Simona, UVP

Uvod v pravoznanstvo
Povzetek knjige Teorija prava
Simona

Simona, UVP

Simona, UVP

Kazalo
2. POGLAVJE Vrste in metode pravnih znanosti .......................................................................... 6 2.2. Metode pravnih znanosti ............................................................................................................. 6 3. Delitev pravnih znanosti .................................................................................................................. 8 4. Pozitivnopravne znanosti ................................................................................................................ 8 5. Teorija prava .................................................................................................................................... 8 6. Filozofija prava................................................................................................................................. 9 7. Odnos do drave .............................................................................................................................. 9 3. POGLAVJE Pravno pravilo ..................................................................................................... 10 2. Pojem pravnega pravila ................................................................................................................. 10 3. Sestavine pravnega pravila ............................................................................................................ 11 4. Tipsko (splono in abstraktno) pravno pravilo .............................................................................. 14 5. Posamino in konkretno pravno pravilo ....................................................................................... 14 6. Primarna in sekundarna pravna pravila ........................................................................................ 14 7. Pravilo o pristojnosti...................................................................................................................... 15 8. Nepopolna pravna pravila ............................................................................................................. 15 9. Pravno naelo ................................................................................................................................ 15 4. POGLAVJE- Pravno razmerje.................................................................................................... 16 1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. ............................................. 16 2. Pravni subjekt ................................................................................................................................ 16 3. Pravica ........................................................................................................................................... 23 4. Dolnostno upravienje ................................................................................................................. 26 5. Pravna dolnost ............................................................................................................................. 26 6. Zloraba pravice .............................................................................................................................. 26 7. Predmet pravnega razmerja .......................................................................................................... 27 5. POGLAVJE Normativni pravni viri.......................................................................................... 28 1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo .............................................. 28 2. Normativni pravni akti ................................................................................................................... 28 3. Sestavine normativnega pravnega akta ........................................................................................ 28 4. Veljavnost splonih pravnih aktov ................................................................................................. 31 5. Hiearhija pravnih aktov ................................................................................................................. 33 6. POGLAVJE Pravni viri ............................................................................................................ 35 1. Pravni viri ....................................................................................................................................... 35 3

Simona, UVP

2. Predmet pravnega urejanja ........................................................................................................... 35 3. Vrste formalnih pravnih virov. Spontano in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov. 36 4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov) ............................................................... 36 5. Spontano nastajanje FPV........................................................................................................... 43 6. Sodba in enotna uporaba FPV ....................................................................................................... 45 7. Pravni viri posameznik panog in pravnih podroij ........................................................................ 46 8. Spoznavni pravni viri...................................................................................................................... 47 7. POGLAVJE Pravne praznine .................................................................................................. 48 2. Pravnost pravnih praznin............................................................................................................... 48 3. Klasine pravne praznine ............................................................................................................... 48 4. Pravne praznine v irem pomenu besede.................................................................................... 49 8. POGLAVJE Uporabljanje pravnih aktov ................................................................................. 50 1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov............................................................................ 50 2. Potek uporabe pravnih aktov ........................................................................................................ 50 3. Pomen pravnih dejstev .................................................................................................................. 51 4. Posamini pravni akti..................................................................................................................... 52 5. Konkretno pravno razmerje .......................................................................................................... 54 6. Zastaranje in priposestvovanje...................................................................................................... 54 7. Varstvo pravnega razmerja ........................................................................................................... 55 9. POGLAVJE Razlaga normativnih pravnih aktov ...................................................................... 63 2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov ................................................................................... 63 3. Razlagalni argumenti ..................................................................................................................... 64 4. Besedni rezultat razlage ................................................................................................................ 68 5. Razlage ustave kot hierarhino najvijega splonega pravnega akta ............................................ 69 6. Razlaga posaminih pravnih aktov ................................................................................................ 69 7. Utemeljitev razlagane odloitve .................................................................................................... 69 8. Teoretini pogledi na razlago normativnih pravnih aktov ............................................................ 70 10. POGLAVJE Sistemizacija prava ............................................................................................ 72 1. Pojem in prvine sistemizacije prava .............................................................................................. 72 2. Klasine pravne panoge ................................................................................................................. 72 3. Temeljne skupine prava ................................................................................................................ 76 4. Vpraanje novih pravnih panog ..................................................................................................... 77 12. POGLAVLJE Pogledi na naravo prava ................................................................................... 78 1. Naravno pravo ............................................................................................................................... 78 4

Simona, UVP

2. Pravni pozitivizem ......................................................................................................................... 80 3. Zgodovinska pravna ola ............................................................................................................... 84 4. Socioloko pravoznanstvo ............................................................................................................. 84 5. Marksistina teorija prava ............................................................................................................. 85 6. Kritina teorija prava ..................................................................................................................... 86 7. Sintetino pojmovanje prava......................................................................................................... 86

Simona, UVP

2. POGLAVJE Vrste in metode pravnih znanosti

2.2. Metode pravnih znanosti
2.2.1 Dogmatina metoda Z njo raziskujemo pravo kot normativni pojav preuujemo zgradbo prava, pravna pravila in povezave med njimi e nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta pravna posledica Vkljuuje o Jezikovno analizo pravo je jezikovni pojav, ki ima kot strokovni jezik dosti posebnosti o Formalno-logino analizo omogoa da pravo pojmovno razlenimo in izrazimo, nato pa ugotovljeno poveemo v znanstveni sistem o Sistematino analizo 3 vidiki Hierarhina zgrajenost pravnih aktov Sistematizacija prava Pristopi posameznik pravnih znanosti Preuuje de lege lata in ne de lege ferenda Nujno je upotevati, da je ustvarjalka prava avtoriteta in da je ustvarjeno pravo dogma tipina nosilka dogmatinega prava je drava in vse druge avtoritete (cerkvene, politine )

2.2.2 Aksioloka metoda Metoda vrednotenja pozitivno ali negativno vrednoti pravo kot celoto ali njegove posamezne dele ( Radbruch Pravo je resninost, katere smisel je, da slui pravni vrednoti, ideji prava e nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta dejanska posledica ta naj vedno sloni na doloeni vrednoti, ki jo pravo poskua uresnievati Uporabna v o Pravodajni ravni katera razmerja naj bodo urejena o Razumevanje/razlaga normativnih pravnih aktov ugotavljanje namena zakonodajalca o Uporabna raven Pomen pravnih nael raztegljiva vrednostna merila Znana tudi kot metoda kritike in politike deontoloka metoda ukvarja se s pravom, kakrno naj bi bilo, ali pa s tega zornega kota kritizira pravo, ki je Obutljiva zaradi pomenske odprtosti Nekatere teorije prava izkljuujejo prisotnost vrednotenja (Kelsen, delno Hart)

2.2.3 Socioloka metoda Ukvarja se s vpraanji o Vpliv drube in njene sestave na to, kaj naj bo pravno urejeno o Vpliv drubenih interesov na razumevanje in uporabljanje NPA (normativnih pravnih aktov) o Vpliv pravnih pravil na drubo, razmerja v njej in njen razvoj 6

Simona, UVP

Razmerje mora biti pravno urejeno, e je v njem prisoten konflikt interesov ali pa nevarnost, da do tega konflikta pride Pri razlagi zakonov so vedno pomembni drubeni vzroki, ki so vplivali na njegovo nastajanje Vpraanje legitimnosti (drubene uinkovitosti) prava Uporabna za raziskovanje udejanjanja postavljenega prava v praksi sodna in upravna praksa

2.2.4 Zgodovinskopravna metoda Loujemo med o Zgodovino posameznik pravnih panog o Nacionalno PZ o Obo PZ Sinhrona metoda vsako obdobje posebej Sistematina metoda razvoj posameznega instituta skozi obdobja Raziskuje vzroke in razvoj posameznik pravnih pojavov poznavanje vzrokov in razvoja omogoa bolje razumevanje pojava in lajo vrednostno kritiko Geneza pravnih pojavov Slabo je prenaanje reitev, ki so se v drugem sistemu pokazale za zgreene v lasten sistem

2.2.5 Primerjalnopravna metoda Primerja sestavine enega ali ve pravnih redov Zajame tudi vzroke, takoj so si podobni ali razlini Preuuje: o Pravne institute o Pravne podpanoge ali panoge o Dravno pravo Nujno je poznavanje tujega prava, kot deluje v posameznih dravah (law in action) Deluje na 2 naina o Loeno obravnava pravo drave A in pravo drave B in nato primerja tipine sestavine o Raziskuje primerjalno e od zaetka Unifikacija je mogoa tam kjer: o Razlike med dravami niso take, da bi poenotenje izkljuevale o Je prisoten interes drav, da se kolizije med njimi odstranijo laja mednarodna menjava Pomembna tudi za nacionalne pravne rede uvajanje institutov iz drugih pravnih redov in razlaga in uporaba zakonov Primerjava teorije prava in primerjalnega prava Primerjalno pravo Empirino-induktivna enost v raznolikosti ivo pravo Teorija in filozofija prava Apriorno-deduktiva raznolikost v enosti Znailnosti in zakonitosti

Simona, UVP

3. Delitev pravnih znanosti

Zgodovinskopravne Pozitivnopravne Primerjalnopravne Teorija (+filozofija znanosti)

4. Pozitivnopravne znanosti
Temeljna naloga o Normativno-dogmatino preui, o Pomensko razleni, o Sistematizira pozitivno pravo. Nija (pojmovna) jurisprudenca zakon razloimo, ugotovimo vsebino, odpravimo nejasnosti in protislovja Vija (pojmovna) jurisprudenca logina in sistematina razlemba pravnih pojmov in pravnih ustanov in povezava vseh teh v sistem Apologetski pravni pozitivizem predvsem v socialistini dobi 20. Stoletja pozitivnopravna znanost spregleda, da se je legitimnost v celoti ali deloma zaela izgubljati in se poistoveti in upraviuje veljavno ureditev Znanstveni pravni pozitivizem predvideva, da je vsebina pozitivnega prava legitimna pravo temelji na znanstvenem in strokovnem izroilu V njeni naravi je, da zavraa metafizini pristop in pozitivno pravo ostro loi od vrednostnih meril Pravna dogmatika ne more biti samozadostna, saj je v naravi prava, da v imenu takne ali drugane vrednote predvideva, katera pravna posledica naj nastopi Pravna dogmatika pozitivnopravna znanost pozitivnopravna znanost pravno dogmatiko le uporablja, saj bi bilo brez normativno-dogmatine metode nemogoe spoznati veljavno (pozitivno) pravo problem ni uporaba n-d metode, problem je e je n-d metoda edina in zavraa, da se o vsebini pozitivnega prava lahko dvomi!

5. Teorija prava
Preuuje splone lastnosti in zakonitosti prava Klasine prvine, ki so predmet TP o Pravno pravilo o Pravica o Pravna dolnost o Pravno razmerje Ugotovitve izraa z: o Pojmi opredeljujejo lastnosti predmeta, ki so njegove bistvene prvine statino izraanje predmeta preuevanja opisovanje o Zakoni Vzrone in strukturno funkcionalne povezave med prvinami prava Dinamino pojasnjuje kako pojavi uinkujejo drug na drugega, nastajajo in se spreminjajo Nastala v 19. Stoletju ko je izla iz splone filozofije 8

Simona, UVP

Razline smeri: o Teorije naravnega prava o Pravnipozitivizem o Zgodovinska ola prava ---Splona pravna veda, je bila zasnovana kot spoznavna teorija (filozofija prava) o Razvila je pojmovni aparat, znailen za vsako pravo Sploni pojmi skupni vsem pravnim panogam, a niso nujni Temeljni pravni pojmi nujni, brez njih ni prava; izpeljujejo bistvene prvine prava Vsebinski pravni pojmi z njimi spoznavamo spreminjajoo se vsebino pozitivnega prava Pomembno je raziskovalno izhodie lahko smo v vlogi istega opazovalca, ali pa nas zanimajo tudi pravni igralci (povezovanje teorije s prakso)

6. Filozofija prava
Sklopi vpraanj: o Kaj je pravo ontologija prava o Kako naj ravnamo - aksiologija/etika prava o Kako je vdenje o teh vpraanjih sploh mono gnoseologija/epistemologija prava Nima svojega neposrednega materialnega predmeta njena naloga je, da sistematino preuuje in razloguje o bistvenih vpraanjih prava in njegove narave Prisotnost dvoma/skepse Nevarnost: spekulativnost izgubi se povezava z izkustvom o Razpravljanje vodi v neskonno zaporedje nazaj (za vsak vzrok je e prejnji vzrok) o Razpravljanje se iztee v logini krogotok vzrok posledice je prej-kot-slej posledica sama o Prekinitev na doloeni toki

7. Odnos do drave
Pozitivacija prava celoten vpliv drave na pravo o Ustvarja formalne pravne vire o Upravni in sodni organi o Sankcioniranje dravnih pravnih pravil Legalzacija prava vpliv prava na dravo o Opredeljevanje dravne organizacije, pristojnosti organov in razmerij med njimi o Doloanje postopkov delovanja dravnih organov Teorija drave se ukvarja s: o Pojmom in prvinami drave o Dravno organizacijo in dejavnostmi drave o Oblikami drav o Pogledi na dravp Dva vidika teorije drave o Del avtorjev skupaj obravnava dravo in pravo > na enem mestu so skupna vpraanja, loeno pa obravnava vpraanja, ki se tiejo samo prava ali samo drave o Teorija prava in teorija drave se obravnavata loeno 9

Simona, UVP

3. POGLAVJE Pravno pravilo

2. Pojem pravnega pravila
2.1. Pojem pravnega pravila Temeljna normativna sestavina prava Povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih Vedenje je pravna posledica, ki naj bo uresniena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v doloenih ivljenjskih okoliinah Primarna pravna posledica- dovolitev, zapoved ali prepoved ravnanja Sekundarna pravna posledica sankcija Vez naj omogoa, da doloenemu dejanskemu stanu pripiemo doloeno pravno posledico Tehnina pravila spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakna so razmerja med njimi. Njihova naloga ni opredeljevati, temve pojasnjevati razmerja med vzrokom in posledico. Uporabljajo jih naravoslovne znanosti. Pravna pravila osredotoajo se na to, kaj naj se zgodi, e nastopi ta ali drug dejanski stan Razumevanje pravnih pravil je odvisno od kulturno-civilizacijskih znailnosti drube in vrednostnega sistema. Obasno pravna pravila nalagajo doloeno vedenja z namenom, da do doloenih posledic ne bi prilo takrat govorimo o tem, da so tehnina pravila zajeta v pravnih Pravna pravila so prisilna sankcionira jih drava umeenost v prisilni okvir omogoa, da so monosti vedenja in ravnanja pravno zavarovane Urejajo le lovekovo zunanje vedenje in ravnanje

2.2. Sestavine pravnega pravila Primarna hipoteza Primarna dispozicija Sekundarna hipoteza/pravna kritev Sankcija

2.3. Jezikovno in pravnotehnino sporoanje pravnih pravil Pravni akti so praviloma jezikovni akti, ki nam s pisano ali govorjeno besedo sporoajo pravila o vedenju ali ravnanju Sploni pravni akti so pisni Pravno pravilo je lahko pravnotehnino vsebovano v: o Enem samem lenu o V ve razlinih lenih o V ve razlinih pravnih aktih iste ali celo razline pravne veljave

10

Simona, UVP

3. Sestavine pravnega pravila

3.1. Primarna hipoteza Predvideva dejanski stan, v katerem so pravni subjekti nosilci pravic in dolnosti o Pravic temeljnih upravienj o Dolnosti obveznosti o Temeljno upravienje + obveznost = primarna pravna posledica oziroma primarna dispozicija primarna hipoteza jo pogojuje (reemo tudi zakonski dejanski stan) Lahko je opredeljena bolj ali manj natanno o Relativno dolona o Ni neposredno opisana o Ohlapna

3.2. Primarna dispozicija 3.2.1. Pojem primarne dispozicije Sporoa pravice (temeljna upravienja) in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih Lahko prepoveduje, zapoveduje ali dovoljuje Loimo med aktivnim (sami opravimo doloeno dejanje ali zahtevamo od drugih, da ga opravijo za nas) in pasivnim (smo nedejavni) ravnanjem

3.2.2. Narava primarne dispozicije Zapoved zarisuje cilj, ki ga elimo dosei Prepoved izraa prepovedano podroje, v katerega ne smemo posei, ker sicer ne bomo dosegli cilja, h kateremu prepoved strmi Dovolitev omogoa vedenja in ravnanje, s katerim dosegamo cilje, ki so pravno pozitivno ovrednoteni Zapoved lahko izrazimo kot prepoved Korelativni pojmi e imam sam pravico, ima nekdo dolnost, da mi vanjo ne posega Absolutne in relativne pravice Nujna je razlaga Posameznik je pravno svoboden, e si ga ne podreja pravo, ali se mu podreja sam Drava potrebuje za svoje delovanje vedno ustrezno merilo Kogentno pravo o Prisilno o Zapovedi/prepovedi se ne da spreminjati brezpogojno o Predvsem na podroju javnega prava o Omejuje avtonomijo strank o Doloa prisilni okvir Dispozitivno pravo o Popustljivo o Predvideno ravnaje stranke zavezuje e, e se sami ne dogovorita drugae

11

Simona, UVP

3.2.3 Dololjivost primarne dispozicije Striktne iz njenega opisa je razvidno, kako naj se pravni subjekt vede in ravna Dispozicije z raztegljivimi pojmi relativno nedolono opisujejo, kako naj se subjekt vede in ravna (takna hitrost, vestnost, ) o Gre za pojme, ki so soodvisni od okoliin primera, od izoblikovanih standardov in ravnanja o Nedoloni pojmi so pojmi, s spreminjajoo se vsebino o S tem, ko se njihova vsebina prilagaja raznolikim okoliinam omogoa, da je merilo ravnanja enako v primerih, ki so si v bistvenem podobni in razlino v primerih, ki so si v bistvenem razlini naelo pravne enakosti o Pravni standardi standardi, ki so kot vsebinska merila vkljueni v nedolone pojme Alternativne dispozicije pravni subjekt glede na lastne interese izbira med dvema ali ve dopolnitvami Dispozicije z omejitvijo dovolitev vedenja in ravnanja se mora gibati v mejah, kot jih doloa pravno pravilo (roki, ) Dispozicije s prostim preudarkom lahko o Pogosta na podroju upravnega prava, saj ni mogoe vnaprej predvideti vseh monih dejanskih okoliin o US zakon mora doloati vse bistvene sestavine, ki doloajo posameznikov pravni poloaj o Upravni organ mora v obrazloitvi navesti vse razloge, iz katerih je razvidno da je ravnal v mejah in v skladu z namenom danega mu pooblastila Dispozitivne dispozicije dopuajo, da subjekt dispozicijo pravnega pravila zamenja z novo dispozicijo, ki mora biti izoblikovana v mejah pravnega upravienja

3.3 Sekundarna hipoteza ali pravna kritev Opisuje pravno kritev in njene sestavine Pogojuje sekundarni nain vedenja in ravnanja in pravne posledice, ki naj pravni kritvi sledijo Pravna kritev je protipravno vedenje in ravnanje, nepravo Kaznivo dejanje protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen zanj (l. 7 KZ) o Najbolj nevarna dejanja, ogroajo in posegajo v temeljne dobrine (ast, ivljenje, svoboda, ) Prekrek kritev zakona, uredbe vlade, odloka samouprave, lokalne skupnosti, ki je kot tako doloena kot prekrek in je zanj predpisana sankcija ( l. 6 ZP) o Manj intenzivni posegi v pravno zavarovane dobrine o Z njimi se kri soitje med ljudmi in ustrezna dravljanska disciplina Disciplinski prekrki podroje delovnega prava Kaznivo dejanje + prekrek + disiplinski prekrek = tipska pravna kritev Posebej obravnavamo kritve pravic in obveznosti, ki so konkretizirane s posaminimi pravnimi akti Tipska pravna kritev je neposredna kritev abstraktne primarne dispozicije

12

Simona, UVP

Pravica in obveznost sta le normativno konkretizirani in se sama kritev le POSREDNO nanaa na kritev tipskih pravil Aktivno in pasivno dejanje Navidezni stek stroja kazen zajema tudi milejo Nujna je relativno doloena opredeljenost delikt mora biti v naprej doloen, nanj se mora navezovati doloena pravna sankcija

3.4 Pravna sankcija Pravna sankcija je sekundarna pravna posledica, pogojuje jo pravna kritev Nujno je, da je doloena v naprej in da je v naprej predviden tudi postopek o odloanju pristojnega organa ali sploh gre za kritev in odredi pravno posledico Ni dovolj, e jo enaimo s kaznijo, saj zajema tudi oblastno ugotavljanje upravienj in obveznosti strank , ta upravienja so prisilno izvrljiva. Izjemoma je lahko sankcija tudi nagrada. Restitutivne sankcije vzpostavitev sanja, kakrno je bilo pred pravno kritvijo oz. stanje, ki koliko toliko nadomea poseg v zavarovano dobrino Retributivne sankcije storilec se pravne kritve se kaznuje, kazen je povrailo za zlo, ki je bilo povzroeno V ospredju je sorazmerna kazen sorazmernost med kaznivim dejanjem in kaznijo Kazni v KZ 1. Denarna kazen 2. Zapor (najmanj 15 dni, najve 15 let, za najhuja dejanja do 30 let) 3. Prepoved vonje motornega vozila 4. Izgon tujca iz drave Kazni za prekrke 1. Globa 2. Uklonilni zapor do 30 dni 3. Opomin 4. Kazenske toke 5. Prepoved vonje motornega vozila 6. Izgon tujca iz drave 7. Odvzem predmetov Kazen ima generalnopreventivni, sprecialnopreventivni, kaznovalni in resocializacijski namen Pri disciplinskih prekrkih je namen, da prizadenejo kritelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren 1. Opomin 2. Odvzem bonitet 3. Denarna kazen Protiustaven zakon US razveljavi Ostale proti ustavne predpise US odpravi ali razveljavi Limitarne pravne sankcije tiste, ki imajo doloeno najnijo in najvijo dovoljeno mejo

13

Simona, UVP

4. Tipsko (splono in abstraktno) pravno pravilo

Nanaa se na neskonno tevilo pravnih subjektov in na nedoloeno tevilo konkretnih situacij Naslovljenec ni individualiziran Gre za vnaprej zamiljeni in predvideni dejanski stan zakonski dejanski stan Nekateri loujejo pravna pravila na o Pogojna tip ravnanja in vedenja je odvisen od predvidenega dejanskega stanu, ki je pogoj za njegovo aktiviranje o Nepogojna nanaajo se na e obstoje dejanski stan Splonost je pomembna saj omogoa enako in nepristransko obravnavanje vseh, ki sodijo v isto skupino. Abstraktnost je nujna, saj tako pravni naslovljenec e v naprej ve, kako naj se vede in ravna in takno vedenje lahko priakuje tudi od drugih predvidljivost vedenja in ravnanja Enkratna predvidljivost nanaa se le na eno ali na ve tono doloeno dejansko okoliino Vrstna predvidljivost abstraktni dejanski stan se v realnosti nenehoma pojavlja Splonost in abstraktnost sta temeljni predpostavki pravne varnosti Zakon je izraz splone volje in more biti enak za vse Korenine e pri Aristotelu, v SLO Pereni

5. Posamino in konkretno pravno pravilo

Pove, kako naj se posamini pravni subjekt vede v konkretnem dejanskem stanu, ki je uresniitev in primer dejanskega stanu v konkretnem razmerju Dobimo ga tako, da tipsko individualiziramo in konkretiziramo Poznamo tudi posamino abstraktno pravno pravilo doloene dejanske okoliine, ki e niso nastopile Splono konkretno pravno pravilo dejanske okoliine so e znane, niso pa e znani vsi pravni naslovljenci

6. Primarna in sekundarna pravna pravila

Primarna o Vsebujejo dovolitve, zapovedi in prepovedi, kako naj se subjekti ravnajo v medsebojnih pravnih razmerjih o Nanaa se na ravnanje v skladu s primarno dispozicijo vedenjska pravila o Nanaajo se na pravice in dolnosti, ki jih imajo pravni subjekti v pravnih razmerjih Sekundarna o Opredeljujejo pravne kritve in nanje navezujoe se sankcije o Aktiviramo jih, ko so primarna krena sankcijska pravila o Nanaajo se na 3 sklope vpraanj: Nastajanje in spreminjanje primarnih pravnih pravil Kdo in v kaknem postopku naj odloa o pravnosti primarnih pravil in o kritvah pravic in dolnosti Zakaj in ob kaknem izhodiu je sistem primarnih in sekundarnih pravil tudi veljavni pravni sistem Npr.: pravila o pravodajnih organih, kdo je pristojen izdajati formalne pravne vire, pravila o organih, . 14

Simona, UVP

7. Pravilo o pristojnosti
Pove nam o V katerih zadevah naj pristojni subjekt doloa (primarna hipoteza) o Doloi katere vrste pravnih in materialnih aktov naj izdaja oz. opravlja (primarna . dispozicija) o Opredeli ravnanja, ki so negacija primarne dispozicije (opis pravne kritve/sekundarna hipoteza) o Predvidi sankcije, ki naj zadenejo tistega, ki ravna v nasprotju s pravili o pristojnosti Zapoved, prepoved ali pooblastilo

8. Nepopolna pravna pravila

Bierling nesamostojna pravila imajo pomen le v navezi z drugimi e obstojeimi pravili (ta druga pravila so samostojna) Kelsen nesamostojna pravila veljajo ele v povezavi s pravili, ki doloajo prisilne akte tempihlar nesamostojni predpisi, ki predpostavljajo obstoj samostojnega predpisa Nepopolna naj bi bila pravila, ki na popolna odkazujejo, jih dopolnjujejo omejujejo, pojmovno opredeljujejo ali kako drugae vsebinsko sooblikujejo. Tipina nepopolna pravna pravila so definicije in pravne opredelitve. Njihova naloga je, da vsebinsko doloijo pravni pojem in njegove sestavine Vsebujejo normativna sporoila, ki se nanaajo na eno izmed sestavin pravnega pravila, ki jo deloma ali v celoti opredeljujejo V pravem pomenu besede nepopolna pravila so le tista, ki so dejansko brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravnega pravila LEX IMPERFECTA. Nepopolna so tudi programska pravna pravila

9. Pravno naelo
Pravno naelo izraa vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih, v katerih smo nosilci doloenih tipov vedenja in ravnanja Izraa temelj, merilo in urejevalni razlog Usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in nain njihovega izvrevanja Lahko so vsebovana v splonih pravnih aktih, mono je da se sama uveljavijo v praksi ali pa so sad znanstvenega sistemiziranja in preuevanja pravne snovi Obvezna pravna naela kot vrednostna merila jih je opredelil e postavodajalec Konflikt med ve naeli reimo s pravnimi naeli, merilo tee je vsebinska pomembnost naela, ki ga pravo izraa V irem smislu se pravna naela lahko ujemajo s pravnimi pravili takrat ko sporoajo temeljne pravne pojme in temeljna, izhodina, osrednja vodila.

