POIM ZA FRAN[IZATA

P O I M O T F R A N { I Z A P O T E K N U VA O D
FRANCUSKIOT ZBOR “
FRANCHISE “ [TO ZNA^I
PRIVILEGIJA. FRANCIJA GO
P R E T S TAV U VA P RV O T O M E S T O V O
P R I M E N ATA N A F R A N { I Z ATA . V O
ANGLISKIOT JAZIK POIMOT “
F R A N C H I S E “ O Z N A ~ U VA P R AV O
N A G L A S I L I PA K N E K O E
S P E C I J A L N O P R AV O D A S E R A B O T I
K O E G O O V O Z M O ` U VA V L A D ATA .
VIDOVI FRAN{IZI
 Vo ekonomskata literatura i praktika
poznati se slednite vidovi fran{izi :
 fran{iza za distrubucija;
 fran{iza za proizvodstvo;
 fran{iza po ime i
 fran{iza na trgovska marka.
DEFINIRAWE NA FRAN[IZATA

Vo delovnoto rabotewe fran{izata gi opredeluva

formalnite odnosi koi se vospostaveni pome|u
sopstvenikot na proizvodot, procesot ili
uslugata i sopstvenikot na maliot bisnis.
Sopstvenikot na proizvodot, procesot ili
uslugata i sopstvenikot na maliot biznis se dva
nezavisni pravni subjekta.
FRAN[IZER-FRAN[IZANT

Sopstvenikot na maliot biznis nare~en fran{izer-

franchiser mu go dava, iznajmuva biznisot za
odreden nadomest na prima~ot na biznisot
ili uslugata na fran{izantot-franchisee.Vo
literaturata ne postoi edinstvena definicija za
fran{iza.
FRAN{IZATA ZA DISTRUBUCIJA
Fran{izata za distrubucija podrazbira
sklu~uvawe na dogovor pome|u dve nezavisni
strani, fran{izer i fran{izant za razmena na
opredeleni teritorijalni prava, da ~uva
odredeni koli~ini stoki i uslugi na zaliha, da gi
odr`uva proizvodite i uslugite na na~in
predviden vo dogovorot soodvetno na
standardite na fran{izerot. So dogovorot za
fran{iza za distribucija predviduva
fran{izantot da gi koristi uslugite za obuka i
reklama na fran{izerot.
FRAN{IZATA ZA PROIZVODSTVO
Fran{izata za proizvodstvo pretstavuva eden vid
dogovor za fran{iza sklu~en pome|u dve
strani koi se pravno nezavisni so koj se
reguliraat odnosite vo proizvodstvoto
odnosno proizvodot i vremeto na
proizvodstvo.
FRAN[IZA PO IME

Fran{iza po ime pretstavuva dogovor so koj

mu se ovozmo`uva na korisnikot na
fran{izata da go koristi imeto na poznata
li~nost so cel zgolemuvawe na proda`bata na
odreden proizvod ili pak da go koristi kako
simbol za kvalitetot na odreden proizvod.
FRAN{IZATA NA TRGOVSKA MARKA
Fran{izata na trgovska marka pretstavuva takov
vid na fran{iza kade {to poznat proizvod
komercijalno se koristi za nadomestok namesto
imeto na poedinec. Fran{izata na trgovska
marka postoi toga{ koga fran{izantot gi kupuva
pravata za koristewe na trgovskata marka od
fran{izerot no bez pravoto da go distrubuira
proizvodot pod imeto na fran{izerot.
DRUGI VIDOVI FRAN[IZI
Pokraj pogorenavedenite vidovi na dogovori za
fran{iza, vo ekonomskata literatura se
sre}avaat :
 biznis-format na fran{iza;
 fran{iza na pripa|awe; i
 fran{iza za distribucija na proizvod ili
trgovsko ime;
BIZNIS-FORMAT FRAN{IZATA
 Biznis-format fran{izata pretstavuva dogovor
za fran{iza kade fran{izantot pla}a
nadomestok za koristewe na fran{izata u{te
na po~etokot od sklu~uvaweto na dogovorot
za fran{iza i kontinuirana nagrada za
koristeweto na fran{izata vo razmena za
proverena delovna aktivnost i identitet.
FRAN[IZA ZA PRIPA\AWE

