University American College

Skopje

tema
Sovremeni teorii na motivacija

predmet
Organizacisko odnesuvawe

mentor: Prof. D-r. Marijan Bojaxiev/ Venera Krliu

student: Vladimir Popov ID 532/06

Skopje, juni - 2007

SODR@INA

1. Voved.. 3
- Teorija na odnesuvawe na ~ovekot vo organizaciite.3

2. Teoretski razgleduvawa5
- Teorii na motivacija.5

3. Primeri od praktikata.9
- Motivacisko odnesuvawe9

4. Zaklu~oci.13
- Model i karakteristiki na rbotata.14

5. Koristeni izvori...16

VOVED
TEORIJA NA ODNESUVAWE NA ^OVEKOT VO ORGANIZACIITE

Su{tinata na problemite vo odnosite me|u naukata i religijata, odnosno odnesuvaweto na ~ovekot, treba da se baraat vo slednive relacii: dali nau~nicite ne se religiozni lu|e; dali zanosniot pat ~ovekot go vodi vo ateizam; dali naukata ja zamenuva religijata na ~ovekot; vo {to e razlikata me|u naukata i religijata.

Vo literaturata za nau~ni i religiozni istra`uvawa postojat brojni ~initeli za definirawe na me|usebnite relacii me|u naukata i religijata. Za ostvaruvawe na tie relacii generalno mesto ima ~ovekot i prirodata. Na prvoto pra{awe odgovorot e negativen ako se saka da se dade odgovor vrz osnova na ~initeli. Ne se to~ni antireligiskite tvrdewa - tri prirodnici tri ateisti. Naprotiv, vo pove}e navrati e statisti~ki konstatirano i doka`ano sprotivnoto: najgolemite i najpoznatite nau~nici, nau~nciite od najvisok rang (i toa onie od 19 i 20 vek od koi ateizmot o~ekuval najpotrebna pomo{) re~isi bez isklu~ok bile religiozni lu|e. ^initelite se temeleni vrz osnova na 150 istra` eni slu~ai na nau~nici od razni nau~ni oblasti. Ako odgovorot se bara preku ~initelite, toga{ i na vtoroto pra{awe toj e negativen. Naukata e na pat koj neophodno vodi kon ateizam. Deka e taka svedo~i ve}e konstatiraniot ~initel za religioznosta na golemite nau~nici. Koga naukata navistina bi bila pat koj neodolivo i neminovno vodi kon ateizam, toga{ site nau~nici bi bile ateisti. Ako i ponatamu ostanat religiozni, toa zna~i deka tie ne ja razbiraat svojata nauka. No, nikoj nema pravo na nau~nicite da im ka`e takva navreda v lice. Ako tie ostanat privrzani kon ateizmot zatoa {to se religiozni, zna~i deka ja razbiraat svojata nauka so koja se zanimavaat. Postojat brojni ~initeli za golem broj nau~nici od razni oblasti. Vo odnos na pra{aweto dali naukata mo`e da ja zameni religijata odgovorot e negativen, no treba da se naglasi deka i religijata ne mo`e da ja zameni naukata. Sekoja od niv ima svoe mesto i

