Igralci v oblikovanju javne

politike
 Javnopolitični igralci aktivno sodelujejo pri
oblikovanju gozdne politike:

 Državni igralci (vlada, parlament, javna uprava)

 Civilnodružbeni igralci
 Interesne organizacije (politične stranke, poklicna
združenja, NVO, tematske skupine)
 Informacijski sektor (svetovalci, mediji, strokovnjaki,
raziskovalni centri)
 Državljani (problem aktivnosti)
 Državni igralci (vlada, parlament, javna uprava)

 Monopol nad odločanjem

Zakonodajna veja oblasti (Državni zbor)

Izvršilna veja oblasti (Vlada RS, Zavod za
gozdove)
Sodna veja oblasti
 Državni igralci (vlada, parlament, javna uprava)

 Monopol nad odločanjem

 Zakonodajna veja oblasti (Državni zbor)

 Odločitve v obliki zakonodaje so obvezujoče za vse
javnopolitične igralce
 Večja moč v prvih stopnjah procesa oblikovanja javne
politike (opredelijo problem, cilje in ukrepe)
 Malo sredstev za nadzor nad izvajanjem gozdne politike
 Izvršilne institucije (vlada, javna uprava)

 Monopol nad odločanjem

 Izvršilna veja oblasti (Vlada RS, Zavod za gozdove)

 Pradlaganje javnih problemov na dnevni red
zakonodajalca
 Sodelovanje pri oblikovanju rešitev
 Izvajanje sprejete zakonodaje
 Spremljanje
 Vrednotenje
 Viri moči izvršilnih institucij (vlada, javna uprava)

 Upravljanje s finančnimi in materialnimi sredstvi

 Mehanizem izvajanja in nadzora gozdne politike

 Moč državnega uradništva

 Državni igralci (vlada, parlament, javna uprava)

 Monopol nad odločanjem

 Sodna veja oblasti

 Razvoj in uveljavljanje prava
 Vloga v procesu oblikovanja ni toliko razvidna
 Interesne organizacije (politične stranke)

 Politične stranke (organizirane družbene skupine)

 Prizadevajo si za prevzem oblasti s

tekmovanjem na volitvah
 Pomemben člen med državo in civilno družbo
(združevanje interesov)
 Volilcem ponudijo v izbiro določene javne
politike
 Aktivne v oblikovanju dnevnega reda

 Izvoljeni člani strank so vključeni v različnih

stopnjah procesa oblikovanja javnih politik za
doseganje političnih ciljev
 Interesne
organizacije (poklicna združenja,
NVO, tematske skupine)

 Sodelovanje pri upravljanju družbe z vplivanjem na

odločanje političnih odločevalcev
 Kmetijsko gozdarska zbornica
 Gospodarska zbornica

 Lovska zveza

 ........
 Nevladne organizacije

 Šibko prisotne pri:

 Javnem opozarjanju na družbene probleme in

možne načine njihovega reševanja
 Dajanju problemov na dnevni red

 Vplivanju na politične odločevalce

 Procesih izvajanja politik

 Procesih vrednotenja politik

 Informacijskisektor (svetovalci, mediji,
strokovnjaki, raziskovalni centri)

 Oskrbijo odločevalce z informacijami in idejami

 Niso nevtralni in objektivni

 Pogosto ravnajo v skladu s svojimi družbenimi in

političnimi interesi

 Gozdarski inštitut
 Biotehniška fakulteta

Državljani kot javnopolitični igralci

 Sodelovanje državljanov v procesu

oblikovanja javnih politik:

 Dostop do informacij
 Oblikovanje dnevnega reda
 Izvajanje politik
 Evalvacija politik
Analiza deležnikov

 Ali obstajajo igralci, katerih podpora je

nujna za izvajanje?
 Kateri igralci nadzirajo pomembne vire
(osebje, zakonska pooblastila,
financiranje, stranke)?
 S kom se pri oblikovanju politike na
področju tradicionalno posvetuje in/ali
podeljuje vpliv in nadzor ?
Analiza deležnikov

 Ali obstaja igralec, ki ima posebno

izstopajoče kompetence ali ugled v tej
javnopolitični areni?
 Ali obstaja vodja dovolj velike skupine, ki
izraža skrb o tematiki in ali obstaja
skupina, ki ima močan interes v tematiki?
 Ali obstaja vodja, katerega podpora bi bila
dovolj za legitimnost tematike ali bi vsaj
podprl resno obravnavo tematike?
Analiza deležnikov

 Kvalitativna analiza:
 Interesov
 Vedenja,
 Namenov
 Ciljev,
 Odnosov
 Vpliva
 ………………deležnika do tematike
Analiza deležnikov

 Koraki:
 Izdelava preglednice deležnikov
 Oceniti za vsakega deležnika lastnosti in
pomembnost
Analiza deležnikov
Deležnik

Notranji/zunanji

Sodelovanje/
nasprotovanje

Vrednote in cilji,
ki določajo
stališče do
tematike

Pomembnost
tematike
Visoka/nizka
Moč pri
sprejemanju

Moč v izvajanju

Na koga
vplivajo

Kdo vpliva na
njih
Vir:

 Kotar, M. 2002. Država kot javnopolitični

igralec. V Analiza politik (ur. Fink-Hafner,
D. in Lajh, D.) FDV, Ljubljana, s.49-66.