Fran{izata za pripa|awe ja pretstavuva

mo`nosta za kombinirawe na sopstvenite
resursi pod imeto na edna operativna mre`a.
Kaj ovoj vid na fran{iza se koristat
zaedni~kite sredstva za kupuvawe i
reklamirawe.
FRAN[IZATA ZA DISTRIBUCIJA

Fran{izata za distribucija na proizvod ili

trgovsko ime postoi toga{ koga se sklu~uva
dogovor pome|u fran{izerot i fran{izantot za
distribucija na proizvodite i uslugite koi se
sopstvenost na fran{izerot. Kaj ovoj vid na
dogovor za delovna sorabotka, fran{izantot
stanuva del od distributivnata mre`a na
fran{izerot.
PROCES NA IZBOR NA FRAN{IZA
Procesot na izbor na fran{iza opfa}a izvr{uvawe
na slednite poedine~ni fazi:
 sproveduvawe na sopstvena analiza za biznisot
vo koj saka da se vklu~i korisnikot na
fran{izata-fran{izantot;
 sproveduvawe na analiza na industrijata i
pazarot vo koi }e se izvr{uva biznisot; i
 sproveduvawe na analiza na fran{izerot;
SPROVEDUVAWE NA SOPSTVENA ANALIZA
Idnite pretpriema~i-korisnici na fran{izata
neophodno e da gi ocenat sopstvenite
prednosti i slabosti pred slku~uvawe na
dogovorot za fran{iza ili so drugi zborovi
ka`ano da gi procenat sopstvenite mo`nosti za
izvr{uvawe na biznisot vo koj }e se vklu~at.
SPROVEDUVAWE NA ANALIZA NA INDUSTRIJATA I PAZAROT

Sproveduvawe na analiza na industrijata i

pazarot vo koi }e se izvr{uva biznisot
podrazbra sproveduvawe na analiza na
rezultatite dobienite od prvata faza na
procesot na izbor na fran{izata. Celite koi gi
ima predvideno fran{izantot ja opredeluvaat
industrijata na dejstvuvawe.
SPROVEDUVAWE NA ANALIZA NA FRAN[IZEROT

Sproveduvawe na analiza na fran{izerot

podrazbira sproveduvawe na analiza od
strana na potencijalniot korisnik na
fran{izata-fran{izantot za osnovnite
karakteristiki na sopstvenikot na fran{izata
odnosno so goleminata, mo}ta i slabostite na
onoj koj ja nudi delovnata sorabotka-
fran{izerot.
SUBJEKTI VO FRAN[IZATA
Procesot na delovnata fran{iza podrazbira
u~estvo na dva subjekta i toa :
 sopstvenik na fran{izata ili davatel na
fran{izata ili nakratko fran{izer i
 korisnik na fran{izata ili prima~ na
fran{izata ili nakratko fran{izant.
SOPSTVENIK NA FRAN{IZATA

Sopstvenikot na fran{izata - davatelot na fran{izata e

onoj subjekt vo fran{izing procesot koj go prodava
svojot biznis, trgovskoto ime - brendot i svojot na~in
na rabota odnosno mu ovozmo`uva na korisnikot na
fran{izata podr{ka a ponekoga{ ima opredelena
kontrola nad na~inot na rabota na prima~ot na
fran{izata. Kako protivvrednost za otstapeniot na~in
na rabota davatelot na fran{izata dobiva po~eten
fran{izing nadomest i nadomest za rabotewe-tantiema
za koristewe na trgovskoto ime i na~inot na rabota.
KORISNIK NA FRAN{IZITA
Korisnikot na fran{izita - prima~ot na
fran{izata so potpi{uvaweto na dogovorot za
fran{iza stanuva - sam svoj gazda .
Raboteweto preku fran{izing sistemot mu
ovozmo`uva na fran{izantot samostojnost.
Fran{izantot e u~esnik i nezavisen sorabotnik
vo fran{izing mre`ata.
PRAVA I OBVRSKI OD DOGOVOROT ZA FRAN[IZA

