NOVICE S SEDEA T.

545
SEPTEMBER 2012 e malo in zakorakali bomo v jesen. September je mesec, ko se narava postopoma odene v tople barve, dnevi postanejo kraji, veseli ljudje pa trgajo grozdje in pobirajo e svoje zadnje pridelke. September neizbeno zaznamuje tudi zaetek novega olskega leta, zato je to tudi mesec poln priakovanj in iskrivih doivetij. ivljenje se po vroem poletnem zatiju ponovno vrne v stare delovne tirnice in ponudi obljubo novega. Tudi v evropski politiki je tako. V mesecu septembru smo se tako poslanke in poslanci Evropskega parlamenta zaeli e bolj intenzivno ukvarjati s prihodnostjo Evropske unije in razlinimi pogledi na prepotrebne premike v smeri gospodarskega razvoja in napredka. Svojo vizijo je v parlamentarni dvorani predstavil predsednik Evropske komisije J. M. Barroso; prav Komisija je namre kot predlagateljica zakonodaje na evropski ravni dolna pripravljati konkretne reitve za celotno EU. O tem piem v tokratni tevilki mojih novic. Zavedam se in zagovarjam pomembnost pogajanj o taki prihodnji kohezijski politiki, ki je usmerjena v razvoj vseh evropskih regij. Trenutno zaenjamo s pogajanji za razdelitev evropskih sredstev za obdobje 2014-2020, kjer elim zastopati interese obeh naih regij, tako Vzhodne kot Zahodne Slovenije. Upam, da bodo tudi tokratne Novice s sedea t. 545 svee in zanimive. Veselim se vaega odziva.

Parlament na strani slovenskih prioritet v koheziji

V poletnih mesecih in predvsem tudi v zadnjih tednih sem se veliko mudila v Sloveniji; v slovenskih regijah, po slovenskih obinah. Pogovori z upani, regionalnimi razvojnimi agencijami in ljudmi na terenu, ki so direktno povezani z izpeljavo projektov, nanciranih s strani evropskih strukturnih sredstev, so mi vedno v pomo in spodbudo pri mojem delu. Pred mojimi prizadevanji za spremembe zakonodaje in urejanja strukturnih skladov v Bruslju elim sliati konkretne povratne informacije in mnenje ljudi iz prakse. Ena izmed idej, ki se mi v zadnjem letu ukvarjanja s kohezijsko politiko zdi, da ima kljuen pomen za prihodnost Slovenije, je ideja povezovanja. Evropska unija e od zaetka podpira medregijsko, meddravno in prekomejno povezovanje. Z novim programskim obdobjem 20142020 se bo ta ideja e okrepila. Slovenija pa je v svoji majhnosti zelo razdrobljena. Imamo veliko tevilo majhnih obin, kar je naa posebnost, naa prednost, a hkrati tudi vir naih teav. Za pridobitev evropskega nanciranja namre manje obine pogosto niso dovolj usposobljene, nimajo dovolj velikega prorauna in tako ne morejo dostopati do istih virov kot veje obine ali regije drugod po Evropi. Verjamem, da lahko z okrepljenim sodelovanjem in medobinskim povezovanjem naredimo e ve! Poleg obiskov po slovenskih obinah pa sem na temo kohezijske politike in slovenskih interesov e pred poletjem s polno paro delala v bruseljski pisarni in na Odboru za regionalni razvoj v Evropskem parlamentu (EP). Julija smo namre z veliko veino potrdili pogajalska izhodia EP o zakonodajnem okviru za kohezijsko in regionalno politiko 2014-2020. Tako smo omogoili, da so se s septembrom lahko zaela institucionalna pogajanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bodo odloala o eni najpomembnejih zadev v naslednjih 7 letih spremembi izvajanja ter nanciranja kohezijske in regionalne politike EU. Interesi tako drav lanic, kot tudi regij, lokalnih organizacij in civilne drube so bili v zadnjih estih mesecih razprav izjemno veliki, rezultat esar je ve kot 3000 vloenih ske ideje o upravljanju z evropskimi sredstvi pri velikih projektih. Prav tako je Parlament potrdil moja dopolnila o nanciranju mest in funkcionalnih urbanih obmoij, kjer smo si v lui majhnosti slovenskih mest izborili, da sredstva za urbani razvoj ostanejo na voljo tudi Sloveniji. Danes je e jasno, da v Svetu med dravami lanicami ni iste podpore kohezijski politiki, kot v Parlamentu. Kampanja o kljuni vlogi kohezijske politike pri saniranju krize pa ne sme ponikniti! Sama bom naredila vse, kar je v moji moi, da predlog Komisije in Parlamenta, ki uvaja novo varnostno mreo za regije, ki so v trenutnem programskem obdobju presegle referenni prag razvitosti in se s tem dotika nae Zahodne regije, ostane kljuni del nove zakonodaje tudi po pogajanjih s Svetom.

