You are on page 1of 87

Simona, UVP

Uvod v pravoznanstvo
Povzetek knjige Teorija prava
Simona

1

Simona, UVP

2

Simona, UVP

Kazalo
2. POGLAVJE – Vrste in metode pravnih znanosti .......................................................................... 6 2.2. Metode pravnih znanosti ............................................................................................................. 6 3. Delitev pravnih znanosti .................................................................................................................. 8 4. Pozitivnopravne znanosti ................................................................................................................ 8 5. Teorija prava .................................................................................................................................... 8 6. Filozofija prava................................................................................................................................. 9 7. Odnos do države .............................................................................................................................. 9 3. POGLAVJE – Pravno pravilo ..................................................................................................... 10 2. Pojem pravnega pravila ................................................................................................................. 10 3. Sestavine pravnega pravila ............................................................................................................ 11 4. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo .............................................................................. 14 5. Posamično in konkretno pravno pravilo ....................................................................................... 14 6. Primarna in sekundarna pravna pravila ........................................................................................ 14 7. Pravilo o pristojnosti...................................................................................................................... 15 8. Nepopolna pravna pravila ............................................................................................................. 15 9. Pravno načelo ................................................................................................................................ 15 4. POGLAVJE- Pravno razmerje.................................................................................................... 16 1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. ............................................. 16 2. Pravni subjekt ................................................................................................................................ 16 3. Pravica ........................................................................................................................................... 23 4. Dolžnostno upravičenje ................................................................................................................. 26 5. Pravna dolžnost ............................................................................................................................. 26 6. Zloraba pravice .............................................................................................................................. 26 7. Predmet pravnega razmerja .......................................................................................................... 27 5. POGLAVJE – Normativni pravni viri.......................................................................................... 28 1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo .............................................. 28 2. Normativni pravni akti ................................................................................................................... 28 3. Sestavine normativnega pravnega akta ........................................................................................ 28 4. Veljavnost splošnih pravnih aktov ................................................................................................. 31 5. Hiearhija pravnih aktov ................................................................................................................. 33 6. POGLAVJE – Pravni viri ............................................................................................................ 35 1. Pravni viri ....................................................................................................................................... 35 3

Simona, UVP

2. Predmet pravnega urejanja ........................................................................................................... 35 3. Vrste formalnih pravnih virov. »Spontano« in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov. 36 4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov) ............................................................... 36 5. »Spontano« nastajanje FPV........................................................................................................... 43 6. Sodba in enotna uporaba FPV ....................................................................................................... 45 7. Pravni viri posameznik panog in pravnih področij ........................................................................ 46 8. Spoznavni pravni viri...................................................................................................................... 47 7. POGLAVJE – Pravne praznine .................................................................................................. 48 2. Pravnost pravnih praznin............................................................................................................... 48 3. Klasične pravne praznine ............................................................................................................... 48 4. Pravne praznine v širšem pomenu besede.................................................................................... 49 8. POGLAVJE – Uporabljanje pravnih aktov ................................................................................. 50 1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov............................................................................ 50 2. Potek uporabe pravnih aktov ........................................................................................................ 50 3. Pomen pravnih dejstev .................................................................................................................. 51 4. Posamični pravni akti..................................................................................................................... 52 5. Konkretno pravno razmerje .......................................................................................................... 54 6. Zastaranje in priposestvovanje...................................................................................................... 54 7. Varstvo pravnega razmerja ........................................................................................................... 55 9. POGLAVJE – Razlaga normativnih pravnih aktov ...................................................................... 63 2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov ................................................................................... 63 3. Razlagalni argumenti ..................................................................................................................... 64 4. Besedni rezultat razlage ................................................................................................................ 68 5. Razlage ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega akta ............................................ 69 6. Razlaga posamičnih pravnih aktov ................................................................................................ 69 7. Utemeljitev razlagane odločitve .................................................................................................... 69 8. Teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih aktov ............................................................ 70 10. POGLAVJE – Sistemizacija prava ............................................................................................ 72 1. Pojem in prvine sistemizacije prava .............................................................................................. 72 2. Klasične pravne panoge ................................................................................................................. 72 3. Temeljne skupine prava ................................................................................................................ 76 4. Vprašanje novih pravnih panog ..................................................................................................... 77 12. POGLAVLJE – Pogledi na naravo prava ................................................................................... 78 1. Naravno pravo ............................................................................................................................... 78 4

Simona, UVP

2. Pravni pozitivizem ......................................................................................................................... 80 3. Zgodovinska pravna šola ............................................................................................................... 84 4. Sociološko pravoznanstvo ............................................................................................................. 84 5. Marksistična teorija prava ............................................................................................................. 85 6. Kritična teorija prava ..................................................................................................................... 86 7. Sintetično pojmovanje prava......................................................................................................... 86

5

Simona, UVP

2. POGLAVJE – Vrste in metode pravnih znanosti
2.2. Metode pravnih znanosti
2.2.1 Dogmatična metoda    Z njo raziskujemo pravo kot normativni pojav  preučujemo zgradbo prava, pravna pravila in povezave med njimi Če nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta pravna posledica Vključuje o Jezikovno analizo – pravo je jezikovni pojav, ki ima kot strokovni jezik dosti posebnosti o Formalno-logično analizo – omogoča da pravo pojmovno razčlenimo in izrazimo, nato pa ugotovljeno povežemo v znanstveni sistem o Sistematično analizo – 3 vidiki  Hierarhična zgrajenost pravnih aktov  Sistematizacija prava  Pristopi posameznik pravnih znanosti Preučuje de lege lata in ne de lege ferenda Nujno je upoštevati, da je ustvarjalka prava avtoriteta in da je ustvarjeno pravo dogma  tipična nosilka dogmatičnega prava je država in vse druge avtoritete (cerkvene, politične …)

 

2.2.2 Aksiološka metoda  Metoda vrednotenja  pozitivno ali negativno vrednoti pravo kot celoto ali njegove posamezne dele ( Radbruch – »Pravo je resničnost, katere smisel je, da služi pravni vrednoti, ideji prava« Če nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta dejanska posledica  ta naj vedno sloni na določeni vrednoti, ki jo pravo poskuša uresničevati Uporabna v o Pravodajni ravni  katera razmerja naj bodo urejena o Razumevanje/razlaga normativnih pravnih aktov  ugotavljanje namena zakonodajalca o Uporabna raven Pomen pravnih načel – raztegljiva vrednostna merila Znana tudi kot metoda kritike in politike  deontološka metoda  ukvarja se s pravom, kakršno naj bi bilo, ali pa s tega zornega kota kritizira pravo, ki je Občutljiva zaradi pomenske odprtosti Nekatere teorije prava izključujejo prisotnost vrednotenja (Kelsen, delno Hart)

 

   

2.2.3 Sociološka metoda  Ukvarja se s vprašanji o Vpliv družbe in njene sestave na to, kaj naj bo pravno urejeno o Vpliv družbenih interesov na razumevanje in uporabljanje NPA (normativnih pravnih aktov) o Vpliv pravnih pravil na družbo, razmerja v njej in njen razvoj 6

Simona, UVP

   

Razmerje mora biti pravno urejeno, če je v njem prisoten konflikt interesov ali pa nevarnost, da do tega konflikta pride Pri razlagi zakonov so vedno pomembni družbeni vzroki, ki so vplivali na njegovo nastajanje Vprašanje legitimnosti (družbene učinkovitosti) prava Uporabna za raziskovanje udejanjanja postavljenega prava v praksi – sodna in upravna praksa

2.2.4 Zgodovinskopravna metoda  Ločujemo med o Zgodovino posameznik pravnih panog o Nacionalno PZ o Občo PZ Sinhrona metoda – vsako obdobje posebej Sistematična metoda – razvoj posameznega instituta skozi obdobja Raziskuje vzroke in razvoj posameznik pravnih pojavov  poznavanje vzrokov in razvoja omogoča boljše razumevanje pojava in lažjo vrednostno kritiko Geneza pravnih pojavov Slabo je prenašanje rešitev, ki so se v drugem sistemu pokazale za zgrešene v lasten sistem

    

2.2.5 Primerjalnopravna metoda    Primerja sestavine enega ali več pravnih redov Zajame tudi vzroke, takoj so si podobni ali različni Preučuje: o Pravne institute o Pravne podpanoge ali panoge o Državno pravo Nujno je poznavanje tujega prava, kot deluje v posameznih državah (law in action) Deluje na 2 načina o Ločeno obravnava pravo države A in pravo države B in nato primerja tipične sestavine o Raziskuje primerjalno že od začetka Unifikacija je mogoča tam kjer: o Razlike med državami niso take, da bi poenotenje izključevale o Je prisoten interes držav, da se kolizije med njimi odstranijo  lažja mednarodna menjava Pomembna tudi za nacionalne pravne rede uvajanje institutov iz drugih pravnih redov in razlaga in uporaba zakonov Primerjava teorije prava in primerjalnega prava Primerjalno pravo Empirično-induktivna »enost v raznolikosti« Živo pravo Teorija in filozofija prava Apriorno-deduktiva »raznolikost v enosti« Značilnosti in zakonitosti

 

 

7

Simona, UVP

3. Delitev pravnih znanosti
    Zgodovinskopravne Pozitivnopravne Primerjalnopravne Teorija (+filozofija znanosti)

4. Pozitivnopravne znanosti
 Temeljna naloga o Normativno-dogmatično preuči, o Pomensko razčleni, o Sistematizira pozitivno pravo. Nižja (pojmovna) jurisprudenca – zakon razložimo, ugotovimo vsebino, odpravimo nejasnosti in protislovja Višja (pojmovna) jurisprudenca – logična in sistematična razčlemba pravnih pojmov in pravnih ustanov in povezava vseh teh v sistem Apologetski pravni pozitivizem – predvsem v socialistični dobi 20. Stoletja  pozitivnopravna znanost »spregleda«, da se je legitimnost v celoti ali deloma začela izgubljati in se poistoveti in upravičuje veljavno ureditev Znanstveni pravni pozitivizem – predvideva, da je vsebina pozitivnega prava legitimna – pravo temelji na znanstvenem in strokovnem izročilu V njeni naravi je, da zavrača metafizični pristop in pozitivno pravo ostro loči od vrednostnih meril Pravna dogmatika ne more biti samozadostna, saj je v naravi prava, da v imenu takšne ali drugačne vrednote predvideva, katera pravna posledica naj nastopi Pravna dogmatika pozitivnopravna znanost  pozitivnopravna znanost pravno dogmatiko le uporablja, saj bi bilo brez normativno-dogmatične metode nemogoče spoznati veljavno (pozitivno) pravo  problem ni uporaba n-d metode, problem je če je n-d metoda edina in zavrača, da se o vsebini pozitivnega prava lahko dvomi!

  

   

5. Teorija prava
  Preučuje splošne lastnosti in zakonitosti prava Klasične prvine, ki so predmet TP o Pravno pravilo o Pravica o Pravna dolžnost o Pravno razmerje … Ugotovitve izraža z: o Pojmi  opredeljujejo lastnosti predmeta, ki so njegove bistvene prvine  statično izražanje predmeta preučevanja – opisovanje o Zakoni  Vzročne in strukturno funkcionalne povezave med prvinami prava  Dinamično – pojasnjuje kako pojavi učinkujejo drug na drugega, nastajajo in se spreminjajo Nastala v 19. Stoletju ko je izšla iz splošne filozofije 8

Simona, UVP

Različne smeri: o Teorije naravnega prava o Pravnipozitivizem o Zgodovinska šola prava ---Splošna pravna veda, je bila zasnovana kot spoznavna teorija (filozofija prava) o Razvila je pojmovni aparat, značilen za vsako pravo  Splošni pojmi – skupni vsem pravnim panogam, a niso nujni  Temeljni pravni pojmi – nujni, brez njih ni prava; izpeljujejo bistvene prvine prava  Vsebinski pravni pojmi – z njimi spoznavamo spreminjajočo se vsebino pozitivnega prava Pomembno je raziskovalno izhodišče  lahko smo v vlogi čistega opazovalca, ali pa nas zanimajo tudi pravni igralci (povezovanje teorije s prakso)

6. Filozofija prava
 Sklopi vprašanj: o Kaj je pravo – ontologija prava o Kako naj ravnamo - aksiologija/etika prava o Kako je védenje o teh vprašanjih sploh možno – gnoseologija/epistemologija prava Nima svojega neposrednega materialnega predmeta  njena naloga je, da sistematično preučuje in razloguje o bistvenih vprašanjih prava in njegove narave Prisotnost dvoma/skepse Nevarnost: spekulativnost – izgubi se povezava z izkustvom o Razpravljanje vodi v neskončno zaporedje nazaj (za vsak vzrok je še prejšnji vzrok) o Razpravljanje se izteče v logični krogotok – vzrok posledice je prej-kot-slej posledica sama o Prekinitev na določeni točki

  

7. Odnos do države
 Pozitivacija prava – celoten vpliv države na pravo o Ustvarja formalne pravne vire o Upravni in sodni organi o Sankcioniranje državnih pravnih pravil Legalzacija prava – vpliv prava na državo o Opredeljevanje državne organizacije, pristojnosti organov in razmerij med njimi o Določanje postopkov delovanja državnih organov Teorija države se ukvarja s: o Pojmom in prvinami države o Državno organizacijo in dejavnostmi države o Oblikami držav o Pogledi na državp Dva vidika teorije države o Del avtorjev skupaj obravnava državo in pravo –> na enem mestu so skupna vprašanja, ločeno pa obravnava vprašanja, ki se tičejo samo prava ali samo države o Teorija prava in teorija države se obravnavata ločeno 9

Simona, UVP

3. POGLAVJE – Pravno pravilo
2. Pojem pravnega pravila
2.1. Pojem pravnega pravila        Temeljna normativna sestavina prava Povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih Vedenje je pravna posledica, ki naj bo uresničena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v določenih življenjskih okoliščinah Primarna pravna posledica- dovolitev, zapoved ali prepoved ravnanja Sekundarna pravna posledica – sankcija Vez naj omogoča, da določenemu dejanskemu stanu pripišemo določeno pravno posledico Tehnična pravila – spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakšna so razmerja med njimi. Njihova naloga ni opredeljevati, temveč pojasnjevati razmerja med vzrokom in posledico. Uporabljajo jih naravoslovne znanosti. Pravna pravila – osredotočajo se na to, kaj naj se zgodi, če nastopi ta ali drug dejanski stan Razumevanje pravnih pravil je odvisno od kulturno-civilizacijskih značilnosti družbe in vrednostnega sistema. Občasno pravna pravila nalagajo določeno vedenja z namenom, da do določenih posledic ne bi prišlo  takrat govorimo o tem, da so tehnična pravila zajeta v pravnih Pravna pravila so prisilna  sankcionira jih država  umeščenost v prisilni okvir omogoča, da so možnosti vedenja in ravnanja pravno zavarovane Urejajo le človekovo zunanje vedenje in ravnanje

    

2.2. Sestavine pravnega pravila     Primarna hipoteza Primarna dispozicija Sekundarna hipoteza/pravna kršitev Sankcija

2.3. Jezikovno in pravnotehnično sporočanje pravnih pravil    Pravni akti so praviloma jezikovni akti, ki nam s pisano ali govorjeno besedo sporočajo pravila o vedenju ali ravnanju Splošni pravni akti so pisni Pravno pravilo je lahko pravnotehnično vsebovano v: o Enem samem členu o V več različnih členih o V več različnih pravnih aktih iste ali celo različne pravne veljave

10

Simona, UVP

3. Sestavine pravnega pravila
3.1. Primarna hipoteza  Predvideva dejanski stan, v katerem so pravni subjekti nosilci pravic in dolžnosti o Pravic – temeljnih upravičenj o Dolžnosti – obveznosti o Temeljno upravičenje + obveznost = primarna pravna posledica oziroma primarna dispozicija  primarna hipoteza jo pogojuje (rečemo tudi zakonski dejanski stan) Lahko je opredeljena bolj ali manj natančno o Relativno določna o Ni neposredno opisana o Ohlapna

3.2. Primarna dispozicija 3.2.1. Pojem primarne dispozicije    Sporoča pravice (temeljna upravičenja) in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih Lahko prepoveduje, zapoveduje ali dovoljuje Ločimo med aktivnim (sami opravimo določeno dejanje ali zahtevamo od drugih, da ga opravijo za nas) in pasivnim (smo nedejavni) ravnanjem

3.2.2. Narava primarne dispozicije           Zapoved – zarisuje cilj, ki ga želimo doseči Prepoved – izraža prepovedano področje, v katerega ne smemo poseči, ker sicer ne bomo dosegli cilja, h kateremu prepoved strmi Dovolitev – omogoča vedenja in ravnanje, s katerim dosegamo cilje, ki so pravno pozitivno ovrednoteni Zapoved lahko izrazimo kot prepoved Korelativni pojmi – če imam sam pravico, ima nekdo dolžnost, da mi vanjo ne posega Absolutne in relativne pravice Nujna je razlaga Posameznik je pravno svoboden, če si ga ne podreja pravo, ali se mu podreja sam Država potrebuje za svoje delovanje vedno ustrezno merilo Kogentno pravo o Prisilno o Zapovedi/prepovedi se ne da spreminjati  brezpogojno o Predvsem na področju javnega prava o Omejuje avtonomijo strank o Določa prisilni okvir Dispozitivno pravo o Popustljivo o Predvideno ravnaje stranke zavezuje če, če se sami ne dogovorita drugače

11

Simona, UVP

3.2.3 Določljivost primarne dispozicije   Striktne – iz njenega opisa je razvidno, kako naj se pravni subjekt vede in ravna Dispozicije z raztegljivimi pojmi – relativno nedoločno opisujejo, kako naj se subjekt vede in ravna (takšna hitrost, vestnost, …) o Gre za pojme, ki so soodvisni od okoliščin primera, od izoblikovanih standardov in ravnanja o Nedoločni pojmi so pojmi, s spreminjajočo se vsebino o S tem, ko se njihova vsebina prilagaja raznolikim okoliščinam omogoča, da je merilo ravnanja enako v primerih, ki so si v bistvenem podobni in različno v primerih, ki so si v bistvenem različni  načelo pravne enakosti o Pravni standardi – standardi, ki so kot vsebinska merila vključeni v nedoločne pojme Alternativne dispozicije – pravni subjekt glede na lastne interese izbira med dvema ali več dopolnitvami Dispozicije z omejitvijo – dovolitev vedenja in ravnanja se mora gibati v mejah, kot jih določa pravno pravilo (roki, …) Dispozicije s prostim preudarkom – »lahko« o Pogosta na področju upravnega prava, saj ni mogoče vnaprej predvideti vseh možnih dejanskih okoliščin o US – zakon mora določati vse bistvene sestavine, ki določajo posameznikov pravni položaj o Upravni organ mora v obrazložitvi navesti vse razloge, iz katerih je razvidno da je ravnal v mejah in v skladu z namenom danega mu pooblastila Dispozitivne dispozicije – dopuščajo, da subjekt dispozicijo pravnega pravila zamenja z novo dispozicijo, ki mora biti izoblikovana v mejah pravnega upravičenja

  

3.3 Sekundarna hipoteza ali pravna kršitev     Opisuje pravno kršitev in njene sestavine Pogojuje sekundarni način vedenja in ravnanja in pravne posledice, ki naj pravni kršitvi sledijo Pravna kršitev je protipravno vedenje in ravnanje, nepravo Kaznivo dejanje – protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj (čl. 7 KZ) o Najbolj nevarna dejanja, ogrožajo in posegajo v temeljne dobrine (čast, življenje, svoboda, … ) Prekršek – kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samouprave, lokalne skupnosti, ki je kot tako določena kot prekršek in je zanj predpisana sankcija ( čl. 6 ZP) o Manj intenzivni posegi v pravno zavarovane dobrine o Z njimi se krši sožitje med ljudmi in ustrezna državljanska disciplina Disciplinski prekrški – področje delovnega prava Kaznivo dejanje + prekršek + disiplinski prekršek = tipska pravna kršitev Posebej obravnavamo kršitve pravic in obveznosti, ki so konkretizirane s posamičnimi pravnimi akti Tipska pravna kršitev je neposredna kršitev abstraktne primarne dispozicije

   

12

Simona, UVP

   

Pravica in obveznost sta le normativno konkretizirani in se sama kršitev le POSREDNO nanaša na kršitev tipskih pravil Aktivno in pasivno dejanje Navidezni stek – strožja kazen zajema tudi milejšo Nujna je relativno določena opredeljenost – delikt mora biti v naprej določen, nanj se mora navezovati določena pravna sankcija

3.4 Pravna sankcija    Pravna sankcija je sekundarna pravna posledica, pogojuje jo pravna kršitev Nujno je, da je določena v naprej in da je v naprej predviden tudi postopek o odločanju pristojnega organa ali sploh gre za kršitev in odredi pravno posledico Ni dovolj, če jo enačimo s kaznijo, saj zajema tudi oblastno ugotavljanje upravičenj in obveznosti strank , ta upravičenja so prisilno izvršljiva. Izjemoma je lahko sankcija tudi nagrada. Restitutivne sankcije – vzpostavitev sanja, kakršno je bilo pred pravno kršitvijo oz. stanje, ki koliko toliko nadomešča poseg v zavarovano dobrino Retributivne sankcije – storilec se pravne kršitve se kaznuje, kazen je povračilo za zlo, ki je bilo povzročeno V ospredju je sorazmerna kazen – sorazmernost med kaznivim dejanjem in kaznijo Kazni v KZ 1. Denarna kazen 2. Zapor (najmanj 15 dni, največ 15 let, za najhujša dejanja do 30 let) 3. Prepoved vožnje motornega vozila 4. Izgon tujca iz države Kazni za prekrške 1. Globa 2. Uklonilni zapor do 30 dni 3. Opomin 4. Kazenske točke 5. Prepoved vožnje motornega vozila 6. Izgon tujca iz države 7. Odvzem predmetov Kazen ima generalnopreventivni, sprecialnopreventivni, kaznovalni in resocializacijski namen Pri disciplinskih prekrških je namen, da prizadenejo kršitelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren 1. Opomin 2. Odvzem bonitet 3. Denarna kazen Protiustaven zakon US razveljavi Ostale proti ustavne predpise US odpravi ali razveljavi Limitarne pravne sankcije – tiste, ki imajo določeno najnižjo in najvišjo dovoljeno mejo

   

 

  

13

Simona, UVP

4. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo
    Nanaša se na neskončno število pravnih subjektov in na nedoločeno število konkretnih situacij Naslovljenec ni individualiziran Gre za vnaprej zamišljeni in predvideni dejanski stan  zakonski dejanski stan Nekateri ločujejo pravna pravila na o Pogojna – tip ravnanja in vedenja je odvisen od predvidenega dejanskega stanu, ki je pogoj za njegovo aktiviranje o Nepogojna – nanašajo se na že obstoječ dejanski stan Splošnost je pomembna saj omogoča enako in nepristransko obravnavanje vseh, ki sodijo v isto skupino. Abstraktnost je nujna, saj tako pravni naslovljenec že v naprej ve, kako naj se vede in ravna in takšno vedenje lahko pričakuje tudi od drugih  predvidljivost vedenja in ravnanja Enkratna predvidljivost – nanaša se le na eno ali na več točno določeno dejansko okoliščino Vrstna predvidljivost – abstraktni dejanski stan se v realnosti nenehoma pojavlja Splošnost in abstraktnost sta temeljni predpostavki pravne varnosti Zakon je izraz splošne volje in more biti enak za vse Korenine že pri Aristotelu, v SLO Perenič

      

5. Posamično in konkretno pravno pravilo
    Pove, kako naj se posamični pravni subjekt vede v konkretnem dejanskem stanu, ki je uresničitev in primer dejanskega stanu v konkretnem razmerju Dobimo ga tako, da tipsko individualiziramo in konkretiziramo Poznamo tudi posamično abstraktno pravno pravilo – določene dejanske okoliščine, ki še niso nastopile Splošno konkretno pravno pravilo – dejanske okoliščine so že znane, niso pa še znani vsi pravni naslovljenci

6. Primarna in sekundarna pravna pravila
 Primarna o Vsebujejo dovolitve, zapovedi in prepovedi, kako naj se subjekti ravnajo v medsebojnih pravnih razmerjih o Nanaša se na ravnanje v skladu s primarno dispozicijo  vedenjska pravila o Nanašajo se na pravice in dolžnosti, ki jih imajo pravni subjekti v pravnih razmerjih Sekundarna o Opredeljujejo pravne kršitve in nanje navezujoče se sankcije o Aktiviramo jih, ko so primarna kršena  sankcijska pravila o Nanašajo se na 3 sklope vprašanj:  Nastajanje in spreminjanje primarnih pravnih pravil  Kdo in v kakšnem postopku naj odloča o pravnosti primarnih pravil in o kršitvah pravic in dolžnosti  Zakaj in ob kakšnem izhodišču je sistem primarnih in sekundarnih pravil tudi veljavni pravni sistem  Npr.: pravila o pravodajnih organih, kdo je pristojen izdajati formalne pravne vire, pravila o organih, …. 14

Simona, UVP

7. Pravilo o pristojnosti
 Pove nam o V katerih zadevah naj pristojni subjekt določa (primarna hipoteza) o Določi katere vrste pravnih in materialnih aktov naj izdaja oz. opravlja (primarna . dispozicija) o Opredeli ravnanja, ki so negacija primarne dispozicije (opis pravne kršitve/sekundarna hipoteza) o Predvidi sankcije, ki naj zadenejo tistega, ki ravna v nasprotju s pravili o pristojnosti Zapoved, prepoved ali pooblastilo

8. Nepopolna pravna pravila
        Bierling – nesamostojna pravila imajo pomen le v navezi z drugimi že obstoječimi pravili (ta druga pravila so samostojna) Kelsen – nesamostojna pravila veljajo šele v povezavi s pravili, ki določajo prisilne akte Štempihlar – nesamostojni predpisi, ki predpostavljajo obstoj samostojnega predpisa Nepopolna naj bi bila pravila, ki na popolna odkazujejo, jih dopolnjujejo omejujejo, pojmovno opredeljujejo ali kako drugače vsebinsko sooblikujejo. Tipična nepopolna pravna pravila so definicije in pravne opredelitve. Njihova naloga je, da vsebinsko določijo pravni pojem in njegove sestavine Vsebujejo normativna sporočila, ki se nanašajo na eno izmed sestavin pravnega pravila, ki jo deloma ali v celoti opredeljujejo V pravem pomenu besede – nepopolna pravila so le tista, ki so dejansko brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravnega pravila – LEX IMPERFECTA. Nepopolna so tudi programska pravna pravila

9. Pravno načelo
       Pravno načelo izraža vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih, v katerih smo nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja Izraža temelj, merilo in urejevalni razlog Usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja Lahko so vsebovana v splošnih pravnih aktih, možno je da se sama uveljavijo v praksi ali pa so sad znanstvenega sistemiziranja in preučevanja pravne snovi Obvezna pravna načela – kot vrednostna merila jih je opredelil že postavodajalec Konflikt med več načeli rešimo s pravnimi načeli, merilo teže je vsebinska pomembnost načela, ki ga pravo izraža V širšem smislu se pravna načela lahko ujemajo s pravnimi pravili  takrat ko sporočajo temeljne pravne pojme in temeljna, izhodiščna, osrednja vodila.

