Temeljni didaktični

pojmi
• Učenje
• Poučevanje
• Pouk
• Vzgojno-izobraževalni
proces
• Izobraževanje
• Vzgoja
• Šola
• Učitelj
• Učenec
 UČENJE

“Edino učenje, ki zares vpliva na ravnanje, je

tisto, v katerem človek sam odkriva, to je
tisto, ki je prilagojeno samemu človeku …”
(Carl Rogers)
 Naloga za študente

Kako pojmujete učenje, boste ugotovili, ko boste

razmislili in odgovorili na naslednja vprašanja:

1. Katere besede vam najprej pridejo na

misel ob besedi učenje
2. Predstavljajte si situacijo, v kateri se
učite. Kaj vidite, kaj počnete in kako se počutite
v njej?
3. Kaj je za vas bistvo učenja?
 Kaj je učenje?

relativno trajna
človekova
sprememba
aktivnost
posameznika

pridobivanje znanja vedenje pod

oblikovanje
razvijanje spretnosti, osebnosti obnašanje vplivom
sposobnosti
izkušenj
 Vrste učenja

Afektivno
Spoznavno Psihomotorno
(oblikovanje stališč,
(usvajanje dejstev, (gibalno delovanje,
razvijanje sodb,
pravil, zakonitosti …) razvoj spretnosti …)
interesov …)
 Učenje glede
na namen

Nenamerno
Namerno
(naravno)

Nastane zaradi potrebe Poteka na način

ali interesa. posnemanja, imitacije.
Značilnosti učenja pri pouku –
izobraževalno učenje

teoretično zavestno

zelo zahtevno namerno

 Rezultat izobraževalnega učenja

poglobljeno znanje

razvoj višjih oblik

poglobljene sposobnosti
mišljenja
 Izkustveno učenje
- znanje se ustvarja s pretvorbo
(transformacijo)
posameznikove izkušnje
(refleksija o izkušnji)

družbeno znanje osebno znanje

• Učenje je cikličen (multilinearen) proces.

• Razrešuje se dialektično nasprotje oz.

napetost med dvema dimenzijama
spoznavanja.
 Slika: Krog izkustvenega učenja po Kolbu (1984)

konkretna
konkretna
izkušnja
izkušnja
(KI)
(KI)

preskušanje
preskušanjevv opazovanje
opazovanjein in
novih
novihsituacijah
situacijah refleksija
refleksija
(AE)
(AE) (RO)
(RO)

oblikovanje
oblikovanje
abstraktnih
abstraktnih
pojmov
pojmov(AK)
(AK)
 Slika: Krog izkustvenega učenja po Kolbu (1984)

konkretna
konkretnaizkušnja
izkušnja
(KI)
(KI)
AKOMODATIVNI DIVERGENTNI
STIL STIL
preskušanje
preskušanjevvnovih
novih opazovanje
opazovanjeinin
situacijah
situacijah refleksija
refleksija
(AE)
(AE) (RO)
(RO)

KONVERGENTNI oblikovanje ASIMILATIVNI

STIL oblikovanje STIL
abstraktnih
abstraktnihpojmov
pojmov
(AK)
(AK)
 KI
AKOMODATIVNI
* izvaja načrte
# DIVERGENTNI
* ustvarja nove ideje
* se prilagaja okoliščinam * miselno prožen
* usmerjen v akcijo * presoja z različnih vidikov
* zmožen tvegati * interes za ljudi
* probleme rešuje intuitivno * upošteva čustva, vrednote…
“dejavnež” “sanjač”

AE RO

KONVERGENTNI ASIMILATIVNI
* aplicira ideje v praksi * interes za teorijo
* deduktivno mišljenje * gradnja teorijskih
modelov
* želi gotovost * povezovanje idej
* rešuje probleme z enim * induktivno sklepanje
odgovorom “mislec”
AK
“preizkuševalec’’
 KI
AKOMODATIVNI DIVERGENTNI
“dejavnež” “sanjač”
- zanemarja teorijo - preveč v oblakih
- - nepotrpežljivost - - neuspešen v konkretni
situaciji

AE RO

KONVERGENTNI ASIMILATIVNI
“preizkuševalec’’ “mislec”
- reševanje napačnega - zaprt v “slonokoščeni
problema - stolp”
- - neupoštevanje ljudi - brez interesa za ljudi, za
- togost aplikacijo idej
- ozki interesi AK
 Naloga za študente
• Določite svoj stil po Kolbu na osnovi
vprašalnika. Povežite dobljeni rezultat z
načini učenja in metodami pouka, ki vam
najbolj ustrezajo.

Razmislite …

Vir: Marentič Požarnik, B., L. Magajna, C. Peklaj (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.
1. Moje ‘’močne’’ modalitete:____________
Ali mi opis moje ‘’močne’’ modalitete
ustreza? V čem bolj v čem manj?

2. Moj stil učenja:____________________

Do kolikšne mere se ‘’najdem’’ v opisu
značilnosti tega stila? Ali je v skladu s
pričakovanjem? Ali me je kaj presenetilo?
 Delo v skupinah

Rezultate primerjajte med člani skupine in odgovorite:

1. Ali so razlike v zvezi z izbrano stroko, študijem,

poklicem?
2. Kateremu stilu so po vašem mnenju najbolj prilagojeni
prevladujoči načini poučevanja na različnih stopnjah
šolanja in pri različnih predmetih?
3. Ali ste v dosedanjem šolanju katere modalitete
pogrešali?
4. Ali je nujna skladnost stilov med učiteljem in učenci?
Kako upoštevati razlike?
 Literatura
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje
teoretične teme. Ljubljana: FF, str. 106-109.
• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja
in pouka. Ljubljana: DZS.
• Marentič Požarnik, B. (1992). Izkustveno učenje
– modna muha, skupek tehnik ali alternativni
model pomembnega učenja? Sodobna
pedagogika, 43(1-2), str. 1-15.
• Marentič Požarnik, B. (1992). Sistemska
povezanost med sestavinami načrtovanja,
izvajanja in vrednotenja izkustvenega učenja.
Sodobna pedagogika, 43(3-4), str. 101-117.
 POUČEVANJE

”Poučevanje je ena najbolj občutljivih in privlačnih

človekovih dejavnosti, če je dobro opravljeno, in
ena najbolj ponižujočih in zoprnih, če je slabo
opravljeno”.
(Ramsden, 1992)
 Kaj je poučevanje

• Poučevanje – poklicno ukvarjanje s

podajanjem učne snovi v šoli (SSKJ).

• Poučevanje je metodično posredovanje

določene učne vsebine učencu v
pedagoško pripravljenem okolju.
 Kaj pomeni
poučevati?

Prenos učne
vsebine na Spodbujanje Vodenje v učenju
dojemljivo raven učencev. in razvoju.
učencev.
 Smisel poučevanja

Spodbujanje učencev
Pomoč učencem. k samostojnosti in
ustvarjalnosti.
 Pogled na poučevanje

• Poučevanje v preteklosti → prenos izkušenj od

starejših k mlajšim.

• Zapletenost družbenega življenja → potreba po

načrtnem poučevanju in posebni artificialni
(umetni, nenaravni) obliki učenja – pouku.