Pravata i obvrskite na u~esnicite vo procesot

na delovna fran{iza se opredeleni so dogovorot
za fran{iza.
Dogovorot sodr`i odredbi vo vrska so
otstapuvaweto na odredn vid na uslugi na
korisnikot na fran{izata i nadomestokot koj toj
treba da go plati na sopstvenikot na fran{izata.
OBVRSKI NA DAVATELOT NA FRAN[IZATA
Davatelot na fran{izata gi ima slednite obvrski:
 da bide sopstvenik odnosno da go poseduva zakonskoto
pravo na proizvodite, uslugite i koristeweto na
trgovskoto ime, simbol ili formula ;
 Da go otstapi pravoto na proda`ba na odreden proizvod
odnosno koristeweto na trgovskoto ime, znak, formula
 da dava pomo{ vo izbor na pogodna lokacija za
izvr{uvawe na dejnosta predvidena so dogovor za
fran{iza;
OBVRSKI NA DAVATELOT NA FRAN[IZATA

Otstapuvawe na korisnikot na fran{izata

strategija i tehnologija za rabota ;
Otstapuvawe na korisnikot na fran{izata
opredeleno znaewe i iskustvo (know-how),
metodite na proizvodstvo, formulite i postapkite i
otstapuvawe na trgovskiot know-how koj opfa}a
otstapuvawe na znaewe i iskustvo od oblasta na
marketingot i menaxmentot,
OBVRSKI NA DAVATELOT NA FRAN[IZATA
Obvrska da pridonese za unapreduvawe na proda`bata
na proizvodite i uslugite, reklamiraweto i
obezbeduvawe na soodveten materijal za propaganda i
reklama ;
Obvrska da u~estvuva vo podgotvuvaweto na
propagandnata programa koja ima za cel da gi
pridobie potro{uva~ite za da gi koristat proizvodite i
uslugite koi toj gi nudi na pazarot;
Obvrska da go obrazuva i educira korisnikot na
fran{izata i negovite vraboteni odnosno da im go
prenese neophodno potrebnoto znaewe za proizvodstvo
na opredeleni proizvodi i uslugi.
OBVRSKI NA PRIMA^OT NA FRAN[IZATA
Kako obvrskite na prima~ot na fran{izata koi
proizleguvaat od dogovorot za fran{iza se izdvojuvaat
slednive:
korisnikot na fran{izata - fran{izantot ima obvrska za
pla}awe nadomest kako protivrednost za otstapenite
prava i i uslugi. Nadomestot koj go pla}a korisnikot na
fran{iza se sostoi od dva dela: po~eten nadomest -
iznos koj e odnapred dogovoren i poznat i nadomest
koj }e zavisi od obemot na ostvarena proda`ba.
OBVRSKI NA PRIMA^OT NA FRAN[IZATA
Korisnikot na fran{izata - fran{izantot se
obvrzuva da gi realizira site potrebni
investicioni vlo`uvawa za sozdavawe na
adekvatni delovni prostorii i obezbeduvawe na
nadvore{na unificiranost pri {to se
obezbeduva delovnite prostorii na korisnicite
na ista delovna fran{iza da bidat isti
 obvrska za koristewe na trgovskoto ime,
znak i drugite nadvore{ni obele`ja.
OBVRSKI NA PRIMA~OT NA FRAN[IZATA
Fran{izantot se obvrzuva da ja unapreduva
proda`bata, imeto na sopstvenikot na
fran{izata, unificiraniot i zaedni~ki identitet
na fran{izing mre`ata;
Se obvrzuva da nabavuva surovini i stoka od
sopstvenikot na fran{izata ili od onie
dobavuva~i koi toj }e gi opredeli.
Se obvrzuva da primenuva aktivna marketing
politika i da pridonesuva za unapreduvawe na
proda`bata na proizvodite i uslugite.
MO@NOSTI I OGRANI^UVAWATA ZA SOPSTVENIKOT NA FRAN[IZATA-
FRAN[IZEROT

