. ali jo je prizadel kdo drug. na kakšen način. ko si je predmet izvedenstva ogledal .pri pregledu in raztelešenju trupla novorojenčka je treba posebej dognati. ki je umrlega zdravil. in če jo je. če predmet zaradi svoje narave ne bo več na vpogled drugim izvedencem (truplo) . ali je sama vrsta in splošna narava poškodbe povzročila smrt ali pa so jo povzročile osebne lastnosti ali posebnost poškodovančevega organizma ali so jo povzročile slučajne okoliščine ali okoliščine.263 => če je podan sum zastrupitve. se pošljejo sumljive snovi. je treba ugotoviti.za presojo verodostojnosti mora biti izvid čim bolj natančen => npr. da opravi izvedensko delo • pri pregledu sumljivih snovi mora izvedenec posebej ugotoviti vrsto. koliko časa pred nastopom smrti in ali je ta poškodba povzročila smrt. kako je ugotovljeno duševno stanje vplivalo ali kako vpliva na pojmovanje obdolženca . ali je bila vsaka poškodba prizadejana z istim sredstvom in katera je povzročila smrt. kar je ugotovil na podlagi svojega izvida • obsega razloge.

krvavi madeži. ko se je odločilo odrediti izvedenca. pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. saj s tem. če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je njihov izvid nejasen.ogled => procesno dejanje. njegovih ugotovitev ne more preprosto nadomestiti s svojimi ugotovitvami => mora razjasniti ugotovitve.predmet ogleda so • kraj KD • predmeti. sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter lahko prosto presoja o dokaznem pomenu izvedenčevih ugotovitev ob upoštevanju določenih pravil • če sodišče z izvedenčevimi mnenji ne soglaša.predmet ogleda so spremembe v zunanjem svetu. ki so nastale s storitvijo KD (= sledovi KD in so same zase indici) .namen ogleda • iskati. se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci • 258 => če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja. ki kot indici kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev • preučevanje možnih načinov storitve na kraju dejanja na podlagi miselne rekonstrukcije dogodkov . na katerih so sledovi KD (prstni odtisi. ki so predmet izvedenstva 2. je priznalo. da v primeru. se zahteva mnenje drugih izvedencev . ki se opravi.v teoriji sta se o dokazni oceni izvedenskega mnenja izoblikovali 2 stališči 1. naj izvedensko delo opravi posebna strokovna ustanova • v primeru pa. kadar je za ugotovitev ali razjasnitev pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje (245) . ukradena stvar) • predmeti. DOKAZNA VREDNOST IZVEDENSKEGA MNENJA . ponarejen denar) • zelo obdolženca ali telo drugih oseb 1. pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. ki se medseboj razhajajo. z zaslišanjem odrejenega izvedenca ter šele nato lahko odredi drugega • če se tudi z mnenjem drugega izvedenca ne strinja. če se odloči za mnenje.5. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. NAMEN OGLEDA . ki so nastali s KD (ponarejene listine.ZKP (257) določa. stopinje) • predmeti KD (truplo. ki so bili namenjeni ali uporabljeni pri storitvi KD • predmeti. odredi.pri delu z izvedencem si mora tako sodišče prizadevati najprej razjasniti vsa vprašanja z že odrejenim izvedencem OGLED . odkrivati in zavarovati sledove KD. s katerimi ne soglaša. pa ravna pravilno. da samo nima ustreznega znanja za presojo dejstev. da ne soglaša z nobenim od mnenj. sodišče je vezano na mnenje izvedenca in ga nima pravice zavrniti. ki še vedno obstajajo v času ogleda in da si procesni subjekti ustvarijo predstavo o resničnosti poteka dogodka iz preteklosti • preverjanje verodostojnosti izpovedb obdolžencev in prič na podlagi oblikovanja verzij o možnem poteku dogodkov . ki je za obdolženca najugodnejše po pravilu in dubio pro reo .dvojna funkcija ogleda • ugotovijo se dejstva.

se rekonstrukcija dogodka opravi praviloma z vsakim . sme organ. ki naj bi bil KD => temelj za rekonstrukcijo so že zbrani dokazi. ta pa izjavi. praviloma preiskovalni sodnik .če je truplo že pokopano. ki bi utegnile truplo prepoznati . se odredi izkop/ekshumacija => namen. da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah.po subjektu. da bi bil potreben obvesti preiskovalnega sodnika. ki so pomembna za razjasnitev stvari. v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil če so v izpovedbah posameznih prič ali obdolžencev dejanja ali situacije prikazani različno. da ogleda ne bo opravil in pri njem ne bo navzoč • rekonstrukcija je posebna oblika ogleda kraja => opravi se na mestu. na podlagi katerih je mogoče oblikovati in z rekonstrukcijo preveriti hipoteze o stanju ali okoliščinah. da je bila smrt povzročena s KD ali v zvezi s storitvijo KD • pri obdukciji je potrebno truplo identificirati oz.enostavni => kadar ga opravi policija ali sodišče brez navzočnosti izvedenca . kraj.kombinirani => kadar pri njem sodeluje eden ali več izvedencev . sodni senat • sodnik posameznik . ki ga opravlja • policisti kriminalisti • preiskovalni sodnik • predsednik senata oz. VRSTE OGLEDA . ki so bile podane ob storitvi obravnavanega KD => preveri se verodostojnost izvedenih dokazov namen rekonstrukcije ni popolna obnovitev dogodka. za katere se domneva. da so tam sledovi KD in njegovega storilca • opravi ga policija ali sodišče => policija opravi ogled. temveč gre za simulacijo takšnega stanja. in tudi kraji. odrediti rekonstrukcijo dogodka tako. kjer je nastala posledica. da se truplo pregleda in obducira • izkop in raztelešenje lahko odredi samo sodišče.po času • v predkazenskem postopku • v preiskavi • med glavno obravnavo in zunaj nje . ki bi jih bilo potrebno upoštevati 246=> da se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva.najbolj pogosta oblika ogleda je ogled kraja => treba ga opraviti takoj. če o tem.po naravi • kot operativno kriminalistično dejanje • kot formalno preiskovalno dejanje . kjer je storilec deloval ali bi moral delovati. ko se izve za KD • kot kraj je mišljen. kjer se je zgodil dogodek. kadar je v smrtnem primeru podan sum ali je očitno. ki vodi postopek. da je obstajalo v času storitve KD zanjo ZKP ne predpisuje posebnih formalnosti. ugotoviti njegovo istovetnost => v ta namen se opišejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti • po potrebi se odredi prepoznava po osebah.ogled je tudi obdukcija (pregled in raztelešenje telesa) => opravi se. za katero udeleženci kazenskega postopka trdijo.• • sestavljati in preverjati možne verzije o KD preverjati verodostojnost zagovora obdolžencev in izpovedb prič 2.