• Naravno učenje : poučevanje.

 Dileme pri poučevanju

• Odnos med zorenjem • Odnos med

in razvojem, učenjem družbenimi
in poučevanjem. potrebami po
izobraževanju in
učnimi zmožnostmi
ter željami učencev.
 V čem se učenje razlikuje od
poučevanja?
• Učenje je po svoji strukturi revolucionarno.
Učencem omogoča, da se naučijo učenja in se na ta način
znebijo varstva učitelja.
Povečuje možnost učencev za njihovo lastno dejavnost.

• Poučevanje je po svoji strukturi konservativno.

Rabi ohranjanju kulturnega, političnega in ekonomskega izročila
družbe.Napeljuje k vodenju učencev in nadzoru nad njimi.
 Funkcije poučevanja

• Informativno učenje: usvajanje vedenja in

znanja.
• Formativno izobraževanje: razvijanje
kognitivnih, emocionalnih … sposobnosti .
• Usposabljanje za samoizobraževanje:
raba učnih virov, kritičnost.
• Interpretacijska pomoč: usmerjanje v
vrednotne sestavine učne vsebine.
 Kakovostno učenje in
poučevanje

• Daje dolgotrajne rezultate.

• Zmožnost samostojnega pridobivanja in

odkrivanja znanja.

• Zmožnost vzpostavitve povezave med prejšnjim

in novim znanjem, med znanjem in resničnostjo.
• Dinamično in uporabno znanje, reševanje
problemov.

• Rezultate učenja smiselno sporočati drugim.

• Želja, da bi izvedeli še več.

 Naloga za študente
Pomislite na svoj študij in izberite eno
izrazito dobro izkušnjo, od katere ste veliko
odnesli, in eno izrazito slabo.
Zakaj je bila določena izkušnja dobra, zakaj
slaba?
Zapišite v ključnih besedah.

Vir: Levpušček Puklek, M. & B. Marentič Požarnik (2005). Skupinsko delo za aktiven študij.
Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje FF.
 Delo v parih
Primerjajte svoje izkušnje s kolegi v paru. Nato skupaj
primerjajta lastne ugotovitve z naslednjimi
ugotovitvami o uspešnem študiju, in sicer:

• A ima študent možnost izbire in lahko vpliva na učni proces,

• B študent vidi smiselnost in pomembnost tega, kar se uči,
• C je vsebina povezana s predznanjem in/ali s prihodnjo uporabo,
• Č se upoštevajo socialne in čustvene potrebe študenta,
• D se aktivirajo raznolike zmožnosti in spretnosti,
• E študent čuti izziv in hkrati oporo,
• F študent jasno razume kriterije in metode ocenjevanja,
• G so aktivirane tudi vrednote in stališča študentov,
• H študentje soustvarjajo, povezujejo znanje in izmenjujejo izkušnje
s kolegi.
Razmislite:
• Kateri od naštetih vidikov so bili tekom
vašega dosedanjega šolanja uveljavljeni v
večji in kateri v manjši meri? Zakaj?

• Katere lastnosti in spretnosti mora imeti

učitelj za zagotavljanje naštetih vidikov
uspešnega študija?
 Pristopi k študiju

Površinski Globinski Strateški

Razumevanje
Čim bolj dobesedno POVR. + GLOB.pristop
Povezovanje
zapomniti podatke
Uporabnost Namen: čim boljši
izpitni rezultati
 Okoliščine,
ki pospešujejo
površinski pristop:

S strani organizacije
S strani S strani
in sistema
učenca/študenta. učitelja.
šolanja/študija.
 Okoliščine s strani ŠTUDENTA
• Namen doseči le minimalne rezultate – ‘’priti
skozi’’ študij po poti najmanjšega odpora.
• Dajanje prednosti zunajšolskim dejavnostim
(npr. zaposlitvi).

• Premalo časa, prevelika obremenjenost s

kontaktnimi urami in drugimi študijskimi
obveznostmi.

• Napačno razumevanje študijskih zahtev,

domnevanje, da spominska obnovitev zadostuje.
• Instrumentalni pogled na izobraževanje
(sredstvo za dosego drugih ciljev).

• Visoka raven anksioznosti (strahu,

napetosti …)

• V posameznih primerih: nezmožnost

doseči globlje razumevanje snovi.
 Okoliščine s strani UČITELJA
• Poučevanje po ‘’koščkih’’, brez predstavitve
celotne notranje strukture predmeta in odnosa z
drugimi predmeti.

• Neustrezen odnos učitelja do lastnega

predmeta.

• Poudarjanje količine znanja pred globino

(‘’pokrivanje snovi’’).

• Ocenjevanje znanja (vsebinske zahteve: ocen.

zajema predvsem dejstva, podatke + sistem
ocenjevanja).
 Okoliščine s strani ORGANIZACIJE
IN SISTEMA
• Preveliko število predmetov hkrati.

• Preveliko število učencev/študentov.

• Razhajanja v vsebini, ciljih, časovni razporeditvi

obravnavane snovi.

• Premalo časa za samostojni študij/učenje.

• Premajhna možnost izbire predmetov/načinov

študija/seminarskih tem.
 Sestavine
dobrega pouka,
ki vzpodbujajo
glob. pristop:

INTERAKCIJA
Z DOBRO
AKTIVNOST
MOTIVACIJA DRUGIMI STRUKTUR.
UČENCA
(diskusija, PREDZNANJE
sodelovanje)
Bolje se učimo, kadar je aktiviranih VEČ
naših čutil in psihičnih funkcij.

Komunikacija in pomnjenje

100
80
60
40
20
0
slišim vidim vidim, vidim,
slišim slišim,
naredim
 Individualno delo

• Izpolnite Entwistlov vprašalnik o

pristopih k študiju/učenju

Vir: Marentič Požarnik, B., L. Magajna, C. Peklaj (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.
 Naloga za študente
• Razporedite naslednje študijske oblike oziroma
aktivnosti v kvadrante:
a. Predavanje kot branje.
b. Predavanje kot monolog.
c. Predavanje z vmesnimi vprašanji.
č. Pisanje seminarskih referatov.
d. Razprava med študenti.
e. Rutinske laboratorijske vaje.
f. Problemske laboratorijske vaje.
g. Projektno učno delo.

Vir: Levpušček Puklek, M. & B. Marentič Požarnik (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: Center za pedagoško
izobraževanje FF.
 Aktivno,
smiselno učenje

A B

Sprejemanje
Samostojno
od odkrivanje
učitelja

C D
Spominsko
učenje
 Literatura
• Levpušček Puklek, M. & B. Marentič Požarnik
(2005). Skupinsko delo za aktiven študij.
Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje
FF.
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje
teoretične teme. Ljubljana: FF, str. 102-106.
• Marentič Požarnik, B., L. Magajna, C. Peklaj
(1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.
POUK
 Naloga za študente
Oglejte si sliki.
Kako se pouk v sodobnem času razlikuje od
pouka v preteklosti?
 Pouk

• Je pestra, večdimenzionalna interakcija

najrazličnejših subjektivnih in objektivnih,
individualnih in socialnih, snovnih in
osebnih učnih situacij.
 V preteklosti izoblikovali naslednji učni
koncepti:

• Pouk kot prevzemanje.