funkcija vo ~ove~kite du{i i sekojdnevniot `ivot. Naukata so svoeto pronao|awe na ~initelite vo oblasta na prirodata. Varijabla koja ima pogolemo zna~ewe na odnesuvaweto na poedinecot vo organizacijata e negovata motivacija. Taa vlijae direktno na odnesuvaweto, no isto taka deluva i direktno preku vlijanieto {to go ima vrz percepcijata na poedinecot. Vo stru~nata literatura, motivacijata zazema posebno mesto kako osnova za razbirawe na odnesuvawe na vrabotenite, a so toa i za sogleduvawe na tehnikite zapottiknuvawe mesto na vrbotenite kon ostvaruvawe dodeka na celite na organizacijat. Na strana na autputite, proizvodnite rabotnici na prvo gostavaat unapreduvaweto, kaj slu`benicite unapreduvaweto e na treto mesto. Seto ova uka`uva deka opredelena ednakvost za eden, pretstavuva neednakvost za drug poedinec, so {to se javuva i problemot okolu vospostavuvawe na praveden sistem na nagraduvawe. So drugi zborovi, idealniot sistem na nagraduvawe treba da gi odmeruva razli~no inputite, za da dojde do soodvetna nagrada za sekoja rabota. Vraboteniot mo`e da izvr{uva rabotakoja e kompleksna i koja vklu~uva golem broj rabotni zada~i koi baraat po{iroki poznavawa, sposobnosti i ve{tini, no, isto taka, mo`e da stane zbor za rabota koja vklu~uva izvr{uvawe na samo nekolku rabotni zada~i koi baraat ograni~eni sposobnosti i ve~tini. Kako teorii koi ja pojasnuvaat motivacijata na vrabotenite mo`at da se istaknat: sodr`inskite teorii, procesnite teorii i drugi teorii na motivacijata. Posebno vnimanie posvetil na motivacijata na rabotnicite pri {to smetal deka nadvore{nata motivacija e presudna za motiviraweto na rabotnicite. Pritoa pod nadvore{no motivirano odnesuvawe podrazbira odnesuvawe koe e ivr{eno za da se steknat nagradi ili da se se izvr{i kaznuvawe, dodeka kaj rabotnicite koi se vnatre{no motiviranimotivacijata doa|a od samata rabota. Teoriite na motivirawe spored ~ove~kite potrebi, i pokraj nivniot dolgogodi{en razvoj ostanaa nedovr{eni, nepredvidlivi i nesigurni. Tie ne dadoa odgovori so koi vo potpolnost bi bile zadovolni i nau~nicite i prakti~arite. Glavno zaradi nivnite nedostatoci, novite

istra`uvawa na ovaa oblast zazedoa sosema drug pristap. Odgovorot {to se baral vo novite istra`uvawa se obiduval da objasni kako se motivira, a ne {to se motivira. Vo centarot na tie istra` uvawa se stava pra{aweto "kako dejstvuva procesot na motivirawe"? Vo prilog na teoriite na motivacijata kako podfunkcii i kako reprezenti na ovoj pristap vo motiviraweto mo`at da se sretnat: logika na teorija na zasiluvawe, teorija na o~ekuvawe, teorija na ednakvosti teorija na postavuvawe na celi.

TEORETSKI RAZGLEDUVAWA TEORII NA MOTIVACIJA Brojni avtori od oblasta na organizaciskite odnosi menaxeri nastojuvale da objasnat zo{to lu|eto rabotat, zo{to se odnesuvaat taka kako {to se odnesuvaat, zo{to nekoi brkaat kariera, zo{to sakaat da u~estvuvaat vo `ivotot na organizacijata, zo{to sakaat da bidat va`ni i zna~ajni, zo{to sakaat da imaat mo} i da vlijaat vrz drugite. Teorija na pottik: Odnesuvaweto e predizvikano od okolinata, ovaa teorija zboruva za zgolemuvwe na vnatre{nata sostojba na ~ovekot i e koncentrirana samo na ona {to se slu~uva koga ~ovekot prevzema akcija. Teorija na napliv na vnatre{na motivacija: klu~no za ovaa teorija e deka negovata motivacija ne e povrzana za postignuvawe na celi, tuku koga ~ovekot }e go prou~uva naplivot toj e celosno vnatre{no motiviran. Vo tekot na ovaa aktivnost se pojavuva ekstremna koncentracija koga ~ovekot se navra}a na ova do`ivuvawe, toj e preplaven so ~uvstva na zadovolstvo od toa i `elba da se povtori ova do`ivuvawe. Teorija na trite potrebi: postignuvawe, mo} i zdru`uvawe: postignuvawe-da se te`nee kon uspeh; mo}-da se negiraat drugite da se odnesuvaat kako voobi~aeno ne se odnesuvaat; zdru`uvawe-`elba prijatelstvo i bliski me}u~ove~ki odnosi. Teorija za hierarhija na potrebite: Ovaa teorija ja razvil Maslow. Teorijata na Maslow za hierarhijata na potrebite e edna od najpoznatite 5

