Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

22

Strokovna specializirana revija za embalažo

Številka V./22
Junij 2005

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno

električno in elektronsko opremo

Višji cilji pri ravnanju z embalažo

Skladnost materialov vedno večji izziv

Foto Aljoša Videtič

Visokofrekvenčna embalaža

Ali Inpak ali Grafika in pakiranje?

Promocija
 Uvodnik
Uvodnik 3

Razvoj ni
(zmeraj) napredek
Spoznanje, da razvoj ni zmeraj napredek, ni novo. Dobiva pa nove, moč-
nejše poudarke, saj okolje glasneje kot kdajkoli opozarja, da tako več ne
gre. Okoljske zahteve, ki jih je doslej skoraj povsem utišala logika trga in
kapitala, postajajo igralec. Kaj to praktično pomeni, dobro vedo zave-
zanci v sistemu za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Sedaj je v
Sloveniji na vrsti vzpostavitev sistema z električno in elektronsko opremo.
Gre za zelo vroče vprašanje – za zavezance, ki jih bo nov sistem udaril
po žepu, in za tiste, ki bodo v njem iskali (dober) zaslužek. Več razlogov
torej, da ga v tej številki razčlenjujemo z več vidikov. Tudi v prihodnje ga
bomo pozorno spremljali.
Kaj hočemo s specializiranim sejmom embalaže, pakiranja? Kako po-
memben je za razvoj panoge? V Sloveniji je na tem področju nastala
konkurenca. Očitno je, da mali trg več ponudnikov ne potrebuje. Bo
zmagala kvaliteta?
22

Jože Volfand,
glavni urednik

Iz vsebine
Vzpostavlja se sistem
ravnanja z odpadno električno
in elektronsko opremo 6
Kdo je kdo 8
Embalaža naslednje generacije 16
Rastoči trgi za naprednejšo embalažo 17
Novosti pri ravnanju z embalažo
- višji cilji 22
Sejem Grafika in pakiranje 24
Za in proti
- Ali Inpak ali Grafika in pakiranje? 26
4
Kratko, zanimivo
Nagrajene etikete visoke mode
Odličja in priznanja Gol-
den Label Award za „vi-
soko modo“ etiket so na
Dunaju podelili 14. aprila.
Mednarodna žirija je pre-
sojala po štirih kriterijih:
oglaševalna učinkovitost,
kreativno oblikovanje,
emocionalni vtis, zahtev-
nost in izvedba tiskanja
ter plemenitenja, inova-
tivnost in druge posebno-
sti pri uporabi materialov,
kovinskih barv, rasterskih
postopkov ipd.
Podeljena so bila zlata,
srebra in bronasta odličja
in priznanja Golden Label
Award, tri posebne na-
grade za posebne tiskar-
ske tehnike in dve nagradi
»Golden Mermaid« za poseben design. Nagra-
do »Golden Mermaid« za oblikovanje papirnih
etiket je podelila Pan European Brand Design
Association (PDA). Podjetje Brigl&Bergmeister,
ki je glavni sponzor tega evropskega združenja
oblikovalcev embalaže, razume sodelovanje z
oblikovalci kot možnost za doseganje večje do-
dane vrednosti pri materialih za etikete.
Pozornost so vzbudili vrhunski dosežki med
avstrijskimi etiketami. Nagrajena je bila etike-
ta Vöslauer Balance, ki jo je na natečaj poslala
agencija Demner, Merilcek&Bergmann. Tiskar-
na Marzek je prejela nagrado za vinsko etiketo.
Opažena je bila vinska etiketa A+, ki so jo na
natečaj poslali iz Vinske kleti Goriška Brda in
ki si je z uvrstitvijo med nominirance prislužila
posebno priznanje strokovne žirije.
Ekspandirani
polipropilen iz Laškega
TIM Laško, d.d. se je odločil, da bo letos začel
proizvajati izdelke iz ekspandiranega polipro-
pilena (EPP). Razvoj proizvoda EPP (expanded
polypropylen) sega v začetek 90-let. EPP zara-
di posebnih tehnično – tehnoloških lastnosti,
kot so odpornost proti udarcem, strukturna
trdnost, toplotna izolativnost, kemična in
temperaturna obstojnost, lahkost, prožnost in
elastičnost, ekološka sprejemljivost – možno
recikliranje, vse bolj zamenjuje mnoge do se-
daj uporabljene materiale. Tudi cene izdelkov
so glede na vsestransko uporabnost materiala
sprejemljive. V svetu se je embalaža iz ekstru-
diranega polipropilena zaradi svojih prednosti
izkazala kot najboljša rešitev za embalažo v
avtomobilski in elektro industriji, prehrambeni
industriji (zabojniki za catering), saj omogoča
enostavno in varno manipulacijo.
Za katere prednosti gre? Za nizko specifično
težo, ki omogoča lažjo manipulacijo s povratno
embalažo, za visoko sposobnost absorbiranja
udarne energije, za elastičnost in upogljivost.
Ima »spomin«, kar pomeni, da se po obreme-
nitvi povrne v prvotno stanje. Zaradi strukturne
trdnosti prenese večje obremenitve pri določe-
nih aplikacijah in omogoča izdelavo izdelka,
kjer so posamezni deli iz različnih gostot. EPP
Novosti
Novosti
Voda v drugačni obliki
Podjetje Amcor Flexibles je trgu predstavilo novo ge-
neracijo pakiranja negazirane vode. Pod blagovno
znamko Amcor AquaFlexCan prodajajo vodo, ki
se zlahka odpre, je priročna in se ne poliva. To
embalažo so prvič predstavili na letošnjem spe-
cializiranem sejmu Interpak kot prvo fleksibilno
embalažo za vodo in drugo negazirano pijačo.
Inovativna embalaža pomeni korak naprej pri
diferenciaciji izdelka na trgu pitne vode. Celotna
embalaža je primerna za potiskanje. Embalaža se
zlahka odpira, saj je na vrhu lasersko perforirana,
tako da se vrh ustja embalaže enostavno odtrga.
Potrošnik pije neposredno iz embalaže. Ne potrebuje
slamice ali dulcev. Embalaža je oblikovana tako, da po-
trošnik enostavno nadzira pretok tekočine in tako ome-
juje izliv, če se embalaža prevrne. Embalaža je narejena iz
posebnega fleksibilnega materiala, prav za potrebe sveže
pitne, negazirane vode. Rok trajanja vode v tej embalaži je
primerljiv z roki trajanja drugih embalaž na trgu. Embalaža je kemično in orga-
noleptično certificirana in ima barierne lastnosti, ki zagotavljajo, da voda ostane
sveža in čista.
Zdravje mora biti tudi privlačno
Eden vodilnih dobaviteljev
embalaže iz kartona z visoko
dodano vrednostjo v Evropi
Chesepeake Corporation je
pred kratkim odprl design
studio in oblikoval poseben
razvojni oddelek, namenjen
embalaži za farmacevtsko
industrijo ter izdelke, name-
njene zdravju.
Nov design center, lociran v
Angliji, bo specializiran za
konstrukcijski design em-
balaže in razvoj novih izdel-
kov. Razvijajo nove materia-
le iz kartona in plastike ter
preizkušajo nove postopke
tiskanja za veliko paleto em-
balažnih formatov. Pri pro-
dukciji prototipov oziroma
vzorčnih serij uporabljajo
računalniško opremo za 3D
simulacijo.
Rast zdravil v prosti prodaji
pomeni, da je vedno po-
membnejša politika blagov­
nih znamk, ko gre za zdravi-
la. Ni več vseeno, kako izdelek na prodajni polici izgleda. Diferenciacijo izdelkov
želijo doseči z inovativno embalažo, ki pritegne oko. Pomemben del razvoja
tovrstne embalaže so tudi zaščita proti ponaredkom, upoštevanje etične zako-
nodaje farmacevtske industrije, Braillova pisava in elementi za otrokovo varno
uporabo izdelkov. Po mnenju podjetja Chesepeake naj bi to bil prvi tovrstni
design center v industriji.
22
 5

Kratko, zanimivo
dosega visoke dimenzijske točnosti oblikovanih
delov, kar pripomore k enostavnemu spajanju
in »zaklepanju« delov. Odporen je proti fizič-
nim obrabam in skrajnim temperaturam – do
130°C. To je visoka temperaturna obstojnost.
Dobra plovnost ostane nespremenjena tudi v
slani vodi. Pomembna je zvočna izolativnost.
Porozni EPP zelo dobro izolira zvok v specifič-
nih frekvenčnih območjih, kar se posebno izra-
zi v kombinaciji z drugimi materiali. Poleg tega
je mogoče ustvarjati različne tehnične vzorce
na površinah, kjer je potrebna dobra oprijemlji-
vost. Izdelki iz EPP so lahko laminirani s tkani-
no ali ostalimi materiali. Odporni so na olja, ke-
mikalije in vodo. EPP je praktično brez vonja in
ga je mogoče 100 % reciklirati. V laškem TIM-u
so prepričani, da bo trg dobro sprejel izdelke iz
ekspandiranega polipropilena.

Čisto okolje, veliko dobre volje

Pločevinke po meri posameznika
Podjetje Ball Corporation je razvilo nov oglaševalski medij. Na vrhu in dnu plo-
čevinke je lahko posebej prilagojeno sporočilo, kar daje pločevinki novo dodano
vrednost. Lasersko pritrjeno odpiralo je trdno. Ker je obarvano, omogoča pros-
tor za majhno »oglasno desko«, namenjeno blagovni znamki, oglaševanju ali
promocijskemu sporočilu.
Z računalniškimi programi in lasersko tehnologijo je mogoče doseči veliko spo-
ročilno fleksibilnost. Vgravirajo se lahko črke, številke, slike ali simboli.
Podjetje Ball Corporation, največji proizvajalec posebnih pločevink za pijače v
Severni Ameriki, nudi zelo različne velikosti pločevink in različne barve odpiral.

Plastika oživlja klasični design

Najnovejša družina embalaže podjetja RPC Bramlage je dober primer, kako lah-
ko sodobni plastični materiali oživijo klasične oblike. Embalaže so primerne za
uporabo v industriji hrane, v kozmetiki, za darila in shrambo.
Design embalaže povsem spominja na klasično stekleno, hermetično zapr-
to posodo s kovinskim ročajem. Takšne embalaže so v preteklosti uporabljali V Poslovnem sistemu Mercator so skupaj z
predvsem za shrambo. Nova embalaža podjetja RPC Bramlage je narejena z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slo-
vbrizgavanjem plastike PET, kar pomeni, da sta embalaža in pripadajoč pokrov pak d.o.o., podjetjem Tetra Pak d.o.o. in Eko
veliko lažja od podobne steklene embalaže, hkrati sta tudi manj občutljiva na šolami pripravili nagradno tekmovanje zbiranja
odpadne kartonske (»tetrapak«) embalaže za
mehanske udarce. V odnosu do vsebine embalaže pa ima enake kemijske last- tekočine. Eko šole so povabili, da se udeleži-
nosti kot steklo. jo nagradnega tekmovanja Čisto okolje, veliko
Ročka embalaže je narejena iz galvanizirane kovine, embalaža ima tudi zaporni dobre volje in zberejo čim več odpadne karton-
obroč iz TPE (termoplastični elastomer), posebej prilagojen za potrebe prehram- ske embalaže za tekočine. Učenci so se v času
tekmovanja naučili, kako se pravilno izprazni,
benih olj in maščob. Embalaža omogoča različne oblikovalske pristope – od zloži in stisne odpadno tetrapak embalažo, da
etiketiranja, direktnega tiskanja do embosiranja. ta zavzame čim manj prostora. Zvedeli so tudi,
iz česa je sestavljena in kje ter na kakšen način
se jo reciklira.
Nagradno tekmovanje je
trajalo od 5. do 25. juni-
ja, v njem pa je sodelovalo
približno 3000 učencev
Eko šol. Sodelujočim je
uspelo zbrati 4531 kg od-
padne kartonske embala-
že za tekočine, kar je pre-
seglo pričakovanja organi-
zatorjev. Zbrano odpadno
embalažo so odpeljali v
papirnico v Tržiču, kjer jo
bodo reciklirali.
6
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje

Vzpostavlja se sistem ravnanja

z odpadno električno in elektronsko opremo

Kdo bo nosilec sistema?