Politike, ki so usmerjene v razvoj, kar kohezijska politika zagotovo je , bodo odigrale odloilno vlogo pri reevanju posledic gospodarske krize, ki je mono prizadela celotno EU.
dopolnil na zakonodajni predlog Komisije, kjer sem tudi prispevala svoj dele. Evropske agende za pospeitev gospodarskega okrevanja in rasti si praktino ni mo predstavljati brez mone kohezijske politike, ki je na edini vseevropski instrument za premagovanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih razlik ter pospeitev tako javnih kot novih, privatnih investicij. V svojih dopolnilih h generalni regulaciji ter regulaciji o Evropskem skladu za regionalni razvoj sem se zavzela predvsem za prioritete dveh slovenskih regij v naslednjih 7 letih ter nadgradila zakonodajo glede urejanja uporabe inovativnih nannih instrumentov v kohezijski politiki. S pomojo Socialnih demokratov v Evropskem parlamentu nam je uspelo v zakonodajo vkljuiti sloven-

www.mojcakleva.eu

Evropski parlament je zavrnil sporazum ACTA Evropski Parlament je v zaetku julija zavrnil mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju ACTA, ki tako ne more postati del zakonodaje EU. Evropske poslanke in poslanci so s tem prvi po uveljavitvi Lizbonske pogodbe uporabili monost zavrnitve mednarodnega trgovinskega sporazuma.

Slovenija v prvem polletju pospeila rpanje kohezijskih sredstev Slovenija je v prvih estih mesecih letonjega leta po podatkih gospodarskega ministrstva pospeila rpanje evropskih kohezijskih sredstev. Od 4,82 milijarde evrov, kolikor jih je v programskem obdobju 2007-2013 dravi na voljo, je potrjenih priblino 89 odstotka instrumentov, medtem ko je dele potrjenih projektov 75-odstoten.

EP o enskah v storitvenem sektorju ter pravicah rtev Eno izmed najpomembnejih poroil na podroju enakosti med spoloma v zadnjem letu in pol je zagotovo poroilo o zaiti pravic rtev kaznivih dejanj. Poroilo zagovarja individualen pristop, zato spodbuja k usposabljanju vseh strokovnih delavcev, ki pridejo v stik z rtvijo. Hkrati se zavzema za ustrezen in razumljiv nain podajanja informacij rtvam. Posebno pozornost pa namenja otrokom, saj prav ti zaradi ranljivosti potrebujejo zaito, podporo in specino pomo. Pri oblikovanju poroila o delovnih pogojih ensk v storitvenem sektorju sem s svojimi dopolnitvami skuala opozoriti na zaskrbljujo poloaj ensk. Besedilo se osredotoa na prizadevanja za odpravo stereotipov ter za zmanjanje razlik v plailu med enskami in mokimi, ki enske vse prevekrat vodijo v segregacijo in revino. Poleg tega zagovarjam pravice ensk, ki se odloijo za usklajevanje druinskega in poklicnega ivljenja.

Nova uredba za mobilno gostovanje in prenos podatkov S prvim julijem je zaela veljati nova uredba z nijimi tarifami za mobilno gostovanje (roaming) in prenos podatkov. Evropska komisija ocenjuje, da nove, nije cene, poslovneem, ki potujejo po EU, omogoajo prihranek tudi ve kot 1.000 evrov letno.

Dolgorone vizije ne bodo reile teke realnosti Predsednik Evropske komisije J. M. Barroso je lani v kontekstu reitve iz krize govoril o neizbenih strukturnih ukrepih in varevanju. Njegov govor na tokratnem septembrskem plenarnem zasedanju se zdi le povzetek lanskoletnega govora z nekaj dodanimi predpoletnimi idejami predsednika Sveta EU Hermana van Rompuya. Barrosove postavke o tem, kako pomembna je sanacija javnih nanc in njegove dolgorone sanje o federalni Evropi me na tej toki ne prepriajo. Od predsednika Evropske komisije in njegove ekipe sem priakovala konkreten korak k vzpostavitvi socialnega pakta, ki bi sovpadal s skalnim paktom in paktom za rast ter bi se osredotoil na problem revine ter ukrepe za zaposlovanje po vsej Evropi. Navkljub vsem velikim besedam in nartom, mediji iz vseh koncev EU vsakodnevno e vedno poroajo o bedi, brezposelnosti, revini in obupu. Gre za novice, ki jih v Evropi e pred nekaj leti nismo poznali. Menim, da konzervativne vladajoe politike, na elu s Komisijo, v spopadanju s krizo v zadnjih tirih letih niso naredile dovolj. Pri vseh napovedih o spremembah temeljev EU imam sama dva glavna pomisleka. Najprej: ideje kot ideje so dolgorone in veinoma vse povezane z dolgotrajnimi spremembami ustanovnih pogodb EU. Pritiski krize na naa gospodarstva in ljudi pa so mono prisotni danes. Tukaj in zdaj. Zato NUJNO potrebujemo konkretizacijo programov, ki bodo generirali rast, pospeevali investicije in omogoili razvoj, ki edini lahko ustvari nova, kvalitetna delovna mesta. In to ne le v Barrosovem nagovoru, ampak v dejanskem delu in pripravi predlogov Komisije. In kot drugo: EU se je v zadnjih letih nauila, kako pritisniti na drave lanice glede ukrepov saniranja javnih dolgov in vzpostavitve trajnostnih sistemov javnih nanc. A prav na isti nain kot EU pritiska na drave lanice in pri tem niti malo ne popua, mora sedaj EU zagotoviti, da tudi politike pospeevanja investicij postanejo enako zavezujoe.