da je potreben ogled .na glavni obravnavi • senat => ogled predmetov 4. ki po potrebi tudi išče. se obvesti o ogledu praviloma samo zagovornika • obdolženec.zapisnik se sestavlja sproti med ogledom • če pa to ni mogoče. ki so sodelovale.pri ogledu so lahko navzoči tožilec. NAVZOČNOST STRANK IN OŠKODOVANCA PRI OGLEDU . ki je v priporu.) . ali ima preiskovalni sodnik objektivne možnosti. da bi se žalila javni red in morala ali da bi bilo v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi . umorov.. ZAPISNIK O OGLEDU . obdolženec in njegov zagovornik ter oškodovanec => treba jih je na primeren način obvestiti. če je njegova navzočnost potrebna • če osebe ne pridejo. lahko zahteva pomoč strokovnjaka kriminalistično-tehnične. prometne ali druge stroke.v zapisnik se mora čim bolj natančno vpisati predmet ogleda ter vse. obdukcije. KI OPRAVIJO OGLED .o ogledu se mora sestaviti zapisnik => njegova vsebina ima dokazni pomen . na podlagi katerega sklepamo o možnosti nastanka zatrjevanega položaja . da pravočasno opravi ogled kot nujno preiskovalno dejanje (dejstvo je. se lahko ogled opravi tudi brez njih => napiše se zapisnik. ki ima dokazni pomen 5. SUBJEKTI.izmed njih posebej pri rekonstrukciji se smejo po potrebi znova izvesti posamezni dokazi 247 => organ. ki postane sestavni del spisa .v zapisnik se vpiše navzočnost oseb. po opravljenem ogledu pa se v uradnih prostorih sestavi zapisnik. kako je ogled potekal .po uvedbi preiskave • preiskovalni sodnik => če v preiskavi izvedeni dokazi kažejo.ogled je tudi eksperiment => preizkus. napravi skice ali zbere druge podatke rekonstrukcija se ne sme opravljati tako. opravi potrebna merjenja in snemanja.posebna oblika ogleda je tudi telesni pregled => če je treba dognati.v predkazenskem postopku • policija => če preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj dogodka • preiskovalni sodnik => odloča. razen če bi bilo nevarno odlašati • če ima obdolženec zagovornika. lahko prisostvuje. ali bo sam prišel na kraj KD in opravil ogled.zunaj glavne obravnave • predsednik ali član senata => gre predvsem za preverjanje hipotez o načinu storitve KD • strankam in oškodovancu se vselej sporoči. ali je na njihovem telesu določena sled ali posledica KD 3. predmet ogleda ter čas in kraj ogleda . da se preiskovalni sodniki v predkazenskem postopku le redko udeležujejo ogledov. zavaruje ali opisuje sledove.. posilstev. kar je bilo ugotovljeno ob ogledu . da je lahko navzoč . predvsem od tega. ali pa ga bo prepustil policiji => njegova odločitev je odvisna od različnih okoliščin.iz zapisnika mora biti razvidno. ga na kraju samem procesni organ narekuje zapisnikarju. ki opravlja ogled ali rekonstrukcijo dogodka. kdaj in kje bo ogled ali rekonstrukcija dogodka in se poučijo. praviloma pa vselej opravijo ogled kraja dejanja prometnih nezgod s hudimi posledicami.. ki ga lahko stenografira.

listina v ožjem pomenu je pisno. kjer gre za presojo istovetnosti s primerjavo med dvema zaznavama.241/3 => priče se smejo soočiti. zaslišijo vsak zase in njihovi odgovori vpišejo v zapisnik • hkrati se smeta soočiti samo dve priči LISTINE . kraja dogodka in trupla . ki zadevajo prepoznavo. med predmeti pa prepoznava predmetov. če se izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih .šteje se za posebno obliko zaslišanja in znajo smiselno velja vse.listina v širšem pomenu pa je listina vsak predmet.za objektivni prispevek prepoznave k ugotavljanju pravno pomembnih dejstev je potrebna presoja zanesljivosti zaznavanja. tip.odredi se.če je potrebno. in sicer eno iz preteklosti in drugo iz sedanjosti .z njo se ugotavlja identiteta/istovetnost oseb. podpisala. izhajajo iz zmote. o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo.sodišče lahko odredi soočenje (229) => oblika neposredne kontradiktornosti med več zaslišanimi osebami z namenom.med prepoznavo je najpogostejša prepoznava storilca. s katerimi naj bi bilo dejanje storjeno .če so bile napravljene skice.. obdolženca in pričo . pomnjenja in sposobnosti priklica . na katerem je zapisana izjava . da se ugotovi. v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo. po katerih se razlikujejo • šele potem se ji pokaže oseba ali predmet. in njihov odgovor vpiše v zapisnik • hkrati se sme soočiti le dva obdolženca oz. kar velja za zaslišanje obdolženca in priče . voh in drugo) 1.soočenje prispeva k razjasnitvi spornih vprašanj . katere izpovedbe so verodostojne • obdolženca se sme soočiti z pričo ali drugim obdolžencem • lahko se hkrati soočita le dva obdolženca ali obdolženec in priča ali dve priči .je kompleksen psihološki pojav.229 => obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev • soočenci se o vsaki okoliščini. da se ugotovi. naj jih opiše in navede znake. risbe. predmetov. se od nje najprej zahteva. fotografije ali filmski posnetki. grafično ali fonografsko izražena volja osebe. njej neznanimi osebami oziroma po možnosti skupaj s predmeti iste vrste • na smiselno enak način je treba ravnati tudi pri prepoznavanju s pomočjo drugih čutil (sluh. iz katere izhaja pravno pomembno dejstvo . SOOČENJE . ali priča pozna osebo ali predmete. ki je posledica zamenjave istovetnosti s podobnostjo . figurativno.nevarnosti. se mora to navesti v zapisniku in to dokumentacijo tudi priložiti PREPOZNAVA . in sicer skupaj z drugimi. če se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih • soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini. ki je listino napravila oz.

ki jih izdajo domači državni organi .da lahko neka listina služi kot dokaz v kazenskem postopku. izraženo na figurativen način. ki je v listini navedena kot avtor. videoposnetek. ki jih izda državni organ v mejah svoje pristojnosti .zasebne listine => listine.. in sicer na katerem od nosilcev zvoka in slike (magnetofonski trak. ki lahko pozneje služijo kot dokaz (zapisniki o izvajanju procesnih dejanj. POSTOPEK DOKAZOVANJA Z LISTINO . ki naj bi jo overil . mora procesni organ najprej ugotoviti njeno spoznavno sposobnost – sposobnost. VRSTE LISTIN . ki so vsebovana v listini • kateri subjekti so sodelovali pri nastanku listine • kdaj in kje je listina nastala . ki so naslovljene na obdolženca ali ki jih on pošilja.javne listine => listine. ki jih izdajo organi tuje države 2.figurativne listine predstavljajo izjavo volje. da bodo te pošiljke dokaz v postopku • se opravi hišna ali osebna preiskava DOKAZOVANJE SPOZNAVNE SPOSOBNOSTI LISTINE ..domače listine => listine.pogosto vse podatke vsebuje listina sama => v takem primeru je potrebno samo ugotoviti njeno istovetnost => torej ali je oseba. ki se zahteva zaradi dokazovanja • sodišče med potekom kazenskega postopka sestavlja niz listin. ker je izjava volje zapisana na papir ali kak drug predmet .če sodišče odloči. če so podane okoliščine.grafične listine so listine. na katerih je zapisana volja fizičnih oseb brez sodelovanja državnega organa. ki je izražena akustično.volje z namenom.tuje listine => listine.treba je ugotoviti • kdo je avtor listine • od kod so avtorju znana dejstva. brzojavne in druge pošiljke. na podlagi katerih lahko nastopa kot .fonografske listine izjavljajo voljo. da listine vsebuje podatke.razlikujemo naslednje načine pridobitve listine • organi kazenskega postopka pridejo do listine kot dokaza tako. da bi imela pred sodiščem dokazni pomen 1. fotografije . da stranka izroči listino.) . da se dobi katerokoli listino. ki jo sodišče potrebuje kot dokaz • preiskovalni sodnik sme odrediti. v resnici avtor . za katere je značilno. in sicer v obliki risbe ali simbola • te listine so izdelane strojno ali plastično • npr. sklepi sodišča) • zaradi pomembnosti listin kot dokaznega gradiva daje zakon možnost.. brzojavne in druge prometne organizacije pridržijo in proti potrditvi prejema njemu izročijo pisma. zaradi katerih se lahko upravičeno pričakuje. da poštne. da so najštevilčnejše.sestavljen je iz • pridobitve listine • dokazovanja spoznavne sposobnosti listine • uporabe listine • ocene dokaznega pomena listine NAČIN PRIDOBITVE LISTINE . številka šasije motornih vozil ali številke motorja • plastične listine => kreditne kartice. da se uporabi kot dokaz za ugotavljanje dejstev .