V zadnjih spremembah Pravilnika o ravnanju z odpadno elek-
trično in elektronsko opremo je bil objavljen nov rok za pri-
javo ministrstvu za okolje tistim, ki proizvajajo električno in
elektronsko opremo v Sloveniji, pridobivajo EE opreme v drugi
državi članici Evropske unije ali uvažajo na področje Republike
Slovenije v letu 2005. Rok je bil preložen z 31. maja na 30. junij
letos.
Večina subjektov, ki so zavezanci po
Pravilniku oziroma ki nastopajo v fa-
zah proizvodnje, trženja, zbiranja in
obdelave električne in elektronske
(EE) opreme, je pričakovala, da bo
država izbrala koncesionarja za izva-
janje državne javne službe ravnanja z
EE opremo. S tem bi bili postopki pri
organiziranju sistema ravnanja z od-
padno EE opremo v državi jasnejši.
Ker se ta pričakovanja niso uresničila,
se gospodarstvu poraja vrsto vpra-
šanj, predvsem v smislu povezovanj,
dogovorov in postopkov, ki jih bo po-
trebno speljati pri oblikovanju posa-
meznih shem ravnanja z EE opremo.
Gre pa tudi za več nejasnosti, kaj bo
prinesla zakonodaja, ki se šele pri-
pravlja. Nekateri v tem vidijo dodatne
obveznosti, drugi nove priložnosti za
dobre posle.
Po vzpostavitvi sistema ravnanja z od-
padno embalažo v Sloveniji se vzpo-
stavlja nov cikel formiranja sistema,
ki je v marsičem še kompleksnejši in
zato zahteva več usklajevanja.

RAZREDI ELEKTRIČNE IN
ELEKTRONSKE OPREME:
1. velike gospodinjske naprave
2. male gospodinjske naprave
3. oprema za IT in telekomunikacije
4. oprema za zabavno elektroniko
5. oprema za razsvetljavo
6. električna in elektronska orodja
(z izjemo velikih nepremičnih
industrijskih orodij)
7. igrače, oprema za prosti čas in
šport
8. medicinske naprave (z izjemo
vseh vsajenih in infektivnih proiz-
vodov)
9. instrumenti za spremljanje in
nadzor
10. avtomati

Pravilnik o ravnanju z odpad-

no električno in elektronsko
opremo
Naj spomnimo, da je jeseni 2004 pričel
veljati Pravilnik o ravnanju z odpadno

22

električno in elektronsko opremo, ki
je usklajen z direktivo EU 2002/96/EC.
Pravilnik določa predvsem pravila v
zvezi s ponovno uporabo, reciklira-
njem in drugimi oblikami predelave
odpadne EE opreme z namenom,
da bi se odlaganje tovrstne opreme
zmanjšalo. Pravilnik podrobneje do-
loča zavezance, razrede, v katerih so
opredeljene in razvrščene posamezne
vrste odpadne EE opreme, načrtova-
nje tovrstne opreme, informiranje po-
trošnikov idr.
Okoljevarstveno dovoljenje
Proizvajalec oz. pridobitelj mora za
prevzemanje odpadne EE opreme in
za nadaljnje ravnanje z njo pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. Vlogi, ki
jo je potrebno okoljskemu ministrstvu
predložiti do 13. avgusta 2005, je tre-
ba po Pravilniku priložiti:
– načrt ravnanja z odpadno EE opre-
mo,
– pogodbe o prevzemu odpadne EE
opreme z izvajalci lokalne JS,
– pogodbe s predelovalci odpadkov,
– garancijo za izpolnitev obveznosti
(razen pri prenosu obveznosti na
izvajalca javne službe).
V gospodarstvu veliko odprtih
vprašanj
Kljub splošnemu mnenju, da je sistem
zastavljen dobro in celovito, pa v zvezi
z zbiranjem in prevzemanjem odpad-
ne EE opreme, kot tudi z nadaljnjimi
fazami ravnanja in financiranjem de-
javnosti ostaja mnogo odprtih vpra-
šanj, predvsem kar se tiče »oživitve«
predvidenega sistema. O teh smo se
pogovarjali s predstavniki gospodar-
stva in raznih institucij.
Koncesionarja še ne bo
V Celju za izvajanje lokalne javne go-
spodarske službe skrbi javno podjet-
je Javne naprave d.o.o. Uporabniki
lahko prinesejo odpadno EE opremo
v zbirni center na odlagališče v Bu-
kovžlaku. Oddajo jo lahko kot kosov-
ne odpadke ali pri zbiranju nevarnih
odpadkov. Podjetje odpadno opremo
zbere in jo odda pooblaščenemu pre-
vzemniku. Slavko Marš, odgovoren
za to področje v podjetju, meni, da je
pravilnik dobro zastavljen in za izva-
jalca javne službe ugoden, saj so za-
gotovljene poti in načini predelave in
Strateški okoljski dokumenti
Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in
elektronsko opremo temelji na dveh strateških
dokumentih: na 6. okoljskem akcijskem pro-
gramu EU in Resoluciji o nacionalnem progra-
mu varstva okolja.
6. okoljski akcijski program
6. okoljski akcijski program, ki ga je julija
2002 sprejela Evropska unija, opredeljuje
splošne cilje na področju okolja, hkrati pa se
še posebej osredotoča na štiri prednostna po-
dročja, ki jih je potrebno urediti do leta 2010:
klimatske spremembe, naravna in biotska raz-
novrstnost, kakovost življenja, raba naravnih
virov in odpadki. Za vsako prednostno podro-
čje program navaja probleme, cilje in ukrepe
za doseganje ciljev. V roku treh let pa naj bi
uvedli še sedem tematskih strategij za dose-
ganje zastavljenih ciljev. Ena izmed teh stra-
tegij je strategija o preprečevanju nastajanja
in recikliranju odpadkov. Program še posebej
poudarja pomen inovativnega vključevanja ci-
vilne in poslovne javnosti ter v večji meri upoš-
tevanje smernic Evropske unije v zakonodajah
držav članic.
Eden večjih problemov na področju okolja v
Evropski uniji je neizprosna rast količine od-
padkov. Zato bi naj bila pozornost namenje-
na predvsem učinkoviti (trajnostni) rabi virov,
preprečevanju nastajanja odpadkov in recikli-
ranju nastalih odpadkov.
Resolucija o nacionalnem programu
varstva okolja
Junija letos je Vlada Republike Slovenije spre-
jela Resolucijo o nacionalnem programu var-
stva okolja, z opredeljenimi načeli in strateški-
mi usmeritvami ter cilji in programi ukrepov.
Na področju ravnanja z odpadki, ki ga bo
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Resolucija o NPVO, junij 2005
Op.: podatki o taksah za obdobje 2005 – 2008 in podatki o taksi zaradi odlaganja odpadkov za leto 2004 so ocena o pred-
videnih zbranih sredstvih
7
urejalo 12 operativnih programov, je poudar-
jen pomen ponovne uporabe in predelave od-
padkov v povezavi s trajnostno proizvodnjo in
potrošnjo.
Za program ravnanja z odpadno električno in
elektronsko opremo so navedeni cilji:
– vzpostavitev sistema zbiranja na celotnem
območju Slovenije, vključno z nadgradnjo
sistema zbiranja ločenih frakcij komunalnih
odpadkov,
– izločanje nevarnih snovi in ustrezno ravna-
nje z njimi
– do konca leta 2007 zbrati najmanj 4 kg/
prebivalca/leto,
– doseči določene deleže ponovne uporabe,
predelave in reciklaže do konca leta 2007, in
sicer 50 % za male gospodinjske pripomoč-
ke in 75 % za velike gospodinjske naprave.
Financiranje okoljskih aktivnosti
Vsi stroški, ki nastajajo pri izvajanju ukrepov
varstva okolja, bremenijo povzročitelja. Tre-
nutno so uvedene okoljske dajatve: taksa za
obremenjevanje okolja zaradi odlaganja od-
padkov, taksa za obremenjevanje okolja zara-
di uporabe mazalnih olj in taksa za izrabljena
motorna vozila.
Država pa v NPVO napoveduje spremembe na
področju financiranja. Skladno s 6. akcijskim
programom Evropske skupnosti bi sicer naj
ohranili namensko porabo obstoječih okolj-
skih taks, dodatno pa bi naj uvedli:
– takso za obremenjevanje okolja zaradi
nastajanja odpadne elektronske opre-
me in izdelkov bele tehnike ter
– takso za obremenjevanje okolja zaradi na-
stajanja odpadnih baterij, ki v programu ni
podrobneje opredeljena.
8
Embalaža in okolje
Embalaža in okolje

Kdo je kdo Slika: Kako bo po novem potekalo ravnanje z odpadno EE opremo v

fazi prevzemanja?

Celovita ponudba –
od idejne rešitve do izdelka

»Ko hodim po evropskih sejmih in primerjam

kakovost naših izdelkov za embalažo elektro-
nike in drugih tehničnih aparatov s tistim, kar
ponuja evropski trg, ugotavljam, da smo pri-
merljivi v vseh pogledih,« meni Franc Smer-
kolj, direktor Chemoplasta iz Škofljice. Delajo
že skoraj 15 let, prvi pa so v Sloveniji zaznali,
da ni ustrezne embalaže za izdelke s področja
elektronike.
»Izkušnje sem imel toplotnimi izolacijami, kjer
so se uporabljali penasti materiali in sem začel
iskati področja, kjer bi se ti materiali dali upora-
biti. Obiskoval sem potencialne kupce, ker sem
verjel, da se lahko iz teh materialov izdela ka-
kovostna zaščitna embalaža, ki preprečuje po-
škodbe med transportom. Takrat elektronika še
ni bila na tako visoki tehnični ravni in zaščitna
embalaža ni bila tako pomembna. Le redke so
bile firme, kjer so se z mano sploh hoteli po-
govarjati o taki embalaži. Izjema je bila IskraTel
iz Kranja in oni so bili naš prvi kupec. Danes
zagotavljamo najbolj kakovostno embalažo iz
različnih polietilenskih in polipropilenskih pen
in folij. Kupcu pripravimo vse, od idejne rešitve zmanjšanje stroškov, vendar nekatere morali obrniti na podjetje, ki se s tem
do končnega izdelka,« poudarja direktor. težave še vedno ostajajo: »Problem je ukvarja, ali pa organizirati lastno she-
Chemoplast kupcu lahko ponudi tudi komplet-
nevarnost mešanja s kosovnimi od- mo. Evropska unija ima enak sistem,
ni asortiman antistatičnih folij in vrečk, mehur-
často folijo, navadno in antistatično, PE vrečke padki. V praksi je težko urediti loče- z določenimi odstopanji. Avstrija je
s faradeyevo kletko, elektroprevodne mehke vanje že v fazi odlaganja na terenu. znižala število razredov na 5 segmen-
in poltrde PU pene in vrsto samolepilnih ma- Odpadke bomo iz celotnega masnega tov za razliko od Slovenije, ki ima 10
terialov. Velik delež v njihovi proizvodnji imajo
toka izločili šele v centru za ravnanje z razredov v pravilniku. V Avstriji so tudi
kovčki oziroma vložki za kovčke, kjer izdeluje-
jo kar unikatne primerke, naj gre za prenosne odpadki.« Izvedeli smo še, da v sklo- bolj sistematično ločili v 1 skupini ne-
računalnike, elektronske merilne instrumente, pu bodočega regijskega centra CERO varne odpadke in v 2 skupini nenevar-
prezentacijske kovčke za razno tehnično robo Celje ni predvidena predelava odpad- ne odpadke, pri nas pa so ti odpadki
ali kozmetiko. Veliko delajo tudi za RTV foto-
ne EE opreme, tudi zaradi tehnološke opredeljeni skupaj.«
grafsko tehniko.
V proizvodnem programu Chemoplasta so za- zahtevnosti, predvideno pa je zbiranje
boji, oblazinjeni kartoni, vložki za kovčke, foli- in začasno skladiščenje le-te zaradi ra- Marija Marot, strokovna sodelavka
je in vrečke, antistatični materiali, vakumirana cionalizacije stroškov prevoza do pre- za področje ekologije v družbi Mer-
embalaža, profilirana pena, tehnični izdelki
vzemnika: »Sicer pa za zainteresirana kur d.d., je povedala, da se njihovo
iz penastih materialov gume, folij, polnila za
telovadne in fitness blazine, zaščitne kuverte, podjetja to področje lahko predstavlja podjetje pojavlja v treh vlogah – kot
termo vrečke in drugi izdelki. Letošnje povpra- dober posel,« meni Slavko Marš. uvoznik, pridobitelj in distributer EE
ševanje po izdelkih je podobno lanskemu. opreme. Glede na to, da je njihov
Mojca Jerina, direktorice družbe sistem velik, bo potrebno pristopiti
Chemoplast d.o.o.
Glinek 24, 1291 Škofljica Blok d.o.o., ki se že 8 let ukvarja z fazno: »V prvi fazi bomo identificirali
Telefon: 01 366 77 00 / 366 32 80 reciklažo odpadne EE opreme, pravi: vso opremo, ki zapade pod ta pravil-
Faks: 01 366 77 00 / GSM: 041 676 239 »Pravilnik ne bo bistveno vplival na nik, za kar bo potrebno najprej pri-
E-mail: chemoplast@siol.net
naše poslovanje. Zavezanci se bodo praviti informacijski sistem. Glede na

