KAKO TREBA DA SE MOLIME VO HRAMOT Pravoslavnite hristijani primija od Svetite Otci i vo celiot svet go ispolnuvaat slednoto pravilo: 1.

Pri vleguvawe i po izleguvawe od hramot tri pati prekrsti se so pojasni pokloni na sekoe krstewe. 2. Koga }e vleze{ vo hramot, prekrsti se i pokloni se napred (kon Sv.Oltar) tri pati, izgovaraj}i: - Bo`e bidi milostiv kon mene gre{niot! - Gospodi, Sozdatelu moj, pomiluj me! - Bezbrojni se moite grevovi, Gospodi, prosti mi! Potoa samo so mal poklon nadesno i nalevo, zastani na svoeto mesto i slu{aj psalmopeewe i molitvi {to se ~itaat v Crkva, a nikako svoi sopstveni molitvi, ili ~itawe od svoja kniga, oddelno od crkovnoto peewe, bidej}i takvite gi osuduva Svetiot Apostol Pavle, kako onie {to se oddale~uvaat od crkovnoto sobranie (Evr. 10, 25). 3. Mali i golemi pokloni treba da se pravat ne po svoe proizvolenie, tuku spored redot {to go vostanovile Svetite Apostoli i Svetite Otci; imeno: - pri ~itawe na Trisveto (Sveti Bo`e), Prijdete da se poklonime, i trikratnoto Aliluja, oseni so tri pati so Krstniot znak, pravej}i mali pokloni; isto taka i pri ~itawe na Udostoj n# Gospodi, a i pri po~etokot na Velikoto Slavoslovie (Slava v vi{nih Bogu) i po zborovite na sve{tenikot: Slava Ti, Hriste Bo`e, nade` na{a, Slava ti. Po sekoj vozglas na sve{tenikot: Otecot i Sinot i Svetiot Duh, kako i pri peeweto na ^estwej{uju Heruvim, oseni se so Krstniot znak i napravi mal poklon. 4. Vo delni~ni dni (osven sabota) na Sv.Liturgija se pravat zemni pokloni: - pri po~etokot na Dostojno i pravedno est - koga se zavr{uva molitvata Tebe poem - na krajot od molitvata Dostojno est jako vo istinu ili soodvetniot Zadostojnik (pesna {to se pee namesto Dostojno). - vo po~etokot na molitvata O~e na{ - pri iznesuvawe na Svetite Darovi za pri~estuvawe: So strav Bo`ji, vera i qubov pristapete - pri vtoroto iznesuvawe na Svetite Darovi, koga sve{tenikot izgovara: Postojano, sega i sekoga{ i vo ve~ni vekovi - na utrinska bogoslu`ba, koga sve{tenikot vozglasuva: Bogorodicu i Mater Svjeta v pjesneh vozveli~im! 5. Vo nedelni dni, a isto taka od Veligden do ve~erta na denot Sveta Troica (Duhovden), kako i od Ro`destvo Hristovo (Bo`i}) do Bogojavlenie (Vodici), a isto taka i na Preobra`enie i Vozdvi`enie na ^esniot Krst - Krstovden (na ovoj den se pravat SAMO TRI POKLONI PRED SV.KRST, DO ZEMJA), Svetite Apostoli zabranile da se preklonuvaat kolena na molitva v Crkva, kako {to za toa svedo~i Sv.Vasilij Veliki vo Poslanieto do bla`eniot Amfilohij. Istoto toa go utvrdile i I i VI Vselenski Sobor; bidej}i, voskresnite i drugite Gospodni praznici go sodr`at vo sebe spomenot za na{eto izmiruvawe so Boga, spored zborovite na Apostolot: Ve}e ne si rob, no sin (Galat. 4, 7), a na sinovite ne im prilega da pravat ropski poklon. 6. Na pravoslavnite hristijani ne im e svojstveno da kle~at na kolena v Crkva vo bilo koja prigoda, no samo vo odredeni molitvi, pri vozglasot na sve{tenikot: Paki i paki preklon{e kolena kleknuvaat i do zemja gi priklonuvaat glavite, dodeka se ~ita molitvata. Obi~ajot da se stoi na kolena po sopstvena volja, so prekrsteni race, ili da se udira v gradi, e