da se listina prebere in priloži sodnemu spisu .dokaz.tudi za listine velja načelo proste presoje dokazov in niti javne listine nimajo obvezne dokazne moči TEHNIČNI POSNETKI KOT DOKAZNO SREDSTVO . če je kakšno drugo preiskovalno dejanje. če ni priložen spisom • preiskovalni sodnik lahko odredi. predvaja • na naroku ima zaslišani pravico.dokazovanje z listino se izvede tako.339 ZKP OCENA DOKAZNE VREDNOSTI LISTINE . PRAVNA DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV DOKAZA . da se da iz posnetka jasno razpoznati. ali če preiskovalno dejanje opravlja policija . potrditi in priključiti zapisniku o opravljenem dejanju • zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče.z branjem sodišče zve za dejstva. podatke o navzočih. razen zaslišanja.kakor drugi dokazi se tudi listine uporabljajo v kazenskem postopku kot dokaz => z njihovo pomočjo se izvede dokazovanje in oceni. in podatek. se mora to skupaj s časom prekinitve na posnetku ustrezno označiti => enako velja za nadaljevanje in konec snemanja • na zahtevo zaslišanega se posnetek takoj. navedbo kazenske zadeve.od drugih vrst dokazov se razlikujejo v tem. v kakšni lastnosti daje ta izjavo • če se snemajo izjave več oseb. kaj v konkretnem primeru dokazujejo . da se preiskovalno dejanje posname z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje . da je bil zaslišanec vnaprej obveščen o snemanju. o organu. čigar izjava se snema. da poda pojasnila in pripombe. mora biti poskrbljeno. da je bilo dejanje posneto z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje in kdo je to napravil.tehnični posnetki.ZKP predvideva oblike. ki so narejeni med kazenskim postopkom in v njegov namen. potrebne za identifikacijo tistega. ko je to tehnično izvedljivo. podatke. ki dejanje opravlja. kdo je dal izjavo • če se snemanje preiskovalnega dejanja prekine. da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen posnetek. se lahko uporabijo kot dokaz • 84/1 => preiskovalni sodnik lahko odredi. snemano z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje. jo uporabi pri dokazovanju UPORABA LISTINE . ki se ugotavljajo v kazenskem postopku .tehnični posnetki so posnetki dejstev. da temeljijo na beleženju tehničnega sredstva 1. v katerih se morajo posnetki oblikovati => 84 • ZKP dopušča zvočno in slikovno snemanje posameznega preiskovalnega dejanja => o tem pa se mora poprej obvestiti zaslišanca • posnetek mora vsebovati podatke o kraju in času dejanja. naj se zvočni posnetek v celoti ali deloma prepiše => prepis mora preiskovalni sodnik pregledati. ki se ugotavljajo v kazenskem postopku in so pridobljeni z beleženjem tehničnih sredstev . ki se prav tako posnamejo • v zapisniku o preiskovalnem dejanju je treba zapisati. dokler se hrani kazenski spis • te določbe se smiselno uporabljajo tudi.

se zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba • kdor ima take predmete. ki so nastali z javnim slikovnim ali zvočnim snemanjem . kje in kdaj je posnetek napravil • s kakšnim namenom ga je opravil • kaj dokazuje posnetek • ali je posnetek pristen . služijo kot dokaz. sme senat na glavni obravnavi iz opravičenih razlogov odločiti.ekskluzija je institut. ki jih je posnela policija v predkazenskem postopku in posnetke. ki so posneti zunaj kazenskega postopka. pod katerimi pogoji lahko tehnični posnetki. da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo . DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV KOT DOKAZA V SPOZNAVNEM SMISLU .pri reševanju vprašanja. ki so jih naredile druge osebe. ali ima tehnični posnetek lastnosti dokaza v spoznavnem pomenu . ki so narejeni zunaj kazenskega postopka.glede tehničnih posnetkov. da je glavna obravnava posneta • če je bilo dovoljeno snemanje. zakon nima izrecnih predpisov. ali se lahko uporabijo kot dokaz • te posnetke uvrščamo pa med fizične dokaze.če je uporaba tehničnega posnetka na splošno dopustna. da bi država zoper obdolženca uporabila dokaze. so pomembni podatki o tem • kdo.sodišče presodi o dejstvih po prosti presoji EKSKLUZIJA – IZLOČITEV NEVELJAVNIH DOKAZOV . ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku. ki so zbrani na nezakonit oz.dvojna narava ekskluzije .izvajanje tehničnih posnetkov na sodišču poteka tako. ki so nastali s KD => takšna KD predstavljajo poseg v človekove pravice v smislu neupravičenega prisluškovanja in zvočnega ali slikovnega snemanja • sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze. ki se ugotavljajo v kazenskem postopku . ki so nosilci dokazov => zakon jih imenuje „predmeti.. se ne glede to v zapisnik vpiše le. jih mora na zahtevo sodišča izročiti . pa ZKP obravnava samo tiste posnetke. da sodišče gleda ali posluša reprodukcijo ter posnetkov ter tako izve za dejstva.snemanje glavne obravnave (314) => predsednik senata lahko odredi. je kot naslednji korak treba preizkusiti. ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na dokaze.uporabijo se lahko tudi posnetki. ki utegnejo biti dokazilo“ • 220 => predmeti. ki so nastali v zvezi z uporabo posebnih ukrepov .v dokazne namene pa se ne morejo uporabiti tehnični posnetki. ki so bili pridobljeni na podlagi takšnega nedovoljenega dokaza => so predmet ekskluzije 2. da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočnoslikovno snemanje • za tako snemanje se smiselno uporabljajo prejšnje določbe • kadar se glavna obravnava snema. protiustaven način – s kršitvijo človekovih pravic .o tehničnih posnetkih. ki preprečuje.

dokazi. v katerem je do kršitve prišlo • ne učinkuje pa neposredno na samega kršitelja. da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze.razlikujemo dva načina pojmovanja ekskluzije • načelna teorija => ekskluzija je temeljna pravica obdolženca. NAČINI SANKCIONIRANJA KRŠITVE DOKAZNIH PREPOVEDI . protiustaven način • neposredno vpliva na kazenski postopek.v ameriškem pravu razlikujejo dve vrsti ekskluzije • v primeru kršitve Petega amandmaja (kršitvi pravic iz Mirande oz.izvira iz anglosaškega tipa postopka oz. odškodninske • takšno sankcioniranje zadane kršitelja • ima specialnopreventivni namen • na sam kazenski postopek. da bi nedovoljen dokaz sploh vstopil v dokazni sistem.zagotavlja se enakost orožja obeh strank z načelno prepovedjo prevlade države nad posameznikom • je ovira za doseganje temeljnega cilja kazenskega postopka – iskanja resnice . in s tem jamstvo za pošten . privilegija zoper samoobtožbo) avtomatično sledi ekskluzija tako pridobljenih dokazov • v primeru kršitve Četrtega amandmaja (kršitve zahteve po zakonitih preiskavah in zasegih) je namen ekskluzije preventivni vpliv na delo policije => ekskluzija nastopi samo.SANKCIONIRANJE S PRITOŽBENIMI RAZLOGI => uvrstitev kršitve kot bistvene postopkovne kršitve med pritožbene razloge • ima neposredni vpliv na konkretni postopek • ne more pa preprečiti.PROCESNOPRAVNO SANKCIONIRANJE (EKSKLUZIJA) => preprečuje.dokazne prepovedi varujejo obdolženca. iz akuzatornega postopka => pomeni izjemo od načela iskanja materialne resnice • 1. da ne postane aktivno dokazno sredstvo zoper samega sebe. ki je prekršil neko dokazno prepoved • posledice takšne kršitve so lahko kazenskopravne. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA EKSKLUZIJE . ki je v povezavi s privilegijem zoper samoobtožbo • utilitaristična/intrumentalna teorija => ekskluzija je sredstvo za preventivni vpliv na delo policije . ki se dotika samega bistva problema – izločitve nezakonitega dokaza. lahko pa je pasivno dokazno sredstvo . v katerem je bila kršitev storjena. ta ekskluzija prepoveduje nerazumne preiskave in zasege => namenjena je primarni izločitvi dokazov. če bo preventivno vplivala na preprečevanje policijskih preiskav in zasegov. pridobljeni na nezakonit način morajo biti izločeni iz dokaznega gradiva in se na sojenju ne smejo uporabiti . nima vpliva . sankcioniranje v ožjem smislu.MATERIALNOPPRAVNO SAKCIONIRANJE => kazen doleti tistega. temveč zgolj generalnopreventivno . hkrati pa tudi nima specialnopreventivnega učinka .osrednjo komponento sankcioniranja oz. disciplinske ali civilnopravne oz. zbrane na nezakonit oz. ki bi iz takšnih preiskav in zasegov izšli 2.naš pravni sistem predvideva vse tri načine sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi .je pogoj pravičnega kazenskega postopka .

