KRITERIUMI ZA OCENUVAWE

 Kriteriumot pretstavuva odredena, propi{ana vrednost, odnosno objektivna merka so koja treba da se meri ne samo kvalitetot i kvantitetot na znaewata, izvr{uvaweto na odredeni aktivnosti, odnesuvaweto na u~enicite, tuku i postigawata vo opredeleni situacii.

Goleminata na merkata [to e opredelena kako kriterium se smeta za cel (minimalno barawe, standard) [to treba da ja postignat u~enicite i toj e osnova za utvrduvawe na nivnata uspe[nost spored elementite [to se ocenuvaat.

Kriteruimot mo`e da se definira i kako merka za efikasnosta na edinkata vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite na vospitno-obrazovniot proces vo koj taa e vklu~ena. Ottamu proizleguva deka kriterium za ocenuvawe na u~enicite vo nastavata ne mo`e da bide ona [to tie go postignuvaat, tuku ona [to od niv se o~ekuva da postignat, odnosno ona [to e postaveno kako cel vo nastavnata programa.

KRITERIUMI ZA OCENUVAWE
Koga se postavuvaat kriteriumite treba da se vodi smetka za dve va`ni pra{awa: [to da se proveruva i ocenuva, {to treba u~enicite da znaat i umeat;(se odnesuva na
strukturata na elementite na krieriumot)

Do koj stepen treba ne{to da znaat i mo`at.(se

odnesuva na kvantitetot i kvalitetot {to treba da se poka`e za sekoj element)

KRITERIUMI ZA OCENUVAWE SPORED STRUKTURATA

Kompozitniot kriteriumMultipli kriterium

Kompozitniot kriteriumgi zema predvid site oddelni elementi na uspehot, no istite ne gi prika`uva posebno, tuku preku eden edinsteven, zbiren rezultat,osobeno koga stanuva zbor za broj~ano ocenuvawe. pr. pri ocenuvaweto na uspehot po maj~in jazik treba da se zemat predvid pove]e elementi: pismeno i usno izrazuvawe, jazik, literatura itn. Da se zemat zbirno i da se

Multipli kriterium
Gi ima vo predvid site posebni komponenti na uspehot po nekoj predmet, pa zatoa i nudi pove]e kriteriumi za negovo ocenuvawe. So ovoj kriterium posebno se ocenuvaat komponentite na eden predmet. Na primer, po predmetot maj~in jazik u~enikot ]e dobie posebna ocenka za pismeno izrazuvawe, a posebna za usno izrazuvawe, pritoa tie dve ocenki nema na krajot da se sobiraat i da se izveduva prosek, tuku ]e stojat kako zasebni ocenki. Vo nekoi dr`avi posebno se ocenuva jazikot i posebno literaturata, ili po predmetot matematika posebno se ocenuvaat algebrata, odnosno aritmetikata i geometrijata.

ETAPI PRI GRADEWE NA KRITERIUMI

analiza na celite i na sodr`inite [to se predvideni so programata, pri [to se identifikuvaat site komponenti (
znaewe na fakti, generalizacii, sposobnost za analiza, interpretirawe na fakti, sposobnost za prakti~na primena na znaewata, osposobenost za koristewe na razni izvori za samou~ewe) [to se relevantni za

uspe[nosta vo sovladuvaweto na programata; utvrduvawe na konkreten indikator za sekoj element, odnosno kriteriumska merka so koja }e se iska`e uspe[nosta.

Kriteriumot mora da bide odraz na site relevantni komponenti. Zaradi toa kriteriumite obi~no se izgraduvaat vo dve etapi:
analiza na celite i na sodr`inite [to se predvideni so programata, pri [to se identifikuvaat site komponenti ( znaewe na fakti, generalizacii, sposobnost za analiza, interpretirawe na fakti, sposobnost za prakti~na primena na znaewata, osposobenost za koristewe na razni izvori za samou~ewe) [to se relevantni za uspe[nosta vo sovladuvaweto na programata; utvrduvawe na konkreten indikator za sekoj element, odnosno kriteriumska merka so koja }e se iska`e uspe[nosta.

