Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

39
PET je »in«, a krog ni sklenjen
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Izobraževanje o okolju, logistiki in embalaži

Razgradnja izrabljenih motornih vozil

PET is »in«, but the circle is not closed

The scrapping of used motor vehicles
Foto: iStock
C[hYWjehZ$Z$":kdW`iaWY$'&-"B`kXb`WdW

ÒVedno Þt in v vrhunski formi.Ó

Izdelki linije Zdravo ivljenje.
Poièite okusne izdelke linije Zdravo ivljenje, ki ustrezajo vsaj enemu od kriterijev zdrave prehrane> ¥ vsebujejo veliko prehranskih
vlaknin ¥ imajo nizko vsebnost maèob, zlasti nasièenih maèobnih kislin in holesterola ¥ nizko vsebnost sladkorja ali soli ¥ nijo energetsko
vrednost. Njihov izbor potrjuje Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Veè na www.mercator.si

Lahka [unka
Probiotièni sadni napitek 400 g
210 ml, brusnica ¥ nizka vsebnost maèob
¥ nizka vsebnost ¥ nizka vsebnost nasièenih maèob
nasièenih maèob
Ovseni kruh
250 g, pakiran
100 % sadni namaz jagoda
¥ vir prehranskih vlaknin
310 g
¥ brez dodanih sladkorjev, vsebuje
naravno prisotne sladkorje
¥ zmanjana energijska vrednost
zaradi manje vsebnosti sladkorja
promocija

u„•ˆ‡Œ—ˆê‘ˆŽ„ê‡’…•ˆŠ„Ꝅ–ˆ
EO-39-junij-June-08
Uvodnik Editorial Koncesionarji so,
avtomobilov ni
Nov dosje. Sistem je kot švicarski sir. Sistem
razgradnje izrabljenih motornih vozil v Slo-
veniji namreč. Skoraj nič ne »štima«. Lani so
koncesionarji dobili v razgradnjo le desetino
avtomobilov od tistih, ki so jih pridobivali. Ob
začetku uvajanja sistema so napovedovali šte-
vilo 30.000 in več izrabljenih motornih vozil.
Napačne ocene ali povsem na pamet sprejete
rešitve? Peter Tomše z Ministrstva za okolje in
prostor piše, da bi morali stimulirati lastnike k
drugačnemu ravnanju. Z ekonomskimi instru-
menti? Z nadzorom? Z drastičnimi kaznimi za
nelegalne avtoodpade?
Kdo je na potezi? Že zdaj lahko govorimo o čr-
nem okoljskem madežu.
Povsem drugače je z okoljskim izobraževa-
njem v Sloveniji. Ni univerze, ki ne bi razvi-
jala okoljskih programov. Bolonjska prenova
dodiplomskega in podiplomskega študija je
na pohodu tudi pri okoljskem izobraževanju.
Le vrednotenja študija ni prav veliko in glede
zaposlitve okoljskih strokovnjakov se ne da ve-
liko zapisati.
Priložnosti so?
In še trije poudarki.
Slovenska pošta načrtuje nove premike v logi-
stiki. Kmalu ne bodo več monopolist, zatrjuje
mag. Karmen Lebe.
Z reciklažo plastike v Sloveniji je tako, da Eko-
loški sklad daje sredstva za objekte in tehnologi-
jo, problem pa je, da ni kaj reciklirati. Razen če
plastiko uvozite.
Je pa dobro, da smo potrošniki prijazno spreje-
li pripravljene obroke sadja in solat v plastični
embalaži. Vsaj tako pravijo trgovci.
Jože Volfand,
glavni urednik
Uvodnik 3
There are concessionaries,
but there are no cars
A new file. The system resembles a Swiss cheese.
The system of decommissioning used motor vehi-
cles in Slovenia, that is. Hardly anything works.
Last year, the concessionaries managed to decom-
mission only one tenth of the cars out of those ac-
quired. When the system was introduced, 30,000
or more used motor vehicles were predicted. Incor-
rect estimations or decisions that were completely
made up? Peter Tomše of the Ministry of the En-
vironment and Spatial Planning writes that car
owners should be encouraged to act differently.
By means of economic instruments? Supervision?
Drastic penalties for illegal car dumping?
Whose move is it? We can already talk of a black
environmental stain.
It is completely different with environmental edu-
cation in Slovenia. All universities are developing
environmental programs. The Bologna reorgani-
sation of undergraduate and postgraduate study
is evident in the area of environmental education
as well. But there are not many study evaluations
and one cannot write much regarding the em-
ployment of environmental experts.
Are there opportunities?
And three more points:
The Slovenian postal service is planning new lo-
gistics movements. Soon, they will no longer be
monopolists, claims Karmen Lebe, MSc.
As far as the recycling of plastic in Slovenia is
concerned, the Environmental Fund grants re-
sources for the facilities and technology, but the
problem is that there is nothing to recycle. Unless
one imports plastic.
It is good, however, that consumers have gra-
ciously accepted the prepared meals of fruit and
salads – wrapped in plastic packaging. At least
that is what the merchants say.
Jože Volfand,
Editor-In-Chief
4 Vsebina EO-39-junij-June-08

39 Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VIII/39, junij 2008
Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging, environment and logistics, Issue VIII/39, June 2008

Vsebina / Contents
PET je »in«, a krog ni sklenjen
9 PET is »in«, but the circle is not closed
Embalaža boljša, kakovost prav tako
12 The Packaging of Salads and Fruit

14 Tiskarstvo živo kot še nikoli

16 Programov vse več, vrednotenja malo

Pošta ne bo več monopolist

20 The post will not be a monopolist anymore

25 Ljubljanski avtobusi že z biogorivom

29 Sistem kot švicarski sir

Precej slabše od pričakovanj, enako v EU

32 A lot worse than expected, the same in the EU
Odpadki so denar in še nekaj zraven
36 Waste is money and for good measure
Spremenimo naše ravnanje v okolju
38 From Waste to Resource Management

40 Zdravilne učinkovine pod lupo

Kmalu koristno polnilo za deponije?

42 A useful filling material for landfills?

44 Sežig ni primerna rešitev

45 Evropska komisija bo tožila Slovenijo zaradi okoljske odgovornosti

Partner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.

Impresum  Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala in
založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in
grafična priprava / Layout and graphic design: MAcomp d.o.o. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25,
3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast),
dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc in Mateja Krajnc.
Celje, junij 2008
Revija je brezplačna.
EOL-39-junij-June-08
 Visoka tehnologija z glamurom
Nova embalaža, ki jo je za Avonovo blagovno znamko
Anew Ultimate Age Repair Elixir izdelalo podjetje Rexam,
želi združevati visoko tehnološko črpalko in prestižno ste-
kleničko v glamurozno embalažo. Izdelek je namenjen negi
kože (proti staranju), zato je podjetje že z embalažo opozo-
riti, da gre za inovativno tehnologijo in uspešen produkt.
Solarni nahrbtnik Voltaic za napajanje
prenosnika
Solarne celice bodo postale sestavni del vsake-
ga nahrbtnika za prenosni računalnik iz zelo
preprostega razloga – zakaj ne bi računalnika
polnili, medtem ko ga ne uporabljamo. Toda
nahrbtnik podjetja Voltaic ni namenjen samo
prenosnikom, napolnimo lahko tudi druge
električne naprave, kot so Ipodi in mobiteli.
Da bi bila stvar še bolj okolju prijazna, so tor-
be Voltaica izdelane iz recikliranih plastenk,
zato je njihova proizvodnja sprejemljivejša kot
proizvodnja torb iz najlona. Solarne celice na
zunanji strani nahrbtnika so lahke, trdne in vo-
doodporne. Generator lahko proizvede do 14,7
Wattov, dovolj moči, da popolnoma napolni
standardni prenosnik z enodnevno izpostavlje-
nostjo sončni svetlobi, česar ni sposoben noben
drug nahrbtnik.
 Nenavadna steklenica Y za otroke
Vrhunski oblikovalec Yves Behar je
v partnerstvu Tomashom Arndtom
in oblikovalskim studiem Eastman
ustvaril novo nekonvencionalno ste-
klenico v obliki črke Y za novo organ-
sko in nizko kalorično pijačo Y Water.
Steklenica je oblikovana posebej za
osnovnošolske otroke, ki lahko em-
balažo ponovno uporabijo kot igračo,
sestavljanko ali igro. »Vzeli smo po-
polnoma nekonvencionalen pristop h grajenju podjetja, ki prodaja pijače, saj embalaža in komuni-
kacijska strategija temeljita na vrhunskem oblikovanju naših proizvodov. Oblikovanje uporabljamo
za posredovanje sporočila, ki je v sami srži znamke.« Predsednik uprave Y Water, Thomas Arndt,
pravi: »Embalaža je heroj naše znamke. Steklenica Y pomaga razločevati naš proizvod s tem, ko
stranke vključuje na način, ki je popolnoma nepričakovan.« Pijača bo na trg prišla v štirih okusih
in s štirimi funkcijami: za razvoj možganov, za razvoj kosti, za povečanje imunosti in za povečanje
mišične mase. Pijača ne vsebuje konzervansov, umetnih barvil ali sladil, kar je ključno za starše, ki
iščejo zdravo izbiro za svoje otroke.
Novosti 5
KRATKO,
ZANIMIVO
Odslej Costella tudi v steklu
Podjetje Uskok bo vodo Costello ponudilo
tudi v steklu. Kot je ob podpisu pogodbe za
postavitev tretje polnilne linije dejal Jože Bo-
žič, prokurist v Uskoku, bodo Costello, ki se si-
cer uvršča med naravne mineralne vode, začeli
konec leta polniti v steklenice iz stekla. Stekle-
nice bodo velikosti 0,25 in 0,75 litra. Vodo
Costello so potrošniki na trgu dobro sprejeli.
Lani je med negaziranimi vodami dosegla pe-
todstotni delež, letos, v prvih štirih mesecih,
pa že desetodstotnega. Poslovna pričakova-
nja v podjetju so še večja. Letos želijo doseči
15-odstotni delež in prodati 12 milijonov li-
trov vode. Kot je omenil Jože Božič, so letos
prejeli certifikat Svetovne zdravstvene organi-
zacije, ki ga podeljujejo le najbolj kakovostnim
vodam. V podjetju Uskok so pogodbo za do-
bavo in montažo nove polnilne linije za steklo
podpisali z ljutomerskim podjetjem ICS.
Sprememba na vrhu Aera
Milena Brezigar, ki je vodenje celjskega Aera
prevzela kot krizna menedžerka leta 1992, od-
haja v pokoj. Nadzorni svet Aera je za novega
direktorja imenoval Zvoneta Žepiča, ki je vo-
dil radeški Muflon, še prej, preden so Italijani
prevzeli Saturnus, pa je bil direktor embala-
žnega dela Saturnusa.
Ali imenovanje Zvo-
neta Žepiča pomeni
kaj več kot kadrovsko
spremembo, bo poka-
zala prihodnost. Naj-
večja lastnika Aera sta
Kapitalska družba in
Probanka, v zadnjem
času pa so se pojavljale
govorice o prevzemu
Aera. Milena Brezigar
je ob odhodu deja-
la, da so pred Aerom zahtevne naloge zaradi
razmer na trgu, razmerja med dolarjem in
evrom, ker so dolarski ponudniki proizvodov
bolj konkurenčni, zaradi cen nafte, prodora
proizvajalcev z azijskih trgov in stagnacije
oziroma recesije v Evropi. Aero se je specia-
liziral na področju samolepilnih materialov,
glavni produkti pa so lepilno-odlepilni bloki,
samolepilni trakovi in etiketni materiali.
V Pivki ustanovljen COVEVO
Vlada RS je z občino Pivka podpisala pogod-
bo o ustanovitvi javnega zavoda Center za ob-
novljive vire energije in varstvo okolja (CO-
VEVO). Vlada je do imenovanja direktorja
javnega zavoda COVEVO, vendar najdlje za
eno leto, za vršilca dolžnosti direktorja ime-
novala Jureta Lebna.
Z vzpostavitvijo COVEVO želi vlada vzpod-
bujati učinkovito rabo energije (RE) in širšo
uporabo obnovljivih virov (OVE). Hkrati bi
tako zagotavljala izpolnjevanje usmeritev in
resolucij EU ter Republike Slovenije na po-
dročju URE in OVE. Slovenija je namreč med
prednostne usmeritve ti dve področji uvrstila
tudi v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2023,
Državnem razvojnem programu in v Nacio-
nalnem akcijskem načrtu za energetsko učin-
kovitost za obdobje 2008-2016.
6 Novosti EOL-39-junij-June-08