motivacioni teorii. Toj ja postavil hipotezata deka vo sekoe ~ove~ko bitie postoi hierarhija koja ja so~inuvaat pet primarni potrebi koi, glavno, se zadovoluvaat po hierarhiski redosled: - Biolo{ki i fiziolo{ki potrebi - vklu~uvaat hrana, voda, di{ewe, eliminacija i sl. - Potrebi za bezbednost - vklu~uvaat fizi~ka i emocionalna sigurnost i za{tita. - Socijalni potrebi koi vklu~uvaat pripadnost i qubov, prifa}awe od strana na drugite i prijatelstvo. - Ego - potrebi i potrebi za samopo~ituvawe koi vklu~uvaat vnatre{ni faktori kako {to se samodoverba, priznanija, status vo dru{tvoto, priznanie i vnimanie vo okolinata. Potrebi za samoostvaruvawe i samoispolnuvawe koi vklu~uvaat razvoj i napreduvawe, iskoristuvawe na li~niot potencijal, vnatre{na ispolnetost i zadovolstvo so samiot sebe. Hierarhiskata niza na potrebi Maslow ja podelil vo dve grupi i toa: potrebi od nizok rang vo koi spa|aat fiziolo{ki i potrebi za bezbednost i potrebi od visok rang vo koi gi smestil socijalnite, potrebi za samopo~ituvawe i potrebi za samoostvaruvawe i samoispolnuvawe. Osnovnata razlika me|u ovie dva vida na potrebi e vo toa {to potrebite od nizok rang se zadovoluvaat so nadvore{ni mehanizmi, a onie od visok rang so vnatre{ni mehanizmi (stavovi, vrednosti, percepcija, o~ekuvawe i sl.). Teorija na raste`: Pretstavnik na teorijata postoewe - povrzanost raste` e Alderfer. Pri razvivaweto na svojata teorija, toj ja ima usvoeno osnovnata ideja {to ja promoviral Maslow, no so voveduvawe na zna~ajni izmeni. Toj gi ima regrupirano prvobitnite pet nivoa na potrebi vo tri segmenti. Prviot segment gi opfa}a fiziolo{kite i potrebite za bezbednost, odnosno prvite dve nivoa od hierarhijata na Maslow povrzanosta se odnesuva na narednite dve nivoa, potreba za povrzanost i samopo~ituvawe. Kone~no raste`ot e svrzan so ona {to Maslow go narekuva samoostvaruvawe. No, Alderfer se oddale~uva od nego vo dva osnovni pogledi.

Ponatamu, toj smeta deka otkako }e se zadovolat potrebite od ponizok red, tie stanuvaat pomalku va`ni, a kaj potrebite od povisok red situacijata e obratna - koga tie }e se zadovolat stanuvaat pova`ni. Ovaa teorija mo`e da se smeta za podobruvawe od onaa na Maslow bidej}i ne e tolku stroga i linearna, no nejzinite nedostatoci se gledaat vo otsustvo na teoretska ramka vrz osnova na koja e razvien koncept na potrebi i relativnata op{tost na teorijata. Teorija na rabota: Teorijata na karakteristiki na rabotata ja prote`iraat avtorite Hackman i Oldham. Ovie avtori go svrtuvaat svoeto vnimanie vrz ovoj koncept i se interesiraat za toa {to e ona {to edna rabota ja pravi dobra. Vrz osnova na prethodnite pet karakteristiki na "dobrite" raboti, ovie avtori se obiduvale da go iznajdat na~inot na opredeluvawe na motivira~kiot potencijal na dadeno rabotno mesto. Za edna rabota da bide do`iveana od strana na rabotnikot kako motivira~ka i zadovoluva~ka, site ovie pet dimenzii treba da se prisutni vo odredena merka. Za merewe na motivacioniot potencijal na odredena rabota. Prvite tri elementi se direktno svrzani so samata rabota i tie sozdavaat ~uvstvo na odgovornost na rabotnikot, a fidbekot ja zadovoluva negovata potreba za znaewe. Poslednite dve komponenti se odnesuvaat pove}e na na~inot na koj rabotata se rakovodi. Ne postoi somnevawe deka i podocna }e se vr{at istra`uvawa vo ovaa nasoka, no implikaciite do koi e dojdeno vo ovoj moment deka vrabotenite podobro rabotat koga imaat specifi~ni i predizvikuva~ki celi, koi gi prifa}aat ako im se obezbeduvaat povratni informacii za rezultatite od nivnoto rabotewe i ako bidat soodvetno nagradeni koga }e ja postignat celta - dali parite motiviraat. Sodr`inski teorii.Sodr`inskite teorii na motivacijata stavaat akcent na pra{aweto: {to e toa {to gi motivira vrabotenite na to~no opredeleno odnesuvawe? Vo ovaa grupa na teorii spa|aat: teorijata na hierarhija na potrebite, ERG-Teorijata na motivacija, Teorija na dva faktora i Teorija na posakuvani potrebi. Ovie teorii go naglasuvaat razbiraweto na faktorite vo samite individui, faktori koi vlijaat tie da se odnesuvaat i da deluvaat na