15

Simona, UVP

4. POGLAVJE- Pravno razmerje

1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih.
Pravno razmerje je normativno urejeno drubeno razmerja med dvema ali ve pravnimi subjekti Nosilci: pravni subjekti, drug do drugega imajo ustrezne pravice in dolnosti odvisne od predmeta razmerja Abstraktna pravna razmerja-vnaprej predpisana in zamiljena s splonimi in abstraktnimi pravnimi pojmi Konkretna pravna razmerja konkretizacija in individualizacija abstraktnih v razlinih drubenih razmerjih med razlinimi subjekti Gre le za zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov, ki je preverljivo, predmet javnega nadzora, zato ga je mono tudi izsiliti ali pa prisilno sankcionirati. Mora biti predvidljivo, enako za vse in relativno doloeno ali pa vsaj dololjivo, Predpravna drubena razmerja razmerja z lastnostmi, zaradi katerih morajo biti pravno urejena o Tista, ki so tako interesno konfliktna, da bi njihova normativna neureditev neposredno ogroala obstoj drube in njeno nemoteno delovanje o Tista, ki morajo biti urejena zato, zato da se drubenim nasprotjem in konfliktom izognemo ali jih omilimo o e jih ne bi uredili, posamezne drubene dejavnosti nebi mogle usklajeno potekati, bile bi ohromljene ali onemogoene. o Pravo mora utrjevati doseeni drubeni razvoj in pravni okvir Pravo naj ureja takna pravna razmera in si zastavlja takne cilje,ki so uresniljivi in so izraz drubene resninosti in njenih zakonitosti. Biti morajo legitimni, usklajeni s pravnim izroilom, s splono sprejetim vrednostnim sistemom in naeli pravne drave, biti pa morajo tudi pravnotehnino dognani in pravnoterminoloko izbrueni Ob neupotevanju zgodnjega se pojavi pravni voluntarizem (pravno vizionarstvo) pravo postane le sredstvo za uresnievanje politinih siljev, ki so samovoljno izbrani in vsiljeni drubi (faizem, stalinizem, nacizem)

2. Pravni subjekt
2.1. Pravni subjekt Je nosilec pravnih dejanj, pravnih sprememb in pravnih posledic V pravnem redu je le pravni igralec z doloeno pravno vlogo Pravni subjekt je nosilec pravic in dolnosti v pravnih razmerjih Fizine osebe Pravne osebe Vsi posamezniki imajo enako pravno sposobnost, da so nosilci pravic in dolnosti Pravno sposobnost imajo tudi teritorialne, drubene in premoenjske enote, preko katerih je mogoe uresnievati pravno priznane dejavnosti in cilje njihova pravna subjektiviteta je sad odloitve, je umetna. Stvar vsakokratnega pravnega sistema je, da predvidi, kdo in kateri organizmi so lahko oz. ne morejo biti pravni subjekti pravna subjektiviteta je pravna posledica, ki jo pripiemo posameznikom in drugim pravo pomembnim enotam 16

Simona, UVP

2.2 Fizina oseba 2.2.1. Posameznik kot pravni subjekt Vse fizine osebe so pravni subjekti Vsi imajo enako splono pravo sposobnost, da so nosilci pravic in dolnosti uvede meansko pravo (Deklaracija o pravicah loveka in dravljana, 1789) Obdobje neenakosti je pred tem, predvsem v Rimu in fevdalizmu Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. (l. 7, Splona deklaracija o lovekovih pravicah, 1948)

2.2.2 Pravna sposobnost Pravna sposobnost je abstraktno predvidena monost, da je vsak nosilec pravic in dolnosti o Vsakdo o Vseh pravic in dolnosti, ki jih predvideva vsakokratno objektivno pravo Naelo enakosti pravice in dolnosti, ki veljajo v posamezni dravi, so pod enakimi pogoji dostopne vsem, med merili razloevanja ne more biti razlik, ki bi bile predvidene glede na spol, raso o Terja, da imajo tisti, ki sodijo v enako skupino enake dolnosti in pravice o Na podlagi tega se oblikuje ve skupin subjektov Nastane z rojstvom pomembno pravno dejstvo, pomeni nastanek novega pravnega subjekta Kona se s smrtjo pomembno pravno dejstvo, ki oznauje konec pravne subjektivitete, ta dogodek ima pomemben vpliv na pravna razmerja, v katerih je bil pokojnik nosilec pravic in dolnosti Izjema v zvezi z dedovanjem: pravna fikcija: Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur ->e nerojeni zarodek se teje za e rojenega, v kolikor gre za njegove pravice

2.2.3. Sposobnost za dejanja 2.2.3.1. Pojmovno pojasnilo Sposobnost za dejanja = intelektualna in voljna sposobnost, da lahko posameznik sam s svojimi dejanji pridobiva pravice in prevzema dolnosti in da tudi odgovarja za svoje vedenje in ravnanje Predpostavlja pravno sposobnost, vendar biti pravni subjekt e ne pomeni biti sposoben za svoja dejanja Dve vrsti o Poslovna sposobnost sposobnost za pravnoposlovna dejanja, ki imajo pravne posledice le kot voljna dejanja o Deliktna sposobnost odgovornost za pravne kritve

17

Simona, UVP

2.2.3.2 Poslovna sposobnost Je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanju in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolnosti v pravnoposlovnih razmerjih Izhodie je posameznikova psihofizina zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi pomen in posledice njegovih voljnih dejanj Pridobimo jo s polnoletnostjo (to je izpodbojna pravna domneva) Razlogi za odvzem: o Duevna bolezen o Duevna zaostalost o Odvisnost od alkohola ali mamim o Drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizino stanje, v katerem posameznik ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in dolnosti o Do odvzema pride v posebnem nepravdnem postopku, v pristojnosti sodia V celoti poslovno sposobne so o Polnoletne osebe o Mladoletne osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo ali postale roditelj, e so zato pomembni razlogi svojevrstna emancipacija (ne v enakem pomenu kot v rimskem pravu) Do 15. Leta starosti v celoti poslovno nesposobni Z dopolnjenim 15. Letom omejeno poslovno sposobni o Lahko sami sklepajo pravne posle o Za veljavnost pravnih poslov, ki bistveno vplivajo na mladoletnikovo ivljenje ali pravnih poslov, ki bi vplivali na mladoletnikovo ivljenje tudi po polnoletnosti, je potrebna privolitev starev o Smejo skleniti pogodbo o zaposlitvi Osebe, ki so v celoti ali deloma poslovno nesposobne potrebujejo zastopnika, za otroke so to obiajno stari Otrokom, ki zaradi telesne ali duevne prizadetosti niso zmono skrbeti sami zase, se v nepravdnem postopku izda odloba o podaljanju roditeljske pravice Pod skrbnitvom so tudi druge polnoletne osebe, ki jim je bila odvzeta deloma ali v celoti poslovna sposobnosti

2.2.2.3. Odgovornost za pravne kritve Za pravno kritev odgovarja le tisti, ki je priteven in je ravnal krivdno Pritevnost je predpostavka krivdne odgovornosti in pomeni, da je bil storilec v asu pravne kritve intelektualno in voljno sposobna oseba Za nepritevnega se teje tisti, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasnih duevnih motenj, duevne zaostalosti ali kakne druge trajne in hude duevne motenosti ( l. 16/1 KZ, podobno tudi v CP, l. 136/1 OZ) Actio libera in causa dejanja, ki so svobodna ko odloamo, ne pa ko izvrujemo dejanja, ko si storilec z uporabo alkohola, mamil ali kako drugae povzroi nepritevnost, e je bila pred tem glede kaznivega dejanja podana njegova krivda, ki jo zakon doloa za to kaznivo dejanje (16/3 KZ), podobno tudi v OZ (136/2): Kdor povzroi kodo drugemu v stanju 18

Simona, UVP

prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel v takno stanje. Temeljni obliki krivde v KP o Naklep (l. 17 KZ) Direktni naklep (dolus directus) kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti Eventualni naklep (dolus eventuali) e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da ta posledica nastane o Malomarnost (l. 18 KZ) Zavestna malomarnost (luxuria) storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil Nezavestna malomarnost (negligentia) e se ni zavedal, da lahko zaradi njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnostih lastnostih tega moral in mogel zavedati o V KZ mora biti kaznivo dejanje storjeno naklepno, odgovornost zaradi malomarnosti pride v potev le tam, kjer je tako doloeno o Pri prekrkih storilec odgovarja, e je prekrek storil iz malomarnosti ali z naklepom, pri doloenih dejanjih je predvideno, da odgovarja le, e je ravnal naklepno Krivdna odgovornost v CP o Naklep = kot v KP o Malomarnost kot v KP, enako kot v RP Huda malomarnost (culpa lata) kriteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od povprenega loveka Lahka malomarnost (culpa levis) kriteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se priakuje od posebno skrbnega in pazljivega loveka V CP najdemo tudi pojem objektivne odgovornosti odgovornost na kodo ne glede na krivdo o Odgovornost za kodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolico o Odgovornost za ravnanje drugih (npr. stari-otrok, podjetje-delavec) o Odgovornost naj prevzame tisti, ki ima od nevarne dejavnosti ali stvari korist, oziroma tisti, ki nadzira delovanje oseb za katerih ravnanje je objektivno odkodninsko odgovoren Mladoletniki v KZ o Otroci: 0-14 kazensko neodgovorni, proti njim se ne smejo uporabiti kazenske sankcije o Mlaji mladoletniki: 14-16 predvidene sankcije so le vzgojni ukrepi (ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod o Stareji mladoletniki: 16-18 vzgojni ukrepi + denarna kazen, mladoletniki zapored, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca iz drave

19

Simona, UVP

Mladoletniki v CP o 0-7 ne odgovarja za povzroeno kodo o 7- 17 ne odgovarja za povzroeno kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati o Po 14 letu izenaeni s polnoletnimi osebami

2.3. Pravna oseba 2.3.1. Pojem pravne osebe Pravne osebe so doloene drubene tvorbe, ki jim veljavni pravni red priznava, da imajo to kakovost o Zdruenja ljudi o Stvarni substrati, ki sluijo doloenemu namenu, ki omogoa, da ljudje opravljajo najrazlineje dejavnosti Drubena pogodba (podobno kot pri RP) o Dve ali ve oseb se zaveeta, da si bodo s skupnimi prispevki prizadevale dosei z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloeno s pogodbo o Druba (societeta) ni pravna oseba o Drubeniki odloajo skupno in enakopravno o Stvar dogovora je delitev dela in poslovodstva o So samostojni pravni subjekti, drubeniki so le kot fizine osebe o V sodelovanju s 3. Osebo Posredno zastopanje v svojem imenu na raun drubenikov Neposredno zastopanje v imenu drubenikov na njihov raun Pravne osebe so umetno ustvarjeni pravni subjekti umetno zato, ker je ele takno ali drugano priznanje, da je doloena drubena tvorba pravni subjekt, tisto dejanje, ki naravni tvorbi pripie pravno kakovost, ki je prej ni imela Konni nosilci vedenja in ravnanja so posamezniki, pravice in dolnosti, ki jih ustvarijo in prevzamejo pa se pripiejo drubeni tvorbi kot pravni osebi Zanika se loenost med pravno osebo in njenimi lani spregled pravne osebnosti posledica spregleda je, da za obveznosti odgovarja tudi drubenik, e je storil eno izmed predvidenih pravnih kritev Nujne predpostavke pravne osebe o Osebna ali stvarna podlaga o Namen delovanja mora biti pravno dopusten o Nujen je ustrezen organizacijski ustroj Naini ustanovitve pravne osebe o Javni razglas sistem objave o Pristojni dravni organ z ustreznim pravnim aktom ustanovi posamezno pravno osebo o Vpis v sodni register o Z zakonom ali drugim aktom zakonodajnega telesa (npr. obina) o Ustanove: registracija, dovoljenje/odobritev

20

Simona, UVP

2.3.2 Vrste pravnih oseb Korporacije ali zdruenja oseb (universitas personarum) o zdruenje se kot nova enota razlouje od svojih lanov o lani zdruenja se lahko menjavajo o o obstoju in delovanju odloajo lani in organi v skladu s temeljnim korporativnim pravnim aktom o temeljna podlaga so ljudje o uprava je avtonomna lahko statusno preoblikuje korporacijo ali celo odloi o prenehanju delovanja Ustanove (universitas rerum ali bonorum) o Temeljna podlaga je premoenje, kateremu ustanovitveni akt doloa namen o na ustanovni nain vezano premoenje o Uprava je namensko podrejena, nima pristojnosti odloati o statusnih spremembah in spremembi namena Pogosta je tudi delitev pravne osebe zasebnega prava in javnega prava Javnega prava: o Tiste, ki imajo oblastna upravienja in so pristojne izdajati javne naloge, javno dejavnost ali javno slubo o So v javnem interesu o Ustanavljajo se z zakonom ali drugim dravnopravnim aktom Drava, zavodi, javni zavodi, podjetja, premoenjski subjekti, obine Zasebnega prava: o Dejavnost temelji na avtonomiji volje o Uresniujejo zasebne interese o Ustanavljajo se z ustreznimi zasebnopravnimi akti o Zadruge, gospodarske drube, zasebni zavodi in ustanove Vselej je mogoe, da pravna oseba zasebnega prava pridobi javno pooblastilo za opravljanje doloenih nalog dravne uprave Vrste pravnih oseb, znailne za Slovenijo: o Krajevna zdruenja Drava Slovenija hierarhino najvija oblastna organizacija ljudi na doloenem ozemlju, pravna in socialna drava, ozemeljsko enotna in nedeljiva, zagotavlja lokalno samoupravo Obine temeljna enota lokalne samouprave, naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev Pokrajine jih e nimamo, a je ustavno dopustno, da se ustanovijo z zakonom opravlja zadeve irega pomena in z zakonom doloene zadeve regionalnega pomena Politine stranke in drutva o Zavodi, gospodarska zdruenja in zadruge Zavodi ustanavljajo se za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta ali drugih dejavnosti, katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobika, praviloma osebe javnega prava 21

Simona, UVP

Javni zavodi opravljajo javne slube in njim podobne javne dejavnosti (klinini center, ) Gospodarska skupnost na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnosti kot svojo izkljuno dejavnost, praviloma zasebnopravni subjekti: doo, komanditne drube, dd, dnd Gospodarske javne drube materialne javne dobrine, ki so v javnem interesu in jih ni mogoe uresnievati na trgu (komunala, energetika, ) Zadruge organizacije c naprej nedoloenega tevila lanov, ki ima namen pospeevati gospodarske koristi svojih lanov ter temelji na prostovoljnem pristopu, izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju lanov, predvsem javno pravo

Ustanove Bistveno je premoenje, ki ima trajen in pravno dopustni namen Od namena je odvisno ali gre za zasebno ali javno ustanovo osebo javnega prava, osebo zasebnega prava Ustanova je ustanova javnega prava, e sta ustanovitelj in ustavitveni akt javnopravne narave; oseba z javnim namenom, je e vedno pravna oseba zasebnega prava Ustanova zasebnega prava je, e je njej ustanovitelj posameznik ali civilna pravna oseba in ja bila sama ustanova tudi ustanovljena z zasebnopravnim poslom

2.3.3. Sposobnost pravnih oseb Oja, omejena s tem, da ne morejo imeti vseh pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih Omejena na dejavnost, zaradi katerih so bile ustanovljene in so pravno priznane Smejo opravljati tudi druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti Veljavni so tudi tisti pravni posli s tretjo osebo, ki presegajo pooblastila v registru vpisane dejavnosti, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev Dovoljeno jim je le, kar je predvideno kot njihova pristojnost oziroma kot njihovo delovno podroje Delovno podroje je omejeno glede na o Vsebino zadev stvarna pristojnost o Ustrezno ozemlje krajevna pristojnost o Pravni naslovljenci osebna pristojnost Imajo organizacijski ustroj, ki deluje v imenu pravne osebe in na njen raun poslovno sposobni v njenih mejah Odgovore za pravne kritve. Gre za ravnanje fizine osebe, ki nastopa kot organ pravne osebe ali njen delavec.

22

Simona, UVP

2.3.4. Nekatera odprta vpraanja Teorija fikcije- pravna oseba ni resnien pojav, ker je nosilec pravic in dolnosti lahko samo lovek o Jehringova teorija interesa Gradi na pravici, ki je pravno zavarovan interes in na pravnih razmerjih, ki so le med posamezniki, kot resninimi subjekti pravna oseba ne more imeti interesov in si zastavljati ciljev, je le posredovalna oblika Je abstrakcija, umetna celota ljudi, ki nato kot taka na zunaj nastopa kot pravni subjekt o Teorije namenskega premoenja, kolektivne lastnine in slube Pravna oseba je pravni pripomoek, s katerim se ustvari pravna osebnost Pravna oseba je premoenje, ki ji pripada, bodisi oznaka, ki jo uporabljamo za poseben reim kolektivnega premoenja ali tehnino sredstvo, s katerim zajamemo slubena ali druga razmerja v socialnem organizmu o Kelsen Pravni subjekt je kot celota le pravni pojav, so samo pravila, ki jih pripisujemo doloenemu zbirnemu srediu Pravni subjekt je personifikacija zdaj ire, zdaj oje celote pravnih pravil, te celote so pravno enovite in se kot sistematine enote pravnih pravil izraajo v podobi ene osebe Teorije o realnosti pravnih oseb o Gierkejeva organska teorija Pravna oseba je resnina Je socialni organizem, ivo bitje, ki je zmono hoteti in delati Je pravno priznana sposobnost zdruenja ljudi, da je subjekt pravic in dolnosti kot enovita celota in ne le skupek posameznikov Pavnik o Narava pravnih oseb je razpeta med ivljenjsko resninost , ki pravne osebe potrebuje in lovekovo vrednostno odloitev, da se jim ta kakovost tudi prizna o Priznanje je umetno, ker ustvarja novo pravno kakovost o Je pa vseeno izraz resninih interesov in potreb, ki pravno osebnost pogojujejo

3. Pravica
3.1. Pravica Osrednja prvina pravice je, da subjekt ravna na doloen nain Ta monost je vsebovana v abstraktni in sploni pravni normi (abstraktno upravienje) Pravo dodeljuje takna upraviena zato, da subjekti v njihovem okviru zadovoljijo najrazlineje lastne interese (morajo biti v skladu s funkcijo prava v posamezni drubi) Abstraktno upravienje vsebuje opis dovoljenega vedenja in ravnanja. Interes vsebinsko konkretizira upravienje Interes je cilj pravice, cilj je doseen, e ga spremlja ustrezno vedenje in ravnanje z objektom/glede na objekt Absolutne pravice subjekt je upravien z objektom na doloen nain ravnati in terjati od drugih, naj ne posegajo v njegov krog delovanja usmerjene proti vsakomur 23

Simona, UVP

Relativne pravice uinkujejo inter partes, subjekt je upravien, da glede na objekt zahteva od drugega doloeno storitev, opustitev ali dopustitev objekt omogoa nosilcu pravice zadovoljiti doloen interes Abstraktno upravienje je dano na voljo konkretnemu subjektu prava Interes, ki ga izraa abstraktno upravienje je tipien interes tipinega subjekta Pravna tea pravic je odvisna od tega, v katerem pravne aktu so pravno oblikovane o Tiste, ki so doloene z ustavo so hierarhino vije od tistih, ki so doloene z zakonom o Ustavno doloene pravice do temeljne lovekove pravice Omejujejo dravna oblast Doloajo meje v katerih se dravna oblast lahko giblje So pravno zavarovana temeljna upravienja v razmerju do drave in njenih organov kot tudi v razmerju do drugih posameznikov in pravnih subjektov

3.2. Abstraktna pravica Sestoji iz enega ali ve upravienj Temeljno upravienje, ki omogoa, da subjekt zadovoljuje doloen interes, vselej spremlja e ustrezno pravovarstveno upravienje o Gre za pravovarstveni zahtevek o Vsebuje monost, da bo uporabljena sankcija, e zavezanec ne bo ravnal v skladu z obveznostjo o Aktivira se ob kritvi temeljnega upravienja o Uveljavlja se z tobo, opominom, pobotanjem o Mona je tudi dravna intervencija Posredno varstvo posredovanje na predlog subjekta, ki mu je bila krena pravica Neposredno varstvo posredovanje po uradni dolnosti, pri pomembnih pravicah; lahko je tudi pogojno, dravni organi so nosilci varstva, a je vseeno potreben predlog Za pojem pravice je poglavitno, da je pravno varstvo zagotovljeno Temeljno upravienje ni zavarovano, e gre za refleks pravne norme-upravienje imamo, nimamo pa na voljo pravnega zahtevka

3.3. Konkretna pravica Temelji na abstraktni, ki je vsebovana v sploni in abstraktni pravni normi in vsebuje monost ravnanja v konkretnem pravnem razmerju Monost ravnanja pomeni konkretizacijo abstraktnega upravienja Konkretno upravienje lahko nastane o Ob stiku pravnega dejstva z normo, tako da abstraktna upravienja uporabljamo neposredno o Tako da abstraktna upravienja naprej individualiziramo in konkretiziramo Je voljne narave monost pozitivne ali negativne izbire o Pozitivna izbira konkretizacija in uresniitev abstraktnega upravienja (aktivna pravica) o Pogosteja je tam, kjer je pravo proneje (veji nabor, ve nians) 24

Simona, UVP

Negativna izbira subjekt ostane pasiven, saj se njegov interes ne pokriva s tipinim. (pasivna pravica).