primen od zapadnite eretici, a vo pravoslavnata Crkva ne se dopu{ta nikako. Pravoslavnite hristijani, vo soglasnost so Ustavot na Crkvata, samo vo odredeno vreme pravat zemni pokloni i metanii, navednuvaj}i se ni~kum, i potoa pak se ispravuvaat i stojat prostum. 7. Koga v Crkva Arhiereite ili sve{tenicite go osenuvaat narodot so Sv.Krst ili so Sv.Evangelie, so Ikona ili so Sv.^a{a (Putir), toga{ site se krstat priklonuvaj}i ja glavata; a koga osenuvaat so sve}i, ili blagoslovuvaat so raka, ili kadat kon narodot, pravoslavnite ne se krstat, tuku samo ja priklonuvaat glavata; samo vo Svetlata Sedmica na Pasha, koga sve{tenikot kadi so Krst vo rakata, site se krstat i velat: Voistinu Voskrese! Taka treba da se razlikuva poklonuvaweto pred Svetiwa i pred lu|e, iako se vo sve{ten ~in. 8. Primaj}i blagoslov od sve{tenik ili episkop, hristijanite mu ja celivaat desnata raka, no ne se krstat pred nego. Ne smee da im se celiva levata raka, bidej}i toa e svojstveno na judeite, tuku samo desnata, bidej}i preku nea se dava blagoslovot. 9. Krstniot znak, spored u~eweto na Svetite Otci, treba da se pravi vaka: Se sobiraat zaedno prvite tri prsta od desnata raka, kako simvol na Sveta Troica vo Edinica, a dvata posledni se priklonuvaat kon dlankata. Taka sobrani trite prsti, se stavaat na ~eloto (da se dopre ~eloto, a ne samo da se pridignat kon ~eloto), potoa pod gradite (na papokot), a potoa na desnoto pa na levoto ramo (nikako podolu), i potoa otkako taka }e se prekrstime, se pravi mal poklon. A onie koi taka ne se krstat, ili se klawaat pred da go dovr{at krstniot znak, ili maftaat so rakata pred svoeto lice ili gradi, pravej}i dvi`ewa koi ne li~at na Krst, neka ~ujat {to veli Sv.Jovan Zlatoust: Na takvite nivni dvi`ewa se raduvaat besovite. Naprotiv: Pravilno napraveniot Krsten znak, so vera i blagovolenie, gi pla{i i razgonuva besovite, gi smiruva grevovnite strasti i ja privlekuva Bo`estvenata blagodat.

PRAVILA ZA POKLONI I KRSTNO ZNAMENIE

1. Se krsti bez pokloni: - vo sredinata na [estopsalmieto na Aliluja tri pati. - vo po~etokot na Veruvam (Simvolot na verata) - na otpustot {to go dava sve{tenikot: Hristos vistinskiot Bog na{ - vo po~etokot na ~itawe na Svetoto Pismo: Parimei (izvadoci od Stariot Zavet), Apostolot i Sv.Evangelie. 2. Se krsti so pojasen poklon: - pri vleguvawe i pri izleguvawe od hramot, tri pati. - pri sekoja molitvena prozba na ekteniite. - pri vozglasot na sve{tenikot, koga vozdava Slava na Sveta Troica. - pri vozglasite Primete, jadete i Pijte od nea site i Tvoe od Tvoite, kako i pri vozglasot Svetiwata na svetite. - pri zborovite ^estwej{uju Heruvim - pri sekoj zbor poklonimsja, poklonenie i pripadem.