opredelen na~in. priodot e ednostaven: dodkolku mo`e da se znaat potrebite na podreenite, menaxerot mo`e da predvidi koi zada~i i celii najdobro }e go motiviraat podredeniot. Procesni teorii.Procesnite teorii na motivacijata gi nabquduvaat potrebite kako eden element vo procesot na odnesuvawe na podredenite. Tie, se fokusiraat na pra{aweto: kako se motiviraat lu|eto?, odnosno kako se odviva procesot na motivacija. Vi ovaa grupa, kako najistaknati teorii se sre}avaat: Teorijata na ednakvost, Teorijata na o~ekuvawe i Teorijata na postavuvawe celi. Ovie teorii pomagaat da se sfati {to e slu~uva vo glavite na vrabotenite i pomagaat vo razbiaweto i predviduvaweto na nivnite reakcii kako odgovor na naporite {to gi pravat menaxerite vo nivnoto vodewe. Poimenlivi se vo situacii koga menaxerot ima dovolno vreme i napor da gi sogleda podredenite i nivnata li~nost. Osnovno e menaxerot da postavi jasni standardi za izvr{uvawe i praveden sistem na nagraduvawe. Teorija na zasiluvawe: Oddrugite teorii na motivacija, posebno vnimanie povlekuva teorijata na zasiluvawe . teorijata na zasiluvawe se fokusira na nastanite vo okru`uvaweto koi{to vlijaat na odnesuvawe na vo golema mera mo`e da mu pomogne vo vodeweto na podredenite. Imeno, koga menaxerot saka da go promeni odnesuvaweto, toj treba da gi promeni posledicite na poa odnesuvawe. Posledicite od minatoto odnesuvawe vlijaat na idnite akcii na podredenite. Sugestii za motivirawe na vrabotenite Da se preposnaat individualnite razliki Da se povrzat qu|eto so rabotata Da se koristat celite Da se obezbedi sogleduvawe na celite kako dosti`ni Da se individualiziraat nagradite Da se povrze nagradata so izvr{uvaweto Da se proveri sistemot za pravednost Da ne se ignoriraat parite kako motivator

Da se prepoznavaat individualnite razliki. Site sovremeni teorii na motivacija uka`uvaat deka vrabotenite ne se homogeni. Tie se razlikuvaat po svoite potrebi, vrednosti, stavovi, li~nosti, percepcija i dr. imaj}i gi vo predvid razlikite [to postojat, menaxerit, pred se, treba da gi sogledaat ovie varijabli kaj poedincite, za vrz taa osnova da mo`at da vlijaat na nivnoto idno odnesuvawe. Na primer, dokolku poedinecit ima vr{eno kontrola, toga{ toj veruva deka samiot vlijae na nastanite vo negoviot `ivot, {to e vo soglasnost so pretpostavkite na teorijata nao~ekuvawe, spored koja lu|eto racionalno gi sledat svoite individualni celi. Da se koristat celite. Vrabotenite da imaat te{ki i specifi~ni celi kako i povratni informacii za toa kolku se uspe{ni vo ostvaruvweto na tie celi. Za onie koi se so izrazeni potrebi za ostvaruvawe (nAch), postoewe na nadvore{ni celi e pomalku va`no, bidej}i tie se prethodno vnate{no motivirani. Da se individualiziraat nagradite. So ogled na toa {to vrabotenite se razlikuvaat spored potrebite, menaxerite treba da go koristat znaeweto na tie razliki kaj podredenite i vrz taa osnova da gi individualiziraat nagradite. Nagradite koi mo`at da ja zgolemat motivacijata na podrdenite se: pla}awata, unapreduvawata so rabotta, samostojnosta vo raboteweto, mo`nosta za participacija vo postavuvaweto na celite, participacija vo odlu~uvaweto i dr. PRIMERI OD PRAKTIKATA
MOTIVACISKO ODNESUVAWE