3.4. Teorije o naravi pravice Teorija volje o Osredotoa se na sestavljenost pravice iz voljne moi in voljne oblasti, ki ju objektivno pravo zagotavlja subjektu prava o Windscheid Dve pojmovni obliki pravice V 1. primeru je pravica subjektovo upravienje, da od drugega terja doloeno vedenje Sam odloa o tem, ali bo pravno pravilo udejanjil je nosilec volje, saj sam odloa o uresniitvi pravnega pravila kot dela objektivnega prava, v tem obsegu se objektivno pravo odreka svoji moi pravno pravilo postane subjektova pravica V 2. Primeru gre za voljno oblast, ki ustvarja pravne poloaje Od pravnega subjekta je odvisno tako to, ali bo nastala posledica iz prve skupine, kakor tudi to, ali bo prilo do spremembe in prenehanja pravic, ki obstajajo Teorija interesa o Jhering Pravice so tu, da se z njimi varujejo ivljenjski interesi in potrebe Pravica je pravno zavarovan interes Interes je bistvena sestavina pravice in izraa njen praktini cilj, pravno varstvo je le formalna prvina in varstveni ovoj Volja subjekta je pomembna, ko uresniuje posamezna upravienja, takrat ko si subjekt doloa smer uivanja pravice in takrat, ko je pravica krena in je potrebno sproiti pravovarstveni zahtevek Interesno voljna teorija o Narava pravice temelji na soodvisnosti volje in interesa o Jellinek Pravica je pravno priznana in zavarovana mo volje, ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu o Luki o Abstraktna pravica se nanaa na tipien interes, ki se nanaa na tipinega pravnega subjekta in na tipien dejanski stan o e se tipini interesi ujemajo z interesi pravnega subjekta, bodo abstraktno upravienje konkretizirali in udejanjili aktivna izbira o e jim tipini interesi ne ustrezajo, ker preko njih ne morejo uresnievati lastnih pasivna izbira

25

Simona, UVP

4. Dolnostno upravienje
O njemu govorimo, ko abstraktno upravienje ne omogoa pasivne izbire Subjekt je pri izvrevanju vezan e na ire drubene interese in zato lastne uresniuje le toliko, kolikor so v skladu z namenom in interesno vezanostjo posameznih upravienj Npr: roditeljska pravica, lastninska pravica

5. Pravna dolnost
5.1. Pravna dolnost Je sestavina pravnega razmerja in ustreza doloenemu nasprotnemu vedenju in ravnanju Zanjo obstaja v naprej predvidena pravna sankcija Ima dve prvini o Dolnost/obveznost doloenega naina delovanja o Sankcijo, ki nastopi, e obveznost ni bila udejanjena, ali pa je bila kako drugae krena Pravni subjekt je pravno odgovoren pogoj za pravno dolnost So izraz normativnih zakonitosti in normativnega pripisovanja Nanaajo se na zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov Morale obveznosti o Avtonomno sprejete o Obveznosti do samega sebe o Obkroajo pravne obveznosti in jih moralno vrednotijo

5.2. Abstraktna in konkretna pravna dolnost Abstraktna dolnost je sestavina splonega in abstraktnega pravnega pravila Konkretna dolnost se oblikuje na temelju abstraktne v konkretnem drubenem razmerju Uresniitev dolnosti je vselej v interesu druge osebe Redko tudi v interesu zavezanca (cepitev) e zakonodajalec uporabi besedo pravica to ni nujno dejanska pravica, lahko je tudi pravna dolnost ali upravienje

5.3. Korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolnosti A-jevo upravienje, predpostavlja B-jevo dolnost Enostranska obveznost upravienje enega, je dolnost drugega Dvostranska obveznost obe stranki sta subjekta upravienj in dolnosti

6. Zloraba pravice
Naini izvrevanja pravice o V pravno dovoljenih mejah zakonito izvrevanje pravice o Kritev prava pravna kritev o Izhaja iz abstraktnega upravienja, a ga izvruje tako, da posega v pravico, ki pripada drugemu zloraba pravice Stareje teorije so temeljile na Qui suo iure utitur, neminem laedit (Kdor izvruje svojo pravico, nikogar ne prizadene) in so zanikale monost kritve pravice. 26

Simona, UVP

Subjektivna teorija pravico izrabi tisti, ki ravna krivdno in zato drugemu nastane koda o Danes ne moremo soglaati, saj povzroitev kode, ne more biti cilj pravice Objektivne teorije o vsaka pravica ima svoj doloen cilj in socialno funkcijo o Cilj pravice je tisti, ki opredeljuje, kako naj bo ravnanje nosilca usmerjeno o Posameznik odgovarja tudi, ko izvaja pravido nepravilno (neskladno z njenim ciljem) 3 prvine zlorabe pravice o Izhajanje iz pravno dopustnega abstraktnega upravienja, katerega meje so preseene o Konflikt dveh pravic ena je izvrevana tako, da delno ali v celoti onemogoa drugo o Kdaj in zakaj je bila doloena pravica zlorabljena Nosilec je dolan pravico izvrevati tako, da njegovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakem obsegu tudi drugemu dopua aktivirati njemu pripadajoo pravico Dolnosti pristojnega organa, e pride do zlorabe o Omejitev prekoraene pravice in odreditev vzpostavitve prejnjega stanja o Zavrnitev zahteve za pravno varstvo o Neupotevanje ravnanj, ki presegajo upravienje

7. Predmet pravnega razmerja

Vse tiste dobrine, glede katerih so pravni subjekti v medsebojnih pravnih razmerjih in imajo v zvezi z njimi ustrezne pravice in pravne dolnosti Pravne dobrine so lahko tudi same pravice in pravne dolnosti, e so po svoji naravi takne, da smejo biti predmet pravnega prometa Razlina delitev pravnih dobrin o Naravne materialne dobrine dobrine, ki so sad lovekovega dela o Materialne dobrine duhovne dobrine( tudi vrednote)

27

Simona, UVP

5. POGLAVJE Normativni pravni viri

1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo
Pravna dejstva povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih Pravne spremembe, so odvisne od dejstev, ki jim zaradi njihove narave pripisujemo ustrezne pravne posledice pravna dejstva V irem pogledu k normativnim aktom sodijo tudi predloge, da je treba izdati ustrezne normativne akte

2. Normativni pravni akti

NPA je izjavno dejanje enega ali ve pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo Sploni pravni akt vsebuje eno ali ve splonih pravil Posamini pravni akt vsebuje posamina in konkretna pravna pravila Izjavno dejanje je voljno dejanje enega ali ve pravnih subjektov socialna volja je volja normativnih aktov, ki so jih sprejeli veosebni dravni organi izjavno dejanje je sad volje ljudi, ki so oblikovali pravni akt in ga sprejeli po doloenem veinskem naelu predmet razumevanja je izjavno dejanje kot osamosvojena izjava, ki s sprejemom zaivi svoje lastno ivljenje Pomen doloamo glede na hoteno voljo ali pa vsaj glede na voljo, za katero domnevamo, da je bila hotena (oporoka iemo pravi oporoiteljev namen) Primeri ko hotena volja ni ustrezno vsebinsko izraena o Zakon sprememba ni mogoa, saj pravni akt velja kot osamosvojeno besedilo mona je le avtentina razlaga, ki je preoblikovanje zakona, ki ima vse znailnosti novega pravnega besedila o Oblastni posamini akti moni le popravki oitnih raunskih in pisnih napak, sicer pa spreminjanje ni mogoe o OZ daje prednost hoteni volji, ko ta ni ustrezno izraena zaradi gronje, prevare ali tega, ker je stranka v opraviljivi zmoti razveljavitev pogodbe & neupotevanje izjav, ki ne izpriujejo hotene volje

3. Sestavine normativnega pravnega akta

3.1. Uvod Oblikovne sestavine povedo: o Da pristojni organ sprejme ali izda pravni akt o Da to stori v predvidenem postopku o Da je pravni akt izjavljen z ustreznim izraznim sredstvom, ki je v naprej pravno predvideno

3.2. vsebina NPA. Sploni in posamini pravni akt. NPA je spoznaven navzven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila Sploni pravni akti so nosilci splonih in abstraktnih pravnih pravil Posamini pravni akti pa splona in abstraktna pravna pravila konkretizirajo in individualizirajo 28

Simona, UVP

Tipini sploni pravni akti: o Ustava o Zakoni o Podzakonski akti o Uredbe o Avtonomni pravni akti Statuti Drugi sploni pravni akti pravnih oseb Kolektivne pogodbe Oblastni pravni akti = upravni in sodni akti Zasebni posamini pravni akti = enostranski in dvostranski pravni posli Tudi v splonih pravnih aktih so lahko posamina in konkretna pravna pravila in obratno Od tega ali je pravni akt sploen ali posamien je odvisno, kdo je nosilec pravnega varstva Znailno za splone akte je, da njihova vsebina zadeva iri krog individualno nedoloenih naslovnikov, ki se lahko pojavijo v zamiljenem tipinem razmerju Posamini pravni akti se nanaajo na doloeno pravno osebo in posamino razmerje O pravnosti posaminih pravnih aktov odloajo sodia in upravni organi

3.3 Oblika normativnega pravnega akta 3.3.1. Pristojnost za sprejemanje normativnih pravnih aktov NPA lahko izdajajo le tisti, ki so za to pristojni Doloitev pristojnosti omogoa, da je pravni red vsebinsko usklajena celota V naravni pravnega reda je, da ustavo sprejema le en dravni organ Naloga zakonodajalca je doloiti, kdo so e drugi pravodajni organi tevilo normodajnih organov je v obratnem sorazmerju s pomembnostjo in teo, ki jo posamezni pravni akt ima o Pomembneja kot je materija urejanja, manj je subjektov, ki imajo taken pravni akt pristojnost sprejemati o Ustavo in zakon le dravni zbor o Zasebni posamini pravni akti vse poslovno sposobne fizine in pravne osebe Oblastni pravni akti so sploni in posamini akti, ki jih izdajajo dravni organi, uveljavljajo splone in javne drubene interese Neoblastni akti interesi samih pravodajnih subjektov o Drubeni pravni akti pristojnost drubenih organov in organizacij o Zasebni pravni akti akti fizinih oseb kot navadnih pravnih subjektov e pravni akt izda kdor ni pristojen za njegovo izdajanje, ne more postati pravni akt akt ni neobstoje, ampak gre za pravni akt, ki to kakovost ohrani vse do takrat, ko ga ne razveljavimo v ustreznem pritobenem ali drugem pravnem postopku e viji organ posee v prisojnost nijega, je akt pravno veljaven, e ima viji pristojnost, ki vkljuuje tudi pristojnost nijega

29

Simona, UVP

3.3.2 Postopek za sprejemanje normativnih pravnih aktov Smisel postopka je, da se opravijo vsa tista postopkovna dejanja, ki so potrebna za to, da je vsebina normativnega akta kar najbolj dognana in pravnotehnino izbruena Postopek je toliko zahtevneji, kolikor pomembneja je materija urejanja (tudi bolj kvalificirane veine za sprejem) Najpomembneji postopki, v katerih nastajajo oblastni posamini akti so vsi sodni in upravni postopki, v katerih pristojni organi doloijo, kako naj bodo posamezne sodne zadeve reene in kakne pravice in dolnosti naj imajo pravni subjekti v upravnih stvareh Neoblastni pravni akti nefomalizirani postopki, prepueni volji zainteresiranih strank o Izjeme: nepreminine, ustanavljanje gospodarskih drub, Doloenost postopkov je nujna, saj prispeva k temu, da je nastajanje pravnih pravil demokratino in legitimno Civilnopravna teorija: o Nebistvene kritve Ne morejo nikoli vplivati na vsebino in pravilnost pravnega akta o Bistvene kritve Relativne pravne kritve - bistvene so zato, ker vplivajo ali bi mogle vplivati na zakonitost in vsebinsko pravilnost pravnega akta Absolutne pravne kritve so predpisane z zakonom, temeljijo na predpostavki, da njihova kritev povzroi nezakonitost in vsebinsko nepravilnost pravnega akta dokazovanje ni potrebno Bistvena je vsaka kritev, ki oitno vpliva na vsebino splonega pravnega akta, e kritve ne bi bilo, bi bila vsebina splonega pravnega akta drugana Vpraanje, ali se kot kritev upotevajo tudi sila, gronja in drugi pritiski, je stvar ustavosodne presoje

3.3.3. Zunanje izrazno sredstvo normativnega pravnega akta Sploni pravni akti morajo biti izraeni v pisni obliki in javno na tak nain, da so dostopni vsem tistim, katerih vedenje in ravnanje urejajo Dravni predpisi se objavljajo v uradnem listu Predpisi lokalnih skupnosti se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga te same doloijo Tudi sodbe sodi morajo biti izdane pisno o Izjema mandatni postopek policist ti na kraju prekrka izroi plailni nalog, ki velja kot pisna odloba Zasebni pravni akti dovolj je e ustna izjava ali sutrezni ustni sporazum e so to pomembneja razmerja je zunanja oblika aktov pisna, vasih so nujne e prie (oporoka) ali uradne osebe o Pisna oblika se zahteva za Oporoke Promet s nepremininami Notarske zapise Tobe Druga pravna sredstva v sodnem in upravnem postopku

30

Simona, UVP

Smisel zunanjega urejanja je, da je vsebina pravnega akta pravno utrjena in navzven spoznavna Objava splonega pravnega akta je pogoj za zaetek njegove veljavnosti e je predpisana pisna oblika, je ta pogoj za zaetek veljavnosti akta

3.4. Materialno in formalno pojmovanje normativnega pravnega akta Materialni pomen besede vsebina in narava pravnih pravil Formalno pojmovanje oblikovne sestavine Formalno materialno

4. Veljavnost splonih pravnih aktov

4.1. Uvod Normativni pravni akti veljajo: o na doloenem prostoru krajevna veljavnost o za pravne subjekte, na katere so naslovljeni personalna veljavnost o v doloenem asu asovna veljavnost Veljavnost prispeva k pravni utrjenosti, k pravni predvidljivosti, pravni varnosti

4.2. Krajevna veljavnost splonih pravnih aktov Oblast drave se razteza na njenem teritoriju in se nanaa na ljudi, ki so na dravnem ozemlju Sploni pravni akti zavezujejo vse, ki se nahajajo na njenem ozemlju Pristojnost centralnih organov se razteza na celotno dravno ozemlje Pravne predpise je mogoe sankcionirati le na ozemlju drave, ki jih je izdala o Osebe pridejo na ozemlje drave o Osebe so dravi izroene Kolizije na obmoju doloene drave nastane pravno razmerje s tujo prvino vpraanje uporabe prava o Mednarodno zasebno pravo v resnici nacionalno pravo, saj ga sprejema vsaka drava zase in sama doloa, kako se bodo na njenem ozemlju reevala razmerja z mednarodno sestavino o Pravo ozemlja, kjer je nepreminina (vpraanje nepreminin) o Pravo drave, katere dravljan je bil zapustnik (dedovanje) ob smrti

4.3. Personalna (osebna) veljavnost SPA SPA veljajo za vse, ki so na ozemlju drave ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak, s katerim je oznaen pravni naslovljenec (dravljan, vsakdo, ) Pri doloenih primerih SPA je osebnostno merilo bolj poudarjeno statuti, kolektivne pogodbe, SPA, ki se nanaajo na posebne kategorije pravnih subjektov (tudenti, ) Osebna vez je osrednja

31

Simona, UVP

4.4. asovna veljava SPA 4.4.1. Zaetek veljavnosti SPA SPA imajo obvezno pravno mo le v doloenem obdobju Biti morajo objavljeni preden zanejo veljati Vacatio legis as, ki potee od objave PA do trenutka, ko PA dobi obvezno mo o as za seznanitev pravnih naslovljencev z vsebino pravnega akta o dolnost pristojnih upravnih organov da izdajo ustrezne izvedbene predpise o priprava drugih organizacijskih del in priprav, ki so potrebni za to, da je SPA mogoe udejanjiti dravni predpisi uradni list predpisi lokalnih skupnosti glasilo, ki ga doloijo same obveznost ustrezne objave je potreba tudi za SPA drugih pravnih oseb podjetja, zavodi, organizacije ustrezna objava pomeni, da morajo biti SPA v asu vakacijskega roka dostopni vsem tistim, katerih vedenje in ravnanje urejajo vpraanje objave mora biti urejeno v temeljnem pravnem aktu posameznik normodajnih subjektov Uradni list RS o Elektronska in tiskana izdaja o Dan izida je dan, ko je tevilka UL dana v promet o Dan more biti tono oznaen tako na tiskani kot el obliki o e se dneva razlikujeta, se kot zaetek vakacijskega roka, teje datum na el. Obliki Predpisi zanejo veljati 15. Dan po objavi o Dalja doba zahtevneji predpisi, dalje priprave o Kraja doba da ne pride do izigravanj namena predpisa, e je nujno, da predpis tako hitro zane veljati; kraji rok moen tudi za avtonomne pravne akte, kjer se naslovljenci z aktom seznanijo hitreje

4.4.2. Konec veljavnosti SPA Najenostavneje e sam sploni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost Najpogosteje preneha akt veljati v trenutku, ki ga oznai kasneji (mlaji) pravni akt, s katerim je ustrezno podroje na novo pravno urejeno, spremenjeno ali dopolnjeno. Naela glede veljavnosti: o Argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori viji sploni pravni akt razveljavi nijega o asovni argument: Lex posterior derogat legi prori mlaji sploni pravni akt razveljavi starejega o Argument specialnosti (v povezavi s asovnim): Lex specialis posterior derogat legi generali priori Mlaji specialni razveljavlja starejega splonega Izrecna derogacijska klavzula v prehodnih in konnih dolobah SPA je tono navedeno, kateri niji in stareji SPA prenehajo veljati in v kaknem obsegu Splona derogacijska klavzula v prehodnih in konnih dolobah je reeno, da prenehajo veljati vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju z novim SPA (niso pa nateti) 32

Simona, UVP

Derogacijska klavzula je sad razmisleka, kako naj se SPA spreminjajo v asu in prostoru, kako naj vplivajo drug na drugega in kako naj si sledijo Pomembno vpraanje je, ali mlaji sploni zakon razveljavlja starejega specialnega o IZHODIE ZAKONODAJALCA Novi zakon se nanaa le na subjekte, ki splonega zakona e nimajo, ali pa ga je treba dopolniti in spremeniti Ne posega v ureditev, ki e velja za posamezna specialna podroja oz. za oje kategorije Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori Derogacija mlaji (viji) delno razveljavi starejega (nijega) Abrogacija mlaji (viji) popolnoma razveljavi starejega (nijega) Razveljavitev uinkuje od sedaj, razveljavlja starejega od dne, ko je novi zael veljati Odprava uinkuje tudi za nazaj, za as ko je bil pravni akt e v veljavi smisel je odprava pravnih posledic, ki jih je pravni akt povzroil Zakoni se razveljavijo Ostali sploni pravni akti pa razveljavijo ali odpravijo Konec veljavnosti SPA je tudi takrat, ko izgine predmet urejanja Cessante ratione legis, cessat ipsa lex (e ugasne bistvo zakona, ugasne tudi zakon.) Obstaja tudi monost, da se oblikuje nasprotni obiaj o e ga sprejmejo tudi pristojni organi, se po njem ravnajo in ga s tem sankcionirajo postane pravno uinkovit

4.4.3. Retroaktivna veljava SPA Smisel SPA je, da v naprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v taknih ali druganih okoliinah, e bodo te okoliine tudi v resnici nastale pogoj za pravno predvidljivost in pravno zanesljivost Kdaj je retroaktivnost dopustna o Posamezne zakonske dolobe o Javna korist o Ne sme posegati v e pridobljene pravice Kot e pridobljene pravice se tejejo tiste, ki so konkretizirane in individualizirane v posaminih pravnih aktih e abstraktno predvidena pravica e ni normativno konkretizirana kot pravno zavarovano upravienje, ne gre za pridobljeno pravico Neprava retroaktivnost zoenje pravic, stopnjevanje obveznosti za naprej Kazniva dejanja se ugotavljajo po zakonu, veljavnem v asu storitve kaznivega dejanja, razen e je mlaji zakon mileji Tudi avtentina razlaga je lahko retroaktivna, saj se ji priznava mo akta, ki ga interpretatira

5. Hiearhija pravnih aktov

5.1. Narava hierarhije in njena zgradba Odnosi nadrejenosti, podrejenosti ali prirejenosti Najprej morajo biti urejeni SPA Skladnost pomeni, da se mora niji akt gibati v mejah, ki mu jih je vsebinsko zarisal viji 33

Simona, UVP

Vija stopnja tudi opredeljuje normodajalca na niji Deloma doloa tudi postopek in predpisuje zunanjo materialno spoznavno sestavino Najmanj kar mora vija stopnja narediti je to, da predvidi, kdo naj jo izpeljuje na niji stopnji Usklajeni morajo biti tudi SPA, ki urejajo drubena razmerja na isti stopnji (argument avtoritete, asa nastanka predpisa in specialnosti)) kljuen je argument avtoritete Lestvica 1. Pravni red EU 2. Ustava 3. Splono veljavna naela mednarodnega prava in veljavne pogodbe, ki jih je ratificiral dravni zbor 4. Zakon (tudi poslovnik DZ) 5. Druge ratificirane mednarodne pogodbe 6. Podzakonski predpisi in drugi sploni pravni akti, predpisi lokalnih skupnosti 7. Predpisi izdani za izvrevanje javnih pooblastil Sodniki so neodvisni in odloajo na podlagi zakona in ustave

5.2. Odnos do pravnega reda EU Za mednarodne pogodbe je nujna ratifikacija, ki jo opravi DZ, razen e ni za ratifikacijo izrecno pooblaena vlada Z ratifikacijo je mednarodna pogodba prenesena v notranjepravni red in postane njegov sestavni del Ratifikacija ni potrebna pri SPA, ki jih sprejemajo organi EU Naelo prvenstva (naelo supremacije ali primarnosti) znailnost SPA EU, da prevladajo nad notranjepravnimi redi drav lanic o Pravni red EU je viji kot pravni red lanic o Pravna pravila EU imajo prednost pred katerimkoli pravilom drave lanice o Prvenstvo ne pomeni, da je potrebno nasprotujoe pravilo razveljaviti, prepovedana je le njegova uporaba o Pravni red lanic ne sme onemogoiti uporabe pravnega reda EU

34

Simona, UVP

6. POGLAVJE Pravni viri

1. Pravni viri
Teorija stopnjevitosti prava pravo si samo doloa lastno ustvarjanje o Samo predvideva, kako naj nastajajo njegovi deli o Predvideva kako naj bodo ti deli usklajeni Vija stopnja doloa subjekte in postopek, v katerem naj pristojni organ ustvari nijo V vejem ali manjem obsegu zarisuje tudi vsebino, na katero je nija stopnja vezana o Vsi akti so zato hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja (izjema sta najvije in najnije pravno pravilo) vsa ostala imajo dvojno vlogo o Nija stopnja vselej normativno konkretizira vijo Nija je soodvisna tudi od drubene resninosti in njene kulturnocivilizacijske izoblikovanosti Nanaa se na celotno pravno resninost (in ne le na normativno zgradbo prava, na katero se osredotoa teorija stopnjevitosti) Pravni viri so dinamini in statini hkrati o Dinamini soodvisni od drubene dejanskosti in njene spreminjajoe se narava o Statini imajo normativni okvir, ki je vsaj relativno trajno doloen Pravni viri so obvezne in v naprej doloene oblike, v katerih nastajajo pravna pravila, ki so splona in abstraktna formalni (sekundarni) pravni viri o Ko zanejo veljati postanejo statina sestavina stopnjevitosti prava Materialni (primarni) formalni viri se osredotoajo na dinamino stran stopnjevitosti prava o Z njimi opozarjamo na zgodovinski, drubeni, ekonomski kontekst in sestavine, ki pogojujejo in soodloajo, katera drubena razmerja naj bodo pravno urejena in kakna naj bo vsebina formalnih pravnih virov Spoznavni pravni viri dokumenti, gradiva s katerimi spoznavamo formalne pravne vire in njihovo zgradbo Za pravno urejanje je nujno, da je osmiljeno in domiljeno (pravna tehnika, urejevalne znailnosti in posebnosti posameznih pravnih virov in razmerja med njimi)

2. Predmet pravnega urejanja

So samo drubena razmerja, ki jih je mogoe urejati in imajo lastnosti zaradi katerih morajo biti pravno urejena Zunanje vedenje in ravnanje Razmerja, ki morajo biti urejena o Razmerja, ki so toliko interesno konfliktna, da njihovo neurejanje ogroa temeljne lovekove dobrine in onemogoa nemoten potek temeljnih drubenih dejavnosti o Razmerja, ki potrebujejo pravno utrjenost, ker morajo biti pravice in dolnosti pravnih subjektov zanesljive, predvidljive in dolono opredeljene (nepotek temeljnih dejavnosti, monost nastanka konflikta interesov) Poveuje se obseg podroij, ki so pravno urejena razvoj tehnike in poveana zapletenost drubenega ivljenja Programske pravne norme vpraanje ali jih lahko tejemo kot formalne pravne vire 35

Simona, UVP

Predvidevajo cilj, ki ni uresniljiv v danih drubenih razmerah negativen vpliv na pravno varnost, saj je pravna norma neuinkovita o Formalni pravni viri naj bodo uresniljivi Verovanje v vsemogonost prava o Postavodajalec mora znati ugotoviti, v em je normativna mo dejanskega katera drubena razmerja morajo biti urejena s formalnimi pravnimi viri o

3. Vrste formalnih pravnih virov. Spontano in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov
3 naini nastajanja: o Dravni organ neposredno oblikuje ustrezni formalni pravni vir o Dravni organ obravnava konkretne zadeve in odloitve v teh primerih imajo uinek znailen za splona in abstraktna pravna pravila (sodba kot pravni vir) o Vsebino formalnega pravnega vira doloijo subjekti kakovost pravnih virov dobijo, ko dobijo ustrezno dravno sankcijo Nartno oblikovana vsebina pravnega pravila organizirano nastajanje formalnih pravnih virov Spontano in neorganizirano nastajanje pravnih virov spontano nastajanje formalnih pravnih virov