22

to, da so se spremembe zgodile šele
tik pred rokom za prijavo, smo raču-
nali na koncesionarja, ki pa ga, kot
kaže, ne bo. Nekateri nosilci sistema
se že pojavljajo, to so Slopak, Inter-
seroh in Gorenje, vendar se še nismo
odločili, koga bomo izbrali oz. s kom
sodelovali. Tudi še ni znano, v kakš-
ni obliki bomo prikazovali stroške, ali
bo to vidna pristojbina ali dajatev v
kakšni drugi obliki. V Merkurju ima-
mo ogromno artiklov, in sicer kar iz
9-ih od skupaj 10-ih skupin iz priloge
pravilnika in računamo, da bo v pri-
javo prišlo okoli 3000 artiklov. Šele
ko bomo imeli opredeljene količi-
ne, bomo lahko rekli, koliko nas bo
predvidoma stal sistem. Potrebno je
upoštevati še stroške sistema, admi-
nistracije ipd. Ocenjujemo, da bo za
Merkur to večja obremenitev, kot je
ravnanje z odpadno embalažo, kar je
seveda odvisno tudi od branže.«
Marijan Penšek, pomočnik pred-
sednika uprave Gorenja, d.d., enega
večjih proizvajalcev EE opreme, je po-
vedal, da že nekaj časa aktivno delajo
na področju ravnanja z odpadno EE
opremo. Razmišljali so o več možno-
stih, glede na prakso v tujini pa so se
odločili, da se je smiselno povezati z
drugimi zavezanci in poskušati pri-
praviti kvaliteten sistem za področje
Slovenije, kar pa je odvisno tudi od in-
teresa drugih. Na vprašanje, ali bodo
imeli reciklažni center, je odgovoril, da
bi bil pritrdilni odgovor na to vpraša-
nje preuranjen, saj bodo šele z vzpo-
stavitvijo sistema jasni vsi pogoji za
izvajalce zbiranja in reciklaže. Sicer pa
pravi: »Tudi v drugih državah zadeve
še niso čisto razjasnjene. Ponekod so
postopki zelo poenostavljeni: v Grčiji
npr. plačajo zavezanci določen znesek
– 50 € po toni odpada instituciji, ki je
pod nadzorom države, le-ta pa s temi
sredstvi poskrbi za ustrezno ravnanje
z odpadno električno in elektronsko
9
Kdo je kdo
Kakovostna obnova
tonerjev in kartuš
Kaj storite z izrabljenimi tonerskimi kasetami, s
kartušami, trakovi za matrične in druge tiskal-
nike? Odgovor daje podjetje Petra Marketing s
sedežem v Ljubljani, ki že od leta 1997 uspeš-
no izvaja obnovo, regeneracijo in odvoz oziro-
ma reciklažo porabljenih pisalnih medijev. Na
osnovi izkušenj podobnih večjih centrov v Ev-
ropi Petra Marketing s svojo komercialno, teh-
nično in marketinško podporo sodeluje z vsemi
tistimi podjetji, ki jim ni vseeno, kakšni so stro-
ški za tonerje v tiskalnikih, faksih, fotokopirnih
strojih in v drugih pisalnih medijih. Zagotavlja-
jo vsaj 50 % prihranek v primerjavi z nakupom
originalnih kartuš. Podjetje Petra Marketing je
za svojo dejavnost registrirano pri Ministrstvu
za okolje in prostor kot zbiralec oziroma pobi-
ralec porabljenih kartuš. Po prevzemu porablje-
nih kartuš izdajo podjetju obrazec Evidenčni list
o ravnanju z odpadki, ki ga potrebujejo pred-
vsem imetniki standarda ISO 14001. Raziskave
so pokazale, da potrebuje kartuša oz. kaseta
približno 300 let do popolnega razkroja. Odvr-
žena porabljena kartuša močno ogroža okolje
in kakovost življenja.
Slovenija zaostaja za Evropo pri obnovi in re-
ciklaži porabljenih kartuš. V Evropi že več kot
deset let zagotavljajo kvalitetno obnovo po-
rabljenih kartuš, razmerje med obnovljenimi ali
kompatibilnimi kartušami v odnosu do nakupa
originalnih kartuš pa se sprejminja v korist ob-
nove. Kaj zagotavlja podjetje Petra Marketing?
Uporabo novih in svežih materialov, kakovost
opravljenega dela, ekonomičnost obnovlje-
nih pisalnih medijev, nižje stroške pri nabavi
potrebnega potrošnega materiala in odličen
servis. Zainteresirano podjetje brezplačno dobi
posebne kartonske škatle oz. zbiralnike, poleg
tega pa Petra Marketing zagotovi odvoz po-
rabljenih kartuš in dostavo obnovljenih. Kaj po-
meni popolna obnova izrabljenega pisalnega
medija? Star pisalni trak zamenjajo z novim, pri
laserski kaseti zamenjajo vse vitalne izrabljene
dele, tudi optične valje, pri inkjet kartuši zago-
tovijo novo črnilo.
Za podrobnejše informacije lahko pokličete
01/200 71 87 ali obiščete spletno stran www.
petramarketing.si.
Petra Marketing d.o.o.
Koprska 88, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 (0)1 200 71 80
Faks: + 386 (0)1 256 73 47
E-mail: refill@petramarketing.si
http://www.refill.si
10
Embalaža in okolje
Embalaža in okolje

Kdo je kdo opremo. V Avstriji so po starem siste-

Prednost
imajo zelene
tehnologije
Limnos je specializi-
rano podjetje za eko-
logijo, varstvo okolja
in ohranjanje narave,
ustanovljeno pa je bilo leta 1994. Pose-
ben poudarek daje raziskovanju, razvija-
nju, uporabi in trženju inovativnih, sona-
ravnih in trajnostnih rešitev v prid vodnim
ekosistemom. Kot raziskovalna ustanova
je nosilec pooblastila za izdelavo celovitih
strokovnih vplivov na okolje ter ekspertiz
o sanaciji odpadnih voda, deponij in de-
gradiranih ekosistemov. »Od leta 1989
vodimo bazične raziskave in aplikacijo
ekoremediacij. Ekoremediacije za zaščito
vodnih virov so naša glavna dejavnost.
Imamo številne izkušnje z mednarodni-
mi projekti, kot so Craft, Inco, Leonardo
da Vinci, Science & Society, Interreg A, B,
Phare in smo sodelovali pri izdelavi projek-
tne dokumentacije za preko 80 rastlinskih
čistilnih naprav. V Sloveniji, na Hrvaškem
in v Italiji smo zgradili več kot 40 rastlin-
skih čistilnih naprav. Pri tem naj omenim,
da smo patentirali dva patenta, in sicer
Biološko čistilno napravo ter Ureditev čiš-
čenja izcednega vodnega tokokroga pri
saniranju deponij, komunalnih odpadkov.
Prejeli smo tudi več mednarodnih in do-
mačih priznanj in nagrad,« poudarja Dani
Vrhovšek, direktor Limnosa.
Glavna dejavnost Limnosa so ekoremedia-
cije za zaščito vodnih virov.
Rezultati razvoja ekoremediacij v Sloveni-
ji in številni izgrajeni objekti so dokazali
smiselnost uporabe ekoremediacij tako
za zaščito pitnih vodnih virov, talnice, je-
zer, pri odvzemu vode iz vodotokov, za
čiščenje izcednih voda iz komunalnih od-
lagališč odpadkov kot tudi za čiščenje ko-
munalnih in tehnoloških odpadnih voda.
To dokazuje, da bo upoštevanje zelenih
tehnologij usmeritev, ki bo nujno potreb-
na pri vseh posegih in sanacijah v okolju z
vidika trajnostnega pristopa.
mu za opremo, oddano na odpad,
plačali, po novem pa pripravljajo ko-
lektivno shemo, po kateri bodo obvla-
dovali kompleten sistem in bo strošek
od kupca prešel na zavezanca.«
Alojz Pristan iz podjetja BSH Hišni
aparati, d.o.o. pravi, da je njihovo
podjetje po obstoječi zakonodaji pro-
izvajalec in distributer EE opreme:
»Pogovarjamo se skupaj z drugimi
proizvajalci, da bomo oblikovali celo-
ten sistem, ki bo skrbel za zbiranje in
reciklažo elektronske opreme. Kljub
nekaterim pomanjkljivostim pravilni-
ka ga je treba spraviti v življenje.«
Barbara Avčin Tržan, direktorica
Marko Jenko, direktor financ, ra- družbe Slopak d.o.o., pravi, da bodo
čunovodstva in informatike v družbi v skladu z novo zakonodajo o odpad-
Iskra MIS d.d., proizvajalka EE opre- ni EE opremi dogradili sistem za od-
me, je povedal, da v njihovi proizvod- padno embalažo še za področje od-
nji nova zakonodaja ne bo bistveno padne električne in elektronske opre-
vplivala na stroške, ker ni veliko elek- me, saj »imamo vzpostavljen sistem
tronskih komponent – proizvajajo 2 zbiranja in prevzema odpadkov na
vrsti proizvodov, inštrumente in sti- celotnem območju Republike Sloveni-
kalno tehniko. Pri inštrumentih je teh je, logistični in informacijski sistem ter
komponent nekoliko več, vendar no- sistem za reciklažo in predelavo vseh
bene niso posebej izpostavljene. vrst sekundarnih surovin.«
Darko Peterka iz družbe Electrolux Sistem se bo postavljal podobno
d.d., proizvajalec EE opreme, meni: kot pri odpadni embalaži
»Za lastno zbiralnico oz. lastno žiri- Zelo pomembna, če ne ključna igralca
jo so to preveliki stroški. Povprečje za vzpostavitev sistema – seveda po-
stroškov ni nizko in lahko v Evropi za leg gospodarstva, sta GZS in okoljsko
kakšen velik aparat znese tudi 20 €. ministrstvo.
Stroški bi naj bili transparentni in za
vse enaki, vidni in čim nižji. Seveda je Janja Leban, vodja službe za var-
to za zainteresirana podjetja tudi do- stvo okolja na GZS, pravi: »Zako-
ber posel.« nodaja je definirala, da tisti, ki da

LIMNOS
Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.
Požarnica 41
1351 Brezovica pri Ljubljani
Telefon in faks: 01 365 15 07
E-pošta: info@limnos.si