KRITERIUMI ZA OCENUVAWE SPORED NA^INOT NA NIVNOTO UTVRDUVAWE

Aprioristi~kiot kriterium Statisti~kiot kriterium

 Aprioristi~kiot kriterium
odnapred utvrden kriteruim vrz osnova na opredeleni standardi
- u[te pred da se pristapi kon proveruvaweto i ocenuvaweto na
postigawata na u~enicite se utvrduva koe nivno znaewe ]e se smeta za zadovolitelno, koi i kakvi stepeni na uspe[nost i so koi ocenki ]e se ocenuvaat.
kriterium za ocenuvawe na brzinata na ~itaweto na krajot od prvo oddelenie kade [to ocenkata se opredeluva spored brojot na pro~itani zborovi za edna minuta.
PR.

 POZITIVNI I NEGATIVNI STRANI NA APRIORISTI^KIOT KRITERIUM

Pozitivni strani

Negativni strani Ne gi zema predvid objektivnite uslovi vo koi u~enikot gi steknuva svoite znaewa kako vo u~ili[te, taka i doma Ne ja zema vo predvid aktivnosta na u~enikot niz tekot na nastavniot proces Ne go zema predvid napredokot na u~enikot i negovite postignuvawa i oscilacii niz samiot tek na nastavata Bidej]i aprioristi~kiot kriterium e globalen, vo negovata ponatamo[na razrabotka mo`e da se pojavat subjektivizmi od strana na nastavnicite

Isti normi za ocenuvawe za site ocenuva~i [to ja zgolemuva objektivnosta Se bara izedna~eno znaewe od u~enicite za ista ocenka Obezbeduva pogolema validnost na u~ili[nite ocenki i pogolema sigurnost deka zad ista ocenka stoi i pribli`no isto znaewe po obem i kvalitet od razli~ni u~enici Nema sporeduvawe u~enik-u~enik, tuku se sporeduva uspehot so kriteriumot

 Statisti~ki kriterium
se temeli vrz zakonot za verojatnost, spored distribucijata na u~enicite vo odnos na prosekot

Vsu[nost se poa\a od pretpostavkata deka vo pogolema grupa u~enici najgolemiot broj otpa|a na prose~nite, a kolku pove]e se oddale~uva od prosekot, bez ogled dali vo pozitivna ili negativna smisla brojot opa\a. Spored ova najgolem broj u~enici bi bile so ocenka 3, pomalku so ocenka 4 i 2 i najmalku so ocenka 5 i 1. .

Statisti~kiot kriterium ne e odnapred opredelen, tuku dovolno e

da se napravi edno potemelno proveruvawe na znaewata za da se vidi koj u~enik vo koja grupa pripa\a. - Grupata u~enici treba da bide dovolno golema (stotina u~enici), da `iveat vo pribli`no isti uslovi, da bidat ispitani na ist na~in i za isti sodr`ini so test na znaewe. - Statisti~kiot kriterium e izveden kriterium vrz osnova na ve]e dobieni podatoci za uspehot na pogolema grupa u~enici. Nekoi go primenuvaat ovoj kriterium pri ocenuvaweto na pismeni raboti ili testovi na znaewe. Tie, za da postignat [to pogolema objektivnost vo ocenuvaweto, prvo gi pregleduvaat site pismeni raboti ili testovi za da vidat [to srabotile u~enicite pa potoa go utvrduvaat kriteriumot za da gi ocenat. Ova pretstavuva nekoj vid na normativno ocenuvawe, zatoa [to nastavnikot sam formiranormi vrz osnova na strukturata na u~enicite so koi raboti .

 NEDOSTATOK NA STATISTI^KIOT KRITERIUM Promenlivosta vo zavisnost od sostavot na grupata. - Mo`e da se slu~i vo paralelki so pogolem broj na u~enici da se utvrdat povisoki normi i obratno, [to mo`e da dovede i do premnogu nizok kriterium.