ko niso bili izpolnjeni pogoji. zagotavlja v našem pravnem sistemu ekskluzija . ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca 4. opravljeno brez pisne odredbe sodišča. ki mu je bila odvzeta prostost. ki ni mogel razumeti pomen pravice. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA SUBJEKTE IZLOČANJA .nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku izloča senat višjega sodišča . ki niso bile pridobljene s kršitvijo neke dokazne prepovedi  izjava.preiskovalni sodnik • primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka • izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico . ki je v isti zadevi oproščen dolžnosti pričanja ali proti kateremu je bilo storjeno KD  dokazi. grožnja ali druga podobna sredstva  izpovedba tistega. pridobljenimi s posebnimi ukrepi. grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom  izjava izvedenca. ki jih je treba izločiti. ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba. da se takšna preiskava opravi • taksativno naštete izpovedbe. ali pridobljene brez prisotnosti dveh prič ali brez odredbe. če so bili pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo  dokazi. pa mu preiskovalni sodnik ni dal pouka oz.glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na • tiste.velja. na katerega ni mogoče opreti sodne odločbe . ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba. ki je kasneje postala obdolženec  izjava. ki ne bi smel biti zaslišan kot priča.nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo izloča predsednik senata . pa o tej svoji pravici ni bila poučena ali se ji ni izrecno odpovedala ali pa pouk in odpoved nista vpisana v zapisnik  izjava mladoletnika kot relativno prilviligirane priče. ki so pridobljeni s kršitvijo neke dokazne prepovedi. ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba.naše KPP prepoveduje določene načine zbiranja dokazov 3.nedovoljene dokaze na glavni obravnavi izloča razpravni senat . ki ni dolžna pričati. da je nezakonito pridobljen dokaz neveljaven dokaz. da ne sme biti zaslišana kot priča ali da je oproščena dolžnosti pričevanja in se je pričevanju tudi odrekla  izjava. za katero se je kasneje izkazalo. izsiljena s silo.kazenski postopek. da se sodna odločba nanje ne sme opirati (83/3) => izjave določenih oseb iz predkazenskega postopka.nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku izloča sodeči sodnik . predvideno je dvojno sankcioniranje – sodna odločna se nanje ne more opirati + izločeni morajo biti iz spisa  dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin in dokazi pridobljeni na podlagi teh dokazov  izpovedba obdolženca. ki ne bi smela biti zaslišana kot priča  izjava priče. ta pouk ni bil zapisan v zapisnik  izjava priče. proti kateremu so bila uporabljena sila.nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico izloča izvenrazpravni senat . da ni dolžan pričati  izpovedba priče. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA NARAVO . 83/4) => to so dokazi. pridobljeni med hišno ali osebno preiskavo. čeprav ni posebej določeno. da se nanje sodna odločba ne sme opirati (83/1. za katere zakon izrecno predpisuje.

teoriji psihološke okužbe tudi sledi odločba ustavnega sodišča => na podlagi takšnega stališča je mogoče sklepati. sploh ne seznani z izločenim dokazom. ki meni. da se tisti. vendar se nanj ne bo skliceval v sodni odločbi. ker ima v tem pravnem sistemu svoj pomen. da se tisti. ker ima v tem pravnem sistemu svoj pomen.nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku izloča senat višjega sodišča .teoriji psihološke okužbe tudi sledi odločba ustavnega sodišča => na nje o tem vplivalo na njegovo odločitev . ker pač ni bil izločen. sploh ne seznani z izločenim dokazom. kako je rešila dejanska vprašanja • nezakoniti dokazi imajo na poroto vsekakor učinek psihološke okužbe => iz sodbe namreč ni razvidno. ki sodi. se izpostavlja nevarnosti.razvila se je na področju anglo-ameriškega prava. kako je porota presojala vsak dokaz zase in v zvezi z drugimi dokazi . kljub temu.če se sodnik seznani z gradivom. ki jih je upoštevalo + podati mora oceno verodostojnosti vsakega dokaze zase in njegovem odnosu do drugih dokazov • tu ima teorija o psihološki okužbi bistveno manjši pomen . kako je rešila dejanska vprašanja • nezakoniti dokazi imajo na poroto vsekakor učinek psihološke okužbe => iz sodbe namreč ni razvidno. da je zakonodajalec uporabil dve tehniki sankcioniranja => izločitev in prepoved opiranja sodne odločbe na neveljavne dokaze • medtem ko je namen izločitve.preiskovalni sodnik • primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka • izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico . ker porota ni dolžna obrazložiti. da bo spozna. TEORIJA O PSIHOLOŠKI OKUŽBI . da je zakonodajalec uporabil dve tehniki sankcioniranja => izločitev in prepoved opiranja sodne odločbe na neveljavne dokaze • medtem ko je namen izločitve. da se sodnik z dokazom seznani. ker porota ni dolžna obrazložiti.v kontinentalnem kpp pa je sodišče dolžno navesti dokaze.v kontinentalnem kpp pa je sodišče dolžno navesti dokaze. ki meni. ker bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka . je namen sankcioniranja uporabe neveljavnih dokazov. kljub temu. ki jih je upoštevalo + podati mora oceno verodostojnosti vsakega dokaze zase in njegovem odnosu do drugih dokazov • tu ima teorija o psihološki okužbi bistveno manjši pomen .nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo izloča predsednik senata . ker pač ni bil izločen.5. da se sodnik z dokazom seznani.nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku izloča sodeči sodnik . ki ga ne sme uporabiti. ker bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka . vendar se nanj ne bo skliceval v sodni odločbi. je namen sankcioniranja uporabe neveljavnih dokazov.nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico izloča izvenrazpravni senat .nedovoljene dokaze na glavni obravnavi izloča razpravni senat .razvila se je na področju anglo-ameriškega prava.v našem pravu se je z psihološko okužbo ukvarjala Šugmanova.teorija o psihološki okužbi z neveljavnimi dokazi vpliva na odločitev sodišča. ki sodi. da se vplivu psihološke okužbe na pravilno in zakonito sodno odločbo sploh ni mogoče izogniti . da ostajajo brez procesne relevantnosti . da ostajajo brez procesne relevantnosti .v našem pravu se je z psihološko okužbo ukvarjala Šugmanova. kako je porota presojala vsak dokaz zase in v zvezi z drugimi dokazi .teorija o psihološki okužbi z neveljavnimi dokazi vpliva na odločitev sodišča.