Postojat pove}e definicii za motivacijata. Motivacijata pretstavuva odnesuvawe naso~eno vo ostvaruvawe na nekoja cel, poa|aj}i od odredena potreba vo ~ovekot, a so namera za nejzino ostvaruvawe. Motivot, vsu{nost pretstavuva emocija ili potreba kaj ~ovekot koja go pottiknuva na akcija. Vo organizaciski kontekst, motiviranosta kaj vrabotenite se definira kako podgotvenost za u~estvo vo ostvaruvawe na celite na pretprijatieto. Motivacijata e mnogu kompleksen i promenliv fenomen. Niz analizata na sopstvenoto odnesuvawe mo`eme da se uverime kolku na{ite potrebi, `elbi ubeduvawa i interesi se menuvaat. 9

Naj~esto, pri~inata za toa e vo motivite koi deluvaat na nas. Vo stru~nata literatura (antropologijata i psihologijata), motivacijata kako fenomen zazema istaknato mesto kako osnova za razbirawe na odnesuvaweto na vrabotenite i ednovremeno vo sogleduvaweto na tehnikite za pottiknuvawe na vrabotenite kon ostvaruvawe na celite na organizacijata. Sodr`inskite teorii nastojuvaat da otkrijat {to e toa {to gi motivira vrabotenite na opredeleno odnesuvawe. Mo{ne se prakti~ni, bidejki vo otkrivaweto na potrebite koi gi stimuliraat lu|eto na aktivnost vo organizaciite bi mo`ele na soodveten na~in da se motiviraat za vlo`uvawe na dodaten napor. Vo ovaa grupa na sodr`inski teorii spa|aat: teorijata na hierarhijata na potrebi ili teorijata na Maslov Hertzbergovata teorija na dva faktora, ERG teorijata na motivacija od Alderfer i teorijata na o~ekuvani rezultati. Motivacija i praktika: Eden od pote{kite problemi na menaxerite denes e kako da gi pronajdat motivira~kite elementi za svoite vraboteni. Ako menaxerot ne uspee da gi razbere motivira~kite potrebi na svoite vraboteni mo`e da se ka`e deka toj e daleku od dostignuvawe na celite na kompanijata. Peter Ford, publicist (objaveno vo "Office Trade News", fevruari 1990) imaj}i ustanoveno deka motivira~kite potrebi se varijabilni gi nabrojuva poglavnite: Ekonomski motivi. Podneseni od dobro konstruirana komisija i bonus orientiran plan za isplata; Promocija. Kompanijata mora da ima struktura koja gi ostava otvoreni vratite za promocija; Priznanie i nagrada. Da se koristat so ve{tina i samo koga e zaslu`eno; Odnosi so Menaxmentot. Sekoga{ bidete dostapni; Sodr`ina na rabotata. Nikoga{ ne gi definirajte rabotnite zada~i tolku ograni~ eno da ne dozvoluvaat izraz na personalniot talent; Odgovornost. Napravete lu|eto da se odgovorni za svoite postapki;