P.E. Podlimbarskega ulica 31

1000 Ljubljana
Telefon: 01 505 74 72
Telefon in faks: 01 505 73 86

22

izdelek na trg, plača stroške. Pred-
videna je sicer bila taksa, ampak
samo za stara bremena. Taksa se bo
uveljavljala tudi takrat, ko sistem ne
bo deloval. V prvi fazi se bo sistem
postavljal podobno, kot je bilo pri
embalaži in odpadni embalaži. V
Gospodarski zbornici se zavedamo,
de je v gospodarstvu opazna pred-
vsem določena nejasnost - podjetja
ne vedo, kako bi se naj povezovala,
kako pridobiti ustrezno dokumenta-
cijo za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja ipd. ter da ostaja vpraša-
nje, kako postaviti sistem v Sloveniji
brez podelitve koncesije. Podjetjem
nudimo informacije, ki jih sami iš-
čejo, organiziramo pa tudi predsta-
vitve, kjer ministrstvo predstavi za-
konodajo in spremembe, ki so bile
sprejete pred kratkim. Še bolj inten-
zivno pa bomo sodelovali, ko se bo
postavljal sistem.«
Glede na to, da je odprto še precej
vprašanj, ki jih bo potrebno v kratkem
rešiti, smo odgovore iskali tudi na Mi-
nistrstvu za okolje in prostor, kjer
smo govorili s Petrom Tomšetom,
podsekretarjem na Direktoratu
za okolje.
Na vprašanje, kaj bo z zavezanci, ki
se do določenega roka, 30. junija
2005, ne bodo prijavili ministrstvu in
zakaj je bil rok za prijavo prestavljen,
je odgovoril: »Zavezanec, ki ne izpol-
njuje obveznosti, ki jih predpisujejo
podrobna pravila ravnanja z odpadki,
je v prekršku, za katerega so skladno
z Zakonom o varstvu okolja (ZVO -1)
predvidene globe tako za pravno ose-
bo kot tudi njeno odgovorno osebo.
Rok za prijavo dajanja EE opreme na
trg je bil prestavljen, ker so bile zadnje
spremembe pravilnika, ki določajo za-
četek uporabe posameznih členov,
objavljene 10. junija 2005.«
Na osnovi prijav zavezancev in v njih
prijavljenih količin proizvodov bo mi-
nistrstvo v okviru Operativnega pro-
grama ravnanja z odpadno električno
in elektronsko opremo, ki bi naj bil
pripravljen do avgusta letos, določilo
cilje glede učinkovitega ravnanja s po-
sameznimi razredi odpadne EE opre-
me.
Zaradi neobstoječe infrastrukture, za-
htevnih tehnologij obdelave, majhnih
količin odpadne opreme ni moč pri-
čakovati, da bi v Sloveniji potekala
predelava in reciklaža vseh kategorij
odpadne EE opreme. Verjetno je bo
veliko izvoženo v predelavo. Pravilnik
je dokaj zahteven glede ločene ob-
delave oziroma odstranitve nevarnih
snovi, pripravkov in sestavnih delov iz
11
Ocena stroškov na
podlagi izkušenj v tujini
Stroški se pojavljajo oz. jih zavezanci po-
navadi obravnavajo v 3 večjih skupinah:
- zbiranje in transport cca 30%
- obdelava cca 55%
- drugi stroški (PR aktivnosti, monito-
ring, administracija …) cca 15%
Stroški so izraženi v €/kg in se razlikujejo
od kategorije do kategorije.
Raziskavah na omejenih količinah posa-
meznih kategorij se pokazale, da se pov-
prečni skupni stroški v kategoriji gibljejo v
intervalu od 0,31 €/kg pri velikih gospo-
dinjskih aparatih do 0,86 €/kg pri hladilnih
napravah, ki vsebujejo CFC. V povprečju
lahko računamo s skupnim stroškom 0,50
€ na kg ustvarjene odpadne EE opreme.
Faktorji, ki vplivajo na stroške zbira-
nja in transporta, so:
- velikost ali teža zbranih odpadnih iz-
delkov (potrebni zabojniki oz. druge
posode …)
- gospodarnost - kritična teža (km ali
število prevozov/tono)
- zbirni centri
- kvaliteta storitve (zbiralni ali prinašalni
sistem)
- infrastruktura in prometni položaj ter
območje zbiranja (gostota prebival. …)
- splošni ekonomski pokazatelji (trans-
portni stroški/tono, plače delavcev …)
Ti stroški se gibljejo v intervalu med
0,10 €/kg do 0,30 €/kg.
Faktorji, ki vplivajo na stroške obde-
lave, so:
- kategorije odpadne EE opreme in
njihova teža ter velikost (potrebna raz-
gradnja in procesiranje)
- gospodarnost (manjši stroški pri večjih
količinah)
- obdelovalni standardi (stopnje raz-
gradnje, nadaljnje procesiranje …)
- končna dispozicija nevarnih odpadkov
in ostankov
- splošni ekonomski pokazatelji (trans-
portni stroški/tono, plače delavcev …)
Ti stroški se gibljejo v intervalu med
0,10 €/kg do 0,60 €/kg.
V zadnji skupini se je izkazalo, da so zelo
veliki stroški PR-a in posredovanja in-
formacij (spletne strani, usmerjanje in-
formacij na ciljne skupine ...).
Opcije (ključi) zaračunavanja stro-
škov ravnanja z odpadno EE opremo pri
novi EE opremi so: odstotek od prodajne
vrednosti (vidna ali nevidna dajatev pri
nakupu določenih vrst EE opreme), teža
opreme (utežni razredi), smetarina, plači-
lo pri končni dis­poziciji.
12
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje
naprav: »Ravno zaradi tega je bila pod
okriljem Odbora za tehnične prilago-
ditve direktive o odpadni EE opremi
ustanovljena delovna skupina, ki do-
datno proučuje smiselnost in izvedlji-
vost teh zahtev ter pripravlja dodatne
uskladitve in pojasnila tako glede teh
zahtev kot njihovega izvajanja.«
Kako bo z navajanjem stroškov, še ni
povsem jasno: »Skladno s pravilnikom
se stroški zbiranja, predelave in odstra-
njevanja lahko navajajo (vidna dajatev)
do leta 2011 za opremo, ki se razvršča
v kategorije 2-10, za velike gospodinj-
ske aparate pa do leta 2013. V stikih
s proizvajalci vidimo, da jih večina za-
govarja vidno dajatev. V tujini se te
poslužujejo npr. na Norveškem, Nizo-
zemskem, v Belgiji, Avstriji, Švici, ne-
vidne dajatve pa npr. na Švedskem.«
V zvezi z realizacijo plana in uveljavit-
vijo javne službe meni: »Trenutno tež-
ko napovemo, kako težko bo pri nas
načrtovana količina 4 kg/prebivalca/
leto dosegljiva. Vsekakor pa si je dr-
žava dopustila možnost, da v prime-
ru, če ne bodo dosežene predvidene
zbrane količine odpadne EE opreme,
ustanovi javno službo za tiste razrede
opreme, za katere količine ne bodo
dosežene. V primeru izvajanja javne
službe bo le-ta financirana s plači-
li zavezancev, ki bi svoje obveznosti
prenesli na izvajalca javne službe, do-
ločenih končnih uporabnikov (ki sami
pridobivajo ali uvažajo EE opremo za
svojo dejavnost in za EE opremo, ki ni
oprema iz gospodinjstev in je ni moč
oddati distributerju) ter seveda s sred-
stvi proračuna RS, pridobljenih iz ob-
računa okoljske dajatve zaradi starih
bremen EE opreme iz gospodinjstev.
Vendar, kot že rečeno, predvidoma
do leta 2009 izvajanja javne službe ne
bo. Do spremembe je prišlo skladno
z usmeritvami EU, da naj se sistemi
vzpostavijo ob upoštevanju zakonito-
sti ‘prostega trga’.«
Vprašanje je tudi, ali bodo zavezan-
ci do 13. avgusta uspeli pripraviti in
vložili zahteve, z vsemi obveznimi
sestavinami, za pridobitev okoljevar-
stvenih dovoljenj: »Do 13. avgusta
bodo vložili vloge za dovoljenje, ki se
22
bodo kasneje dopolnjevale (s podatki
o vzpostavljenih zbiralnih shemah, o
določenih zavezah glede zbiranja in
o finančnih garancijah za posamez-
ne zavezance, ki bodo sledili iz ope-
rativnega programa…). Dovoljenja
bodo pridobili do konca leta in v pri-
hodnjem letu naj bi bil celoten sistem
vzpostavljen.«
Tatjana Bernik, direktorica za
okolje na Inšpektoratu za okolje,
MOP, je povedala, da večina določil
pravilnika stopi v veljavo v avgustu
2005, zato aktivnosti inšpekcije kot
organa nadzora nastopijo šele po
preteku teh rokov. Služba bo zaživela,
ko se bo sistem pričel vzpostavljati, v
drugi polovici leta. Običajno sistem
doseže vzpostavitev aktivnosti skupaj
z nadzorom v približno polovici do
enega leta in takrat inšpektor lahko
deluje v smislu represivnega organa.
V uvajalnem obdobju je delovanje
bolj preventivno, informativno, v pri-
meru večjih kršitev, ki jih je potrebno
sankcionirati, pa tudi ukrepajo v smis-
lu kaznovanja.
 13

Promocija
 14
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje
Promocija

22
 15

Promocija
16
Raziskave
Raziskavein razvoj
in razvoj

Embalaža naslednje generacije

Skladnost materialov
vedno večji izziv
NASSER GRAYELI, direktor Assembly Technology Developmenta,
podpredsednik Technology Manufacturing Groupa, Advanced Packaging, junij 2005

Moorov zakon nas je povedel od mikroelektronike do nanoe- napetosti in lastnosti močenja polnil-
lektronike. Potreba, da smo v koraku s časom, ko gre za mate- nih materialov je dobil pomembnejšo
riale, ni bila še nikoli večja. K temu dodajmo še dejstvo, da se vlogo pri izdelavi tovrstnih materialov.
baza kupcev digitalne tehnologije širi po vsem svetu. Skrb za Uvajajo se materiali za spajke brez
svinca z različnimi površinskimi zna-
toplotno upravljanje in robustnost za fizično manjše sisteme je
čilnostmi in manj prožnimi spajkami,
vedno večja. Skladnost materialov, ki se uporabljajo za izdelavo hkrati pa postajajo nižje-k dielektrike
silikona, embalaže prve stopnje in elektronskih sistemov, pred- vedno bolj občutljive.
stavlja torej vedno večji izziv. Na silikonski ravni smo priča velikemu
napredku na področju nadzora moči.
Izzivi, povezani z materiali, se pojav- spajkalne izbokline-do-embalaže za Manjšanje embalaže zaradi mobilno-
ljajo pri razvijanju novih in uporabi moč in odpornost proti raztezanju. sti in skladiščenje spomina otežuje
obstoječih materialov na nov način. Za zmanjšanje C-ja je bila dielektrična oddajanje toplote na ravni posamez-
Prehajamo v obdobje heterogene konstanta notranjih dielektričnih (ILD) ne embalaže, enako se dogaja pri
integracije raznih vrst silikona v eno materialov zmanjšana predvsem za- tesnem pakiranju več naprav v eno
komponento, kjer uporaba sedanjih radi dodajanja poroznosti. Poroznejši mobilno napravo.
materialov v novih kombinacijah po- nizek-k ILD je krhkejši, saj se elastični Podobne skrbi glede nizke viskozno-
raja načrtovanje in obdelavo, ki spod- modul in trdnost s poroznostjo hitro sti, izboljšanega oprijemanja, odpor-
bujajo nadaljnji razvoj na področju zmanjšata. Dovzetna sta na mehanski nosti na vlago, ustreznosti, odporno-
kompatibilnosti materialov. To zahte- pritisk v Si‑skladu, ki izhaja iz CTE‑ne- sti in CTE se nanašajo na oblikovalne
va bolj integriran razvoj načrtovanja, ujemanja in mehansko povzročenega komponente in lepila za silicijeve
obdelave in vede o materialih. Pove- pritiska. Nedavno je bilo doseženo ploščice ter filme, ki se uporabljajo
zovalne rešitve iz bližnje preteklosti so izboljšanje delovanja z natezanjem za embalaže z nameščenimi silicije-
zgled za način dela, ki je pred nami. silikonskih rešetk v kanalu tranzistor- vimi ploščicami. Poleg tega postajajo
Povečanje učinkovitosti silikona in ja MOS za povečanje nosilne mobil- posredni materiali iz proizvodnje, na
optimizacija moči sta zahtevala skup- nosti. Embalaža naprav, ki vsebujejo primer začasna lepila, topila, premazi
na prizadevanja za zmanjšanje izgub napet silikon, mora vzdrževati namer- in fotoodporna sredstva, uporabljeni
upornosti in kapacitivnosti (RC). Alu- no povzročene napetosti v silikonu, med procesom sestave, vedno bolj
minijaste spoje na silikonski napravi upoštevaje preostale pritiske med se- kompleksni. Prilagajanje kemijskih
so zamenjali bakreni, s čimer je prišlo stavo. lastnosti materialov ima tako glavno
do sprememb v kovinski sestavi em- Uporaba polnilnih materialov med si- vlogo pri odpravljanju škodljivih inter-
balaže prve stopnje za medsebojne likonom in podlago embalaže je eden akcij prvotnih materialov ali ostankih
spoje. Linije za metaliziranje lukenj od načinov za porazdelitev pritiska po obdelavi.
tiskanega vezja so bile ponovno opti- v t. i. flip chip embalaži. Z zmanjša- S postavljanjem vedno novih zahtev v
mizirane za izdelavo intermetalne njem razmika med luknjami in višino lastnostih materialov, ki presegajo da-
zmesi med silikonskim metaliziranjem rež pridobimo večjo vhodno/izhodno našnje zmogljivosti, postaja potreba
in materialom žičnega vezja. Embala- (I/O) gostoto, spremembe v polnilu in po načrtovanju in integraciji rešitev
ža (s spoji po tehnologiji obrnjenega reologiji materiala pa so bile potrebne posameznih materialov s specifičnimi
čipa – flip chip; spajkalna izboklina), za zagotovitev zadostnega pokrivanja električnimi, mehanskimi, toplotni-
ki omogoča nizko impedanco, pred- znotraj obstoječega časa proizvodnje. mi, proizvodnimi in okoljevarstvenimi
stavlja povečan delež celotnega obse- Uravnovešenost teh sprememb je nuj- lastnostmi vse bolj pomembna. Kako
ga komponent in vodi do povečanega no potrebna za natančnejši nadzor bodo področja tehničnega načrtova-
obsega dela na področju optimizacije dolžine in višine polnila, ko vezni spoji nja naslovila potrebe po izboljšanih
metalurških tehnik na vzorcu vmesni- flip chip prehajajo na področje paki- lastnostih, mora biti osrednja skrb
ka od Si-do-spajkalne izbokline in od ranja čipov. Tehnični načrt površinske naše industrije v prihodnjih letih.