KRATKO,
ZANIMIVO
COVEVO bo javni zavod. Spodbujal naj bi
gospodinjstva, privatni in javni sektor k bolj
racionalni rabi energije in povečani uporabi
OVE. Center naj bi skrbel tudi za pripravo
projektov, informiranje, ozaveščanje in izo-
braževanje ter povezovanje različnih akterjev
na področju trajnostne rabe energije. V Slo-
veniji so bili v preteklih obdobjih že aktivni
različni spodbujevalni programi, ki pa jih je
potrebno prilagoditi novim prioritetam in
usmeritvam. Center bo poskrbel za povezo-
vanje med posameznimi izvajalci aktivnosti v
povezavi z OVE in URE. Vlada RS je center  »NO PLASTIC« webkamera & USB-
ustanovila v Pivki zaradi decentralizacije oz. razdelilnik
dekoncentracije državnih institucij. Ne, to nista igrači, temveč popolnoma funkci-
onalna in okolju prijazna webkamera in USB-
Google izdal mapo globalnega razdelilnik, pri katerih se je proizvajalec United
segrevanja Pepper namesto za plastiko odločil za recikli-
Googlova skupina Podnebne spremembe v rane in obnovljive materiale, kot sta tekstil in
našem svetu je ustvarila animiran zemljevid papir. Iz njih sta izdelana elektronska oprema in
Zemlje, ki ilustrira potencialni učinek glo- embalaža zanjo. V plišasti kameri Lili in USB-
balnega segrevanja v tem stoletju. Zemljevid razdelilniku Oskar ni ničesar iz plastike, kar je
si lahko ogledamo na računalniku z uporabo brez primere pri izdelavi elektronske opreme.
programa Google Earth. Uporabniki si lahko
ogledajo, kako se Zemlja ogreva v različnih
časovnih obdobjih do leta 2100 (po srednjem
scenariju učinka toplogrednih plinov), naj-
več pozornosti pa pritegnejo drastične spre-  NOKIA z mobiteli iz biorazgradljive plastike
membe temperature na polih, kjer simulacija Da bi prenosni telefoni oz. njihove komponente
predvideva kar dvoštevilčni dvig temperature. postali okolju prijaznejši, se je NOKIA odločila,
Vsekakor vredno obiska. da bo letos na trg poslala kar štirideset različnih
modelov prenosnih telefonov, katerih okvir-
JAPTI prejel priznanje ji bodo narejeni iz biorazgradljive plastike ali
JAPTI je prejel nagrado založniške hiše World recikliranega aluminija (Nokia Remade). Prav
News Media, in sicer v kategoriji najobetav- tako bo biorazgradljiva tudi plastična embalaža,
nejše lokacije za tuje neposredne naložbe v v kateri bomo dobili nov prenosni telefon. Tudi
regiji CEE. Slovenijo je že kar nekaj časa te- baterije bodo okolju prijaznejše, saj bodo obli-
pel sloves, da ne ustvarja privlačnega okolja
kovane z namenom recikliranja, kar pomeni, da
za tuje vlagatelje. Revija World Finance (WF)
bodo vsebovale manj nevarnih snovi.
vsako leto podeljuje priznanja za dosežke na
posameznih področjih gospodarstva in s tem
povezanih storitev. Poleg agencije JAPTI so
priznanje v regiji CEE tako prejeli še slova-
ško ministrstvo za gospodarstvo za najboljše
davčno okolje 2008, v kategoriji najboljše za-
konodajno okolje pa si jo je prislužil Invest in
Romania. ITD Hungary je letos poskrbel za
najbolj izboljšano poslovno okolje, črnogor-
ska agencija za ekonomsko prestrukturiranje
in tuje investicije pa je postala najboljša priva-
tizacijska agencija.
Peter Ješovnik, direktor JAPTI, je izjavil, da je
k nagradi najbrž pripomoglo slovensko pred-
sedovanje EU in dodal: »Vsaka stvar pomaga,
tudi taka priznanja, vendar pa se samo zara-
di njih tujci še ne bodo odločali za nas. Pred
vsako naložbo so namreč potrebne natančne
analize, poleg tega je konkurenčnih destina-
cij ogromno. Smo pa veseli, da nas v tej gneči
kdo opazi.«

V Ekorgovem klubu je živahno

Mestna občina Celje, ki je v šolskem letu
 Reciklirani zvočniki Fashionation
2005/06 ustanovila okoljski klub za mlade,
Izdelani iz 100-odstotno recikliranih materia-
imenovan Ekorgov klub, je tudi letos poskrbe-
lov, ti zvočniki ponujajo prvovrstno kakovost
la za izvedbo več programov s področja odgo-
vornega ravnanja z okoljem. V klubu sodeluje
zvoka in praktičnost uporabe, saj se dajo pre-
vseh 10 celjskih osnovnih šol (tudi OŠ Glazija prosto razstaviti. Tudi cena je zelo ugodna; na
s svojim prilagojenim programom), glavni ameriškem trgu stanejo 15 USD in jih je mogo-
namen kluba pa je razvijanje in ohranjanje če dobiti v več barvah.
EOL-39-junij-June-08 Novosti 7

KRATKO,
ZANIMIVO
pozitivnih okoljskih vrednot ter spodbujanje
osnovnošolcev k poznavanju odgovornega
ravnanja z odpadki. Osnovnošolci pod okri-
ljem Ekorga skozi vse šolsko leto sodelujejo v
več programih: Ekorgov kviz – šolska pisna
tekmovanja in tekmovanja v Ekorgovem TV
kvizu s področja ravnanja z odpadki in vpli-
va prometa na okolje; Mladi za Celje – raz-
iskovalne naloge na teme ekologije, prometa,
prehrane in biologije, Poslikave – poslikave
 Mobipaketki v posebni embalaži velikih plakatnih panojev in skrbništvo nad
Pri Mobitelu pravijo, da se zavedajo pomena vizualne podobe, zato so posebno pozornost posvetili podhodi; Otroci za pravilno ravnanje z od-
tudi embalaži mobipaketov. Pri tem si prizadevajo, da embalaža ne bi bila uporabna le pri varovanju padki – zbiranje starega papirja, praznih ba-
in lični predstavitvi zapakiranega blaga. Nočejo, da uporabniki po nakupu embalažo zavržejo. Zato terijskih vložkov, praznih kartuš in praznih
so mobiteli v ponudbi mobipaketov shranjeni v trendovskih večnamenskih torbicah različnih barv plastenk; Skrb za čisto okolje – šolske čistilne
in vzorcev, ki so lahko ročna torbica ali nahrbtnik, škatla za dokumente ali CD-je, šatulja itd. Vzorec akcije; Izvedba ankete – anketa Vesela ulica,
mobitorbic večkrat na leto spremenijo, tako da so uporabniki lahko vedno v koraku s časom – pri Varovanje biotske raznovrstnosti – širje-
izbiri mobilnikov in njihovih dodatkov. nje zavesti o pomenu biotske raznovrstnosti,
spoznavanje pomena gozdov; Projekt Loči
me - zate gre – izvedba likovnih delavnic in
Mednarodni projekti (Eko šole, Zdrave šole,
 Tosamina nova blagovna znamka UNESCO šole, Drevo je življenje). Programi
Tosama je poslala na trg novo blagovno znamko so med mladimi popularni, še zlasti Ekorgov
Natura Femina. Gre za povsem naravne higien- kviz, v katerem je bilo letos prijavljenih kar
ske vložke in tampone. Izdelani so iz 100-odsto- 862 učencev od 7. do 9. razreda.
tnega bombaža, brez dodanega klora in parfu-
mov, zaradi katerih pri ženskah pogosto prihaja
do vnetij in vulvo-vaginalnih obolenj. Testira-
nja so pokazala, da uporaba povsem bombažnih
vložkov in tamponov že po treh mesecih prispe-
va k ozdravitvi pri kar 85 odstotkih žensk. Izdel-
ki te vrste so relativno novi in Tosama je med
prvimi, ki ponujajo tako kakovostne higienske
vložke, ščitnike perila in tampone.
Konkurenca higienskih vložkov in tamponov v
Sloveniji in na tujih ciljnih trgih Tosame je ve-
lika. Glavni konkurenti so močne tuje blagovne
znamke, ki z relativno visokimi sredstvi, name-
njenimi oglaševanju, otežujejo konkurenčnost
znamkam, ki jih upravljajo manjša podjetja,
kot je Tosama. Vedno večji tržni delež pridobi-
vajo tudi trgovinske znamke, ki konkurirajo z
nizkimi cenami in ponudbami, ki so vezane na
trgovske verige. Glede na kakovost higienskih
vložkov in tamponov, ki so umeščeni v blagov-
no znamko Natura Femina, je bila odločitev, da Ekorgove aktivnosti v imenu Mestne občine
v Tosami kreirajo blagovno znamko Premium, Celje izvaja podjetje Fit media d. o. o., sicer pa
povsem logična. so v Ekorgov klub kot nosilci aktivnosti po-
Eden od ključnih elementov pozicioniranja leg Mestne občine Celje vključeni še Simbio,
znamke Natura Femina na trgu je embalaža. družba za ravnanje z odpadki d. o. o., Zavod
Blagovna znamka ima šest izdelkov, po tri raz- Republike Slovenije za varstvo narave, Ob-
lične vrste higienskih vložkov in tamponov, ki močna enota Celje, Projektna pisarna - Celje
se razlikujejo glede na različno vpojnost pri raz- zdravo mesto in Srednja šola Gimnazija Ce-
lje-Center.
lično močnih menstrualnih krvavitvah. Osnov-
na ideja oblikovanja, ki je delo kreativnega tima
v Formitasu, izhaja iz jedra znamke Natura Fe- INPAK bo salon
Bienalni sejem INAPK bo potekal kot pose-
mina in osnovnih značilnosti potencialne ciljne
ben salon v okviru 46. mednarodnega kme-
skupine, ki jo opredeljujejo soroden življenjski
tijsko-živilskega sejma od 23. do 29. avgusta v
stil (aktivne ženske, ki cenijo kakovostne izdel-
Gornji Radgoni.
ke, vedo, da je potrebno »nekaj storiti zase«, in INPAK bo salon embalaže, tehnike pakiranja,
sprejemajo alternativne oblike zdravljenja in do- logistike, trgovine in tržnega komuniciranja v
brega počutja). Izdelki oblikovno in po izbranih okviru tradicionalnega sejma, ki je zelo popu-
materialih izstopajo od konkurenčnega okolja, laren in pritegne veliko obiskovalcev, kar je za
saj so pri izdelavi embalaže uporabljeni kako- udeležence INPAK-a posebej vabljivo. V po-
vostni sijajni materiali nekoliko višje grama- sebni sejemski hali bo poleg poslovne razstave
ture kot običajno (250- in 270-gramska avanta tudi razstava vseh, ki so sodelovali na natečaju
prima pri embalaži za tampone in 275-gramski 32. slovenski oskar za embalažo.
tambrite pri embalaži za higienske vložke).
8 Novosti EOL-39-junij-June-08