uvedla prakso.ta sekundarni dokaz je včasih do te mere okužen s primarnim. da bi se sodišče v obrazložitvi sklicevalo na takšna obvestila => treba je preprečiti. policija pa pri tem ne sme aktivno izkoriščati prvotne nezakonitosti. ali gre za sadež zastrupljenega drevesa .ustavno sodišče je izdalo le ugotovitveno odločbo. da jih uporabi. da mora biti predmet ekskluzije => gre za dokaze. da se tudi akuzatorni postopek ne more popolnoma odreči iskanju materialne resnice . ki sicer nima zakonske podlage. da je do dokazov prišlo brez izkoriščanja prvotne nezakonitosti • doktrina neizogibnega odkritja => nezakonit dokaz se dopusti. ki bi morala biti izločena in na katere se sodba ne sme opreti. ne zadošča.zgolj prepoved opiranja sodne odločbe na obvestila. in samo za njih . ne more pa je popolnoma preprečiti . vpliva na proces odločanja) .prepoved preprečuje le. če se z veliko verjetnostjo hipotetično dokaže. tožilstvo pa mora z veliko verjetnostjo dokazati.za izključitev posredno nezakonitega dokaza se zahteva izpolnitev 2 pogojev (bifurkativni test) • sporni dokaz mora biti v vzročni zvezi s prvotno nezakonitostjo • sporni dokaz mora biti pridobljen ob aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti . ki so sami po sebi zakonito pridobljeni.že metoda tehtanja izločitve dokazov v primeru kršitve Četrtega amanadmaja pomeni bistven odstopd od ekskluzije . ki neposredno izvirajo iz nezakonitega posega 7. da bi se do dokaza prišlo tudi po zakoniti poti . da je obstoječa ureditev.eksluzija v ameriškem pravu ne velja absolutno => njen pomen je relativen . da obvestila. ker se ga pridobi iz drugega neodvisnega vira. ko zadeva preide v fazo ugovora zoper obtožnico. da mora svojo odločitev obrazložiti.potrebna je njihova dejanska izločitev iz procesnega gradiva . da se sodnik z njimi seznani (že to. nezakonitim dokazom. da bi se njihova izločitev dosegla .gre za primere. ko zakonit dokaz izvira iz nezakonitega . ki bi morala biti izločena. da ekskluzija velja le za osebe.. ostanejo v kazenskem spisu še po tem. tako da se razpravni sodnik ne srečuje z nedovoljenimi dokazi 6.opozoriti moramo. ki omogoča. da dokaze izloča predstojnik oddelka. na katere se sodna odločba ne sme opirati.dejstvo. DOKTRINA SADEŽEV ZASTRUPLJENEGA DREVESA . ki bi ga bilo treba izločiti zaradi nezakonitosti. vendar policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prišla . nevarnost zmanjšuje.izjeme • doktrina neodvisnega vira => dokaz. v neskladju z zahtevo po nepristranskem sojenju . ki so bili pridobljeni z nezakonitim posegom .ameriško pravo pa je od obeh oblik ekskluzije razvilo številne izjeme => to jasno kaže. da bi zadostila takšnim zahtevam. se dopusti. je v nasprotju z namenom tega instituta in v nasprotju z zahtevo po poštenem sojenju . zato so kazenska sodišča.treba je natančno preučiti. koliko je izvedeni dokaz okužen s prvotno nezakonitostjo oz.nedopustna so tudi pričevanja policistov o zapažanjih med nezakonitim posegom in verbalni dokazi.iz tega izhaja tudi.ekskluzijsko pravilo je tradicionalno preprečevalo uporabo fizično otipljivih dokazov. zoper katere je bila kršitev neposredno izvedena. IZJEME OD EKSKLUZIJE V AMERIŠKEM PRAVU .ureditev. po kateri se lahko razpravljajoči sodnik seznani z obvestili.

četudi se kasneje izkaže. odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na racionalnost osumljenčeve odločitve. pridobljena na njegovi podlagi sta si tako oddaljena. ki se opravi zaradi nujnih okoliščin glede skrbi za javno varnosti). če se nekdo s posegom strinja ~ pristanek lahko pojmujemo na dva načina => subjektivni in objektivni pristop ~ subjektivni pristop posveča pozornost stanju zavesti osebe. da madež prvotne nezakonitosti zbledi ~ prvotni nezakoniti dokaz in dokaz. ki se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin => pri tem državi ni treba dokazati. da je pristanek dan. pri katerih je vzročna zveza med prvotno nezakonitostjo in odkritjem obremenilnega dokaza v tolikšni meri oslabljena. ko policist objektivno razumno ravna v skladu z zakonom. da je bil temelj njegovega delovanja nezakonit oz. ki je deloval v objektivni dobri veri. pri čemer ta ne sme biti posledica aktivnega nedopustnega ravnanja v obliki izrecne ali prikrite prisile države ~ pristanek pa lahko da tudi tretja oseba.kršitev tega temeljnega načela ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka . da je protiustaven pristanek => nezakonitost ni podana. da je pristanek dan ~ Vrhovno sodišče je kot bistveni element pristanka poudarilo prostovoljnost. za katerega se kasneje izkaže. da je oseba vedela.• • • • doktrina zbledelega madeža => dopustijo se dokazi. ko bi lahko policist kot razumen človek zaključil.kot novost v našem KPP je šteti doktrino sadežev zastrupljenega drevesa .dokazi. če ni bilo policijske prisile. da bo zaslišan samo o enem KD. dejansko je pa tudi o drugem ~ izjeme od ekskluzijskega pravila => dopustna je uporaba nezakonitih dokazov pred veliko poroto Ali ZKP sledi konceptu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa? Ali naše procesno pravo pozna izjeme od ekskluzije? . pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in določb ZKP. če je osebno upravičena do razpolaganja druge izjeme ~ izjeme od mirande => izjema javne varnosti (opozorila iz Mirande niso potrebna pred zaslišanjem.naše procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije . pod kakšnimi pogoji se lahko priznava veljavnost sicer formalno neveljavnih dokazov (ni tehtanja!) . so dopustni.sodišče namreč ne more presojati. da osumljenec zmotno misli. da lahko odkloni pristanek. ki pristaja ~ objektivni pristop pa temelji na testu razumnega dojemanja v smislu.eksluzija je po našem pravu temeljna človekova pravica in ne velja le za obdolženca => je instrument za varovanje človekovih pravic . so absolutno neveljavni . protiustaven ~ ta izjema velja tudi v primeru. da ni več govora o aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti s strani državnih organov => vzročna zveza je prekinjena izjema dobre vere => dokazi. ki jih pridobi policist. odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na to. da naš sistem tudi v tem pogledu izkazuje večjo mero doslednosti spoštovanja človekovih pravic .različna ureditev ekskluzije v našem in ameriškem pravu kaže.

uporabni v kazenskem postopku . ki so nastali s KD. ki so zbrani na podlagi te preiskavi. če je verjetno (alternativne možnosti) • da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti • da se bodo odkrili sledovi KD ali predmeti. če ne pripadajo nikomur (predmeti. na katerih so sledovi Kd . da je določena oseba storila kaznivo dejanje . predmete.razlika med ogledom in hišno preiskavo • pri ogledu gre za ugotavljanje poteka dejanja.214 => preiskava se sme opraviti. ki jih je pustil storilec na kraju dejanja) • jih posestnik sam izroči prostovoljno po principu izročitvene dolžnosti ali pa se mu zasežejo • s hišno ali osebno preiskavo HIŠNA PREISKAVA .za določitev. če se odkrijejo sledovi.navzočnost teh predmetov sodišče zagotovi na tri načine • jih vzame v posest. ki so pomembni za kazenski postopek • gre za predmete.je podobna opravljanju ogleda => pri obeh dejanjih je poudarjena čutna komponenta spoznavanja => psihofizične sposobnosti so pomemben dejavnik . v katerih je bilo dejanje storjeno . da bodo odkriti • predmeti. ki jih je storilec uporabljal pri storitvi KD • predmeti. ki so posledica KD • sledi. predmeti ali domnevni storilec KD • s procesnopravnega vidika je preiskava uspešna. MATERIALNI POGOJI . ki kažejo na izdelovanje sredstva za storitev KD • druge sledi. ki jih je način storitve KD pustil v določenem prostoru • sledi. ki lahko kažejo na okoliščine. mora obstajati verjetnost. da so dokazi.gre za zagotovitev predmetov. da se opravi hišna preiskava.UKREPI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV . je potrebna določena napoved uspeha • s kriminalističnega vidika je preiskava uspešna. ki so pomembni za kazenski postopek • + če so podani utemeljeni razlogi za sum. s katerimi je bilo storjeno KD ter predmete.da se lahko opravi hišna preiskava. iskanje sledi in materialnih dokazov • pri hišno preiskavi gre za iskanje točno določenih predmetov => predmet je bol ali manj jasno opredeljen .glede na to mora biti torej hišna preiskava skrbno načrtovana za vsak posamezen primer . ki jih je storilec pridobil s storitvijo KD • predmeti.hišna preiskava je delikatno procesno opravilo – pomeni poseg v nedotakljivost stanovanja => dopustna le pod strogo določenimi pogoji – materialni in formalni 1.