4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov)

4.1. Ustava kot FPV 4.1.1. Pojem ustave in zakona Ustava v formalnem pomenu je izhodini pravni akt akt z najvijo stopnjo pravne veljave Minimalne vsebina je vsaj to, da predvidi, kdo je organ, ki naj sprejema zakone Hierarhino nadrejena zakonu (doloa kdo jih sprejema) Od zakona se razlouje po tem, kdo jo sprejema, spreminja in razveljavlja o Sprejema jo posebna ustavodajna skupina, ki je posebej izvoljena o Sprejema jo lahko tudi redno zakonodajno telo, vendar je ustavodajni postopek bolj kvalificiran e postopek NI bolj kvalificiran govorimo o gibki ustavi, ki je formalnopravno izenaena z navadnimi zakoni, s katerimi jo je mogoe tudi spreminjati Ustava v materialnem pomenu tvarina, ki ima ustavni pomen Materia constitutionis/razpoznavni znak ustave v materialnem pomenu o Dravno pravno pojmovanje louje med pravili, ki se nanaajo na dravno organizacijo in pravili, ki jih izdaja e organizirana vrhovna oblast v skladu s tem pojmovanjem je, da sodijo v ustavo le tisti predpisi, ki se osredotoajo na organizacijo vrhovne dravne oblasti in ki hkrati opredeljujejo poloaj posameznika do te oblasti o Politinopravno pojmovanje predmet ustavnega urejanja so politine institucije in razmerja, ki so med osrednjimi politinimi silami v dravi naloga ustave je urejati politine ustanove (splona organizacija drave, politine sistem, volitve, parlament )

36

Simona, UVP

Drubenoekonomsko pojmovanje ustava mora urejati tudi vpraanje lastnine na proizvajalnih sredstvih, funksijo lastnine, drubenoekonomske pravice in druga poglavitna izhodia, ki se nanaajo na drubenoekonomsko ureditev v dravi moan vpliv na JUGO ustavo iz leta 1974 o Ustava kot temeljna drubena listina - ureja naj e samoupravne pravice in samoupravno organiziranost drave Ustava se v materialnem pomenu osredotoa na tisto, kar je logino in asovno nujno v vsakem pravnem redu minimum je doloiti, kdo je postavodajni organ; da je ustavodajalec pristojen izdati ustavo in da je normativni akt, ki je izdan, ustava. V materialnem pojmu ustave so vsebovana tudi stalia o tem, katera drubena razmerja naj ureja ustava v formalnem pomenu (stalia so pravno zavezujoa) Ustava sama sebe opredeli kot ustavo ne izvira iz vije norme, ampak iz ovrednotenja dejanskosti in njegove normativne moi Normativno izvira iz dejanskega in obratno dvojna pogojenost Ustava je temeljni akt, opredeljuje tvarino, ki je za doloeno dravo in drubo temeljnega pomena Vsi drugi pravni viri morajo biti vsebinsko in formalno usklajeni z ustavo Zakon pooseblja drugo stopnjo prava pravila so za stopnjo nija od ustavnih (formalna lastnost prava) Vpraanje vsebine zakonske tvarine Ustavni zakon = sinonim za ustavo Ista stopnja veljave, razlikuje se po vsebini, ki jo ureja Od nje se loi tako, da ustavo le delno ureja ali jo spreminja Ustavo lahko spreminjamo tudi z amandmaji navezujejo se na posamezne dele ustave, ta pa e vedno ohranja svojo prvotno zgradbo o Vpraanje preglednosti

4.1.2. Predmet pravnega urejanja kot merilo razloevanja med ustavo in zakonom Doloanje materialnega pojma ustave in zakona o Povezava z doloenimi drubenimi razmerji Pomanjkljivost je, da se ne da dolono predvideti, katera drubena razmerja naj pravni viri urejajo in kako Predmet pravnega urejanja se zato da doloiti le glede na notranje znailnosti in lastnosti posameznih drubenih razmerij Pravo mora urejati tista drubena razmerja, ki so tako konfliktna, da jih prizadeti subjekti ne morejo sami disciplinirati in je zaradi tega ogroen obstoj drube o Povezava z nekaterimi znailnostmi splonosti in abstraktnosti, ki sta sicer skupni vsem FPV Pomembno je vpraanje, na kaken krog oseb se pravni vir nanaa in kako dolono je opredeljen tip ravnanja in vedenja, ki je vsebovan Ustava je najsploneji pravni vir, zadeva vse pravne naslovljence, ki si podrejeni predpisom doloene drave; nanaa se na temelje dravnopravne ureditve

37

Simona, UVP

Ustava ureja dva problemska sklopa vpraanj o Dravno organizacijo Predmet ustave je dravna organizacija zato, ker je tako pomembna, da mora biti obseg in kakovost dravne oblasti vsaj naeloma utrjen/omejen e v najvijem pravnem viru o Temeljne lovekove pravice in dolnosti V ustavo sodijo zato, ker opredeljujejo tisti lovekov poloaj v drubi, ki mora biti izhodie za sam dravni in pravni sistem o Tema dvema kategorijama pravimo standardna ustavna tvarina materia constitutionis ele glede na konkretno drubeno resninost je mogoe ugotoviti, katera vpraanja naj ureja ustava in katera naj nato na temelju ustave izpeljuje zakonodajalec in drugi postavodajni organi Ustava in zakon naj urejata le najpomembneja in razmeroma trajna drubena razmerja Ustava naj ta razmerja opredeljuje tako, da: o Doloa naelne institute dravno pravne ureditve o Zagotavlja mora biti enotnost in celovitost pravnega urejanja o Vsebovati mora smernice in pooblastila nijim stopnjam prava Pravnice in dolnosti je dovoljeno urejati le z zakonom, saj je zakonodajni organ najbolj demokratien organ v dravi in je tako onemogoeno, da bi pravice in dolnosti opredeljevali tudi izvrilnopravni organi Temeljne lovekove pravice in dolnosti ureja e ustava

4.1.3. Ustavno urejanje drubenih razmerij Ustava RS 1991 moderna ustava, uvaja jo preambula, ima 10 poglavij 1. Splone dolobe o kakovosti, naravi in obliki slovenske drave 2. lovekove pravice in temeljne svoboine 3. Temeljna gospodarska in socialna razmerja 4. Dravna ureditev 5. Samouprava/ lokalna samouprava 6. Javne finance 7. Vpraanja ustavnosti in zakonitosti 8. Ustavno sodie 9. Postopek za spremembo ustave 10. Doloila o asovni veljavnosti ustave in ustavnem zakonu Osredotoa se na klasino tvarino Je realistina ustava, ki skoraj nima programskih norm (nekatere so v poglavju o temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih) V ustavi najdemo tvarino v treh sklopih o Oblika slovenske drave Oblika vladavine republika Oblika dravne oblasti parlamentarni sistem Oblika politinega sistema - demokratina drava, v kateri ima oblast ljudstvo Unitarna oblika dravne ureditve ozemeljsko enotna in nedeljiva drava Pravna kakovost drav e- pravna in socialna drava o Klasine lovekove pravice in temeljne svoboine o Dravna ureditev Pravila o organizaciji osrednjih dravnih organov Njihova pristojnost in razmerja med njimi

38

Simona, UVP

Delno odstopa od klasine ureditve, saj zelo jedernato/zgoeno opisuje pristjonost vlade in dravnega zbora ni doloil o dejavnosti dz in vlade ter o splonih aktih, ki so v njuni domeni Osrednji del je normativni del poglavja, leni Preambula o Izraa cilj, ki naj ga ima sploni pravni akt o Sporoa naela, ki naj usmerjajo njegovo uporabo o Navaja razloge, ki so terjali njegovo izdajo o Je simboline narave Nekatere ustave imajo tudi temeljna naela, ki so pred normativnim delom, ali so kot splone dolobe na zaetku normativnega dela o Stareja teorija v njih vidi razirjeno preambulo o Nekatere teorije jim pripisujejo nadustavno veljavo o SLO ustava pozna splone dolobe ki so primerljive s temeljnimi naeli Opredeljujejo kakovost, naravo in obliko slovenske drave in so integralni del ustave Ustavna doloila loimo (glede na nain uresnievanja): o Tista, ki so neposredno uporabljiva e na temelju ustave lovekove pravice in temelje svoboine Doloila o pravicah in dolnostih osrednjih dravnih organov, njihova organizacija in razmerja med njimi o Tista, ki niso neposredno uporabljiva Pomembna so tista, ki se navezujejo na zakonsko urejanje drubenih razmerij (ustava lahko zakonodajalca pooblaa, zapoveduje ali prepoveduje) Pomembno mesto gre tudi programskim normam, ki naj bodo v pravnih aktih vsebovana le v meri, ki je nujna za uinkovitost prava, sicer pa je njihovo mesto v programih politinih strank Za sprejemanje ustava je predviden bolj zapleten postopek z bolj kvalificirano veino

4.1.4. Zakonsko urejanje drubenih razmerij Samo zakon uvaja in ureja pravice in dolnosti pravnih subjektov (e te niso doloene e v ustavi) Zakoni urejajo vse tiste stvari, ki so poglavitne, temeljne in osrednje za doloen pravni sistem (a niso tako pomembne, da bi bile e v ustavi) Zakon ne more posegati na podroja, ki so pridrana le ustavi ali so odtegnjena od pravnega urejanja ; pomembna so tudi ustavna pooblastila, zapovedi in prepovedi Najpomembneje ustavne prepovedi in zapovedi (pravna naela) o Naelo enakosti pred zakonom o Naelo zakonitosti v kazenskem pravu Nulla crimen sine lege certa o Naelo prepovedi povratne veljave zakona in drugih splonih pravnih aktov Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira DZ Sploni (generalni) zakon nanaa se na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva Posebni (specialni) zakon nanaa se le na doloeno tvarino in skupino pravnih subjektov Enako se obravnavajo pravni subjekti, ki so v bistvenem enaki in sodijo v isto kategorijo, ustrezno razlino se obravnavajo subjekti, ki se med seboj kakovostno razloujejo (a znotraj posameznih skupin spet enako, e gre za subjekte, ki imajo v bistvenem enake lastnosti) Popolni zakon v celoti ureja posamezne zadeve Temeljni zakon zagotavlja temelje in temeljna razmerja 39

Simona, UVP

Sploni zakon doloa le naela in splona pravila, kako naj bodo opredeljena doloena drubena razmerja Zakon je sprejet z veino glasov opredeljenih poslancev (kvorum mora biti doseen vedno (46)) veina glasov navzoih poslancev je predvidena za o Odloanje o zakonu o zakonodajnem referendumu o O poslovniku DZ o O obrambi drave o O zakonu o pokrajinah veina glasov vseh poslancev je potrebna za odloanje o volilnem sistemu Zakonik v celoti, na enak nain in sistematino ureja drubena razmerja na doloenem irem podroju drubenega ivljenja o Kodificiramo podroja, ki so pomembneja in stabilna o Prednost zakonikov je, da uvajajo enoten sistem in olajujejo preglednost veja pravna varnost Poslovniki zakonodajnih organov o Njihova narava je odvisna od poloaja, ki ga ima zakonodajno telo v razmerju do drugih organov zakonodajne oblasti, od postopka, v katerem je sprejet in od vsebine Poslovnik DZ ima ustavni temelj o Za sprejem je potrebna veina navzoih poslancev o Ureja organizacijo in delo DZ o Uresnievanje pravic in dolnosti poslancev in poslank DZ o Pomembna so doloila, ki se nanaajo na zakonodajni postopek (ustava dopua, da s poslovnikom neposredno ureja vpraanje vefaznega postopka) o Ima hierarhini poloaj zakona

4.2. Uredba kot osrednji podzakonski akt 4.2.1. Pojem uredbe Uredba je izvrilni predpis Nujno je, da ima temelj v aktu, ki ga izpeljuje in se opira nanj Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu o Ustava lahko daje splono pooblastilo od uredbodajalca je odvisno, kdaj bo in ali bo izdal uredbo; lahko je dodana tudi izvrila klavzula, s katero se doloi, da jo mora sprejeti in smer opredelitve uredbe o Posebno zakonsko pooblastilo le takrat lahko uredbodajalec sprejme uredbo o Zakonodajalec ima na voljo splono in specialno pooblastilo Je podrejena ustavi in zakonu Nikoli ne sme doloati pravic in dolnosti pravnih subjektov Ostajati mora v mejah predmeta, ki ga oblikuje zakon Ureja podrobnosti, ki se hitro spreminjajo Priporoljivo je, da zakon vsebuje navodila, kako naj ga uredba dopolnjuje in konkretizira Zakonodajalec naj e ob sprejemu zakona premisli, katera vpraanja naj ureja uredba; s tem se olaja delo tudi uredbodajalcu, ker je njegova dolnost jasno opredeljena in usmerjana Drubeni razvoj je vekrat poskusil omajati podrejenost uredbe zakou o Krizne drubene razmere naraanje vpliva izvrilne oblasti o Izdaja predpise, s katerimi samostojno in izvirno ureja drubena razmerja Uredba z zakonsko mojo so dopustne v izrednih drubenih razmerah na podlagi posebnega ustavnega ali zakonskega pooblastila

40

Simona, UVP

4.2.2. Uredbodajno urejanje drubenih razmerij Vlada je nosilka in oblikovalka izvrilne dejavnosti, ki mora temeljiti na zakonu in ustavi Uredbe lahko izdaja le takrat, ko je za to posebej pooblaena Opredeljuje nain izvrevanja pravic in dolnosti pravnih subjektov, ne da bi pravice kakorkoli omejevala in ne da bi dolnosti kakorkoli stopnjevala Uredba je sploni pravni akt, s katerim vlada podrobneje ureja in razlenjuje v zakoni ali drugem aktu DZ doloena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona oz. drugega predpisa Uredba se lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu Nemija: Zakonodajaleva dolnost je, da v samem zakonu razrei vsa poglavitna vpraanja, zakon mora vsebovati dovolj doloen uredbodajalni program, ki naj ga uredba konkretizira in izpelje; zakonsko pooblastilo je ustavno le, e je dovolj dolono Stalie v nai US praksi o Poseg v pravico je meja, ki je podzakonski akt ne sme presei o Ne sme spreminjati zakonskih meril o Ne sme urejati razmerij samostojno in uvajati novih obveznosti o Ne sme zoevati pravic, ki jih uvaja zakon Delegirana zakonodaja uredbe z zakonsko mojo (uvajajo se v kriznih obdobjih, v nekaterih dravah pa lahko vlada z uredbami ureja podroja, ki niso v izrecno doloeni pristojnosti zakonodajalca; lahko tudi dobi zaasno pooblastilo za izdajanje uredb z mojo zakona Uredbe v sili uredbe z mojo zakona, na predlog vlade jih izda predsednik republike, e se DZ zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, smejo se zaasno razveljaviti ali omejiti celo lovekove pravice in temeljne svoboine so asovno omejene.

4.2.3. Drugi podzakonski akti Odlok urejanje posameznih vpraanj, ki imajo sploen pomen Pravilniki razlenjevanje posameznik dolob zakonov in drugih predpisov DZ, tudi aktov vlade in predpisov EU, izdajajo jih ministri, v praski se z njimi urejata organizacija poslovanja in nain delovanja doloenega organa Navodilo predpisuje, kako naj delujejo upravni organi, ko izvrujejo posamezna doloila zakona, predpisa ali drugega splonega akta Odredba ukrepi, ki imajo sploni pomen

4.3. Avtonomno pravno urejanje 4.3.1. Avtonomno in heteronomno pravno urejanje Avtonomno izhaja iz nae volje in ga vsebinsko sprejemamo za svojega Posredno avtonomno oblikuje tuja volja, ampak z njim soglaamo in ga sprejemamo za svojega Heteronomno tuja volja, naa volja jih ne odobrava Avtonomno je nujno, saj prava ni, e vsaj doloeno tevilo subjektov ne soglaa s pravili Heteronomno je potrebno, saj je pravo brez smisla, e ga vsaj del pravnih subjektov n ekri Pomembno vpliva na avtonomnost nain sprejemanja in oblikovanja FPV

4.3.2 .Merila razloevanja Osrednja merila razloevanja med avtonomni in heteronomnimi pravnimi pravili o Subjekti pravnega urejanja o Predmet pravnega urejanja o Stopnja splonosti in abstraktnosti 41

Simona, UVP

SUBJEKTI PRAVNEGA UREJANJA o Od tega kdo je pravodajalec je odvisno, v kolikni meri se drubeni interesi prelivajo v splone pravne akte neposredno in brez vmesnih povezovalcev o Neposredno oblikovanje je mogoe le na mikroravni (pa e tu omejeno) o Na makroravni je vso odloanje posredno (izjema je zakonodajni referendum) PREDMET PRAVNEGA UREJANJA o Predmet heteronomnega pravnega urejanja so: praviloma vsa tista razmerja, ki se nanaajo na razredne in drubeno najbolj silovite ekonomske in politine konflikte tudi vsa razmerja, ki so za doloeno skupnost temeljnega pomena o Predmet avtonomnega urejanja so: zadeve, ki so pravno relevantne le za oje drubene skupine in posamezne pravne osebe Po stopnji konfliktnosti so takne, da jih prizadete strani lahko same obvladujejo STOPNJA SPLONOSTI IN ABSTRAKTNOSTI o Urejajo se stvari, ki so specifine za posamezne kategorije subjektov o Preve sploni in abstraktni FPV zajemajo tudi vire, ki niso pravno pomembni o Preve individualni in konkretni FPV pa pogosto niso dovolj iroki, da bi jim lahko podredili vrsto drugih konkretnih primerov, ki bi morali biti pravno urejeni o Vija stopnja naj zagotavlja preglednost in celovitost o Nija naj konkretizira vijo in jo pribliuje raznolikosti dejanskega Vpraanje dravne sankcije kot edinega prisilnega sredstva o Pravna sankcija mora biti nujno doloena skupaj s pravno kritvijo o Predviden mora biti postopek ugotavljanja pogojev za njen nastop

4.3.3. Avtonomno pravno urejanje Statut o Sploni pravni akt pravne osebe o Opredeljuje njen namen, njen organizacijski ustroj in nain njenega delovanja o V skladu z njim morajo biti tudi drugi sploni pravni akti pravne osebe o Je osrednji sploni pravni akt podjetij in zavodov Sploni pravni akti lokalnih samoupravnih skupnosti/ interesnih samoupravnih skupnosti o OBINE - Lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce obine o POKRAJINE Lokalne zadeve irega pomena in z zakonom doloene zadeve regionalnega pomena Kolektivne pogodbe o Doloajo se pravice in dolnosti delavcev in delodajalcev, kakor se o njih dogovorijo predstavniki (delavci sindikat, delodajalci zdruenje delodajalcev) o Obligacijski del medsebojne pravice in dolnosti pogodbenih strank o Normativni del splona in abstraktna pravila, s katerimi se podrobneje opredeljujejo delovna razmerja formalni pravni vir o Ne more zoevati pravic ali razirjati dolnosti, ki so doloene v zakonu o Pogodba se razteza na vse delavce pri delodajalcu, oz. delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, e jo sklene en ali ve sindikatov

42

Simona, UVP

5. Spontano nastajanje FPV

5.1. Morala kot pravni vir 5.1.1 Morala in pravo Primerjava prava in morale o Pravo je enoten sistem, morala je socialno razprena o Pravo je nartno oblikovano, morala je neposreden proizvod drubene prakse (nastaja postopoma in spontano) o Pravo se osredotoa na zunanje vedenje, morala ima vpliv tudi na notranje o Pravo je tono doloeno, morala je elastina o Pravne sankcije so vnaprej doloene, moralne so spontane Moralni spontani odziv je dvojen pekljenje vesti (znotraj) in prezir, kritika, bojkot (zunaj) o Temeljna funkcija prava je vnaati red, temeljna funkcija morala je zagotavljati lovenost o Morala je skupek vrednot, ki so del individualne in drubene zavesti, vrednot, ki opredeljujejo kaj je za loveka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj nehumano Nastajajo vrednostne sodbe, ki jih sprejemamo s celotnim lovekovim bistvom Za pravo je nujna opora v morali, sicer pravni subjekti v povpreju krijo dispozicije pravnih norm Pravo, ki te opore nima, postaja prisilno in nasilno Jellinek pravo je minimum morale o Da, e sta v obsegu minimuma pravo in morala istovetna o Prekrivanje je le navidezno saj moralno pravilo (eprav je povzeto v pravno) e vseeno ostane moralno pravilo in je s pravnim le vzporedno o Minimum morale je nujna podlaga prava, vendar na uden nain

5.1.2. Morala kot pravni vir Pozitivno moralno vrednotenje bistveno prispeva k njegovi uinkovitosti Vpraanje je, kdaj naj bo neka stvar del pravnega urejanja in kdaj del moralnega urejanja o Vpraanje o tem, kdaj pravo ne more biti sredstvo za utrjevanje morale, saj je nevarno, da pravna sankcija slabi uveljavljanje moralnega pravila ali je neprimerna za njegovo uresnievanje o Vpraanje o tem, kdaj so nepravne sredstva primerneja za odpravljanje in preseganje zastarelih moralnih pojmovanj, kakor pravo, ki s prisilnostjo zadeva ob ponotranjenost morale o V teh primerih morala doloa pravu mejo S tem ko moralno pravilo zajamemo v pravno, izgubi pronost, ki mu omogoa, da niansira glede konkretnega primera Blanketno urejanje vsebina pravnega pravila je odvisna od moralnega, na katerega se pravno sklicuje o Potrebno je ugotoviti, katera je moralna dolnost o Primerno na podrojih, ki se spreminjajo ali so zelo raznolika 43

Simona, UVP

Morala je vodilo, kako je potrebno pravno pravilo izvrevati o Vodilo ima naravo formalnega pravnega vira, saj kot splono naelo splonega pravnega akta nalaga, kako naj bodo doloene meje pravno dovoljenega vedenja in ravnanja Npr: prepoved zlorabe pravice, v skladu z javnim rednom, Pomembna tudi, ko nalaga, da se mora pravo uporabljati moralno (npr. naelo vestnosti in potenja Pomembna tudi pri razumevanju zakonov

5.2. Obiaj kot pravni vir 5.2.1. Obiaj in pravo Obiaj drubena pravila, ki so se v doloenem drubenem okolju ustalila Ker se takno vedenje ponavlja skozi dalje doloeno obdobje, se izoblikuje preprianje da je v enakih in podobnih okoliinah to vedenje in ravnanje obvezno Pravni obiaj obiaj, ki ga pravno pravilo povzema ali se nanj sklicuje Obiaji so drubeni standardni (tipinost in povprenost) V primerjavi s pravom so manj proni, saj temeljijo na tradiciji, ki narekuje, da se teko in poasi spreminjajo V primerjavi s pravom so tehnino neizdelani, saj imajo vpliv le na doloena drubena podroja So partikularni

5.2.2. obiaj kot pravni vir Nujno je, da postavodajalec ugotovi, kakna drubena pojmovanja so v veljavi na podroju, ki ga namerava pravno urediti Predvideti mora, kateri obiaji so v nasprotju s pravom in koliko je lahko pravo vseeno uinkovito Ne glede na vse pravo nikoli ne more biti v nasprotju z ekonomskim, s politinim in nasploh kulturnocivilizacijskim stanjem in drubenim razvojem Obiaj kot materialni pravni vir- obiaji vplivajo na postavodajalca med nastajanjem splonega pravnega akta bodisi tako, ta da preoblikujejo in doloneje opredelijo ali pa postavodajalec pod vplivom obiaja sprejme reitev, ki uvede nasprotno prakso. Obiaj kot formalni pravni vir uzance (dva pomena) o Uzance = obiaji, ki so zapisano in prevzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava o Uzance = zbirka uzanc (sinonim za formalni pravni vir) Ne sestoji samo iz uzanc, ampak tudi iz predpisov, ki nimajo opore v obiajih Obiajno jih ne sprejema postavodajalec (Splone uzance za blagovni promet je izdala Dravna arbitraa FLRJ) Nain, da se obiaji uveljavijo kot eden izmed virov prava je tudi tak, ko se pravno pravilo sklicuje na obiaj (npr.: ravnanje v skladu z obiaji potrebno je ustrezno strokovno/poklicno znanje, ki ga ima in mora imeti tisti, ki se ukvarja z doloeno dejavnostjo)

44

Simona, UVP

Blanketno pravno urejanje pravo doloi meje, v katerih se obiaj uveljavlja, ne da bi ga vsebinsko opredeljevalo in tako onemogoilo njegov razvoj