Primorska praznovala 65. obletnico prikljuitve k matini domovini V soboto, 15. septembra, sem se v domaem Kopru udeleila slovesnosti ob 65. obletnici prikljuitve Primorske k matini domovini, kjer smo obeleili ve desetletni boj Primorcev za pravico do ivljenja v skupni domovini. tevilno obinstvo in tudi sama sem z navduenjem spremljala program, ki ga je pospremil nastop pevskih zborov in pihalnega orkestra Koper, vlailcev na morju in akrobatskih letalcev v zraku. Kot je dejal slavnostni govornik na proslavi, predsednik RS dr. Danilo Trk, je Slovenija na ta dan slavila domoljubje, samoodlobo in dravnost, za kar je Primorska kot iv simbol. Brez Primorske v resnici ni Slovenije.

Tradicionalno sreanje internirank v Portorou Z velikim veseljem sem se udeleila tradicionalnega sreanja nekdanjih internirank in internirancev faistinih in nacistinih tabori, politinih zapornic in zapornikov, ukradenih otrok nekdanjih tabori ter njihovih svojcev in prijateljev, ki je bilo 16. septembra v Portorou. Ganljiva prireditev, letos e 18. po vrsti, ima nadvse pomemben pomen pri negovanju spomina na rtve druge svetovne vojne, ko je bilo kar 63.000 Slovenk in Slovencev odpeljanih v taboria. Kulturni program, ki je e dodatno obogatil prireditev, so oblikovali Traki partizanski pevski zbor Pinko Tomai, Orkester slovenske vojske ter recitatorja Aleksander in Domen Vali.

Ideja o banni uniji dobra, a v predlogu manjka demokratina vloga EP Banno unijo potrebujemo in predlog Komisije gre v pravo smer, saj centraliziran nadzor v asu, ko praktino vse evropske banke poslujejo preko nacionalnih meja in nacionalnih zakonov, ne bi smel biti vpraljiv. V svojem govoru na plenarnem zasedanju septembra v Strasbourgu sem v dialogu s francoskim komisarjem za notranji trg in storitve M. Barnierjem izpostavila, da moramo prebiti zaarani krog, kjer so v zadnjih letih drave lanice e tako v krizi, morale z dodatnimi kapitalskimi injekcijami za banke, e bolj obremeniti svoje proraune. Banke so takole le poglabljale javno nanne krize drav in bremenile evropske davkoplaevalke in davkoplaevalce za svoje napake. Kot lanica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) sem sodelovala tudi pri pripravi resolucije EP o banni uniji, kjer smo se poslanke in poslanci zavzeli za bolj jasno, transparentno in odgovorno vodenje evropske banne unije. Predlog banne unije predaja naloge nadzora in sankcioniranja bank Evropski centralni banki. A ta proces zahteva ve kot le bolj natanne tehnine postavke okrog predaje informacij in sodelovanja z nacionalnimi regulatorji. Nujno je, da je pri nadzoru in saniranju evropskih bank ter v procesu vzpostavljanja in izvajanja banne unije vkljuen tudi Evropski parlament. Le tako bomo zagotovili demokratino legitimnost pri spreminjanju temeljev EU.