- vo vreme na zborovite Aliluja, Svjati Bo`e, Priidite poklonimsja i po vozglasot Slava Ti, Hriste Bo`e pred otpustot - po tri pati. - na kanon, na 1 i 9 pesna pri prviot priziv kon Gospoda, Bo`jata Majka ili Svetiot. - po sekoja stihira (pri {to se krsti pevecot na onaa pevnica {to go dovr{uva peeweto na stihirata). - na litija po prvite tri ektenii po tri pokloni, a po ostanatite dve po eden. 3. Se krsti so zemni pokloni: - vo post, prvi vleguvawe i izleguvawe od Hramot po tri pati. - vo post, po sekoj pripev kon Bogorodica: Tja veli~aem - vo po~etok na peeweto Dostojno i pravedno est - po Tebje poem - po Dostojno ili prazni~niot Zadostojnik - pri vozglasot: I udostoj n# Vladiko (pred molitvata O~e na{) - pri iznesuvawe na Svetite Darovi, pri zborovite: So strav Bo`ji i vtoriot pat, pri zborovite: Postojano, sega i sekoga{ - vo Veliki post, na Velikoto pove~erie, pri peewe na Bogorodice Djevo radujsja, Krestitelju Hristov vsjeh nas pomjani i Molite za ni Svjati Apostoli Svjatii vsi na Velikoposnata ve~erna - tri pokloni. - vo Veliki post pri molitvata Gospodi i Vladiko `ivota mojego - vo posti, pri zavr{noto peewe na Bla`eni pri zborovite: Spomni n# nas Gospodi, koga }e dojde{ vo carstvoto Tvoe - tri zemni pokloni. 4. Pojasni pokloni bez krstewe se pravat: - pri zborovite: Mir na site - pri zborovite na |akonot: I vo ve~ni vekovi (po vozglasot: Za{to si svet, Bo`e na{) - Blagodatta na Gospod na{ Iisus Hristos - I da bidat milostite na Velikiot Bog - Blagoslovenieto Gospodovo da dojde na vas 5. Ne treba da se krsti: - vo vreme ~itawe na psalmi - voop{to vo vreme na peewe (dodeka pee{) - vo vreme na ekteniite ne se krsti onoj pevec (ili pevci) od pevnicata {to odgovara na ektenijata. ZAKLU^OK: TREBA DA SE KRSTI[ I POKLONI[ PO ZAVR[ETOKOT NA PESNATA (STIHIRATA), A NIKAKO PRED DA DOPEE[. 6. Ne se dopu{taat zemni pokloni: - vo Nedelni dni, vo dnite od Bo`i} do Vodici, od Veligden do Pedesetnica, na Preobra`enie i Krstovden (osven tri zemni pokloni pred Sv.Krst). - poklonite prestanuvaat od ve~erniot vhod (pred praznikot) do Udostoj n# Gospodi na ve~ernata (na samiot den) na praznikot (ve~erta). ^IN NA KELIJNO (DOMA[NO) ^ITAWE NA KANONI I AKATISTI Pre po~etokot na sekoe pravilo, i po negovo zavr{uvawe, se pravat slednite (zemni ili pojasni) pokloni, koi se vikaat SEDUMPOKLONEN PO^ETOK: (So krstewe i poklon na sekoja molba):

- Bo`e, bidi milostiv kon mene gre{niot! - Bo`e, o~isti me gre{niot i pomiluj me! - Gospodi, Sozdatelu moj, pomiluj me! - Bezbroj pati ti zgre{iv Gospodi, prosti mi! - Vladi~ice moja, Presveta Bogorodice, spasi me gre{niot! - Angele Pazitele moj sveti, od sekoe zlo so~uvaj me! - Sveti (Apostole, ma~eni~e, prepodobni o~e ili imeto na Svetitelot ~ie ime go nosi{ ili slavi{), moli se na Boga za mene! Potoa: Po molitvite na Sv.Otci na{i, Gospodi Iisuse Hriste, Bo`e na{, pomiluj ne. Amin. Slava Ti Bo`e na{, Slava Ti! Care Nebesni, Ute{itele Sveti Bo`e(3 pati) Slava I sega Presveta Troice Gospodi pomiluj (3 pati) Slava I sega O~e na{ Gospodi pomiluj (12 pati) Slava I sega Prijdete da se poklonime(3 pati), Psalm 50 (Pomiluj me Bo`e) Veruvam (Simvolot na verata) i ~itaj Kanoni i Akatisti. Onie {to se prigotvuvaat za Sv.Pri~est dol`ni se da pro~itaat ve~erta sproti denot za Pri~estuvawe, tri kanoni: Na Spasitelot (Pokaen Kanon), na Bo`jata Majka (Akatistniot ili molebniot kanon) i Kanon na Angelot