10

Dostignuvawa vo rabotata. Vrabotenite mora da bidat vo mo`nost lesno da go izmerat svojot uspeh; Sorabotka. U~estvo na timot mora da se ohrabruva;Faktorite za motivacija mo`at da bidat razli~ni lu|e. Naj~esto stanuva zbor za slednive faktori koi se povrzani za li~nosta, a toa se karakteristiki na li~nosta, rabotnite zada~i i rabotnata sredina. Individualnite karakteristiki, kako motivatori se odnesuvaat na psiholo{ki potrebi, potreba za stru~nost, pripadnost, po~ituvawe i unapreduvawe na rabota, a za lu|eto ja dava samata rabota. Lu|eto se ~uvstvuvaat zadovolni koga postignuvaat rezultati, dobivaat priznanija, ~uvstvuvaat dr. odgovornost, napreduvaat vo rabotata i razvojot, no nezadovolni na rabotnata sredina - plata, lo{i uslovi za rabota, kontrolata i

Tabela 1. Kako kompaniite gi motiviraat svoite vraboteni i kakvi ureduvawa pravat za u~estvo na vrabotenite
kompanija ureduvawe za u~estvo metodi za na na vrabotenite vrabotenite motivacija

unilevel

kompanijata ima Evropski forum na vrabotenite. Ovde ima 30 pretstavnici koi redovno se sostanuvaat so centralniot menaxment

Obuka niz rabotniot `ivot na vrabotenite. Vernost na dobra komunikacija. Involviranost na sredinata. Dobra plata i rabotni uslovi. Promocija na kontinuirano u~ewe i podobruvawe.

11

BP Ohrabruvawe da se stane akcioner pri povolni usDobro pla}awe. Davaj}i im na vrabotenite prilovi. Isto taka, ohrabruvawe na Boots vrabotenite da zemat u~estvo vo nivnite lokalni zaednici.

Model na proces na motivacija nezadovoleni potrebi akcija potraga zadovoleni potrebi smaluvawe na tenzijata.

tenzija

Soglasno ovaa {ema, prviot ~ekor e prepoznavawe na potrebite. Nezadovolenite potrebi sozdavaat tenzija koja predizvikuva akcija, koja pak gi usmeruva lu|eto da baraat vo odreden pravec so cel da ostvarat odredena cel, koja ako se postigne, }e gi zadovoli nivnite potrebi i }e gi dovede vo sostojba da ja namalat tenzijata. Za da se oslobodat od tenzijata vlo`uvaat napor koj, pak, ako dovede do zadovoluvawe na potrebata, doa|a i do opa|awe na tenzijata. Kolku e tenzijata pogolema, tolku e pogolemo i nivoto na napregawe i verojatnosta za postignuvawe na posakuvanite individualni celi. No, konceptot na motivacija insistira individualnite potrebi da moraat da bidat konzistentni so celite na organizacijata. Nekolku stotini zborovi vo na{iot re~nik se odnesuvaat na motivite na lu|eto. Podra~jeto za motivirawe me|u prakti~arite i teoreti~arite za zgolemuvawe na produktivnosta vo organizaciite e od ogromno zna~ewe. Motivacijata mo`e da ima vnatre{no i nadvore{no vlijanie vo razvojot na produktivnosta. Vnatre{ nata motivacija e vsu{nost odnesuvawe koe e izvedeno zaradi sopstveno dobro, a nadvore{nata motivacija e odnesuvawe {to e izvedeno zaradi steknuvawe na nekoja materijalna, pari~na nagrada i priznanija. Da se proveri sistemot za pravednost. Vrabotenite treba da gi sogledaat nagradite ili rezultatite kako soodvetni na vlo``enite inputi. Imeno, sposobnosta, zalagaweto i drugiteinputi treba da dadat