6. Sodba in enotna uporaba FPV

e sledimo teoriji o stopnjevitosti prava (Merkl-Kelsnova teorija) je sodba vselej ustvarjalka prava o Sodnikova ustvarjalnost je najmanj to, da zdrui konkretni ivljenjski stan in z enim izmed abstraktnih FPV enako in predvidljivo obravnavajo pravne naslovljence

6.1. Sodba kot FPV V angloamerikem sistemu utrjujejo in zagotavljajo enako in enotno uporabo FPV sodbe vijih in najvijih sodi Sodbe se ne raztezajo le na konkretni primer, ampak dobivajo veljavo, ki je znailna za FPV Vsa nija sodia so pravno vezana, da v bistveno podobnih primerih sledijo pravni reitvi, ki jo prinaa sodni precedens splono in abstraktno pravilo Vezanost na precedenne primere se imenuje stare decisis naelo, da je treba ostati pri sprejetih odloitvah Precedenno pravo je nastalo zato, ker so morala sodia opravljati tudi intergrativno in pravotvorno funkcijo, ki je na celini pripadala zakonodajalcu. Izvajali so jo tudi s tem, da so sankcionirali obiaje, ki so se prilegali pravnemu urejanju drubenih razmerij Stalnost je prednost precedennega sistema do takrat, ko se ne spremenijo drubene razmere, ki so jo izzvale in v katerih je nastala Precedense je teko spreminjati in dopolnjevati, zato lahko ti utrjujejo reitve, ki niso v skladu z drubenimi interesi

6.2. Ustaljena sodna praksa O stalni sodni praksi govorimo tedaj, ko sodia skozi dalje asovno obdobje enako doloajo obseg zgornje premise, ki jo potem enako uporabijo v konkretnih primerih, e imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo zagotavlja se enotna in enaka uporaba FPV K ustaljeni sodni praksi prispeva organizacija sodi naelo instannosti o Vija sodia enotijo prakso tam, kjer prihaja do razhajanj, ki izvirajo iz razlinih pristopov nijih sodi Pomembni so lahko tudi razlogi, reeni povrh (orbiter dictum) to so lahko razlogi, ki nakazujejo bodoo sodno prakso Enako vlogo lahko imajo tudi prepriljiva odklonilna loena mnenja Nija sodia pogosto sledijo ustaljeni praksi vijih tudi zato, ker je sicer realna nevarnost, da bo vije sodie sodbo nijega razveljavilo ali pa spremenilo Pomembne so tudi naelne odloitve o Z njimi zajemamo pravna mnenja o vpraanjih sodne prakse in naelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotnost prakse in enako uporabo zakonov in drugih FPV o Niso pravno zavezujoa

45

Simona, UVP

Izjema: senat VS senati tega sodia so vezani na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na njegovi obni seji sicer bi razlini senati lahko razsojali razlino/sprejemali rezlina pravna stalia Zunaj teh meja so neformalni pravni vir Sodnikova naloga je, da odloa tako, kot da bi pred sabo imel nedoloeno tevilo primerov iste vrste Pri nas sodba praksa zavezuje do tedaj, dokler nimamo novih, boljih razlogov, da od nje odstopimo in jo spremenimo Ustavna pritoba je utemeljena, e je odstop od sodne prakse samovoljen O samovoljnem odstopu govorimo, kadar niso ponujeni novi razlogi, zaradi katerih je treba prasko spremeniti. Zadoa tudi, da je odstop neutemeljen, razlaga odstopa vsebinsko pomanjkljiva ali navidezna. Ustaljena sodna praksa igra enako vlogo kot precedenno pravo - FPV

7. Pravni viri posameznik panog in pravnih podroij

7.2. Pravni viri EU 7.2.1. Temeljna razlenitev pravnih virov Primarni pravni viri so nosilni/temeljni o Ustanovitvene pogodbe, njihove spremembe in dopolnitve o Pristopne pogodbe ter mednarodni sporazumi, ki jih EU sklene s tretjimi dravami ali mednarodnimi organizacijami Sekundarni pravni viri so izvedeni, ker primarne pravne vire normativno izpeljujejo in konkretizirajo o Uredba regulation Tipski akt, s katerim se v ES zagotavlja enotno pravno urejanje Neposredno velja v vseh dravah lanicah in je v njih v celoti zavezujoa o Direktiva directive Zavezujoa za vsako dravo, na katero je naslovljena glede cilja, ki ga je treba dosei Ne opredeljuje izbiro oblike in metod (prepueno dravnim organom Akt harmonizacije prava Ima neposredni pravni uinek nosilec pravice ima pravno varstvo Evropska razlaga zakonodajo doloene drave se razlaga v skladu z direktivo o Odloba decisions Zavezujoa za vse, na katere je naslovljena Posamini pravni akt, njeni naslovljenci so individualno doloeni Izjemoma lahko ima neposredni pravni uinek o Priporoila in mnenja Del prava EU je zagotovo tudi sodno pravo pravna naela, posebej e naelo avtonomnosti in prvenstva EU ter naelo predhodnega odloanja Pomembno vlogo ima tako imenovano mehko pravo (soft law), ki ni pravo v pravem pomenu besede o Ni avtoritativno 46

Simona, UVP

o o

Nima sankcijskega mehanizma Deluje preko priporoil, mnenj, vodil, deklaracij

7.2.2. Temeljne znailnosti pravnega reda EU Je naddravno pravo, temelji na mednarodnih pogodbah drav lanic Naelo avtonomnosti pristojnost, ki so jo drave lanice prenesle na EU je tako velika, da je nastal samostojen pravni red Naelo primarnosti prava EU -Sploni pravni akti imajo prednost pred FPV drav lanic

8. Spoznavni pravni viri

Dokumenti, besedila in gradiva, ki omogoajo spoznavati FPV in njihovo vsebino Pomembna so uradna glasila, v katerih so izsledki pravne stroke in znanosti Registri pravnih virov so pomembni, saj so v njih kronoloko in/ali vsebinsko razporejeni in navedeni naslovi splonih pravnih aktov, ki so jih izdali pravodajni organi pripomoek, ki nas napotuje na pravni vir Prironiki niso avtentini Sistematina znanstvena dela Pravna zgo slovencev by Vilfan Monografije Drava by Pitami Ubeniki Pravne revije in periodina glasila Komentarji zakonikov Velik kometar ZORa by Cigolj Pravna znanost predpise sistematizira in preuuje Response rimskih klasinih juristov Zbirke pravnih odloitev sodbe

47

Simona, UVP

7. POGLAVJE Pravne praznine

Drubena razmerja, ki jih FPV ne urejajo, niso predmet prava in so v domeni lovekovega svobodnega delovanja lovekovo ravnanje je pravno urejeno z ustavo in zakoni ter s tistimi splonimi pravnimi akti, ki jih ustava in zakon predvidevata in se z njima ujemajo glede na zgornje bi lahko sklepali, da pravni praznin ni, temeljili bi na podmeni, da je pravodajalec predvidel, katera razmerja naj bodo in katera naj ne bodo urejena Zaetna pravna praznina drubeno razmerje, ki je bilo ob izdaji zakona spregledano Naknadna pravna praznina razmerje se je pojavilo, ko je bil FPV e izoblikovan O pravni praznini govorimo tudi, le je institut le delno pravno urejen Predmet pravne praznine so drubena razmerja, ki niso zajeta s splonimi in abstraktnimi pravnimi pravili, a so tako pomembna, da bi morala biti Pravne praznine zapolnjujemo s posaminim pravnim aktom Da govorimo o pravni praznini, moramo utemeljiti o Da gre za nepopolnost FPV (ni nartna nepopolnost) o Nepopolnost, ki se ujema z naeli pravnega urejanja v doloeni dravnopravni urejeni skupnosti o Nepopolnost, ki je hkratni nepopolnost na doloenem ojem pravnem podroju Kelsen zagovarja tezo, da pravnih praznin ni Pravnih praznin ni v kazenskem pravu nullum crimen nulla poena sine lege praevia ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona O pravni praznini v prenesenem pomenu govorimo tudi, e je opredeljevanje kaznivih dejanj ali kaknega drugega pravnega podroja tako ohlapno ali porozno, da ga vsebinsko napolni ele uporabnik zakona

2. Pravnost pravnih praznin

Naelo delitve oblasti nam pove, da sodna in upravna veja oblasti uporabljata in normativno konkretizirata zakon, ne pa da bi ti dve namesto zakonodajalca ustvarjali pravna pravila Naelo vladavine prava in pravne varnosti terjata, da pravna odloitev v konkretnem primeru temelji na zakonu dejansko ivljenje pa kae, da je potrebno urediti tudi primere, ki nimajo ustrezne opore v zakonu normativna mo dejanskosti ima prednost pred dosledno vnaprejnjo doloitvijo pravnih pravil Pravna praznina je le tista nepopolnost pravne ureditve, ki pomeni vrzel v izvedbi pravne zasnove Naloga pristojnega organa je da: o Izhaja iz zakonodajaleve osnove o Ugotovi kje in v koliknem obsegu je nepopolna o Jo vsebinsko napolni na temelju pravnih pravil in nael, kakor jih je izoblikoval zakonodajalec

3. Klasine pravne praznine

Nepopolnosti v zasnovi in izvedbi zakonske ureditve Ni mogoe najti zakonsko vnaprej predvidenega pravnega pravila, s katerim bi reili pravno relevanten ivljenjski primer

48

Simona, UVP

Notranja pravna praznina niso vsebinsko napolnjene, a jih je predvidel e zakonodajalec ( zlasti, drugi vzrok) reujemo jih z analogijo intra legem, to je sklepanje po podobnosti v mejah monosti, ki so dane znotraj posameznih pravnih pravil O tradicionalnih pravnih praznina govorimo, ko se zakonodajalevo predvidevanje pravnih pravil konuje, postavljeni a smo pred relevantni konkretni primer osrednji pomen ima naela pravne enakosti o 1. Monost neurejeni primer ima bistveno enake sestavine, kakor so predvidevane za ustrezni zakonski stan z urejeno posledico posamina zakonska analogija o 2. Monost isti postopek izpeljemo na irem temelju (delna alii popolna analogija) in se dokopljemo do enakih reitev Pojavijo se tudi primeri, v katerih ugotovimo, da se neurejeni primer in neposredno urejen primer v bistvenem razlikujeta nasprotno razlogovanje -- argumentm a contrario (pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu posledic ne moremo razirjati na primere, ki teh sestavin nimajo, ali jih imajo le deloma) Problem so tudi primeri, kjer zakon le navidezno ureja doloeni dejanski stan in je potrebno prebiti jezikovni pomen predpisa agrument teoloke redukcije navidezno urejanje je prekrita praznina, ki jo zapolnimo tako, da dodamo e izjemo od pravila izjemni dejanski stan Zakon o sodiih o Sodnik je vezan na ustavo in zakon, splona naela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe o Upoteva predpise, ki urejajo podobne primere, e je odloitev e vseeno dvomiljiva, odloi v skladu s splonimi naeli pravnega reda v dravi. Ravna v skladu s pravnim izroim in utrjenimi spoznanji pravne vede. o Vselej ravna tako, kot da ima pred sabo nedoloeno tevilo enakih primerov Akt, s katerim se zapolni pravna praznina je individualen in konkreten, velja samo za konkretni primer V kolikor se po njem zgledujejo dravni organi tudi v drugih primerih govorimo o precedensu

4. Pravne praznine v irem pomenu besede

To so obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena Z njimi se ubadajo na novo nastale drave ali drave, kjer se kakovostno spremeni to ureditve Ob prehodu iz SHS v kraljevino SHS je bilo sprejeto naelo pravno kontinuitete Slovenija in Dalmacija sta bili na obmoju avstrijskega prava ODZ Vlogo vrhovnega sodia je opravljal oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu7 Svoje VS smo dobili leta 1939 Kraljevina Jugoslavija v DFJ in FLRJ je bilo naelo pravne diskontinuitete -> za podroja, ki niso bila urejena so se uporabljali stari predpisi, razen e so bili b nasprotju z novo ustavno ureditvijo Samostojna Slovenija pravna kontinuitete FPV ostanejo v veljavi, razen e so v nasprotju s slovenskim pravnim redom Uporabljali so se smiselno - ne smejo se vsebinsko spreminjati, dopolnjevati ali spreminjati. Uporabljajo so neposredno, e je zvezni predpis veljal ob uveljavitvi ustavnega zakona, e e niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi in e zvezni predpis ni nasprotoval pravnemu redu RS. 49

Simona, UVP

8. POGLAVJE Uporabljanje pravnih aktov

1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov
Uporabljanje NPA pomeni vedenje in ravnanje, s katerim pravni subjekti udejanjajo pravna pravila, ki jih ti akti sporoajo in vsebujejo. Primarno prostovoljno uporabljanje vedenje in ravnanje v skladu s primarno dispozicijo Sekundarno prostovoljno uporabljanje vedenje in ravnanje, ki sledi pravni kritvi, njegov namen je, da se uresnii sankcija Prisilno oblastno ravnanje e sekundarno vedenje in ravnanje ne more biti prostovoljno, udejanji ga pristojni dravni organ Konni namen pravnih pravil je, da jih njihovi naslovljenci uporabljajo v dejanskih pravnih razmerjih z materialnimi pravnimi akti in ustvarijo in poustvarijo tisto, kar jim dopuajo in nalagajo Pravni red je toliko bolj kakovosten, koliko bolj pravno in prostovoljno se vedejo njegovi naslovljenci V pravni dravi so pravna pravila vsebinsko legitimna, splono sprejeta in so v povpreju kolikor toliko prostovoljno in primarno uinkovita Veljavni sistem je veljaven ob predpostavki, da je kot celota povpreno uinkovit (nasprotni obiaji!)

2. Potek uporabe pravnih aktov

3. Naini 1. Uporabljamo splona in abstraktna pravna pravila in na tem temelju ustvarjamo nova splona in abstraktna pravila (Ustava zakon) 2. Opiramo se na splona in abstraktna pravna pravila in na tej osnovi oblikujemo posamino in konkretno pravno pravilo 3. Z materialnimi akti udejanjamo dispozicije, ki jih vsebujejo splona in abstraktna ali pa individualna in konkretna pravna pravila

1. nain Niji akt izhaja iz vijega in se giblje v mejah, ki mu jih viji zarisuje

2. nain Formalni pravni vir konkretiziramo z individualnim pravnim aktom Uporabljamo silogistino sklepanje o Prva zgornja premisa je abstrakten dejanski stan o Spodnja premisa je istovetna s konkretnim dejanskim stanom o Sklep izhaja iz obeh premis (e sta premisi pravilni je pravilen tudi sklep) Jezikovni znaki so v doloenem obsegu vedno porozni in vsebinsko odprti namensko zagotavlja se splonost in abstraktnost ivljenjski primer opredelimo kot konkretni dejanski stan takrat, ko v njem najdemo prvine, ki se ujemajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu Povezava med njima temelji na pravnem vrednotenju, s katerim zapolnimo pomensko odprt prostor 50

Simona, UVP

Pravni argumentarizem zavraa pravni decizionizem (FPV; absolutizira se pomen ivljenjskega primera) in pravni determinizem (spregleduje se pomen ivljenjskega primera in absolutizira pomen FPV) sprejema vmesno stalie o Pravna odloitev ni ista uporaba zakona in ni uporabnikova samovolja, odloitev mora biti racionalno utemeljiva premisi se oblikujeta dokonno ele v postopku uporabe FPV o Pomembno je najti sklop pravnih predpisov, ki je z ivljenjskim primerom kar najtesneje povezan

3. nain Pomembni so trije sklopi vpraanj: o Ugotavljanje in razumevanje dejstev o Razlaga in razumevanje pravnih besedil o Pravno vrednotenje in pravno odloanje

3. Pomen pravnih dejstev

Pravna dejstva so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledice. Delimo jih na dogodke in lovekova dejanja. Dogodki so naravna dejstva, ki nastajajo ne glede na voljo prizadetih oseb. o Pravni dogodki so dogodki, ki imajo pravne posledice. lovekova dejanja so voljna in zavestna ravnanja ljudi. o Pravna dejstva so tista, ki s predvidena kot pravna ali protipravna dejanja. Pravna dejanja so pravni akti, ki so normodajna pravna dejanja ali materialna dejanja. o Materialna dejanja so tista, ki pravna pravila uresniujejo v konkretnih drubenih razmerjih. Dokonno osmiljajo pravna pravila in jih uresniujejo z ustreznimi fizinimi dejanji. Normodajna pravna dejanja delimo na splone in posamine akte in predlagalne akte. o Predlagalni akti omogoajo splone in posamine akte ali pa prispevajo k njihovemu oblikovanju (normativni pravni akti v irem pomenu besede). Njihova predpostavka so protipravna dejanja.

51

Simona, UVP

Pravna dejstva, so nosilci pravnih sprememb, te pa so vedno sad vnaprej doloenih pravnih pravil in konkretnih dejanskih stanov. Posebna vrsta pravnih dejstev so pravne domneve pravno dejstvo, ki velja na temelju drugih dejstev kot resnino, brez da bi ga bilo treba dokazovati. o Izpodbojne pravne domneve lahko se izpodbijejo in se dokae drugae o Neizpodbojne pravne domneve proti njim ni pravnih sredstev (pravnomone sodbe in druge pravnomone pravne odlobe)

4. Posamini pravni akti

4.1. Uvod Oblastni pravni akti so upravni in sodni akti Neoblastni pravni akti so zasebni pravni akti

4.2. Upravni akt Upravni akti so izjavna pravna dejanja, s katerimi pristojni upravni organi kot nosilci oblasti enostransko ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in dolnosti pravnih subjektov v konkretnih pravnih razmerjih. Temeljijo na ustavi in zakonih So enostranska oblastna dejanja Nanaajo se na konkretna drubena razmerja Z njimi se odloa o pravicah in dolnostih pravih subjektov v upravnih zadevah, kjer se sooajo interesi posameznih pravnih subjektov in javni interesi Konstitutivni upravni akti ustanavljajo, spreminjajo ali odpravljajo pravice in dolnosti pravnih subjektov Deklarativni upravni akti le ugotavljajo in potrjujejo, da obstajajo doloene pravice, dolnosti, pravna razmerja Deklarativni so pogosto temelj za konstitutivnega Najbolj tipine do upravne odlobe, ki jih izdajo pristojni organi dravne uprave. Izdajajo jih tudi samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije, e jim to dovoljuje zakonsko javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij dravne uprave. Upravni postopek je sploni ali poseben.. Ugotavljajo se dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravno odlobo, ugotavljajo se veljavni pravni predpisi in se doloa njihov pravni pomen in na koncu so tu dejanja, ki se nanaajo na upravno odloitev in njeno utemeljitev. Upravni akti, ki nastajajo v podjetjih temeljijo na kolektivni pogodbi, zakonih in avtonomnih splonih pravnih aktih

4.3. Sodni akt So oblastni akti sodi, s katerimi na temelju ustave i zakonov odloajo o: o pravnosti konkretnega vedenja in ravnanja pravnih subjektov, o pravicah in dolnostih, ki so med njimi sporne, o pravnosti posaminih pravnih aktov o vasih tudi o pravnosti splonih pravnih aktov. Poglavitna je sodba, s katero se odloi o posamezni zadevi

52

Simona, UVP

Sklep je procesni pravni akt,s katerim se reujejo vpraanja, ki se nanaajo na potek postopka, v nekaterih primerih pa se s sklepi odloi tudi o zadevi, ki je predmet obravnave Akti ustavnega sodia so odlobe Kazenski postopki se vodijo v primerih, ko je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje Odloa se z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo o Obsodilna sodba spozna, da je obtoeni kriv za storjeno dejanje in mu izreka kazensko sankcijo o Z oprostilno sodbo se obtoeni oprosti obtobe, e se ugotovi, da za dajanje, za katero je obtoen, ni kaznivo dejanje, ni kazensko odgovoren ali e ni dokazano, da je storil dejanje o Z zavrnilno sodbo se postopek zakljui, e se ugotovi, da se postopek ne more nadaljevati, ker je bila toba umaknjena, ker je za isto dejanje e bila izreena pravnomona odloitev ali pa ker je bila podana kakna druga procesna ovira V pravdnem postopku se obravnavajo spori, ki izvirajo iz osebnih, druinskih, premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerij. o Zavrnilna sodba e tobeni zahtevek ni utemeljen o Dajatvena (kondemnatorna) toba - nalaga, da se v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali dopusti o Oblikovalna (konstitutivna) toba pravno razmerje se razvee, spremeni ali oblikuje na novo o Ugotovitvena (deklaratorna) toba ugotovi se obstoj oz. neobstoj doloene pravice, pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost doloene listine. Sodbe se izdajajo tudi v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodii Postopek v upravnih sporih - 1.1.1998 pristojnost Upravnega sodia RS in VS RS o Temeljna znailnost upravnega spora je, da gre za sodni nadzor nad zakonitostjo odloanja organov javne upravne o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij o Odloa se o zakonitosti dokonnih upravnih aktov Zavrnilna sodba Spor o zakonitosti upravnega akta sodba, s katero se izpodbijani akt odpravi Spor polne jurisdikcije ponovno se odloi o upravni stvari in ta sodba v celoti nadomesti odpravljeni konkretni upravni akt IZJEMA OD PRAVILA Kot upravne zadeve opredelimo tiste, katerih teie je na upravnem delovanju Kot sodne zadeve opredelimo tiste, kjer gre za pravno sojenje in odloanje

4.4. Pravni posel Pravni posli so avtonomna voljan izjavna dejanja enega ali ve pravnih subjektov, s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo, se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolnosti v konkretnih pravnih razmerjih. Temelji na avtonomiji pravni subjektov in dispozitivni naravi civilnega prava Stranke so si prirejene Prostovoljno pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti 53

Simona, UVP

So samostojne, ko vsebinsko napolnjujejo pravna pravila Kupoprodaja pogodba pravni posel, s katerim se prodajalec zavee, da bo na kupca prenesel lastninsko pravico, kupec pa mu bo v zameno izroil kupnino Darilna pogodba pravni posel, s katerim se darovalec zavee na drugo osebno neodplano prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugaen nain v preme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa se s tem strinja Oporoka strogo obliem in preklicni enostranski pravni posel, s katerim oporoitelj razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti Okupacija enostranski pravni posel, s katerim se pridobi lastninsko pravico na preminini, ki ni nikogarnja last, tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti razen e zakon ne doloa drugae. Poravnava je pravni posel, v katerem osebe, ki so v sporu ali je med njimi negotovost glede kaknega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in doloijo svoje vzajemne pravice in obveznosti Delitev pravnih poslov: o Obligacijskopravni (pogodbe) stvarno pravni (izroitev) dednopravni o Enostranski-dvostranski o Odplani-neodplani o Oblini-neoblini o Med ivimi za primer smrti Pri enostranski povzroa pravno posledico e voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta Pri dvostranskih pravnih poslih je nujno, da se stranki sporazumeta o njegovih bistvenih sestavinah

5. Konkretno pravno razmerje

Konkretno pravno razmerje je individualizirano in konkretizirano abstraktno pravno razmerje v ivljenjskih razmerjih med subjekti, ki imajo drug proti drugemu ustrezne pravice in dolnosti glede na predmet pravnega razmerja Nujno je, da obstaja abstraktno urejeno in predvideno pravno razmerje in konkretni dejanski stan. Naini nastajanja konkretnih pravnih razmerij o Nastane skupaj s posaminim pravnim aktom (recimo obligacijska razmerja) o Konkretno pravno razmerje iz prvega naina je kreno, zato se pojavi potreba po vzpostavitvi konkretnega pravovarstvenega razmerja (dolg ) o Nastane na temelju splonega in abstraktnega pravnega pravila o Splono in abstraktno pravilo je kreno v konkretnem pravnem razmerju in je zato potrebno oblikovanje pravovarstvenega razmerja Konkretno razmerja obstaja, dokler ena ali ve strank ne uresniijo pravic in dolnosti, ki jih imajo glede na predmet razmerja nastopi konkretni dejanski stan

6. Zastaranje in priposestvovanje
Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno. Sploni zastaralni rok je 5 let, sicer pa se raztezajo od 1-15 let.