• Pouk kot odkrivanje.

• Pouk kot doživljanje.

• Pouk kot delovanje, ravnanje.

 POUK= UV + SU + SI + AK

Pouk

Situacije Akcijske
Učna Stanje
(kraj, čas, učne oblike
vsebina. učencev.
odnosi). in metode.
 Nameni pouka

Ohranjanje
Spodbujanje Socializiranje
civilizacijskih
učenja. mladih.
dobrin.
Temeljne dejavnosti pri pouku

učenje poučevanje

vzgajanje
 Pouk je
proces

načrten organiziran smotrn

usposobljeni
urejeno okolje
ljudje
Temeljna področja nalog pouka

Telesno zdravstveno

Vrednotno Intelektualno
 Naloge pouka
Materialne

Vzgojne Funkcionalne
 šolske
stopnje

“posebni zmožnosti
nameni” učencev
Vrste
pouka

notranja
vsebina
organizacija
 dodatni

epohalni dopolnilni
“Posebni
nameni”

kombinirani izbirni
 Dopolnilni pouk

• Namenjen učencem, ki učnih ciljev med

rednim poukom ne morejo zadovoljivo
obvladati zaradi:
- šibkejših zmožnosti,
- nesamostojnosti,
- tempa,
- bolezni.
 Odprta vprašanja
dopolnilnega pouka

diagnostika velika skupina

čas
učnih težav učiti se učiti?
 Dodatni pouk

• Namenjen učencem, da spoznavajo in

razvijajo:
- zmožnosti in nadarjenosti
- samozavest
- veselje do raziskovanja in
ustvarjanja.
 Nameni dodatnega pouka
globlje dojemanje
učnih vsebin

zahtevnost transfer
 Odprta vprašanja
dodatnega pouka

usposobljenost
čas način izvajanja
učiteljev
Izbirni pouk

Razvoj
interesov

Obogatitev
predmetnika

Demokratična družba
 Namen izbirnega pouka

zadovoljujemo
individualne potrebe

izpopolnjujemo
odkrivamo poklicna
posebne osebnostne
nagnjenja
lastnosti
 Kombinirani pouk

• Gre za pouk z dvema ali več razredi, ki jih

poučuje en učitelj.
 Razlogi za
kombinirani
pouk (KP)

manj prebivalcev v zmanjšana

vaškem okolju nataliteta
 Organizacija dela
pri KP

notranja
zunanja
didaktično-metodična
druženje razredov
vprašanja
Dejavniki uspeha dela pri KP

učiteljev
učinkovita
odnos
raba časa
do dela

samostojno
delo
učencev
 Naloga za študente
• Ogledali si bomo posnetek učne ure pri
kombiniranem pouku.
• Odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Kakšne so aktivnosti učiteljice?
2. Kakšne so aktivnosti učencev?
3. Katere so prednosti kombiniranega
pouka?
4. Katere so slabosti kombiniranega
pouka?
 Prednosti KP:
• večja individualizacija pouka,

• večja osredotočenost na bistvo učne vsebine,

• več samostojnega učenja,

• več skupinskega, parnega dela – več socialnih

učnih kontaktov,

• več sodelovanja starejših in mlajših učencev,

• boljše poznavanje učencev,

• več posrednega ponavljanja in utrjevanja,

• tesnejši kontakt z učiteljem,

• lažje povratne informacije, preverjanje in

zaneslivejše ocenjevanje,

• večja vzgojnost pouka.

 Te prednosti mogoče le, če so
zagotovljeni naslednji pogoji:

Čim manjše število učencev.

Dobra didaktična
Sposoben učitelj.
opremljenost šole.
 Epohalni pouk

Značilnosti

izobraževanje
celostno
predmeti → odraslih
dojemanje učnih
drug za drugim strokovne šole
predmetov
waldorfske šole
 Značilnosti pouka

1. Pouk kot socialna komunikacija in interakcija.

2. Kompleksnost in dialektičnost pouka.

3. Procesnost pouka.

4. Znanstvenost pouka.

5. Problemskost pouka.
 1. Pouk kot socialna
komunikacija in
interakcija

Simetrična komunikacija
Metakomunikacijska raven.
(odprt in kooperativni pouk).
Interakcija.
 2. Kompleksnost in
dialektičnost pouka

Prepletenost učnih ciljev Dialektična nasprotja

vsebin, postopkov, (vodeča vloga učitelja-
dejavnosti učiteljev, samostojnost učenca,
učencev … tradicionalizem-aktualnost …)
 3. Procesnost
pouka

Dinamično zaporedje
Dva izvora učne
različnih stanj, stopenj,
procesnosti:
gibanje, interaktivnost.

Tematski izvor Osebni izvor (duševni

in učni procesi v učencu).
(spoznavanje stvarnosti).
 4. Znanstvenost in
zakonitost pouka

ciljev, vsebin učnega poteka

 5. Problemskost
pouka

Razreševanje
Problemskost
(vzgojnih idr.)
učne vsebine.
problemov.
STRATEGIJE POUKA
 Značilnosti
strategij pouka

Terminološka
nejasnost, prepletajo Skupni imenovalec –
se s pojmom odprti pouk.
učna metoda
 Odprti pouk

Prilagajanje
Usmerjenost v Anticipiranje in
zanimanju
življenje lokalne participiranje
in sposobnostim
skupnosti. učencev.
učencev.
 Odkrivajoči
pouk
Timski Raziskovalni
pouk pouk

Programirani Projektni
pouk Strategije pouk

Izkustveni Problemski
pouk pouk
Ravnanjski
ali delovni
pouk
 1. Odkrivajoči pouk
(odkrivajoče učenje)
 Kaj je odkrivajoči pouk (odkrivajoče
učenje)

• Bolj didaktični koncept, načelo, ki naj usmerja vse strategije

pouka.

• Učenci spoznavajo bistvene dejavnike neke učne situacije v

njihovi razvojnosti in dialektičnosti,→globlje razumevanje.

• Zahteven zlasti za šibkejše učence.

• Zahteva vodeno odkrivajoče učenje.

Odkrivajoči pouk vpliva na:

Samo
zaupanje
Vztrajnost

Koncentracija

Samoaktivnost

Motiviranost
2. Raziskovalni pouk
 Raziskovalni
pouk

V pouk vnaša
Posebna strategija
elemente
znanstvenega
znanstvenega
spoznavanja
dela
 Namen
raziskovalnega
pouka

Uvajanje v metode
Odkrivanje
in tehnike
novega
zn.raz. mišljenja
Kaj vzpodbuja pri učencih?

mišljenje doživljanje

vrednotenje
3. Projektni pouk
 Projektni pouk

Sestavni del Interdisciplinarni

raziskovalnega pristop→
pouka projekt
 Značilnosti
projektnega
pouka

Možnosti za
Povezovanje medsebojno Poteka zunaj
več predmetov spoznavanje in rednega
in več učiteljev socialno pouka
učenje
Učenje pri projektnem pouku

Aktivno Konkretna
eksperimentiranje izkušnja

Abstraktna
Razmišljajoče
konceptualizacija
opazovanje
 Faze projektnega dela

sklepni
iniciativa
del

izvajanje skiciranje

načrtovanje
 Tipi
projektnega
dela

Usvajanje in Projekt tipa

Konstruktivni Problemski
vrednotenje (reševanje
učenja
(izdelek) (vrednotenje (usvajanje
problema)
dogodka) znanja)
4. Problemski pouk
 Značilnosti
problemskega
pouka

Osredotoča se na
Podoben probleme (fiktivne,
raziskovalnemu teoretične,
praktične)
Zahteve pri problemskem pouku

Rešitev Problemska
hipoteze situacija

Intelektualna
koncentracija
napetost
Vpliv problemskega pouka na
aktivnost učencev

ustvarjalno
divergentnost
mišljenje

kritičnost
5. Ravnanjsko ali delovno
usmerjeni pouk
 Značilnosti
delovnega
pouka

Prispeva k razvoju
Pojavi se v okviru celovite osebnosti
delovne šole (povezava glave,
rok, srca)
 Funkciji
delovnega
pouka

vzgojna socialna
 Kaj obsega delovni pouk
• Dramatizacije.