KRATKO,
ZANIMIVO
Vsi odpadki so pogojno uporabni
V Centru Evropa so v okviru Zelenega tedna,
največjega mednarodnega okoljskega foruma,
ki naj bi v državah članicah EU spodbujal
razpravo o okoljski politiki povezave, pripra-
vili okroglo mizo Gospodarjenje z odpadki.
Okrogla miza v organizaciji Urada vlade za
komuniciranje in Predstavništva Evropske
komisije v Sloveniji bi zagotovo izzvene-  Lično in varno
la bolj dinamično, če bi se nanjo odzvali vsi Podjetje RPC Kutenholz je razvilo posebno embalažo za nizozem-
povabljeni govorci. Prisotni so bili prof. dr. sko prehrambeno podjetje Van der Kroon Food Products in špan-
Mihael Toman z Biotehniške fakultete, dr. sko podjetje GrupoAngelCamacho. Embalaža je namenjena pre-
Franc Lobnik s Sveta za varstvo okolja RS in hrambenim proizvodom za izvoz v več držav. Embalaža je izdelana
Boštjan Pihler z Eko kroga, pogrešali pa so iz večslojnega PP, ki vsebuje tudi poseben pregradni sloj, ki ščiti
predstavnico Ministrstva za okolje in prostor vsebino pred prevelikim vdorom kisika. Embalaža prenese proce-
Bernardo Podlipnik in Janka Kramžarja, di- se pasterizacije in sterilizacije. Zaradi manjše velikosti (1,5 litra) je
rektorja podjetja Snaga. embalaža enostavna za rokovanje.
Zanimivi citati z okrogle mize gospodarjenje Ta nova embalaže je v skladu s poslovno strategijo podjetja Van der
z odpadki: Kroon, ki stekleno embalažo zamenjuje s plastično, saj meni, da je
Boštjan Pihler: »Vode so ogledalo naše druž- le-ta za kupce bolj praktična.
be. Poglejmo Savo, ki v celoti izvira v Sloveni-
ji. Takšna, kot Slovenijo zapusti, ko pride na
Hrvaško, takšna predstavlja obraz naše druž-
be. To ogledalo ni najlepše.«
Dr. Franc Lobnik: »EU je s svojimi zakoni
oziroma direktivami poskrbela, da morajo
tehnologije čim bolj racionalno izkoristiti
vhodni material in da so za to seveda po po-
trebi tudi sankcionirane. Evropska zakono-
daja in tudi slovenska zakonodaja sta dobro
naravnani, manjka seveda volje, političnih
rešitev in spoštovanja zakonodaje.«
Dr. Mihael Toman: »Odgovornost ravnanja z
odpadki je absolutno povezana z našimi vre-
dnotami. Potrebno je seveda razumevanje na-
rave kot celote in ne samo narave kot človeka.
To je naša osnovna hiba. Vse, kar je povezano
z onesnaževanjem in obremenjevanjem oko-
lja, z globalnimi spremembami, katerim smo
priča (razprave o klimatskih spremembah), z
vsemi temi problemi je povezan človek. Kli-
matske spremembe in problemi, ki so z njimi
povezani, so lahko zelo nevaren bumerang
nereševanja drugih stvari in odpadki so ena
od teh stvari.«
Na okrogli mizi so govorci razpravljali o več  Natečaj za mlade oblikovalce embalaže
zanimivih temah. Naravni sistemi odpadkov V okviru praznovanja 40-letnice alpskega mleka so v Ljubljanskih mlekarnah za slovenske osnov-
ne poznajo, vsa energija se na nek način po- nošolce ob koncu leta 2007 pripravili likovni natečaj »Mleko je dobro in zdravo«. Cilj natečaja je bil
rabi. Antropogeni sistemi, kot so podjetja, spodbuditi mlade k likovnemu izražanju in razmišljanju o mleku, tema natečaja poslikave embalaže
nasploh urbano okolje in družba še ne delu- pa je bila mleko v najširšem pomenu. Strokovna komisija je med prejetimi deli nagradila risbo, ki
jejo na trajnostni način in brez odpadkov ne jo je narisal Miha Šprah Primožič iz 1. razreda Osnovne šole Juričevega Drejčka, Ravne na Koro-
bodo mogli delovati. V svojem nagovoru je škem, in delo Luka Ivartnika iz 9. razreda Osnovne šole Dob. Zdaj sta risbici zaživeli na omejeni
Boštjan Pihler pritrdil dr. Francu Lobniku, ki seriji embalaže alpskega mleka in jih tako lahko občudujejo vsi potrošniki na trgovinskih policah in
je govoril o neuravnoteženem snovnem toku. doma pri pitju mleka.
Odpadki so pravzaprav neporabljena energi-
ja in o njih lahko govorimo samo toliko časa,
dokler jih ne spremenimo v nove surovine. In  Olive ohranjajo poln okus
kot meni dr. Lobnik: »Vsi odpadki so pogoj- Portugalsko podjetje, ki prodaja vr-
no uporabni. Vsak odpadek je, če ga znamo
sto izdelkov iz oliv, je za svoj nov pro-
izkoristiti, lahko surovina. Če odpadka še ne
izvod izbralo embalažo nizozemske-
znamo predelati, ga moramo začasno nekje
ga proizvajalca RPC Bebo. Embalaža
deponirati.” Prepričan je, da bo tudi na po-
združuje funkcionalnost (primerna
dročju radioaktivnih odpadkov tehnologija
z leti toliko napredovala, da bodo tudi ti od- je za pasterizacijo) in izgled, saj za-
padki lahko ponovno uporabljeni za energijo. gotavlja transparentnost (material
Bolj kot se odpadke trudimo izkoristiti, bolj je PP/EVOH/PP).
družba trajnostno in sonaravno naravnana in
s tem kulturnejša.
 EMBALAŽNI
EOL-39-junij-June-08 Embalažni materiali 9

Tina Huremovič
MATERIALI
PET je »in«, a krog ni sklenjen

Polietilen-tereftalat ali PET

so leta 1941 razvili v British
Calico Printer za potrebe
sintetičnih vlaken. Patent
so nato prodali DuPontu in
ICI, ki sta pravice za izdelavo
PET prodala številnim drugim
podjetjem. Čeprav je bil PET
sprva narejen za vlakna,
so ga sredi šestdesetih let
prejšnjega stoletja začeli
uporabljati za embalažo. V
zgodnjih sedemdesetih letih pa
PET-embalaža se danes uporablja za pijače in javnost o pomenu recikliranja PET-embalaže
so tehniko razvili tako, da je druge prehrambne izdelke, kozmetiko in far- in o ohranjanju okolja. Po podatkih, objavljenih
bila mogoča tudi komercialna macevtske izdelke. Tipi PET, ki se uporabljajo na spletnih straneh združenja, je bilo leta 1999
za embalažo, so v amorfni ali delni kristalični prodanih dobrih 370 tisoč ton PET-embalaže,
proizvodnja PET-plastenk. obliki. Prvi se uporablja za izdelavo termofor- leta 2007 pa nekaj manj kot 600 tisoč ton. Leta
Slednje so danes najpogostejša mirane, vbrizgane in pihane embalaže, kot na- 2005 je bilo prodanih skoraj 530 tisoč ton, od
vaja dr. Gregor Radonjič. PET, modificiran z tega so reciklirali 62 odstotkov embalaže. Leta
oblika porabe PET. Poraba glikolom, se uporablja za plastenke in embalažo 2006 se je ta delež povečal in dosegel kar 66 od-
plastenk in drugih oblik blister. stotkov. Delež zbrane PET-embalaže se poveču-
je tudi v Evropi. Podatki na www. petcore. org
embalaže iz tega materiala Uporaba PET-embalaže še raste kažejo, naj bi prihodnje leto delež recikliranih
v zadnjih letih skokovito Na Japonskem so ustanovili PET bottle Asso- plastenk presegel magično številko milijon ton
narašča. To pomeni dodatno ciation – združenje, ki si prizadeva ozaveščati na leto.

obremenitev okolja, vendar le Post-consumer PET collection: actual and forecast

v državah, kjer ni sklenjen krog 1200
od proizvajalca prek potrošnika 1073,5

do predelovalca. 1000
915,6
994,8

835,8

Tam, kjer je sistem recikliranja uspešno vzposta- 800

729
vljen, se v sistemu predelave znajde tudi več kot 664,6
612,3
90 odstotkov na trgu proizvedene in prodane
Tonage

600
PET-embalaže. Njena reciklaža je stoodstotna,
predelana snov pa uporabna za številne name-
ne. Najpogosteje, kar 70-odstotno, se uporablja 400