15

Simona, UVP

4. POGLAVJE- Pravno razmerje
1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih.
     Pravno razmerje je normativno urejeno družbeno razmerja med dvema ali več pravnimi subjekti Nosilci: pravni subjekti, drug do drugega imajo ustrezne pravice in dolžnosti odvisne od predmeta razmerja Abstraktna pravna razmerja-vnaprej predpisana in zamišljena s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pojmi Konkretna pravna razmerja – konkretizacija in individualizacija abstraktnih v različnih družbenih razmerjih med različnimi subjekti Gre le za zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov, ki je preverljivo, predmet javnega nadzora, zato ga je možno tudi izsiliti ali pa prisilno sankcionirati. Mora biti predvidljivo, enako za vse in relativno določeno ali pa vsaj določljivo, Predpravna družbena razmerja – razmerja z lastnostmi, zaradi katerih morajo biti pravno urejena o Tista, ki so tako interesno konfliktna, da bi njihova normativna neureditev neposredno ogrožala obstoj družbe in njeno nemoteno delovanje o Tista, ki morajo biti urejena zato, zato da se družbenim nasprotjem in konfliktom izognemo ali jih omilimo o Če jih ne bi uredili, posamezne družbene dejavnosti nebi mogle usklajeno potekati, bile bi ohromljene ali onemogočene. o Pravo mora utrjevati doseženi družbeni razvoj in pravni okvir Pravo naj ureja takšna pravna razmera in si zastavlja takšne cilje,ki so uresničljivi in so izraz družbene resničnosti in njenih zakonitosti. Biti morajo legitimni, usklajeni s pravnim izročilom, s splošno sprejetim vrednostnim sistemom in načeli pravne države, biti pa morajo tudi pravnotehnično dognani in pravnoterminološko izbrušeni Ob neupoštevanju zgodnjega se pojavi pravni voluntarizem (pravno vizionarstvo) – pravo postane le sredstvo za uresničevanje političnih siljev, ki so samovoljno izbrani in vsiljeni družbi (fašizem, stalinizem, nacizem)

2. Pravni subjekt
2.1. Pravni subjekt        Je nosilec pravnih dejanj, pravnih sprememb in pravnih posledic V pravnem redu je le »pravni igralec« z določeno pravno vlogo Pravni subjekt je nosilec pravic in dolžnosti v pravnih razmerjih Fizične osebe Pravne osebe Vsi posamezniki imajo enako pravno sposobnost, da so nosilci pravic in dolžnosti Pravno sposobnost imajo tudi teritorialne, družbene in premoženjske enote, preko katerih je mogoče uresničevati pravno priznane dejavnosti in cilje  njihova pravna subjektiviteta je sad odločitve, je »umetna«. Stvar vsakokratnega pravnega sistema je, da predvidi, kdo in kateri organizmi so lahko oz. ne morejo biti pravni subjekti  pravna subjektiviteta je pravna posledica, ki jo pripišemo posameznikom in drugim pravo pomembnim enotam 16

Simona, UVP

2.2 Fizična oseba 2.2.1. Posameznik kot pravni subjekt     Vse fizične osebe so pravni subjekti Vsi imajo enako splošno pravo sposobnost, da so nosilci pravic in dolžnosti  uvede meščansko pravo (Deklaracija o pravicah človeka in državljana, 1789) Obdobje neenakosti je pred tem, predvsem v Rimu in fevdalizmu »Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva.« (čl. 7, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948)

2.2.2 Pravna sposobnost  Pravna sposobnost je abstraktno predvidena možnost, da je vsak nosilec pravic in dolžnosti o Vsakdo o Vseh pravic in dolžnosti, ki jih predvideva vsakokratno objektivno pravo Načelo enakosti – pravice in dolžnosti, ki veljajo v posamezni državi, so pod enakimi pogoji dostopne vsem, med merili razločevanja ne more biti razlik, ki bi bile predvidene glede na spol, raso … o Terja, da imajo tisti, ki sodijo v enako skupino enake dolžnosti in pravice o Na podlagi tega se oblikuje več skupin subjektov Nastane z rojstvom – pomembno pravno dejstvo, pomeni nastanek novega pravnega subjekta Konča se s smrtjo – pomembno pravno dejstvo, ki označuje konec pravne subjektivitete, ta dogodek ima pomemben vpliv na pravna razmerja, v katerih je bil pokojnik nosilec pravic in dolžnosti Izjema v zvezi z dedovanjem: pravna fikcija: Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur ->še nerojeni zarodek se šteje za že rojenega, v kolikor gre za njegove pravice

 

2.2.3. Sposobnost za dejanja 2.2.3.1. Pojmovno pojasnilo  Sposobnost za dejanja = intelektualna in voljna sposobnost, da lahko posameznik sam s svojimi dejanji pridobiva pravice in prevzema dolžnosti in da tudi odgovarja za svoje vedenje in ravnanje Predpostavlja pravno sposobnost, vendar biti pravni subjekt še ne pomeni biti sposoben za svoja dejanja Dve vrsti o Poslovna sposobnost – sposobnost za pravnoposlovna dejanja, ki imajo pravne posledice le kot voljna dejanja o Deliktna sposobnost – odgovornost za pravne kršitve

 

17

Simona, UVP

2.2.3.2 Poslovna sposobnost     Je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanju in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih Izhodišče je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi pomen in posledice njegovih voljnih dejanj Pridobimo jo s polnoletnostjo (to je izpodbojna pravna domneva) Razlogi za odvzem: o Duševna bolezen o Duševna zaostalost o Odvisnost od alkohola ali mamim o Drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje, v katerem posameznik ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in dolžnosti o Do odvzema pride v posebnem nepravdnem postopku, v pristojnosti sodišča V celoti poslovno sposobne so o Polnoletne osebe o Mladoletne osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo ali postale roditelj, če so zato pomembni razlogi  svojevrstna emancipacija (ne v enakem pomenu kot v rimskem pravu) Do 15. Leta starosti – v celoti poslovno nesposobni Z dopolnjenim 15. Letom – omejeno poslovno sposobni o Lahko sami sklepajo pravne posle o Za veljavnost pravnih poslov, ki bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje ali pravnih poslov, ki bi vplivali na mladoletnikovo življenje tudi po polnoletnosti, je potrebna privolitev staršev o Smejo skleniti pogodbo o zaposlitvi Osebe, ki so v celoti ali deloma poslovno nesposobne potrebujejo zastopnika, za otroke so to običajno starši Otrokom, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti niso zmožno skrbeti sami zase, se v nepravdnem postopku izda odločba o podaljšanju roditeljske pravice Pod skrbništvom so tudi druge polnoletne osebe, ki jim je bila odvzeta deloma ali v celoti poslovna sposobnosti

 

  

2.2.2.3. Odgovornost za pravne kršitve    Za pravno kršitev odgovarja le tisti, ki je prišteven in je ravnal krivdno Prištevnost je predpostavka krivdne odgovornosti in pomeni, da je bil storilec v času pravne kršitve intelektualno in voljno sposobna oseba Za neprištevnega se šteje tisti, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti ( čl. 16/1 KZ, podobno tudi v CP, čl. 136/1 OZ) Actio libera in causa – dejanja, ki so svobodna ko odločamo, ne pa ko izvršujemo  dejanja, ko si storilec z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je bila pred tem glede kaznivega dejanja podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to kaznivo dejanje (16/3 KZ), podobno tudi v OZ (136/2): Kdor povzroči škodo drugemu v stanju 18

Simona, UVP

prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Temeljni obliki krivde v KP o Naklep (čl. 17 KZ)  Direktni naklep (dolus directus) – kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti  Eventualni naklep (dolus eventuali) – če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da ta posledica nastane o Malomarnost (čl. 18 KZ)  Zavestna malomarnost (luxuria) – storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala ali da jo bo lahko preprečil  Nezavestna malomarnost (negligentia) – če se ni zavedal, da lahko zaradi njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnostih lastnostih tega moral in mogel zavedati o V KZ mora biti kaznivo dejanje storjeno naklepno, odgovornost zaradi malomarnosti pride v poštev le tam, kjer je tako določeno o Pri prekrških storilec odgovarja, če je prekršek storil iz malomarnosti ali z naklepom, pri določenih dejanjih je predvideno, da odgovarja le, če je ravnal naklepno Krivdna odgovornost v CP o Naklep = kot v KP o Malomarnost ≠ kot v KP, enako kot v RP  Huda malomarnost (culpa lata) – kršiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od povprečnega človeka  Lahka malomarnost (culpa levis) – kršiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se pričakuje od posebno skrbnega in pazljivega človeka V CP najdemo tudi pojem objektivne odgovornosti – odgovornost na škodo ne glede na krivdo o Odgovornost za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico o Odgovornost za ravnanje drugih (npr. starši-otrok, podjetje-delavec) o Odgovornost naj prevzame tisti, ki ima od nevarne dejavnosti ali stvari korist, oziroma tisti, ki nadzira delovanje oseb za katerih ravnanje je objektivno odškodninsko odgovoren Mladoletniki v KZ o Otroci: 0-14 – kazensko neodgovorni, proti njim se ne smejo uporabiti kazenske sankcije o Mlajši mladoletniki: 14-16 – predvidene sankcije so le vzgojni ukrepi (ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod o Starejši mladoletniki: 16-18 – vzgojni ukrepi + denarna kazen, mladoletniški zapored, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države

19

Simona, UVP

Mladoletniki v CP o 0-7 – ne odgovarja za povzročeno škodo o 7- 17 – ne odgovarja za povzročeno škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati o Po 14 letu – izenačeni s polnoletnimi osebami

2.3. Pravna oseba 2.3.1. Pojem pravne osebe  Pravne osebe so določene družbene tvorbe, ki jim veljavni pravni red priznava, da imajo to kakovost o Združenja ljudi o Stvarni substrati, ki služijo določenemu namenu, ki omogoča, da ljudje opravljajo najrazličnejše dejavnosti Družbena pogodba (podobno kot pri RP) o Dve ali več oseb se zavežeta, da si bodo s skupnimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo o Družba (societeta) ni pravna oseba o Družbeniki odločajo skupno in enakopravno o Stvar dogovora je delitev dela in poslovodstva o So samostojni pravni subjekti, družbeniki so le kot fizične osebe o V sodelovanju s 3. Osebo  Posredno zastopanje – v svojem imenu na račun družbenikov  Neposredno zastopanje – v imenu družbenikov na njihov račun Pravne osebe so umetno ustvarjeni pravni subjekti  umetno zato, ker je šele takšno ali drugačno priznanje, da je določena družbena tvorba pravni subjekt, tisto dejanje, ki naravni tvorbi pripiše pravno kakovost, ki je prej ni imela Končni nosilci vedenja in ravnanja so posamezniki, pravice in dolžnosti, ki jih ustvarijo in prevzamejo pa se pripišejo družbeni tvorbi kot pravni osebi Zanika se ločenost med pravno osebo in njenimi člani  spregled pravne osebnosti  posledica spregleda je, da za obveznosti odgovarja tudi družbenik, če je storil eno izmed predvidenih pravnih kršitev Nujne predpostavke pravne osebe o Osebna ali stvarna podlaga o Namen delovanja mora biti pravno dopusten o Nujen je ustrezen organizacijski ustroj Načini ustanovitve pravne osebe o Javni razglas – sistem objave o Pristojni državni organ z ustreznim pravnim aktom ustanovi posamezno pravno osebo o Vpis v sodni register o Z zakonom ali drugim aktom zakonodajnega telesa (npr. občina) o Ustanove: registracija, dovoljenje/odobritev

 

20

Simona, UVP

2.3.2 Vrste pravnih oseb  Korporacije ali združenja oseb (universitas personarum) o združenje se kot nova enota razločuje od svojih članov o člani združenja se lahko menjavajo o o obstoju in delovanju odločajo člani in organi v skladu s temeljnim korporativnim pravnim aktom o temeljna podlaga so ljudje o uprava je avtonomna  lahko statusno preoblikuje korporacijo ali celo odloči o prenehanju delovanja Ustanove (universitas rerum ali bonorum) o Temeljna podlaga je premoženje, kateremu ustanovitveni akt določa namen o »na ustanovni način vezano premoženje« o Uprava je namensko podrejena, nima pristojnosti odločati o statusnih spremembah in spremembi namena Pogosta je tudi delitev pravne osebe zasebnega prava in javnega prava Javnega prava: o Tiste, ki imajo oblastna upravičenja in so pristojne izdajati javne naloge, javno dejavnost ali javno službo o So v javnem interesu o Ustanavljajo se z zakonom ali drugim državnopravnim aktom  Država, zavodi, javni zavodi, podjetja, premoženjski subjekti, občine Zasebnega prava: o Dejavnost temelji na avtonomiji volje o Uresničujejo zasebne interese o Ustanavljajo se z ustreznimi zasebnopravnimi akti o Zadruge, gospodarske družbe, zasebni zavodi in ustanove Vselej je mogoče, da pravna oseba zasebnega prava pridobi javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave Vrste pravnih oseb, značilne za Slovenijo: o Krajevna združenja  Država Slovenija– hierarhično najvišja oblastna organizacija ljudi na določenem ozemlju, »pravna in socialna država«, ozemeljsko »enotna in nedeljiva«, zagotavlja lokalno samoupravo  Občine – temeljna enota lokalne samouprave, naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev  Pokrajine – jih še nimamo, a je ustavno dopustno, da se ustanovijo z zakonom  opravlja zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena  Politične stranke in društva o Zavodi, gospodarska združenja in zadruge  Zavodi – ustanavljajo se za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa … ali drugih dejavnosti, katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička, praviloma osebe javnega prava 21

 

 

Simona, UVP

 

 

Javni zavodi – opravljajo javne službe in njim podobne javne dejavnosti (klinični center, …) Gospodarska skupnost – na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnosti kot svojo izključno dejavnost, praviloma zasebnopravni subjekti: doo, komanditne družbe, dd, dnd Gospodarske javne družbe – materialne javne dobrine, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče uresničevati na trgu (komunala, energetika, …) Zadruge – organizacije c naprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov, predvsem javno pravo

o

Ustanove  Bistveno je premoženje, ki ima trajen in pravno dopustni namen  Od namena je odvisno ali gre za zasebno ali javno ustanovo ≠ osebo javnega prava, osebo zasebnega prava  Ustanova je ustanova javnega prava, če sta ustanovitelj in ustavitveni akt javnopravne narave; oseba z javnim namenom, je še vedno pravna oseba zasebnega prava  Ustanova zasebnega prava je, če je njej ustanovitelj posameznik ali civilna pravna oseba in ja bila sama ustanova tudi ustanovljena z zasebnopravnim poslom

2.3.3. Sposobnost pravnih oseb       Ožja, omejena s tem, da ne morejo imeti vseh pravic in dolžnosti, ki temeljijo na človekovih naravnih lastnostih Omejena na dejavnost, zaradi katerih so bile ustanovljene in so pravno priznane Smejo opravljati tudi druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti Veljavni so tudi tisti pravni posli s tretjo osebo, ki presegajo pooblastila v registru vpisane dejavnosti, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Dovoljeno jim je le, kar je predvideno kot njihova pristojnost oziroma kot njihovo delovno področje Delovno področje je omejeno glede na o Vsebino zadev – stvarna pristojnost o Ustrezno ozemlje – krajevna pristojnost o Pravni naslovljenci – osebna pristojnost Imajo organizacijski ustroj, ki deluje v imenu pravne osebe in na njen račun  poslovno sposobni v njenih mejah Odgovore za pravne kršitve. Gre za ravnanje fizične osebe, ki nastopa kot organ pravne osebe ali njen delavec.

 

22

Simona, UVP

2.3.4. Nekatera odprta vprašanja  Teorija fikcije- pravna oseba ni resničen pojav, ker je nosilec pravic in dolžnosti lahko samo človek o Jehringova teorija interesa  Gradi na pravici, ki je pravno zavarovan interes in na pravnih razmerjih, ki so le med posamezniki, kot resničnimi subjekti  pravna oseba ne more imeti interesov in si zastavljati ciljev, je le posredovalna oblika  Je abstrakcija, umetna celota ljudi, ki nato kot taka na zunaj nastopa kot pravni subjekt o Teorije namenskega premoženja, kolektivne lastnine in službe  Pravna oseba je pravni pripomoček, s katerim se ustvari pravna osebnost  Pravna oseba je premoženje, ki ji pripada, bodisi oznaka, ki jo uporabljamo za poseben režim kolektivnega premoženja ali tehnično sredstvo, s katerim zajamemo službena ali druga razmerja v socialnem organizmu o Kelsen  Pravni subjekt je kot celota le pravni pojav, so samo pravila, ki jih pripisujemo določenemu zbirnemu središču  Pravni subjekt je personifikacija zdaj širše, zdaj ožje celote pravnih pravil, te celote so pravno enovite in se kot sistematične enote pravnih pravil izražajo v podobi ene osebe Teorije o realnosti pravnih oseb o Gierkejeva organska teorija  Pravna oseba je resnična  Je socialni organizem, živo bitje, ki je zmožno hoteti in delati  Je pravno priznana sposobnost združenja ljudi, da je subjekt pravic in dolžnosti kot enovita celota in ne le skupek posameznikov Pavčnik o Narava pravnih oseb je razpeta med življenjsko resničnost , ki pravne osebe potrebuje in človekovo vrednostno odločitev, da se jim ta kakovost tudi prizna o Priznanje je umetno, ker ustvarja novo pravno kakovost o Je pa vseeno izraz resničnih interesov in potreb, ki pravno osebnost pogojujejo

3. Pravica
3.1. Pravica        Osrednja prvina pravice je, da subjekt ravna na določen način Ta možnost je vsebovana v abstraktni in splošni pravni normi (abstraktno upravičenje) Pravo dodeljuje takšna upravičena zato, da subjekti v njihovem okviru zadovoljijo najrazličnejše lastne interese (morajo biti v skladu s funkcijo prava v posamezni družbi) Abstraktno upravičenje vsebuje opis dovoljenega vedenja in ravnanja. Interes vsebinsko konkretizira upravičenje Interes je cilj pravice, cilj je dosežen, če ga spremlja ustrezno vedenje in ravnanje z objektom/glede na objekt Absolutne pravice – subjekt je upravičen z objektom na določen način ravnati in terjati od drugih, naj ne posegajo v njegov krog delovanja – usmerjene proti vsakomur 23

Simona, UVP

  

Relativne pravice – učinkujejo inter partes, subjekt je upravičen, da glede na objekt zahteva od drugega določeno storitev, opustitev ali dopustitev  objekt omogoča nosilcu pravice zadovoljiti določen interes Abstraktno upravičenje je dano na voljo konkretnemu subjektu prava Interes, ki ga izraža abstraktno upravičenje je tipičen interes tipičnega subjekta Pravna teža pravic je odvisna od tega, v katerem pravne aktu so pravno oblikovane o Tiste, ki so določene z ustavo so hierarhično višje od tistih, ki so določene z zakonom o Ustavno določene pravice do temeljne človekove pravice  Omejujejo državna oblast  Določajo meje v katerih se državna oblast lahko giblje  So pravno zavarovana temeljna upravičenja v razmerju do države in njenih organov kot tudi v razmerju do drugih posameznikov in pravnih subjektov

3.2. Abstraktna pravica   Sestoji iz enega ali več upravičenj Temeljno upravičenje, ki omogoča, da subjekt zadovoljuje določen interes, vselej spremlja še ustrezno pravovarstveno upravičenje o Gre za pravovarstveni zahtevek o Vsebuje možnost, da bo uporabljena sankcija, če zavezanec ne bo ravnal v skladu z obveznostjo o Aktivira se ob kršitvi temeljnega upravičenja o Uveljavlja se z tožbo, opominom, pobotanjem … o Možna je tudi državna intervencija  Posredno varstvo – posredovanje na predlog subjekta, ki mu je bila kršena pravica  Neposredno varstvo – posredovanje po uradni dolžnosti, pri pomembnih pravicah; lahko je tudi pogojno, državni organi so nosilci varstva, a je vseeno potreben predlog Za pojem pravice je poglavitno, da je pravno varstvo zagotovljeno Temeljno upravičenje ni zavarovano, če gre za »refleks pravne norme«-upravičenje imamo, nimamo pa na voljo pravnega zahtevka

 

3.3. Konkretna pravica    Temelji na abstraktni, ki je vsebovana v splošni in abstraktni pravni normi in vsebuje možnost ravnanja v konkretnem pravnem razmerju Možnost ravnanja pomeni konkretizacijo abstraktnega upravičenja Konkretno upravičenje lahko nastane o Ob stiku pravnega dejstva z normo, tako da abstraktna upravičenja uporabljamo neposredno o Tako da abstraktna upravičenja naprej individualiziramo in konkretiziramo Je voljne narave – možnost pozitivne ali negativne izbire o Pozitivna izbira – konkretizacija in uresničitev abstraktnega upravičenja (aktivna pravica) o Pogostejša je tam, kjer je pravo prožnejše (večji nabor, več nians) 24

Simona, UVP

o

Negativna izbira – subjekt ostane pasiven, saj se njegov interes ne pokriva s tipičnim. (pasivna pravica).