12

objasnuvawe na razlikite na platite. No, bidej}i postojat razli~ni inputi i autputi, se javuva problemot na prioritetot {to go davaat na oddelni inputi i autputi. Vo edna studija za sporedba na slu`benicite i proizvodnite rabotnici, identifikuvani se 20-tina inputi i autputi. Pritoa, slu`benicite visoko gi rangirale kvalitetot na izvr{uvaweto i znaeweto na rabotnicite, pak, bile na krajot na listata na inputi. Rabotnicite od proizvodstvoto kako najzna~aen input gi smetaat intelegencijata i li~nata vklu~enost vo rabotata{to se izvr{uva, faktori koi se nao|aat na krajot na listata na inputite na slu`benicite. Na strana na autputite, proizvodnite rabotnici na prvo mesto gostavaat unapreduvaweto, dodeka kaj slu`benicite unapreduvaweto e na treto mesto. Seto ova uka`uva deka opredelena ednakvost za eden, pretstavuva neednakvost za drug poedinec, so {to se javuva i problemot okolu vospostavuvawe na praveden sistem na nagraduvawe. So drugi zborovi, idealniot sistem na nagraduvawe treba da gi odmeruva razli~no inputite, sekoja rabota. Da se ignoriraat parite kako motivator. Iako postojat drugi sistemi na motivacija, kako na primer, participacija vo postavuvawe na celite, kako na primer, participacijavo postavuvawe na na celite, preoblikuvawe na rabotnite zada~ so cel da stanat pointeresni i popredizvikuva~ki, participacijata na vrabotenite vo odlu~uvaweto i dr., sepak parite se javuvaat kako najzna~aen motivator. Parite se glavna pri~ina poradi koja lu|eto rabotat. Vo slednata tabela se sumirani rezultatite od razli~ni studii koi se izvestuvaat za efektite na opredelenitehniki na motivacija vrz izvr{uvaweto na rabotata. Od istra`uvawata mo`e da se sogleda deka parite se najzna~ajni motivatori za podobruvawe na izvr{uvaweto. Menaxerot treba da ima predvid deka na zgolemuvaweto na motivacijata na vrabotenite vo najgolema mera vlijaat zgolemuvaweto na platata vrz osnova na rabotniot u~inok, premiite za proizvedeni par~iwa i drugite pari~ni nagradi. Tabela 2 - Motivacija i izvr{uvawe za da dojde do soodvetna nagrada za

13

Tehniki ma motivacija
pari (individualni beneficii) pari (grupni beneficii) postavuvawe na celi zbogatuvawe na rabotata participacija

Sredno podobruvawe na izvr{uvaweto

30% 20% 16% 9% 0.5%

ZAKLU^OK Motivacija i produktivnost - Potrebno e da se pravi razlika me|u motiv i motivacija. Motivot e vnatre{en uslov ili sostojba koja go determinira intenzitetot na odnesuvaweto na individuata. Motivacijata e, pak, proces vo koj odnesuvaweto e pottiknato, aktivirano i kanalizirano kon ostvaruvawe na celite. Vo teorijata, upravuvaweto so organizaciskite odnosi motivacijata se tolkuva kakopottik na vrabotenite da gi izvr{uvaat postavenite zna~i i so toa da pridonesuvaat vo ostvaruvaweto na industriskiot sistem. Pristapot kon motiviranosta postojano se menuva. Koga stanuva zbor za produktivnosta teoreti~arite na organizaciskoto odnesuvawe se slo`uvaat deka motivacijata e mnogu slo`en fenomen povrzan za odnesuvaweto na lu|eto vo odredena situacija, koja tie ja demonstriraat vo vid akcija, zalagawe i napor so cel da pridonesat vo ostvaruvaweto na celite na organizacijata i zadovoluvawe na individualnite potrebi. Pogolemiot broj na avtori zna~i ja smetaat kako proces na zadovoluvawe na individualnite potrebi. Konceptot na motivacijata insistira individualnite potrebi da mora da bidat konzistentni so celite na organizacijata, a toa zgolemuvawe na produktivnosta na vrabotenite. Pogolem broj na avtori, produktivnosta ja smetaat kako proces za zadovoluvawe na individualnite potrebi na vrabotenite i se sostoi od slednive ~ekori: model na proces na motivacija,

14

motivaciska niza ili motivaciski krug.