• Filmanje.

• Organiziranje prireditev.

• Izdelovanje modelov.

• Delovanje na glasbenem področju, v knjižnici,

računalniškem centru.
 Kaj prinaša delovni pouk

• Ne le teoretično • tudi vrednote,

vedenje praktično uporabno
znanje

• Ne le “proizvodno”
delo v delavnici, na • temveč različne druge
vrtu … vrste aktivnosti
6. Izkustveno usmerjen pouk
 Kaj je izkustvo?

• Izkustvo simbolizira neko predhodno

delovanje in njegov pomen.
• Ni le praktična rutina, temveč ozaveščena
in kritična podlaga učenja.
 Kdo poudarja vlogo izkustva pri
pouku?

• Didaktiki, ki so izhajali iz empirizma,

senzualizma,pa tudi empiristi.

• Herbart, ki pravi, da pride človek do znanja

preko izkušenj, šola pa jih mora preko
razuma dvigati na višjo raven.
 Vrste izkustva

posredno neposredno
 Kaj vpliva na pouk

pestrost življenjskost

dinamičnost
7. Programirani pouk
 Kaj je programirani pouk?

• Oblika samostojnega učenja, ki ga

usmerja vnaprej pripravljeni program z
vgrajenimi navodili.

• Je podlaga pouku s pomočjo računalnika.

 Sestava
programa

Linearna Razvejana
enak za vse učence dodatne informacije,
diferencirano učenje
Kje lahko uporabljamo programirani
pouk?

• Pri temah, ki ne dopuščajo različnih interpretacij.

• Kjer je potrebno strogo vodenje.

• Kjer lahko pogrešamo sodelovanje med učenci

in učitelji.

• Kjer ni poudarka na razvijanju socialnih

odnosov.
Programirani pouk je v praksi vplival
na:
• Operativno zapisovanje učnih ciljev.

• Logično razčlenjevanje učnih tem.

• Večjo individualizacijo.

• Samostojno učenje.

• Učno motivacijo.
8. Timski pouk
 Značilnosti
timskega
pouka

Tesnejše Večja učna

Sodelovanje Celovitejše
povezovanje aktivnost in
dveh ali znanje
sorodnih samostojnost
več učiteljev. učencev.
predmetov. učencev.
 Naloga za študente

Opredelite, kaj si predstavljate pod besedno

zvezo timsko delo učiteljev/vzgojiteljev v
šoli.
 Delo v skupinah

V skupini si izmenjajte bistvena spoznanja iz

prejšnjega zapisa ter navedite nekaj
primerov timskega dela v šoli.
Opredelitev timskega dela učiteljev v
šoli

• Oblika aktivnosti, ki jo opravlja skupina

(dva ali več) pedagoških strokovnjakov na
podlagi neposrednega in enakovrednega
sodelovanja ter v smeri doseganja skupnih
ciljev.
 Značilnosti timov v šoli
• Pedagoški tim sestavljajo strokovno usposobljeni učitelji
ter drugi sodelavci in pomočniki.

• S formalno razporeditvijo nalog in odgovornosti članov v

timu zagotavljamo učinkovitost in kontinuiteto delovnih
odnosov.

• Pri timskem poučevanju imajo učenci večjo možnost

izbire in prilagajanja različnim učiteljem in njihovim
načinom poučevanja.
 Cilji timskega dela v šolah

- Večja učinkovitost pedagoškega dela.

Specializacija in Problem izoliranosti

Interdisciplinarnost učiteljev pri
poučevanju
v poučevanju

- Medsebojna osebna in strokovna podpora.

- Občutek pripadnosti kot izvor motivacije.

 Vrste timov

Koordiniran Asociiran

en učitelj koordinira učitelji celoten proces

delo vseh učiteljev od načrtovanja do v
nekem razredu. vrednotenja izvajajo
skupaj in so odgovorni
za celotni proces
(npr. projektno delo)
 Delo v skupinah

• Katere pedagoške aktivnosti v razredu ali

izven razreda bi laže izvedli timsko kot
individualno?

• Kako bi s timskim delom učiteljev povečali

učinkovitost pedagoškega procesa?
Navedite konkretne primere.
Etape timskega dela v šoli

Timsko načrtovanje

Timsko poučevanje

Timska evalvacija
 Timsko načrtovanje

• Začetna etapa, ki vpliva na vse nadaljnje delo.

• Ponavadi poteka kot srečanje pedagoških

delavcev (članov tima) z namenom oblikovati
didaktično, snovno, materialno in psihološko
pripravo na pouk.

• Didaktično smislu se timsko načrtovanje ne

razlikuje od individualnega.
• Osnovni koraki pri timskem načrtovanju:

1. Izbira teme in oblikovanje ciljev, ki naj bi jih dosegli.

2. Izbira in zasnova poteka (scenarija) posamezne

učne ure ali dejavnosti.

3. Priprava pripomočkov in učil.

4. Opredelitev načina opazovanja, preverjanja in

vrednotenja napredka učencev, izvajanje naštetega
ter analiza doseženih ciljev in razrednega
dogajanja.
 Delo v skupinah

• Navedite zamisli ali predloge za timsko izvedbo

pedagoških aktivnosti (izhajajte iz konkretnih potreb in
pogojev dela na vaši šoli).

• Izberite enega od predlogov in oblikujte osnutek

priprave za timsko poučevanje ene šolske ure v okviru
posamezne teme in šolskega predmeta in pri tem
opredelite aktivno vlogo vsakega od članov tima.
(Pripravo napišite na poseben list).

Vir: Polak, A. (1999). Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
 Timsko poučevanje

• Najzahtevnejša oblika timskega dela.

• Primeri:
• izmenjava aktivnega dialoga z učenci,
• prepletanje frontalne razlage in zapisovanja na
tablo,
• prepletanje frontalne razlage in preverjanja dela
učencev v klopeh,
• hkratna lutkovna, glasbena, športna dejavnost …
• Interdisciplinarno poučevanje
povezovanje predmetnih področij,
odpiranje novih (divergentnih) pogledov,
+
tesnejše povezovanje z vsakdanjim življenjem,
različne metode, oblike, pristopi povečano zanimanje
 Timska evalvacija

• Končna etapa timskega dela in izhodišče

(motivacijski dejavnik) za nadaljnje timsko delo.