3.4. Teorije o naravi pravice  Teorija volje o Osredotoča se na sestavljenost pravice iz voljne moči in voljne oblasti, ki ju objektivno pravo zagotavlja subjektu prava o Windscheid  Dve pojmovni obliki pravice  V 1. primeru je pravica subjektovo upravičenje, da od drugega terja določeno vedenje  Sam odloča o tem, ali bo pravno pravilo udejanjil  je nosilec volje, saj sam odloča o uresničitvi pravnega pravila kot dela objektivnega prava, v tem obsegu se objektivno pravo odreka svoji moči  pravno pravilo postane subjektova pravica  V 2. Primeru gre za voljno oblast, ki ustvarja pravne položaje  Od pravnega subjekta je odvisno tako to, ali bo nastala posledica iz prve skupine, kakor tudi to, ali bo prišlo do spremembe in prenehanja pravic, ki obstajajo Teorija interesa o Jhering  Pravice so tu, da se z njimi varujejo življenjski interesi in potrebe  Pravica je pravno zavarovan interes  Interes je bistvena sestavina pravice in izraža njen praktični cilj, pravno varstvo je le formalna prvina in varstveni ovoj  Volja subjekta je pomembna, ko uresničuje posamezna upravičenja, takrat ko si subjekt določa smer uživanja pravice in takrat, ko je pravica kršena in je potrebno sprožiti pravovarstveni zahtevek Interesno – voljna teorija o Narava pravice temelji na soodvisnosti volje in interesa o Jellinek  Pravica je pravno priznana in zavarovana moč volje, ki je usmerjena k določeni dobrini ali interesu o Lukič o Abstraktna pravica se nanaša na tipičen interes, ki se nanaša na tipičnega pravnega subjekta in na tipičen dejanski stan o Če se tipični interesi ujemajo z interesi pravnega subjekta, bodo abstraktno upravičenje konkretizirali in udejanjili  aktivna izbira o Če jim tipični interesi ne ustrezajo, ker preko njih ne morejo uresničevati lastnih  pasivna izbira

25

Simona, UVP

4. Dolžnostno upravičenje
   O njemu govorimo, ko abstraktno upravičenje ne omogoča pasivne izbire Subjekt je pri izvrševanju vezan še na širše družbene interese in zato lastne uresničuje le toliko, kolikor so v skladu z namenom in interesno vezanostjo posameznih upravičenj Npr: roditeljska pravica, lastninska pravica

5. Pravna dolžnost
5.1. Pravna dolžnost    Je sestavina pravnega razmerja in ustreza določenemu nasprotnemu vedenju in ravnanju Zanjo obstaja v naprej predvidena pravna sankcija Ima dve prvini o Dolžnost/obveznost določenega načina delovanja o Sankcijo, ki nastopi, če obveznost ni bila udejanjena, ali pa je bila kako drugače kršena Pravni subjekt je pravno odgovoren  pogoj za pravno dolžnost So izraz normativnih zakonitosti in normativnega pripisovanja Nanašajo se na zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov Morale obveznosti o Avtonomno sprejete o Obveznosti do samega sebe o Obkrožajo pravne obveznosti in jih moralno vrednotijo

   

5.2. Abstraktna in konkretna pravna dolžnost      Abstraktna dolžnost je sestavina splošnega in abstraktnega pravnega pravila Konkretna dolžnost se oblikuje na temelju abstraktne v konkretnem družbenem razmerju Uresničitev dolžnosti je vselej v interesu druge osebe Redko tudi v interesu zavezanca (cepitev) Če zakonodajalec uporabi besedo »pravica« to ni nujno dejanska pravica, lahko je tudi pravna dolžnost ali upravičenje

5.3. Korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolžnosti    A-jevo upravičenje, predpostavlja B-jevo dolžnost Enostranska obveznost – upravičenje enega, je dolžnost drugega Dvostranska obveznost – obe stranki sta subjekta upravičenj in dolžnosti

6. Zloraba pravice
 Načini izvrševanja pravice o V pravno dovoljenih mejah – zakonito izvrševanje pravice o Kršitev prava – pravna kršitev o Izhaja iz abstraktnega upravičenja, a ga izvršuje tako, da posega v pravico, ki pripada drugemu – zloraba pravice Starejše teorije so temeljile na Qui suo iure utitur, neminem laedit (Kdor izvršuje svojo pravico, nikogar ne prizadene) in so zanikale možnost kršitve pravice. 26

Simona, UVP

 

 

Subjektivna teorija – pravico izrabi tisti, ki ravna krivdno in zato drugemu nastane škoda o Danes ne moremo soglašati, saj povzročitev škode, ne more biti cilj pravice Objektivne teorije o vsaka pravica ima svoj določen cilj in socialno funkcijo o Cilj pravice je tisti, ki opredeljuje, kako naj bo ravnanje nosilca usmerjeno o Posameznik odgovarja tudi, ko izvaja pravido »nepravilno« (neskladno z njenim ciljem) 3 prvine zlorabe pravice o Izhajanje iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, katerega meje so presežene o Konflikt dveh pravic – ena je izvrševana tako, da delno ali v celoti onemogoča drugo o Kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena Nosilec je dolžan pravico izvrševati tako, da njegovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakem obsegu tudi drugemu dopušča aktivirati njemu pripadajočo pravico Dolžnosti pristojnega organa, če pride do zlorabe o Omejitev prekoračene pravice in odreditev vzpostavitve prejšnjega stanja o Zavrnitev zahteve za pravno varstvo o Neupoštevanje ravnanj, ki presegajo upravičenje

7. Predmet pravnega razmerja
   Vse tiste dobrine, glede katerih so pravni subjekti v medsebojnih pravnih razmerjih in imajo v zvezi z njimi ustrezne pravice in pravne dolžnosti Pravne dobrine so lahko tudi same pravice in pravne dolžnosti, če so po svoji naravi takšne, da smejo biti predmet pravnega prometa Različna delitev pravnih dobrin o Naravne materialne dobrine – dobrine, ki so sad človekovega dela o Materialne dobrine – duhovne dobrine( tudi vrednote)

27

Simona, UVP

5. POGLAVJE – Normativni pravni viri
1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo
   Pravna dejstva povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih Pravne spremembe, so odvisne od dejstev, ki jim zaradi njihove narave pripisujemo ustrezne pravne posledice  pravna dejstva V širšem pogledu k normativnim aktom sodijo tudi predloge, da je treba izdati ustrezne normativne akte

2. Normativni pravni akti
     NPA je izjavno dejanje enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo Splošni pravni akt vsebuje eno ali več splošnih pravil Posamični pravni akt vsebuje posamična in konkretna pravna pravila Izjavno dejanje je voljno dejanje enega ali več pravnih subjektov »socialna volja« je volja normativnih aktov, ki so jih sprejeli večosebni državni organi  izjavno dejanje je sad volje ljudi, ki so oblikovali pravni akt in ga sprejeli po določenem večinskem načelu  predmet razumevanja je izjavno dejanje kot osamosvojena izjava, ki s sprejemom zaživi svoje lastno življenje Pomen določamo glede na hoteno voljo ali pa vsaj glede na voljo, za katero domnevamo, da je bila hotena (oporoka  iščemo pravi oporočiteljev namen) Primeri ko hotena volja ni ustrezno vsebinsko izražena o Zakon – sprememba ni mogoča, saj pravni akt velja kot osamosvojeno besedilo  možna je le avtentična razlaga, ki je preoblikovanje zakona, ki ima vse značilnosti novega pravnega besedila o Oblastni posamični akti – možni le popravki očitnih računskih in pisnih napak, sicer pa spreminjanje ni mogoče o OZ daje prednost hoteni volji, ko ta ni ustrezno izražena zaradi grožnje, prevare ali tega, ker je stranka v opravičljivi zmoti  razveljavitev pogodbe & neupoštevanje izjav, ki ne izpričujejo hotene volje

 

3. Sestavine normativnega pravnega akta
3.1. Uvod  Oblikovne sestavine povedo: o Da pristojni organ sprejme ali izda pravni akt o Da to stori v predvidenem postopku o Da je pravni akt izjavljen z ustreznim izraznim sredstvom, ki je v naprej pravno predvideno

3.2. vsebina NPA. Splošni in posamični pravni akt.    NPA je spoznaven navzven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila Splošni pravni akti so nosilci splošnih in abstraktnih pravnih pravil Posamični pravni akti pa splošna in abstraktna pravna pravila konkretizirajo in individualizirajo 28

Simona, UVP

      

Tipični splošni pravni akti: o Ustava o Zakoni o Podzakonski akti o Uredbe o Avtonomni pravni akti  Statuti  Drugi splošni pravni akti pravnih oseb  Kolektivne pogodbe Oblastni pravni akti = upravni in sodni akti Zasebni posamični pravni akti = enostranski in dvostranski pravni posli Tudi v splošnih pravnih aktih so lahko posamična in konkretna pravna pravila in obratno Od tega ali je pravni akt splošen ali posamičen je odvisno, kdo je nosilec pravnega varstva Značilno za splošne akte je, da njihova vsebina zadeva širši krog individualno nedoločenih naslovnikov, ki se lahko pojavijo v zamišljenem tipičnem razmerju Posamični pravni akti se nanašajo na določeno pravno osebo in posamično razmerje O pravnosti posamičnih pravnih aktov odločajo sodišča in upravni organi

3.3 Oblika normativnega pravnega akta 3.3.1. Pristojnost za sprejemanje normativnih pravnih aktov      NPA lahko izdajajo le tisti, ki so za to pristojni Določitev pristojnosti omogoča, da je pravni red vsebinsko usklajena celota V naravni pravnega reda je, da ustavo sprejema le en državni organ Naloga zakonodajalca je določiti, kdo so še drugi pravodajni organi Število normodajnih organov je v obratnem sorazmerju s pomembnostjo in težo, ki jo posamezni pravni akt ima o Pomembnejša kot je materija urejanja, manj je subjektov, ki imajo takšen pravni akt pristojnost sprejemati o Ustavo in zakon  le državni zbor o Zasebni posamični pravni akti  vse poslovno sposobne fizične in pravne osebe Oblastni pravni akti so splošni in posamični akti, ki jih izdajajo državni organi, uveljavljajo splošne in javne družbene interese Neoblastni akti – interesi samih pravodajnih subjektov o Družbeni pravni akti – pristojnost družbenih organov in organizacij o Zasebni pravni akti – akti fizičnih oseb kot navadnih pravnih subjektov Če pravni akt izda kdor ni pristojen za njegovo izdajanje, ne more postati pravni akt  akt ni neobstoječ, ampak gre za pravni akt, ki to kakovost ohrani vse do takrat, ko ga ne razveljavimo v ustreznem pritožbenem ali drugem pravnem postopku Če višji organ poseže v prisojnost nižjega, je akt pravno veljaven, če ima višji pristojnost, ki vključuje tudi pristojnost nižjega

 

29

Simona, UVP

3.3.2 Postopek za sprejemanje normativnih pravnih aktov    Smisel postopka je, da se opravijo vsa tista postopkovna dejanja, ki so potrebna za to, da je vsebina normativnega akta kar najbolj dognana in pravnotehnično izbrušena Postopek je toliko zahtevnejši, kolikor pomembnejša je materija urejanja (tudi bolj kvalificirane večine za sprejem) Najpomembnejši postopki, v katerih nastajajo oblastni posamični akti so vsi sodni in upravni postopki, v katerih pristojni organi določijo, kako naj bodo posamezne sodne zadeve rešene in kakšne pravice in dolžnosti naj imajo pravni subjekti v upravnih stvareh Neoblastni pravni akti – nefomalizirani postopki, prepuščeni volji zainteresiranih strank o Izjeme: nepremičnine, ustanavljanje gospodarskih družb, … Določenost postopkov je nujna, saj prispeva k temu, da je nastajanje pravnih pravil demokratično in legitimno Civilnopravna teorija: o Nebistvene kršitve  Ne morejo nikoli vplivati na vsebino in pravilnost pravnega akta o Bistvene kršitve  Relativne pravne kršitve - bistvene so zato, ker vplivajo ali bi mogle vplivati na zakonitost in vsebinsko pravilnost pravnega akta  Absolutne pravne kršitve – so predpisane z zakonom, temeljijo na predpostavki, da njihova kršitev povzroči nezakonitost in vsebinsko nepravilnost pravnega akta  dokazovanje ni potrebno  Bistvena je vsaka kršitev, ki očitno vpliva na vsebino splošnega pravnega akta, če kršitve ne bi bilo, bi bila vsebina splošnega pravnega akta drugačna  Vprašanje, ali se kot kršitev upoštevajo tudi sila, grožnja in drugi pritiski, je stvar ustavosodne presoje

  

3.3.3. Zunanje izrazno sredstvo normativnega pravnega akta     Splošni pravni akti morajo biti izraženi v pisni obliki in javno na tak način, da so dostopni vsem tistim, katerih vedenje in ravnanje urejajo Državni predpisi se objavljajo v uradnem listu Predpisi lokalnih skupnosti se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo Tudi sodbe sodišč morajo biti izdane pisno o Izjema  mandatni postopek – policist ti na kraju prekrška izroči plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba Zasebni pravni akti – dovolj je že ustna izjava ali sutrezni ustni sporazum Če so to pomembnejša razmerja je zunanja oblika aktov pisna, včasih so nujne še priče (oporoka) ali uradne osebe o Pisna oblika se zahteva za  Oporoke  Promet s nepremičninami  Notarske zapise  Tožbe  Druga pravna sredstva v sodnem in upravnem postopku

 

30

Simona, UVP

  

Smisel zunanjega urejanja je, da je vsebina pravnega akta pravno utrjena in navzven spoznavna Objava splošnega pravnega akta je pogoj za začetek njegove veljavnosti Če je predpisana pisna oblika, je ta pogoj za začetek veljavnosti akta

3.4. Materialno in formalno pojmovanje normativnega pravnega akta    Materialni pomen besede – vsebina in narava pravnih pravil Formalno pojmovanje – oblikovne sestavine Formalno ˃ materialno

4. Veljavnost splošnih pravnih aktov
4.1. Uvod  Normativni pravni akti veljajo: o na določenem prostoru – krajevna veljavnost o za pravne subjekte, na katere so naslovljeni – personalna veljavnost o v določenem času – časovna veljavnost Veljavnost prispeva k pravni utrjenosti, k pravni predvidljivosti, pravni varnosti …

4.2. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov     Oblast države se razteza na njenem teritoriju in se nanaša na ljudi, ki so na državnem ozemlju Splošni pravni akti zavezujejo vse, ki se nahajajo na njenem ozemlju Pristojnost centralnih organov se razteza na celotno državno ozemlje Pravne predpise je mogoče sankcionirati le na ozemlju države, ki jih je izdala o Osebe pridejo na ozemlje države o Osebe so državi izročene Kolizije – na območju določene države nastane pravno razmerje s tujo prvino  vprašanje uporabe prava o Mednarodno zasebno pravo  v resnici nacionalno pravo, saj ga sprejema vsaka država zase in sama določa, kako se bodo na njenem ozemlju reševala razmerja z mednarodno sestavino o Pravo ozemlja, kjer je nepremičnina (vprašanje nepremičnin) o Pravo države, katere državljan je bil zapustnik (dedovanje) ob smrti

4.3. Personalna (osebna) veljavnost SPA    SPA veljajo za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak, s katerim je označen pravni naslovljenec (državljan, vsakdo, …) Pri določenih primerih SPA je osebnostno merilo bolj poudarjeno – statuti, kolektivne pogodbe, SPA, ki se nanašajo na posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, …) Osebna vez je osrednja

31

Simona, UVP

4.4. Časovna veljava SPA 4.4.1. Začetek veljavnosti SPA    SPA imajo obvezno pravno moč le v določenem obdobju Biti morajo objavljeni preden začnejo veljati Vacatio legis – čas, ki poteče od objave PA do trenutka, ko PA dobi obvezno moč o čas za seznanitev pravnih naslovljencev z vsebino pravnega akta o dolžnost pristojnih upravnih organov da izdajo ustrezne izvedbene predpise o priprava drugih organizacijskih del in priprav, ki so potrebni za to, da je SPA mogoče udejanjiti državni predpisi  uradni list predpisi lokalnih skupnosti  glasilo, ki ga določijo same obveznost ustrezne objave je potreba tudi za SPA drugih pravnih oseb – podjetja, zavodi, organizacije ustrezna objava pomeni, da morajo biti SPA v času vakacijskega roka dostopni vsem tistim, katerih vedenje in ravnanje urejajo vprašanje objave mora biti urejeno v temeljnem pravnem aktu posameznik normodajnih subjektov Uradni list RS o Elektronska in tiskana izdaja o Dan izida je dan, ko je številka UL dana v promet o Dan more biti točno označen tako na tiskani kot el obliki o Če se dneva razlikujeta, se kot začetek vakacijskega roka, šteje datum na el. Obliki Predpisi začnejo veljati 15. Dan po objavi o Daljša doba – zahtevnejši predpisi, daljše priprave … o Krajša doba – da ne pride do izigravanj namena predpisa, če je nujno, da predpis tako hitro začne veljati; krajši rok možen tudi za avtonomne pravne akte, kjer se naslovljenci z aktom seznanijo hitreje

     

4.4.2. Konec veljavnosti SPA    Najenostavneje če sam splošni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost Najpogosteje preneha akt veljati v trenutku, ki ga označi kasnejši (mlajši) pravni akt, s katerim je ustrezno področje na novo pravno urejeno, spremenjeno ali dopolnjeno. Načela glede veljavnosti: o Argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori – višji splošni pravni akt razveljavi nižjega o Časovni argument: Lex posterior derogat legi prori –mlajši splošni pravni akt razveljavi starejšega o Argument specialnosti (v povezavi s časovnim): Lex specialis posterior derogat legi generali priori – Mlajši specialni razveljavlja starejšega splošnega Izrecna derogacijska klavzula – v prehodnih in končnih določbah SPA je točno navedeno, kateri nižji in starejši SPA prenehajo veljati in v kakšnem obsegu Splošna derogacijska klavzula –v prehodnih in končnih določbah je rečeno, da prenehajo veljati vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju z novim SPA (niso pa našteti) 32

 

Simona, UVP

 

       

Derogacijska klavzula je sad razmisleka, kako naj se SPA spreminjajo v času in prostoru, kako naj vplivajo drug na drugega in kako naj si sledijo Pomembno vprašanje je, ali mlajši splošni zakon razveljavlja starejšega specialnega o IZHODIŠČE ZAKONODAJALCA  Novi zakon se nanaša le na subjekte, ki splošnega zakona še nimajo, ali pa ga je treba dopolniti in spremeniti  Ne posega v ureditev, ki že velja za posamezna specialna področja oz. za ožje kategorije  Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori Derogacija – mlajši (višji) delno razveljavi starejšega (nižjega) Abrogacija – mlajši (višji) popolnoma razveljavi starejšega (nižjega) Razveljavitev učinkuje od sedaj, razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati Odprava učinkuje tudi za nazaj, za čas ko je bil pravni akt že v veljavi  smisel je odprava pravnih posledic, ki jih je pravni akt povzročil Zakoni se razveljavijo Ostali splošni pravni akti pa razveljavijo ali odpravijo Konec veljavnosti SPA je tudi takrat, ko izgine predmet urejanja  Cessante ratione legis, cessat ipsa lex (Če ugasne bistvo zakona, ugasne tudi zakon.) Obstaja tudi možnost, da se oblikuje nasprotni običaj o Če ga sprejmejo tudi pristojni organi, se po njem ravnajo in ga s tem sankcionirajo postane pravno učinkovit

4.4.3. Retroaktivna veljava SPA  Smisel SPA je, da v naprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v takšnih ali drugačnih okoliščinah, če bodo te okoliščine tudi v resnici nastale  pogoj za pravno predvidljivost in pravno zanesljivost Kdaj je retroaktivnost dopustna o Posamezne zakonske določbe o Javna korist o Ne sme posegati v že pridobljene pravice  Kot že pridobljene pravice se štejejo tiste, ki so konkretizirane in individualizirane v posamičnih pravnih aktih  Če abstraktno predvidena pravica še ni normativno konkretizirana kot pravno zavarovano upravičenje, ne gre za pridobljeno pravico Neprava retroaktivnost – zoženje pravic, stopnjevanje obveznosti za naprej Kazniva dejanja se ugotavljajo po zakonu, veljavnem v času storitve kaznivega dejanja, razen če je mlajši zakon milejši Tudi avtentična razlaga je lahko retroaktivna, saj se ji priznava moč akta, ki ga interpretatira

  

5. Hiearhija pravnih aktov
5.1. Narava hierarhije in njena zgradba    Odnosi nadrejenosti, podrejenosti ali prirejenosti Najprej morajo biti urejeni SPA Skladnost pomeni, da se mora nižji akt gibati v mejah, ki mu jih je vsebinsko zarisal višji 33

Simona, UVP

    

Višja stopnja tudi opredeljuje normodajalca na nižji Deloma določa tudi postopek in predpisuje zunanjo materialno spoznavno sestavino Najmanj kar mora višja stopnja narediti je to, da predvidi, kdo naj jo izpeljuje na nižji stopnji Usklajeni morajo biti tudi SPA, ki urejajo družbena razmerja na isti stopnji (argument avtoritete, časa nastanka predpisa in specialnosti))  ključen je argument avtoritete Lestvica 1. Pravni red EU 2. Ustava 3. Splošno veljavna načela mednarodnega prava in veljavne pogodbe, ki jih je ratificiral državni zbor 4. Zakon (tudi poslovnik DZ) 5. Druge ratificirane mednarodne pogodbe 6. Podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti, predpisi lokalnih skupnosti 7. Predpisi izdani za izvrševanje javnih pooblastil Sodniki so neodvisni in odločajo na podlagi zakona in ustave

5.2. Odnos do pravnega reda EU     Za mednarodne pogodbe je nujna ratifikacija, ki jo opravi DZ, razen če ni za ratifikacijo izrecno pooblaščena vlada Z ratifikacijo je mednarodna pogodba prenesena v notranjepravni red in postane njegov sestavni del Ratifikacija ni potrebna pri SPA, ki jih sprejemajo organi EU Načelo prvenstva (načelo supremacije ali primarnosti) – značilnost SPA EU, da prevladajo nad notranjepravnimi redi držav članic o Pravni red EU je višji kot pravni red članic o Pravna pravila EU imajo prednost pred katerimkoli pravilom države članice o Prvenstvo ne pomeni, da je potrebno nasprotujoče pravilo razveljaviti, prepovedana je le njegova uporaba o Pravni red članic ne sme onemogočiti uporabe pravnega reda EU

34

Simona, UVP

6. POGLAVJE – Pravni viri
1. Pravni viri
 Teorija stopnjevitosti prava – pravo si samo določa lastno ustvarjanje o Samo predvideva, kako naj nastajajo njegovi deli o Predvideva kako naj bodo ti deli usklajeni  Višja stopnja določa subjekte in postopek, v katerem naj pristojni organ ustvari nižjo  V večjem ali manjšem obsegu zarisuje tudi vsebino, na katero je nižja stopnja vezana o Vsi akti so zato hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja (izjema sta najvišje in najnižje pravno pravilo)  vsa ostala imajo dvojno vlogo o Nižja stopnja vselej normativno konkretizira višjo  Nižja je soodvisna tudi od družbene resničnosti in njene kulturnocivilizacijske izoblikovanosti  Nanaša se na celotno pravno resničnost (in ne le na normativno zgradbo prava, na katero se osredotoča teorija stopnjevitosti) Pravni viri so dinamični in statični hkrati o Dinamični – soodvisni od družbene dejanskosti in njene spreminjajoče se narava o Statični – imajo normativni okvir, ki je vsaj relativno trajno določen Pravni viri so obvezne in v naprej določene oblike, v katerih nastajajo pravna pravila, ki so splošna in abstraktna  formalni (sekundarni) pravni viri o Ko začnejo veljati postanejo statična sestavina stopnjevitosti prava Materialni (primarni) formalni viri se osredotočajo na dinamično stran stopnjevitosti prava o Z njimi opozarjamo na zgodovinski, družbeni, ekonomski kontekst in sestavine, ki pogojujejo in soodločajo, katera družbena razmerja naj bodo pravno urejena in kakšna naj bo vsebina formalnih pravnih virov Spoznavni pravni viri – dokumenti, gradiva … s katerimi spoznavamo formalne pravne vire in njihovo zgradbo Za pravno urejanje je nujno, da je osmišljeno in domišljeno (pravna tehnika, urejevalne značilnosti in posebnosti posameznih pravnih virov in razmerja med njimi)

 

2. Predmet pravnega urejanja
   So samo družbena razmerja, ki jih je mogoče urejati in imajo lastnosti zaradi katerih morajo biti pravno urejena Zunanje vedenje in ravnanje Razmerja, ki morajo biti urejena o Razmerja, ki so toliko interesno konfliktna, da njihovo neurejanje ogroža temeljne človekove dobrine in onemogoča nemoten potek temeljnih družbenih dejavnosti o Razmerja, ki potrebujejo pravno utrjenost, ker morajo biti pravice in dolžnosti pravnih subjektov zanesljive, predvidljive in določno opredeljene (nepotek temeljnih dejavnosti, možnost nastanka konflikta interesov) Povečuje se obseg področij, ki so pravno urejena  razvoj tehnike in povečana zapletenost družbenega življenja Programske pravne norme – vprašanje ali jih lahko štejemo kot formalne pravne vire 35

 

Simona, UVP

Predvidevajo cilj, ki ni uresničljiv v danih družbenih razmerah  negativen vpliv na pravno varnost, saj je pravna norma neučinkovita o Formalni pravni viri naj bodo uresničljivi Verovanje v vsemogočnost prava o Postavodajalec mora znati ugotoviti, v čem je normativna moč dejanskega  katera družbena razmerja morajo biti urejena s formalnimi pravnimi viri o

3. Vrste formalnih pravnih virov. »Spontano« in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov
 3 načini nastajanja: o Državni organ neposredno oblikuje ustrezni formalni pravni vir o Državni organ obravnava konkretne zadeve in odločitve v teh primerih imajo učinek značilen za splošna in abstraktna pravna pravila (sodba kot pravni vir) o Vsebino formalnega pravnega vira določijo subjekti – kakovost pravnih virov dobijo, ko dobijo ustrezno državno sankcijo Načrtno oblikovana vsebina pravnega pravila  organizirano nastajanje formalnih pravnih virov Spontano in neorganizirano nastajanje pravnih virov  spontano nastajanje formalnih pravnih virov