22
Rastoči trgi za
naprednejšo embalažo
Gail Flower

Poletje ponuja veliko možnosti za iskanje novih trgov, ponovno ki se uporabljajo v načrtu Interven-
osredotočanje na stare in vnovično prestrukturiranje na sploš- tional Rhythm Management Inc. za
no. Kar zadeva napredno embalažo, so v ospredju naslednja kardiološke elektrofiziološke naprave,
področja: avtomobilska industrija in medicina, komunikacije in kot so vstavljivi defibrilatorji in spod-
bujevalniki.
razvedrilo.
Živahni področji za trg embalaže sta
komunikacije in zabava. Med potova-
Avtomobilski polprevodniški trg naj in drugimi poškodbami. Nadzor iz- njem po Evropi so dijaki in študentje
bi po zadnjih napovedih družbe Bu- pušnih plinov varuje okolje. Konvenci- imeli v eno uho zataknjen mikrofon
siness Communication Company do onalni mehanični sistemi bolj kot kdaj velikosti slušnega pripomočka, s ka-
konca leta 2009 ugodno narasel. koli prej prehajajo k mikroračunalni- terim so poslušali MP3‑predvajalnik,
Proizvajalci avtomobilov uporablja- škemu nadzoru. Sistemi za zabavo medtem ko so brali knjigo ali se pogo-
jo elektronske sisteme za obveščanje potnikov uporabljajo elektroniko za varjali s prijatelji. Opravljanje več de-
voznikov in komunikacijo, elektroniko prikazovanje, shranjevanje in zvok. javnosti hkrati je prihodnost. Ko smo
v avtomobilu, namenjeno razvedrilu, Na splošno trg predstavlja več kot 16 prispeli na konferenco, so se poslov-
pogon in glavni nadzor elektronike milijard ameriških dolarjev, do konca neži pogovarjali po mobilnem telefo-
ter za avtomobilsko varnost in udo- leta 2009 pa bo po predvidevanjih nu, z njim preverjali cene na borzi in
bje. Do konca letošnjega leta bodo zrasel še za 9 %. vreme ter z isto majhno napravo foto-
eno četrtino celotne vrednosti pov- Z vidika embalaže se je za ugodnega grafirali. Meje med telefonom, oseb-
prečnega avtomobila predstavljali izkazal farmacevtski trg. Z uporabo nim računalnikom in napravo, ki nudi
električni in elektronski sistemi. stetoskopov kot najmanj nasilnega zabavo, so postale nejasne – skupni
Med potovanjem po ZDA sem najel orodja za optiko so pri laserjih in ope- dejavnik je večja uporaba napredne
avto in pomislil, koliko elektronskih racijah zmanjšani stroški in tveganja miniaturne embalaže, prilagodljivih
sistemov se nam zdi samo po sebi infekcij. Aprila se je AMI Semicon- podlag in integriranih lastnosti.
umevno. Avto je bil opremljen z GPS, ductor (AMIS) strinjal, da bo priskrbel Številke, ki izhajajo iz borznih vredno-
ki omogoča logične modulirane gla- polprevodnike z mešanimi signali za sti in zaslužka posameznih podjetij,
sovne ukaze, zemljevide z velikim ti- vstavljive defibrilatorje in srčne spod- so nezadosten pokazatelj rasti, saj
skom in natančno izračunano razdaljo bujevalnike naslednje generacije – po- se spreminjajo iz dneva v dan. Boljšo
med mesti. Zračne blazine, opremlje- dročje rasti za napredno embalažo. sliko nam lahko prikažejo različni viri
ne z napravami MEMS, ščitijo voznika AMIS priskrbi po meri narejene ASIC- podatkov.
in sopotnike pred poškodbami glave e z nizko močjo in mešanimi signali,
18
Raziskave
Raziskavein razvoj
in razvoj

Embalaža kot
nebotičniki z Manhattna
KEITH FELTON

Danes si oblikovalci prizadevajo, da bi shranili več funkcionalno- Danes industrija vse hitreje sledi pa-
sti v manjše odtise komponent in dosegli več končne vrednosti radigmi dveh do treh čipov. Primer
za kupca z manj prizadevanji in tveganji, ki spremljajo načrtova- je nedavno obvestilo velike japon-
nje novih naprav in tehnologije. Pristop, ki postaja vedno bolj ske družbe, da ji je uspelo dokončati
najpomembnejši dizajn, ki sestoji iz
priljubljen, posebej ko gre za majhno obliko in nizko moč, je
osmih silicijevih ploščic. Seveda je bila
pakiranje več čipov. končna zasnova in izvedba takšnih za-
htevnih načrtov kompleksna in je za-
Najbolj razširjena oblika pakiranja samo dveh do treh sestavljenih sili- htevala veliko časa. Z mehanskim na-
več čipov je nameščanje spomina cijevih ploščicah je število izmenjav meščanjem izzivov ni konec. Postajajo
na vrh ASIC-a ali katerega drugega namestitve nizko. To zmanjša število še zahtevnejši, ko gre za neposredno
procesorja. Večina namestitev danes konceptov, ki jih je treba raziskati, nameščanje čipa na čip (z uporabo
sestoji iz dveh ali treh silicijevih ploš- zaradi česar je naloga sorazmerno običajne RDL‑plasti za spojitev). Ta
čic. Osnovna silicijeva ploščica je pri- preprosta. Pri več kot dveh ali treh metoda postaja vse bolj priljubljena,
trjena s flip chipom ali žico, medtem čipih, ki jih je treba sestaviti, postane posebno pri spominu, vgrajenem v
ko so nameščene silicijeve ploščice faza raziskovanja bolj pomembna, ASIC in procesorje.
skoraj vedno pritrjene z žico. Nameš- saj je treba doseči pravilno konfigu- Pri tej stopnji kompleksnosti sestava
čeni čipi so pritrjeni neposredno na racijo namestitve ter zastavljene cilje se mora snovalec načrta ali oblikova-
podlago ali na mesto namestitve. Pri in parametre. lec projekta spopasti z raziskovanjem
več oblikovalskih konceptov, da bi na-
šel ustrezno rešitev za električno učin-
kovitost, stroške, donos, toploto, moč
in predvsem potrebe proizvodnje. Iz-
ziv predstavlja raziskava in izbor kon-
cepta v optimalnem časovnem okviru.
Običajno ta ni nikoli dovolj kratek, da
bi dosegel tržne in časovne cilje – da
je dejansko izveden, embalaža pa tudi
izdelana in sestavljena.
Zelo očiten izziv predstavlja dejstvo,
da so skoraj vsa EDA-orodja za fizični
videz materiala (IC, IC-embalaža, ali
PCB) dvodimenzionalna. Načrt je torej
narejen v 2D načrtovanem procesu.
Medtem ko je ta pristop najprimer-
nejši za videz podlage, načrtovanje
medsebojnih povezav, ustvarjanje ko-
vinskih polnil in drugega, obenem ni
ravno najprimernejši za oblikovanje,
vodenje in preverjanje kompleksno
nameščenih stolpov silicijevih ploščic.
Medtem ko lahko rečemo, da 2D pri-
stop zadostuje za začetno izgradnjo,
je v nadaljevanju nujno potrebno,
da imamo pogled na namestitev od
zgoraj, za doseganje pravilne izbire/
definicije prevleke silicijevih ploščic,
njihovega prekrivanja in izreza. Da bi
 19

raziskali potencial namestitve osmih

silicijevih ploščic v sestavu, ki izpol-
njuje integriteto, vezljivost, stabilnost
signala in podobno, je potrebna me-
toda, s katero je mogoče dobiti sliko
namestitve že v procesu načrtovanja.
Nekatera oblikovalska orodja uporab-
ljajo naknadno obdelani trirazsežni
pogled. Običajno so zasnovana v pro-
gramu AutoCAD, mehanskem siste-
mu, ki ne temelji na elektriki. Ta na-
knadno obdelani pogled lahko služi
za verifikacijo, vendar ne za ustvarja-
nje konceptov in preučevanje izvedlji-
vosti. Naknadno obdelani trirazsežni
pogled je tudi prepočasen, da bi ga
uporabljali za izbiro enega od mno-
gih konceptov.
Če poskušamo te funkcije opraviti na
2D modelu, je to težko in zamudno,
pogosto nastopijo napake. Pri 2D
mora uporabnik ustvariti silicijevo

Embalaža »Area
ploščico in z njo upravljati (samo si-
licijeva ploščica, pakirana naprava ali
mešano), in sicer kot z nizom skladnih