za tekstilna vlakna.
Tudi v Sloveniji potrošnja PET-embalaže na- 200
rašča. PET je »in«, vendar pa krog ni sklenjen.
Zbiranje in ločevanje takih odpadkov ni uspe-
0
šno, zato sta neučinkoviti tudi predelava in vno- Year 2003 2004 2005 2006 2007 2008
vična uporaba takih snovi. Vendar strokovnjaki Year
ugotavljajo, da se stanje počasi izboljšuje.
Vir: www. petcore. org
10 Embalažni materiali
Podobne trende opažajo tudi slovenski proi-
zvajalci in prodajalci proizvodov, polnjenih v
PET-embalaži. V Skupini Pivovarna Laško, ki
združuje skoraj vse največje slovenske proizva-
jalce pijač in vključuje družbe Pivovarna Laško,
Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital, za
svoje proizvode uporabljajo stekleno, plastično
in drugo embalažo. Steklena embalaža se, kot
pravi Jure Struc, direktor marketinga v Pivo-
varni Laško, pogosteje uporablja v gostinstvu,
plastična embalaža pa je bliže kupcem v trgovi-
ni. PET-embalažo delno proizvajajo sami, delno
pa jo na slovenskem trgu kupujejo od različnih
proizvajalcev. »Delež PET-embalaže je različen
glede na vrsto proizvodov. Medtem ko v pivo-
varnah PET-embalaže skoraj ni, je pri proizva-
jalcih brezalkoholnih pijač bistveno pogostejša,
od 45 do 70 odstotkov,« ocenjujejo v Skupini
Pivovarna Laško in dodajajo, da na leto prodajo
do 150 milijonov proizvodov v PET-embalaži.
Po njihovih podatkih se trend uporabe PET-
embalaže še vedno povečuje. Predvsem so v
ospredju poletni meseci junij, julij in avgust.
Podobno velja za družbo Dana, kjer ugotavljajo
povečevanje napolnjenih in prodanih količin
različnih vrst pijač, predvsem na račun vode v
plastenkah in balonih. K temu pripomore tudi
v letu 2007 postavljena nova polnilna linija za
PET-embalažo. Lani so sicer, kot piše v letnem
poročilu, prodali 41,4 milijona litrov izdelkov,
kar je 8 odstotkov več kot leta 2006. Rekordni
mesec pa je bil junij.
Krog za recikliranje ni sklenjen
PET-embalaže je v vsakdanjem življenju vedno
več. To pomeni, da je vedno več tudi odpad-
kov te vrste. V podjetju Slopak zagotavljajo, da
v Sloveniji dosegamo cilje, ki jih je postavila
Evropska unija glede predelave in recikliranja
vseh vrst odpadnih embalažnih materialov. To
vključuje tudi plastično embalažo, h kateri spa-
dajo PET-plastenke. Vendar pa, kot ugotavljajo
strokovnjaki iz podjetja Termo press, Dinos in
Pivovarne Laško, se razmere zapletajo že na za-
četku, pri zbiranju take embalaže. Letno se, po
podatkih Slopaka, proizvede 35.000 ton emba-
laže. Leta 2007 se je zbralo 14.000 ton plastične
embalaže. Koliko je bilo PET-embalaže, ni zna-
no, saj se PET-embalaža ni ločevala od druge
plastične embalaže. »Zbiranje PET-embalaže
se povečuje le deloma, vendar nezadovoljivo,«
trdijo v Dinosu, kjer se med drugim ukvarjajo
z zbiranjem in predelavo odpadkov. Kristijan
Mlinar, vodja nekovinskega področja v Dinosu,
je prepričan, da je problem v nestimulirani poli-
tiki zbiranja v gospodinjstvih in da bi bilo treba
koncept zbiranja PET-plastenk postaviti po-
polnoma drugače. Ločevanje odpadkov doma
in na ekoloških otokih torej ne daje želenih re-
zultatov. Ena od možnosti bi bila tudi uvedba
vračljivih PET-plastenk. To prakso že imajo na
Hrvaškem, vendar pa tudi tam niso uspešni, saj
krog ni sklenjen in končni rezultat ni reciklira-
nje PET-plastenk. Te se še vedno znajdejo na
odlagališčih.
V Skupini Pivovarna Laško so koncept vračlji-
ve PET-embalaže testirali že v osemdesetih le-
tih prejšnjega stoletja. Pokazalo se je, da samo
proizvajalec ne more obrniti prevladujočega
trenda in spremeniti preferenc potrošnikov.
»Če ti nimajo prave regulativne spodbude, so
vsi taki poskusi zaman, saj se embalaža ne zbi-
ra in ne vrača v krog recikliranja,« razlaga Jure
Struc iz Pivovarne Laško. Gregor Adamič, di-
rektor podjetja Ekoin, ki se ukvarja s prodajo
in reciklažo surovin, meni, da bi bilo najbolje
imeti oboje, saj je tudi vračljivo embalažo treba
ločevati. Tak sistem uspešno izvajajo nekatere
države in tam se ne dogaja kakor pri nas, da ve-
lik delež PET-embalaže pristane na deponiji. V
Švici so razvili avtomatsko napravo za izbiranje
odpadnih plastenk iz PET. Naprava avtomatsko
opravi baliranje, bale pa so nato pripravljene za
prevoz do obrata za reciklažo.
Ne glede na obliko zbiranja in ločevanja odpad-
kov pri izvoru pa krog v nadaljevanju tudi pri
nas ni sklenjen. Kot je pojasnil Kristijan Mlinar
iz podjetja Dinos, pri njih opravljajo dve fazi
priprave materialov. Prva je ločevanje drugih
vrst plastenk od PET-plastenk, druga pa sor-
EOL-39-junij-June-08
tiranje po barvah in kompaktiranje PET-ma-
teriala. »Snovna predelava se opravi v drugih
državah Evropske unije. Predvsem zato, ker bi
bila snovna predelava pri nas ekonomsko neu-
pravičena. Pri nas namreč zberemo premajhne
količine take embalaže, evropski trg pa je z njo
že zasičen. Tako so pri nas kupci PET-embalaže
končni predelovalci, ki opravijo snovno prede-
lavo,« še pravijo v Dinosu.
Za en pulover trideset plastenk
Po podatkih mednarodnega neprofitnega stro-
kovnega združenja PETCORE, navaja jih dr.
Gregor Radonjič, se količine recikliranega PET
v evropskih državah povečujejo. Omenjeno
združenje, ki je bilo ustanovljeno za pospeše-
vanje recikliranja plastenk iz PET, navaja, da je
bilo leta 2005 recikliranih 796.000 ton plastenk
iz PET, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Pla-
stic Europe pa objavlja, da je bilo leta 2006 re-
cikliranih 40 odstotkov vseh PET-plastenk, kar
pomeni 1,1 milijona tone na leto. Delež je sicer
od države do države različen, in sicer v državah,
kjer nimajo sistema vračanja, do 70 odstotkov,
taki sta, denimo, Avstrija in Belgija, drugod pa
delež preseže celo 90 odstotkov. PET je mogoče
v celoti, torej stoodstotno reciklirati. Na kako-
vost pa vplivajo: ločitev plastenk glede na barvo,
vsebnost drugih polimerov, papirja, lepila, vpli-
vata tudi viskoznost in vlaga … Ko je PET re-
cikliran, se lahko ponovno uporabi, in sicer za:
tekstilna vlakna (jopice iz termovelurja, jakne
goretex, majice …), nove plastenke, embalažo
za jajca, plastične klopce, nosilne mreže, nahrb-
tnike, športne torbe … Zanimiv je podatek, da
se v svetu porabi okrog dve tretjini reciklirane-
ga PET za tekstilna vlakna in da je za izdelavo
enega puloverja potrebnih približno trideset
plastenk (Drenovec, 1994).
Ob tem je treba poudariti, da ima embalaža,
ki vsebuje reciklirani PET, popolnoma enake
karakteristike kot embalaža iz nerecikliranega
PET. Standardi za tako embalažo so namreč vi-
soki, nadzira jih tudi za to pooblaščena inšpek-
cijska služba. Reciklaža plastenk iz PET je torej
EOL-39-junij-June-08
Outlets for recovered PET (% of total)
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Fibres Sheet Strapping
lahko zelo dobrodošla in dobičkonosna. Vendar
pa ima prednosti in slabosti. Kristijan Mlinar
izpostavlja, da je težava pri multilayrerskih pla-
stenkah, ker jih je težko ločiti od monolayerskih
PET-plastenk. Poleg tega je omejujoč dejavnik
kontaminiranost reciklata. Bistvenega pomena
so sami postopki, znani kot »bottle-for-bottle«
ali plastenka za plastenko. Postopek se začne z
zbiranjem in ločevanjem PET-plastenk od dru-
gih. Nato sledi pranje plastenk. Odstranijo jim
nalepke in lepila, jih zmeljejo in ponovno prede-
lajo v granulat. Postopki večinoma potekajo pod
računalniškim nadzorom. Omejitve mehanske
reciklaže, ki jih omenja dr. Gregor Radonjič, so:
heterogenost sestave, zadostne količine zbranih
odpadnih plastenk, stroški zbiranja, sortiranja
in transporta, različne barve plastenk, vsebnost
papirja, prahu, kovin, ostankov hrane in pijač,
vsebnost vlage, cena svežega PET.
Bottle for bottle po slovensko
V primorskem podjetju Ekoin so zgradili lastno
napravo za recikliranje PET-plastenk. Linija
je šele začela obratovati, zato Gregor Adamič,
direktor omenjenega podjetja, še ne more po-
sredovati podatka, koliko plastenk je mogoče
reciklirati z omenjeno napravo. V teoriji pa je
kapaciteta naprave 12.000 ton na leto. Kot po-
znavalec slovenskega trga ocenjuje, da se raz-
mere za recikliranje PET-embalaže izboljšujejo.
Podjetja gradijo baze s polno opremo za sorti-
ranje, kar naj bi omogočilo večje količine zbra-
Biorazgradljiv aditiv začenja
testiranje na PET plastenkah
Podjetje Diamant Art Corp. iz ZDA je začelo
sodelovati s severnoameriškimi proizvajalci
plastenk, da bi začeli testirati oxobiorazgra-
dljive aditive v PET-plastenkah. Testi v Evro-
pi so že pokazali, da se z dodajanjem oxoadi-
tiva povzroči razpad polietilen tereftalata ali
krajše PET. Diamant želi raziskati, kako adi-
tiv učinkuje na opremo za proizvajanje pla-
stenk in kako dobro se plastenke razgradijo.
Če bodo testi uspešni, bo podjetje aditiv pri-
javilo na US Food and Drug Administration,
ki v ZDA izdaja dovoljenje za materiale, ki
imajo stik s hrano.
KDO JE KDO
2003
2004
Bottle Other
Vir: www. petcore. org
nega PET–materiala, ki se za zdaj žal v glavnem
izvaža in ne ostaja na voljo domačim proizvajal-
cem PET-embalaže. Tako nastane paradoks, na
katerega opozarja Božo Dukić, prokurist pod-
jetja Termo press iz Kranja: »V podjetju Ekoin
poteka predelava predvsem uvožene PET-em-
balaže, ker te v Sloveniji na trgu skoraj ni, saj je
embalaža ali slabo zbrana ali pa ima že utečene
kanale prodaje na druge evropske trge.«
Plastics Recycling
PET is »in«, but the circle is not
closed
Polyethylene-terephthalate or PET was devel-
oped at the British Calico Printer in 1941 as
a synthetic fibre. The patent was then sold
to DuPont and ICI, which sold the rights to
produce PET to numerous other companies.
Even though PET was initially made for fibres,
it started to be used for packaging in the
mid-1960s. In the early 1970s, the technique
was developed in such a way that commer-
cial production of PET plastic bottles became
possible. Today, these bottles represent the
most common form of PET. In recent years,
the consumption of plastic bottles and other
forms of packaging made from this material
has been increasing steeply. This signifies
an additional burden on the environment, but
only in countries where the circle begin-
ning with the producer, continuing with the
consumer and ending with the processor is
not closed.
In places where the recycling system has been
successfully established, more than 90% of the
PET packaging produced and sold on the market
ends up being recycled. The recycle is 100% and
the processed substance is useful for numerous
purposes. As much as 70% of it is used for textile
fibres.
The consumption of PET packaging is increas-
ing in Slovenia as well. PET is »in«, but the circle
is not closed. Waste collection and separation is
unsuccessful and, consequently, the recycling and
re-use of such substances is also ineffective. How-
ever, experts find that things are slowly changing
for the better.
Embalažni materiali
Novosti 11
Električni stiskalnik za plastenke
Podjetje Termo press je na novinarski konferenci
predstavilo električni stiskalnik za preprosto
stiskanje plastenk TP-02. V Sloveniji se letno
proizvede 35.000 ton embalaže, od tega 14.000
plastične embalaže. Plastenke so najbolj popu-
larne, zlasti pri proizvajalcih pijač. Podjetje Ter-
mo press prisega na slogan »s termo pressom
do čistega okolja«. Ločevanje in stiskanje plastenk
je prvi korak k njihovemu recikliranju. Okoljsko
odgovoren potrošnik lahko pri tem veliko poma-
ga. Gospodinjstva so pogosto v zadregi, kaj sto-
riti s plastenkami kot odpadno embalažo. Smet-
njaki so z nestisnjenimi plastenkami hitro pre-
polni. Stiskalnik za plastenke TERMO PRESS
pa je nepogrešljiv pripomoček v vsakem sodob-
nem gospodinjstvu, ki se odloča za zavestno
zmanjšanje volumna odpadnih plastenk, za bolj
racionalno uporabo kontejnerjev in s tem za čis-
tejše okolje. S stiskalnikom bo potrošnik varčeval
s prostorom v kontejnerjih, prispeval k nižjim
stroškom odvoza odpadnih plastenk ter omogo-
čal predelavo plastenk. Pa tudi okolje bo s plas-
tenkami manj onesnaženo.
Električni stiskalnik za plastenke TERMO
PRESS je primeren za stiskanje vseh plastenk
od 0,5 do 2,5 litra. Višino največje plastenke
zmanjša na samo nekaj centimetrov. Aparat ima
varovalo proti pregrevanju. Ko se med stiskanjem
zgornji in spodnji del naprave stakneta, se nap-
rava samodejno izklopi.
Električni stiskalnik lahko naročite preko spletne
strani: www.termopress.si ali preko spletne pošte:
prodaja@termopress.si.
Vse dodatne informacije dobite na:
www.termopress.si
info@termopress.si
Podjetje Termo press je predlagalo, da bi nakup
aparatov sofinancirali občanom in pravnim
osebam iz okoljske dajatve – občanom bi dali
20 do 30 evrov, pravnim osebam pa 40 do 50
evrov.
Električni stiskalnik za stiskanje plastenk podpira
Inštitut za obnovljive vire energije Gre za proiz-
vod, ki ga na slovenskem trgu še ni bilo in lahko
prispeva k temu, da se bo več odpadne embalaže
recikliralo za ponovno uporabo.
promocija
TERMO PRESS Inženiring za logistiko
in predelavo odpadnih surovin d.o.o.
Likozarjeva ulica 3, 4104 Kranj
Telefon: 04/ 235 95 65, 235 95 64