• Evalvacija dogajanja v timu, samoevalvacija,

supervizija.

• Naslednje faze:
1. odločanje o namenu evalvacije (v kaj bo evalvacija usmerjena),
2. določanje kriterijev za merjenje želenih učinkov timskega
poučevanja,
3. zbiranje podatkov za evalvacijo,
4. primerjanje dejanskih rezultatov s kriteriji,
5. vrednotenje celotnega procesa timskega dela in timskega
poučevanja.
• Najpogosteje obsega:

• pregled doseženih ciljev,

• analizo didaktičnih pristopov,
• analizo načinov motiviranja,
• napredek v znanju in razumevanju,
• pogostost in vsebino povratnih informacij …

vsebino, izvedbo in učinkovitost timskega

poučevanja v celoti.
 Naloga za študente
• Ogledali si bomo posnetek učne ure, kjer
boste opazovali timsko poučevanje.
Zabeležite si svoja opažanja in iz tega
izpeljite prednosti in slabosti takšnega
načina dela.
 Delo v skupinah

• V skupinah razpravljajte o vaših

individualnih zabeležkah in oblikujte
zaključke:

Kakšne so prednosti in slabosti timskega

dela v vseh treh etapah: (1) na ravni
načrtovanja, (2) poučevanja (izvajanja) in
(3) evalvacije?
 Prednosti timskega dela

• Medsebojno dopolnjevanje članov tima.

• Več idej, zato lažje načrtovanje in bolj zanimiv

pouk.

• Možnost izvajanja več dejavnosti hkrati.

• Več individualiziranega in diferenciranega dela z

učenci.
• Tim lažje zagotavlja večjo varnost učencev.

• Povratne informacije učencem so hitrejše,

večsmerne, temelitejše.

• Večja medsebojna podpora in čustvena

sprejetost učiteljev.

• Reševanje težav v timu, krepi se samozavest

članov tima pri novih nalogah.
 Težave pri timskem delu

• Organizacijske ovire (prostorski, kadrovski in časovni

pogoji, struktura šolske ure …).

• Nejasno definirane vloge (medosebna pričakovanja,

zaupanje in občutki pripadnosti timu).

• Ovire v zvezi s statusom, ki jih prinaša nestvarno

doživljanje statusa in strokovne kompetentnosti samega
sebe ali drugih.
• Komunikacijske ovire (med člani tima, trenutni
situaciji neprilagojena komunikacija …).

• Medosebne ovire (nezaupanje med člani tima,

pomanjkanje empatije…).

• Zaznavanje bojazni, strahu in osebne

ogroženosti posameznih članov tima, kar na tim
deluje destruktivno.
 Vaja – igra vlog
- V skupinah se razdelijo vloge:
• Vloga A: Prof. (učitelj matematike)
• Vloga B: Prof. Verbič (razrednik)
• Vloga C: Prof. Meta Sajovec (učiteljica biologije)
• Vloga D: Prof. Irena Poljanšek (učiteljica angleščine)
• Vloga E: Ravnatelj
• Vloga F: Opazovalec
Morebitni ostali člane skupine samo opazujejo dogajanje in vanj ne posegajo.

- Vsak prebere opis problemske situacije in opis svoje vloge.

- 20 minut igre vlog, opazovalec beleži dogajanje.

- Poročanje in diskusija.

Vir: Marentič Požarnik, B. (1987). Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: DZS, str 96-97.
 Osnovna problemska situacija

• Med uro računalništva je učitelj (prof. Verbič) učencu

Mateju zastavil vprašanje v zvezi z uporabo računalnikov.
Učenec, ki je navdušen računalničar in veliko bere o tem,
je v odgovoru navedel nekaj po svojem mnenju pravilnega,
kar pa ni bilo v učbeniku. Učitelj mu je dal slabo oceno,
učenec pa mu je zabrusil:”Kaj pa sprašujete stvari, ki jih še
sami ne znate.” Učitelj mu je zagrozil z ukorom. Učenec in
sošolci so se pritožili ravnatelju.
Ravnatelj je sklical sestanek učiteljev, ki uče v tem
razredu, da se pogovore o situaciji.
 Opisi vlog
Prof. Verbič (razrednik)
35 let, poučuje 2. leto, prej je delal v proizvodnji.
Prepričan je, da obdržiš avtoriteto med učenci le, če niti
malo ne popustiš njihovim muham, če jih držiš “na
distanci”. Kot razrednik ve, da živi učenec Matej zaradi
ločitve staršev sam z materjo in temu (“pomanjkanju trde
roke”) pripisuje predrznost učenca, ki je drugače dober
učenec.
Ravnatelj Kosec
55 let. Dokaj širokih pogledov. Ravnatelj bo predvidoma
le še eno leto, zato želi to obdobje speljati brez večjih
konfliktov v učiteljskem zboru. Na začetku se nagiblje na
stran prof. Verbiča.
Prof. Irena Poljanšek
Poučuje angleščino, star je 35 let. Verjame v moč
demokratskih odnosov z učenci. Nagiba se celo k
popustljivosti, saj meni, da je današnja mladina
preobremenjena z obveznostmi in ni deležna dovolj
pozitivnih čustvenih vezi in odnosov v družini in šoli. Z
učencem Matejem sama nima težav.

Prof. Meta Sajovec

40 let, poučuje biologijo. V načelu je za demokratske
odnose, ima pa zelo veliko funkcij, zato se ji zelo mudi
na neko drugo sejo in želi, da se vse to čim prej konča.
Prof. Tine Mahne
Star 40 let, poučuje matematiko in je za metode “trde
roke”. Meni, da večina problemov izhaja iz tega, ker
mladina ne pozna dovolj svojih obveznosti in dolžnosti
ter ima preveč pravic. Učenec Matej sicer pri njem nima
težav in me izstopa.
Opazovalec
• kako se vedejo osebe v posameznih vlogah,
• kakšni sta njihovi verbalna in neverbalna
komunikacija,
• kakšne strategije reševanja konfliktov so prisotne,
• katera od vlog prevladuje in na kakšen način,
• kako poteka situacija soočanja,
• kako se problemska situacija konča …
 Poročanje in vodena diskusija
• različnost/podobnost dogajanja v posameznih timih,

• prisotne strategije reševanja težav,

• prisotna verbalna in neverbalna komunikacija,

• čustveno odzivanje sodelujočih,

• dejanski in možni razpleti problemske situacije,

• okoliščine, ki vplivajo na razplet problemske situacije,

• vplivi stereotipov o posameznih vlogah in izkušenj na

dogajanje.
Funkcije pouka
 Literatura
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana:
FF, str. 99-147.

• Blažič, M., M. Ivanuš Grmek, M. Kramar, F. Strmčnik (2003).

Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, str. 24-82.

• Jank, W., H. Meyer (2006). Didaktični modeli. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo, str 32-43.

• Polak, A. (1999). Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega

dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

• Polak, A. (2007). Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana:

Modrijan.

• Novak, H. (1990). Projektno učno delo: drugačna pot do znanja.