 

4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov)
4.1. Ustava kot FPV 4.1.1. Pojem ustave in zakona     Ustava v formalnem pomenu je izhodiščni pravni akt  akt z najvišjo stopnjo pravne veljave Minimalne vsebina je vsaj to, da predvidi, kdo je organ, ki naj sprejema zakone Hierarhično nadrejena zakonu (določa kdo jih sprejema) Od zakona se razločuje po tem, kdo jo sprejema, spreminja in razveljavlja o Sprejema jo posebna ustavodajna skupščina, ki je posebej izvoljena o Sprejema jo lahko tudi redno zakonodajno telo, vendar je ustavodajni postopek bolj kvalificiran  Če postopek NI bolj kvalificiran govorimo o gibki ustavi, ki je formalnopravno izenačena z navadnimi zakoni, s katerimi jo je mogoče tudi spreminjati Ustava v materialnem pomenu – tvarina, ki ima ustavni pomen Materia constitutionis/razpoznavni znak ustave v materialnem pomenu o Državno pravno pojmovanje – ločuje med pravili, ki se nanašajo na državno organizacijo in pravili, ki jih izdaja že organizirana vrhovna oblast  v skladu s tem pojmovanjem je, da sodijo v ustavo le tisti predpisi, ki se osredotočajo na organizacijo vrhovne državne oblasti in ki hkrati opredeljujejo položaj posameznika do te oblasti o Političnopravno pojmovanje – predmet ustavnega urejanja so politične institucije in razmerja, ki so med osrednjimi političnimi silami v državi  naloga ustave je urejati politične ustanove (splošna organizacija države, politične sistem, volitve, parlament …)

 

36

Simona, UVP

          

Družbenoekonomsko pojmovanje – ustava mora urejati tudi vprašanje lastnine na proizvajalnih sredstvih, funksijo lastnine, družbenoekonomske pravice in druga poglavitna izhodišča, ki se nanašajo na družbenoekonomsko ureditev v državi  močan vpliv na JUGO ustavo iz leta 1974 o Ustava kot »temeljna družbena listina« - ureja naj še samoupravne pravice in samoupravno organiziranost države Ustava se v materialnem pomenu osredotoča na tisto, kar je logično in časovno nujno v vsakem pravnem redu  minimum je določiti, kdo je postavodajni organ; da je ustavodajalec pristojen izdati ustavo in da je normativni akt, ki je izdan, ustava. V materialnem pojmu ustave so vsebovana tudi stališča o tem, katera družbena razmerja naj ureja ustava v formalnem pomenu (stališča so pravno zavezujoča) Ustava sama sebe opredeli kot ustavo ne izvira iz višje norme, ampak iz ovrednotenja dejanskosti in njegove normativne moči Normativno izvira iz dejanskega in obratno  dvojna pogojenost Ustava je temeljni akt, opredeljuje tvarino, ki je za določeno državo in družbo temeljnega pomena Vsi drugi pravni viri morajo biti vsebinsko in formalno usklajeni z ustavo Zakon pooseblja drugo stopnjo prava  pravila so za stopnjo nižja od ustavnih (formalna lastnost prava) Vprašanje vsebine zakonske tvarine Ustavni zakon = sinonim za ustavo Ista stopnja veljave, razlikuje se po vsebini, ki jo ureja Od nje se loči tako, da ustavo le delno ureja ali jo spreminja Ustavo lahko spreminjamo tudi z amandmaji – navezujejo se na posamezne dele ustave, ta pa še vedno ohranja svojo prvotno zgradbo o Vprašanje preglednosti

o

4.1.2. Predmet pravnega urejanja kot merilo razločevanja med ustavo in zakonom  Določanje materialnega pojma ustave in zakona o Povezava z določenimi družbenimi razmerji  Pomanjkljivost je, da se ne da določno predvideti, katera družbena razmerja naj pravni viri urejajo in kako  Predmet pravnega urejanja se zato da določiti le glede na notranje značilnosti in lastnosti posameznih družbenih razmerij  Pravo mora urejati tista družbena razmerja, ki so tako konfliktna, da jih prizadeti subjekti ne morejo sami disciplinirati in je zaradi tega ogrožen obstoj družbe o Povezava z nekaterimi značilnostmi splošnosti in abstraktnosti, ki sta sicer skupni vsem FPV  Pomembno je vprašanje, na kakšen krog oseb se pravni vir nanaša in kako določno je opredeljen tip ravnanja in vedenja, ki je vsebovan  Ustava je najsplošnejši pravni vir, zadeva vse pravne naslovljence, ki si podrejeni predpisom določene države; nanaša se na temelje državnopravne ureditve

37

Simona, UVP

  

 

Ustava ureja dva problemska sklopa vprašanj o Državno organizacijo  Predmet ustave je državna organizacija zato, ker je tako pomembna, da mora biti obseg in kakovost državne oblasti vsaj načeloma utrjen/omejen že v najvišjem pravnem viru o Temeljne človekove pravice in dolžnosti  V ustavo sodijo zato, ker opredeljujejo tisti človekov položaj v družbi, ki mora biti izhodišče za sam državni in pravni sistem o Tema dvema kategorijama pravimo standardna ustavna tvarina – materia constitutionis Šele glede na konkretno družbeno resničnost je mogoče ugotoviti, katera vprašanja naj ureja ustava in katera naj nato na temelju ustave izpeljuje zakonodajalec in drugi postavodajni organi Ustava in zakon naj urejata le najpomembnejša in razmeroma trajna družbena razmerja Ustava naj ta razmerja opredeljuje tako, da: o Določa načelne institute državno pravne ureditve o Zagotavlja mora biti enotnost in celovitost pravnega urejanja o Vsebovati mora smernice in pooblastila nižjim stopnjam prava Pravnice in dolžnosti je dovoljeno urejati le z zakonom, saj je zakonodajni organ najbolj demokratičen organ v državi in je tako onemogočeno, da bi pravice in dolžnosti opredeljevali tudi izvršilnopravni organi Temeljne človekove pravice in dolžnosti ureja že ustava

4.1.3. Ustavno urejanje družbenih razmerij  Ustava RS – 1991 – moderna ustava, uvaja jo preambula, ima 10 poglavij 1. Splošne določbe o kakovosti, naravi in obliki slovenske države 2. Človekove pravice in temeljne svoboščine 3. Temeljna gospodarska in socialna razmerja 4. Državna ureditev 5. Samouprava/ lokalna samouprava 6. Javne finance 7. Vprašanja ustavnosti in zakonitosti 8. Ustavno sodišče 9. Postopek za spremembo ustave 10. Določila o časovni veljavnosti ustave in ustavnem zakonu Osredotoča se na klasično tvarino Je realistična ustava, ki skoraj nima programskih norm (nekatere so v poglavju o temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih) V ustavi najdemo tvarino v treh sklopih o Oblika slovenske države  Oblika vladavine – republika  Oblika državne oblasti – parlamentarni sistem  Oblika političnega sistema - demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo  Unitarna oblika državne ureditve – ozemeljsko enotna in nedeljiva država  Pravna kakovost držav e- pravna in socialna država o Klasične človekove pravice in temeljne svoboščine o Državna ureditev  Pravila o organizaciji osrednjih državnih organov  Njihova pristojnost in razmerja med njimi

  

38

Simona, UVP

 

Delno odstopa od klasične ureditve, saj zelo jedernato/zgoščeno opisuje pristjonost vlade in državnega zbora – ni določil o dejavnosti dz in vlade ter o splošnih aktih, ki so v njuni domeni Osrednji del je normativni del – poglavja, členi Preambula o Izraža cilj, ki naj ga ima splošni pravni akt o Sporoča načela, ki naj usmerjajo njegovo uporabo o Navaja razloge, ki so terjali njegovo izdajo o Je simbolične narave Nekatere ustave imajo tudi temeljna načela, ki so pred normativnim delom, ali so kot »splošne določbe« na začetku normativnega dela o Starejša teorija v njih vidi razširjeno preambulo o Nekatere teorije jim pripisujejo nadustavno veljavo o SLO ustava – pozna »splošne določbe« ki so primerljive s temeljnimi načeli  Opredeljujejo kakovost, naravo in obliko slovenske države in so integralni del ustave Ustavna določila ločimo (glede na način uresničevanja): o Tista, ki so neposredno uporabljiva že na temelju ustave  Človekove pravice in temelje svoboščine  Določila o pravicah in dolžnostih osrednjih državnih organov, njihova organizacija in razmerja med njimi o Tista, ki niso neposredno uporabljiva  Pomembna so tista, ki se navezujejo na zakonsko urejanje družbenih razmerij (ustava lahko zakonodajalca pooblašča, zapoveduje ali prepoveduje)  Pomembno mesto gre tudi programskim normam, ki naj bodo v pravnih aktih vsebovana le v meri, ki je nujna za učinkovitost prava, sicer pa je njihovo mesto v programih političnih strank Za sprejemanje ustava je predviden bolj zapleten postopek z bolj kvalificirano večino

4.1.4. Zakonsko urejanje družbenih razmerij     Samo zakon uvaja in ureja pravice in dolžnosti pravnih subjektov (če te niso določene že v ustavi) Zakoni urejajo vse tiste stvari, ki so poglavitne, temeljne in osrednje za določen pravni sistem (a niso tako pomembne, da bi bile že v ustavi) Zakon ne more posegati na področja, ki so pridržana le ustavi ali so odtegnjena od pravnega urejanja ; pomembna so tudi ustavna pooblastila, zapovedi in prepovedi Najpomembnejše ustavne prepovedi in zapovedi (pravna načela) o Načelo enakosti pred zakonom o Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – Nulla crimen sine lege certa o Načelo prepovedi povratne veljave zakona in drugih splošnih pravnih aktov Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira DZ Splošni (generalni) zakon –nanaša se na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva Posebni (specialni) zakon – nanaša se le na določeno tvarino in skupino pravnih subjektov Enako se obravnavajo pravni subjekti, ki so v bistvenem enaki in sodijo v isto kategorijo, ustrezno različno se obravnavajo subjekti, ki se med seboj kakovostno razločujejo (a znotraj posameznih skupin spet enako, če gre za subjekte, ki imajo v bistvenem enake lastnosti) Popolni zakon – v celoti ureja posamezne zadeve Temeljni zakon – zagotavlja temelje in temeljna razmerja 39

     

Simona, UVP

  

 

 

Splošni zakon – določa le načela in splošna pravila, kako naj bodo opredeljena določena družbena razmerja Zakon je sprejet z večino glasov opredeljenih poslancev (kvorum mora biti dosežen vedno (46)) ⅔ večina glasov navzočih poslancev je predvidena za o Odločanje o zakonu o zakonodajnem referendumu o O poslovniku DZ o O obrambi države o O zakonu o pokrajinah ⅔ večina glasov vseh poslancev je potrebna za odločanje o volilnem sistemu Zakonik v celoti, na enak način in sistematično ureja družbena razmerja na določenem širšem področju družbenega življenja o Kodificiramo področja, ki so pomembnejša in stabilna o Prednost zakonikov je, da uvajajo enoten sistem in olajšujejo preglednost  večja pravna varnost Poslovniki zakonodajnih organov o Njihova narava je odvisna od položaja, ki ga ima zakonodajno telo v razmerju do drugih organov zakonodajne oblasti, od postopka, v katerem je sprejet in od vsebine Poslovnik DZ ima ustavni temelj o Za sprejem je potrebna ⅔ večina navzočih poslancev o Ureja organizacijo in delo DZ o Uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev in poslank DZ o Pomembna so določila, ki se nanašajo na zakonodajni postopek (ustava dopušča, da s poslovnikom neposredno ureja vprašanje večfaznega postopka) o Ima hierarhični položaj zakona

4.2. Uredba kot osrednji podzakonski akt 4.2.1. Pojem uredbe    Uredba je izvršilni predpis Nujno je, da ima temelj v aktu, ki ga izpeljuje in se opira nanj Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu o Ustava lahko daje splošno pooblastilo – od uredbodajalca je odvisno, kdaj bo in ali bo izdal uredbo; lahko je dodana tudi izvršila klavzula, s katero se določi, da jo mora sprejeti in smer opredelitve uredbe o Posebno zakonsko pooblastilo – le takrat lahko uredbodajalec sprejme uredbo o Zakonodajalec ima na voljo splošno in specialno pooblastilo Je podrejena ustavi in zakonu Nikoli ne sme določati pravic in dolžnosti pravnih subjektov Ostajati mora v mejah predmeta, ki ga oblikuje zakon Ureja podrobnosti, ki se hitro spreminjajo Priporočljivo je, da zakon vsebuje navodila, kako naj ga uredba dopolnjuje in konkretizira Zakonodajalec naj že ob sprejemu zakona premisli, katera vprašanja naj ureja uredba; s tem se olajša delo tudi uredbodajalcu, ker je njegova dolžnost jasno opredeljena in usmerjana Družbeni razvoj je večkrat poskusil omajati podrejenost uredbe zakou o Krizne družbene razmere  naraščanje vpliva izvršilne oblasti o Izdaja predpise, s katerimi samostojno in izvirno ureja družbena razmerja Uredba z zakonsko močjo so dopustne v izrednih družbenih razmerah na podlagi posebnega ustavnega ali zakonskega pooblastila

       

40

Simona, UVP

4.2.2. Uredbodajno urejanje družbenih razmerij        Vlada je nosilka in oblikovalka izvršilne dejavnosti, ki mora temeljiti na zakonu in ustavi Uredbe lahko izdaja le takrat, ko je za to posebej pooblaščena Opredeljuje način izvrševanja pravic in dolžnosti pravnih subjektov, ne da bi pravice kakorkoli omejevala in ne da bi dolžnosti kakorkoli stopnjevala Uredba je splošni pravni akt, s katerim vlada podrobneje ureja in razčlenjuje v zakoni ali drugem aktu DZ določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona oz. drugega predpisa Uredba se lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu Nemčija: Zakonodajalčeva dolžnost je, da v samem zakonu razreši vsa poglavitna vprašanja, zakon mora vsebovati dovolj določen uredbodajalni program, ki naj ga uredba konkretizira in izpelje; zakonsko pooblastilo je ustavno le, če je dovolj določno Stališče v naši US praksi o Poseg v pravico je meja, ki je podzakonski akt ne sme preseči o Ne sme spreminjati zakonskih meril o Ne sme urejati razmerij samostojno in uvajati novih obveznosti o Ne sme zoževati pravic, ki jih uvaja zakon Delegirana zakonodaja – uredbe z zakonsko močjo (uvajajo se v kriznih obdobjih, v nekaterih državah pa lahko vlada z uredbami ureja področja, ki niso v izrecno določeni pristojnosti zakonodajalca; lahko tudi dobi začasno pooblastilo za izdajanje uredb z močjo zakona Uredbe v sili – uredbe z močjo zakona, na predlog vlade jih izda predsednik republike, če se DZ zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, smejo se začasno razveljaviti ali omejiti celo človekove pravice in temeljne svoboščine – so časovno omejene.

 

4.2.3. Drugi podzakonski akti     Odlok – urejanje posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen Pravilniki – razčlenjevanje posameznik določb zakonov in drugih predpisov DZ, tudi aktov vlade in predpisov EU, izdajajo jih ministri, v praski se z njimi urejata organizacija poslovanja in način delovanja določenega organa Navodilo – predpisuje, kako naj delujejo upravni organi, ko izvršujejo posamezna določila zakona, predpisa ali drugega splošnega akta Odredba – ukrepi, ki imajo splošni pomen

4.3. Avtonomno pravno urejanje 4.3.1. Avtonomno in heteronomno pravno urejanje       Avtonomno – izhaja iz naše volje in ga vsebinsko sprejemamo za svojega Posredno avtonomno – oblikuje tuja volja, ampak z njim soglašamo in ga sprejemamo za svojega Heteronomno – tuja volja, naša volja jih ne odobrava Avtonomno je nujno, saj prava ni, če vsaj določeno število subjektov ne soglaša s pravili Heteronomno je potrebno, saj je pravo brez smisla, če ga vsaj del pravnih subjektov n ekrši Pomembno vpliva na avtonomnost način sprejemanja in oblikovanja FPV

4.3.2 .Merila razločevanja  Osrednja merila razločevanja med avtonomni in heteronomnimi pravnimi pravili o Subjekti pravnega urejanja o Predmet pravnega urejanja o Stopnja splošnosti in abstraktnosti 41

Simona, UVP

SUBJEKTI PRAVNEGA UREJANJA o Od tega kdo je pravodajalec je odvisno, v kolikšni meri se družbeni interesi prelivajo v splošne pravne akte neposredno in brez vmesnih povezovalcev o Neposredno oblikovanje je mogoče le na mikroravni (pa še tu omejeno) o Na makroravni je vso odločanje posredno (izjema je zakonodajni referendum) PREDMET PRAVNEGA UREJANJA o Predmet heteronomnega pravnega urejanja so:  praviloma vsa tista razmerja, ki se nanašajo na razredne in družbeno najbolj silovite ekonomske in politične konflikte  tudi vsa razmerja, ki so za določeno skupnost temeljnega pomena o Predmet avtonomnega urejanja so:  zadeve, ki so pravno relevantne le za ožje družbene skupine in posamezne pravne osebe  Po stopnji konfliktnosti so takšne, da jih prizadete strani lahko same obvladujejo STOPNJA SPLOŠNOSTI IN ABSTRAKTNOSTI o Urejajo se stvari, ki so specifične za posamezne kategorije subjektov o Preveč splošni in abstraktni FPV zajemajo tudi vire, ki niso pravno pomembni o Preveč individualni in konkretni FPV pa pogosto niso dovolj široki, da bi jim lahko podredili vrsto drugih konkretnih primerov, ki bi morali biti pravno urejeni o Višja stopnja naj zagotavlja preglednost in celovitost o Nižja naj konkretizira višjo in jo približuje raznolikosti dejanskega Vprašanje državne sankcije kot edinega prisilnega sredstva o Pravna sankcija mora biti nujno določena skupaj s pravno kršitvijo o Predviden mora biti postopek ugotavljanja pogojev za njen nastop

4.3.3. Avtonomno pravno urejanje  Statut o Splošni pravni akt pravne osebe o Opredeljuje njen namen, njen organizacijski ustroj in način njenega delovanja o V skladu z njim morajo biti tudi drugi splošni pravni akti pravne osebe o Je osrednji splošni pravni akt podjetij in zavodov Splošni pravni akti lokalnih samoupravnih skupnosti/ interesnih samoupravnih skupnosti o OBČINE - Lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine o POKRAJINE – Lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena Kolektivne pogodbe o Določajo se pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev, kakor se o njih dogovorijo predstavniki (delavci –sindikat, delodajalci – združenje delodajalcev) o Obligacijski del – medsebojne pravice in dolžnosti pogodbenih strank o Normativni del – splošna in abstraktna pravila, s katerimi se podrobneje opredeljujejo delovna razmerja  formalni pravni vir o Ne more zoževati pravic ali razširjati dolžnosti, ki so določene v zakonu o Pogodba se razteza na vse delavce pri delodajalcu, oz. delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene en ali več sindikatov

42

Simona, UVP

5. »Spontano« nastajanje FPV
5.1. Morala kot pravni vir 5.1.1 Morala in pravo  Primerjava prava in morale o Pravo je enoten sistem, morala je socialno razpršena o Pravo je načrtno oblikovano, morala je »neposreden proizvod družbene prakse« (nastaja postopoma in spontano) o Pravo se osredotoča na zunanje vedenje, morala ima vpliv tudi na notranje o Pravo je točno določeno, morala je elastična o Pravne sankcije so vnaprej določene, moralne so spontane  Moralni spontani odziv je dvojen  pekljenje vesti (znotraj) in prezir, kritika, bojkot (zunaj) o Temeljna funkcija prava je vnašati red, temeljna funkcija morala je zagotavljati človečnost o Morala je skupek vrednot, ki so del individualne in družbene zavesti, vrednot, ki opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj nehumano Nastajajo vrednostne sodbe, ki jih sprejemamo s celotnim človekovim bistvom Za pravo je nujna opora v morali, sicer pravni subjekti v povprečju kršijo dispozicije pravnih norm Pravo, ki te opore nima, postaja prisilno in nasilno Jellinek – pravo je minimum morale o Da, če sta v obsegu minimuma pravo in morala istovetna o Prekrivanje je le navidezno – saj moralno pravilo (čeprav je povzeto v pravno) še vseeno ostane moralno pravilo in je s pravnim le vzporedno o Minimum morale je nujna podlaga prava, vendar na »čuden« način

    

5.1.2. Morala kot pravni vir   Pozitivno moralno vrednotenje bistveno prispeva k njegovi učinkovitosti Vprašanje je, kdaj naj bo neka stvar del pravnega urejanja in kdaj del moralnega urejanja o Vprašanje o tem, kdaj pravo ne more biti sredstvo za utrjevanje morale, saj je nevarno, da pravna sankcija slabi uveljavljanje moralnega pravila ali je neprimerna za njegovo uresničevanje o Vprašanje o tem, kdaj so nepravne sredstva primernejša za odpravljanje in preseganje zastarelih moralnih pojmovanj, kakor pravo, ki s prisilnostjo zadeva ob ponotranjenost morale o V teh primerih morala določa pravu mejo S tem ko moralno pravilo zajamemo v pravno, izgubi prožnost, ki mu omogoča, da niansira glede konkretnega primera Blanketno urejanje – vsebina pravnega pravila je odvisna od moralnega, na katerega se pravno sklicuje o Potrebno je ugotoviti, katera je moralna dolžnost o Primerno na področjih, ki se spreminjajo ali so zelo raznolika 43

 

Simona, UVP

 

Morala je vodilo, kako je potrebno pravno pravilo izvrševati o Vodilo ima naravo formalnega pravnega vira, saj kot splošno načelo splošnega pravnega akta nalaga, kako naj bodo določene meje pravno dovoljenega vedenja in ravnanja  Npr: prepoved zlorabe pravice, v skladu z javnim rednom, … Pomembna tudi, ko nalaga, da se mora pravo uporabljati moralno (npr. načelo vestnosti in poštenja Pomembna tudi pri razumevanju zakonov

5.2. Običaj kot pravni vir 5.2.1. Običaj in pravo        Običaj – družbena pravila, ki so se v določenem družbenem okolju ustalila Ker se takšno vedenje ponavlja skozi daljše določeno obdobje, se izoblikuje prepričanje da je v enakih in podobnih okoliščinah to vedenje in ravnanje obvezno Pravni običaj – običaj, ki ga pravno pravilo povzema ali se nanj sklicuje Običaji so družbeni standardni (tipičnost in povprečnost) V primerjavi s pravom so manj prožni, saj temeljijo na tradiciji, ki narekuje, da se težko in počasi spreminjajo V primerjavi s pravom so tehnično neizdelani, saj imajo vpliv le na določena družbena področja So partikularni

5.2.2. običaj kot pravni vir     Nujno je, da postavodajalec ugotovi, kakšna družbena pojmovanja so v veljavi na področju, ki ga namerava pravno urediti Predvideti mora, kateri običaji so v nasprotju s pravom in koliko je lahko pravo vseeno učinkovito Ne glede na vse pravo nikoli ne more biti v nasprotju z ekonomskim, s političnim in nasploh kulturnocivilizacijskim stanjem in družbenim razvojem Običaj kot materialni pravni vir- običaji vplivajo na postavodajalca med nastajanjem splošnega pravnega akta bodisi tako, ta da preoblikujejo in določneje opredelijo ali pa postavodajalec pod vplivom običaja sprejme rešitev, ki uvede nasprotno prakso. Običaj kot formalni pravni vir – uzance (dva pomena) o Uzance = običaji, ki so zapisano in prevzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava o Uzance = zbirka uzanc (sinonim za formalni pravni vir)  Ne sestoji samo iz uzanc, ampak tudi iz predpisov, ki nimajo opore v običajih  Običajno jih ne sprejema postavodajalec (Splošne uzance za blagovni promet je izdala Državna arbitraa FLRJ) Način, da se običaji uveljavijo kot eden izmed virov prava je tudi tak, ko se pravno pravilo sklicuje na običaj (npr.: ravnanje v skladu z običaji  potrebno je ustrezno strokovno/poklicno znanje, ki ga ima in mora imeti tisti, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo)

44

Simona, UVP

Blanketno pravno urejanje – pravo določi meje, v katerih se običaj uveljavlja, ne da bi ga vsebinsko opredeljevalo in tako onemogočilo njegov razvoj

6. Sodba in enotna uporaba FPV
 Če sledimo teoriji o stopnjevitosti prava (Merkl-Kelsnova teorija) je sodba vselej ustvarjalka prava o Sodnikova ustvarjalnost je najmanj to, da združi konkretni življenjski stan in z enim izmed abstraktnih FPV enako in predvidljivo obravnavajo pravne naslovljence