Pazitel (zaedno vo niv i Akatistot na Slad~aj{iot Iisus i Bo`jata Majka). Koj mo`e i saka, sekoj den da go ispolnuva ova molitveno pravilo (nave~er), }e ima od toa golema duhovna korist (ne e vrzano samo za Pri~estuvawe). Potoa: Dostojno est (so eden poklon) Trisveto, i po O~e na{ troparite: Pomiluj ne Gospodi, pomiluj ne i molitvite pred spiewe. Natro se ~itaat Utrinskite molitvi, a onie {to se spremaat za Sv.Pri~est Molitvite pred pri~estuvawe. MOLITVENO PRAVILO OD SV.SERAFIM SAROVSKI ZA MIRJANITE Sveti Serafim Sarovski ja smeta molitvata isto tolku neophodna, kolku i vozduhot. Toj baral i sovetuval negovite duhovni ~eda da se molat postojano, i im odredil molitveno pravilo, koe do denes ostanalo pod imeto Pravilo na Otec Serafim: Koga }e stane{ od son, zastani na odredeno (za molitva) mesto i pro~itaj ja Spasitelnata molitva, koja na lu|eto im ja predade Samiot Spasitel, t.e. O^E NA[ (tri pati); potoa: BOGORODICE DEVO(tri pati) i najposle: SIMVOLOT NA VERATA (edna{). Izvr{uvaj}i go ova Utrinsko pravilo, sekoj hristijanin neka odi po svojata rabota, i bilo da raboti doma, ili na niva, ili da patuva, neka se moli vo sebe (ili tivko da izgovara): GOSPODI IISUSE HRISTE, SINE BO@JI, POMILUJ ME GRE[NIOT! Ako si opkolen so lu|e, toga{ rabotej}i, zboruvaj si umstveno: GOSPODI POMILUJ! I taka prodol`i do pladne. Pred ru~ekot, pak pro~itaj go utrinskoto pravilo (O~e na{ (3), Bogorodice Devo (3) i Veruvam (1)). Po ru~ek, rabotej}i, moli se tivko: PRESVETA BOGORODICE, SPASI ME GRE[NIOT (GRE[NATA). Koga }e se pribere{ nave~er, ~itaj: GOSPODI IISUSE HRISTE, SO BOGORODICA POMILUJ ME! A pred da legne{ da spie{, povtori go utrenoto pravilo (O~e na{ (3), Bogorodice Devo (3) i Veruvam (1)), prekrsti se i zaspi. Pri toa, Svetiot Starch govori deka, spored duhovnite iskustva na Svetite Otci, sekoj Hristijanin, koj }e go vr{i ova molitveno pravilo, iako toa navidum e malo, mo`e da dostigne visoka duhovna merka srede ovoj razbranuvan svetski mete`, bidej}i ovie molitvi se osnova na Hristijanstvoto: Prvata - kako slovo od Samiot Spasitel e dadena kako obrazec na site molitvi. Vtorata, donesena od Nebesata od Arhangel

Gavriil, vo pozdravot do Sv.Deva Marija, Majkata na Gospoda Iisusa Hrista. Poslednata (Simvolot na verata) vo sebe gi zaklku~uva site Dogmati na na{ata Sveta Vera. Pri seto ova, sekoj da si najde vreme da pro~ita Sv.Evangelie, Apostol, ili koj saka i koj mo`e, drugi molitvi (Kanon, Akatist itn.). Ako pak nekoj ne mo`e i ova pravilo da go ispolnuva (sluga ili telesno nemo}en), mudriot starec sovetuva ova molitveno pravilo da se vr{i i le`ej}i i odej{i i rabotej}i, spored zborovite: Sekoj {to }e go prizove imeto Gospodovo, }e bide spasen.

ZA ISUSOVATA MOLITVA
Apostol Pavle vo Prvoto Poslanie do Soluwanite (5, 16) veli: Molete se neprestano! Kako e mo`no toa? Samo so ~esto izgovarawe na ISUSOVATA MOLITVA: GOSPODI IISUSE HRISTE, SINE BO@JI, POMILUJ ME GRE[NIOT! Koj }e se navikne na ovaa molitva, toj }e po~uvstvuva golema uteha i potreba postojano da se moli so nea, a potoa taa sama }e se odviva vo nego. Iako neprijatelot na ~ove~kiot rod, vo po~etokot }e se vme{a za da ja spre~i navikata na ovaa molitva, naveduvaj}i razli~ni te{kotii, mrzlivost, neraspolo`enie, sonlivost, onoj {to }e go nadvlada toa so Bo`ja pomo{, }e primi mir vo svojata du{a, duhovna radost, raspolo`enie kon lu| eto, smirenost na mislite i Blagodarnost