12 Embalažni materiali
Pakiranje solate in sadja
Novost na trgovskih policah
že dolgo ni novost, je pa
dobrodošla obogatitev
ponudbe. V plastični embalaži
predpripravljene solate
in različne vrste sadja so
seveda nekaj več kot samo
širitev asortimana. Zahteve
potrošnikov po povečani
kakovosti in trajnosti
predpripravljenih živil so
posledica modernega načina
življenja in silijo proizvajalce,
distributerje in trgovce k
nenehnim izboljšavam. Trendi
zmanjševanja aditivov in
konzervansov v živilih še
dodatno nalagajo nove funkcije
embalaži in načinu pakiranja.
Zdravi obroki torej?
Pri prehodu potrošnika na predpripravljeno ze-
lenjavo je poleg prihranka časa treba upoštevati
še druge dejavnike. Navihani tržniki so ugoto-
vili, da pakirana solata predstavlja zdravstveno
ozaveščenim ljudem hiter, hranljiv in uravnote-
žen obrok, z natančno definirano kalorično vre-
dnostjo (tipično okoli 400 kcal). Pri Mercatorju
ugotavljajo, da je pri kupcih najbolj priljubljeno
100- in 200-gramsko pakiranje, ki je prav dovolj
veliko za hiter obrok med delom ali malico. Naj-
večjo rast prodaje doživljajo različna pakiranja
malih solat (rukola, berivka, motovilec, kreša)
in različne mešanice solat.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da se okusi razli-
kujejo in da ena velikost ali en izbor ne ustreza
vsem. Potrošniki imajo radi izbiro, zato jim je
treba omogočiti variabilnost in različne kombi-
nacije sestavin in embalaže. Prav tako je treba
vedeti, da nekateri ljudje uporabljajo pakirano
EMBALAŽNI
MATERIALI
Embalaža boljša, kakovost prav tako
solato kot osnovo, na katero potem dodajajo
šunko, pečenega piščanca ali tuno.
Pakirana solata ima vse več
privržencev
Alenka Krafogel iz Mercatorja poudarja, da je
kultura takih nakupov pri nas še močno v ra-
zvoju in da dnevno pridobivajo nove in nove
privržence. »Najbolje se pakirana solata prodaja
v hipermarketih, kjer so različne pripravljene
rezane solate v prosti ponudbi v vitrini (po-
meni, da se pripravljajo na samem prodajnem
mestu), kupec pa si sam izbere sebi ustrezno
kombinacijo.«
Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi
pri Engrotušu, nam je sporočila, da pri Tušu v
zadnjem času ugotavljajo povečano zanimanje
za predpripravljeno sadje in zelenjavo, pri tem
pa še vedno opažajo nekatere razlike glede na
različen format trgovine in geografsko lokacijo.
»V Tuševih supermarketih lahko kupci izbirajo
med raznovrstnim naborom predpakiranega
sadja in predpripravljenih solat z različnimi
prelivi, ki jih za nas pripravlja dobavitelj.«
Če izvzamemo variabilnost izbire, kupci pred-
pripravljene zelenjave zahtevajo naslednje: ka-
kovost vsake sestavine, pakiranje, ki je priročno
EOL-39-junij-June-08
za odpiranje, dovolj preliva, da so sestavine sve-
že ter hrustljavega in polnega okusa.
Velik vpliv na zgoraj navedene zahteve imata
prav embalaža in tehnika pakiranja, ki morata
omogočati svežino izdelkov in ločenost posa-
meznih sestavin in prelivov.
Najbolj razširjena je tehnologija MAP
Spremembe se v tej tržni niši dogajajo z veliko
hitrostjo. Še pred nekaj leti so bile solate paki-
rane le v plastičnih vrečkah. Z razvojem novih
tehnologij in procesov pa je na trg prišla va-
kuumska tehnologija pakiranja in tehnologija
sterilnega pakiranja. Trenutno najbolj razširje-
na tehnika pakiranja za predpripravljene jedi
je tehnologija MAP-pakiranje v modificirani
atmosferi (Modified Atmosphere Packages), ki
podaljšuje življenjsko dobo proizvoda z raz-
ličnimi plinskimi mešanicami (zmanjševanje
vsebnosti kisika in večanje stopnje dušika). Do-
vršen videz te embalaže se je izkazal kot izredno
priljubljen pri potrošnikih. Na trgu se je pojavi-
la tudi MAP-embalaža v obliki trdnih pladnjev,
zapečatenih s filmom.
Razen teh že znanih in uveljavljenih načinov
pakiranja se v svetu vedno bolj uveljavljata
aktivno in inteligentno pakiranje. Aktivno
EOL-39-junij-June-08
pakiranje omogoča več skupin snovi. V prvo
skupino spadajo snovi, ki delujejo kot absor-
benti (vpojniki), ki preprečujejo razmnoževa-
nje bakterij, prehitro zorenje in mehčanje, ali pa
odstranjujejo neprijetne vonjave (npr. pakira-
nih rib). Absorbenti v obliki pivnikov in filmov
preprečujejo tudi vodno aktivnost, ki povzroča
prehitro kvarjenje mesa, sadja in zelenjave. V
predpakirana živila se dodajo v obliki propu-
stnih vrečk z opozorilom, da so neužitne in na-
vedena je njihova funkcija. Absorbenti so lahko
vgrajeni tudi v same embalažne materiale. V
drugo skupino spadajo generatorji, kot so npr.
ogljikov dioksid, antioksidanti, konzervansi, ki
ohranjajo ali podaljšujejo kakovost in trajnost
pakiranega živila. Preprečujejo rast plesni in ae-
robnih bakterij predvsem pri pakiranem sadju,
ribah, mesu.
V tretjo skupino aktivnega pakiranja spada em-
balaža, ki ima funkcijo samoogrevanja ali sa-
moohlajevanja, predvsem je uporabna za pijače
in gotove jedi.
Trenutno pa se v svetu vse bolj razvija inteligen-
tno pakiranje. Smisel inteligentnega pakiranja je
v možnosti nadzora nad kakovostjo pakirane-
ga živila. Nadzor omogočajo številni indikator-
ji, ki so vgrajeni v embalažni material ali nanj.
Te indikatorje imenujejo TTI (time-temperatu-
re indicators). Na embalaži so v obliki barvnih
pik, ki s spremembo barve opozarjajo kupca, da
je potekel rok uporabnosti ali da je prišlo v tran-
sportni živilski verigi do spremembe predpisane
temperature. Obstajajo tudi druge vrste indika-
torjev, ki opozarjajo na spremembe atmosfere v
embalaži ali na mikrobiološke spremembe.
V uporabi zlasti plastična embalaža
Pri Mercatorju zaradi praktičnosti (kondenz,
vlaga, razlitje) še vedno najpogosteje upora-
bljajo prozorno PVC-embalažo, medtem ko za
ponudbo premium uporabljajo PVC-embalažo
z obarvanim črnim krožnikom in prozornim
pokrovom. »Ti izdelki so pakirani v tujini in
v Sloveniji, odvisno od sezone. Pri nerezanem
sadju in zelenjavi in ekosortimanu pa vedno
bolj zaznavamo trend kartonskega pakiranja
ali celo ekološko razgradljive embalaže,« pravi
direktorica oddelka sadja in zelenjave pri Mer-
catorju.
Pri Engrotušu uporabljajo predvsem prozorno
plastično embalažo. »V nekaterih večjih Tuše-
vih poslovalnicah ponujamo kupcem tudi po-
sebna pakiranja predpripravljenih solat, ki jih
pripravljajo naši zaposleni na oddelku pripra-
ve,« je pojasnila Anja Marjetič iz Tuša.
Čeprav se pojavljajo nove tehnologije za zago-
tavljanje svežine, pa ne rešujejo problemov, ki
ostajajo tudi po uvajanju učinkovitejših metod
pakiranja. Tu mislimo predvsem na tempera-
turne učinke globalnega segrevanja, dostop
do surovin, razdalje od polj in distribucijsko
mrežo. Toda dejstvo je, da tehnologija pakira-
nja MAP v primerjavi s tehnologijami neMAP
omogoča podaljšanje svežine predpripravljenih
jedi za več dni.
Podjetja, ki so danes voditelji na trgu pakirane
zelenjave, bodo tudi v prihodnje največji zma-
govalci. Danes so na voljo pakirne linije, ki de-
lujejo pod visokimi hitrostmi in so popolnoma
avtomatizirane. Te linije proizvajajo do 100 enot
embalaže na minuto in drastično znižujejo stro-
ške dela za isto količino proizvodnje.
Prehod s pakirnih vrečk na linije pakirnih
pladnjev seveda ni preprost proces, saj zahte-
va nove investicije in zagotovljene proizvodne
prostore. Toda s tem, ko bo kupec imel na voljo
bolj svežo, bolj estetično in manj onesnažujočo
embalažo, se tudi stroški hitreje povrnejo, saj
se bo več kupcev odločilo za novo embalažo in
Embalažni materiali 13
prednosti, ki jo prinaša. To pa so svežost, loče-
nost sestavin in praktičnost uporabe. Posebno
področje seveda predstavljajo biorazgradljivi
embalažni materiali, ki bodo vse bolj v ospred-
ju. S pravilno pripravo, analizo trga in pravim
pakiranjem lahko podjetja z investiranjem v
»zeleno« požanjejo še veliko »zelencev«.
Bojan Stojanović
The Packaging of Salads and Fruit
The novel in stores is not really a novelty
anymore, but it is a welcome addition to the
offer. Naturally, salads and various kinds of
fruit pre-prepared and wrapped in plastic
packaging are more than merely an expan-
sion of the range of products. Customer
demands for increased quality and durabil-
ity of pre-prepared foods are the result of
the modern lifestyle, forcing producers,
distributors and merchants to make continu-
ous improvements. The trends of decreasing
additives and preservatives in foods require
additional new functions from the packag-
ing and new methods of packaging. Healthy
meals, then?
In addition to saving time, other factors must
also be considered in the transition of a consumer
to pre-prepared vegetables. The cheeky marke-
ters discovered that packaged salads represent a
quick, nutritious and balanced meal for health-
conscious people, containing a precisely defined
calorific value (typically around 400 kcal). Mer-
cator finds the 100- and 200-gram packages to be
the most popular among buyers, as this is just the
right amount for a quick meal during work or a
lunch-break. The highest sales growth is seen in
various packages of small salads (arugula, lettuce
Berivka, lamb’s lettuce and cress) and different
salad mixes.