6.1. Sodba kot FPV      V angloameriškem sistemu utrjujejo in zagotavljajo enako in enotno uporabo FPV sodbe višjih in najvišjih sodišč Sodbe se ne raztezajo le na konkretni primer, ampak dobivajo veljavo, ki je značilna za FPV Vsa nižja sodišča so pravno vezana, da v bistveno podobnih primerih sledijo pravni rešitvi, ki jo prinaša sodni precedens  splošno in abstraktno pravilo Vezanost na precedenčne primere se imenuje stare decisis – načelo, da je treba ostati pri sprejetih odločitvah Precedenčno pravo je nastalo zato, ker so morala sodišča opravljati tudi intergrativno in pravotvorno funkcijo, ki je na celini pripadala zakonodajalcu. Izvajali so jo tudi s tem, da so sankcionirali običaje, ki so se prilegali pravnemu urejanju družbenih razmerij Stalnost je prednost precedenčnega sistema do takrat, ko se ne spremenijo družbene razmere, ki so jo izzvale in v katerih je nastala Precedense je težko spreminjati in dopolnjevati, zato lahko ti utrjujejo rešitve, ki niso v skladu z družbenimi interesi

 

6.2. Ustaljena sodna praksa  O stalni sodni praksi govorimo tedaj, ko sodišča skozi daljše časovno obdobje enako določajo obseg zgornje premise, ki jo potem enako uporabijo v konkretnih primerih, če imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo  zagotavlja se enotna in enaka uporaba FPV K ustaljeni sodni praksi prispeva organizacija sodišč  načelo instančnosti o Višja sodišča enotijo prakso tam, kjer prihaja do razhajanj, ki izvirajo iz različnih pristopov nižjih sodišč Pomembni so lahko tudi razlogi, rečeni povrh (orbiter dictum) – to so lahko razlogi, ki nakazujejo bodočo sodno prakso Enako vlogo lahko imajo tudi prepričljiva odklonilna ločena mnenja Nižja sodišča pogosto sledijo ustaljeni praksi višjih tudi zato, ker je sicer realna nevarnost, da bo višje sodišče sodbo nižjega razveljavilo ali pa spremenilo Pomembne so tudi načelne odločitve o Z njimi zajemamo pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotnost prakse in enako uporabo zakonov in drugih FPV o Niso pravno zavezujoča

   

45

Simona, UVP

   

Izjema: senat VS – senati tega sodišča so vezani na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na njegovi občni seji  sicer bi različni senati lahko razsojali različno/sprejemali rezlična pravna stališča  Zunaj teh meja so neformalni pravni vir Sodnikova naloga je, da odloča tako, kot da bi pred sabo imel nedoločeno število primerov iste vrste Pri nas sodba praksa zavezuje do tedaj, dokler nimamo novih, boljših razlogov, da od nje odstopimo in jo spremenimo Ustavna pritožba je utemeljena, če je odstop od sodne prakse samovoljen O samovoljnem odstopu govorimo, kadar niso ponujeni novi razlogi, zaradi katerih je treba prasko spremeniti. Zadošča tudi, da je odstop neutemeljen, razlaga odstopa vsebinsko pomanjkljiva ali navidezna. Ustaljena sodna praksa igra enako vlogo kot precedenčno pravo - FPV

7. Pravni viri posameznik panog in pravnih področij
7.2. Pravni viri EU 7.2.1. Temeljna razčlenitev pravnih virov  Primarni pravni viri so nosilni/temeljni o Ustanovitvene pogodbe, njihove spremembe in dopolnitve o Pristopne pogodbe ter mednarodni sporazumi, ki jih EU sklene s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami Sekundarni pravni viri so izvedeni, ker primarne pravne vire normativno izpeljujejo in konkretizirajo o Uredba – regulation  Tipski akt, s katerim se v ES zagotavlja enotno pravno urejanje  Neposredno velja v vseh državah članicah in je v njih v celoti zavezujoča o Direktiva – directive  Zavezujoča za vsako državo, na katero je naslovljena glede cilja, ki ga je treba doseči  Ne opredeljuje izbiro oblike in metod (prepuščeno državnim organom  Akt harmonizacije prava  Ima neposredni pravni učinek – nosilec pravice ima pravno varstvo  Evropska razlaga – zakonodajo določene države se razlaga v skladu z direktivo o Odločba – decisions  Zavezujoča za vse, na katere je naslovljena  Posamični pravni akt, njeni naslovljenci so individualno določeni  Izjemoma lahko ima neposredni pravni učinek o Priporočila in mnenja Del prava EU je zagotovo tudi sodno pravo  pravna načela, posebej še načelo avtonomnosti in prvenstva EU ter načelo predhodnega odločanja Pomembno vlogo ima tako imenovano mehko pravo (soft law), ki ni pravo v pravem pomenu besede o Ni avtoritativno 46

 

Simona, UVP

o o

Nima sankcijskega mehanizma Deluje preko priporočil, mnenj, vodil, deklaracij …

7.2.2. Temeljne značilnosti pravnega reda EU    Je naddržavno pravo, temelji na mednarodnih pogodbah držav članic Načelo avtonomnosti – pristojnost, ki so jo države članice prenesle na EU je tako velika, da je nastal samostojen pravni red Načelo primarnosti prava EU -Splošni pravni akti imajo prednost pred FPV držav članic

8. Spoznavni pravni viri
   Dokumenti, besedila in gradiva, ki omogočajo spoznavati FPV in njihovo vsebino Pomembna so uradna glasila, v katerih so izsledki pravne stroke in znanosti Registri pravnih virov so pomembni, saj so v njih kronološko in/ali vsebinsko razporejeni in navedeni naslovi splošnih pravnih aktov, ki so jih izdali pravodajni organi  pripomoček, ki nas napotuje na pravni vir Priročniki – niso avtentični Sistematična znanstvena dela – Pravna zgo slovencev by Vilfan Monografije – Država by Pitamič Učbeniki Pravne revije in periodična glasila Komentarji zakonikov – Velik kometar ZORa by Cigolj Pravna znanost predpise sistematizira in preučuje Response rimskih klasičnih juristov Zbirke pravnih odločitev – sodbe

        

47

Simona, UVP

7. POGLAVJE – Pravne praznine
  Družbena razmerja, ki jih FPV ne urejajo, niso predmet prava in so v domeni človekovega svobodnega delovanja Človekovo ravnanje je pravno urejeno z ustavo in zakoni ter s tistimi splošnimi pravnimi akti, ki jih ustava in zakon predvidevata in se z njima ujemajo  glede na zgornje bi lahko sklepali, da pravni praznin ni, temeljili bi na podmeni, da je pravodajalec predvidel, katera razmerja naj bodo in katera naj ne bodo urejena Začetna pravna praznina – družbeno razmerje, ki je bilo ob izdaji zakona spregledano Naknadna pravna praznina – razmerje se je pojavilo, ko je bil FPV že izoblikovan O pravni praznini govorimo tudi, le je institut le delno pravno urejen Predmet pravne praznine so družbena razmerja, ki niso zajeta s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili, a so tako pomembna, da bi morala biti Pravne praznine zapolnjujemo s posamičnim pravnim aktom Da govorimo o pravni praznini, moramo utemeljiti o Da gre za nepopolnost FPV (ni načrtna nepopolnost) o Nepopolnost, ki se ujema z načeli pravnega urejanja v določeni državnopravni urejeni skupnosti o Nepopolnost, ki je hkratni nepopolnost na določenem ožjem pravnem področju Kelsen zagovarja tezo, da pravnih praznin ni Pravnih praznin ni v kazenskem pravu  nullum crimen nulla poena sine lege praevia – ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona O pravni praznini v prenesenem pomenu govorimo tudi, če je opredeljevanje kaznivih dejanj ali kakšnega drugega pravnega področja tako ohlapno ali porozno, da ga vsebinsko napolni šele uporabnik zakona

     

  

2. Pravnost pravnih praznin
  Načelo delitve oblasti nam pove, da sodna in upravna veja oblasti uporabljata in normativno konkretizirata zakon, ne pa da bi ti dve namesto zakonodajalca ustvarjali pravna pravila Načelo vladavine prava in pravne varnosti terjata, da pravna odločitev v konkretnem primeru temelji na zakonu – dejansko življenje pa kaže, da je potrebno urediti tudi primere, ki nimajo ustrezne opore v zakonu  normativna moč dejanskosti ima prednost pred dosledno vnaprejšnjo določitvijo pravnih pravil Pravna praznina je le tista nepopolnost pravne ureditve, ki pomeni vrzel v izvedbi pravne zasnove Naloga pristojnega organa je da: o Izhaja iz zakonodajalčeve osnove o Ugotovi kje in v kolikšnem obsegu je nepopolna o Jo vsebinsko napolni na temelju pravnih pravil in načel, kakor jih je izoblikoval zakonodajalec

 

3. Klasične pravne praznine
  Nepopolnosti v zasnovi in izvedbi zakonske ureditve Ni mogoče najti zakonsko vnaprej predvidenega pravnega pravila, s katerim bi rešili pravno relevanten življenjski primer

48

Simona, UVP

 

Notranja pravna praznina – niso vsebinsko napolnjene, a jih je predvidel že zakonodajalec ( »zlasti«, »drugi vzrok«)  rešujemo jih z analogijo intra legem, to je sklepanje po podobnosti v mejah možnosti, ki so dane znotraj posameznih pravnih pravil O tradicionalnih pravnih praznina govorimo, ko se zakonodajalčevo predvidevanje pravnih pravil končuje, postavljeni a smo pred relevantni konkretni primer – osrednji pomen ima načela pravne enakosti o 1. Možnost – neurejeni primer ima bistveno enake sestavine, kakor so predvidevane za ustrezni zakonski stan z urejeno posledico  posamična zakonska analogija o 2. Možnost – isti postopek izpeljemo na širšem temelju (delna alii popolna analogija) in se dokopljemo do enakih rešitev Pojavijo se tudi primeri, v katerih ugotovimo, da se neurejeni primer in neposredno urejen primer v bistvenem razlikujeta  nasprotno razlogovanje -- argumentm a contrario (pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu  posledic ne moremo razširjati na primere, ki teh sestavin nimajo, ali jih imajo le deloma) Problem so tudi primeri, kjer zakon le navidezno ureja določeni dejanski stan in je potrebno prebiti jezikovni pomen predpisa  agrument teološke redukcije  navidezno urejanje je »prekrita praznina«, ki jo zapolnimo tako, da dodamo še izjemo od pravila – izjemni dejanski stan Zakon o sodiščih o Sodnik je vezan na ustavo in zakon, splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe o Upošteva predpise, ki urejajo podobne primere, če je odločitev še vseeno dvomiljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Ravna v skladu s pravnim izročim in utrjenimi spoznanji pravne vede. o Vselej ravna tako, kot da ima pred sabo nedoločeno število enakih primerov Akt, s katerim se zapolni pravna praznina je individualen in konkreten, velja samo za konkretni primer V kolikor se po njem zgledujejo državni organi tudi v drugih primerih govorimo o precedensu

4. Pravne praznine v širšem pomenu besede
       To so obsežnejša pravna področja, ki kot celota niso pravno urejena Z njimi se ubadajo na novo nastale države ali države, kjer se kakovostno spremeni to ureditve Ob prehodu iz SHS v kraljevino SHS je bilo sprejeto načelo pravno kontinuitete Slovenija in Dalmacija sta bili na območju avstrijskega prava – ODZ Vlogo vrhovnega sodišča je opravljal oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu7 Svoje VS smo dobili leta 1939 Kraljevina Jugoslavija v DFJ in FLRJ je bilo načelo pravne diskontinuitete -> za področja, ki niso bila urejena so se uporabljali stari predpisi, razen če so bili b nasprotju z novo ustavno ureditvijo Samostojna Slovenija – pravna kontinuitete – FPV ostanejo v veljavi, razen če so v nasprotju s slovenskim pravnim redom  Uporabljali so se »smiselno« - ne smejo se vsebinsko spreminjati, dopolnjevati ali spreminjati. Uporabljajo so neposredno, če je zvezni predpis veljal ob uveljavitvi ustavnega zakona, če še niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi in če zvezni predpis ni nasprotoval pravnemu redu RS. 49

Simona, UVP

8. POGLAVJE – Uporabljanje pravnih aktov
1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov
     Uporabljanje NPA pomeni vedenje in ravnanje, s katerim pravni subjekti udejanjajo pravna pravila, ki jih ti akti sporočajo in vsebujejo. Primarno prostovoljno uporabljanje – vedenje in ravnanje v skladu s primarno dispozicijo Sekundarno prostovoljno uporabljanje – vedenje in ravnanje, ki sledi pravni kršitvi, njegov namen je, da se uresniči sankcija Prisilno oblastno ravnanje – če sekundarno vedenje in ravnanje ne more biti prostovoljno, udejanji ga pristojni državni organ Končni namen pravnih pravil je, da jih njihovi naslovljenci uporabljajo v dejanskih pravnih razmerjih – z materialnimi pravnimi akti in ustvarijo in poustvarijo tisto, kar jim dopuščajo in nalagajo Pravni red je toliko bolj kakovosten, koliko bolj pravno in prostovoljno se vedejo njegovi naslovljenci V pravni državi so pravna pravila vsebinsko legitimna, splošno sprejeta in so v povprečju kolikor toliko prostovoljno in primarno učinkovita Veljavni sistem je veljaven ob predpostavki, da je kot celota povprečno učinkovit (nasprotni običaji!)

  

2. Potek uporabe pravnih aktov
 3. Načini 1. Uporabljamo splošna in abstraktna pravna pravila in na tem temelju ustvarjamo nova splošna in abstraktna pravila (Ustava  zakon) 2. Opiramo se na splošna in abstraktna pravna pravila in na tej osnovi oblikujemo posamično in konkretno pravno pravilo 3. Z materialnimi akti udejanjamo dispozicije, ki jih vsebujejo splošna in abstraktna ali pa individualna in konkretna pravna pravila

1. način  Nižji akt izhaja iz višjega in se giblje v mejah, ki mu jih višji zarisuje

2. način   Formalni pravni vir konkretiziramo z individualnim pravnim aktom Uporabljamo silogistično sklepanje o Prva zgornja premisa je abstrakten dejanski stan o Spodnja premisa je istovetna s konkretnim dejanskim stanom o Sklep izhaja iz obeh premis (če sta premisi pravilni je pravilen tudi sklep) Jezikovni znaki so v določenem obsegu vedno porozni in vsebinsko odprti  namensko zagotavlja se splošnost in abstraktnost Življenjski primer opredelimo kot konkretni dejanski stan takrat, ko v njem najdemo prvine, ki se ujemajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu Povezava med njima temelji na pravnem vrednotenju, s katerim zapolnimo pomensko odprt prostor 50

  

Simona, UVP

Pravni argumentarizem zavrača pravni decizionizem (FPV; absolutizira se pomen življenjskega primera) in pravni determinizem (spregleduje se pomen življenjskega primera in absolutizira pomen FPV)  sprejema vmesno stališče o Pravna odločitev ni čista uporaba zakona in ni uporabnikova samovolja, odločitev mora biti racionalno utemeljiva  premisi se oblikujeta dokončno šele v postopku uporabe FPV o Pomembno je najti sklop pravnih predpisov, ki je z življenjskim primerom kar najtesneje povezan

3. način  Pomembni so trije sklopi vprašanj: o Ugotavljanje in razumevanje dejstev o Razlaga in razumevanje pravnih besedil o Pravno vrednotenje in pravno odločanje

3. Pomen pravnih dejstev
    Pravna dejstva so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledice. Delimo jih na dogodke in človekova dejanja. Dogodki so naravna dejstva, ki nastajajo ne glede na voljo prizadetih oseb. o Pravni dogodki so dogodki, ki imajo pravne posledice. Človekova dejanja so voljna in zavestna ravnanja ljudi. o Pravna dejstva so tista, ki s predvidena kot pravna ali protipravna dejanja. Pravna dejanja so pravni akti, ki so normodajna pravna dejanja ali materialna dejanja. o Materialna dejanja so tista, ki pravna pravila uresničujejo v konkretnih družbenih razmerjih. Dokončno osmišljajo pravna pravila in jih uresničujejo z ustreznimi fizičnimi dejanji. Normodajna pravna dejanja delimo na splošne in posamične akte in predlagalne akte. o Predlagalni akti omogočajo splošne in posamične akte ali pa prispevajo k njihovemu oblikovanju (normativni pravni akti v širšem pomenu besede). Njihova predpostavka so protipravna dejanja.

51

Simona, UVP

 

Pravna dejstva, so nosilci pravnih sprememb, te pa so vedno sad vnaprej določenih pravnih pravil in konkretnih dejanskih stanov. Posebna vrsta pravnih dejstev so pravne domneve  pravno dejstvo, ki velja na temelju drugih dejstev kot resnično, brez da bi ga bilo treba dokazovati. o Izpodbojne pravne domneve – lahko se izpodbijejo in se dokaže drugače o Neizpodbojne pravne domneve – proti njim ni pravnih sredstev (pravnomočne sodbe in druge pravnomočne pravne odločbe)

4. Posamični pravni akti
4.1. Uvod   Oblastni pravni akti so upravni in sodni akti Neoblastni pravni akti so zasebni pravni akti

4.2. Upravni akt  Upravni akti so izjavna pravna dejanja, s katerimi pristojni upravni organi kot nosilci oblasti enostransko ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in dolžnosti pravnih subjektov v konkretnih pravnih razmerjih. Temeljijo na ustavi in zakonih So enostranska oblastna dejanja Nanašajo se na konkretna družbena razmerja Z njimi se odloča o pravicah in dolžnostih pravih subjektov v upravnih zadevah, kjer se soočajo interesi posameznih pravnih subjektov in javni interesi Konstitutivni upravni akti – ustanavljajo, spreminjajo ali odpravljajo pravice in dolžnosti pravnih subjektov Deklarativni upravni akti – le ugotavljajo in potrjujejo, da obstajajo določene pravice, dolžnosti, pravna razmerja … Deklarativni so pogosto temelj za konstitutivnega Najbolj tipične do upravne odločbe, ki jih izdajo pristojni organi državne uprave. Izdajajo jih tudi samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije, če jim to dovoljuje zakonsko javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Upravni postopek je splošni ali poseben.. Ugotavljajo se dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravno odločbo, ugotavljajo se veljavni pravni predpisi in se določa njihov pravni pomen in na koncu so tu dejanja, ki se nanašajo na upravno odločitev in njeno utemeljitev. Upravni akti, ki nastajajo v podjetjih temeljijo na kolektivni pogodbi, zakonih in avtonomnih splošnih pravnih aktih

       

4.3. Sodni akt  So oblastni akti sodišč, s katerimi na temelju ustave i zakonov odločajo o: o pravnosti konkretnega vedenja in ravnanja pravnih subjektov, o pravicah in dolžnostih, ki so med njimi sporne, o pravnosti posamičnih pravnih aktov o včasih tudi o pravnosti splošnih pravnih aktov. Poglavitna je sodba, s katero se odloči o posamezni zadevi

52

Simona, UVP

   

 

 

Sklep je procesni pravni akt,s katerim se rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na potek postopka, v nekaterih primerih pa se s sklepi odloči tudi o zadevi, ki je predmet obravnave Akti ustavnega sodišča so odločbe Kazenski postopki se vodijo v primerih, ko je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje Odloča se z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo o Obsodilna sodba spozna, da je obtoženi kriv za storjeno dejanje in mu izreka kazensko sankcijo o Z oprostilno sodbo se obtoženi oprosti obtožbe, če se ugotovi, da za dajanje, za katero je obtožen, ni kaznivo dejanje, ni kazensko odgovoren ali če ni dokazano, da je storil dejanje o Z zavrnilno sodbo se postopek zaključi, če se ugotovi, da se postopek ne more nadaljevati, ker je bila tožba umaknjena, ker je za isto dejanje že bila izrečena pravnomočna odločitev ali pa ker je bila podana kakšna druga procesna ovira V pravdnem postopku se obravnavajo spori, ki izvirajo iz osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij. o Zavrnilna sodba – če tožbeni zahtevek ni utemeljen o Dajatvena (kondemnatorna) tožba - nalaga, da se v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti o Oblikovalna (konstitutivna) tožba – pravno razmerje se razveže, spremeni ali oblikuje na novo o Ugotovitvena (deklaratorna) tožba – ugotovi se obstoj oz. neobstoj določene pravice, pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost določene listine. Sodbe se izdajajo tudi v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči Postopek v upravnih sporih - 1.1.1998 pristojnost Upravnega sodišča RS in VS RS o Temeljna značilnost upravnega spora je, da gre za sodni nadzor nad zakonitostjo odločanja organov javne upravne o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij o Odloča se o zakonitosti dokončnih upravnih aktov  Zavrnilna sodba  Spor o zakonitosti upravnega akta – sodba, s katero se izpodbijani akt odpravi  Spor polne jurisdikcije – ponovno se odloči o upravni stvari in ta sodba v celoti nadomesti odpravljeni konkretni upravni akt – IZJEMA OD PRAVILA Kot upravne zadeve opredelimo tiste, katerih težišče je na upravnem delovanju Kot sodne zadeve opredelimo tiste, kjer gre za pravno sojenje in odločanje

4.4. Pravni posel  Pravni posli so avtonomna voljan izjavna dejanja enega ali več pravnih subjektov, s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo, se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih. Temelji na avtonomiji pravni subjektov in dispozitivni naravi civilnega prava Stranke so si prirejene Prostovoljno pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti 53

  

Simona, UVP

  

 

 

So samostojne, ko vsebinsko napolnjujejo pravna pravila Kupoprodaja pogodba – pravni posel, s katerim se prodajalec zaveže, da bo na kupca prenesel lastninsko pravico, kupec pa mu bo v zameno izročil kupnino Darilna pogodba – pravni posel, s katerim se darovalec zaveže na drugo osebno neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v preme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa se s tem strinja Oporoka – strogo obličem in preklicni enostranski pravni posel, s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti Okupacija – enostranski pravni posel, s katerim se pridobi lastninsko pravico na premičnini, ki ni nikogaršnja last, tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti razen če zakon ne določa drugače. Poravnava je pravni posel, v katerem osebe, ki so v sporu ali je med njimi negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti Delitev pravnih poslov: o Obligacijskopravni (pogodbe) – stvarno pravni (izročitev) – dednopravni o Enostranski-dvostranski o Odplačni-neodplačni o Oblični-neoblični o Med živimi – za primer smrti Pri enostranski povzroča pravno posledico že voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta Pri dvostranskih pravnih poslih je nujno, da se stranki sporazumeta o njegovih bistvenih sestavinah

5. Konkretno pravno razmerje
 Konkretno pravno razmerje je individualizirano in konkretizirano abstraktno pravno razmerje v življenjskih razmerjih med subjekti, ki imajo drug proti drugemu ustrezne pravice in dolžnosti glede na predmet pravnega razmerja Nujno je, da obstaja abstraktno urejeno in predvideno pravno razmerje in konkretni dejanski stan. Načini nastajanja konkretnih pravnih razmerij o Nastane skupaj s posamičnim pravnim aktom (recimo obligacijska razmerja) o Konkretno pravno razmerje iz prvega načina je kršeno, zato se pojavi potreba po vzpostavitvi konkretnega pravovarstvenega razmerja (dolg ) o Nastane na temelju splošnega in abstraktnega pravnega pravila o Splošno in abstraktno pravilo je kršeno v konkretnem pravnem razmerju in je zato potrebno oblikovanje pravovarstvenega razmerja Konkretno razmerja obstaja, dokler ena ali več strank ne uresničijo pravic in dolžnosti, ki jih imajo glede na predmet razmerja  nastopi konkretni dejanski stan

 

6. Zastaranje in priposestvovanje
  Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno. Splošni zastaralni rok je 5 let, sicer pa se raztezajo od 1-15 let.