Array« brez svinca

ali neskladnih pravokotnikov. Pri takš-
nem načinu je težko videti položaj
določene ploščice v namestitvi. Če je
med ploščicama potreben razmik pre-
vleka, je težko razločevati med prevle-
ko in ploščico. Poleg tega je tukaj še
2D problem zaradi spojev žic. Pri 2D
načinu spoji žic spominjajo na krožnik
zavozlanih špagetov, kjer načrtovalec
ali EDA načrtovalno orodje ne moreta
videti ali razumeti težko opredeljivega
Z-osnega elementa.
Ko je načrt namestitve končan, lahko
uporabnik vidi in uporablja 3D po-
nazoritev prave namestitve silicijevih
ploščic ter preizkuša profil ožičenja -
njegove lastnosti in naloge, prav tako
lahko izvede preizkus vezljivosti, kar
je posebno pomembno pri več vrstah
žic. Ko je koncept namestitve potrjen
za ustreznega, je nameščen na načrt
podlage, ki je podoben komponenti
embalaže. S tem ko IC‑embalaža po-
staja kompleksnejša in vsebuje več
silikona IP za večjo vrednost naprave
ter hkrati ohranja majhno površino za
PCB, se izziv za načrtovalca razširi v
območje vertikalnega načrta name-
stitve silicijevih ploščic. EDA orodja
morajo začeti prepoznavati Z-os v
3D, da bi načrtovalci in arhitektekti
lahko zagotovili konkurenčnost na
današnjem hitro razvijajočem se trgu
visoke tehnologije. balaža je bila prvotno ustvarjena kot
MALCOLM WARWICK, generalni direktor podjetja PCB Assembly RD&E, in
STEVE DOWDS, vodja načrtovanja proizvodnje
Polnila se veliko uporabljajo pri sestavljanju embalaže »Area Array«
kot BGA (ball grid arrays) in CSP (chip-scale packages) v PCB - na osno-
vi več tankih slojev. Učinkovita so za izboljšanje zanesljivosti spojnega
mesta. S tem preprečujejo učinek neujemanja koeficienta toplotnega
raztezanja (CTE) med vmesno embalažo, spojnim mestom in PCB. Ven-
dar pa nanos polnila poveča stroške materiala in povzroči dodatne ko-
rake v procesu sestavljanja standardnih SMT‑proizvodnih postopkov.
Na zanesljivost vezja sestavljene em- tehnologija, ki naj ne bi uporabljala
balaže Area Array močno vpliva model polnila, in sicer z namenom zniže-
embalaže, razmik spojev, premer spo- vanja stroškov. Vendar pa v praksi
jev in končna višina spojnega mesta. mnogi sestavljavci še vedno raje upo-
Proizvajalci prenosnih sistemov, kot rabljajo neke vrste protiukrep za ne-
so digitalne kamere s funkcijo fotoa- ujemanje CTE. Podatek poskusne em-
parata (camcorder), mobilni telefoni, balaže chip-scale brez svinca kaže, da
digitalne kamere, uporabljajo emba- gre za pametno potezo – zanesljivost
lažo fine-pitcharray. S tem nadaljujejo spojnih mest brez svinca je nižja kot
trend čim manjše velikosti in čim nižje pri spojih s svincem pri embalaži, ki
teže. Trend embalaže z višjo gostoto je izpostavljena velikim splošnim pri-
v vedno bolj neugodnih okoliščinah tiskom. Dejavniki, ki povečajo splošne
(toplotni pritiski, padci, upogibanje in pritiske, vključujejo nizko stransko vi-
zvijanje) je gonilna sila industrije, saj šino v primerjavi s celotnimi dimenzi-
uporablja polnilne materiale embala- jami embalaže, neposredno pritrditev
že »Area Array«, ki zagotavlja daljšo na podlago s spajkanimi spoji in veli-
življenjsko dobo. T. i. chip-scale em- ke temperaturne razlike pri uporabi.
Hitro manjšanje medpovezovalnih
20
Raziskave
Raziskavein
in razvoj
razmikov, povečana gostota vezja na
plošči in povečan prodor elektronike
v zelo negostoljubno avtomobilsko,
telekomunikacijsko, letalsko in dru-
go okolje pomenijo, da morajo pro-
izvajalci čim hitreje poiskati ustrezne
CSP‑polnilne materiale in procese za
sestavljanje brez svinca.
Namen polnila je povečanje zaneslji-
vosti rebrasto razvrščenih medseboj-
nih povezav s porazdelitvijo pritiskov
po površini podnožja, ne dopušča
njihovega dobro znanega kopiče-
nja na spojne kroglice. Najpogosteje
uporabljana so kapilarno nanesena
polnila. Ta se navadno nanesejo po
zataljevanju z reflowom in so nare-
jena tako, da se razmeroma hitro
posušijo pri zmernih temperaturah
(30 minut pri 130 °C), s čimer se iz-
ognemo morebitnim poškodbam na-
prav, ki so občutljive na temperaturo.
Druge formule so namenjene hitremu
sušenju pri visokih temperaturah (pet
minut pri 150 °C). Nastop formul za
hitro sušenje omogoča uporabo pol-
nil s kapilarnim nanosom pri napra-
vah, kjer je hitrost procesa največjega
pomena; na primer pri proizvodnji
mobilnih telefonov, prenosnih naprav
in potrošniških izdelkov. Po sušenju
so polnila s kapilarnim nanosom od-
porna proti zataljevanju brez svinca
do splošno sprejetega maksimuma
260 °C, ne da bi izgubila svoje last-
nosti. Zato so uporabna pri procesih
brez svinca.
Alternativne tehnologije polnil
Netekoča polnila se nanašajo po tiska-
nju spajkalnega maziva, vendar pred
nameščanjem komponent. Sušenje
nastopi v isti fazi kot zataljevanje ve-
ziva. Ko izbiramo polnilo za uporabo
pri sestavu brez svinca, je pomembno,
da ne upoštevamo le najvišje možne
temperature, ki jo je komponenta
sposobna prenesti, ampak tudi njeno
obnašanje med sušenjem.
Da bi se komponenta pri spajkanju
sama poravnala, so netekoča polnila
zasnovana tako, da ostanejo teko-
ča do vrhunca zataljevanja z reflow
profilom. Polnilo, ki je osnovano za
SnPb‑zataljevanje, se bo posušilo pre-
hitro, če je izpostavljeno profilu brez
svinca. Posledično samoporavnave ne
bo, donos pa bo padel. Za združljivost
s sestavom brez svinca morajo biti
razvoj
netekoča polnila preoblikovana tako,
da se začnejo sušiti na poznejši točki
profila zataljevanja, na primer pri viš-
ji temperaturi. Nove formule morajo
biti preoblikovane za uporabo v novih
embalažah brez svinca. Tak korak je
najbolje izvedljiv v sodelovanju z do-
baviteljem materiala. Še boljša rešitev
je, da je polnilo dobavljeno kot del
popolnoma kvalificiranega seta ma-
terialov, kar prihrani čas in dodatno
prilagajanje ter jamči združljivost z
vsemi sestavnimi materiali.
Polnilo za spajanje robov
Različica na temo predhodnega na-
nosa snovi za zmanjšanje pritiska za
poenostavitev nanosa in pospeševa-
nje procesiranja je tudi nanos pik lepi-
la na robove CSP‑plošče, kjer je pritisk
navadno največji. To pospeši sestavlja-
nje z odpravo korakov poznejšega na-
našanja polnila in sušenja ter zmanjša
stroške.z zmanjšanjem nanosa polnila
in sušenja
S to tehniko se nanese dovolj lepila,
da se izniči vpliv pritiskov iz okolja.
Navadno se kot material uporablja
enokomponentno epoksi lepilo v te-
kočem stanju s tiksotropskimi značil-
nostmi, ki so primerne za uporabo
pri SMT. Tako kot za netekoče pol-
nilo brez svinca je tudi za to lepilo
značilna visoka temperatura sušenja
med procesom zataljevanja s samou-
ravnavanjem površinskih komponent
pred pritrditvijo lepila. V primerjavi
s kapilarnim nanosom in netekočim
polnilom to lepilo učinka pritiska ne
22
izniči povsem, vendar je hitro. Zanj
je značilna manjša stopnja obrabe iz-
delka. Lepila za spajanje robov, ki so
trenutno na trgu, so takšna, da se vez
lepila pretrga pri temperaturah, večjih
od temperature standardnega zata-
ljevanja spajkalnega mesta (220 °C),
kar omogoča preprosto odstranitev
in zamenjavo komponent, pritrjenih
na površino. Lepilo se lahko ponov-
no uporabi, zato lahko enostavno
zamenjamo čipe z okvaro. S tem se
zmanjšajo primeri, ko je treba zaradi
ene napake zavreči celo ploščo.
Tehnologija kotnih lepil je dobra reši-
tev za CSP‑embalažo s polnilom brez
svinca. Vendar pa morajo biti podo-
bno kot pri netekočih polnilih lastno-
sti materiala primerne za višje tempe-
rature zataljevanja polnil brez svinca.
Predhodno nanesena polnila
Kot alternativa opisanim tehnolo-
gijam polnil predhodno naneseno
polnilo optimizira proces izdelave.
Proizvajalec komponent nanese pred-
hodno plast polnila pred vstavitvijo
komponent, sušenje nastopi med po-
novnim zataljevanjem veziva. Sestava
plošč bo postala lažja, ker nanos pol-
nila ne bo več potreben, kar omogoča
visoko proizvodnjo in nižje proizvod-
ne stroške.
Povzetek
Prehod t. i. fine-pitch CSP‑komponent k
strukturi brez svinca je v praksi težji kot
v teoriji. Še posebno, ker imajo pritiski, ki
izhajajo iz CTE‑neujemanj, mnogo več-
ji vpliv na zanesljivost vezivne snovi brez
svinca zaradi večje fizične moči in tempe-
ratur procesiranja, ki so povezana z zmes-
mi spajkanih mest brez svinca. Sestavljalci
si želijo njihovo opustitev, vendar so dan-
danes ukrepi - kot je polnjenje - sedaj bolj
potrebni kot kdaj koli. Proizvajalci lahko
nadaljujejo z uporabo različic konvencio-
nalnega kapilarnega nanosa polnil v novih
embalažah brez svinca.
Predhodno nanesena polnila ali kotna le-
pila, ki se sušijo med zataljevanjem, po-
nujajo poenostavljeno rešitev. Nanos je
hitrejši, opravi se lahko z navadno SMT‑o-
premo, posuši pa se med zataljevanjem
brez potrebe po posebni sušilni peči. Ven-
dar je treba nove formule še izpopolniti,
oceniti in preoblikovati kot del popolne
rešitve materialov brez svinca. To bo po-
magalo CSP-jem, da nadaljujejo svojo
vztrajno razvojno pot in tako vzdržujejo
hitro rast na svetovnih trgih potrošniških
elektronskih izdelkov.

Visoko- Potrošniki o embalaži za tehnične aparate
Bistveno je, da varuje izdelek
frekvenčna
embalaža
Casey Krawiec
Vse več embalaže je narejene za vi-
sokofrekvenčne čipe z velikimi hitrost-
mi, še posebno po nedavni odobritvi
spektra nad 50 GHz. Takšna emba-
laža zahteva popolnoma nove para-
metre. S pomikom nad frekvenco 2
GHz se embalaža preneha obnašati
na »tradicionalen« električni način in
začne vstopati v območje mikrovalov.
Osnovne zahteve embalaže ostajajo
enake. Embalaža mora varovati čip
pred okoljem, biti mora združljiva z
naslednjo stopnjo sestave, oddajati
toploto in omogočati preprosto upo-
rabo. Za embalažo nad frekvenco 2
GHz obstaja cel niz novih električnih
zahtev.
Za embalažo z nižjimi frekvencami so
na voljo standardi JEDEC. Za embala-
žo, ki deluje pri 5 GHz ali več, tovrst-
ni standardi ne obstajajo, ker ni bilo
tako velikih potreb; takšna embala-
ža se ne izdeluje v velikem obsegu.
Bolj zapleteno električno delovanje
pri visokih frekvencah otežuje razvoj
standardov in standardne embalaže.
Kakšne so torej možnosti? Kako iz-
brati embalažo, če standardov ni na
voljo? Ali mora biti vsaka embalaža
narejena po meri? Ali ne bi bila zato
embalaža še dražja in kaj bi to pome-
nilo za čas dobave?
Čeprav mnogo podjetij izdeluje em-
balažo s specifično uporabo, ki deluje
z ozkim razponom frekvenc, je bolje
izbrati podjetje, ki izdeluje embalažo
široke uporabe, ki deluje v širokem
razponu frekvenc. Najbolje je, če de-
lujejo od enosmernega toka do čim
višje mogoče frekvence. Načrtovalci
embalaže bi se morali osredotočiti
na določeno tehnologijo embalaže
in razširiti njeno delovanje do meja,
ki jih fizika še dovoljuje. Prav tako je
boljše sodelovanje s podjetjem, ki ima
več kot eno osnovno tehnologijo pa-
kiranja. kakšnemu znancu, ki jih potrebuje. Na
Potrošniki pri embalaži za tehnične
predmete niso občutljivi na njen iz-
gled. Odločilna je njena varnostna
funkcija. Pri materialih naj bi bila
najustreznejša stiropor in karton.
Na vprašanje, kaj storijo potrošni-
ki z odpadno embalažo za tehnične
aparate in kaj z odsluženimi aparati,
pa je v modi načelo, znajdi se, kakor
veš in znaš. Čeprav se potrošniki, ki
smo jih anketirali v celjskem centru
Merkur na Hudinji, zadevajo pomena
reciklaže.
Andrej Goluf, študent:
Embalaža mora
biti takšna, da se
predmet v njej ne
poškoduje. Če je
to škatla, napol-
njena s kartonom,
stiroporom ali čim
drugim, pa ni važ-
no. Drugače mi
embalaža ni po-
membna, ampak
le vsebina. Od odpadne embalaže po-
sebej sortiram le kartonske škatle, bolj
specifično embalažo pa zavržem med
normalne odpadke, saj jih enostavno ne
morem dati kam drugam. Ko pa aparat
preneha delovati, kolikor je le mogoče
uporabim nekatere dele. Sam se veliko
ukvarjam z elektroniko, tako da mi mar-
sikaj prav pride, ostalo pa dam bodisi ser-
viserjem, bodisi v smeti.
Robert Gačnikar, študent:
Pomembno se mi zdi, da je artikel v em-
balaži dobro zaščiten pred udarci, da se
med transportom ne poškoduje. Važno
je, da je embalaža vodotesna, saj lahko
vlaga artiklu močno škoduje. Prav tako
je nujno, da je lahka za uporabo, torej
da niso vsi vijaki, matice in podobni deli
skriti nekje globoko v stiroporu, kjer jih
ne najdeš ali pa jih izgubiš. Ampak po-
navadi sta stiropor in škatla čisto v redu.
Med nakupom niti nisem pozoren na
embalažo, razen v toliko, da je varna.
Z odpadno embalažo ravnam različno.
Če se le da, jo uporabim ponovno, kot,
denimo, kartuše za printer. Prizadevam
si za reciklažo, kjer je le mogoče. Če ne
gre ne eno, ne drugo, pa ostanek vržem
stran. Pravzaprav podobno ravnam tudi
z odsluženimi aparati – ponavadi jih dam
21
pokvarjenih pa se mi nabira prah. A jih
bom zdaj enkrat vrgel stran, kaj pa naj
drugega naredim?
Anton Krofljič, zastopnik za diagno-
stiko:
Najboljše je, da
je kar stiroporna
ter odporna na
udarce. Zdi se
mi, da toplotna
izolacija ni tako
pomembna. Ker
delam v firmi, ki
se s tem ukvarja,
vem, kako to gre.
Ponavadi artikel
najprej obložimo s stiroporom, nato pa
ali zavijemo v papir oziroma karton, ali
pa ga damo v lesen zaboj. Embalaža mi
ne pomeni prav dosti, pomemben mi je
izdelek. Z odpadno tehnično embalažo,
kot so kartuše, se srečujem večinoma v
firmi. Ker smo ekološko osveščeni, za
večino tega poskrbimo sami, nekatere
bolj specifične ostanke pa odvaža za-
stopnik sam. Zaenkrat starih aparatov
še ne premorem, sem pa videl, da so
pogoste akcije 'staro za naovo', ki se mi
zdijo kar dobra ideja. Važno je, da se re-
ciklira, kar je le mogoče.
Mina Gregorčič, dipl. ekonomistka:
Zame je definitivno najpomembnejša
dobro oblazinjena embalaža, no, takšna,
da se artikel ne poškoduje. Embalaža se
mi zdi kar pomembna, sploh pri teh apa-
ratih, da se med transportom ne poško-
dujejo. No, tehnično embalažo ponavadi
vržem kar stran, saj se čutim prostorsko
omejena, če je toliko reči okrog mene. Ko
pa elektronski aparati ne služijo več svo-
jemu namenu, jih čaka odpad.
Boštjan Godnik, ekonomski tehnik:
Meni se zdi naj-
primernejša em-
balaža za aparate
kar karton. Tudi
sicer embalaži ne
posvečam prav
veliko pozornosti.
Za to vrsto emba-
laže žal pri nas ni
razvite posebne
reciklaže. Starih
aparatov pa ne mečem stran in se mi
doma kar množijo.
 22
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje
Novosti pri ravnanju z embalažo
Višji cilji
mag. Dušan Marc, MOP
Izvirna direktiva o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC je bila
prvič dopolnjena v letu 2004 z direktivo 2004/12/EC, ki je začela
veljati 18. februarja 2004. Ta članicam EU postavlja predvsem
nove, višje zahteve za doseganje deležev recikliranja in prede-
lave odpadne embalaže. Rok za prenos v nacionalni pravni red
je najkasneje do 18. avgusta 2005.
Slovenija je ob upoštevanju že doseže-
nega prehodnega obdobja za dosega-
nje zahtev iz izvirne direktive do konca
leta 2007 tudi za nove zahteve dosegla
prehodno obdobje, in sicer do konca
leta 2012. Formalno je to urejeno z
drugo dopolnitvijo izvirne direktive,
direktivo 2005/20/ES z dne 9. marca
2005. Slovenija bo do konca tega ob-
dobja morala zagotavljati:
– do 31.12.2012 doseči masni de-
lež predelave ali sežiganja odpadne
embalaže v sežigalnicah odpadkov
z energetsko izrabo v višini najmanj
60%,
– do 31.12.2012 doseči masni delež
recikliranja odpadne embalaže v vi-
šini od 55 do 80%,
– do 31.12.2012 doseči najmanjše
masne deleže recikliranja za posa-
mezne materiale, in sicer:
– 60% za steklo,
– 60% za papir in karton,
– 50% za kovine,
– 22,5% za plastiko, upoštevajoč iz-
ključno material, ki se reciklira nazaj
v plastiko, in
– 15% za les.
Tudi glede ureditve poenotenja v po-
ročanju je bil v letu 2005 korak naprej.
Evropska komisija je po temeljiti ana-
lizi, predvsem slabosti v dosedanjem
poročanju 15 držav članic, kmalu prišla
do zaključka, da razširitev EU z novimi
10 članicami zahteva poenostavitev in
poenotenje tudi na tem področju. Po
odločbi komisije 2005/570/ES, ki do-
loča preglednice za sistem zbirke po-
datkov, bodo »stare« članice morale
posredovati podatke za leto 2003 že
do 30. junija 2005, »nove« članice pa
Promocija
leto kasneje.
22
Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in
predelavo, vključno z recikliranjem, je
za sistem prepoznavanja in razvrščanja
materialov odpadne embalaže Evrop-
ska komisija že v letu 1997 določila
sistem prepoznavanja embalažnih ma-
terialov. Za sistem prepoznavanja je z
odločbo komisije 97/129/ES določeno
oštevilčenje in okrajšave. Uporaba si-
stema oštevilčenja in okrajšav je po od-
ločbi komisije prostovoljna.
V letu 2005 je bil glede izvajanja za-
htev direktive o embalaži in odpadni
embalaži pomemben napredek dose-
žen tudi na področju uporabe standar-
dov. Evropska komisija je s sporočilom
(2005/C 44/13) v februarju 2005 obja-
vila naslove in reference šestih harmo-
niziranih standardov, ki so v podporo
direktivi, in sicer o zahtevah glede upo-
rabe standardov na področju embala-
že in odpadne embalaže (EN 13427),
o zahtevah za proizvodnjo in sestavo,
vključno s preventivo z zmanjševanjem
pri izvoru (EN 13428), o večkratni upo-
rabi (EN 13429), o zahtevah za emba-
lažo primerno za predelavo s snovnim
recikliranjem (EN 13430), o zahtevah
za embalažo primerno za energetsko
predelavo, vključno z določitvijo naj-
nižje kurilne vrednosti (EN 13431) in
o zahtevah za embalažo primerno za
kompostiranje in biorazgradnjo (EN
13432).
Izpostavljena problematika pomeni
ključna izhodišča za pripravo spre-
memb in dopolnitev obstoječih pred-
pisov s področja ravnanja z embalažo
in odpadno embalažo. Jesenski čas bo
torej na vsak način prinesel precej no-
vosti na tem področju.
 23