14 Embalažni materiali
DRUPA 2008
Sejem DRUPA, ki ga v
Düsseldorfu prirejajo vsake
štiri leta, je pravi naslov za
vse, ki jih zanimajo novosti
in napredek na področju
tiskarske, založniške in
papirne industrije. DRUPA je
največji tak sejem na svetu,
saj se na njem predstavlja
skoraj dva tisoč podjetij. Na
sejmu sodelujejo največja
svetovna podjetja, med drugimi
redki slovenski proizvajalci.
Največja pozornost je
namenjena novostim na
področju tiskarskih strojev in
opreme, knjigoveških strojev
in opreme, pripravi za tisk,
obdelavi papirja in proizvodnji
embalaže. Na sejmu potekajo
številne posebne predstavitve
posameznih podjetij, ki želijo s
svojimi inovacijami prepričati
poslovne partnerje in širšo
javnost.
Letošnje DRUPE 2008 se je udeležilo 1971 raz-
stavljavcev iz 52 držav, medtem ko jo je obiska-
lo kar 391.000 obiskovalcev iz 138 držav. To ga
postavlja na sam vrh obiskanosti mednarodnih
sejmov. Klima na letošnjem dogodku bi težko
bila boljša. Vzdušje vlagateljev je bilo izjemno
dobro in je preseglo vsa pričakovanja, saj je
vrednost sklenjenih poslov presegla 10 milijard
evrov. »DRUPA 2008 je poslala jasno sporoči-
lo: zahvaljujoč številnim inovacijam in novim
področjem poslovanja, ki so se odprla v zadnjih
letih, je tiskarski sektor živ kot še nikoli. To se
jasno kaže v številnih sklenjenih poslih v vseh
ključnih poslovnih regijah,« je DRUPO 2008
GRAFIKA
Tiskarstvo živo kot še nikoli
povzel Albrecht Bolza-Schünemann, direktor
podjetja Koenig & Bauer AG.
In kaj so nekateri izjavili o sejmu?
Eastman Kodak Company, Antonio M. Perez,
Chairman and CEO
»DRUPA 2008 je Kodaku omogočila globalno
platformo za predstavitev naših offset class out-
put solutions in integriranega portfolija. Poleg
uspešnega predstavljanja Kodakove tehnologije
Stream Inkjet smo sklenili stotine naročil in ti-
soče prodajnih možnosti s celega sveta in celo-
tnega portfolija naših proizvodov in storitev.«
Canon Europe, David Preskett, European
Marketing Director, Professional Solutions
»DRUPA 2008 je bil izjemno uspešen sejem za
nas. Na našem razstavnem prostoru smo spre-
jeli veliko obiskovalcev in potencialnih strank.
Osredotočili smo se na realne poslovne teme, s
katerimi se srečujejo naše stranke in jim posku-
šali pomagati izboljšati njihov posel.«
Hewlett Packard, Indigo Division, Alon Bar-
Shany, Vice President and General Manager
»DRUPA 2008 je bil odličen dogodek za HP in je
presegel vsa naša pričakovanja. Navdušeni smo
nad geografsko in sektorsko strukturo naših go-
stov. Močno smo presegli naše cilje glede naro-
čil in prodajnih možnosti, kar odseva dejstvo,
EOL-39-junij-June-08
da je digitalno zdaj mainstream technology, ki
prinaša realne koristi za naše stranke. Na sejmu
smo predstavili tudi novosti, kot so HP Indigo
7000, HP Indigo WS6000, HP Inkjet Web Press,
HP Designjet L65500 and SmartStream Digital
Workflow portfolio cements HP’s leadership in
Graphic Arts solutions za tiskarsko industrijo.«
Projekt DRUPA še ni končan
Janko Miklavc, Noži Ravne d. o. o. (RAVNE
Knives):
Podjetje Noži Ravne d. o. o. je letos že četrtič
razstavljalo na sejmu papirne industrije DRU-
PA 2008 v Düsseldorfu. Geslo sejma »One Dru-
pa – one world« potrjuje pomembnost in veli-
kost sejma.
Po prvih ugotovljenih podatkih je Drupo obi-
skalo prek 400.000 obiskovalcev iz 138 držav,
kar je za okoli 40 odstotkov več kot v letu 2004.
Mi smo opravili resnejše pogovore s prek 330
obstoječimi in potencialnimi kupci.
Na svojem razstavišču smo predstavili celoten
program nožev za papirno industrijo. Razsta-
vljali smo nože za grafično industrijo, ki jih izde-
lujemo v različnih kakovostih po naročilu in na
zalogo. Posebno pozornost smo posvetili pred-
stavitvi nožev za prečni razrez papirja in soro-
dnih materialov, ki jih izdelujemo vse do dolžine
3,5 metra. Za to vrsto nožev imamo dobre refe-
rence, saj jih med drugimi proizvajamo za enega
EOL-39-junij-June-08
največjih evropskih proizvajalcev strojev. Prav
tako smo predstavili program okroglih nožev, ki
se uporabljajo v papirni in kartonažni industriji,
in za katere postaja zanimanje vedno večje.
Poudarili smo promocijo nove kakovosti za
grafične nože – PM. Grafične nože namreč pro-
izvajamo v štirih kakovostih glede na obstojnost
proti obrabi: v standardni kakovosti, HSS (high
speed steel), PM (prašnati material), HM (hard
material).
Pri PM-kakovosti ostaja osnovni material oro-
dno jeklo, rezni del noža je iz kakovosti PM,
ki se pridobiva s posebno tehnologijo prašnate
metalurgije. Izpostavimo lahko dve prednosti
uporabe te kakovosti: nože odlikuje boljša ob-
stojnost proti obrabi od HSS – dosega okoli 30
odstotkov daljšo življenjsko dobo; lažje vzdrže-
vanje – za prebrušenje HM-nožev potrebujemo
posebne brusne segmente (diamantne), kar
pomeni, da ne moremo uporabiti standardnih
brusilnih strojev. Za PM-nože pa lahko upora-
bimo »klasična« brusilna sredstva in stroje.
Glede na rezultate in povratne informacije upo-
rabnikov lahko rečemo, da se kakovost poveču-
je in da se, kot bi rekli v žargonu, »prijemlje«.
Odzivi s tokratne Drupe sicer ne kažejo neke
izrazite spremembe, ki bi vplivala na nas, »no-
žarje«. Kot že rečeno, kaže se potreba po proi-
zvodih višje kakovosti in večje obstojnost proti
obrabi. Lahko se pohvalimo, da so s tem po-
trjene naše predhodne odločitve – lansko leto
smo investirali v novo vakuumsko peč, ki nam
omogoča toplotno obdelavo visokokakovostnih
materialov do dolžine 3,5 metra. Ob nabavi naj-
sodobnejših CNC-rezkalnih in brusilnih strojev
in z novimi tehnološkimi prijemi lahko z naši-
mi proizvodi uspešno izpolnjujemo vse zahtev-
nejše potrebe trga.
Sejem je za nami, a s tem še nismo končali
projekta DRUPA. Zdaj nas čaka zahtevno delo
posejemskih aktivnosti, da iz ustvarjenih stikov
izluščimo prave partnerje, pridobimo posle in z
novimi kupci začnemo graditi dolgoročne par-
tnerske odnose.
Z obiskom stojnice smo zelo
zadovoljni
Voja Jevtić, program Print Savatech d. o. o.
DRUPA 2008 je največji svetovni sejem na po-
dročju tiskarstva. Na sejmu razstavljajo vsi po-
membni proizvajalci opreme, materialov in sto-
ritev za tiskarsko industrijo. Sejem je priložnost
za razstavljavce, da prikažejo rezultate svojega
razvoja in je s tega vidika pomemben pokazatelj
stanja in bodočih smernic tiskarske industrije.
Rešitve v ofsetnem tisku so usmerjene predvsem
v racionalizacijo tiska in zmanjšanje vplivov na
okolje. Na sejmu največ prostora zavzame opre-
ma za tiskarsko industrijo, kjer so predvsem
zaradi domačega terena izrazito vidni nemški
proizvajalci (Heidelberg, Manroland, KBA).
Z našim proizvodom, ofsetnimi gumami, smo
prisotni v sedemdesetih državah in na vseh
kontinentih. Domači trg kljub relativno viso-
kemu tržnemu deležu predstavlja le 3 odstotke
celotne prodaje. Zato smo vsakokrat na sejmu
DRUPA prisotni kot razstavljavci. Letos smo se
predstavili na 80 kvadratnih metrih s celotnim
proizvodno-prodajnim programom. Prvič z na-
šimi proizvodi pokrivamo vse zvrsti ofsetnega
tiska. Z obiskom na naši stojnici smo zadovolj-
Embalažni materiali 15
ni, stikov je bilo veliko, okrog petsto. Poleg na-
ših distributerjev s celega sveta so nas obiskali
tudi potencialni novi kupci iz držav, kjer še ni-
smo prisotni. Naša stojnica je bila tudi zbirališče
slovenskih tiskarjev, kjer sta bila pomembnejša
druženje in izmenjava mnenj.
Naš proizvod predstavlja v celotnem strošku ti-
ska samo 2 odstotka, precej več odpade na papir
ali barve. Vendar je proizvodnja ofsetne gume
specializirana proizvodnja, gre za enega teh-
nološko najzahtevnejših proizvodov gumarske
industrije. Glede na globalni pomen DRUPE in
geografsko razpršitev naših kupcev ocenjujemo,
da je udeležba na DRUPI nujna, saj je ta sejem
vendarle največji tržni, razvojno-raziskovalni in
konec koncev tudi družabni dogodek svetovne
grafične industrije.
DRUPA je bila letos drugačna
Franci Kadunc, Radeče papir: Ne da je bila po
obsegu razstavnega prostora, po številu razsta-
vljavcev in tudi obiskovalcev drugačna kot pred
štirimi leti, zamenjala se je tudi vsebina.
V mislih imam halo sedem, kjer so se predsta-
vljali največji proizvajalci papirjev in kar je še
posebej zanimivo, med njimi smo našli tudi
proizvajalce banknotnih in zaščitenih papir-
jev. Poleg proizvajalcev je bilo med njimi vrsto
razstavljavcev z opremo za dodelovalne stroje v
papirni branži, vrsto razstavljavcev z merilnimi
instrumenti in še bi lahko naštevali. Radeški
papirničarji in tiskarji muflona smo si novosti
z zanimanjem ogledali. Stopili na »realna« tla
današnjega digitalnega tiska in tudi pri spre-
membah predvsem pri obdelavah površin raz-
ličnih vrst papirja. Skupna ocena vseh, ki smo
na sejmu bili, je, da čez štiri leta sejem ne more
biti več brez razstavnega prostora Radeče papir.
To nam je potrdila že letošnja udeležba na sej-
mu Paperworld v Frankfurtu, kjer smo bili do-
besedno oblegani in v nekaj dneh opravili več
kot 200 temeljitih predstavitev in razgovorov,
pridobili pa smo tudi nove kupce. 
Ink jet, laserski
in termotransfer
industrijski
tiskalniki,
etiketirke, servis
in repromateriali
za vse ink jete.
Adheziv d.o.o., Primož 24c
www.adheziv.si
3230 Šentjur, Slovenija
tel.: 03/ 749 0 740
fax: 03/ 749 0 741
GSM: 041/ 612 610
e-mail: vojko.arzensek@siol.net
Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990
promocija
promocija
Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432
 izobraževanje
16 Izobraževanje EOL-39-junij-June-08