54

Simona, UVP

 

Kazenskopravno zastaranje je zastaranje kazenskega pregona(prenehanje pravice, da se storilec domnevnega kaznivega dejanja preganja in kaznuje) in zastaranje izvršitve kazni (izrečena kazen se ne sme več izvršiti) Dolžina rokov je od 2-15 let Priposestvovanje je eden izmed izvirnih načinov pridobivanja lastninske pravice. Je posledica dobroverne lastniške posesti, ki traja skozi daljše obdobje (3 leta za premičnine, 10 let za nepremičnine)

7. Varstvo pravnega razmerja
7.1. Uvod   Protipravno vedenje in ravnanje pomenita pravno kršitev, ki ji sledi ustrezna sankcija, v kolikor je sprožen pravovarstveni postopek. Nosilci pravnega varstva so državni organi, ki delujejo o Na predlog pristojnega predlagatelja  Državni organ  Prizadeti pravni subjekt Njihova naloga je da: o Izpeljejo postopek o V njem odločijo o utemeljenosti pravovarstvenega predloga o Izdajo ustrezno odločitev, ki jo po potrebi prisilno izvršijo Izjemoma so nosilci pravnega varstva tudi pravni subjekti sami (v primeru samoobrambe ali arbitraže) V nekaterih primerih je pravno varstvo tudi preventivno

 

7.2. samozaščita   Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni mogoče odvrniti drugače. Prizadejano zlo, ne sme biti večje od zla, ki je grozilo. Samopomoč je pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, da je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost. o To je tudi pravica posestnika, da se brani proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Nevarnost mora biti neposredna, samopomoč takojšnja in nujna, način samopomoči naj ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost Oblike samozaščite so tudi stalna ali priložnostna razsodišča, ki jih oblikujejo prizadeti pravni subjekti in jim potem zaupajo, da rešujejo njihove spore o Odločajo hitreje, ceneje o Postopek je manj formalen o Razsodniki so izbrani iz vrst strokovnjakov, ki so specialisti za posamezne vrste sporov Postopek poravnave – tožilec odstopi ovadbo za kaznivo dejanje (kazen denar ali zapor do 3 let  alternativno reševanje) 55

Simona, UVP

7.3. Državno varstvo 7.3.1. Vrste državnega varstva   Osrednji nosilci so sodni, upravni in ustavnosodni organi Sodišča sodijo po ustavi in zakonu, varovati morajo nepristranskost in neodvisnost sojenja

7.3.2. Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno varstvo Upravno    Namenjeno varstvu pravic, obveznosti ali pravnih koristi posameznikov in pravnih oseb v konkretnih upravnih zadevah Odloča se v upravnem sporu Začenja se na zahtevo stranke (privatna maksima) ali po uradni dolžnosti (oficialna maksima)

Kazensko     Vodijo pristojna sodišča Večinoma se začnejo po uradni dolžnosti na predlog tožilca (včasih je tožilec tudi zasebni tožilec – dejanja, ki so pregonljiva na zasebno tožbo) Tožilec mora sprožiti postopek vedno takrat, ko je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja pa uradni dolžnosti – legalitetno načelo Normativni pravni akti, s katerimi se sproži uvedba K postopka: o Predlog za uvedbo preiskave o Obtožnica o Obtoženi predlog o Zasebna tožba V postopku proti mladoletniku se lahko tožilec odloči, da ne bo zahteval uredbe kazenskega postopka (le pri kaznivih dejanjih, za katera je predvidena kazen denar ali zapor do treh let) ker postopek ne bi bil smotrn – oportunitetno načelo Oportunitetno načelo je mogoče tudi za nekatera lažja kazniva edjanja (denar, zapor do enega leta) proti polnoletnim storilcem, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja

Civilno     pravdni postopek, vodijo sodišča načelo dispozitivnosti – stranke prosto razpolagajo z zahtevki in sodišče odloča v mejah zahtevkov, ki so bili postavljeni začne se s tožbo sodišče ne prizna razpolaganj strank, ki so v nasprotju z javnim redom in tistimi kogentnimi pravili, ki omejujejo dispozitivna

56

Simona, UVP

7.3.3. Zbiranje procesnega gradiva   v vseh postopkih morajo organi, ki jih vodijo ugotoviti dejansko stanje in dejstva, ki so pomembna za zakonite odločbe stranke morajo imeti priložnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne v konkretni zadevi in da predlagajo dokaze

Upravni postopek    zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je naloga organa, ki vodi postopek – preiskovalno načelo stranka ima možnost, da je aktivna, nujno je, da navade dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek poudarjeno je načelo ekonomičnosti - postopek mora biti kolikor se da hiter, povzročati mora čim manj stroškov in ustvarjati čim manjšo zamudo za stranke

Kazenski postopek       obdolženec in tožilec imata načelno položaj enakih strank, čeprav je de facto in de iure položaj tožilca boljši, saj je tožilec predstavnik državne oblasti tožilec navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlaga dokaze obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist –načelo kontradiktornosti tudi sodišče samo zbira in izvaja dokaze, ki se nanašajo na konkretni primer –preiskovalno načelo enako podrobno morajo biti preučena dejstva in dokazi ki so obdolžencu v korist in ki ga obremenjujejo – načelo materialne resnice pomembna je glavna obravnav a – preiskovalno načelo se pokaže v tem, da mora predsednik senata skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in da se dožene resnica. Senat sme odločiti, da se izvedejo tudi še ne predlagani dokazi ali dokazi, ki so bili umaknjeni. Popolno obtoženčevo priznanje ne odveže sodišča dolžnosti, da izvede tudi druge dokaze.

Pravdni postopek      stranki sta si prirejeni z zahtevki prosto razpolagata dolžni sta dokazati resničnost trditev o dejstvih, na katere opirata svoje zahtevke sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih ni predlagala nobena od strank – razpravno načelo predsednik senata na glavno obravnavi postavlja vprašanja in skrbi: o da se navedejo vsa odločila dejstva o da se dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih o da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank o da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje

57

Simona, UVP

Vsi temeljijo na načelu proste presoje dokazov – organ, ki vodi postopek na temelju pravil logičnega mišljenja in splošne življenjske izkušnje sam presoja, katera dejstva so podana in katera ne (ni vezan na pravne predpise) Pristojni organi poznajo pravo po uradni dolžnosti – iura novit curia

7.3.4. Pravovarstvena odločba      Izdana je lahko šele, ko je zbrano procesno gradivo, ki omogoča pravno odločitev Pomembna je glavna obravnava (ustna v upravnem postopku) – glavni del postopka, v katerem se javno in ustno razpravlja o posamezni zadevi in potem o njej tudi odloči Pravovarstvena odločba je oblastni pravni akt, s katerim se odloči o predmetu obravnavanja V upravnem sporu je to upravna odločba, sicer sodba Ima 4 dele o Uvod  Podatki o organu, ki je vodil postopek, o strankah in zastopnikih in pooblaščencih, kratka označitev zadeve, podatki o glavni obravnavi in dan, ko je o stvari bilo odločeno o Izrek ali dispozitiv  Del, v katerem se avtoritativno odloči o predmetu postopka  Vsebina je odvisna od pravne odločitve, ki je bila sprejeta  Opredeljena je pravna posledica, ki pove, kako naj bo konkretni primer rešen  Nanj se razteza pravnomočnost odločbe o Obrazložitev  Navedeni so razlogi, ki utemeljujejo pravno odločitev  Opisano je procesno gradivo  Utemeljena mora biti pravna odločitev  Navedena morajo biti ugotovljena dejstva  Navedeni morajo biti uporabljeni FPV  Naveden mora biti pomen posameznih pravnih pravil  Pojasnitev pravne posledice o Pravni pouk  Navaja pravno sredstvo, rok, v katerem ga je treba podati, in organ, na katerega ga je potrebno nasloviti

7.3.5. Pritožbena pot  Vsakdo ima pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih javnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih Pritožba je redno pravno sredstvo, ki je vselej možno proti prvostopenjski pravni odločbi Pritožbeni rok je 15 dni Pravočasna pritožba zadrži izvršitev pravovarstvene odločbe Možno je izpodbijati, da: o So bila bistveno kršena določila pravovarstvenega postopka o Je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno o So bili kršeni materialnopravni formalni pravni viri 58

   

Simona, UVP

 

o pritožbi odloča organ višje stopnje pritožba je lahko o neutemeljena – se zavrne in potrdi odločba organa prve stopnje o utemeljena  delno razveljavi in se o njej ponovno odloči na drugi stopnji  vrnitev zadeve v ponoven postopek – organ prve stopnje mora opraviti vsa tista pravovarstvena dejanja in obravnavati vsa tista vprašanja, na katera je opozoril pritožbeni organ. V ponoven postopek se zadeva vrne, če je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno ali pa so bila kršena določila pravovarstvenega postopka

7.3.6. Pravnomočnost sodnih in upravni odločb        smisel pritožbene poti je to, da se zadeve še enkrat preverijo, da se odpravijo napake in pomanjkljivosti in da se izenačuje pravna praksa na območju, ki ga instančni organ pokriva. V zelo pomembnih in občutljivih zadevah je dopustna tudi pritožba zoper odločbi organa druge stopnje Ko je pravna pot izčrpana ali do nje sploh ni prišlo postanejo pravne odločitve dokončne in načeloma nespremenljive Neizpodbojnost ali formalna pravnomočnost – pravne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi Materialna pravnomočnost - stranke in državni organi so vezani na vsebino pravne odločbe Pravnomočnost preprečuje, da bi bilo mogoče še enkrat odločati o isti zadevi –ne bis in idem V upravnem postopku je sprejeto načelo subjektivne pravnomočnosti – odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku oz. so ji bile z njo naložene določene pravice ali obveznosti, postane pravnomočna  kopica izrednih pravnih sredstev o Smisel je v tem, da ni mogoče posegati v pridobljene pravice in pravne položaje ter da ni mogoče stopnjevati obveznosti Izredna pravna sredstva so časovno omejena in ne zadržijo izvršitve. Vlagajo jih lahko le pooblaščeni predlagatelji. Kazenski in pravdni postopek – obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti o Kazenski – izredna omilitev kazni o Pravdni – revizija Obnova postopka je najbolj tipično izredno pravno sredstvo (tudi upravni postopek). Razlogi, ki dovoljujejo obnovo postopka: o Absolutne bistvene kršitve postopka o Nova dejstva in dokazi Če so razlogi zadostni, se obnova dovoli in se v obsegu, ki ga obnovitveni razlog utemeljuje, o zadevi na novo odloči Zahteva za varstvo zakonitosti – vlaga pristojni državni tožilec, če so kršeni materialni ali procesnopravni predpisi o V KZ tudi obsojenec in zagovornik Izredna omilitev kazni – kazen se omili, ko se pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba iztekla, ali pa so bile pa se zanj ni vedelo, pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe 59

 

 

Simona, UVP

Revizija – tretja stopnja pravdnega postopka o Proti odločbam druge stopnje o Bistvene kršitve nekaterih pravil pravdnega postopka in kršitev materialnopravnik pravil o Njen namen je tudi zagotavljanje enotne sodne prakse V upravnem postopku je tu še odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnostna zahteva. o Za nično se lahko vselej izreče določba, ki:  Ne bi smela biti izdana v upravnem postopku  Bi s svojo izvršitvijo povzročila dejanje, ki je kaznivo  Je ni mogoče izvršiti  Izdal organ brez zahteve stranke, če je ta zahteva potrebna in stranka kasneje ni v odločbo niti izrecno niti molče privolila o Izda se na predlog stranke, državnega tožilca ali predlog državnega pravobranilca Akti milosti o Pomilostitev  Oblastni posamični pravni akt v pristojnosti državnega poglavarja  Nanaša se na individualno določeno osebo  Z njo se opusti pregon ali popolnoma ali delno oprosti izvršitev kazni  Izrečena kazen se spremeni v milejšo ali se izbriše obsodba o Amnestija  Splošni pravni akt, v pristojnosti DZ  Individualno nedoločen krog oseb, opredeljene so s tipskim znakom  Opusti se pregon, delno ali popolnoma se opusti izvršitev kazni, izrečena kazen se spremeni v milejšo, izbriše se obsodba ali odpravi posledica obsodbe o Abolicija  Pravnim naslovljencem se opusti kazenski pregon in jim zato ni mogoče izreči kazni

7.3.7. Izvršba    Postopki, v katerih se izvršujejo pravnomočne pravne odločbe V nekaterih primerih jih pravni naslovljenci izvršijo sami, pri drugih morajo sodelovati pristojni državni organi Če niso izvršene prostovoljno – se izvajajo prisilno  prisilna je lahko samo tista, ki je formalno pravnomočna in pri kateri je potekel morebitni rok (takšna odločba je izvršilni naslov) Upravna izvršba je predvidena za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca. Kadar gre za prisilno izterjavo nepremičninskega premoženja ali deleža družbenika  sodna pot Kazenskopravne odločbe-poseben postopek Civilnopravne odločbe – sodni izvršilni postopek o Na predlog prizadetega upnika o Potreben je izvršilni naslov 60

   

Simona, UVP

Upniki se poplačajo po vrstnem redu, po katerem so si pridobili pravico do poplačila iz nekega predmeta o Izvršba se opravi na način, ki je za dolžnika najmilejši Plačilo denarnih terjatev (sredstva izvršbe): o Prodaja premičnin o Prodaja nepremičnin o Prenos denarne terjatve o Unovčenje drugih premoženjskih pravic o Prenos sredstev, ki so na računu pri banki Plačilo nedenarnih terjatev se nanaša na: o Izročitev stvari o Dobava nadomestnih stvari o Izpraznitev in izročitev nepremičnin o Odprava, opustitev ali dopustitev nekega dejanja o Vrnitev delavca na delo o Vpis pravic v javne knjige o Razdelitev stvari o Izposlovanje izjavne volje Nenadomestno dejanje: o Denarna kazen o Niz denarnih kazni

o

7.4. Ustavnosodno pravno varstvo  3 sklopi zadev: o Odločanje o ustavnosti in zakonitosti zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih pravnih aktov, ki so izdani za izvrševanje javnih pooblastil, odloča tudi o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava o Ustavna pritožba zoper kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti – ko so izčrpana vsa sredstva o Spori glede pristojnosti med različnimi vrstami državnih organov, o odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade in ministrov, o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strah ter o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov Odloča se glede na zahtevo pooblaščenih predlagateljev in tistega, ki izkaže svoj pravni interes Pooblaščeni predlagatelji: 1. Državni zbor 2. Tretjina poslancev (30) 3. Državni svet 4. Vlada 5. Sodišče 6. Državni tožilec 7. Banka Slovenije

 

61

Simona, UVP

       

8. Računsko sodišče in informacijski pooblaščenec – vprašanje ustavnosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo 9. Varuh človekovih pravic - če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil nedopustno posega v ČPTS 10. Predstavniški organ lokalne skupnosti – če posega v ustavni položaj ali ustavne pravice lokalne skupnosti 11. Reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti – če so ogrožene pravice samoupravne lokalne skupnosti 12. Reprezentativni sindikat za območje države, poklic ali posamezno dejavnost – ogrožene pravice delavcev Abstraktna presoja – načelna ugotovitev skladnosti/ne skladnosti z ustavo Konkretna presoja – obravnava se konkreten primer, ki je izhodišče in vpliva na rešitev Ustavno sodišče zakon razveljavi, ostale splošne prane akte pa odpravi al razveljavi Lahko tudi odloča o sporni temeljni pravici Odločbe so dokončne in obvezne Ni niti rednih niti izrednih pravnih sredstev Stališča US imajo pomembno pravno vlogo  precedenčno pravo Opira se na ustavo

62

Simona, UVP

9. POGLAVJE – Razlaga normativnih pravnih aktov
 Wroblewski – razlaga v širšem in ožjem pomenu o V širšemu pomenu je soznačnica za razumevanje jezikovnih znakov o Ko jezikovne znake pomensko določimo s filološkimi in pravnimi tehnikami govorimo o razlagi v ožjem pomenu besede Von Savigny – rekonstrukcija izlušči normodajalčevo sporočilo, brez da bi ga kakorkoli spreminjala Kelsen – razlaga nas lahko pripelje do več rešitev, ki so enakovredne, uporabnikova odločitev je pravila, če ostala znotraj pomenskega okvira norme, ki mu lahko pripiše katerikoli pomen Praktična razlaga – splošni in abstraktni zakon mora opredeliti tako, da dopušča enopomensko odločitev v individualnem življenjskem primeru Znanstvena razlaga – enopomenski odgovor se ji izmika vedno tedaj, ko se osredotoča na samo en del pravnega pojava Zakon razlagalca vedno v celoti zavezuje in mora izhajati iz njega Normativno izhodišče je po Hartu vedno odprt pomenski prostor, iz katerega moramo z razlago izluščiti splošno in abstraktno pravno pravilo, ki ga uporabimo v konkretnem primeru Razlaga je miselna dejavnost, s katero razlagalec konstruira in pomensko opredeli splošno in abstraktno pravno pravilo, ki ga zakon sporoča in jezikovno uokvirja V kontekstu razlaga razlagalec: o Rekonstruira zakonske možnosti o Jih vsebinsko določi o Izbere kombinacijo, ki se najtesneje ujema s pravnorelavantnimi značilnostmi primera

       

2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov
 Praktična (operativna) razlaga – pravni subjekt razlaga pravni akt v zvezi s konkretnim primerom, ki ga mora rešiti o Njegov namen je da se dokoplje do rešitve, ki jo potrebuje v konkretnem primeru o Poseben pomen ji daje praktični primer Metodična (znanstvena, strokovna) razlaga – ne gre za reševanje konkretnega primera, ampak je razlagalčev namen širši o Temelji na tem, da ugotovi, katera pravila zakon zajema in v čem sta vsebina in pomen pravil o Izhodišče so že rešeni primeri ali namišljeni primeri Avtentična razlaga – o njej govorimo, če so nosilci metodične razlage državni organi o Ima enako pravno moč kot akt, ki ga razlaga o S tem aktom tvori pomensko celoto o Pomembna je takrat, ko je interpretativni akt toliko nejasen, da so možne nasprotujoče si razlage Normativne akte razlagajo tudi posamezniki o Metodična razlaga – razlaga, ki jo izvajajo pravni strokovnjaki in pravni izvedenci, ki v strokovnih in znanstvenih delih razlagajo pomembne zakone in druge FPV

63

Simona, UVP

3. Razlagalni argumenti
  Obvezni razlagalni argumenti – tisti, ki jih navaja že zakonodajac Neobvezni – uporabljamo jih glede na naravo stvari in jih tako kakor obveze argumente podrobneje razčlenjuje pravna teorija

3.2. Jezikovna razlaga 3.2.1. Narava jezikovne razlage   Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki sestoji iz jezikovnih znakov Klasično pojmovanje temelji na prepričanju, da sta razlagalec in razlagano besedilo drug od drugega ločeni enoti  raziskovalec spoznava, ne da bi pomensko oplajal, sodoločal ali ga dojemal kot kulturnozgodovinski subjekt, ki je kot tak sestavni del širše družbene celote, katere del je tudi pravo Naloga jezikovne razlage je, da v skladu z besedoslovnimi, slovničnimi in stilističnimi pravili jezika rekonstruira besedni pomen pravnega pravila, ne da bi bilo potrebno, da se besedni pomen ujema tudi s pravnim pomenom pravnega besedila Nujno jo je dopolnjevati tudi z drugimi metodami Pomen ni lastnost besedila, ampak je razmerje med človekom in besedilom, vključno z jezikovnimi konvekcijami v določeni družbi in resničnostjo, na katero se besedilo nanaša. Jezikovni znaki imajo pomen edinole na ustrezen kontekst Pomembno je, da »kontekstno razumevanje« razorožuje ustaljeno jezikovno razlaganje kot samostojno metodo razlage Kontekst razumevanja je celoten postopek normativne konkretizacije zakona glede na konkretni življenjski primer, ki je predmet pravnega odločanja Nujno jo je postaviti v širši kontekst

     

3.2.2 Zakonski jezik    Skupno stališče je, da je izhodišče zakonskega jezika splošni pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na splošno in vsakdanjo rabo Zakonski jezik je vselej nad pogovornim jezikom, ki ga pomensko spreminja, dopolnjuje in mu v pravo tudi odvzema pomen Več ravni zakonskega jezika o Načelno izhajamo iz dejstva, da gre v zakonu za splošni pogovorni jezik, razen če so proti temu stališču tehtni razlogi o Druga raven so splošni izrazi in besede, ki imajo v pravo drugačen pomen kot v splošnem pogovornem jeziku o Tretja raven so pravni izrazi, ki so sad pravniškega jezika in imajo vedno poseben pravni pomen Testno povezane s hierarhično nadrejenostjo zakonskega jezika splošnemu pogovornemu so tudi pravne definicije ali opredelitve o Z njimi zakonodajalec opredeljuje izraze, za katere meni, da so pravno pomembni in da utegnejo biti sicer vsebinsko nejasni in pomensko preveč odprti Posebno mesto imajo tudi pravna načela, ki pomensko sodoločajo vsebinsko odprti in večpomenski zakonski jezik, v katerem so vsebovana pravna pravila 64

Simona, UVP

3.3. Logična razlaga  Ima dvojni namen – z njo preverjamo, kar smo ugotovili z drugimi metodami, hkrati pa nam omogoča, da tudi z njo ugotovimo nove pomene, ki jih ni mogoče doseči in izluščiti z drugimi metodami razlage Pravno odločanje je mogoče le ob predpostavki, da temeljni na pravilnem načinu oblikovanja misli, sklepanja in dokazovanja – pravila formalne logike S pravili formalne logike ne moremo ugotoviti pravilne razlage zakonskega besedila, so pa ta pravila vedno temelj, na katerem mora graditi vsaka vsebinsko pravilna ali prepričljiva razlaga Vse pravila, ki so v nasprotju s formalno logiko, morajo biti izločena kot nesmiselna in protislovna, ali pa sme smatrajo kot nasprotja, ki morajo biti odpravljena Kadar je pravilo v celoti protislovno ali nesmiselno velja, da pravnega pravila ni in imamo opraviti s pravno praznino

   

3.4. Sistematična razlaga   Določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v »zunanji« in »notranji« pravni sistem Zunanji sistem razpira, kakšna je zunanja podoba in zgradba zakona, je delo postavodajalca, ki oblikuje posamezna pravna določila in jih razporeja v ožje ali širše enote o Pomemben je naslov zakonov, posameznih poglavij o Od tega kam je pravno pravilo uvrščeno je soodvisen tudi pomen, ki ga to določilo ima o Včasih je lahko določitev tudi nerodnost ali spodrsljaj, ki je v nasprotju z notranjim sistemom  Zunanji sistem je v senci notranjega Notranji sistem pove, kakšna je vsebinska povezanost in strukturiranost predmeta, ki je pravno urejen o Je izraz vsebine,ki vnaša v pravno snov ustrezno enotnost in vsebinsko povezanost med deli o Nujno je, da je notranji del vsebinsko, hierarhično in časovno usklajena celota  odprava antinomij (argument specialnosti, časovni argument, argument avtoritete)

3.5. Zgodovinska razlaga  Ožji pomen –genetična razlaga, ki sklepa na pomen zakonskega besedila in sestavnih delov glede na potek pravodajnega postopka o Upošteva razloge za izdajo zakona, kolikor jih je mogoča razpoznati glede na družbene razmere, ki so sprejem zakona izzvale Širši pomen – razlaga tudi gospodarske, politične in kulturnocivilizacijske razmere v katerih je zakon nastal in so ga vsebinsko sooblikovale o Pomen razmer in družbenega konteksta o Pomemben tudi pri razvoju družbenih institucij, ki jih zakon prevzema in izraža Objektivistični način razlage – zakon razlaga ne glede na »voljo zakonodajalca« ampak glede na ratio legis, kolikor je razpoznaven preko zakonskega besedila

65

Simona, UVP

Odločno se zavrača prilagajanje razlage dnevnim potrebam in razmeram, gre se za to, da je ratio legis avtonomen in da razlagalec išče odgovore na vprašanja, ki jih zakonodajalec pogosto ni predvidel niti mogel predvideti o Zakon je vedno del kulturnozgodovinskega konteksta Subjektivistična razlaga – razlaga se volja zgodovinskega zakonodajalca o Namen je pomembnejši pri mlajših in novejših besedilih, njegovo moč pa slabi s pretekom časa  kot razlagalno izhodišče se sprejema namen, ki bi ga zakonu pripisal sedanji zakonodajalec

o

3.6. Argumentum a simili ad simile 3.6.1. Pojem   Sklepanje od podobnega na podobno Iz tega, da se neposredno pravno urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podoben primer velja enaka pravna posledica, ki je določena za neposredno urejeni dejanski primer Zanesljivost je tem večja, tem več je bistvenih sestavin, ki so skupne obema primeroma Varuje se načelo pravne varnosti Dva primera sta si podobna šele takrat, ko se ujemata v lastnostih ki so ratio legis Skupni vrednosti temelj je tertium comparationis in preko njega sklepamo od podobnega na podobno

   

3.6.2. Analogija intra legem    Analogija intra legem je sklepanje po podobnosti v mejah možnosti, ki so dane znotraj posameznik pravnih pravil (»zlasti«, »kako drugače« ..) Nanaša se na notranje »praznine« to so praznine, ki jih postavodajalec že v naprej predvideva Ne gre za razširjanje posameznega pravila do pravno urejenega primera na njemu podoben način  vseskozi smo v dosegu posameznega pravila in v njegovem okviru sklepamo po podobnosti

3.6.3 Zakonska analogija (analogia legis)   Analogia legis ima širši domen kot analogia intra legem Je posamična analogija, pri kateri izhajamo iz primera, ki je urejen z določenim zakonskim ali drugim pravnim pravilom in od ega primera sklepamo na neurejen primere, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, ampak jim je tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostnih

3.6.4. Pravna analogija (analogia iuris)    Deli se na delno (analogia partialis) in popolno (analogia totalis) Razpeta je med določeno pravno pravilo, ki ga sposplošimo in uporabimo tudi za razmerja druge vrste, če se vrednostno ujemajo z neposredno urejenim razmerjem Uporabljamo jo lahko tudi tako, da na temelju več pravnih pravil oblikujemo pravno načelo, s pomočjo katerega ustvarimo splošno in abstraktno pravno pravilo in z njim napolnimo pravno praznino 66

Simona, UVP

Lahko tudi izhajamo iz samih pravnih načel, ali iz »duha pravnega sistema« in to uporabimo za temelj urejanja pravno uenurejenega primera  popolna analogija (uporabimo jo, ko so vse druge možnosti že izčrpane)

3.6.5. Pomen zakonske in pravne analogije   Z njimi zapolnjujemo pravne praznine Sta tudi sredstvo, ki ju postavodajalec zavestno uporablja in z njuno pomočjo ureja družbena razmerja, ki so vnaprej predvidena in označena kot pravno pomembna  urejevalno načelo (enakopravno se vrednotijo razmerja, ki so si v bistvenem podobna)

3.6.6. Posebnosti v KP      Kaznivo je le tisto dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in določa njegove znake in kazen zanj Zakonska in pravna analogija sta prepovedani Biti mora tako natančno določeno, da se prepreči samovoljno, od subjektivne ocene odvisno širjenje in oženje kriminalne cone Potrebno je opredeliti možnega storilca, kaj se šteje za izvršeno dejanje, kakšna je prepovedana posledica in po potrebi tudi druge znake Dovoljena je le analogia intra legem

3.7. Argument teološke redukcije  Predpis le navidezno ureja določen dejanski stan: pojavi se prekrita pravna praznina, ki jo zapolnimo s tem, da dodamo izjemo od pravila – izjemni dejanski stan

3.8. Argumentum a contrario    Določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke dejanskega stanu Če izrecne predpostavke niso podane, pravna posledica za takšen primer ne vela Vse sestavine zakonskega dejanskega stanu so razlog, da nastopi določena pravna posledica (opredeljene morajo biti dovolj določno in natančno, da lahko z zanesljivostjo sklepamo da velja samo za zakonski dejanski stan s takšnimi sestavinami) Argumentum a contrario je le sredstvo, s katerim ugotovimo, da dejansko gre za pravno praznino, ne pove pa nam, kako jo naj rešimo Načeloma velja, da se specialno pravilo nanaša če na primere, ki so z njim izrecno zajeti in da se za druge primere uporablja splošno pravilo o Ne smemo ga povzdigniti na raven splošnega, lahko pa ga analogiziramo, če tehtni razlogi narekujejo, da se značilnosti konkretnega primera bolje ujemajo s specialnim pravilom kot s splošnim V KP je argumentum a contrario povzdignjen v načelo –Nulla crimen nulla poena sine lege praevia

 

67

Simona, UVP

3.9. Arugumentum a fortiori (argumentum a maiori ad minus, argumentum a minori ad maius)  Je razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da pravna posledica, ki se navezuje na določeno primarno ali sekundarno hipotezo, velja tem bolj v primeru, ki ima še v večji kakovosti poudarjeno lastnost, ki je pogoj za pravno posledico, kakor urejen primer Argumentum a maiori ad minus o Sklepanje od večjega na manjše o Za tistega, za kogar velja več, velja tudi manj Argumentum a maiori ad maius o Sklepanje od manjšega na večje o Pravna posledica še bolj utemeljeno velja za večje, kot za manjše

3.10. Argumentum a cohaerentia   Temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota v kateri ne sme biti antinomij Napotuje na merilo, ki jih uporabljamo za odpravljanje notranjih neskladij –argument avtoritete, specialnosti in časa

3.11. Argumentum a completudine     Temelj na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vedno mogoče najti pravilo, s katerim razrešimo katerikoli pravni problem Ožji pomen – v pravnem sistemu ni praznin Širši pomen –združljiv s sodobno teorijo, po kateri je splošno sprejeto da so pravne praznine nekaj, čemur se ne moremo izogniti Argument pove, ali sploh gre za pravno praznino in nam omogoča s pomočjo pravnega sistema in načel najti pravno pravilo, s katerim pravno praznino napolnimo

3.12 Namenska razlaga    Določa pravni pomen jezikovnih znakov, glede na namen, ki ga ima pravno določilo Naravno in pravno je, da išče razlagalec pomen besedila najprej v besedilu samem Pomaga si z drugimi razlagami o Logična mu pove, ali je merilo konsistentno in mu pomaga, da s prepričevalnimi argumenti zajame tudi primere, ki niso neposredno urejeni o Zgodovinska razlaga ga opozori na namen in okoliščine o Sistematična doda pomen pravnih načel

4. Besedni rezultat razlage
  Pove nam, kakšno je razmerje med pomenom jezikovnih znakov in pomenom pravnega pravila, ki ga preko njih rekonstruiramo Govorimo o dobesednim zožujoči ali razširjajoči razlagi o Dobesedna – iz zakonskega besedila je mogoče neposredno in jasno razbratni, v čem je pravno pravilo in kakšen je njegov pomen o Zožujoča/razširjajoča – določene ohlapne in nejasne besede razumemo tako, da njihov pogovorni pomen zožimo ali razširimo 68

Simona, UVP

Zožujočo in razširjajočo razlago moramo razlikovati od razlagalnih pravil o Izjeme je potrebno razlagati zožujoče – ne smemo razširjati pravil, ki so izjema na splošno pravilo

5. Razlage ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega akta
       3 sklopi vprašanj: človekove pravice in temeljne svoboščine, oblika države in državna ureditev Slovenska ustava je na dosti mestih zelo redkobesedna Ključna je tudi vloga ustavnega sodišča, ki odloča o ustavnosti splošnih pravnih aktov in o ustavnih pritožbah Slediti mora splošno sprejeti metodologiji pravnega vrednotenja in pravnega razlaganja, zavezuje jo tudi pravno izročilo in utrjena spoznanja pravne stroke Na eni strani sprejema US odločitve, s katerimi ugotavlja, kaj ustava pomeni, na drugi strani pa določa le ustavno dopustne okvirje Ni pristojno zapolnjevati pomensko odprt pravni prostor Ni pristojno preučevati, ali je zakonska ureditev vsebinsko primerna  načelo samoomejitve

6. Razlaga posamičnih pravnih aktov
        Del teorije vztraja, da se uporabljajo enaki principi kot za razlago splošnih pravnih aktov – v resnici sprejemljivo le za oblastne pravne akte Vselej je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja in je razlago izzval Nerazumljivo, nesmiselno in protislovno oblikovani izreki oblastnih posamičnih pravnih aktov so eni izmed razlogov, ki jih mora pritožbeni organ upoštevati po uradni dolžnosti Zasebni posamični pravni akti – razlaga je subjektivistična Poglavitni cilj je dognati namen, ki ga je stranka hotela doseči (iščemo skupen namen) Nejasna določila se razlagajo v korist stranke, ki ni pripravljala pogodbe (pri pogodbah, ki jih je pripravila in predlagala ena stranka) Nejasna določila v neodplačni pogodbi razlagamo v pomenu, ki je manj težak za dolžnika V odplačni pogodbi jih razlagamo v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju

7. Utemeljitev razlagane odločitve
   Pomembna je praktična razlaga, ki jo morajo opraviti pristojno pravodajni organi, preden sprejmejo in izdajo ustrezen splošni pravni akt O tem, ali je pravilna, odloča US – njihovo razlagalno stališče je razvidno iz razlogov, ki so navedeni v konkretni odločbi Utemeljitev je pomembna sestavine obrazložitve, ki jo morajo vsebovati vsi oblastni posamični akti o Navedejo se materialno pravni in postopkovni predpisi o Pojasni se, kako so jih razlagali o Če gre za nov primer, je nujno navesti razlagalne argumente Kakovostna utemeljitev kaže na tehten premislek in vsebinsko pretehtanost Pomembna je ker, utrjujejo strokovno avtonomnost nosilca odločanja, stranke so seznanjene z razlogi za določeno odločitev (s tem jim je dano tudi gradivo, ki ga poskušajo ovreči in za pritožbene organe, ki presojajo utemeljenost pritožbe 69

 

Simona, UVP

8. Teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih aktov
8.1. Od Montesquieujevega sodnika do vrednostne jursprudence        Montesquieu: Sodniki in drugi pristojni organi naj bodo le usta, ki izrekajo besede zakona Feuerbach: Sodnik naj bo vezan na golo črko zakona, njegov posel naj bo le to črko primerjati s konkretnim primerom in ga glede na zakon reši V obeh primerih gre le za mehanično uporabo zakona in drugih formalnih pravnih virov Sodnik naj zakon reproducira, brez da bi ga vsebinsko napolnjeval in dopolnjeval Izhodišče teorije je zaprtost pravnega sistema, ki naj bi bil vsebinsko popoln Šola pojmovne jursprudence vnaša v pravno odločanje pojmovni normativni okvir Jhering – nižja jurisprudenca (razlaga zakonov, ugotavljanje njihove vsebina, odpravljanje nejasnosti) in višja jurisprudenca (logična in sistematična razčlenitev posameznih pravnih institutov in pravnih pojmov Uporabljanje prava je prenos vsebine zakona na konkreten primer Nastala je v 19. Stoletju Zakoni so vsebinsko popolni in so predpostavljali pravičnega zakonodajalca V Franciji se pojavi v času, ko dobi civilni zakonik (1804) in druge zakonike, ki so vsebovali racionalno naravno pravo V Nemčiji je zgodovinska šola prava odklanjala racionalistično naravo in zatrjevala, da Nemčija še ne potrebuje enotnega državljanskega zakonika, saj je šele na drugi stopnji v razvoju narodnega druga (običajno pravo-znanstveno spoznavanje in preučevanje običajnega prava-uzakonitev prava) V NEM so razvijali sistematično razlago, ki je sistematizirala tudi njihovo pravo, s katero se je ustvarila podlaga za nemški enotni civilni zakonik leta 1896 Prizadevali so si za subjektivistično-statičen razlagalni pristop, ki ga je mogoče uporabljati dotlej, dokler zakoni vsebinsko ustrezajo družbenim razmeram, ki jo jih izzvale Ko se razmere začnejo spreminjati je naloga pravne znanosti, da najde in utemelji nove načine, kako razlagati in razumeti zakon Jhering – začetnik šole interesne jurisprudence Pravni red mora družbi zagotavljati nujne življenjske pogoje Razbija se mit o samozadostnosti zakona in opozarja na pestrost interesov, ki so predmet pravnega odločanja v konkretnih primerih Heck –kakor zakonodajalec tudi sodnik razmejuje interes in odloča o interesnih konfliktih Sodnik je vezan na zakon in ovrednotenje interesov, ki ga je opravil zakonodajalec Sodnik je pooblaščen dopolnjevati in popravljati zakonska pravila, ki so glede na pestrost življenjskih interesov postala pomanjkljiva Larenz – interesna jurisprudenca je povzročila revolucijo v uporabi prava, ki je razbila zakrnelost formalnologične pojmovne jurisprudence in ko je v postopek odločanja vnesla pomen interesov Interesi so tudi vrednostno merilo, kako naj zakon razumemo in ovrednotimo

    

  

      

70

Simona, UVP

      

Smer šole svobodnega prava – Kantorowicz in Erlich Vsako uporabljanje zakona je ustvarjalno V zakonih so pravne praznine, ki jih je potrebno napolnjevati Upoštevati je potrebno tudi sodno in sodniško pravo Pisno zakonsko pravo ne more biti popolno Geny – obravnaval danes splošno sprejete argumente V primeru pravnih praznin je upošteval kot dopolnjevalne pravne vire običajno pravo in se izrekel za svobodo iskanja prava

8.2. Dworkinovo carstvo prava kot razlagalna celota           Dworkin (1931), Anglija Nasprotuje pozitivističnemu stališču, da je pravo le skupek pravil Pravo ob pravnih pravilih sestavljajo tudi pravna načela Bistvena razlika je v tem, da načela vsebujejo tudi razsežnost teže ali pomembnosti – moralna teža Sodnik nima na voljo prostega preudarka, ampak mora primer rešiti z opiranjem na pravna načela Pravna načela so zbirni pojem za načela, politične usmeritve in druge standarde Načelni argumenti – argumenti, ki dokazujejo da politična odločitev varuje posameznikove ali skupinske pravice Politični argumenti – utemeljujejo politične odločitve in trdijo, da politična odločitev ustreza kolektivnemu cilju celotne skupnosti Sodniki naj se opirajo na načelne argumente Uvaja idealnega sodnika Herkulesa, ki je zmožen najti eno in edino najboljšo rešitev – opre se na ustavo, zakone in precedenčne primere ter na načelne argumente, ki so temelj prava  oblikuje vseobsegajočo teorijo, ki odkrije pravice strank in jih ne ustvarja retroaktivno Njegova teorija gradi na celostnem razumevanju prava Je nasprotnik prostega preudarka, ki naj bi ga sodnik imel

 

8.3. Prispevek teorije argumentacije v pravu  Zavrača pravi decizionizem, ki pretirano poudarja pomen življenjskega primera in spregleduje zakon in pravni determinitezem, ki pretirano poudarja pomen zakona in spregleduje pomen življenjskega primera Odločitev mora biti vedno racionalno utemeljiva Sodniško odločanje ni več mehanično in ni čisti voljni akt, ampak je intelektualno opravilo, ki zahteva prepričljivo utemeljitev

 

71

Simona, UVP

10. POGLAVJE – Sistemizacija prava
1. Pojem in prvine sistemizacije prava
   Sistemizacija prava se nanaša na znanstveno razporejanje pravnih pravil in pravnih načel, ki veljajo v določenem času in prostoru Sistemizacija se nanaša tudi na pravna načela Poglavitne prvine sistemizacije o Splošna in abstraktna pravna pravila skupaj s pravnimi načeli o Družbena razmerja, na katera se pravna pravila nanašajo o Način, kako so posamezna družbena razmerja in sklopi družbenih razmerij pravno urejeni Temeljna enota je splošno in abstraktno pravno pravilo Širše enote so pravne ustanove, panoge in pravna področja Pravna ustanova zajema pravna pravila, ki na enak način urejajo isto vrsto ali isti sklop družbenih razmerjih

  

2. Klasične pravne panoge
2.1. Ustavno pravo   Zajema pravila in načela o temeljih državnopravne ureditve Klasična ustavna tvarina obsega o Načela o obliki države o Temeljne človekove pravice in dolžnosti o Ustroj države Ker je ustava temeljni in izhodiščni pravni vir je tudi ustavno pravo temeljna pravna panoga

2.2. Civilno pravo     Celota pravil in pravnih načel, ki urejajo osebna in premoženjska razmerja, v katerih so pravni subjekti prirejeni in avtonomno Temeljni na dispozitivnem pravu, ki ga omejujejo nekatera pravila kogentnega prava, ki preprečujejo zlorabe avtonomije Temeljno je načelo vestnosti in poštenja, ter prepoved zlorab pravice Splošni del civilnega prava se nanaša na tvarino, ki je skupna civilnemu pravu kot celoti o Pravni subjekti, pravno razmerje, pravice pravnih subjektov, pomen lasa, pravni posli … + temeljni načeli Stvarno pravo se nanaša na pravna razmerja med ljudmi glede na stvari o Pravna pravila in načela o stvareh, posesti in o posameznih stvarnih pravica o Vrste stvarnih pravic so določene s kongentnimi pravnimi pravili – lastninska, služnosti, zastavna pravica in realna bremena, tudi stavbna in emfitevza o Stvarne pravice so absolutne Obligacijsko pravo je podponoga civilnega, ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleženci teh razmerij o Ena stranka je drugi zavezana, da kaj da, stori, opusti, dopusti, druga stranka pa je upravičena zahtevati izpolnitev

72

Simona, UVP

 

Pravnoposlovne obveznosti temeljijo na enostranskih obveznostnih poslih, ki so sad enostranske izjave volje pristojnega subjekta ali soglasja dveh ali več. o Neposlovne obveznosti: odškodninske obveznosti in obveznosti iz neupravičene pridobitve ali poslovodstva brez naročila Dedno pravo ureja prehod premoženja umrlega na drugo osebo o Na temelju oporoke ali zakona o Nujni delež Avtorsko pravo – ureja osebna in premoženjska razmerja glede duhovnih stvaritev s področja književnosti, umetnosti ali znanosti Civilno se je opiralo na: o ODZ 1811 o Zakon o dedovanju 1976 o OZ 2011 o Stvarnopravni zakonik 2002

o

2.3. Družinsko pravo   Skupek pravnih pravil in načel, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnosti, razmerja med straši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo Načelo avtonomije je močno omejeno, pravila so po večini kogentna

2.4. Gospodarsko pravo   Gospodarsko (trgovinsko pravo) obsega pravna pravila, ki urejajo pravni statis in pravne posle gospodarskih subjektov Statusno pravo zajema tvarno, ki se nanaša na tipologijo gospodarskih subjektov, njigovo ustanavljanje in prenehanje, njihovo pravno osebnost in notranjo organizacijo o Po večini prisilne narave o Poglavitni pravni vir je zakon o gospodarskih službah 1993 in 2006 – načelo zaprtega števila gospodarskih subjektov  omejitev glede splošne izbire dejavnosti o Pretežno samostojna panoga Pravo gospodarskih poslov – nanaša se na pravne posle, ki jih sklepajo gospodarski subjekti o Pravna pravila in načela o skupnih značilnostih gospodarskih pravnih poslov, o poglavitnih pravnih poslih trgovcev in o tipičnih gospodarskih poslih o Gospodarske pogodbe so vse tiste pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti o Gospodarski subjekti so gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni posamezniki o V OZ – sestavina civilnega prava

2.5. Delovno in socialno pravo   Delovno pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel glede delovnih razmerij Individualno delovno pravo ureja sklenitev delovnega razmerja, pravice in dolžnosti strank v delovnem razmerju, odgovornost za delovne obveznosti, varstvo pri delu in prenehanje delovnega razmerja

73

Simona, UVP

 

Kolektivno delovno pravo se nanaša na delodajalce in delavske organizacije, na kolektivna pogajanja, na kolektivne spore in sodelovanje delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih Socialno pravo vključuje pravice, ki jih imajo delavci na temelju delovnega razmerja,a jih daleč presega, ker ima pravico do ustrezne socialne varnosti že vsakdo kot član družbe – pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, socialno varstvo ter varstvo otrok in družine. Pomembna so načela človekovega dostojanstva in socialne države, svobode dela, varstva rpi delu, … Viri delovnega in socialnega prava: mednarodni cilji in drugi akti OZN, mednarodne organizacije dela in Evropskega sveta, ustava, zakon …

2.6. Upravno pravo  Pravna pravila in pravna načela o organizaciji in dejavnosti državne in javne uprave, o pravicah in dolžnostih v upravnopravnih razmerjih ter o nadzorovanju in odgovornosti upravnih organov Ena stranka je nosilec oblasti/javnega pooblastila, da kot oblastno nadrejen subjekt odloča o pravici, obveznosti ali koristi drugega pravnega subjekta Vedno v javnem interesu Organizacijsko upravno pravo se nanaša na ustroj in dejavnost javne in državne uprave – vlada RS Nekatere funkcije državne uprave lahko opravljajo tudi samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije in posamezniki na podlagi zakonskega javnega pooblastila Upravni organi: o Pripravljajo predloge zakonov, drugih predpisov in strokovno gradivo za vlado o Izvršujejo zakone in podzakonske akte o Izdajajo podzakonske akte o Če je potrebno tudi samo udejanjajo pravne predpise o Odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristi pravnih subjektov in pravnih oseb v konkretnih upravnih zadevah o Opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov o Zagotavljajo delovanje javnih služb Materialno upravno pravo sestavljajo pravna pravila in pravna načela o pravicah in dolžnostih pravnih subjektov v upravnopravnih razmerjih

    

2.7. Finančno pravo     Ureja finančno dejavnost države in finančno pravna razmerja med pravnimi subjekti Vključuje pravna pravila in pravna načela o finančnem poslovanju državnih organov glede zbiranja, delitve in uporabe dohodkov zaradi financiranja javnih dejavnosti Podpanoge: proračunsko, davčno in monetarno-bančno Ena stranka je vselej državni oblastni organ, ki deluje v javnem interesu

74

Simona, UVP

2.8. Kazensko pravo    Celota pravnih pravil in načel, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije Opisi kaznivih dejanj zajemajo vse tiste kazenskopravne prepovedi in zapovedi, ki varujejo temeljne človeške in družbene dobrine Temeljna načela KP: o Načelo človekovega dostojanstva in humanosti o Načelo legitimnosti in omejenosti represije samo na primere, ki varstva človeka in drugih temeljnih vrednot ni mogoče zagotoviti drugače o Načelo zakonitosti o Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti o Načelo pravične kazni Splošni del: načela KP in pravna pravila, kis e nanašajo na zasnovo in skupne značilnosti vseh kaznivih dejanj, na splošne prvine in predpostavke kazenske odgovornosti in na sistem kazenskih sankcij Posebni del: opis posameznih kaznivih dejanj o 21 poglavij o Zrcalo hierarhije vrednot o Prvo je kaznivo dejanje umora

2.9. Postopkovno pravo   Zajema sodne in druge postopke, v katerih se odloča o pravicah in dolžnostih strank v konkretnih pravnih zadevah Kogentno

2.10. Mednarodno (javno) pravo    Je panoga, ki ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodnega prava Subjekti so predvsem države Temeljna načela: o Enakopravnost in samoodločba narodov o Suverena enakost držav o Neuporaba sile in grožnje s silo o Mirno reševanje mednarodnih sporov o Nevmešavanje v notranje zadeve o … Delimo ga na mirnodobno in vojno pravo Vsebuje pravila o oblasti države v času in prostoru, o sklepanju mednarodnih pogodb, o odgovornosti držav za protipravna dejanja, o mednarodnih organizacijah, … Osrednji formalni pravni viri: o Mednarodno običajno pravo o Obča pravna načela o Mednarodne pogodbe teorija o primatu mednarodnega prava 75

  

Simona, UVP

   

teorija o primatu državnega prava dualistična teorija  med obema vrstama prava ni razmerja pod/nadrejenosti, saj sta obe vrsti ločeni, vzporedni in pretežno neodvisni ni pravnih sankcij, saj ni posebne organizacije reakcije na kršitve so običajno politične in moralne

2.11. Mednarodno zasebno pravo   ureja statusna, družinska, premoženjska in druga materialnopravna razmerja s tujo prvino pravila določajo, katero pravo se naj uporabi v razmerju s tujo prvino  kolizijska pravila o Pravo državljanstva – statusna in družinskopravna razmerja o Pravo kraja, kjer je stvar o Pravo, ki sta ga izbrali stranki o Pravo kraja, kjer je storilec deloval o Pravo kraja, kjer je nastopila škodna posledica o Materialno pravo sodišča, ki odloča o stvari Vedno več pravil je unificiranih Kogentnost

 

3. Temeljne skupine prava
3.1. Notranje in mednarodno pravo   Notranje – panoge, ki urejajo razmerja znotraj posamezne države ali njenih upravnoteritorialnih enot Mednarodno – pravna pravila in načela, ki urejajo razmerja med subjekti mednarodnega prava

3.2. Materialno in formalno pravo  Materialno –primarna, temeljna razmerja med pranimi subjekti o Pogodbena razmerja o Razmerja med zakonci o … Formalno pravo – pravna pravila in načela, ki prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialno pravnih pravil o Ustroj pravnih oseb o Postopek oblikovanja pravic in dolžnosti o Kolizijska pravila o …

3.3. Javno in zasebno pravo  Javno o Pravni subjekti so drug drugemu podrejeni o Ustavno, upravno, finanlno, kazensko, postopkovno, mednarodno javno

76

Simona, UVP

 

Zasebno o Prirejeni, načelo avtonomije, dispozitivnost, lastni interesi o Civilno, gospodarsko, mednarodno zasebno Družinsko pravo – preplet zasebnih in javnih prvin Delovno in socialno pravo- preplet o Sklenitev in prostovoljno prenehanje delovnega razmerja -zasebno o Ostalo – javno

4. Vprašanje novih pravnih panog
 Potrebno je, da se izoblikujejo pravni instituti in pravna načela, ki novonastalo področje obvladujejo in ga tako intenzivno prežemajo, da gre za enovito in koherentno pravno celoto

77

Simona, UVP

12. POGLAVLJE – Pogledi na naravo prava
1. Naravno pravo
1.1. Uvod    Skupno izhodišče naravnega prava je, da je večno in nespremenljivo, da je splošno veljavno, da je vsebinsko pravilno, da ga človek lahko spoznava in da je nadrejeno pozitivnemu pravu Pozitivno pravo je časovno, krajevno in personalno omejeno, njegovi ustvarjalci so ljudje, vsebuje pa tudi pravila, ki so le bolj ali manj popolna in pravična Naravno pravo je vsebinsko merilo pozitivnega