kon Boga. Vo imeto na Iisusa Hrista, se krie golema blagodatna sila. Mnogu sveti i pravedni lu|e sovetuvaat, kolku {to e mo`no po~esto, duri i neprestano, da se vr{i Isusovata molitva. Sv.Jovan Zlatoust veli: Sekoj e dol`en, i koga jade, i koga pie, i koga sedi, i koga slu`i, i koga patuva, ili bilo {to da pravi, neprestano da se moli: Gospodi Iisuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot. za da Imeto na Gospoda Iisusa Hrista, sleguvaj}i vo dlabo~inite na srceto, go smiri pogubniot zmev, a du{ata da ja spasi i o`ivotvori. Prepodoben Serafim Sarovski veli: Seto tvoe vnimanie i naviki da bidat vo molitvata: Gospodi Iisuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot Odej}i, sedej}i, rabotej}i i v Crkva do Bogoslu`bata stoej}i, postojano dr`i ja ovaa molitva vo svojata usta i srce. So vakov na~in na prizivawe na Imeto Bo`jo, }e najde{ pokoj, }e dostigne{ duhovna ~istota, a i telesna, i vo tebe }e se vseli Svetiot Duh - Izvorot na site dobra, Koj }e te upati kon Svetost, kon sekoe Blago~estie i ~istota. Episkop Teofan Zatvornik veli: Za da se navikne ~ovek da misli na Boga, osobeno kaj revnosnite Hristijani, postoi osoben primer; imeno: neprestano da se povtoruvaat kratki molitvi. Vo pove}eto slu~ai, toa e: Gospodi pomiluj! Gospodi Iisuse Hriste, pomiluj me gre{niot! Ako dosega taka ne ste pravele, po~nete so toa otsega. Onie {to se re{ile vistinski da mu slu`at na Gospoda Boga, dol`ni se da ja izvr{uvaat vo svojot um i srce ovaa neprestana molitva kon Gospoda Iisusa Hrista: Gospodi Iisuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot! So takov podvig, pri zapazuvawe sebesi od rasejanost i pri so~uvuvawe na mirna sovest, mo`no e pribli`uvawe do Boga i soedinuvawe so Nego. Bidej}i, spored zborovite na Sv.Isaak Sirin: Bez neprestana molitva, ne mo`eme da se pribli`ime kon Boga. (Sv.Serafim Sarovski)

O.Jovan Kron{tadski isto taka, ~esto ja prepora~uva i sovetuva ovaa Isusova molitva. NAPATSTVIJA ZA TOA KAKO TREBA DA SE ISPOVEDUVA ZA DA SE PRIMI OPROSTUVAWE NA GREVOVITE Do ispovedta, sekoj e dol`en da se pogri`i da si gi pripomni site svoi grevovi, {to gi napravil volno ili nevolno, vnimatelno da go razgleda svojot `ivot, za da, ako emo`no da se potseti na site svoi grevovi, ne samo onie od prethodnata ispoved do ovaa, no i onie od porano, koi zaboravil da gi spomne i ispoveda na prethodnite ispovedi. Potoa, so umilenie i skru{enost vo srceto, da pristapi kon Krstot i Evangelieto i da po~ne da gi ispoveduva svoite grevovi. 1. ISPOVEDUVAJ GI SVOITE GREVOVI OTKRIENO, POMNEJ]I DEKA GI RASKA@UVA[ NE NA ^OVEK, TUKU NA SAMIOT BOG, Koj i taka gi znae tvoite grevovi, no samo go o~ekuva tvoeto priznanie. I ne srami se od duhovniot otec, i toj e isto taka ~ovek kako tebe; toj dobro gi znae ~ove~kite slabosti, kako i naklonetosta na ~ovekot kon gre, a isto taka tvojot duhoven otec na ispovedta ne e tvoj STRA[EN SUDIJA. No ti se srami{ od duhovniot otec, bidej}i se pla{i{ da ne go izgubi negovoto dobro mislewe za tebe. Naprotiv, dokolku navistina ti e do negovoto dobro mislewe za tebe, ispovedi mu se najiskreno i najotvoreno, i toj, koga }e ja vidi tvojata iskrenost i otvorenost, }e ima u{te pogolema i poiskrena qubov kon tebe. A pokraj toa, ako ti se srami{ da gi otkrie{ tvoite grevovi pred eden ~ovek - duhovnik, kako }e go podnese{ onoj sram, koga }e zastane{ na stra{niot sud Bo`ji, kade {to tvoite grevovi, ako ne gi o~isti{ so vistinsko pokajanie i ispoved vo ovoj `ivot, }e bidat javno otkrieni i pred Samiot Bog, pred Negovite angeli i pred site lu|e, poznati i nepoznati. 