Izobraževanje o okolju, Programov vse več, vrednotenja malo

logistiki in embalaži

Okoljskih programov na vseh

stopnjah izobraževanja je vse
več. Letos jeseni bo vrata
odprla Visoka šola za varstvo
okolja v Velenju (VŠVO),
najnovejša visokošolska
izobraževalna institucija na
področju varovanja okolja
v Sloveniji. Prav v tem času
Zavod RS za šolstvo oddaja
predlog posodobljenega
kurikula za okoljsko vzgojo v
osnovno- in srednješolskem
izobraževanju. Poslanstvo
okoljskega izobraževanja
opredeljuje kot obravnavanje
kompleksnih odnosov med
naravo, družbo in ekonomijo. V
tem odnosu mora imeti narava
prednost. Izobraževanje mora
povezovati naravoslovne,
tehnične in družboslovne vidike
ter odstirati probleme, ki jih
v odnosu do okolja prinašata
spremenjen življenjski slog in
tehnološki razvoj.
EOL-39-junij-June-08
Dr. Dušan Plut, redni profesor na Oddelku za ge-
ografijo ljubljanske Filozofske fakultete in eden
najaktivnejših raziskovalcev na področju okolja,
meni, da je, glede na obseg in okoljske posledi-
ce trajnega povečevanja antropogenih snovno-
energetskih tokov, prisotnost okoljskih vsebin
tudi v našem univerzitetnem izobraževanju
odločno preskromna. »Bolonjska prenova do-
diplomskega in podiplomskega študija dejansko
na široko odpira možnost okrepljenega okoljske-
ga izobraževanja na posameznih fakultetah.«
Na leto v Sloveniji konča srednje šolanje okoli
24.000 dijakov, na visoki in fakultetni stopnji
pa okoli 10.000 študentov. Izobraževanje odra-
slih zajema okoli četrt milijona udeležencev in
približno 160.000 jih šole ali tečaje tudi konča.
To je ogromen kadrovski priliv, ki pa ne dobiva
zadostnega okoljskega znanja.
Podiplomski študiji varstva okolja v svetu niso
enotni, so pa večinoma usmerjeni k interdisci-
plinarnim povezavam znotraj fakultet in različ-
nih strok. Po dr. Plutu kompleksnost in večpla-
stnost, torej ekonomska, tehnološka, družbena,
okoljska in etična razsežnost okoljskega izobra-
ževanja povečujejo potrebo po interdisciplinar-
nem in holističnem, univerzitetnem izobraževa-
nju, zlasti na drugi in tretji stopnji bolonjskega
izobraževanja. »Upam, da bomo pravočasno
okrepili celostno ‘ekologizacijo’ študijskih pro-
gramov in tako prihodnjim intelektualcem
omogočili pravočasno prepoznavanje vseh pasti
in zlasti priložnosti trajnostnega razvoja.«
Novogoriška univerza prva z
okoljskimi programi
Fakulteta za znanost o okolju na Univerzi v
Novi Gorici je bila prva visokošolska institu-
cija, ki je že leta 1995 ponudila študij na po-
dročju varstva okolja. V tistem času v Sloveniji
še ni bilo nobenega univerzitetnega programa
niti enotnega podiplomskega študijskega pro-
grama, ki bi dajal potrebna naravoslovno-teh-
nična in družboslovno-ekonomska znanja za
področje okoljevarstva. Prvi program je bil
zasnovan le kot visokošolski, zdaj pa ponujajo
tudi univerzitetni študij ter podiplomski študij
na magistrski in doktorski ravni. »S prenovlje-
nimi (bolonjskimi) študijskimi programi uvaja-
mo še več ‘projektnega učenja’, ki ga, kolikor je
mogoče, povezujemo s konkretnimi projekti v
industriji, predvsem pa študijske vsebine s po-
dročja najnovejših okoljskih tehnologij, ki so
pomembne za gospodarstvo z vidika zmanjše-
vanja obremenitev okolja oziroma kot možnost
proizvodnje okolju prijaznih tehnologij z viso-
ko dodano vrednostjo,« je povedal dr. Mladen
Frank z UNG. Zanimanje za vpis v te programe
je dokaj visoko, saj večino mest zapolnijo že v
spomladanskih prijavnih rokih. Doslej je na
univerzitetnem programu okolje diplomiralo
trideset študentov, na podiplomskih programih
pa je končalo študij enaindvajset magistrov in
prav toliko doktorjev znanosti.
Univerza v Ljubljani je sestavila podiplomski
študij varstvo okolja, ki je koordiniran na ravni
univerze, izvaja pa ga kar trinajst fakultet, med
katerimi so npr. Biotehniška fakulteta, Fakul-
teta za matematiko in fiziko ter Ekonomska
fakulteta. Študij varstvo okolja na UL povezuje
strokovnjake z različnih fakultet in oddelkov v
enotnem prizadevanju za celostno izobraževa-
nje na področju varovanja okolja. Temeljni cilj
je poglobljeno podiplomsko izobraževanje na
različnih področjih varstva okolja, kot so nove
tehnologije, ugotavljanje stanja in ocene one-
snaženosti okolja, okoljsko pravo in izdelava
presoj vplivov na okolje. Sergeja Mitič z Uni-
verze v Ljubljani je povedala, da bodo program
v novem študijskem letu izvajali že šestič in da
je med študenti izjemno priljubljen. Vanj se jih
vsako leto vpiše 50, številka pa bi lahko bila še
večja, če bi se odločili razpisati več mest za štu-
dente. Ker pa želijo ohraniti visoko kakovost
študija, so se odločili, vsaj zaenkrat, število štu-
dijskih mest ohraniti na 50.
Tudi Univerza v Mariboru ponuja podiplomski
študij na področjih okolja, embalaže in logisti-
ke na znanstvenem in bolonjskem magisteriju.
Podiplomski študij ekološki management na
Fakulteti za organizacijske vede v Kranju se
izvaja ali kot samostojni študij, kot modul ali
pa kot izbirni predmet. Poleg ekološkega mana-
gementa v Kranju ponujajo tudi veliko izbirnih
predmetov, kot so: logistika gospodarjenja z
odpadki, postopki in tehnike odlaganja odpad-
kov, čiščenje odpadnih voda, kakovost zraka ter
hrup in vonj.
Fakulteta za Logistiko iz Celja razvija magistr-
ski in doktorski študijski program logistika siste-
mov, ki je nadgradnja univerzitetnega študijskega
programa. Osnovni cilj študija je izobraževanje
in usposabljanje razvojnega in vodilnega kadra
v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva
in državne uprave. Gre za kadre, ki morajo stal-
no obvladovati in razreševati razvojna vprašanja
svojega področja in biti sposobni implementirati
jih v optimalno delovanje svoje organizacije kot
logističnega sistema. Cilj doktorskega študijske-
ga programa je izobraziti vrhunske strokovnjake
na področju logistike s širokim naravoslovnim
in družboslovnim znanjem, ki vključuje poglo-
Prof. dr. Mladen Frank,
Univerza v Novi Gorici:
»Zaposlovanje kadrov v industriji je žal še
relativno nizko, kar pripisujemo zatečenemu
stanju, v katerem so mesta tako imenovanih
ekologov zaradi zakonskih zahtev zasedli pri-
učeni kadri, ki so že bili zaposleni v posame-
znih podjetjih. Tako se večina diplomantov
zaposluje v občinskih in državnih upravnih
organih, zavodih za zdravstveno varstvo ter
na raziskovalnih ustanovah in univerzah.
Letošnje zanimanje za razpisane študijske
programe ocenjujemo dobro, saj se giblje v
okviru dosedanjega zanimanja. Na univerzi-
tetnem študijskem programu okolje smo tudi
letos v prvem krogu zapolnili okoli 50 odstot-
kov razpisanih mest, ki pa so praviloma po-
polnoma zasedena v drugem krogu. Običaj-
ni vpis na podiplomski študij, kjer smo tudi
letos razpisali dosedanji magistrski in enovit
doktorski študij, je okrog petnajst študentov
(za dvajset razpisanih mest). Ker je rok za
oddajo prijav za podiplomski študij šele ob
koncu avgusta, bi bilo podajanje ocen glede
števila resnih kandidatov v tem trenutku še
prezgodaj.«
Izobraževanje 17
bljeno razumevanje teoretskih in metodoloških
konceptov ter usposobljenost za samostojno
razvijanje novega znanja, ter odkrivanjem novih
rešitev na področju logistike.
Visoka šola v Velenju začenja v jeseni
Visoka šola za varovanje okolja v Velenju je
najnovejša institucija za okoljsko izobraževanje.
Nastala je v t. i. energetskem bazenu v Šaleški
dolini, ki je znana po intenzivnejšem obreme-
njevanju okolja, zato je nastanek izobraževalne
institucije za varovanje okolja logična posledica
potreb lokalnega in regionalnega okolja. Pro-
grami temeljijo na praksi iz gospodarstva in
javnega sektorja, saj so izhajali iz predpostavke,
da mora študent ob teoriji spoznati tudi praktič-
no delo v podjetjih in institucijah, povezanih z
varovanjem okolja in eko-tehnologijami. Tesno
medinstitucionalno sodelovanje je tako zagoto-
vilo za aktiven in praktično naravnan študij.
Univerza v Mariboru ima zelo dobro razvit do-
diplomski sistem, ki podpira znanja s področja
okolja, logistike in embalaže. Na Ekonomsko-
poslovni fakulteti v Mariboru je v predmetni-
ku na študijski usmeritvi poslovna logistika tudi
predmet embalaža in pakiranje, ki ga poslušajo
študentje tretjega letnika. Na bolonjskem štu-
diju se ta predmet imenuje embalaža. Oba pre-
dava prof. dr. Gregor Radonjič, ki predava tudi
izbirni predmet embaliranje na visokošolskem
študiju. Področje embalaže je zajeto tudi  pri
predmetu ekologija proizvodov, primeri iz em-
balažne industrije pa se podajajo tudi pri neka-
terih drugih predmetih.
Odslej tudi biodiverziteta
Na Univerzi na Primorskem v Kopru bodo z
novim študijskim letom začeli izvajati novi štu-
dijski program biodiverziteta, ki ga vidijo pred-
vsem kot »interdisciplinarno povezovanje kla-
sičnih bioloških panog in njihovo nadgradnjo
v aplikativna področja, predvsem z uporabo
bioinformatike«. K razvoju novega programa
jih je pripeljalo naslednje razmišljanje: »… bi-
odiverzitetna kriza, ki zavzema svetovne razse-
žnosti, je danes splošno sprejeta kot ena glavnih
groženj obstoju človeške civilizacije. Globalna
erozija biodiverzitete narekuje potrebo po novi
varstveni (ohranitveni) teoriji, z izvirnimi kon-
ceptualnimi in empiričnimi rešitvami.«
Na Višji strokovni šoli Velenje in na Šolskem
centru Novo mesto so uvedli prenovljen in po-
sodobljen višješolski študijski program varstvo
okolja in komunala, v katerem bodo bodočim
inženirjem podali zadosti široko strokovno in
praktično znanje za delo na področju inženir-
skega varstva okolja in urejanja prostora ter
spremljanja razvoja, trendov in okoljskih teh-
nologij. Šolski center Novo mesto uvaja tudi
program logistično inženirstvo, ki bo podlaga
za univerzitetni študij logistike. Tudi na Višji
strokovni šoli na Šolskem Centru Celje letos
začenjajo bolonjski program logistično inženir-
stvo, ki ponuja še večjo fleksibilnost, saj je sesta-
vljen iz kar šestih izbirnih modulov.
Dopolnjevanje modulov z »zelenimi
vsebinami«
Nekatere izobraževalne institucije pa niso od-
prle novih programov, ki zahtevajo zapletene in
18 Izobraževanje
dolgotrajne postopke, temveč so »pozelenile« že
obstoječe izobraževalne module.
Embalaža je vedno bolj vroča tema v Sloveniji
in na svetu. Vlada RS je pravkar sprejela nove-
lo Uredbe o odpadni embalaži, ki zavezuje vse
vpletene v postopek embaliranja, da bodo pla-
čevali okoljsko takso. Do manjše okoljske takse
bo upravičena le biorazgradljiva embalaža, za
katero bo treba plačati le desetino običajne ta-
kse. Pri študiju živilske tehnologije na Bioteh-
niški fakulteti v Ljubljani pri predmetu teh-
nike pakiranja in transporta veliko pozornost
posvečajo lastnostim lesene, papirne, steklene,
kovinske in plastične embalaže in njene izdela-
ve. Ker igra logistika v teh procesih veliko vlogo,
se podrobno ukvarjajo tudi z načrtovanjem in
organizacijo skladišč, transportnimi sredstvi in
problematiko zavržene embalaže.
Na Mednarodni fakulteti za družbene in po-
slovne študije v Celju imajo v okviru študijskih
programov 1. stopnje izbirni predmet podjetni-
ško varstvo okolja.
Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani poslušajo študenti obeh
Dr. Dušan Plut, redni profesor na Oddelku
za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete:
»Upam, da bomo pravočasno okrepili celostno
»ekologizacijo« študijskih programov in tako
prihodnjim intelektualcem omogočili pravo-
časno prepoznavanje vseh pasti in zlasti pri-
ložnosti trajnostnega razvoja.«
smeri (enopredmetne geografije in dvopredme-
tne pedagoške) predmet varstvo geografskega
okolja, ki ga predava dr. Dušan Plut, študenti
enopredmetne smeri pa poslušajo še pokrajin-
sko ekologijo pri dr. Metki Špes. »Enopredme-
tni program zahteva od študenta, da si v tretjem
letniku izbere eno usmeritev, ki mu ponudi po-
globljena znanja iz te usmeritve. Četrti letnik ti
študenti končajo s samostojnimi raziskovalnimi
projekti, ki so bili v zadnjih letih delani že za
konkretne naročnike, kot so poročila o stanju
okolja, promocijski material za racionalno rabo
deževnice in trajnostni promet,« je pojasnila dr.
Špesova. »Ker pa jeseni začenjamo prenovljeni
bolonjski program«, se bodo študijski programi
nekoliko spremenili. Na prvi stopnji bodo ostali
predmeti ekološka geografija, humana ekologija
in geografija sonaravnega razvoja. Na drugi sto-
pnji bo na razpolago študijska smer okoljska in
fizična geografija z več predmeti, ki bodo pokri-
vali varstvo okolja,« je dodala strokovnjakinja.
Na Višji strokovni Živilski šoli v Mariboru
ponujajo višješolski študij živilstva in prehrane,
na katerem se veliko ukvarjajo z embalažo in
logistiko, ki sta pri proizvodnji hrane skorajda
najpomembnejša procesa, saj je od teh postop-
kov odvisna končna cena proizvoda. Tako se
študenti poglobljeno izobražujejo na področju
razvrščanja in vloge embalaže, embalažnih ma-
terialov, pakiranja posameznih vrst živil, vplivu
embalaže na okolje in ravnanju z odpadno em-
balažo. Logistika postaja vse večji strošek za vse
proizvodne subjekte in hrana oziroma živila so
vse prej kot izjema, saj so ljudje za razlike v ce-
nah zelo občutljivi, zato je na študiju živilstvo in
EOL-39-junij-June-08
prehrana optimizacija logističnih procesov prav
tako zelo poudarjena.
Tudi na Pravni fakulteti v Mariboru imajo izo-
braževanje na področju okolja, in sicer pri pred-
metu pravo varstva okolja, ki je izbirni predmet
v četrtem letniku.
Predstavljeni študiji, moduli in predmeti so
dokaz, da smo tudi v Sloveniji končno priča ra-
zvoju okoljskega izobraževanja s celostnim po-
gledom na določen poklic in njegovim vplivom
na okolje. Študij se mora opirati na raziskovalno
delo, vendar so med oblikami izobraževanja in
potrebami v praksi še vedno velike razlike. Za
poglabljanje znanja in za izboljšanje razmer v
okolju je dobro začeti pri načelih in usmeritvah,
toda nujne so proaktivne akcije, medresorsko
sodelovanje ter zavedanje, da so znanje, širše
razgledani strokovnjaki in zdravo okolje osnova
za vsako družbeno delovanje.
Izobraževalni proces je strokovno zelo razve-
jen in v njem se kopiči vse več znanja. Glede
okoljskih znanj in razgledanosti se kaže, da je
uspeh pri izobraževanju odvisen tudi od nepo-
srednega obravnavanja pojavov v okolju in ra-
zumevanja lokalnih dejavnikov. V krajih, kjer
delujejo ekošole, so dosegli zavidanja vredne
uspehe. Očitno je treba izboljšati upravljanje v
slovenskem šolskem prostoru tako, kot skušajo
v gospodarstvu izboljšati svoje procese v skladu
z ISO standardi 14 000. Po teh načelih deluje
komaj nekaj osnovnih in srednjih šol, nov duh
in sistem ekošol pa še ni zaživel v širši praksi,
kar kaže sistemsko vrzel, ki jo bodo morale za to
odgovorne institucije čim prej zapolniti. 
EOL-39-junij-June-08 Izobraževanje 19