Promocija Promocija
24
Aktualno
Aktualno

Sejem Grafika in pakiranje

Razstavljavci
zadovoljni z obiskom
Na sejmu Grafike in pakiranja v Celju, ki je letos segel tudi na področje tizacijo proizvodnje, robotiko, paleti-
embalaže, se je predstavilo več kot 120 razstavljavcev iz petnajstih zacijo, različne načine in možnosti pa-
držav. Med razstavljavci je bilo veliko novih podjetij. Področje emba- kiranja. Podjetje Pakman d.o.o. iz Celja
laže ima vsak dan večjo težo, kar so pokazale sejemske predstavitve. ponuja te storitve, imamo tudi lastno
Spreminja se tudi miselnost o tem, kakšen vpliv na trženje izdelkov proizvodnjo. Na sejmu smo pokazali
ima kakovostna, naravi prijazna in za varnost izdelkov primerna em- stroj, s katerim je mogoče avtomat-
balaža. Kaj se dogaja na trgu embalaže in kaj so razstavljavci pokazali sko pakiranje oziroma transportiranje,
na sejmu, smo povprašali nekatere predstavnike podjetij, obiskovalce nalaganje palet itd. Vse je namreč
pa o tem, zakaj so se odločili za obisk sejma. avtomatsko. Na sejmu smo predvsem
utrdili vezi z znanimi kupci, s svojimi
stalnimi strankami. Smo uveljavljeno
Marjan Rogelj, komercialni za- moram poudariti, da smo mlado pod- podjetje, že trideset let delamo na tem
stopnik podjetja Slopak, d.o.o.: jetje, ki ima sedež v Ljubljani, to pa je področju. Zelo sem zadovoljen z orga-
»Slopak je družba, ki upravlja nacio- naš drugi sejem. Kljub temu se lahko nizacijo sejma, prav presenečen sem
nalni sistem ravnanja z odpadno em- pohvalimo, da imamo v tem trenutku nad tolikšnim obiskom, še posebno,
balažo. Zagotavlja prevzem odpadne že več kot tisoč pogodb s partnerji v ker ljudje vedo, kaj želijo.«
embalaže zavezancev na celotnem slovenskem gospodarstvu. Ne smem
ozemlju naše države in izvaja tudi pozabiti naše akcije, ki smo jo orga- Jože Bogataj, pomočnik direktor-
brezplačno svetovanje ter izobraže- nizirali skupaj z Eko šolo, in sicer nosi ja, Viro Pakirni stroji:
vanje. In to smo želeli predstaviti na naslov Embalaža vse okrog nas. Na- »Na tem sejmu predstavljamo med
letošnjem sejmu v Celju. Kako pa po- men te akcije je predvsem ozaveščanje drugim avtomatski stroj za pakiranje
teka prevzem? Na podlagi pogodbe, v in obveščanje otrok o ločenem zbira- v vrečke. Njegova glavna posebnost je
kateri so opredeljene obveznosti pod- nju odpadkov, gre za papir, steklo in v tem, da sproti sešteva izdelke. Sešte-
jetja in dolžnosti družbe Slopak do embalažo. Akcija je zelo odmevna.« va jih avtomatsko, tako da natančno
tega podjetja. Zelo veliko ljudi se je za- vemo, koliko jih imamo oz. želimo za-
nimalo za ta način, seveda pa smo jim Jure Lilija, komercialni direktor, pakirati. S tekočega traku gredo na-
odgovorili, da so naši nasveti odvisni Pakman d.o.o.: ravnost v pakirni stroj. To pa je v tem
od vrste embalaže, prenos obveznosti »Na sejmih nismo pogosto, tokrat zato procesu zelo pomembno. Stroj je zelo
pa je mogoč do leta 2007. Sicer pa bolj natančno predstavljamo avtoma- aktualen, sploh če moramo zapakira-

Marjan Rogelj Jure Lilija Jože Bogataj

22

ti veliko število različnih kosov, za kar
potrebujemo večje število delavcev.
To pa je drago. Zaradi naštetega smo
se odločili predstaviti na sejmu ravno
ta stroj. Sicer pa sem z organizacijo
sejma zelo zadovoljen, sem prijetno
presenečen, sploh, ker Grafika in pa-
kiranje prvič nastopata skupaj. Podjet-
je Viro Pakirni stroji iz Vrhnike deluje
že štirideset let, vse stroje delamo po
naročilu. Nismo uvozniki. Delamo po
zahtevah kupcev, eni namreč pakirajo
v vrečke, drugi v škatle… Včeraj je bilo
sploh veliko zanimanja med ljudmi, še
dihati se ni dalo. Prepričan sem, da
bo čez dve leti ena hala na sejmu na-
menjena samo strojem za pakiranje.«
Marija Menard, komercialistka,
Valkarton:
»Valkarton iz Logatca je največji slo-
venski proizvajalec in izvoznik valovi-
tega kartona, embalaže iz valovitega
kartona ter prodajne potiskane emba-
laže iz kartona. Na sejmu smo razstav-
ljali marsikaj, od embalaže unikatnih
izdelkov podjetij, s katerimi sodeluje-
mo, do transportne embalaže, v kate-
rih je večja količina nekega izdelka. S
sejmom smo zelo zadovoljni, ljudje so
nad našo predstavitvijo prijetno pre-
senečeni. Tukaj je lep ambient, naše
stole in mize iz kartona so vsi opazili.
Z njimi tudi dokazujemo, kaj vse je
moč narediti iz tega materiala. Sicer
pa se udeležujemo vseh sejmov doma
in v tujini in sledimo trendom.«
Janko Jelenc, predstavnik podjet-
ja KMS, d.o.o. iz Šenčurja:
»Predstavljamo podjetje Krauss Maf-
Marija Menard
fei Kunststofftechnik GmbH, proiz-
vajalca strojev za brizganje plastike iz
Münchna. Poleg tega predstavljamo
razno opremo, ki je povezana s tem
strojem, to so transportni, dozirni
in sušilni sistemi za granulat podjet-
ja Colortronic in temperirne naprave
podjetja Single iz Nemčije, proizvajal-
ca robotov Sepro Robotique iz Franci-
je, stroje za razrez materiala nemške
firme Berhringer ter obdelovalne in
vrtalne stroje firme Heller, prav tako
iz Nemčije. Glavna novost in pred-
nost novih strojev za brizganje plasti-
ke CX serije do 160 ton zapiralne sile
je krmilnik MC5, ki predstavlja sedaj
že peto generacijo krmilnikov. Novi
krmilnik MC5 prinaša večjo fleksibil-
nost, nove aplikacijske rešitve pri sle-
denju in kontroli proizvodnega proce-
sa ter enostavnejši in prijaznejši način
upravljanja in ravnanja. Strankam, ki
so nas v teh dneh obiskali, smo prika-
zali njegovo praktično uporabnost in
rešitve, ki jih prinaša. V času sejma je
imelo naše podjetje predavanje, kjer
so predstavniki firme Krauss Maffei
predstavili nove trende v avtomobilski
industriji. Prav tako mi je na letošnjem
sejmu všeč, da so panoge (orodjar-
stvo, plastika, embalaža itd.) na sej-
mu ločene po halah, tako da ljudje na
enem mestu najdejo tisto, kar jih za-
Janko Jelenc
25
nima. Pred dvema letoma so bile pa-
noge razvrščene neurejeno v različnih
halah, tako da je letos ureditev sejma
zares pohvalna.«
Robert Kovačič, vodja nabave, LIV
Plastika:
»V našem podjetju se lahko pohva-
limo z več kot pol-stoletno tradicijo
proizvodnje sanitarnih izdelkov. Na-
grajeni izdelek sodi v relativno ši-
rok program za opremo kopalnic in
sanitarij. Podometni splakovalnik je
namreč produkt, ki beleži na evrop-
skih trgih hitre trende rasti. Razvojno
gledano pa produkt vsebuje lastno-
sti najboljših na tem področju. Velik
poudarek smo namenili varčevanju z
vodo in uporabi zdravju neškodljivih
in okolju prijaznih materialov. Izdelek
ima poleg enostavne in hitre vgradnje
še več prednosti: trajnost in zaneslji-
vost delovanja, HDV polnilni ventil,
ki je neobčutljiv na trdo in umazano
vodo, patentiran varčevalni iztočni
ventil, nagrajen kot primer izjemne
inovativnosti, montaža je enostavna
in hitra, design nevsiljiv, primeren za
nepogrešljiv del sodobno opremljenih
sanitarnih prostorov. S tem produk-
tom dopolnjujemo obstoječ proiz-
vodni program in se uvrščamo med
najboljše na tem področju.«
Robert Kavčič
26
Za in proti
Za in proti