54

Simona, UVP

Kazenskopravno zastaranje je zastaranje kazenskega pregona(prenehanje pravice, da se storilec domnevnega kaznivega dejanja preganja in kaznuje) in zastaranje izvritve kazni (izreena kazen se ne sme ve izvriti) Dolina rokov je od 2-15 let Priposestvovanje je eden izmed izvirnih nainov pridobivanja lastninske pravice. Je posledica dobroverne lastnike posesti, ki traja skozi dalje obdobje (3 leta za preminine, 10 let za nepreminine)

7. Varstvo pravnega razmerja

7.1. Uvod Protipravno vedenje in ravnanje pomenita pravno kritev, ki ji sledi ustrezna sankcija, v kolikor je sproen pravovarstveni postopek. Nosilci pravnega varstva so dravni organi, ki delujejo o Na predlog pristojnega predlagatelja Dravni organ Prizadeti pravni subjekt Njihova naloga je da: o Izpeljejo postopek o V njem odloijo o utemeljenosti pravovarstvenega predloga o Izdajo ustrezno odloitev, ki jo po potrebi prisilno izvrijo Izjemoma so nosilci pravnega varstva tudi pravni subjekti sami (v primeru samoobrambe ali arbitrae) V nekaterih primerih je pravno varstvo tudi preventivno

7.2. samozaita Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istoasen protipraven napad Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni mogoe odvrniti drugae. Prizadejano zlo, ne sme biti veje od zla, ki je grozilo. Samopomo je pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, da je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritve ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost. o To je tudi pravica posestnika, da se brani proti tistemu, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Nevarnost mora biti neposredna, samopomo takojnja in nujna, nain samopomoi naj ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost Oblike samozaite so tudi stalna ali prilonostna razsodia, ki jih oblikujejo prizadeti pravni subjekti in jim potem zaupajo, da reujejo njihove spore o Odloajo hitreje, ceneje o Postopek je manj formalen o Razsodniki so izbrani iz vrst strokovnjakov, ki so specialisti za posamezne vrste sporov Postopek poravnave toilec odstopi ovadbo za kaznivo dejanje (kazen denar ali zapor do 3 let alternativno reevanje) 55

Simona, UVP

7.3. Dravno varstvo 7.3.1. Vrste dravnega varstva Osrednji nosilci so sodni, upravni in ustavnosodni organi Sodia sodijo po ustavi in zakonu, varovati morajo nepristranskost in neodvisnost sojenja

7.3.2. Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno varstvo Upravno Namenjeno varstvu pravic, obveznosti ali pravnih koristi posameznikov in pravnih oseb v konkretnih upravnih zadevah Odloa se v upravnem sporu Zaenja se na zahtevo stranke (privatna maksima) ali po uradni dolnosti (oficialna maksima)

Kazensko Vodijo pristojna sodia Veinoma se zanejo po uradni dolnosti na predlog toilca (vasih je toilec tudi zasebni toilec dejanja, ki so pregonljiva na zasebno tobo) Toilec mora sproiti postopek vedno takrat, ko je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja pa uradni dolnosti legalitetno naelo Normativni pravni akti, s katerimi se sproi uvedba K postopka: o Predlog za uvedbo preiskave o Obtonica o Obtoeni predlog o Zasebna toba V postopku proti mladoletniku se lahko toilec odloi, da ne bo zahteval uredbe kazenskega postopka (le pri kaznivih dejanjih, za katera je predvidena kazen denar ali zapor do treh let) ker postopek ne bi bil smotrn oportunitetno naelo Oportunitetno naelo je mogoe tudi za nekatera laja kazniva edjanja (denar, zapor do enega leta) proti polnoletnim storilcem, e je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in izpolniti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice kaznivega dejanja

Civilno pravdni postopek, vodijo sodia naelo dispozitivnosti stranke prosto razpolagajo z zahtevki in sodie odloa v mejah zahtevkov, ki so bili postavljeni zane se s tobo sodie ne prizna razpolaganj strank, ki so v nasprotju z javnim redom in tistimi kogentnimi pravili, ki omejujejo dispozitivna

56

Simona, UVP

7.3.3. Zbiranje procesnega gradiva v vseh postopkih morajo organi, ki jih vodijo ugotoviti dejansko stanje in dejstva, ki so pomembna za zakonite odlobe stranke morajo imeti prilonost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliinah, ki so pomembne v konkretni zadevi in da predlagajo dokaze

Upravni postopek zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je naloga organa, ki vodi postopek preiskovalno naelo stranka ima monost, da je aktivna, nujno je, da navade dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek poudarjeno je naelo ekonominosti - postopek mora biti kolikor se da hiter, povzroati mora im manj strokov in ustvarjati im manjo zamudo za stranke

Kazenski postopek obdolenec in toilec imata naelno poloaj enakih strank, eprav je de facto in de iure poloaj toilca bolji, saj je toilec predstavnik dravne oblasti toilec navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlaga dokaze obdolenec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist naelo kontradiktornosti tudi sodie samo zbira in izvaja dokaze, ki se nanaajo na konkretni primer preiskovalno naelo enako podrobno morajo biti preuena dejstva in dokazi ki so obdolencu v korist in ki ga obremenjujejo naelo materialne resnice pomembna je glavna obravnav a preiskovalno naelo se pokae v tem, da mora predsednik senata skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razisti in da se doene resnica. Senat sme odloiti, da se izvedejo tudi e ne predlagani dokazi ali dokazi, ki so bili umaknjeni. Popolno obtoenevo priznanje ne odvee sodia dolnosti, da izvede tudi druge dokaze.

Pravdni postopek stranki sta si prirejeni z zahtevki prosto razpolagata dolni sta dokazati resninost trditev o dejstvih, na katere opirata svoje zahtevke sodie ne sme upotevati dejstev, ki jih ni predlagala nobena od strank razpravno naelo predsednik senata na glavno obravnavi postavlja vpraanja in skrbi: o da se navedejo vsa odloila dejstva o da se dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih o da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na navedbe strank o da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje

57

Simona, UVP

Vsi temeljijo na naelu proste presoje dokazov organ, ki vodi postopek na temelju pravil loginega miljenja in splone ivljenjske izkunje sam presoja, katera dejstva so podana in katera ne (ni vezan na pravne predpise) Pristojni organi poznajo pravo po uradni dolnosti iura novit curia

7.3.4. Pravovarstvena odloba Izdana je lahko ele, ko je zbrano procesno gradivo, ki omogoa pravno odloitev Pomembna je glavna obravnava (ustna v upravnem postopku) glavni del postopka, v katerem se javno in ustno razpravlja o posamezni zadevi in potem o njej tudi odloi Pravovarstvena odloba je oblastni pravni akt, s katerim se odloi o predmetu obravnavanja V upravnem sporu je to upravna odloba, sicer sodba Ima 4 dele o Uvod Podatki o organu, ki je vodil postopek, o strankah in zastopnikih in pooblaencih, kratka oznaitev zadeve, podatki o glavni obravnavi in dan, ko je o stvari bilo odloeno o Izrek ali dispozitiv Del, v katerem se avtoritativno odloi o predmetu postopka Vsebina je odvisna od pravne odloitve, ki je bila sprejeta Opredeljena je pravna posledica, ki pove, kako naj bo konkretni primer reen Nanj se razteza pravnomonost odlobe o Obrazloitev Navedeni so razlogi, ki utemeljujejo pravno odloitev Opisano je procesno gradivo Utemeljena mora biti pravna odloitev Navedena morajo biti ugotovljena dejstva Navedeni morajo biti uporabljeni FPV Naveden mora biti pomen posameznih pravnih pravil Pojasnitev pravne posledice o Pravni pouk Navaja pravno sredstvo, rok, v katerem ga je treba podati, in organ, na katerega ga je potrebno nasloviti

7.3.5. Pritobena pot Vsakdo ima pravico do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih javnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih Pritoba je redno pravno sredstvo, ki je vselej mono proti prvostopenjski pravni odlobi Pritobeni rok je 15 dni Pravoasna pritoba zadri izvritev pravovarstvene odlobe Mono je izpodbijati, da: o So bila bistveno krena doloila pravovarstvenega postopka o Je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno o So bili kreni materialnopravni formalni pravni viri 58

Simona, UVP

o pritobi odloa organ vije stopnje pritoba je lahko o neutemeljena se zavrne in potrdi odloba organa prve stopnje o utemeljena delno razveljavi in se o njej ponovno odloi na drugi stopnji vrnitev zadeve v ponoven postopek organ prve stopnje mora opraviti vsa tista pravovarstvena dejanja in obravnavati vsa tista vpraanja, na katera je opozoril pritobeni organ. V ponoven postopek se zadeva vrne, e je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno ali pa so bila krena doloila pravovarstvenega postopka

7.3.6. Pravnomonost sodnih in upravni odlob smisel pritobene poti je to, da se zadeve e enkrat preverijo, da se odpravijo napake in pomanjkljivosti in da se izenauje pravna praksa na obmoju, ki ga instanni organ pokriva. V zelo pomembnih in obutljivih zadevah je dopustna tudi pritoba zoper odlobi organa druge stopnje Ko je pravna pot izrpana ali do nje sploh ni prilo postanejo pravne odloitve dokonne in naeloma nespremenljive Neizpodbojnost ali formalna pravnomonost pravne odlobe ni ve mogoe izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi Materialna pravnomonost - stranke in dravni organi so vezani na vsebino pravne odlobe Pravnomonost prepreuje, da bi bilo mogoe e enkrat odloati o isti zadevi ne bis in idem V upravnem postopku je sprejeto naelo subjektivne pravnomonosti odloba, ki se ne more ve izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku oz. so ji bile z njo naloene doloene pravice ali obveznosti, postane pravnomona kopica izrednih pravnih sredstev o Smisel je v tem, da ni mogoe posegati v pridobljene pravice in pravne poloaje ter da ni mogoe stopnjevati obveznosti Izredna pravna sredstva so asovno omejena in ne zadrijo izvritve. Vlagajo jih lahko le pooblaeni predlagatelji. Kazenski in pravdni postopek obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti o Kazenski izredna omilitev kazni o Pravdni revizija Obnova postopka je najbolj tipino izredno pravno sredstvo (tudi upravni postopek). Razlogi, ki dovoljujejo obnovo postopka: o Absolutne bistvene kritve postopka o Nova dejstva in dokazi e so razlogi zadostni, se obnova dovoli in se v obsegu, ki ga obnovitveni razlog utemeljuje, o zadevi na novo odloi Zahteva za varstvo zakonitosti vlaga pristojni dravni toilec, e so kreni materialni ali procesnopravni predpisi o V KZ tudi obsojenec in zagovornik Izredna omilitev kazni kazen se omili, ko se pokaejo okoliine, ki jih ni bilo, ko se je sodba iztekla, ali pa so bile pa se zanj ni vedelo, pa bi oitno pripeljale do mileje obsodbe 59

Simona, UVP

Revizija tretja stopnja pravdnega postopka o Proti odlobam druge stopnje o Bistvene kritve nekaterih pravil pravdnega postopka in kritev materialnopravnik pravil o Njen namen je tudi zagotavljanje enotne sodne prakse V upravnem postopku je tu e odprava in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ninostna zahteva. o Za nino se lahko vselej izree doloba, ki: Ne bi smela biti izdana v upravnem postopku Bi s svojo izvritvijo povzroila dejanje, ki je kaznivo Je ni mogoe izvriti Izdal organ brez zahteve stranke, e je ta zahteva potrebna in stranka kasneje ni v odlobo niti izrecno niti mole privolila o Izda se na predlog stranke, dravnega toilca ali predlog dravnega pravobranilca Akti milosti o Pomilostitev Oblastni posamini pravni akt v pristojnosti dravnega poglavarja Nanaa se na individualno doloeno osebo Z njo se opusti pregon ali popolnoma ali delno oprosti izvritev kazni Izreena kazen se spremeni v milejo ali se izbrie obsodba o Amnestija Sploni pravni akt, v pristojnosti DZ Individualno nedoloen krog oseb, opredeljene so s tipskim znakom Opusti se pregon, delno ali popolnoma se opusti izvritev kazni, izreena kazen se spremeni v milejo, izbrie se obsodba ali odpravi posledica obsodbe o Abolicija Pravnim naslovljencem se opusti kazenski pregon in jim zato ni mogoe izrei kazni

7.3.7. Izvrba Postopki, v katerih se izvrujejo pravnomone pravne odlobe V nekaterih primerih jih pravni naslovljenci izvrijo sami, pri drugih morajo sodelovati pristojni dravni organi e niso izvrene prostovoljno se izvajajo prisilno prisilna je lahko samo tista, ki je formalno pravnomona in pri kateri je potekel morebitni rok (takna odloba je izvrilni naslov) Upravna izvrba je predvidena za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca. Kadar gre za prisilno izterjavo nepremininskega premoenja ali delea drubenika sodna pot Kazenskopravne odlobe-poseben postopek Civilnopravne odlobe sodni izvrilni postopek o Na predlog prizadetega upnika o Potreben je izvrilni naslov 60

Simona, UVP

Upniki se poplaajo po vrstnem redu, po katerem so si pridobili pravico do poplaila iz nekega predmeta o Izvrba se opravi na nain, ki je za dolnika najmileji Plailo denarnih terjatev (sredstva izvrbe): o Prodaja preminin o Prodaja nepreminin o Prenos denarne terjatve o Unovenje drugih premoenjskih pravic o Prenos sredstev, ki so na raunu pri banki Plailo nedenarnih terjatev se nanaa na: o Izroitev stvari o Dobava nadomestnih stvari o Izpraznitev in izroitev nepreminin o Odprava, opustitev ali dopustitev nekega dejanja o Vrnitev delavca na delo o Vpis pravic v javne knjige o Razdelitev stvari o Izposlovanje izjavne volje Nenadomestno dejanje: o Denarna kazen o Niz denarnih kazni

7.4. Ustavnosodno pravno varstvo 3 sklopi zadev: o Odloanje o ustavnosti in zakonitosti zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splonih pravnih aktov, ki so izdani za izvrevanje javnih pooblastil, odloa tudi o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splonimi naeli mednarodnega prava o Ustavna pritoba zoper kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin s posaminimi akti ko so izrpana vsa sredstva o Spori glede pristojnosti med razlinimi vrstami dravnih organov, o odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade in ministrov, o protiustavnosti aktov in delovanja politinih strah ter o pritobah v postopku potrditve poslanskih mandatov Odloa se glede na zahtevo pooblaenih predlagateljev in tistega, ki izkae svoj pravni interes Pooblaeni predlagatelji: 1. Dravni zbor 2. Tretjina poslancev (30) 3. Dravni svet 4. Vlada 5. Sodie 6. Dravni toilec 7. Banka Slovenije

61

Simona, UVP

8. Raunsko sodie in informacijski pooblaenec vpraanje ustavnosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo 9. Varuh lovekovih pravic - e meni, da predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil nedopustno posega v PTS 10. Predstavniki organ lokalne skupnosti e posega v ustavni poloaj ali ustavne pravice lokalne skupnosti 11. Reprezentativno zdruenje samoupravnih lokalnih skupnosti e so ogroene pravice samoupravne lokalne skupnosti 12. Reprezentativni sindikat za obmoje drave, poklic ali posamezno dejavnost ogroene pravice delavcev Abstraktna presoja naelna ugotovitev skladnosti/ne skladnosti z ustavo Konkretna presoja obravnava se konkreten primer, ki je izhodie in vpliva na reitev Ustavno sodie zakon razveljavi, ostale splone prane akte pa odpravi al razveljavi Lahko tudi odloa o sporni temeljni pravici Odlobe so dokonne in obvezne Ni niti rednih niti izrednih pravnih sredstev Stalia US imajo pomembno pravno vlogo precedenno pravo Opira se na ustavo

62

Simona, UVP

9. POGLAVJE Razlaga normativnih pravnih aktov

Wroblewski razlaga v irem in ojem pomenu o V iremu pomenu je soznanica za razumevanje jezikovnih znakov o Ko jezikovne znake pomensko doloimo s filolokimi in pravnimi tehnikami govorimo o razlagi v ojem pomenu besede Von Savigny rekonstrukcija izlui normodajalevo sporoilo, brez da bi ga kakorkoli spreminjala Kelsen razlaga nas lahko pripelje do ve reitev, ki so enakovredne, uporabnikova odloitev je pravila, e ostala znotraj pomenskega okvira norme, ki mu lahko pripie katerikoli pomen Praktina razlaga sploni in abstraktni zakon mora opredeliti tako, da dopua enopomensko odloitev v individualnem ivljenjskem primeru Znanstvena razlaga enopomenski odgovor se ji izmika vedno tedaj, ko se osredotoa na samo en del pravnega pojava Zakon razlagalca vedno v celoti zavezuje in mora izhajati iz njega Normativno izhodie je po Hartu vedno odprt pomenski prostor, iz katerega moramo z razlago izluiti splono in abstraktno pravno pravilo, ki ga uporabimo v konkretnem primeru Razlaga je miselna dejavnost, s katero razlagalec konstruira in pomensko opredeli splono in abstraktno pravno pravilo, ki ga zakon sporoa in jezikovno uokvirja V kontekstu razlaga razlagalec: o Rekonstruira zakonske monosti o Jih vsebinsko doloi o Izbere kombinacijo, ki se najtesneje ujema s pravnorelavantnimi znailnostmi primera

2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov

Praktina (operativna) razlaga pravni subjekt razlaga pravni akt v zvezi s konkretnim primerom, ki ga mora reiti o Njegov namen je da se dokoplje do reitve, ki jo potrebuje v konkretnem primeru o Poseben pomen ji daje praktini primer Metodina (znanstvena, strokovna) razlaga ne gre za reevanje konkretnega primera, ampak je razlagalev namen iri o Temelji na tem, da ugotovi, katera pravila zakon zajema in v em sta vsebina in pomen pravil o Izhodie so e reeni primeri ali namiljeni primeri Avtentina razlaga o njej govorimo, e so nosilci metodine razlage dravni organi o Ima enako pravno mo kot akt, ki ga razlaga o S tem aktom tvori pomensko celoto o Pomembna je takrat, ko je interpretativni akt toliko nejasen, da so mone nasprotujoe si razlage Normativne akte razlagajo tudi posamezniki o Metodina razlaga razlaga, ki jo izvajajo pravni strokovnjaki in pravni izvedenci, ki v strokovnih in znanstvenih delih razlagajo pomembne zakone in druge FPV

63

Simona, UVP

3. Razlagalni argumenti
Obvezni razlagalni argumenti tisti, ki jih navaja e zakonodajac Neobvezni uporabljamo jih glede na naravo stvari in jih tako kakor obveze argumente podrobneje razlenjuje pravna teorija

3.2. Jezikovna razlaga 3.2.1. Narava jezikovne razlage Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki sestoji iz jezikovnih znakov Klasino pojmovanje temelji na preprianju, da sta razlagalec in razlagano besedilo drug od drugega loeni enoti raziskovalec spoznava, ne da bi pomensko oplajal, sodoloal ali ga dojemal kot kulturnozgodovinski subjekt, ki je kot tak sestavni del ire drubene celote, katere del je tudi pravo Naloga jezikovne razlage je, da v skladu z besedoslovnimi, slovninimi in stilistinimi pravili jezika rekonstruira besedni pomen pravnega pravila, ne da bi bilo potrebno, da se besedni pomen ujema tudi s pravnim pomenom pravnega besedila Nujno jo je dopolnjevati tudi z drugimi metodami Pomen ni lastnost besedila, ampak je razmerje med lovekom in besedilom, vkljuno z jezikovnimi konvekcijami v doloeni drubi in resninostjo, na katero se besedilo nanaa. Jezikovni znaki imajo pomen edinole na ustrezen kontekst Pomembno je, da kontekstno razumevanje razorouje ustaljeno jezikovno razlaganje kot samostojno metodo razlage Kontekst razumevanja je celoten postopek normativne konkretizacije zakona glede na konkretni ivljenjski primer, ki je predmet pravnega odloanja Nujno jo je postaviti v iri kontekst

3.2.2 Zakonski jezik Skupno stalie je, da je izhodie zakonskega jezika sploni pogovorni jezik, ki ga pomensko doloamo glede na splono in vsakdanjo rabo Zakonski jezik je vselej nad pogovornim jezikom, ki ga pomensko spreminja, dopolnjuje in mu v pravo tudi odvzema pomen Ve ravni zakonskega jezika o Naelno izhajamo iz dejstva, da gre v zakonu za sploni pogovorni jezik, razen e so proti temu staliu tehtni razlogi o Druga raven so sploni izrazi in besede, ki imajo v pravo drugaen pomen kot v splonem pogovornem jeziku o Tretja raven so pravni izrazi, ki so sad pravnikega jezika in imajo vedno poseben pravni pomen Testno povezane s hierarhino nadrejenostjo zakonskega jezika splonemu pogovornemu so tudi pravne definicije ali opredelitve o Z njimi zakonodajalec opredeljuje izraze, za katere meni, da so pravno pomembni in da utegnejo biti sicer vsebinsko nejasni in pomensko preve odprti Posebno mesto imajo tudi pravna naela, ki pomensko sodoloajo vsebinsko odprti in vepomenski zakonski jezik, v katerem so vsebovana pravna pravila 64

Simona, UVP

3.3. Logina razlaga Ima dvojni namen z njo preverjamo, kar smo ugotovili z drugimi metodami, hkrati pa nam omogoa, da tudi z njo ugotovimo nove pomene, ki jih ni mogoe dosei in izluiti z drugimi metodami razlage Pravno odloanje je mogoe le ob predpostavki, da temeljni na pravilnem nainu oblikovanja misli, sklepanja in dokazovanja pravila formalne logike S pravili formalne logike ne moremo ugotoviti pravilne razlage zakonskega besedila, so pa ta pravila vedno temelj, na katerem mora graditi vsaka vsebinsko pravilna ali prepriljiva razlaga Vse pravila, ki so v nasprotju s formalno logiko, morajo biti izloena kot nesmiselna in protislovna, ali pa sme smatrajo kot nasprotja, ki morajo biti odpravljena Kadar je pravilo v celoti protislovno ali nesmiselno velja, da pravnega pravila ni in imamo opraviti s pravno praznino

3.4. Sistematina razlaga Doloa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeenost v zunanji in notranji pravni sistem Zunanji sistem razpira, kakna je zunanja podoba in zgradba zakona, je delo postavodajalca, ki oblikuje posamezna pravna doloila in jih razporeja v oje ali ire enote o Pomemben je naslov zakonov, posameznih poglavij o Od tega kam je pravno pravilo uvreno je soodvisen tudi pomen, ki ga to doloilo ima o Vasih je lahko doloitev tudi nerodnost ali spodrsljaj, ki je v nasprotju z notranjim sistemom Zunanji sistem je v senci notranjega Notranji sistem pove, kakna je vsebinska povezanost in strukturiranost predmeta, ki je pravno urejen o Je izraz vsebine,ki vnaa v pravno snov ustrezno enotnost in vsebinsko povezanost med deli o Nujno je, da je notranji del vsebinsko, hierarhino in asovno usklajena celota odprava antinomij (argument specialnosti, asovni argument, argument avtoritete)

3.5. Zgodovinska razlaga Oji pomen genetina razlaga, ki sklepa na pomen zakonskega besedila in sestavnih delov glede na potek pravodajnega postopka o Upoteva razloge za izdajo zakona, kolikor jih je mogoa razpoznati glede na drubene razmere, ki so sprejem zakona izzvale iri pomen razlaga tudi gospodarske, politine in kulturnocivilizacijske razmere v katerih je zakon nastal in so ga vsebinsko sooblikovale o Pomen razmer in drubenega konteksta o Pomemben tudi pri razvoju drubenih institucij, ki jih zakon prevzema in izraa Objektivistini nain razlage zakon razlaga ne glede na voljo zakonodajalca ampak glede na ratio legis, kolikor je razpoznaven preko zakonskega besedila

65

Simona, UVP

Odlono se zavraa prilagajanje razlage dnevnim potrebam in razmeram, gre se za to, da je ratio legis avtonomen in da razlagalec ie odgovore na vpraanja, ki jih zakonodajalec pogosto ni predvidel niti mogel predvideti o Zakon je vedno del kulturnozgodovinskega konteksta Subjektivistina razlaga razlaga se volja zgodovinskega zakonodajalca o Namen je pomembneji pri mlajih in novejih besedilih, njegovo mo pa slabi s pretekom asa kot razlagalno izhodie se sprejema namen, ki bi ga zakonu pripisal sedanji zakonodajalec

3.6. Argumentum a simili ad simile 3.6.1. Pojem Sklepanje od podobnega na podobno Iz tega, da se neposredno pravno urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podoben primer velja enaka pravna posledica, ki je doloena za neposredno urejeni dejanski primer Zanesljivost je tem veja, tem ve je bistvenih sestavin, ki so skupne obema primeroma Varuje se naelo pravne varnosti Dva primera sta si podobna ele takrat, ko se ujemata v lastnostih ki so ratio legis Skupni vrednosti temelj je tertium comparationis in preko njega sklepamo od podobnega na podobno

3.6.2. Analogija intra legem Analogija intra legem je sklepanje po podobnosti v mejah monosti, ki so dane znotraj posameznik pravnih pravil (zlasti, kako drugae ..) Nanaa se na notranje praznine to so praznine, ki jih postavodajalec e v naprej predvideva Ne gre za razirjanje posameznega pravila do pravno urejenega primera na njemu podoben nain vseskozi smo v dosegu posameznega pravila in v njegovem okviru sklepamo po podobnosti