2. ISPOVEDUVAJ GI SITE SVOI GREVOVI POEDINE^NO, odnosno sekoj grev poodelno. Sv.Jovan Zlatoust veli: Ne treba samo da se ka`e: zgre{iv, ili gre{en sum, tuku sekoj napraven grev posebno da se navede i naimenuva. Sv.Vasilij Veliki veli: Objavuvaweto na grevovite, podle`i na istiot zakon kako i objavuvaweto na telesnite bolesti Gre{nikot e du{even bolesnik, a duhovniot otec e lekar; sledovatelno, dol`ni sme da mu gi ispovedame i raska`eme na duhovniot otec site svoi grevovi, isto kako {to telesno bolniot mu gi otkriva svoite bolki na svojot lekar i preku nego dobiva iscelenie. 3. NE VME[UVAJ VO ISPOVEDTA DRUGI LICA, ne `ali se na nekogo, inaku toa ne e ispoved tuku osuda na drug, {to zna~i samo nov grev za tebe. 4. NE TRUDI SE NA ISPOVEDTA DA SE OPRAVDA[ SEBE SI, na bilo koj na~in, kako poradi nemo}, navika, povod od drugi itn. Na ispovedta, kolku pove}e sam se opravduva{, tolku pomalku }e bide{ od Boga opravdan, a kolku pove}e sebesi se izobli~uva{, osuduva{ i obvinuva{, tolku pove}e } e bide{ od Boga opravdan. Zatoa, ne smee sebe da se opravduva onoj {to se ispoveduva, tuku naprotiv - {to pove}e sebesi da se obvinuva, izobli~uva i osuduva, za da se udostoi da dobie oprostuvawe od Boga. 5. Ne veli, koga ne{to }e te pra{a duhovnikot: NE POMNAM, MO@EBI I VO TOA SUM GRE[EN. Bog zapovedal sekoga{ da si gi pomnime svoite grevovi; a za da ne se opravduvame so zaboravnost, DOL@NI SME DA SE ISPOVEDUVAME PO^ESTO, bidej}i, onie koi {to po svoja negri`a, mnogu retko se spremaat za ispoved i po toj na~in gi zaboravaat svoite

grevovi, za toa sami }e si bidat vinovni i zatoa ne mo`at da se nadevaat deka }e im se prostat grevovite, koi ne gi ispovedale. Zaradi toa, site nie sme dol`ni da si gi pripomneme i ispovedame site svoi grevovi. Koga nekoj ne{to ni e dol`en, nie postojano go pomnime negoviot dolg, a svoite dolgovi kon Boga gi zaboravame. Ne e li toa posledica na na{ata bezmerna nemarnost i negri`a za spasenie na du{ata? 6. Bez pra{awe od duhovniot otec SAM NE ZBORUVAJ ZA ONA, VO [TO NE SI GRE[EN, ili {to ne si napravil. Toa zna~i sli~nost so Evangelskiot farisej, koj samo se falel, a ne gi ispoveduval svoite grevovi, a so toa samo go zgolemil svoeto osuduvawe (Luka 18, 10-14). 7. DOL@EN SI DA SE ISPOVEDUVA[ SO SRDE^NO SKRU[ENIE I TAGUVAWE, PORADI GREVOVITE SO KOI SI GO NASKRBIL BOGA. Ne e dobro toa {to mnozina gi raska`uvaat svoite grevovi so otvorena ladnokrvnost i bez nikakov `alewe {to se gre{ni, kako da si vodat obi~en razgovor; a {to e u{te polo{o, mnozina duri i na ispoved se potsmevaat. Seto toa e znak na neraskajanost, i onoj {to taka se ispoveda, ne samo {to ne se o~istuva od svoite grevovi, tuku {to pove}e gi zgolemuva. 8. Na kraj, ISPOVEDUVAJ GI SVOITE GREVOVI SO CVRSTA VERA VO IISUSA HRISTA, NADEVAJ]I SE NA NEGOVOTO MILOSRDIE. Bidej}i, samo nadevaj}i se na Nego i so seto svoe srce veruvaj}i vo Nego, mo`e{ da dobie{ pro{ka na grevovite. A bez vera, toa ne e mo`no. Primer za ova e predavnikot Juda. Ete na koj na~in, vozqubeni, treba da se ispoveduvame, za da primime od Boga pro{ka na grevovite. Ako gi ispoveduvame na{ite grevovi, On e veren i praveden da ni gi prosti grevovite i da ne o~isti od sekoja nepravda (1Jov. 1, 9).