So dogovorot za fran{iza se opredeleni

mo`nostite i ograni~uvawata za sopstvenikot
na fran{izata - fran{izerot. Osnoven benefit za
sopstvenikot na fran{izata e mo`nosta za
zgolemuvawe na negovata likvidnost.
Sklu~eniot dogovor za delovna fran{iza
podrazbira zapo~nuvawe na proces na razvoj
na pretprijatieto pri {to se sozdava mo`nost za
zgolemuvawe na delovniot uspeh na
pretprijatieto na sopstvenikot na fran{izata.
OGRANI^UVAWE OD ASPEKT NA SOPSTVENIKOT NA FRAN[IZATA

Osnovno ograni~uvawe od aspekt na

sopstvenikot na fran{izata - fran{izerot
pretstavuva toa {to negovoto pretprijatie e
sledbenik na sostojbata na korisnikot na
fran{izata. Neuspehot na pretprijatieto na
korisnikot na fran{izata - fran{izantot
direktno vlijae na sostojbata na fran{izerot.
Neuspehot na korisnikot na fran{izata mo`e
da ima negativni posledici vo raboteweto na
sopstvenikot na fran{izata.
MO@NOSTI OD ASPEKT NA KORISNIKOT NA FRAN[ZITA

Od aspekt na korisnikot na fran{izata-fran{izantot, kako mo`nost se

izdvojuvaat :
 mo`nost za reklamirawe i promocija - korisnikot na fran{izata so
kupuvaweto na biznisot i negovo reklamirawe imaat pravo na sekoja
reklamna kampawa vodena od kompanijata sopstvenik na biznisot -
fran{izer. Karakteristi~no e toa {to sekoj fran{izer go obezbeduva
svojot deloven partner so celokupniot reklamen material;
 mo`nost za koristewe na provereni proizvodni sistemi - korisnikot na
fran{izata ima prednost vo sporedba so ostanatite pretpriema~i bidej}i
ima pomo{ vo site aktivnosti koi gi izvr{uva od strana na fran{izerot.
Fran{izantot vedna{ ja zapo~nuva rabotata so poznati proizvodi koi se
doka`ani na pazarot kako i so poznati delovni procesi : upravuvaweto
so zalihite, upravuvaweto so finansiite, smetkovodstvoto i ~ove~kite
resursi kako i so obezbedena obuka za profesionalno izvr{uvawe na
rabotnite obvrski i seminari za novovovedenite delovni procesi;
OGRANI^UVAWA ZA IDNIOT PRETPRIEMA^ OD DOGOVOROT ZA DELOVNA FRAN[IZA

 se obvrzuva da raboti so odredeni ograni~uvawa koi

proizleguvaat od :
 pla}awe na opredelena suma na tro{oci - pla}awe na
opredelena suma na tro{oci na ime nadomest za koristewe na
fran{izata kako i pla}awe na drugi tro{oci kako na primer
tro{oci za osiguruvawe, tro{oci za nabavka na inventar i
opremuvawe na delovnite prostorii spored standardite na
davatelot na fran{izata. Tro{ocite za nadomest za koristewe
na fran{izata se sostojat od :
 po~etni tro{oci za fran{izata koi vo odredeni slu~ai mo`e
da bidat nepovratni i
 tro{oci vo vid na odreden procent od vkupnata proda`ba, vo

vid na zadol`itelna provizija i sl.