Ljubljana: DZS.
 IZOBRAŽEVANJE

“Misli skačejo kot bolhe od enega do

drugega, toda ugriznejo pa ne vsakega.”
(G. B. Shaw)
 Izobraževanje

Procesno
spreminjanje Rezultat
celotne osebnosti na IZOBRAZBA
Sistematično
organiziran. kognitivnem, (= neko duševno
Načrtovan proces. konativnem, vsebinsko bogastvo,
psihomotoričnem ki je bistveni del
področju. naše duševnosti).
 Izobrazba

Izobraženost →
Je neko duševno kvaliteta človeka,
vsebinsko bogastvo, Stopnja ki se kaže v znanju,
ki je bistveni del izobraženosti. sposobnostih in
naše duševnosti. osebnostnih
lastnostih.
Izobraževanje je odvisno od socialno-kulturnih predpostavk
(usmerjenost in razvitost družbe) in antropoloških-psiholoških
predpostavk (usmerjenost in razvitost človeka). Z izobraževanjem
ponovno vplivamo na socialno-kulturne in antropološko-
psihološke posledice. Z izobraževanjem spreminjamo družbene in
posameznikove razmere. Spreminjanje imenujemo razvoj.
 Izobraževanje
• intencionalno (namerno)

• ima značaj dela (ker izhaja iz dela in je v delo

usmerjeno)

• družbeno-antropološka kategorija (človekova in

družbena dejavnost, ki je pomembna za razvoj in obstoj
družbe)

• strokovno-področna kategorija (ker se razvija na vseh

področjih človekovega delovanja in družbene prakse)

• procesna kategorija (proces, ki nima absolutnega konca;

je dialektični proces, v katerem eno stanje vedno prehaja
v novo stanje, iz neznanega v znano in obratno)
 Naloga za študente

• Opredelite naslednje pojme:

– formalno izobraževanje,
– neformalno izobraževanje,
– splošno izobraževanje,
– strokovno izobraževanje.
 Formalno izobraževanje

je usmerjeno k pridobitvi formalno

veljavnega dosežka. Ima javno veljavo, ki
človeku prinaša kvalifikacijo, stopnjo
izobrazbe in naziv (od OŠ do
podiplomskega študija).
 Neformalno izobraževanje

je usmerjeno k samemu znanju kot

izobraževalnem dosežku in ne kot
administrativnem. Običajno poteka po
končanem formalnem izobraževanju (npr.
izobraževanje odraslih).
Splošno izobraževanje

je na stopnji OŠ in delno SŠ.

 Strokovno izobraževanje

se pojavlja po končani OŠ. Lahko strokovno-poklicno,

srednje-strokovno, višje, visoko. Razlika med
visokošolskim in univerzitetnim izobraževanjem je v tem,
da je visokošolsko izobraževanje usmerjeno v poklic (za
uporabo znanja), univerzitetno pa v ustvarjanje novega
znanja.
Strukturne sestavine izobraževanja
vednosti

spretnosti znanja

sposobnosti
 Vednosti, znanje

• Znanje ne sega le v
kognitivno, temveč tudi
• Vednosti: dejstva,
v psihomotorično sfero.
podatki → namenjeno
razumevanju človeka,
kritičnemu reagiranju. • Znanje v didaktiki
razumljeno v smislu
vedenja.
• Teoretično vedenje →
več na področju
družboslovja in • Je sistem znanstvenih
humanistike. posplošitev z
informativnim in
praktičnim pomenom.
Ravni znanja

metakog-
nicijsko

ustvarjalno
uvid

produktivno
poglobljeno razumevanje

reproduktivno
preprosto razumevanje

mehanično
skromno razumevanje
 Sposobnosti

• so celovitost danih in pridobljenih

psihofizičnih zmožnosti za uspešno
izvajanje neke dejavnosti.
 Sposobnosti

Kognitivne. Psihomotorične. Emocionalne.

 Izvor sposobnosti?

dispozicije vzgoja

okolje
 Spretnosti
• So pridobljene s smotrnim, postopnim in
sistematičnim vadenjem, da bi mogli neko
dejavnost opravljati čim bolj
avtomatizirano.

• Temeljijo na fizioloških zakonitostih

centralnega živčevja in pogojnih refleksov.
• Razvijati se začnejo s poznavanjem cilja in
z razumevanjem, pri čemer je potrebna
zavestna aktivnost, motiviranost, čustvena
angažiranost.

• Izboljšujejo kakovost dejavnosti.

• Odnos: spretnosti – navade.

Odnos učenje - izobraževanje

• Učenje v širšem smislu • Učenje v okviru

nenamerno, neciljno, izobraževanja namerno,
nezavedno. ciljno, sistematično,
zavestno.
• Vsebina bolj praktična,
manj zahtevna. • Zahtevnejše vsebine.

• Enostavnejše védenje, • Zahtevnejše védenje …

spretnosti in navade.
 VZGOJA

“Ne moremo poučevati, ne da bi hkrati

tudi vzgajali”
(v Jank, Meyer 2006: 37)
 Kaj je vzgoja?
• Je vplivanje vzgojiteljev na odraščajočo
generacijo, katerega cilj je oblikovanje
osebnosti.

Vzgoja brez ideala, Vsak vzgojni

h kateremu stremimo, poskus ne
ni mogoča. doseže nujno
zastavljenega cilja.
Vzgoja pri pouku

pozitivne
stališča lastnosti
posameznika

moralne,
pogled na
delovne,
življenje in
družbene
svet
vrednote
 Odnos izobraževanje -
vzgajanje
• Človek se izobražuje • Vzgajanje odraslih je
dokler živi. vprašljivo.

• Pri izobraževanju gre za • Pri vzgoji gre predvsem

znanstvena spoznanja. za vrednote.

• Izobraževanje je • Vzgoja je pogosteje od

praviloma zunaj vrinjena in vodena.
samoodločujoče.
• Pri izobraževanju so • Pri vzgoji je glavni
posrednik učne vzgled.
vsebine.

• Izobraževanje meri
• Vzgajanje na čustva.
predvsem na razum.
 Literatura
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje
teoretične teme. Ljubljana: FF, str. 59-99.

• Blažič, M., M. Ivanuš Grmek, M. Kramar,

F. Strmčnik (2003). Didaktika. Novo
mesto: Visokošolsko središče, str. 50-84.
 ŠOLA

“Uspešna šola zna uporabljati človeške

rezerve in potenciale učiteljev in učencev.”
(Brajša 1995, 9)
- po starogrškem pojmovanju je šola (gr. skhole)
pomenila mir, spokoj, prosti čas, učni zavod, nekaj
odmaknjenega od vsakdanjega življenja. Šola je bila čas
in prostor za oblikovanje svobodnega duha (namenjena
svobodnim premožnim državljanom).

- v rimskem obdobju pomeni šola (lat. schola) kraj

druženja učiteljev in učencev. Bila je storilnostno
usmerjena k discipliniranju in pripravi ljudi za javne
funkcije (vladarske, upravne).

- v srednjem veku je šola zelo povezana s Cerkvijo. Bila

je usmerjena v pripravo za javne funkcije ali duhovščino.

- v industrijsko-kapitalistični družbi je šola postala

institucija in orodje države za utrjevanje politične oblasti.
 Osnovna šola

• Temeljni razlogi za razvoj OŠ so se oblikovali v

17.stol:

Spremembe proizvodnih odnosov.