3.6.3 Zakonska analogija (analogia legis) Analogia legis ima iri domen kot analogia intra legem Je posamina analogija, pri kateri izhajamo iz primera, ki je urejen z doloenim zakonskim ali drugim pravnim pravilom in od ega primera sklepamo na neurejen primere, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, ampak jim je tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostnih

3.6.4. Pravna analogija (analogia iuris) Deli se na delno (analogia partialis) in popolno (analogia totalis) Razpeta je med doloeno pravno pravilo, ki ga sposploimo in uporabimo tudi za razmerja druge vrste, e se vrednostno ujemajo z neposredno urejenim razmerjem Uporabljamo jo lahko tudi tako, da na temelju ve pravnih pravil oblikujemo pravno naelo, s pomojo katerega ustvarimo splono in abstraktno pravno pravilo in z njim napolnimo pravno praznino 66

Simona, UVP

Lahko tudi izhajamo iz samih pravnih nael, ali iz duha pravnega sistema in to uporabimo za temelj urejanja pravno uenurejenega primera popolna analogija (uporabimo jo, ko so vse druge monosti e izrpane)

3.6.5. Pomen zakonske in pravne analogije Z njimi zapolnjujemo pravne praznine Sta tudi sredstvo, ki ju postavodajalec zavestno uporablja in z njuno pomojo ureja drubena razmerja, ki so vnaprej predvidena in oznaena kot pravno pomembna urejevalno naelo (enakopravno se vrednotijo razmerja, ki so si v bistvenem podobna)

3.6.6. Posebnosti v KP Kaznivo je le tisto dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in doloa njegove znake in kazen zanj Zakonska in pravna analogija sta prepovedani Biti mora tako natanno doloeno, da se preprei samovoljno, od subjektivne ocene odvisno irjenje in oenje kriminalne cone Potrebno je opredeliti monega storilca, kaj se teje za izvreno dejanje, kakna je prepovedana posledica in po potrebi tudi druge znake Dovoljena je le analogia intra legem

3.7. Argument teoloke redukcije Predpis le navidezno ureja doloen dejanski stan: pojavi se prekrita pravna praznina, ki jo zapolnimo s tem, da dodamo izjemo od pravila izjemni dejanski stan

3.8. Argumentum a contrario Doloena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke dejanskega stanu e izrecne predpostavke niso podane, pravna posledica za taken primer ne vela Vse sestavine zakonskega dejanskega stanu so razlog, da nastopi doloena pravna posledica (opredeljene morajo biti dovolj dolono in natanno, da lahko z zanesljivostjo sklepamo da velja samo za zakonski dejanski stan s taknimi sestavinami) Argumentum a contrario je le sredstvo, s katerim ugotovimo, da dejansko gre za pravno praznino, ne pove pa nam, kako jo naj reimo Naeloma velja, da se specialno pravilo nanaa e na primere, ki so z njim izrecno zajeti in da se za druge primere uporablja splono pravilo o Ne smemo ga povzdigniti na raven splonega, lahko pa ga analogiziramo, e tehtni razlogi narekujejo, da se znailnosti konkretnega primera bolje ujemajo s specialnim pravilom kot s splonim V KP je argumentum a contrario povzdignjen v naelo Nulla crimen nulla poena sine lege praevia

67

Simona, UVP

3.9. Arugumentum a fortiori (argumentum a maiori ad minus, argumentum a minori ad maius) Je razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da pravna posledica, ki se navezuje na doloeno primarno ali sekundarno hipotezo, velja tem bolj v primeru, ki ima e v veji kakovosti poudarjeno lastnost, ki je pogoj za pravno posledico, kakor urejen primer Argumentum a maiori ad minus o Sklepanje od vejega na manje o Za tistega, za kogar velja ve, velja tudi manj Argumentum a maiori ad maius o Sklepanje od manjega na veje o Pravna posledica e bolj utemeljeno velja za veje, kot za manje

3.10. Argumentum a cohaerentia Temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota v kateri ne sme biti antinomij Napotuje na merilo, ki jih uporabljamo za odpravljanje notranjih neskladij argument avtoritete, specialnosti in asa

3.11. Argumentum a completudine Temelj na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vedno mogoe najti pravilo, s katerim razreimo katerikoli pravni problem Oji pomen v pravnem sistemu ni praznin iri pomen zdruljiv s sodobno teorijo, po kateri je splono sprejeto da so pravne praznine nekaj, emur se ne moremo izogniti Argument pove, ali sploh gre za pravno praznino in nam omogoa s pomojo pravnega sistema in nael najti pravno pravilo, s katerim pravno praznino napolnimo

3.12 Namenska razlaga Doloa pravni pomen jezikovnih znakov, glede na namen, ki ga ima pravno doloilo Naravno in pravno je, da ie razlagalec pomen besedila najprej v besedilu samem Pomaga si z drugimi razlagami o Logina mu pove, ali je merilo konsistentno in mu pomaga, da s preprievalnimi argumenti zajame tudi primere, ki niso neposredno urejeni o Zgodovinska razlaga ga opozori na namen in okoliine o Sistematina doda pomen pravnih nael

4. Besedni rezultat razlage

Pove nam, kakno je razmerje med pomenom jezikovnih znakov in pomenom pravnega pravila, ki ga preko njih rekonstruiramo Govorimo o dobesednim zoujoi ali razirjajoi razlagi o Dobesedna iz zakonskega besedila je mogoe neposredno in jasno razbratni, v em je pravno pravilo in kaken je njegov pomen o Zoujoa/razirjajoa doloene ohlapne in nejasne besede razumemo tako, da njihov pogovorni pomen zoimo ali razirimo 68

Simona, UVP

Zoujoo in razirjajoo razlago moramo razlikovati od razlagalnih pravil o Izjeme je potrebno razlagati zoujoe ne smemo razirjati pravil, ki so izjema na splono pravilo

5. Razlage ustave kot hierarhino najvijega splonega pravnega akta

3 sklopi vpraanj: lovekove pravice in temeljne svoboine, oblika drave in dravna ureditev Slovenska ustava je na dosti mestih zelo redkobesedna Kljuna je tudi vloga ustavnega sodia, ki odloa o ustavnosti splonih pravnih aktov in o ustavnih pritobah Slediti mora splono sprejeti metodologiji pravnega vrednotenja in pravnega razlaganja, zavezuje jo tudi pravno izroilo in utrjena spoznanja pravne stroke Na eni strani sprejema US odloitve, s katerimi ugotavlja, kaj ustava pomeni, na drugi strani pa doloa le ustavno dopustne okvirje Ni pristojno zapolnjevati pomensko odprt pravni prostor Ni pristojno preuevati, ali je zakonska ureditev vsebinsko primerna naelo samoomejitve

6. Razlaga posaminih pravnih aktov

Del teorije vztraja, da se uporabljajo enaki principi kot za razlago splonih pravnih aktov v resnici sprejemljivo le za oblastne pravne akte Vselej je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odloanja in je razlago izzval Nerazumljivo, nesmiselno in protislovno oblikovani izreki oblastnih posaminih pravnih aktov so eni izmed razlogov, ki jih mora pritobeni organ upotevati po uradni dolnosti Zasebni posamini pravni akti razlaga je subjektivistina Poglavitni cilj je dognati namen, ki ga je stranka hotela dosei (iemo skupen namen) Nejasna doloila se razlagajo v korist stranke, ki ni pripravljala pogodbe (pri pogodbah, ki jih je pripravila in predlagala ena stranka) Nejasna doloila v neodplani pogodbi razlagamo v pomenu, ki je manj teak za dolnika V odplani pogodbi jih razlagamo v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravinem razmerju

7. Utemeljitev razlagane odloitve

Pomembna je praktina razlaga, ki jo morajo opraviti pristojno pravodajni organi, preden sprejmejo in izdajo ustrezen sploni pravni akt O tem, ali je pravilna, odloa US njihovo razlagalno stalie je razvidno iz razlogov, ki so navedeni v konkretni odlobi Utemeljitev je pomembna sestavine obrazloitve, ki jo morajo vsebovati vsi oblastni posamini akti o Navedejo se materialno pravni in postopkovni predpisi o Pojasni se, kako so jih razlagali o e gre za nov primer, je nujno navesti razlagalne argumente Kakovostna utemeljitev kae na tehten premislek in vsebinsko pretehtanost Pomembna je ker, utrjujejo strokovno avtonomnost nosilca odloanja, stranke so seznanjene z razlogi za doloeno odloitev (s tem jim je dano tudi gradivo, ki ga poskuajo ovrei in za pritobene organe, ki presojajo utemeljenost pritobe 69

Simona, UVP

8. Teoretini pogledi na razlago normativnih pravnih aktov

8.1. Od Montesquieujevega sodnika do vrednostne jursprudence Montesquieu: Sodniki in drugi pristojni organi naj bodo le usta, ki izrekajo besede zakona Feuerbach: Sodnik naj bo vezan na golo rko zakona, njegov posel naj bo le to rko primerjati s konkretnim primerom in ga glede na zakon rei V obeh primerih gre le za mehanino uporabo zakona in drugih formalnih pravnih virov Sodnik naj zakon reproducira, brez da bi ga vsebinsko napolnjeval in dopolnjeval Izhodie teorije je zaprtost pravnega sistema, ki naj bi bil vsebinsko popoln ola pojmovne jursprudence vnaa v pravno odloanje pojmovni normativni okvir Jhering nija jurisprudenca (razlaga zakonov, ugotavljanje njihove vsebina, odpravljanje nejasnosti) in vija jurisprudenca (logina in sistematina razlenitev posameznih pravnih institutov in pravnih pojmov Uporabljanje prava je prenos vsebine zakona na konkreten primer Nastala je v 19. Stoletju Zakoni so vsebinsko popolni in so predpostavljali pravinega zakonodajalca V Franciji se pojavi v asu, ko dobi civilni zakonik (1804) in druge zakonike, ki so vsebovali racionalno naravno pravo V Nemiji je zgodovinska ola prava odklanjala racionalistino naravo in zatrjevala, da Nemija e ne potrebuje enotnega dravljanskega zakonika, saj je ele na drugi stopnji v razvoju narodnega druga (obiajno pravo-znanstveno spoznavanje in preuevanje obiajnega prava-uzakonitev prava) V NEM so razvijali sistematino razlago, ki je sistematizirala tudi njihovo pravo, s katero se je ustvarila podlaga za nemki enotni civilni zakonik leta 1896 Prizadevali so si za subjektivistino-statien razlagalni pristop, ki ga je mogoe uporabljati dotlej, dokler zakoni vsebinsko ustrezajo drubenim razmeram, ki jo jih izzvale Ko se razmere zanejo spreminjati je naloga pravne znanosti, da najde in utemelji nove naine, kako razlagati in razumeti zakon Jhering zaetnik ole interesne jurisprudence Pravni red mora drubi zagotavljati nujne ivljenjske pogoje Razbija se mit o samozadostnosti zakona in opozarja na pestrost interesov, ki so predmet pravnega odloanja v konkretnih primerih Heck kakor zakonodajalec tudi sodnik razmejuje interes in odloa o interesnih konfliktih Sodnik je vezan na zakon in ovrednotenje interesov, ki ga je opravil zakonodajalec Sodnik je pooblaen dopolnjevati in popravljati zakonska pravila, ki so glede na pestrost ivljenjskih interesov postala pomanjkljiva Larenz interesna jurisprudenca je povzroila revolucijo v uporabi prava, ki je razbila zakrnelost formalnologine pojmovne jurisprudence in ko je v postopek odloanja vnesla pomen interesov Interesi so tudi vrednostno merilo, kako naj zakon razumemo in ovrednotimo

70

Simona, UVP

Smer ole svobodnega prava Kantorowicz in Erlich Vsako uporabljanje zakona je ustvarjalno V zakonih so pravne praznine, ki jih je potrebno napolnjevati Upotevati je potrebno tudi sodno in sodniko pravo Pisno zakonsko pravo ne more biti popolno Geny obravnaval danes splono sprejete argumente V primeru pravnih praznin je upoteval kot dopolnjevalne pravne vire obiajno pravo in se izrekel za svobodo iskanja prava

8.2. Dworkinovo carstvo prava kot razlagalna celota Dworkin (1931), Anglija Nasprotuje pozitivistinemu staliu, da je pravo le skupek pravil Pravo ob pravnih pravilih sestavljajo tudi pravna naela Bistvena razlika je v tem, da naela vsebujejo tudi razsenost tee ali pomembnosti moralna tea Sodnik nima na voljo prostega preudarka, ampak mora primer reiti z opiranjem na pravna naela Pravna naela so zbirni pojem za naela, politine usmeritve in druge standarde Naelni argumenti argumenti, ki dokazujejo da politina odloitev varuje posameznikove ali skupinske pravice Politini argumenti utemeljujejo politine odloitve in trdijo, da politina odloitev ustreza kolektivnemu cilju celotne skupnosti Sodniki naj se opirajo na naelne argumente Uvaja idealnega sodnika Herkulesa, ki je zmoen najti eno in edino najboljo reitev opre se na ustavo, zakone in precedenne primere ter na naelne argumente, ki so temelj prava oblikuje vseobsegajoo teorijo, ki odkrije pravice strank in jih ne ustvarja retroaktivno Njegova teorija gradi na celostnem razumevanju prava Je nasprotnik prostega preudarka, ki naj bi ga sodnik imel

8.3. Prispevek teorije argumentacije v pravu Zavraa pravi decizionizem, ki pretirano poudarja pomen ivljenjskega primera in spregleduje zakon in pravni determinitezem, ki pretirano poudarja pomen zakona in spregleduje pomen ivljenjskega primera Odloitev mora biti vedno racionalno utemeljiva Sodniko odloanje ni ve mehanino in ni isti voljni akt, ampak je intelektualno opravilo, ki zahteva prepriljivo utemeljitev

71

Simona, UVP

10. POGLAVJE Sistemizacija prava

1. Pojem in prvine sistemizacije prava
Sistemizacija prava se nanaa na znanstveno razporejanje pravnih pravil in pravnih nael, ki veljajo v doloenem asu in prostoru Sistemizacija se nanaa tudi na pravna naela Poglavitne prvine sistemizacije o Splona in abstraktna pravna pravila skupaj s pravnimi naeli o Drubena razmerja, na katera se pravna pravila nanaajo o Nain, kako so posamezna drubena razmerja in sklopi drubenih razmerij pravno urejeni Temeljna enota je splono in abstraktno pravno pravilo ire enote so pravne ustanove, panoge in pravna podroja Pravna ustanova zajema pravna pravila, ki na enak nain urejajo isto vrsto ali isti sklop drubenih razmerjih

2. Klasine pravne panoge

2.1. Ustavno pravo Zajema pravila in naela o temeljih dravnopravne ureditve Klasina ustavna tvarina obsega o Naela o obliki drave o Temeljne lovekove pravice in dolnosti o Ustroj drave Ker je ustava temeljni in izhodini pravni vir je tudi ustavno pravo temeljna pravna panoga

2.2. Civilno pravo Celota pravil in pravnih nael, ki urejajo osebna in premoenjska razmerja, v katerih so pravni subjekti prirejeni in avtonomno Temeljni na dispozitivnem pravu, ki ga omejujejo nekatera pravila kogentnega prava, ki prepreujejo zlorabe avtonomije Temeljno je naelo vestnosti in potenja, ter prepoved zlorab pravice Sploni del civilnega prava se nanaa na tvarino, ki je skupna civilnemu pravu kot celoti o Pravni subjekti, pravno razmerje, pravice pravnih subjektov, pomen lasa, pravni posli + temeljni naeli Stvarno pravo se nanaa na pravna razmerja med ljudmi glede na stvari o Pravna pravila in naela o stvareh, posesti in o posameznih stvarnih pravica o Vrste stvarnih pravic so doloene s kongentnimi pravnimi pravili lastninska, slunosti, zastavna pravica in realna bremena, tudi stavbna in emfitevza o Stvarne pravice so absolutne Obligacijsko pravo je podponoga civilnega, ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleenci teh razmerij o Ena stranka je drugi zavezana, da kaj da, stori, opusti, dopusti, druga stranka pa je upraviena zahtevati izpolnitev

72

Simona, UVP

Pravnoposlovne obveznosti temeljijo na enostranskih obveznostnih poslih, ki so sad enostranske izjave volje pristojnega subjekta ali soglasja dveh ali ve. o Neposlovne obveznosti: odkodninske obveznosti in obveznosti iz neupraviene pridobitve ali poslovodstva brez naroila Dedno pravo ureja prehod premoenja umrlega na drugo osebo o Na temelju oporoke ali zakona o Nujni dele Avtorsko pravo ureja osebna in premoenjska razmerja glede duhovnih stvaritev s podroja knjievnosti, umetnosti ali znanosti Civilno se je opiralo na: o ODZ 1811 o Zakon o dedovanju 1976 o OZ 2011 o Stvarnopravni zakonik 2002

2.3. Druinsko pravo Skupek pravnih pravil in nael, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnosti, razmerja med strai in otroki, posvojitev, rejnitvo in skrbnitvo Naelo avtonomije je mono omejeno, pravila so po veini kogentna

2.4. Gospodarsko pravo Gospodarsko (trgovinsko pravo) obsega pravna pravila, ki urejajo pravni statis in pravne posle gospodarskih subjektov Statusno pravo zajema tvarno, ki se nanaa na tipologijo gospodarskih subjektov, njigovo ustanavljanje in prenehanje, njihovo pravno osebnost in notranjo organizacijo o Po veini prisilne narave o Poglavitni pravni vir je zakon o gospodarskih slubah 1993 in 2006 naelo zaprtega tevila gospodarskih subjektov omejitev glede splone izbire dejavnosti o Preteno samostojna panoga Pravo gospodarskih poslov nanaa se na pravne posle, ki jih sklepajo gospodarski subjekti o Pravna pravila in naela o skupnih znailnostih gospodarskih pravnih poslov, o poglavitnih pravnih poslih trgovcev in o tipinih gospodarskih poslih o Gospodarske pogodbe so vse tiste pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti o Gospodarski subjekti so gospodarske drube in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni posamezniki o V OZ sestavina civilnega prava

2.5. Delovno in socialno pravo Delovno pravo je celota pravnih pravil in pravnih nael glede delovnih razmerij Individualno delovno pravo ureja sklenitev delovnega razmerja, pravice in dolnosti strank v delovnem razmerju, odgovornost za delovne obveznosti, varstvo pri delu in prenehanje delovnega razmerja

73

Simona, UVP

Kolektivno delovno pravo se nanaa na delodajalce in delavske organizacije, na kolektivna pogajanja, na kolektivne spore in sodelovanje delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih Socialno pravo vkljuuje pravice, ki jih imajo delavci na temelju delovnega razmerja,a jih dale presega, ker ima pravico do ustrezne socialne varnosti e vsakdo kot lan drube pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, socialno varstvo ter varstvo otrok in druine. Pomembna so naela lovekovega dostojanstva in socialne drave, svobode dela, varstva rpi delu, Viri delovnega in socialnega prava: mednarodni cilji in drugi akti OZN, mednarodne organizacije dela in Evropskega sveta, ustava, zakon

2.6. Upravno pravo Pravna pravila in pravna naela o organizaciji in dejavnosti dravne in javne uprave, o pravicah in dolnostih v upravnopravnih razmerjih ter o nadzorovanju in odgovornosti upravnih organov Ena stranka je nosilec oblasti/javnega pooblastila, da kot oblastno nadrejen subjekt odloa o pravici, obveznosti ali koristi drugega pravnega subjekta Vedno v javnem interesu Organizacijsko upravno pravo se nanaa na ustroj in dejavnost javne in dravne uprave vlada RS Nekatere funkcije dravne uprave lahko opravljajo tudi samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije in posamezniki na podlagi zakonskega javnega pooblastila Upravni organi: o Pripravljajo predloge zakonov, drugih predpisov in strokovno gradivo za vlado o Izvrujejo zakone in podzakonske akte o Izdajajo podzakonske akte o e je potrebno tudi samo udejanjajo pravne predpise o Odloajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristi pravnih subjektov in pravnih oseb v konkretnih upravnih zadevah o Opravljajo inpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov o Zagotavljajo delovanje javnih slub Materialno upravno pravo sestavljajo pravna pravila in pravna naela o pravicah in dolnostih pravnih subjektov v upravnopravnih razmerjih

2.7. Finanno pravo Ureja finanno dejavnost drave in finanno pravna razmerja med pravnimi subjekti Vkljuuje pravna pravila in pravna naela o finannem poslovanju dravnih organov glede zbiranja, delitve in uporabe dohodkov zaradi financiranja javnih dejavnosti Podpanoge: proraunsko, davno in monetarno-banno Ena stranka je vselej dravni oblastni organ, ki deluje v javnem interesu

74

Simona, UVP

2.8. Kazensko pravo Celota pravnih pravil in nael, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije Opisi kaznivih dejanj zajemajo vse tiste kazenskopravne prepovedi in zapovedi, ki varujejo temeljne loveke in drubene dobrine Temeljna naela KP: o Naelo lovekovega dostojanstva in humanosti o Naelo legitimnosti in omejenosti represije samo na primere, ki varstva loveka in drugih temeljnih vrednot ni mogoe zagotoviti drugae o Naelo zakonitosti o Naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti o Naelo pravine kazni Sploni del: naela KP in pravna pravila, kis e nanaajo na zasnovo in skupne znailnosti vseh kaznivih dejanj, na splone prvine in predpostavke kazenske odgovornosti in na sistem kazenskih sankcij Posebni del: opis posameznih kaznivih dejanj o 21 poglavij o Zrcalo hierarhije vrednot o Prvo je kaznivo dejanje umora

2.9. Postopkovno pravo Zajema sodne in druge postopke, v katerih se odloa o pravicah in dolnostih strank v konkretnih pravnih zadevah Kogentno

2.10. Mednarodno (javno) pravo Je panoga, ki ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodnega prava Subjekti so predvsem drave Temeljna naela: o Enakopravnost in samoodloba narodov o Suverena enakost drav o Neuporaba sile in gronje s silo o Mirno reevanje mednarodnih sporov o Nevmeavanje v notranje zadeve o Delimo ga na mirnodobno in vojno pravo Vsebuje pravila o oblasti drave v asu in prostoru, o sklepanju mednarodnih pogodb, o odgovornosti drav za protipravna dejanja, o mednarodnih organizacijah, Osrednji formalni pravni viri: o Mednarodno obiajno pravo o Oba pravna naela o Mednarodne pogodbe teorija o primatu mednarodnega prava 75

Simona, UVP

teorija o primatu dravnega prava dualistina teorija med obema vrstama prava ni razmerja pod/nadrejenosti, saj sta obe vrsti loeni, vzporedni in preteno neodvisni ni pravnih sankcij, saj ni posebne organizacije reakcije na kritve so obiajno politine in moralne

2.11. Mednarodno zasebno pravo ureja statusna, druinska, premoenjska in druga materialnopravna razmerja s tujo prvino pravila doloajo, katero pravo se naj uporabi v razmerju s tujo prvino kolizijska pravila o Pravo dravljanstva statusna in druinskopravna razmerja o Pravo kraja, kjer je stvar o Pravo, ki sta ga izbrali stranki o Pravo kraja, kjer je storilec deloval o Pravo kraja, kjer je nastopila kodna posledica o Materialno pravo sodia, ki odloa o stvari Vedno ve pravil je unificiranih Kogentnost

3. Temeljne skupine prava

3.1. Notranje in mednarodno pravo Notranje panoge, ki urejajo razmerja znotraj posamezne drave ali njenih upravnoteritorialnih enot Mednarodno pravna pravila in naela, ki urejajo razmerja med subjekti mednarodnega prava

3.2. Materialno in formalno pravo Materialno primarna, temeljna razmerja med pranimi subjekti o Pogodbena razmerja o Razmerja med zakonci o Formalno pravo pravna pravila in naela, ki prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialno pravnih pravil o Ustroj pravnih oseb o Postopek oblikovanja pravic in dolnosti o Kolizijska pravila o

3.3. Javno in zasebno pravo Javno o Pravni subjekti so drug drugemu podrejeni o Ustavno, upravno, finanlno, kazensko, postopkovno, mednarodno javno

76

Simona, UVP

Zasebno o Prirejeni, naelo avtonomije, dispozitivnost, lastni interesi o Civilno, gospodarsko, mednarodno zasebno Druinsko pravo preplet zasebnih in javnih prvin Delovno in socialno pravo- preplet o Sklenitev in prostovoljno prenehanje delovnega razmerja -zasebno o Ostalo javno

4. Vpraanje novih pravnih panog

Potrebno je, da se izoblikujejo pravni instituti in pravna naela, ki novonastalo podroje obvladujejo in ga tako intenzivno preemajo, da gre za enovito in koherentno pravno celoto