se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika. klet. odprti prostori (vrtovi.ustava določa... Zakon o prekrških) .v določenih primerih je mogoče opraviti hišno preiskavo brez odredbe sodišča. na katerega se nanaša odredba o preiskavi.219 . ki se iščejo . pri katerem naj se takšna preiskava opravi • pri tem se ga pouči. naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete.preiskavo brez odredbe je mogoče opraviti • če imetnik stanovanja to želi • če kdo kliče na pomoč • če je treba prijeti storilca KD.pojem drugih prostorov • prostori podjetij oz. ki se jih namerava preiskati • podpis uradne osebe . njive. POSTOPEK PRI HIŠNI PREISKAVI . vendar najdalj za dve uri . v zvezi s katerim naj bi se hišna preiskava opravljala • kraj preiskave • natančen opis prostorov in objektov. FORMALNI (PRAVNI) POGOJI • da jo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo • da se sam postopek opravi pod pogoji. lopa. ki je lahko navzoč pri preiskavi • če tisti. ODREDBA ZA HIŠNO PREISKAVO .policija pred začetkom hišne preiskave vloži pisno zaprosilo pristojnemu sodišču => v njem se navedejo • vrsta in kratek opis KD. na katerega se nanaša odredba o preiskavi zahteva. da se lahko neposredno prime storilca KD ali da se zavarujejo ljudje in premoženje . garaža.). stranski prostori (drvarnica. stanovanjski prostori. če je to neogibno potrebno. da ima pravico o hišni preiskavi obvestiti odvetnika. da je pri preiskavi navzoč odvetnik.odredba vsebuje dve pooblastili • dovoljenje za vstop v prostor • dovoljenje za opravo hišne preiskave .) . niti jih ne sme preiskovati .pred začetkom preiskave se zahteva od tistega. pa pristojnemu državnemu tožilcu 4. da ne sme nične brez odredbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti tuje stanovanje ali druge prostore. ki jih določa zakon (ZKP. ki ga je treba po odredbi pripeti ali prisilno privesti ali se je tja zatekel zaradi pregona • če gre za neskrite prostore v vozilih .2.hišna preiskava je tako mogoča le na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča .214 .odredba o hišni preiskavi se pred začetkom preiskave vroči tistemu.predmet so lahko stanovanje in drugi prostori .kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe. če postopek še ne teče.. drugih pravnih oseb ter vsak drug prostor ali objekt 3. ki je bil zasačen pri samem dejanju • če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja • če je v stanovanju ali kakem drugem prostoru kdo.. morajo o tem takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku...pojem stanovanja • prostori. namenjeni za stalno in začasno bivanje • hiša. travniki.

hišno in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno.preiskava se sme opraviti tudi brez navzočnosti prič. • če se je v tem času začela. da vsebina zapisnika ni pravilna . in 22. zaradi katerega je bila preiskava odrejena. da bi zaradi odlašanja bili uničeni sledovi KD ali predmeti . da pazijo. ko se opravi hišna preiskava brez odredbe .o vsaki hišni preiskavi se napravi zapisnik. ki so mu bili . o zasegu pa takoj izda potrdilo • to se takoj sporoči državnemu tožilcu. uro . ne sme sodišče opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze • če se opravi preiskava v prostorih državnih organov. se tudi ti opišejo v zapisniku in zasežejo. ki ga podpišejo tisti. ki morajo biti navzoče pri preiskavi. pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje. ki se takoj nato izda tistemu. če mislijo. da se preiskava opravi takoj in nepričakovano • če se opravi preiskava v javnih prostorih .pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti. se povabi njihov predstojnik. pohištvo ali druge stvari se odprejo s silo samo.priče je treba pred začetkom preiskave opozoriti. pa se še ni dokončala • če gre za okoliščine. da bi se morali predmeti vzeti ZAPISNIK O HIŠNI PREISKAVI . če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti. njegov odvetnik. da ni razloga za kazenski pregon.izven tega časa se lahko opravlja le.v zapisnik se vpišejo in v njem natančno opišejo predmeti in listine. kako se preiskava opravlja . čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik • če je bila preiskava opravljena brez oseb. če njihov imetnik ni navzoč ali če jih noče prostovoljno odpreti • pri odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih poškodb ZASEG PREDMETOV PRI HIŠNI PREISKAVI .zaklenjeni prostori. če je navzoč.s preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve odredbe in brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari • če se pričakuje oborožen odpor • če je potrebno. ki preiskavo opravlja ter zapisnikar . če državni tožilec spozna. ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem.priče imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore.če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti. pa za to ni bilo z zakonom opravičenega razloga. podjetij ali drugih pravnih oseb. ko je mogoče preiskavo opraviti brez odredbe • če obstaja nevarnost. nevarno pa bi bilo odlašati . ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru . pa tudi ne kakšnega drugega zakonskega razloga. naj bo pri preiskavi navzoč OBVEZNOST DVEH PRIČ . da začne kazenski pregon • ti predmeti se takoj vrnejo. sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako pridobljene dokaze ČAS IN NAČIN HIŠNE PREISKAVE . za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.pri preiskavi se zasežejo samo tisti predmeti in listine.praviloma se opravlja med 6.zahteva po navzočnosti prič velja tudi v primeru. naj bo pri preiskavi navzoč • če se opravi preiskava v vojaškem objektu. pri katerem se preiskava opravi. ki se zasežejo • isto se navede tudi v potrdilu.če navzočnost prič ni bila zagotovljena. da se ne moti hišni mir ..pri hišni ali osebni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot prič . priče in uradna oseba. se povabi pristojni vojaški starešina.

skril ali uničil predmete. pa pristojnemu državnemu tožilcu 5. ki mu jih je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku .predmeti oziroma listine zasežene (216/7) . pri tem pa niso bili podani opravičljivi razlogi za njihovo odsotnost OSEBNA PREISKAVA .zajema pregled oblačil in telesa .če se ne najdejo predmeti. ki morajo biti navzoče pri preiskavi • če ni bilo izpolnjenih pogojev. če je nujno potrebno . se ne šteje. morajo o tem takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku.razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič morajo biti navedeni v zapisniku (218/3) • če pa sta priči navzoči. naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete. morajo o tem takoj podati poročilo .kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe. zaradi katerih bi se smela hišna preiskava opraviti brez odredbe • brez navzočnosti prič. se ne napravi zapisnik. • če je verjetno.če ni bila opravljena na način.sme se opraviti • če so podani utemeljeni razlogi za sum.odredi jo sodišče s pisno odredbo . NEUSPEŠNA HIŠNA PREISKAVA . ki ga ima oseba na sebi • telesna preiskava se opravi le. ki so bili pridobljeni s hišno preiskavo. če je bila opravljena (219) • brez pisne odredbe sodišča • brez oseb. ki se iščejo • če jih izroči sam.policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti prič opraviti osebno preiskavo – kumulativna pogoja • ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost • če je podan sum. obutev in perilo. ki so pomembni za kazenski postopek . katerih je bila odrejena . in predmeti opišejo. kje so bili najdeni. predpisan z zakonom . zaradi. v katerem se navede vzrok vstopa v stanovanje oziroma v druge prostore • kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe.pred začetkom preiskave se zahteva od tistega. da je določena oseba storila kaznivo dejanje.navzoči morata biti dve polnoletni priči • preiskavo ženske sme opraviti samo ženska • tudi za priče se vzamejo samo ženske .218/2 => v primeru. ko se preiskava opravi brez odredbe. da bo odvrgel.220/5 => pri zasegu predmetov se navede.praviloma se opravi v uradnih prostorih . da bi bili ti predmeti najdeni in zaseženi pri osebni preiskavi .potrebno jo je opraviti po določenem vrstnem redu • najprej se preišče obleka. na katerega se nanaša odredba o preiskavi. da ima ta orožje za napad. ali sum. po potrebi pa se tudi na drug način zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti • za zasežene predmete se izda potrdilo . temveč se imetniku stanovanja takoj izda potrdilo.sodišče me sme opreti svoje odločbe na dokaze. da sta bili poučeni o svojih vlogi med preiskavo . da se bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti. je treba v zapisnik tudi vnesti. če postopek še ne teče.