Izobraževanje postane objektivna družbena potreba.
Demokratične ideje, povezane z reformacijo.

• Utemeljitelj OŠ v Evropi je J.A. Komensky.

- namenjena je vsem otrokom določene
starosti, ne glede na razredno, politično in
nazorsko značilnost otrok;

- splošnoizobraževalna (šolajo se vsi, ne

glede na kasnejšo poklicno pot);

- elementrna (za vstop v OŠ se ne zahteva

neko predhodno znanje, ampak samo
normalen telesni in duševni razvoj otrok);
- vzg.-izob.proces se odvija v materinščini
učencev;

- demokratična;

- brezplačna (šolajo se vsi, ne glede na

socialno-ekonomski status).
 Z vidika
ustanavljanja

Javne šole Privatne šole

 Javna šola
• Je šola, ki jo je ustanovila država ali občina in jo tudi
financira.

• Vzgojno-izobraževalni proces je brezplačen.

• Odgovorna je za vzgojo in izobraževanje otrok.

• Ne sme biti pod vplivom posameznih strank, cerkva ali

drugih svetovnonazorskih skupin.
 Privatna (zasebna) šola
• Je šola, ki ni niti javna niti državna, ustanovi jo lahko
domača fizična ali pravna oseba.

• Zgleduje se po javnem šolskem sistemu.

• Je pod nadzorom državnih inšpekcij.

• Financira se iz javnih sredstev, šolnin.

• Te šole so lahko nadomestne (koncesija) ali dodatne.

 UČITELJ

“Samo tisti je vreden, da ga poslušamo, ki

uporablja besedo zgolj za to, da izrazi
misel, misel pa za to, da pove resnico.”
(Fenelon)
 Temeljni nalogi
učitelja

Izobraževanje Vzgajanje
 Pri delu učitelja
posebej
pomembno

Avtoriteta Vzgled
Poklicne sposobnosti in lastnosti
učitelja

kritičnost humanost

pozitivna
razumevanje
naravnanost

tolerantnost
strpnost
 Za učiteljevo delo dokazano
pomembne lastnosti:

• Ekstravertiranost.
• Empatičnost.
• Socialne inteligentnosti.
• Osebnostna zrelost in stabilnost.
• Pozitivna samopodoba in samozaupanje.
• “Odprtost do negotovosti” (prožnost).
• Proaktivnost.
 Vloga učitelja

V učni komunikaciji
Pri pouku.
in odnosih.

Mentor pri različnih dejav.

Vodja aktiva.
Razrednik.
 1. Vloga učitelja pri pouku

• Učitelj je tisti, ki učne cilje, vsebino in učno

tehnologijo usklajuje in prilagaja učencem
ter o učnem procesu neposredno odloča in
zanj odgovarja.
 Naloga za študente:
Preberite naslednje štiri opise učiteljev in
odgovorite:
Kakšen učitelj bi hoteli biti – kaj je za vas idealen
učitelj?

Vir: Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

 Opisi učiteljev
A Pred učence postavim jasne cilje in zahteve. Moja
razlaga je sistematična in razločna. Če učenci česa ne
razumejo, me lahko vedno vprašajo. Trudim se, da
sem na tekočem s stroko, tako da učencem
posredujem tudi najnovejša spoznanja. Želim, da
dobijo čim jasnejšo sliko o določeni temi.

B Moj cilj je prispevati k osebnostni rasti svojih učencev.

Trudim se, da bi bili učenci pri učenju čim bolj
sproščeni in aktivni. Zato jih vzpodbujam, da vsebine
povezujejo z lastnimi izkušnjami in doživljanjem, da o
tem diskutirajo in da se vedno znova sprašujejo, kaj
vse želijo še spoznati. Pomembno mi je, da si sami
postavljajo cilje.
C Svoje učence predvsem učim, kako se lotiti
reševanja določenih strokovnih problemov in
nalog, kako narediti povzetke, kako napisati
poročilo ali spis. To jim bo prišlo prav tudi
kasneje v življenju. Zato jim dajem veliko nalog s
čim bolj jasnimi navodili in povratne informacije o
tem, kako napredujejo.
D Učence predvsem vpeljem v svoj predmet in jih
vodim pri samostojnem odkrivanju stvari. Želim,
da sami pridejo do določenih pogledov, zato jih
vzpodbujam, da izrazijo svoje misli in ideje. Jaz
jih le usmerjam pri interpretiranju in
povezovanju. Tudi sam(-a) se od njih veliko
naučim.
 Naloga za študente
• Opisom določite naslednja pojmovanja
učiteljeve vloge:

Vir: Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

1. Učitelj kot prenašalec znanja. (natakar,
dostavno vozilo)
2. Učitelj kot oblikovalec ali izgrajevalec učenčevih
sposobnosti in spretnosti. (trener, kipar)
3. Učitelj kot mentor, moderator učenčevega
samostojnega učenja. (gorski vodnik)
4. Učitelj kot vzpodbujevalec razvoja učenčevih
potencialov, njegove celovite osebnostne rasti.
(vrtnar)
: Učiteljeva vloga: Opis
učitelja:
1. ____________________ ____

2. ____________________ ____

3. ____________________ ____

4. ____________________ ____
 Pojmovanja učiteljeve vloge

4 pojmovanja

Moderator
Izgrajevalec
učenčevega
Prenašalec znanja učenčevih Vzpodbujevalec
samostojnega
(natakar, dostavno sposobnosti razvoja
učenja
vozilo) A (trener, kipar) (vrtnar) B
(gorski vodnik)
C
D
 Delo v skupinah
V skupini razpravljajte o naslednjih
vprašanjih:

1. Kakšno učenje vzpodbujajo posamezni tipi

učiteljev, kakšne metode jim najbolj ležijo?
2. S kakšnimi učitelji ste se oz. se še srečujete
med svojim šolanjem?

Vir: Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

 2. Razrednik
Odgovorite na vprašanje:

- Kakšne so vaše izkušnje z razrednikom?

- Kakšne so po vašem mnenju razrednikove

naloge?

- Kakšen je za vas dober razrednik?

 Naloge
razrednika

Pedagoške
Administrativne Preprečevanje in
reševanje problemov
 3. Mentorstvo

• Mentorstvo:

• mentorstvo pri različnih dejavnostih,

• študentom v času prakse
• pripravnikom.

• Pomen medosebne komunikacije.

 4. Vloga učitelja v učni
komunikaciji in odnosih

Osebnostne lastnosti,
ki vplivajo na
psihosocialno
ozračje
(Rogers, 1983)

Empatično razumevanje
Kongruentnost – Brezpogojna
in
skladnost. naklonjenost.
sprejemanje.
 Učiteljev stil
vodenja

Avtoritarno vodenje Demokratično

razreda. vodenje razreda.
 Naloga za študente
• Zapišite najmanj tri lastnosti demokratičnega oz.
avtoritarnega načina vodenja.