Mala in srednja podjetja - Komisija z vodnikom, Parlament z novim mnenjem Evropska komisija je objavila vodnik z informacijami o tem, kakni so pogoji v posameznih dravah lanicah za majhna in srednja podjetja (MSP) za pridobitev javnih virov nanciranja. Hkrati je zaela tudi kampanjo za usposabljanje sodelavcev mree EnterpriseEuropeNetwork, da bodo srednjim in majhnim podjetjem znali bolje svetovati o monostih za dostop do razlinih nannih virov. Na temo nannih instrumentov za mala in srednja podjetja sem tudi sama pripravila mnenje, ki so ga moji kolegi poslanci in poslanke na zasedanju Odbora za regionalni razvoj (REGI) v septembru z veliko veino podprli. V asu nanne stiske in zaostrenih pogojev za pridobitev bannih posojil je za MSP zelo pomembno, da jim tudi Evropa priskoi na pomo, poenostavi zakonodajo in omogoi laje nanciranje njihovih dejavnosti. Kohezijska politika predstavlja glavni investicijski mehanizem EU in prav s poveano uporabo nannih instrumentov lahko zagotovimo bolj trajnostni sistem zagotavljanja nannih sredstev za MSP ter e dodatno spodbudimo javno-zasebna partnerstva. MSP predstavljajo ve kot 99%-ni dele vseh podjetij po Evropi in Sloveniji in so tako hrbtenica evropskih gospodarstev ter glavni pogon za zaposlovanje, inovacije in gospodarsko rast. Prizadevam si, da bi za MSP v prihodnje zagotovili bolj jasen in enostaven pravni okvir za uporabo jamstev, posojil in kapitala (t.i. nannih instrumentov). Za slovenske majhne in srednje podjetnike to pomeni, da bo z letom 2014 pridobivanje evropskih inovativnih nannih instrumentov tudi za njih postalo bolj atraktivno in dostopno.

www.mojcakleva.eu

Z ANIMIVOSTI IZ EU
Tekmovanje za mlade prevajalce Do 20.10. lahko srednje ole na http://ec.europa.eu/translatores prijavijo svoje dijake na vsakoletno tekmovanje EU za mlade prevajalce JuvenesTranslatores. Tekmovanje bo potekalo 27.11.2012 na vseh izbranih olah hkrati. Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki, ki so rojeni 1995, posamezna ola pa lahko prijavi do 5 dijakov. Besedila za prevod bodo vsebinsko vezana na letonje evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zmagovalci tekmovanja bodo aprila 2013 povabljeni na podelitev nagrad v Bruselj.

Kampanja za trajnostno mobilnost v mestih Do the right mix je kampanja, ki eli ozaveati javnost o prednostih kombiniranja razlinih oblik prevoza v mestih. Posamezniki, podjetja in neprotne organizacije lahko do 15.10. predlagajo svoje aktivnosti za spodbujanje trajnostne urbane mobilnosti na www.dotherightmix.eu. Projekti, ki bodo dokazali pomembne uinke mreenja in irok domet v javnosti, lahko pridobijo nanno pomo v viini do 7.000 EUR. Do sonanciranja so upraviene aktivnosti, ki bodo organizirane med 15.11.2012 in 30.6.2013.

Zbiranje predlogov informacijskih projektov o SKP Razpis za zbiranje predlogov Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) se nanaa na projekte, ki bodo izvedeni med 1.3.2013 in 28.2.2014 in katerih namen je zagotoviti bolje javno razumevanje SKP ter poveati zanimanje javnosti za vlogo kmetov, kmetijstva in razvoja podeelja. Skupni znesek nepovratnih sredstev lahko znaa med 100.000 in 500.000 EUR. Prosilci lahko vloge poljejo najpozneje do 31.10. Ve informacij na http://ec.europa.eu/slovenija/hp/20120810-razpis_za_projekte_cap_sl.htm

Kontakti
Bruselj European Parliament Rue Wiertz 60 B-1047 Bruselj ofce ASP 13G310 tel.: +32 (0)2 28 45151

www.mojcakleva.eu

ASISTENTKI: Nataa Vrhovec E-pota: natasa.vrhovec@europarl.europa.eu mag. Maa Lonari E-pota: masa.loncaric@europarl.europa.eu Koper Pisarna evropske poslanke Pristanika 2 6000 Koper tel.: +386 59 017 717 ASISTENTA: Nina Ivani avron E-pota: nina.savron@mojcakleva.eu Toma Godec E-pota: info@mojcakleva.eu

https://www.facebook.com/mojca.kleva http://twitter.com/#!/mojcakleva

na Swobo.dualija s sef Hanne iranu, 16 j moj bisku v P o

Poslanski vece pri Gorici, r18v.juSempetru nija

Spomins 2.svetovn ka slovensno i vojni v st padli Rodiku, 2 m v 2.julija

na om republirkneirank S predsednneikdanjih inte srec anju rokzu, 16.septembra v Porto

slavnostna govornica na raciji pri Rodiku, 8.septekomemombra

pomagala sem pri obnovi1. avgusta tuju, 3 OS Ljudevita Pivka na P

jem Luks icem na predsednikom SD dr. Igor mske kulture in v S a ro ogledu Evropskega muzejsoboti, 29avgusta . zgodovine v Murskai

pogovoru z z upa n crpanju evropskih oma Idrije in Cerknega o sredstev, 15. septem bra