ali je oseba oborožena oz. se popišejo • če to ni mogoče. če postopek še ne teče. pri čemer se ugotavlja. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA . PREVENTIVNI OZ. ki se utegnejo uporabiti kot dokaz. ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe .zaseg predmetov je ukrep procesne prisile z dvojno naravo • po eni strani je namenjen zagotovitvi varnosti ljudi • po drugi strani pa je tudi ukrep za zagotovitev dokazov .preiskovalnemu sodniku. da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi • če odklonijo pregled ali izročitev spisov in drugih listin. njenih stvari in prevoznega sredstva. kje so bili najdeni.pri zasegu predmetov se navede. ki se morajo ali lahko zasežejo. da se ne objavijo podatki. velja izročitvena/edikcijska dolžnost • kdor ima take predmete.opravlja se neposredno ali s tehničnimi sredstvi . mora biti tako sumljiv (utemeljeni razlogi za sum).obsega pregled osebe.če se zasežejo spisi. da je poseg primeren • policist se mora upravičeno bati za svojo varnost • omejiti se mora zgolj na pretipanje osumljenčevih vrhnjih oblačil (v žepe lahko poseže samo. če mislijo. ima pri sebi druge nevarne predmete . če začuti orožje) ZASEG PREDMETOV 220 . konzularno imuniteto • prav tako smejo državni organi odkloniti pregled ali izročitev svojih spisov in drugih listin. za nesposobne priče. ki so mu bili spisi zaseženi. ki se ga policist ustraši.prepričanje človeka razumne previdnosti. se ovitek odpre in spisi pregledajo in popišejo v njegovi nenavzočnosti . pa pristojnemu državnemu tožilcu 1.zaseg predmetov običajno opravi policija v predkazenskem postopku. ki se tičejo njihovega poslovanja .za imetnika predmetov. se povabi.zasežejo se predmeti. in predmeti opišejo. če sta izpolnjena dva alternativna pogoja • se morajo po kazenskem zakonu vzeti – obligatorni zaseg • utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku – fakultativni zaseg . vendar največ mesec dni . da sproži policistovo zanimanje => objektivni pristop . jih mora na zahtevo sodišča izročiti • če noče izročiti predmetov.224 . odloči o tem dokončno senat • podjetja in druge pravne osebe smejo zahtevati. privilegirane priče. se dajo v ovitek in zapečatijo => lastnik spisa lahko pritisne na ovitek tudi svoj pečat • tisti.policisti ga opravijo v primeru. po potrebi pa se tudi na drug način zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti • za zasežene predmete se izda potrdilo . pa se sme zapreti => zapor traja do izročitve predmetov ali do konca kazenskega postopka. se sme kaznovati z denarno kaznijo • če tega še vedno noče storiti. naj bo navzoč pri odpiranju ovitka • če se ne odzove vabilu ali če je odsoten. zagovornika glede pisnega občevanja z obdolžencem ter za osebe z diplomatsko oz. ne pa sodišče .stop and frisk doktrina iz ameriške judikature => merila za varnostni pregled • posameznik.edikcijska dolžnost je relativna => ne velja za vse osebe – za obdolženca.

ovitki z naslovi pa se shranijo • o odpiranju se napravi zapisnik .lastnik ima pravico.• pri pregledovanju spisov je treba paziti. se pošiljka sporoči ali izroči kakšnemu njegovemu sorodniku. se izda sklep.zaseženi predmeti se izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba • sodišče mora z zaseženimi predmeti ravnati kot dober gospodar . opiše in opis razglasi na deski sodišča prve stopnje. sme pa se mu pošiljka tudi izročiti . če ni to v nasprotju s koristmi postopka RAVNANJE S SUMLJIVI STVARMI . 226 . pa se ne ve.izročene pošiljke odpre preiskovalni sodnik v navzočnosti dveh prič • pri odpiranju je treba paziti.če se najde pri obdolžencu tuja stvar.223 . če pripada stvar pobeglemu ali neznanemu storilcu kaznivega dejanja .če je obdolženec odsoten. če se postopek ustavi in ni razlogov.zaseg predstavlja začasen ukrep => predmeti. denar. jo organ.če se v enem letu nihče ne oglasi za stvar ali za izkupiček za prodano stvar. brzojavne in druge prometne organizacije pridržijo in proti potrditvi prejema njemu izročijo pisma. da se ne poškodujejo pečati. da se vzamejo PRIDRŽANJE PISEM. pa se vrne pošiljatelju.preiskovalni sodnik sme odrediti. naj se v enem letu od objave razglasa zglasi. ki so naslovljene na obdolženca ali ki jih on pošilja.če je stvar pokvarljiva ali če je njena hramba zvezana z večjimi stroški. se tak razglas lahko da tudi v dnevne liste . brzojavne in druge pošiljke. se proda po določbah. da za njihovo vsebino ne zvedo nepoklicane osebe . gre v proračun . ki veljajo za izvršilni postopek.po Ustavi je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil . če so podane okoliščine. da poštne. čigava je. na katerega je naslovljena.če koristi postopka dopuščajo. zaradi katerih se lahko upravičeno pričakuje.225. ki vodi postopek. če teh ni. BRZOJAVK IN POŠTNIH POŠILJK . da postane stvar last Republike Slovenije oziroma da gre denar v proračun . se sme vsebina pošiljke v celoti ali delno sporočiti obdolžencu oziroma tistemu. ker bo sicer stvar prodana. se vrnejo lastniku oziroma imetniku. ki se med kazenskim postopkom zasežejo. denar pa izroči v hrambo denarnemu zavodu • tako je treba ravnati tudi. da bodo te pošiljke dokaz v postopku . na katerega območju obdolženec živi in na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno • v razglasu se pozove lastnik. ki pa se dobi s prodajo.če gre za stvari večje vrednosti. da zahteva v pravdi vrnitev stvari ali izkupička za prodano stvar => zastaranje te pravice začne teči z dnem objave razglasa .

v skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt. KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK • nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja.ne glede na to. ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju ◦ ta ukrep se izvaja tako. načelu sorazmernosti . da je vsebina pisma ali druge pošiljke takšna.POSEBNI UKREPI KOT SREDSTVO ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV .posebni preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti. katerih vsebina bi lahko imela dokazni pomen ◦ če policija oceni. načelu zakonitosti in 2. ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost • • . in sicer tiste. da dosežena raven pravne kulture in zahteva po doslednem varovanju človekovih pravic dovoljujeta uporabo teh ukrepov le pod strogimi pravnimi pogoji • v nasprotnem primeru so nezakoniti in na njihove izsledke ni mogoče opreti sodne odločbe ter so predmet ekskluzije . ki jih uporabljajo na področju organiziranega kriminala . da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku. s katero se poseg dovoli • omejenost časa izvajanja ukrepa • načelo sorazmernost – poseg je nujen za uvedbo/potek kazenskega postopka ali varnost države 2. nezakonito prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru. ki temelji na: 1.gre za posebne operativne metode in sredstva – POMS in so zakonsko sredstvo za boj proti najhujšim oblikam kriminala (150. nezakonita kontrola pisem. ločimo dve kategoriji POSEBNIH PREISKOVALNIH UKREPOV. mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika.a) • so odgovor na enakovredne metode delovanja. ki jih odreja: • državni tožilec • preiskovalni sodnik 1. kako se bo s pošiljko ravnalo kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe. je vendar treba poudariti. nezakonita kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe.Ustavno sodišče RS je kot temeljne pogoje za ustavno dopusten poseg v posameznikovo zasebnost in ki jim mora slediti tudi ZKP pri uzakonjanju posebnih ukrepov opredelilo • specifična opredelitev in določenost v zakonu • odločba sodišča. da so ti ukrepi nujni v boju zoper organizirani kriminal ter najnevarnejša KD. ki odloči. navidezno dajanje daril in navidezni odkup kot napeljevanje h KD) . 151. POSEBNI UKREPI. da se prek telekomunikacijskega podjetja policija tajno priključi na telekomunikacijsko sredstvo nadzorovane osebe ter ji prisluškuje in jo tudi snema kontrola pisem in drugih pošiljk ◦ vzpostavi se nadzor nad poštnimi pošiljkami. hkrati pa odpirajo možnosti zlorab s strani države => zato nezakonita uporaba teh ukrepov pomeni celo katero izmed KD zoper z Ustavo varovane človekove pravice in svoboščine (nezakonito prisluškovanje in snemanje. 155 + 155. ki jih ureja.Evropsko sodišče za človekove pravice opravlja preizkus kršitve pravice do zasebnosti po dvodelnem testu. POGOJI ZA UPORABO POSEBNIH UKREPOV .

da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi • specifičnost okoliščin • načelo sorazmernosti (mogoče utemeljeno sklepati. da je določena oseba izvršila. izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed določenih kaznivih dejanj. da se bo lahko v točno določenem prostoru pridobilo dokaze. so se možnosti prisluškovanja povečale ◦ naprave se lahko namestijo v različne prostore – tam. da bi prikrili izvor denarja prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe.. orožje. vendar najkasneje v zakonsko določenem roku) . zlasti z iznajdbo brezžičnega prenosa informacij. katerih se z milejšimi ukrepi ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ljudi. ko prenehajo razlogi zaradi katerih so bili odrejeni.odredijo se lahko samo za kataloška KD • KD zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno . ozvoči => pritrdi se naprava za prisluškovanje in snemanje ◦ kriminalisti.. pri tem pa si prizadevajo.. da z vprašanji vodi pogovori in ga usmerja tako. da se osebo.. … ZAKONSKI POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV. da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oz. KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK .. da je določena oseba izvršila. izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed KD • če obstaja utemeljen sum.. ki izvajajo tak ukrep pa pogovoru prisluškujejo in ga snemajo običajno v bližnjem prostoru ali vozilu prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih.kjer se kriminalci sestajajo.. ki so si pridobili velike denarne zneske z nezakonito dejavnostjo (mamila. z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore ◦ ukrep se odredi v zvezi vsemi KD zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev. ◦ z razvojem tehnologije. da od svojega sogovornika izvleče čim več informacij ◦ v praksi se ta ukrep izvaja največkrat na način.) in skušajo tako pridobljeni denar oprati. kjer bo opravljena predaja orožja ali mamila. ki je privolila v snemanje pogovora. udeležene v pogovoru ◦ mali prisluškovalni napad ◦ uspešnost te metode je odvisna v veliki meri od sposobnosti osebe. pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati. pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati. kjer se kriminalci počutijo varne. ki je privolila v prisluškovanje in snemanje pogovora...• • ◦ ta ukrep je namenjen odkrivanju storilcev. z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore ◦ velik prisluškovalni napad ◦ 151 => če obstajajo utemeljeni razlogi za sum. bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi) • odrejeni so bili s pisno odredbo preiskovalnega sodnika na pisni predlog državnega tožilca • časovna omejenost ukrepov (prenehati morajo takoj. da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno. se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih.pogoji • če obstajajo utemeljeni razlogi za sum.

KI JIH ODREJA DRŽAVNI TOŽILEC .pogoji • mogoče je utemeljeno sklepati. POSEBNI UKREPI. če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja.trajanje teh ukrepov je časovno omejeno => pomenijo globok poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine . izdelave in posredovanja pornografskega gradiva KD neupravičene proizvodnje in prometa z mamili KD omogočanja uživanja mamil KD izsiljevanja KD zlorabe notranje informacije KD nedovoljenega sprejemanja daril KD neupravičenega dajanja daril KD pranja denarja • • • • • • • • • KD tihotapstva KD jemanja podkupnine KD dajanja podkupnine KD sprejemanja daril za nezakonito posredovanje KD dajanja daril za nezakonito posredovanje KD hudodelskega združevanja KD nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi KD povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi druga kazniva dejanja.• • • • • • • • • • ureditev KD zoper človečnost in mednarodno pravo. lahko na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik odredi izvrševanje teh ukrepov z ustno odredbo • o ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek • pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe • za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog => drugače sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene podatke in informacije TRAJANJE UKREPOV . za vprašljivo uporabo zvijače s strani države ter za veliko nevarnost zlorab • • • • • • • ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep navideznega odkupa navideznega sprejemanja daril navideznega dajanja daril navideznega jemanja podkupnine navideznega dajanja podkupnine tajnega delovanja tajnega opazovanja POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV. da je določena oseba vpletena v kriminalno .izvajanje ukrepov lahko traja največ en mesec .gre za moralno-etični problem sodelovanja države pri KD. posesti.ti ukrepi predstavljajo odstop od načela sodnega nadzora . za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let => generalna klavzula . KI JIH ODREJA DRŽAVNI TOŽILEC . za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let KD ugrabitve KD prikazovanja. vendar skupno največ šest mesecev • za ukrep prisluškovanja in opazovanja v tujem stanovanju pa skupno največ tri mesece 3.izjemoma.iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakič za en mesec.

motiv ali namen. hkrati pa kot poglavitno merilo navaja objektivni test UKREP TAJNEGA DELOVANJA => GLEJ 155. ki tak ukrep izvaja je. da nekoga napeljuje h KD samo zato. da navidez sodeluje. ki spoštuje zakon ◦ presoja se s stališča hipotetičnih lastnosti povprečnega državljana .zakon izrecno poudarja. da bi ga potem razkrila kot njegovega storilca .moralno etični problem je v tem. neodvisno od vpliva provokatorja. da je država pri izvajanju teh ukrepov neposredno udeležena pri izvršitvi KD . pripravljenost.objektivno-subjektivna merila (takšni koncepciji sledi ZKP) => prepoveduje nedovoljeno policijsko provokacijo. navideznega sprejemanja/dajanja daril in navideznega sprejemanja/dajanja podkupnine jih povezujemo s pojmom policijska provokacija/entrapment • so svojevrstni ukrepi – metoda policijske provokacije • ne gre za golo zbiranje dokazov => gre za moralno-etično vprašljivo zvijačo/prevaro. da bi izzval kriminalno dejavnost .policija ima zakonsko pooblastilo. ki jo uporablja policija pri odkrivanju KD . da stori KD • objektivna teorija => presojati je treba.ukrepe navideznega odkupa. ali bi ukrep na način. odločili. napeljal k storitvi KD osebo. kajti motiv policije je odkrivanje storilcev KD.dolžnost tistega. ki tovrstnega KD sicer ne bi bila pripravljena storiti ◦ ali bi ukrep napeljal k storitvi tudi osebo.• • • dejavnost v zvezi s kataloško naštetimi KD dovoli jih državni tožilec s pisno odredbo na podlagi obrazloženega predloga policije odredba se nanaša zgolj na enkraten ukrep prepoved nedovoljene policijske provokacije => ukrep ne sme biti izvršen tako. da pri izvrševanju tega ukrepa policisti ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti => razvili dve teoriji/testa • subjektivna teorija => ali je kriminalno dejavnost izzvala osumljenčeva kriminalna predispozicija – njegov odnos. da storijo KD . ki so se spontano. kot je bil izveden.a ČLEN !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! .