______________________________________
______________________________________
______________________________________
______________________________________
______________________________________
______________________________________
 o vsem
odloča
sam

ni ni
komunikacije pripravljen
med samimi na
učenci razgovore
Avtoritarno
vodenje

prevladuje
frontalna
odklanja
učna
oblika dialog
 predstavi
cilje

velik
pomen zahteve
daje obrazloži
odnosom

Demokra-
tično
vodenje
tudi odprt
skupinsko za
delo … dogovor

spodbuja
komun. k
med predlogom,
samimi idejam
učenci
 Delo v skupinah
V skupini razpravljajte o naslednjih vprašanjih:
1. Kako se posamezni stili vodenja povezujejo z
učnimi metodami in oblikami?
2. Kaj pomeni “dajati prostor” učenčevim idejam
med poukom? Navedite konkreten primer!
3. Kako bi razložili dejstvo, da postanejo mnogi
mladi učitelji po prvih letih službovanja mnogo
bolj avtoritarni, kot pa so bili na začetku svoje
poti?

Vir: Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

 5. Komunikacijske spretnosti
učitelja

- Učitelj kot posredovalec informacij.

- Učitelj kot spraševalec.
- Učitelj kot poslušalec in svetovalec.
- Učitelj kot vzdrževalec discipline.
- Učitelj kot reševalec konfliktov.
 5. 1 Učitelj kot posredovalec
informacij:
• Jasnost, razumljivost (poveča jo napoved cilja, dobri
primeri, vizualizacija, primern tempo).

• Čustvena zavzetost (navezovanje na obstoječe interese,

žive prispodobe).

• Miselno aktiviranje udeležencev (problemskost, vmesna

vprašanja).

• Usklajenost besedne in nebesedne

komunikacije.
 5. 2 Učitelj kot spraševalec:

- Strategija spraševanja:
1. vprašanje
2. premor
3. poziv učenca
4. premor
5. odgovor
6. povratna informacija (reakcija na
odgovor)

- Vprašanja NIŽJEGA in VIŠJEGA nivoja.

Več o tem pri pogl. o učnih metodah (metoda razgovora)!

 5. 3 Učitelj kot poslušalec in
svetovalec:
• Pomen nebesednega izražanja.

• Primeren odziv na učenčevo izjavo.

• Aktivno poslušanje
(= učitelj se vživi v učenca in mu s svojim
odzivom pokaže, da razume njegovo sporočilo
tako vsebinsko kot tudi z vidika skrbi, čustev –
empatično poslušanje).
 5. 4 Učitelj kot vzdrževalec
discipline:

• Pomen preprečevanja.

• Značilnosti preprečevanja disc. probl.:

- stalna prisotnost (“oči na hrbtu”…),
- preklapljanje,
- primeren tempo,
- gladkost dogajanja.
 5. 5 Učitelj kot reševalec konfliktov:
Konflikti

povezani povezani
medosebni
z vsebino s postopki
in cilji

- Jezik sprejemanja (= učencu pomaga, da se odpre

in spregovori o svojem problemu).

- Jezik nesprejemanja (= ukazi, grožnje,

 Delo v skupinah
• Kako ste oziroma še vedno doživljate
posamezno učiteljevo vlogo (kot
posredovalca, spraševalca …)?

• Ali menite, da so učitelji dovolj

profesionalno usposobljeni za te naloge?
 Pomen izobraževanja učiteljev
Učenje za prihodnost naj NE BO:
- le vodeno, ampak tudi samostojno,
- le šolsko, ampak tudi zunajšolsko,
- le spoznavno, ampak tudi čustveno in
socialno,
- le zgodnje, ampak tudi vseživljenjsko,
- le prilagajanju (danemu), ampak tudi
predvidevanje novega,
- le individualno, ampak tudi
institucionalno, družbeno, sodelovalno.
 Učitelji lahko te premike uveljavljajo le, če je
njihovo lastno učenje čim bolj kakovostno,
izkustveno in samostojno.

nove učne priložnost priložnost

metode in odnose razmišljati in vaditi v
doživeti na lastni razpravljati raznolikih
koži (“razmišljajoči
okoliščinah
praktik”)
 Literatura:
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretične teme.
Ljubljana: FF, str. 185-197.
• Blažič, M., M. Ivanuš Grmek, M. Kramar, F. Strmčnik (2003).
Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, str. 84-101.
• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka.
Ljubljana: DZS, str. 222-242, 281-287.
• Marentič Požarnik, B., L. P. Pregelj (1980). Kakršno
vprašanje, takšen odgovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor:
Doba.
• Pušnik, M., B. Žarkovič Adlešič, C. Bizjak (2002). Razrednik
v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Valenčič Zuljan, M. J. Vogrinc, C. Bizjak, Z. Krištof, J. Kalin
(2007). Izzivi mentorstva. Ljubljana: Pedagoška fakulteta UL.
 UČENEC
“In tako sem se učil – ne od tistih, ki so me
poučevali, ampak od onih, ki so z menoj
razpravljali.”
(Sv. Avguštin, Izpovedi)
 Učenec
• Je udeleženec v vzgojno-izobraževalnem
procesu, pridobiva si izobrazbo ob
sistematičnem poučevanju učitelja in s
samostojnim učenjem.
 Položaj učenca
pri pouku

Učenec Učenec
kot subjekt. kot objekt.
- Inovativno učenje anticipatorno

participatorno

- Premik od:
“v učitelja in snov” usmerjen pouk

”pouk, usmerjen v učenca”

- Od poučevanja k učenju.
 Odnos učenec - učitelj
• Pomembna je komunikacija, torej
dvosmeren proces, ki povezuje vsaj dva človeka
(oddajnik, sprejemnik).

Več o komunikaciji na seminarju!

 Vaja
Postopek:
1. Skupina se razdeli v dvojice in vsak par se dogovori, kdo bo igral vlogo učitelja in
kdo vlogo učenca.
2. Učitelj dobi gradivo za poučevanje (skico, sliko…), ki ga učenec ne sme videti, in
se nekaj minut pripravlja na poučevanje. Učenec dobi prazen list papirja.
3. Učenci medtem ko se učitelj pripravlja, postavijo stola tako, da bosta učitelj in
učenec s hrbtom obrnjena drug proti drugemu in se ne bosta videla.
4. Navodila učencu: Učitelja ne sme nič vprašati. Na učiteljeva vprašanja odgovarja
tako, kot je razumel vprašanje.
Navodila učencu: Učenca lahko sprašuje.
5. Učitelj učenca 10 minut poučuje.
6. Po preteku 10 minut se opravi primerjava učiteljevega gradiva in učenčevega
izdelka. Vsak par se združi ter zapiše vzpodbudne in nevzpodbudne vidike za
učenje oz. poučevanje.
7. Delo v skupinah: vsak par pove en vzpodbuden in en nevzpodbuden vidik, vodja
skupine ga zapiše (nastaja plakat ali prosojnica).
8. Sedaj se vlogi učenca in učitelja zamenjata, spremeni se samo gradivo.
9. Metadiskusija:
- katera so spoznanja te vaje,
- kako bi spoznanja vnesli v učno delo …

Vir: Tomić (1997, 59)

 Literatura

• Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje

teoretične teme. Ljubljana: FF, str. 185-197.
• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja
in pouka. Ljubljana: DZS, str. 281-287.
• Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne
šole. Maribor: Doba.
• Tomić, A. (1997). Izbrana poglavja iz didaktike.
Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje,
str. 45-61.