1.2. Antično (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje          Aristotel izhaja iz enotnosti forme in materije Narava je popolna forma stvarnosti nekega predmeta Vsako bitje ima cilj Človek je politično bitje (zoon polition) Pravo je možno le tam, kjer je skupina svobodnih in enakih državljanov živi skupno življenje, da bi zadovoljila svoje potrebe Pogoj je, da veljajo medsebojno priznani zakoni in da se zakoni nanašajo na razmerja med osebami, ki so si enake v pogojih vladanja in podložnosti Govori o družbenem pravu, ki se deli na naravno in dogovorjeno, razlika nastane šele z uzakonjenostjo Naravno dopušča minimum spremenljivosti Naloga pozitivnega prava je, da normativno konkretizira naravno pravo glede na ustrezen čas, prostor in ljudi, ki se jih pravo tiče in s tem omogoča, da pravno življenje normalno poteka Načelo blagohotnosti –konvencionalna pravičnost Nauk o pravičnost – izhaja iz načela enakosti Enakost je sorazmernost, pravično je neka sredina Izravnalna pravičnost –pravičnost med tistimi, ki so si po naravni neenaki, pred zakonom pa so si enaki Razdeljevalna pravičnost – enakost med več osebami glede na težo, ki jim jo pripisuje ustrezno merilo razločevanja (položaj v družbi)

    

1.3. Sholastično naravno pravno pojmovanje -13. Stoletje     Povezano s Tomažem Akvinskim (krščanski aristotelik) Razumskost je pomembna razsežnost prava in pomeni, da zakon ne sme biti akt vladarjeve volje Zakon je razumska ureditev, ki jo zaradi skupnega dobrega razglaša oseba, katere dolžnost je, da skrbi za red Tomaž sledi Avguštinu in razločuje med: o Večnim (božjim) zakonom – lex aeterna vel divina  Soznačnica za božanski razum, ki upravlja z vsem kar obstaja  Je nad voljo 78

Simona, UVP

  

Naravnim zakonom – lex naturalis  Sodelovanje razumnih bitij v večnem zakonu  Je sestavina večnega, deloma pa tudi izraz naravne razsodnosti človeškega uma  Poglavitni zapovedi sta delati dobro in se izogibati slabemu o Človeškim zakonom – lex humana  Dopolnjuje naravnega glede na vsakokratna pomembna družbena razmerja  Izpeljuje splošna pravila naravnega zakona na tri načine  S sklepanjem iz splošnih načel  Podrobnejšim urejanjem glede na splošna načela  Dopolnjevanjem naravnega zakona o Posebnim božjim zakonom  Neposredno izraža večni zakon  Ujema se z novo in staro zavezo Človeško pravo mora biti v skladu z božjim in naravnim zakonom Človeški, ki se razhaja z naravnim, ne zavezuje človekove vesti Človeški zakon, ki krši božji zakon se ne sme uporabljati

o

1.4. Racionalistično naravno pravo          17. In 18 stoletje Naravno pravo se je sekulariziralo in se oprlo na človeški razum, ki postane vir prava Vir prava je osamosvojeni razum, ki kot pravo spoznava tisto, kar je racionalno uvidno – tisto, kar je mogoče razumsko utemeljiti, izkustveno preveriti in opredeliti kot sad soglasja Utemeljitelj: Grotius – O pravu vojne in miru Njegovo pravo temelji na človekovi družbeni naravi in človekovi sposobnosti, da ravna po načelih razuma Vir prava v ožjem pomenu je človekova skrb za skupnost Naravno pravo je nespremenljivo Vrhovno vodilo je pravičnost, pravično je kar ni krivično, krivično pa je, kar je v nasprotju z občestvom bitij, ki uporabljajo razum Potrebno je spoštovati tujo lastnino, sklenjene pogodbe, treba je vrniti storjeno škodo in za zločin pretrpeti povračilo s kaznijo Samuel Pufendorf (17.st) Naravno pravo popolnoma loči od božjega Razvije sistem naravnih dolžnosti Vsak naj drugega podpira, kolikor more Temeljno delo: O obveznostih človeka in državljana po naravnem zakonu Christian Thomasius (1655-1728) Ločuje med etiko, politiko in pravom Pravo se nanaša na zunanje obveznosti, je medsebojno in prisilno Ne delaj drugemu, kar nočeš, da bi drugi tebi

        

79

Simona, UVP

    

Christian Wolff (1679-1754) Gradi na etičnem perfekcionizmu Oblikoval je sklenjen sistem nauka o dolžnostiH Immanuel Kant (1724-1804) Razlikuje med pravno zakonodajo, ki ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi in nravno zakonodajo, ki se nanaša na človekovo notranje življenje in zahteva od njega, da ravna moralno Pravo opredeljujejo kot skupek pogojev, ki na temelju splošnega zakona svobode združi svobodno voljo enega s svobodno voljo drugega Naravni zakon je zakon, katerega obveznost mora biti tudi brez zunanje zakonodaje razumsko spoznavna V središču je človek kor nravna osebnost Varuje se nedotakljivost človekovega dostojanstva in celoten katalog človekovih pravic  pomembno je prispeval k utemeljitvi temeljnih človekovih pravic Ni večnega in univerzalnega prava Pravo je izkustveni pojav, njegova vsebina je sad človekove razumske in voljne odločitve, *** Nastanek moderne države je povezan s pravnim priznanjem temeljnih pravic človeka in državljana, z načelom delitve oblasti ter z vsemi tistimi pravnimi načeli in institucijami, ki so značilne za moderno državo Lock + Montesquieu = teorija o delitvi državne oblasti Lock + Rousseau = liberalna teorija o družbeni pogodbi Teorija o družbeni pogodbi poudarja kot politično izhodišče naravno pravno sporočilo Ločuje med naravnim(ljudje so svobodni, enaki in nosilci prirojenih človekovih pravic) in državnim stanjem Naloga države je, da varuje temeljne človekove pravice in skrbi za to, da se uresničuje družbeni dogovor

     

    

1.5. Sklepno pojasnilo   Najbolj sporna je teza, da je naravno pravo večno in univerzalno, ter da ga je kot tako možno razumsko spoznati Naravno pravo je kritika pozitivnega prava

2. Pravni pozitivizem
2.1. Uvod   Preučuje pozitivno pravo, to je pravo, ki dejansko obstaja Pravo obravnava kot dejstvo, ki ga je mogoče empirično preveriti in ga nato kot takega opisati, razčleniti in ugotoviti povezave med njegovimi sestavnimi deli

80

Simona, UVP

2.2. Zakonski pozitivizem       Z zakonom razumemo vsakršno oblastno postavo Pravo je skupek pravil, ki jih v obliki zakonov in drugih splošnih pravnih aktov izdajajo oblastni državni organi Če so ta pravila po večini družbeno učinkovita, gre za pravila pozitivnega prava Najdemo že v Rimu Za praktičnega pozitivista je zakon vseobsežen in samozadosten Začetek v 19. stoletju, ko je zakon doživel poseben razmah o Razvoj industrije, kapitalistični način proizvodnje, naraščala je pestrost družbenega življenja  potrebna je bila pravna enakost, pravna predvidljivost in pravna varnost Monističen pozitivizem-zakone je sprejemal kot poglavitni formalni pravni vir Etatističen pozitivizem – pravo je bilo izenačeno s postavami, ki jih je sankcionirala država Formalističen pozitivizem – pravo je raziskoval kot normativno zgradbo, ki je vsebinsko samozadostna in hierarhično sestavljena Za veljavnost prava zadošča že to, da ga postavi pristojni državni organ, ki ravna v postopku in na način, ki sta pravno predvidena Zakon lahko ima poljubno vsebino, še tako nizkotno zakonsko pravo je veljavno, dokler je ustvarjeno v pravem postopku Pozitivisti izhajajo iz tega, da zakonodajalec ne sprejema nizkotnih zakonov Eksegetična šola (Nem) in šola pojmovne jurisprudence (Fr) Obe sta utrjevali pravno varnost in se zavzemali za to, da mora biti vsebina zakona predvidljiva in da jo je prav zato treba ugotavljati z merili, ki naj bodo kar najbolj objektivizirana

       

2.3. Čista teorija prava (Hans Kelsen)     Priznava le tisto kar je mogoče logično spoznati in utemeljiti Ni prostora za vrednote, dejstva in vsebino pravnih pravil Prostor je le za pozitivno pravo, njegovo formalnologično zgradbo in povezave med njegovimi sestavinami Pravni sistem je utemeljen s pravili iste ali višje stopnje  pravno pravilo velja, ker je bilo sprejeto v skladu z višjim pravilom …. Vse dokler ne pridemo do ustave, ki jo utemeljimo s pranormo Pranorma (temeljno pravilo) omogoča, da pravna pravila obravnavamo kot pravila, ki veljajo Osredotoča se na formalnologično strukturo prava – pravne pojme in dinamična plat (kaže se v hierarhični zgradbi= Metoda pripisovanja: pravni pogoj  dolžnost (»naj«)  pravna posledica Pojem pravnega pravila gradi na sankcijskem pravilu, na katerega se navezujejo vedenjska pravila, to so pravila, s katerimi se izognemo aktivaciji prisile Poglavitne naloge pravnih pravil so možnost, da pravila zapovedujejo in prepovedujejo, dovoljujejo, pooblaščajo ter razveljavljajo že veljavna pravila in namesto njih uveljavljajo nova

    

81

Simona, UVP

    

Postavodajalčev jezik predpisuje in sporoča najstvene odreditve. Naloga znanosti je, da ta pravila opiše in pove, kakšne pravne posledice naj nastopijo, če so podani takšni in drugačni pravni pogoji. Jezik pravne znanosti je deskriptiven, postavodajalčev jezik je preskriptiven Leonid Pitamic (1885-1971) Zagovornik, učenec in tudi kritik čiste teorije prava Pravil je, da je pravo samo eno in ga ni mogoče umetno deliti na naravno in pozitivno Država je pravni subjekt, ki je soznačnica za skupek pravnih pravil, ki se nanašajo nanj

2.4. Hartova analitična teorija     Njegova teorija je splošna (pojasnjuje in razjasnjuje pravo kot celovito družbeno in politično institucijo, ki jo obvladujejo pravila) in deskriptivna (ker je moralno nevtralna) Pravo razume kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil Primarna pravila nalagajo dolžnosti in povedo, kaj posamezniki morajo oz. česa ne smejo Sekundarna pravila o Pravilo o priznanju veljavnosti – rule of recognition  Odpravlja nedoločnost primarnih pravil  Določa lastnosti primarnih pravil, da jih lahko identificiramo kot pravila določenega pravnega sistema  Za veljavnost primarnih pravil zadošča, da so splošno uveljavljena, za veljavnost sekundarnih pravil pa je nujno, da jih državni uradniki sprejemajo kot skupne standarde svojega delovanja in se po njih ravnajo o Pravila o spreminjajo – rules of change  Rešujejo problem statičnosti primarnih pravil  Pooblaščajo, da posamezniki ali enote posameznikov primarna pravila spreminjajo, razveljavljajo in uveljavljajo nova o Pravila o sojenju – rules of adjudication  Opredeljujejo sodne organe in postopek v katerem pristojne osebe oblastno presodijo, ali so bila primarna pravila kršena, da v primeru kršitve izrečejo ustrezno sankcijo in s tem pripomorejo k temu, da so primarna pravila učinkovita Spregleduje, da primarna pravila ob dolžnostih vsebujejo tudi pravice Težava je tudi v pravilu o priznanju, ki ne utemeljuje samega sebe

 

2.5. Pravni realizem      Usmerjen je proti vsakršnemu neživljenjskemu formalizmu in proti vsakršnemu neživljenjskemu osamosvajanju zakona, ki bi ga bilo mogoče mehanično uporabljati Resnično pravo nastaja šele v pravni praksi Naloga pravne teorije je, da se ukvarja s pravom kot dejstvom, in ga kot takšnega tudi ustrezno pojmovno pojasnjuje Ameriški pravni realizem je dosegel vrhunec v času »New deala« (1930) Zakonska pravila so le vir prava in ne že samo pravo 82

Simona, UVP

      

V središču so sodniki in drugi državni uradniki, ki oblastno odločajo v konkretnih primerih Pomembni so bili tudi Skandinavci – Uppsalska pravna šola (Axel Hägerström) Bili so odločni nasprotniki metafizičnega pristopa Pojmovni aparat je treba kritično oceniti in razumeti glede na resničnost, na katero se nanaša Ross Pravo predpostavlja, da sodniki občutijo pravna pravila kot zavezujoča in da ta pravila tudi dejansko uporabljajo Pravna pravila, ki ustrezajo zgornjima meriloma so veljavna

2.6. Še nekaj splošnih opomb 2.6.1. vprašanje zornega kota  Bobbio – ko govorimo o vprašanju pristopa pomeni, da se ukvarjamo samo z veljavnim pozitivnim pravom, ne da bi se s tem opredeljevali do idealnega, naravnega, racionalnega ali kakšnega drugega prava. Pozitivista zanima samo pozitivno pravo. Pozitivno pravo ne pomeni, da drugega prava ni, pomeni le, da je predmet preučevanja pozitivnega prava le pravo, ki je dejavno v določenem času in prostoru.

2.6.2. Vprašanje zasnove 2.6.2.1. Argument neprava     Argumenti proti pravnemu pozitivizmu: Ni mogoče dosledno razločevati med pravom in moralo IN pravno ni le skupek pravnih načel Argument neprava: obstajajo norme in normativni sistemi, ki so v tolikšnem obsegu nepravični, da jim moramo odreči pravno veljavnost in naravo prava Če s pravom vsebinsko ne soglašamo, ga je potrebno spremeniti in z tem vzpostaviti stanje, ki je moralno sprejemljivo Če pozitivno pravo odstopa od vsebinskih predpostavk, ki so sad pravne kulture in civilizacije, potem je skrajno nečloveško in nas ne zavezuje

2.6.2.2. Argument načel         Pravo ni sestavljeno le iz pravnih pravil, ampak tudi iz pravnih načel, ki so vsebinsko in količinsko odprta Pravna načela so vrednostno izhodišče Pravna prava so končni izdelek, ki predpostavlja, da so ga pravna načela pomensko sooblikovala Zakonski pozitivizem jih zanemarja, ker temelji na podmeni, da so zakonska pravila vsebinsko sklenjena in popolna Kelsen jih spregleduje, saj presegajo predmet njegovega preučevanja Hart jih upošteva, a jim ne nakloni pretirane pozornosti Teorija argumentacije - potrebno je tudi preučevanje pravnih načel Alexy – kritik pravnega pozitivizma – pravna načela sodijo k pojmu prava 83

Simona, UVP

2.6.2.3. Argument razumevanja pravil  Nujno je pravna pravila razumevati glede na dejanske ali namišljene življenjske primere, ki so jim pravna pravila namenjena

3. Zgodovinska pravna šola
      Resnično dejavno pravo je zlasti običajno pravo, kakor se je razvilo pri posameznih narodih Friedrich Carl von Savigny Pravo ima določen značaj, ki je lasten posameznemu narodu, tako kot njegov jezik, običaji ali ustava Gibalo pravnega razvoja je »narodni duh«, ki je različen pri različnih narodih Pravo raste in se vzpostavlja skupaj z narodom Tri oblike narodnega duha: o Običajno pravo – oblikujejo ga sile notranjega duha o Pravniško pravo – vsebinsko spoznava običajno pravo in ga pojmovno-znanstveno obdela (recimo rimski pretorji) o Zakonsko pravo – v dognani pravnotehnični obliki utrjuje tisto, kar je zrelo za uzakonitev Trdil je, da Nemčija še ne potrebuje enotnega civilnega zakonika, ker še niso dozorele predpostavke zanj Opozoril je na vprašanje zgodovinske pogojenosti prava Kodificirano pravo ne more biti poljubni in samovoljni izmislek državne oblasti, biti mora kulturnozgodovinsko utemeljeno in sočasno tudi pravnotehnično dognano V YUGO prostoru je pomemben Bogišid – raziskava o običaji med J slovanskimi narodi SLO: Dolenc in Grošič – preučevanje gorskega prava Vilfan: vprašanje ljudske/narodne pravotvornosti, vprašanje reakcije posameznih družbenih skupin na vsiljeno pravo,; pravi, da so poglavitne razvojne stopnje družbe precej splošne, le da se pri raznih narodih ne razvijajo povsod enako hitro.

     

4. Sociološko pravoznanstvo
  Pojmovanja, ki preučujejo družbene vzroke, družbeno vlogo, družbeno vsebino … prava. Bistvo prava je v sami družbi Rudolf von Jhering – vsebina prava je sad družbene boja in različnih interesov, ki si vsak zase prizadevajo, da bi bil pravno priznani. Poglavitna žarišča so posamezniki, država, cerkev, društva in družba. Pravo je oblika, preko katere se s pomočjo državne prisile zagotavljajo življenjski pogoji družbe. Roscoe Pound pravo je socialni inženiring preko njega se udejanjajo in usklajujejo posamezne vrste interesov ( interesi se nanašajo na: splošna varnost, družbene institucije, morala, materialne življenjske dobrine …) kot najpomembnejše naloge sociološkega pravoznanstva je opredelil: o preučevati učinke pravnih institucij, pravnih pravil in pravne teorije o opravljati sociološke raziskave kot priprave za pravodajno dejavnost o raziskovati sredstva za učinkovitost pravnih pravil 84

   

Simona, UVP

o o o 

obravnavati sociološko metodo se ukvarjati s pravno zgodovino spoznavati pomembnost pravnega odločanja v konkretnih primerih

interesna jurisprudenca je opozorila na pomen sodniškega prava, ki mora zakonsko pravo dopolnjevati in ga zapolnjevati povsod tam, kjer so praznine, je večpomensko ali vsebinsko odprto Leon Duguit Utemeljil je solidaristično teorijo prava Posamezniki v družbi sodelujejo in so zaradi delitve dela med seboj odvisni. Medsebojna odvisnost je organska in je temelj za ekonomska, moralna in pravna pravila. Družbena pravila so oblike zavesti o tej solidarnosti in so hkrati sredstvo, ki varuje družbo, njeno enotnost in njeno blagostanje. Pravo nastaja neodvisno od države Družbeno pravilo postane pravno tedaj, ko se pri ljudeh izoblikuje bolj ali manj jasna zavest o tem, da je za uresničevanje pravnih pravil potrebno državno posredovanje Država je pravu podrejena Dejavna mora biti zato, da se utrdi spoštovanje pravnih pravil, da se kaznujejo pravni kršitelji in da se razveljavijo neveljavni pravni akti ter da se vzpostavi družbeni red, ki so ga pravne kršitve omajale Georg Gurvitch Na pozitivno pravo je pluralistično Utemeljil je teorijo družbenega prava, ki zatrjuje, da obstaja toliko vrst prava, kolikor je družbenih skupin, v katerih vznika normativna zavest o načinu vedenja in ravnanja v družbenih razmerjih, da te skupine lahko delujejo in opravljajo svoje dejavnosti Georg Jellinek Pravo je izraz normativne moči dejanskosti Zakon in drugi formalni pravni viri, so pozitivni le v obsegu, ki ustreza normativnim dejstvom Normativna dejstva so primarni pravni viri

  

   

  

   

5. Marksistična teorija prava
5.1. Nekateri nastavki marksistične teorije prava  Poglavitni nastavki marksistične teorije prava o Marksistični pogled na zgradbo družbe o Marksistični pogled na pravo v kapitalistični družbi o Marksistična kritika prava, skupaj s hipotezami o pravo v socializmu in komunizmu Marx uvršča pravo v politično pravni del družbene vrhnje stavbe Meščansko pravo je sad produkcijskih in lastninskih razmerij Pravo je le v zakon privzdignjena volja meščanskega razreda, volja, ki je podana v materialnih življenjskih pogojih.

  

85

Simona, UVP

 

Potrebno je spremeniti vse razmere, v katerih je človek ponižano, podjarmljeno, zapuščeno, zaničevano bitje. Končni cilj je bila popolna osvoboditev človeka. Osvoboditev bo mogoča, ko bo individualni človek vase sprejel abstraktnega državljana in bo kot individualni človek v svojem empiričnem življenju in individualnem delu postal generično bitje

5.2. Odzivi v teoriji prava    Lukid: normativnost je osrednja značilnost prava, ekonomska baza je njegov materialni vir – normativno pojmovanje prava Štručka: iskal je bistvo prava v sistemu družbenih razmerij, ki ustreza interesom vladajočega razreda in ga varuje organizirana sila tega razreda –sociološko-ekonomistični pristop Pašukanis: pravo se pojavi najprej v družbenih razmerji in šele nato v svojih abstraktnih oblikah, je družbeni pojav, ki kot takšen ne more biti izčrpan v pravnem pravilu. Opozoril je na zaraščenost normativnega z dejanskim in obratno – sociološko-ekonomistični pristop Žun: potrebno je upoštevati tri elemente (pri raziskavah in delu pravnika): vrednosti element, element dejstva in normativni element – sintetična pojmovanja prava Bloch: človeško dostojanstvo ni mogoče brez ekonomske osvoboditve, ekonomska osvoboditev ni mogoča brez človekovega dostojanstva in človekovih pravic

 

6. Kritična teorija prava
    Cca 1970 v ZDA Usmerjene so proti klasičnim normativno-dogmatičnim teorijam prava, ki naj se ne bi ustrezno odzivale na stare in nove oblike družbene gospodovalnosti Opozarjajo na neskladnje med zunanjim ideološkim videzom in resničnostjo, ki jo videz prekriva Kritični so do liberalne države, do institucij pravne države in do zasnove prava o Liberalno državo zavračajo, saj ustvarja videz človečnosti in človekove svobode, a ju v resnici zanikuje, ko dopušča izkoriščanje delavcev, … Pravo je le politika, njen nosilec je tisti, ki ima ekonomsko, politično, komunikacijsko in nasploh družbeno moč Unger – izdelal je teorijo organskih skupin, ki temeljijo na človeku kot osebnosti in naj bi bile organizirane tako, da bi onemogočile dominacijo

 

7. Sintetično pojmovanje prava
      Pravo je celovit in sestavljen družbeni pojav Nosilec odločanja je vedno človek, ki nastopa v različnih vlogah Človekove odločitve, so vedno povezane z družbenimi razmerji in življenjskimi primeri, v katerih se človek nahaja, s pravnimi pravili in vrednotami. V naravi pravnega pojava je, da ga ni mogoče zožiti na samo eno razsežnost Vrednote potrebujejo pravna pravila, ki jih opredeljujejo kot pravne vrednote, in s tem dajejo možnost, da jih udejanjamo v družbenih razmerjih Družbena razmerja terjajo, da jih pravna pravila normativno oklepajo in jih povežejo z vrednotami, ki se na ta razmerja navezujejo in jih vsebinsko utemeljujejo

86

Simona, UVP

            

Miguel Reale (1910-2006) Pravna pravila združujejo dejstva in vrednote v dialektično enoto Pravo je normativni red dejstev glede na vrednote, ki so zgodovinsko uresničljive Takšne teorije so tridimenzionalne teorije prava, ker pravo vidijo kot sintezo ter dialektično celoto, zgrajeno iz družbenih dejstev, vrednot in pravil. Te prvine so vedno povezane. V SLO sta sintetično pojmovanje prevzela Furlan(pravni realizem) in Viskovid Gustav Radbruch Močan vpliv novokanotvske filozofije, ki sprejema metodični dualizem in najstva Pravnih vrednost se ne da spoznati, ampak jih je mogoče samo priznati Nihče ne more ugotoviti kaj je pravično, zato je potrebno da nekdo določi, kaj naj bo pravo Pravo je kulturni pojav, ki je usmerjen k vrednotam Je resničnost, katere smisel je, da služi pravni vrednoti, pravni ideji Pravna ideja vključuje pravičnost, smotrnost in pravno varnost Tri najvišje pravne vrednote o Individualistična o Nadindividualistična o Transpersonalna Omogočajo nam tri temeljne izpeljave  človek kot posameznik, družbeno bitje ali kot ustvarjalec kulturnih dobrin Vsak nepravičen zakon še ni nepravo, konfliktnost mora biti v tolikšnem obsegu neznosna, da se mora zakon ko nepravilno pravo umakniti pred pravičnostjo Dve temeljni izpeljavi Radbruchove formule o Formula neznosnosti – potrebuje ustrezno vsebinsko merilo o tem, kako je mogoče opredeliti nadzakonsko pravo  Razmejiti mora med nepravim pravom, ki velja kot zakonsko pravo in zakonskim nepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravo o Formula zanikanja – dopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti Umno/naravno pravo – pravna načela, ki so močnejša od postave, zakon, ki jim nasprotuje, ne velja Njegova teorija je most med naravnim pravom in pravnim pozitivimom o NP – pravo je vsebinsko pravilno, človekove pravice so najvišja pravna vrednota o PP – pozitivnost in pravna varnost sta neizogibni spremljevalki prava

  

 

87