Rotacija na rabotnite mesta kako priod vo oblikuvaweto na rabotata podrazbira rabotnikot povremeno da gi menuva svoite rabotni mesta. Pritoa, rotacijata podrazbira dve dimenzii: vertikalna-koga vraboteniot npreduva ili nazaduva vo hierarhijata, ili horizontalna- koga vraboteniot vrz osnova na opredelen plan na specijalizacija i usovr{uvawe pominuva izvesno vreme na izvr{uvawe na razli~ni rabotni zada~i. Rotacijata na rabotnite mesta se primenuva koga ne postojat uslovi za pro{iruvawe na rabotata poradi samiot nejzin karakter. Isto taka, ovoj priod{iroko se primenuva i vo pretprijatijata koi posvetuvaat vnimanie na razvoj na vrabotenite. Primenata na ovoj priod podrazbira rabotnikot da izvr{uva nesrodni rabotni zada~i vo razli~ni vremenski periodi. Model i karakteristiki na rbotata Za da se nadminat nekoi ograni~uvawa na zbogatuvaweto na rabotata, istra`uva~ite po~nale da se fokusiraat na karakteristikite na rabotata i nazivot odnosno nivniot odraz vrz zadovolstvo od rabota i motivacija na poedincite. Za taa cel vo 70te god. Na 20vek J.Richard Hackman i George R.Oldmam vrz osnova na po~etnite priodi na pro{iruvawe i zbogatuvawe na rabotata revizija t.n. model na karakteristikite na rabota. Modelot na karakteristikite na abota koi pridonesuvaat kon vnatre{nata motivacija na rabotnicite i kakvi se posledicite {to proizleguvaat od ovie karakteristiki. Spored ovoj model sekoja rabota mo`e da se nabquduva preku 5 klu~ni karakteristiki koi vlijaat vrz vnatre{nata motivacija. 1. 2. 3. 4. raznovidnost na ve{tini. Stepen do koj rabotata podrazbira raznovidnost taka {to mo`e da se primenuvaat razli~ni ve{tini i talenti; identitet na zada~ata. Stepen do koj rabotata bara dovr{uvawe na zna~ajnost na zada~ata. Stepen do koj rabotata bitno vlijae vrz avtonomija. Stepen do koj rabotata obezbeduva na poedincite celiot ili prepoznatliviot del od rabotata; po{irokoto op{testvo; zna~ajna sloboda , nezavisnost i diskrecijavo raspolagaweto na nivniot

15

trud i opredeluvawe na postapkite koi }e se primenat pri negovoto izvr{uvawe; 5. Feedback . Stepen do koj izvedbata na rabotnite operacii koi gibara rabotata rezultira so steknuvawe na direktna i jasna informacija na poedinecot za efikasnosta na negoviot raboten u~inok. Spored modelot na karakteristiki na rabotata, kolku pove}e se prisutni ovie karakteristiki odnosno tri psiholo{ki sostojbi, toga{ motivacijata, u~inokot i zaovolstvoto na vraboteniot }e bidat pogolemi, so {to }e se namaluva otsustvoto i fluktuacijata na rabotata i obratno. Treba da se ima predvid deka percepcijata na poedincite se javuva kako klu~na to~ka determinirana za nivnata vnatre{na motiviranost. Imeno, dvajcata vraboteni koi rabotat na ista rabota , kako na primer nivoto na zna~ajnost. Poradi toa e va`no da se sogledaat ovie razliki preku opredelen pregled za dijagnoza na rabtata so koj }e se obiduvame da gi konkretizirame oddelnite karaktristiki na rabotata koi vlijaat na motivacijata. Dobienite klu~ni dimenzii mo`e da se kombiniraat vo edinstvendeks na predviduvawe nare~en potencijalen motivacionen rezultat. Potencijalen motivacionen rezultat e merka za vkupniot potencijal na rabotata koj ja pottiknuva vnatre{nata motivacija. Toj se dobiva kako prosek os trite dimenzii (aznovidnost na ve{tini, identitet na zaa~ata i zna~ajnost na zada~ata)pomno`en so avtonomija i povratna sprega.

KORISTENI IZVORI - Stephen Robbins, Managament, Prentice Hall, Internacional, London,1996,p.558 - Ramon J. Alang, Timothi M.Stearns, Managament, South-Western Publishing Co.,Cincinati, Ohio, 1987, p. 459. - htto:// www.slavinst.edu.mk/pdf/organizaciski

16

17