Ali Inpak ali

Grafika in pakiranje…
Ob pripravi in izvedbi letošnjega sejma Grafika in pakiranje so šujete, zakaj se naenkrat pojavljata dva
organizatorji, Celjski sejem, napovedali, da bodo poleg grafike sejma, potem vam lahko odgovorim le
in pakiranja, sledljivosti in označevanja, na sejem povabili tudi to, da na to vprašanje nimam odgo-
proizvajalce embalaže, kar so storili in tako začeli razvijati še vora. Pomurski sejem bo sejem INPAK
2006 in OSKAR 2006 zagotovo razpi-
en specializirani sejem v embalažni panogi. Ob Inpaku v Gornji
sal, ker čutimo do te prireditve in do
Radgoni namreč, ki je prav tako specializirani sejem za embala- Gospodarske zbornice Slovenije moral-
žo, že z dolgoletno tradicijo in na katerem podeljujejo oskarje za no zavezo in pričakujemo, da nam raz-
embalažne dosežke v Sloveniji. Ali v Sloveniji potrebujemo dva stavljavci in poslovni partnerji ne bodo
specializirana sejma iste vrste? Zakaj se je ob Inpaku, ki je lani obrnili hrbta samo zato, ker smo daleč
resda doživel med razstavljavci precej kritik, pojavil še Celjski od centra v nerazviti regiji ali ker Celj-
sejem? Komu bodo dali prednost razstavljavci in zakaj? Kakšne ski sejem želi organizirati vse sejemske
ambicije bi morala imeti organizator sejma in panoga pri razvo- programe v Sloveniji. Tudi mi končno
ju specializiranega sejma grafike, pakiranja in embalaže? lahko razpišemo obrtni sejem, vendar
ne vem, komu bi to koristilo. Sejem-
ska dejavnost je bolj zapletena, kot si
To so bila vprašanja, na katere smo žišču. Sejem INPAK skupaj z nateča- morda predstavljamo. Zelo enostavno
želeli odgovore nekaterih ključnih jem za slovenski Oskar za embalažo je namreč porušiti kakšno prireditev,
protagonistov v slovenski sejemski je v Gornji Radgoni od leta 1986 kot mnogo težje pa jo je ponovno postaviti
dejavnosti in embalažni panogi. bienalni sejem. Sicer pa je sejem INPAK na noge. Pomurje je res v tej tranziciji
star že častitljivih 50 let. Leta 1955 je in globalizaciji gospodarstva veliko iz-
Janez Erjavec, Pomurski sejem: bil namreč v Ljubljani organiziran prvi gubilo, ostaja pa še vedno stičišče štirih
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni sejem embalaže v takratni Jugoslaviji. držav in prijazno srečališče poslovnega
se prav tako po svojih močeh trudimo, Na Pomurskem sejmu smo po 20 let- sveta tega dela Evrope. Zato verjamem,
da bi ohranili že uveljavljene sejemske nem premoru ponovno obudili sejem da je Gornja Radgona poleg Ljubljane
blagovne znamke, tudi tiste, ki nam in kongres o embalaži, transportu in in Celja primerna osvežitev za promo-
ne prinašajo dobičkov. Nikomur ne tehniki pakiranja v letu 1986 in ga ne- cijo in poslovna srečanja.
jemljemo programov in vsebin, ampak prekinjeno organizirali vsako drugo
želimo korektno sejemsko dejavnost leto. Pokrovitelj sejma, kongresa in Nataša Vodušek, Celjski sejem:
na relativno majhnem slovenskem tr- Oskarja pa je ostala GZS. Če me spra- Družba Celjski sejem d.d. je aprila le-

Janez Erjavec Nataša Vodušek Darja Kocjan

22

tos pripravila 2. mednarodni sejem
GRAFIKA IN PAKIRANJE. Sejem je na
celjskem sejmišču skupaj s še tremi
specializiranimi sejmi FORMA TOOL,
PLAGKEM in LIVARSTVO potekal od
12. do 15. aprila 2005.
Prvič smo sejem grafike pripravili v
letu 2003, za pripravo sejma pa smo
se odločili na pobudo stroke, tiskar-
jev in grafičarjev. Med razstavljavci, še
posebej pa med obiskovalci, je naletel
na zelo ugoden odziv, saj so priredit-
ve te vrste v Sloveniji pogrešali. Prav
obiskovalci so bili tisti, ki so nas prvi
opozorili, da bi si ob področju grafi-
ke želeli na enem mestu ogledati še
ponudbo s področja pakiranja. Kas-
neje pa je prišla še pobuda s strani
nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo s
pakiranjem, da bi se želeli predstaviti
na tem sejmu. Zato smo na drugem
sejmu ponudbo razširili na področje
embalaže in celotnega pakiranja.
Rezultati letošnjega sejemskega čet-
verčka kažejo, da je poleg orodjarstva
največ obiskovalcev zanimala prav de-
javnost grafike in pakiranja. Obiskoval-
ci – v štirih dneh si je sejme ogledalo
14.000 obiskovalcev – so izrazili zado-
voljstvo nad povečanim obsegom sej-
ma, ki bo, po napovedih razstavljavcev,
v prihodnje še rasel. Ne le zaradi po-
gojev razstavljanja oz. najmodernejše
sejemske infrastrukture, temveč tudi
zaradi odziva domačih in tujih obisko-
valcev. Odločitev, da področje grafike
dopolnimo s področjem pakiranja, se
je tako izkazala za zelo pozitivno, saj
je večina razstavljavcev že napovedala
sodelovanje na sejmu čez dve leti še v
večjem obsegu. Odziv tistih, ki se le-
tos na sejmu še niso predstavili, so ga
pa obiskali, pa prav tako kaže, da se
sejmu obeta hitra rast. Sejem Grafika
in pakiranje bomo ponovno pripravili
čez dve leti, v aprilu 2007.
Vprašanje, ali Slovenija potrebu-
je enega, dva ali več specializiranih
sejmov na področju pakiranja, pa se
nam zdi povsem nepotrebno in nas
spominja na čase dirigiranega plan-
skega gospodarstva. O tem v svobod-
nem tržnem gospodarstvu odločajo
izključno razstavljavci in obiskovalci.
Razstavljavci znajo precej dobro oce-
niti, katerega sejma se bodo udeležili.
27
Promocija
Precejšnja sredstva, ki jih udeležba na
sejmu zahteva, bodo vložili le, če bo
sejem za njih poslovno uspešen. Obis-
kovalci pa ga bodo obiskali, če bodo
ocenili, da imajo na sejmu kaj videti.
Konkurenca je na področju sejemske
dejavnosti lahko samo pozitivna, od
nje imajo največ koristi razstavljavci,
saj smo organizatorji sejmov le tako
prisiljeni izboljševati svoje storitve.
Dogodki, kot so podeljevanje nagrad
za dosežke v panogi, so po našem
mnenju lahko le ena od oblik pope-
stritve obsejemskega dogajanja, ki pa
nima direktnega vpliva na poslovni uči-
nek predstavitve na sejmu. Ta je v naj-
večji meri odvisen od strukture in števi-
la obiskovalcev sejemske prireditve.
Darja Kocjan, TIM Laško:
Osebno menim, da v Sloveniji na po-
dročju embalaže prav gotovo zadošča
samo en specializiran sejem, kjer se
vsaki dve leti predstavijo novosti stro-
kovni in širši javnosti. Sejemsko doga-
janje mora biti ustrezno obogateno s
strokovnimi obsejemskimi dejavnost-
mi. Energija naj bo vložena v pridobi-
 28
Za in proti
Za in proti
Vlado Dodič
tev večjega števila tujih razstavljavcev,
še bolj pa ciljno usmerjenih obiskoval-
cev iz vsaj sosednjih držav. Kateri sejem
lahko razstavljavcem in obiskovalcem
ponudi več, tako da postane osrednji
in edini strokovni bienalni dogodek,
pa je vprašanje za oba sejma.
Vlado Dodič, GOPACK:
Slovenski proizvajalci strojev in em-
balaže potrebujemo dogodek, kjer se
bomo predstavili kupcem. Kje? Tam,
kjer je boljša organizacija in kjer so
boljše možnosti. Za Celje so znane
prednosti: odlična lokacija, razpolož-
ljiva sredstva za finančne stroške mar-
ketinga sejma, ki se naj bi v prihodnje
preimenoval v »peterčka«. Embalaža
in pakiranje morata biti kot sejem jas-
no opredeljena. Razmisliti pa bi bilo
treba o terminu zaradi svetovnih sej-
mov, kot so: INTERPACK 2008, TOTAL
BIRMINGHAM (UK), IPACK IMA (Mi-
lano, Italija). Kar zadeva Gornjo Rad-
gono, je res, da je tradicija na strani
Pomurcev. Je pa tudi res, da lokacija
in omejene finančne možnosti kritja
stroškov marketinga sejma niso v prid
Pomurskemu sejmu.
Razmišljam takole: organizacija speci-
aliziranega sejma, kot je bil INPACK, je
organizacijsko in finančno vprašljiva, je
pa zelo odprta možnost, da se navedeni
sejem izvede v okviru večjega dogodka.
Pri tem ugotavljamo, da sta obe obliki
– »peterček« v Celju in kmetijski sejem
v Gornji Radgoni ustrezni alternativi In-
packu. Za Celjski sejem je najpomemb-
nejše, da »četverček« oziroma, upamo,
»peterček«, privabi ustrezen strokoven
Promocija
kader tudi iz širše regije. Izkušnja na
kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je
22
Vojko Arzenšek
pozitivna, je pa vprašljiva z našega vidi-
ka glede termina.
Vojko Arzenšek, Adheziv:
Ali potrebujemo dva ali en sejem, sploh
ni merodajno vprašanje, saj organiza-
tor iz lastnih sredstev organizira sejem,
razstavljavci in obiskovalci pa se ga
udeležijo ali ne. Vsa leta smo opazovali
propadanje Inpaka, ki je bil lansko leto
v sramotno majhni obliki. Organiza-
torji zdaj skušajo sanirati škodo, ki so
jo naredili v prejšnjih letih, ko tega sej-
ma niso priključili h kateremu druge-
mu sejmu in bi se še nekako splačalo
obiskovalcu iz Primorske ali Dolenjske
sploh priti, po cesti polni zastojev in
šleperjev, v skrajni vzhodni del Sloveni-
je. Mi in večina poznanih se tega sejma
v nobeni obliki ne bomo več udeležili.
Celjski sejem se je pojavil zaradi naših
iniciativ po sejmu pakiranja.
Vsi bodo seveda dali prednost celj-
skemu pakirnemu sejmu - tako zaradi
obilice možnosti hkratnega ogleda
drugih sejmov, kakor tudi enostavnej-
šega dostopa iz vseh delov Slovenije.
Obiskovalci po službeni dolžnosti si
na celjskem sejmu zaslužijo vsaj dnev-
nico, saj je zaradi četverčka veliko
možnosti za ogled, na zadnjem Inpa-
ku v Radgoni pa so si tisto malo halo
ogledali v 15 minutah. Torej, če direk-
tno sprašujete za mnenje: naj živi in
se razvija celjski pakirni sejem.
Bojana Leskovar,
Gospodarska zbornica Slovenije:
Kjer je trg, je konkurenca in kjer je
konkurenca, ima potrošnik možnost
izbire. Izbere tistega, ki mu ponuja
več in bolje.
 29

Promocija
Prihodnjič:
• Slovenske dileme pri termični obdelavi odpadkov in
odpadne embalaže • Embalaža za kemično industrijo
in nevarne odpadke • Darilna embalaža • Poslovni
optimizem embalažne panoge usiha? •
Izide septembra 2005

Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & Co.

Impresum
Embalaža & Co., strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovorna
urednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 5.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT -
oglasno trženje: fit media d.o.o. (Bežigrajska 9, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob
Kokalj (Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Jurij Šeme (Gospodarska zbornica Slovenije), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle
(Gospodarska zbornica Slovenije)
Celje, junij 2005
Promocija

22
Zlatorog oprema, d.o.o., podjetje za proizvodnjo pakirne tehnike, trgovino, zastopstva in storitve

Industrijska 13, 2000 Maribor, Tel.: +386 (0)2 228 36 60, Fax: +386 (0)2 252 32 91, E-mail: zlatorog-oprema@siol.net

ZLATOROG OPREMA d.o.o. se `e ve~ kot 30 let ukvarja s

proizvodnjo in razvojem pakirnih sistemov. Z izku{njami v
proizvodnji in projektiranju, smo se razvili v vodilno srednje-
evropsko podjetje na podro~ju proizvodnje in razvoja ovijalcev
palet, paletizacijskih sistemov in transportne tehnike.

V letu 2004 smo uspe{no zaklju~ili ve~ projektov v Evropi in

svetu, kot so na primer sistem polnjenja vre~ in paletizacije v
KEMA Puconci, sistem robotske paletizacije paketov v INA
Maziva Zagreb ter sistem paletizacije vre~ v Solani Tuzla... V
realizaciji imamo ve~ projektov, kot so robotski paletizacijski si-
stem FRESH Subotica, paletizacija vre~ v MC Bauchemie St.
Petersburg...

promocijsko sporo~ilo

www.zlatorogoprema.si
 Sem dolg, nežen, majhen in lep!
Je lahko še kaj več?

Sem majhen le 10 cm.

Sem dolg 280 lističev.
Sem zelo, zelo nežen.
In najlepši!
Sem eden, vreden za dva.

K O NTAKT:
Dobimo se v vaših prodajalnah!

Š I F RA:
Vaš Paloma soft touch Paloma d.d.
Sladki Vrh 1
SI-2214 Sladki Vrh
t: +386 02 6457 100

PALOMA SOFT TOUCH

f: +386 02 6457 107
Promocija

e: info@paloma.si
NOVA GENERACIJA PALOMINIH PAPIRJEV www.paloma.si