77

Simona, UVP

12. POGLAVLJE Pogledi na naravo prava

1. Naravno pravo
1.1. Uvod Skupno izhodie naravnega prava je, da je veno in nespremenljivo, da je splono veljavno, da je vsebinsko pravilno, da ga lovek lahko spoznava in da je nadrejeno pozitivnemu pravu Pozitivno pravo je asovno, krajevno in personalno omejeno, njegovi ustvarjalci so ljudje, vsebuje pa tudi pravila, ki so le bolj ali manj popolna in pravina Naravno pravo je vsebinsko merilo pozitivnega

1.2. Antino (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje Aristotel izhaja iz enotnosti forme in materije Narava je popolna forma stvarnosti nekega predmeta Vsako bitje ima cilj lovek je politino bitje (zoon polition) Pravo je mono le tam, kjer je skupina svobodnih in enakih dravljanov ivi skupno ivljenje, da bi zadovoljila svoje potrebe Pogoj je, da veljajo medsebojno priznani zakoni in da se zakoni nanaajo na razmerja med osebami, ki so si enake v pogojih vladanja in podlonosti Govori o drubenem pravu, ki se deli na naravno in dogovorjeno, razlika nastane ele z uzakonjenostjo Naravno dopua minimum spremenljivosti Naloga pozitivnega prava je, da normativno konkretizira naravno pravo glede na ustrezen as, prostor in ljudi, ki se jih pravo tie in s tem omogoa, da pravno ivljenje normalno poteka Naelo blagohotnosti konvencionalna pravinost Nauk o pravinost izhaja iz naela enakosti Enakost je sorazmernost, pravino je neka sredina Izravnalna pravinost pravinost med tistimi, ki so si po naravni neenaki, pred zakonom pa so si enaki Razdeljevalna pravinost enakost med ve osebami glede na teo, ki jim jo pripisuje ustrezno merilo razloevanja (poloaj v drubi)

1.3. Sholastino naravno pravno pojmovanje -13. Stoletje Povezano s Tomaem Akvinskim (kranski aristotelik) Razumskost je pomembna razsenost prava in pomeni, da zakon ne sme biti akt vladarjeve volje Zakon je razumska ureditev, ki jo zaradi skupnega dobrega razglaa oseba, katere dolnost je, da skrbi za red Toma sledi Avgutinu in razlouje med: o Venim (bojim) zakonom lex aeterna vel divina Soznanica za boanski razum, ki upravlja z vsem kar obstaja Je nad voljo 78

Simona, UVP

Naravnim zakonom lex naturalis Sodelovanje razumnih bitij v venem zakonu Je sestavina venega, deloma pa tudi izraz naravne razsodnosti lovekega uma Poglavitni zapovedi sta delati dobro in se izogibati slabemu o lovekim zakonom lex humana Dopolnjuje naravnega glede na vsakokratna pomembna drubena razmerja Izpeljuje splona pravila naravnega zakona na tri naine S sklepanjem iz splonih nael Podrobnejim urejanjem glede na splona naela Dopolnjevanjem naravnega zakona o Posebnim bojim zakonom Neposredno izraa veni zakon Ujema se z novo in staro zavezo loveko pravo mora biti v skladu z bojim in naravnim zakonom loveki, ki se razhaja z naravnim, ne zavezuje lovekove vesti loveki zakon, ki kri boji zakon se ne sme uporabljati

1.4. Racionalistino naravno pravo 17. In 18 stoletje Naravno pravo se je sekulariziralo in se oprlo na loveki razum, ki postane vir prava Vir prava je osamosvojeni razum, ki kot pravo spoznava tisto, kar je racionalno uvidno tisto, kar je mogoe razumsko utemeljiti, izkustveno preveriti in opredeliti kot sad soglasja Utemeljitelj: Grotius O pravu vojne in miru Njegovo pravo temelji na lovekovi drubeni naravi in lovekovi sposobnosti, da ravna po naelih razuma Vir prava v ojem pomenu je lovekova skrb za skupnost Naravno pravo je nespremenljivo Vrhovno vodilo je pravinost, pravino je kar ni krivino, krivino pa je, kar je v nasprotju z obestvom bitij, ki uporabljajo razum Potrebno je spotovati tujo lastnino, sklenjene pogodbe, treba je vrniti storjeno kodo in za zloin pretrpeti povrailo s kaznijo Samuel Pufendorf (17.st) Naravno pravo popolnoma loi od bojega Razvije sistem naravnih dolnosti Vsak naj drugega podpira, kolikor more Temeljno delo: O obveznostih loveka in dravljana po naravnem zakonu Christian Thomasius (1655-1728) Louje med etiko, politiko in pravom Pravo se nanaa na zunanje obveznosti, je medsebojno in prisilno Ne delaj drugemu, kar noe, da bi drugi tebi

79

Simona, UVP

Christian Wolff (1679-1754) Gradi na etinem perfekcionizmu Oblikoval je sklenjen sistem nauka o dolnostiH Immanuel Kant (1724-1804) Razlikuje med pravno zakonodajo, ki ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi in nravno zakonodajo, ki se nanaa na lovekovo notranje ivljenje in zahteva od njega, da ravna moralno Pravo opredeljujejo kot skupek pogojev, ki na temelju splonega zakona svobode zdrui svobodno voljo enega s svobodno voljo drugega Naravni zakon je zakon, katerega obveznost mora biti tudi brez zunanje zakonodaje razumsko spoznavna V srediu je lovek kor nravna osebnost Varuje se nedotakljivost lovekovega dostojanstva in celoten katalog lovekovih pravic pomembno je prispeval k utemeljitvi temeljnih lovekovih pravic Ni venega in univerzalnega prava Pravo je izkustveni pojav, njegova vsebina je sad lovekove razumske in voljne odloitve, *** Nastanek moderne drave je povezan s pravnim priznanjem temeljnih pravic loveka in dravljana, z naelom delitve oblasti ter z vsemi tistimi pravnimi naeli in institucijami, ki so znailne za moderno dravo Lock + Montesquieu = teorija o delitvi dravne oblasti Lock + Rousseau = liberalna teorija o drubeni pogodbi Teorija o drubeni pogodbi poudarja kot politino izhodie naravno pravno sporoilo Louje med naravnim(ljudje so svobodni, enaki in nosilci prirojenih lovekovih pravic) in dravnim stanjem Naloga drave je, da varuje temeljne lovekove pravice in skrbi za to, da se uresniuje drubeni dogovor

1.5. Sklepno pojasnilo Najbolj sporna je teza, da je naravno pravo veno in univerzalno, ter da ga je kot tako mono razumsko spoznati Naravno pravo je kritika pozitivnega prava

2. Pravni pozitivizem
2.1. Uvod Preuuje pozitivno pravo, to je pravo, ki dejansko obstaja Pravo obravnava kot dejstvo, ki ga je mogoe empirino preveriti in ga nato kot takega opisati, razleniti in ugotoviti povezave med njegovimi sestavnimi deli

80

Simona, UVP

2.2. Zakonski pozitivizem Z zakonom razumemo vsakrno oblastno postavo Pravo je skupek pravil, ki jih v obliki zakonov in drugih splonih pravnih aktov izdajajo oblastni dravni organi e so ta pravila po veini drubeno uinkovita, gre za pravila pozitivnega prava Najdemo e v Rimu Za praktinega pozitivista je zakon vseobseen in samozadosten Zaetek v 19. stoletju, ko je zakon doivel poseben razmah o Razvoj industrije, kapitalistini nain proizvodnje, naraala je pestrost drubenega ivljenja potrebna je bila pravna enakost, pravna predvidljivost in pravna varnost Monistien pozitivizem-zakone je sprejemal kot poglavitni formalni pravni vir Etatistien pozitivizem pravo je bilo izenaeno s postavami, ki jih je sankcionirala drava Formalistien pozitivizem pravo je raziskoval kot normativno zgradbo, ki je vsebinsko samozadostna in hierarhino sestavljena Za veljavnost prava zadoa e to, da ga postavi pristojni dravni organ, ki ravna v postopku in na nain, ki sta pravno predvidena Zakon lahko ima poljubno vsebino, e tako nizkotno zakonsko pravo je veljavno, dokler je ustvarjeno v pravem postopku Pozitivisti izhajajo iz tega, da zakonodajalec ne sprejema nizkotnih zakonov Eksegetina ola (Nem) in ola pojmovne jurisprudence (Fr) Obe sta utrjevali pravno varnost in se zavzemali za to, da mora biti vsebina zakona predvidljiva in da jo je prav zato treba ugotavljati z merili, ki naj bodo kar najbolj objektivizirana

2.3. ista teorija prava (Hans Kelsen) Priznava le tisto kar je mogoe logino spoznati in utemeljiti Ni prostora za vrednote, dejstva in vsebino pravnih pravil Prostor je le za pozitivno pravo, njegovo formalnologino zgradbo in povezave med njegovimi sestavinami Pravni sistem je utemeljen s pravili iste ali vije stopnje pravno pravilo velja, ker je bilo sprejeto v skladu z vijim pravilom . Vse dokler ne pridemo do ustave, ki jo utemeljimo s pranormo Pranorma (temeljno pravilo) omogoa, da pravna pravila obravnavamo kot pravila, ki veljajo Osredotoa se na formalnologino strukturo prava pravne pojme in dinamina plat (kae se v hierarhini zgradbi= Metoda pripisovanja: pravni pogoj dolnost (naj) pravna posledica Pojem pravnega pravila gradi na sankcijskem pravilu, na katerega se navezujejo vedenjska pravila, to so pravila, s katerimi se izognemo aktivaciji prisile Poglavitne naloge pravnih pravil so monost, da pravila zapovedujejo in prepovedujejo, dovoljujejo, pooblaajo ter razveljavljajo e veljavna pravila in namesto njih uveljavljajo nova

81

Simona, UVP

Postavodajalev jezik predpisuje in sporoa najstvene odreditve. Naloga znanosti je, da ta pravila opie in pove, kakne pravne posledice naj nastopijo, e so podani takni in drugani pravni pogoji. Jezik pravne znanosti je deskriptiven, postavodajalev jezik je preskriptiven Leonid Pitamic (1885-1971) Zagovornik, uenec in tudi kritik iste teorije prava Pravil je, da je pravo samo eno in ga ni mogoe umetno deliti na naravno in pozitivno Drava je pravni subjekt, ki je soznanica za skupek pravnih pravil, ki se nanaajo nanj

2.4. Hartova analitina teorija Njegova teorija je splona (pojasnjuje in razjasnjuje pravo kot celovito drubeno in politino institucijo, ki jo obvladujejo pravila) in deskriptivna (ker je moralno nevtralna) Pravo razume kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil Primarna pravila nalagajo dolnosti in povedo, kaj posamezniki morajo oz. esa ne smejo Sekundarna pravila o Pravilo o priznanju veljavnosti rule of recognition Odpravlja nedolonost primarnih pravil Doloa lastnosti primarnih pravil, da jih lahko identificiramo kot pravila doloenega pravnega sistema Za veljavnost primarnih pravil zadoa, da so splono uveljavljena, za veljavnost sekundarnih pravil pa je nujno, da jih dravni uradniki sprejemajo kot skupne standarde svojega delovanja in se po njih ravnajo o Pravila o spreminjajo rules of change Reujejo problem statinosti primarnih pravil Pooblaajo, da posamezniki ali enote posameznikov primarna pravila spreminjajo, razveljavljajo in uveljavljajo nova o Pravila o sojenju rules of adjudication Opredeljujejo sodne organe in postopek v katerem pristojne osebe oblastno presodijo, ali so bila primarna pravila krena, da v primeru kritve izreejo ustrezno sankcijo in s tem pripomorejo k temu, da so primarna pravila uinkovita Spregleduje, da primarna pravila ob dolnostih vsebujejo tudi pravice Teava je tudi v pravilu o priznanju, ki ne utemeljuje samega sebe

2.5. Pravni realizem Usmerjen je proti vsakrnemu neivljenjskemu formalizmu in proti vsakrnemu neivljenjskemu osamosvajanju zakona, ki bi ga bilo mogoe mehanino uporabljati Resnino pravo nastaja ele v pravni praksi Naloga pravne teorije je, da se ukvarja s pravom kot dejstvom, in ga kot taknega tudi ustrezno pojmovno pojasnjuje Ameriki pravni realizem je dosegel vrhunec v asu New deala (1930) Zakonska pravila so le vir prava in ne e samo pravo 82

Simona, UVP

V srediu so sodniki in drugi dravni uradniki, ki oblastno odloajo v konkretnih primerih Pomembni so bili tudi Skandinavci Uppsalska pravna ola (Axel Hgerstrm) Bili so odloni nasprotniki metafizinega pristopa Pojmovni aparat je treba kritino oceniti in razumeti glede na resninost, na katero se nanaa Ross Pravo predpostavlja, da sodniki obutijo pravna pravila kot zavezujoa in da ta pravila tudi dejansko uporabljajo Pravna pravila, ki ustrezajo zgornjima meriloma so veljavna

2.6. e nekaj splonih opomb 2.6.1. vpraanje zornega kota Bobbio ko govorimo o vpraanju pristopa pomeni, da se ukvarjamo samo z veljavnim pozitivnim pravom, ne da bi se s tem opredeljevali do idealnega, naravnega, racionalnega ali kaknega drugega prava. Pozitivista zanima samo pozitivno pravo. Pozitivno pravo ne pomeni, da drugega prava ni, pomeni le, da je predmet preuevanja pozitivnega prava le pravo, ki je dejavno v doloenem asu in prostoru.

2.6.2. Vpraanje zasnove 2.6.2.1. Argument neprava Argumenti proti pravnemu pozitivizmu: Ni mogoe dosledno razloevati med pravom in moralo IN pravno ni le skupek pravnih nael Argument neprava: obstajajo norme in normativni sistemi, ki so v toliknem obsegu nepravini, da jim moramo odrei pravno veljavnost in naravo prava e s pravom vsebinsko ne soglaamo, ga je potrebno spremeniti in z tem vzpostaviti stanje, ki je moralno sprejemljivo e pozitivno pravo odstopa od vsebinskih predpostavk, ki so sad pravne kulture in civilizacije, potem je skrajno neloveko in nas ne zavezuje

2.6.2.2. Argument nael Pravo ni sestavljeno le iz pravnih pravil, ampak tudi iz pravnih nael, ki so vsebinsko in koliinsko odprta Pravna naela so vrednostno izhodie Pravna prava so konni izdelek, ki predpostavlja, da so ga pravna naela pomensko sooblikovala Zakonski pozitivizem jih zanemarja, ker temelji na podmeni, da so zakonska pravila vsebinsko sklenjena in popolna Kelsen jih spregleduje, saj presegajo predmet njegovega preuevanja Hart jih upoteva, a jim ne nakloni pretirane pozornosti Teorija argumentacije - potrebno je tudi preuevanje pravnih nael Alexy kritik pravnega pozitivizma pravna naela sodijo k pojmu prava 83

Simona, UVP

2.6.2.3. Argument razumevanja pravil Nujno je pravna pravila razumevati glede na dejanske ali namiljene ivljenjske primere, ki so jim pravna pravila namenjena

3. Zgodovinska pravna ola

Resnino dejavno pravo je zlasti obiajno pravo, kakor se je razvilo pri posameznih narodih Friedrich Carl von Savigny Pravo ima doloen znaaj, ki je lasten posameznemu narodu, tako kot njegov jezik, obiaji ali ustava Gibalo pravnega razvoja je narodni duh, ki je razlien pri razlinih narodih Pravo raste in se vzpostavlja skupaj z narodom Tri oblike narodnega duha: o Obiajno pravo oblikujejo ga sile notranjega duha o Pravniko pravo vsebinsko spoznava obiajno pravo in ga pojmovno-znanstveno obdela (recimo rimski pretorji) o Zakonsko pravo v dognani pravnotehnini obliki utrjuje tisto, kar je zrelo za uzakonitev Trdil je, da Nemija e ne potrebuje enotnega civilnega zakonika, ker e niso dozorele predpostavke zanj Opozoril je na vpraanje zgodovinske pogojenosti prava Kodificirano pravo ne more biti poljubni in samovoljni izmislek dravne oblasti, biti mora kulturnozgodovinsko utemeljeno in soasno tudi pravnotehnino dognano V YUGO prostoru je pomemben Bogiid raziskava o obiaji med J slovanskimi narodi SLO: Dolenc in Groi preuevanje gorskega prava Vilfan: vpraanje ljudske/narodne pravotvornosti, vpraanje reakcije posameznih drubenih skupin na vsiljeno pravo,; pravi, da so poglavitne razvojne stopnje drube precej splone, le da se pri raznih narodih ne razvijajo povsod enako hitro.

4. Socioloko pravoznanstvo
Pojmovanja, ki preuujejo drubene vzroke, drubeno vlogo, drubeno vsebino prava. Bistvo prava je v sami drubi Rudolf von Jhering vsebina prava je sad drubene boja in razlinih interesov, ki si vsak zase prizadevajo, da bi bil pravno priznani. Poglavitna aria so posamezniki, drava, cerkev, drutva in druba. Pravo je oblika, preko katere se s pomojo dravne prisile zagotavljajo ivljenjski pogoji drube. Roscoe Pound pravo je socialni ineniring preko njega se udejanjajo in usklajujejo posamezne vrste interesov ( interesi se nanaajo na: splona varnost, drubene institucije, morala, materialne ivljenjske dobrine ) kot najpomembneje naloge sociolokega pravoznanstva je opredelil: o preuevati uinke pravnih institucij, pravnih pravil in pravne teorije o opravljati socioloke raziskave kot priprave za pravodajno dejavnost o raziskovati sredstva za uinkovitost pravnih pravil 84

Simona, UVP

o o o

obravnavati socioloko metodo se ukvarjati s pravno zgodovino spoznavati pomembnost pravnega odloanja v konkretnih primerih

interesna jurisprudenca je opozorila na pomen sodnikega prava, ki mora zakonsko pravo dopolnjevati in ga zapolnjevati povsod tam, kjer so praznine, je vepomensko ali vsebinsko odprto Leon Duguit Utemeljil je solidaristino teorijo prava Posamezniki v drubi sodelujejo in so zaradi delitve dela med seboj odvisni. Medsebojna odvisnost je organska in je temelj za ekonomska, moralna in pravna pravila. Drubena pravila so oblike zavesti o tej solidarnosti in so hkrati sredstvo, ki varuje drubo, njeno enotnost in njeno blagostanje. Pravo nastaja neodvisno od drave Drubeno pravilo postane pravno tedaj, ko se pri ljudeh izoblikuje bolj ali manj jasna zavest o tem, da je za uresnievanje pravnih pravil potrebno dravno posredovanje Drava je pravu podrejena Dejavna mora biti zato, da se utrdi spotovanje pravnih pravil, da se kaznujejo pravni kritelji in da se razveljavijo neveljavni pravni akti ter da se vzpostavi drubeni red, ki so ga pravne kritve omajale Georg Gurvitch Na pozitivno pravo je pluralistino Utemeljil je teorijo drubenega prava, ki zatrjuje, da obstaja toliko vrst prava, kolikor je drubenih skupin, v katerih vznika normativna zavest o nainu vedenja in ravnanja v drubenih razmerjih, da te skupine lahko delujejo in opravljajo svoje dejavnosti Georg Jellinek Pravo je izraz normativne moi dejanskosti Zakon in drugi formalni pravni viri, so pozitivni le v obsegu, ki ustreza normativnim dejstvom Normativna dejstva so primarni pravni viri

5. Marksistina teorija prava

5.1. Nekateri nastavki marksistine teorije prava Poglavitni nastavki marksistine teorije prava o Marksistini pogled na zgradbo drube o Marksistini pogled na pravo v kapitalistini drubi o Marksistina kritika prava, skupaj s hipotezami o pravo v socializmu in komunizmu Marx uvra pravo v politino pravni del drubene vrhnje stavbe Meansko pravo je sad produkcijskih in lastninskih razmerij Pravo je le v zakon privzdignjena volja meanskega razreda, volja, ki je podana v materialnih ivljenjskih pogojih.

85

Simona, UVP

Potrebno je spremeniti vse razmere, v katerih je lovek poniano, podjarmljeno, zapueno, zanievano bitje. Konni cilj je bila popolna osvoboditev loveka. Osvoboditev bo mogoa, ko bo individualni lovek vase sprejel abstraktnega dravljana in bo kot individualni lovek v svojem empirinem ivljenju in individualnem delu postal generino bitje

5.2. Odzivi v teoriji prava Lukid: normativnost je osrednja znailnost prava, ekonomska baza je njegov materialni vir normativno pojmovanje prava truka: iskal je bistvo prava v sistemu drubenih razmerij, ki ustreza interesom vladajoega razreda in ga varuje organizirana sila tega razreda socioloko-ekonomistini pristop Paukanis: pravo se pojavi najprej v drubenih razmerji in ele nato v svojih abstraktnih oblikah, je drubeni pojav, ki kot taken ne more biti izrpan v pravnem pravilu. Opozoril je na zaraenost normativnega z dejanskim in obratno socioloko-ekonomistini pristop un: potrebno je upotevati tri elemente (pri raziskavah in delu pravnika): vrednosti element, element dejstva in normativni element sintetina pojmovanja prava Bloch: loveko dostojanstvo ni mogoe brez ekonomske osvoboditve, ekonomska osvoboditev ni mogoa brez lovekovega dostojanstva in lovekovih pravic

6. Kritina teorija prava

Cca 1970 v ZDA Usmerjene so proti klasinim normativno-dogmatinim teorijam prava, ki naj se ne bi ustrezno odzivale na stare in nove oblike drubene gospodovalnosti Opozarjajo na neskladnje med zunanjim ideolokim videzom in resninostjo, ki jo videz prekriva Kritini so do liberalne drave, do institucij pravne drave in do zasnove prava o Liberalno dravo zavraajo, saj ustvarja videz lovenosti in lovekove svobode, a ju v resnici zanikuje, ko dopua izkorianje delavcev, Pravo je le politika, njen nosilec je tisti, ki ima ekonomsko, politino, komunikacijsko in nasploh drubeno mo Unger izdelal je teorijo organskih skupin, ki temeljijo na loveku kot osebnosti in naj bi bile organizirane tako, da bi onemogoile dominacijo

7. Sintetino pojmovanje prava

Pravo je celovit in sestavljen drubeni pojav Nosilec odloanja je vedno lovek, ki nastopa v razlinih vlogah lovekove odloitve, so vedno povezane z drubenimi razmerji in ivljenjskimi primeri, v katerih se lovek nahaja, s pravnimi pravili in vrednotami. V naravi pravnega pojava je, da ga ni mogoe zoiti na samo eno razsenost Vrednote potrebujejo pravna pravila, ki jih opredeljujejo kot pravne vrednote, in s tem dajejo monost, da jih udejanjamo v drubenih razmerjih Drubena razmerja terjajo, da jih pravna pravila normativno oklepajo in jih poveejo z vrednotami, ki se na ta razmerja navezujejo in jih vsebinsko utemeljujejo

86

Simona, UVP

Miguel Reale (1910-2006) Pravna pravila zdruujejo dejstva in vrednote v dialektino enoto Pravo je normativni red dejstev glede na vrednote, ki so zgodovinsko uresniljive Takne teorije so tridimenzionalne teorije prava, ker pravo vidijo kot sintezo ter dialektino celoto, zgrajeno iz drubenih dejstev, vrednot in pravil. Te prvine so vedno povezane. V SLO sta sintetino pojmovanje prevzela Furlan(pravni realizem) in Viskovid Gustav Radbruch Moan vpliv novokanotvske filozofije, ki sprejema metodini dualizem in najstva Pravnih vrednost se ne da spoznati, ampak jih je mogoe samo priznati Nihe ne more ugotoviti kaj je pravino, zato je potrebno da nekdo doloi, kaj naj bo pravo Pravo je kulturni pojav, ki je usmerjen k vrednotam Je resninost, katere smisel je, da slui pravni vrednoti, pravni ideji Pravna ideja vkljuuje pravinost, smotrnost in pravno varnost Tri najvije pravne vrednote o Individualistina o Nadindividualistina o Transpersonalna Omogoajo nam tri temeljne izpeljave lovek kot posameznik, drubeno bitje ali kot ustvarjalec kulturnih dobrin Vsak nepravien zakon e ni nepravo, konfliktnost mora biti v toliknem obsegu neznosna, da se mora zakon ko nepravilno pravo umakniti pred pravinostjo Dve temeljni izpeljavi Radbruchove formule o Formula neznosnosti potrebuje ustrezno vsebinsko merilo o tem, kako je mogoe opredeliti nadzakonsko pravo Razmejiti mora med nepravim pravom, ki velja kot zakonsko pravo in zakonskim nepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravo o Formula zanikanja dopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti Umno/naravno pravo pravna naela, ki so moneja od postave, zakon, ki jim nasprotuje, ne velja Njegova teorija je most med naravnim pravom in pravnim pozitivimom o NP pravo je vsebinsko pravilno, lovekove pravice so najvija pravna vrednota o PP pozitivnost in pravna varnost sta neizogibni spremljevalki prava

87