PREGLED ŠTUDIJSKIH SMERI NA PODROČJU OKOLJA IN LOGISTIKE

Stopnja
Visokošolski zavod Študijski program izobrazbe Predmet/Vsebine
UNIVERZA V NOVI GORICI Fakulteta za logistiko
Fakulteta za Znanosti o okolju doktorat Programi pokrivajo vse pomembnejše z mednarodno akreditacijo
znanosti o okolju vsebine, ki izhajajo iz problematike okolja,
Okolje – študijski magisterij npr. onesnaževanje vode, zraka in tal, meritve
program II. stopnje v okolju, ekotoksikologijo, zdravstveno
ekologijo, ravnanje z odpadki, varstvo
Okolje – univerzitetni univerzitetni narave, upravljanje okolja, ocenjevanje
študijski program vplivov na okolje, ekonomiko okolja in
Okolje – študijski visokošolski okoljsko psihologijo, sociologijo in pravo.
program I. stopnje
UNIVERZA V LJUBLJANI
13 članic UL Varstvo okolja magisterij, Namen študija je vzgajati strokovnjake, ki
(nosilec Fakulteta za doktorat bodo problematiko okolja znali reševati pred
gradbeništvo in geodezijo) onesnaževanjem in po njem. Preventivno
ravnanje in preprečevanje poškodbe okolja: z
javnim družbenim delovanjem, z ustreznejšo
razmestitvijo dejavnosti v prostoru, s
pravilnimi tehničnimi ukrepi. Odpravljanje
posledic, zmanjševanje onesnaženja
in sanacija – predvsem s tehničnimi,
renaturacijskimi, medicinsko-higienskimi,
prostorsko-načrtovalskimi in drugimi ukrepi.
Biotehniška fakulteta Živilske tehnologije univerzitetni Veliko pozornost namenjajo lastnostim
lesene, papirne, steklene, kovinske in
plastične embalaže in njene izdelave. Ker
igra logistika v teh procesih veliko vlogo, se Fakulteta za logistiko v Celju je minuli
podrobno ukvarjajo tudi z načrtovanjem in mesec dobila mednarodno akreditacijo
organizacijo skladišč, s transportnimi sredstvi ECBE (European Council for Business
in problematiko zavržene embalaže. Education) za magistrski študijski
Filozofska fakulteta Geografija univerzitetni Varstvo geografskega okolja, Pokrajinska program, v postopku akreditacije pa so
Okoljska in fizična magisterij ekologija, Ekološka geografija, Humana tudi preostali programi. Tako je fakulteta
geografija ekologija in Geografija sonaravnega razvoja. ena izmed akreditiranih ustanov, ki imajo
UNIVERZA V MARIBORU višje zahteve pri vpisu, saj mednarodno
Fakulteta za Ekološki management magisterij Izvaja se ali kot samostojni študij ali kot priznani programi veljajo več tudi pri
organizacijske vede Kranj modul ali pa kot izbirni predmet. Ponujajo iskanju zaposlitve. Hkrati pa omogočajo
tudi veliko izbirnih predmetov, kot so: lažjo izmenjavo študentov in zaposlenih.
logistika gospodarjenja z odpadki, postopki
in tehnike odlaganja odpadkov, čiščenje ©iritev fakultete po Sloveniji
odpadnih voda, kakovost zraka, hrup in vonj.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru
Fakulteta za logistiko Logistika sistemov univerzitetni, Tehnike in tehnologije embaliranja ter prihodnje študijsko leto pričakuje že četrto
magisterij, ekologija v logistiki generacijo študentov. Dekan fakultete prof.
doktorat
dr. Martin Lipičnik meni, da se tudi mladi
Ekonomsko-poslovna Poslovna logistika  univerzitetni Embalaža in pakiranje, embalaža, zavedajo, da je logistika v sodobnem času
fakulteta embaliranje, ekologija proizvodov. vse pomembnejša dejavnost. In prav zaradi
Mariborska 7, 3000 Celje, tel.: 03/428 53 00, faks: 03/428 53 38, e-pošta: fl@uni-mb.si, http://fl.uni-mb.si/

PRIMORSKA UNIVERZA tega zavedanja se fakulteta iz Celja širi tudi

Fakulteta za matematiko, Biodiverziteta univerzitetni Študij smiselno združuje vsa potrebna v druge slovenske kraje. Že od samega
naravoslovje in interdisciplinarna znanja klasičnega biologa, začetka imajo dislocirano enoto v Krškem
informacijske tehnologije molekularnega biologa in kemika. in od lani dislocirano enoto v gorenjski regiji
s sedežem v Tržiču.
Visoka šola za varstvo Varstvo okolja in visokošolski Zakonitosti obremenjevanja različnih
okolja v Velenju ekotehnologija okoljskih virov (npr. onesnaževanje vode, Center za razvoj kariere
zraka, tal, rastlin, živali in ljudi), ravnanje Na Fakulteti za logistiko, kjer izvajajo vse
z odpadki, vpliv človekovih dejavnosti na tri bolonjske stopnje študija, se zavedajo,
okolje, ocenjevanje vplivov na okolje, varstvo
da je doseganje ciljev v podjetjih povezano
narave, komuniciranje z javnostjo, novi
ukrepi in ekotehnologije za varovanje in z usposobljenostjo, kompetentnostjo in
sanacijo okolja motivacijo posameznikov. »Znanje je tisto,
Višja strokovna šola Varstvo okolja in višješolski Prenovljeni in posodobljeni študijski
kar prinaša konkurenčno prednost. Učenje,
Velenje komunala program, v katerem bodočim inženirjem delo in življenje so v sodobnem času postali
podajajo tehnično-operativno znanje za delo eno,« poudarja dekan Lipičnik. Zato so na
Šolski center Novo mesto Varstvo okolja in višješolski
komunala na področju inženirskega varstva okolja in Fakulteti za logistiko ustanovili Center za
urejanja prostora v industriji, komunalnih razvoj kariere, ki je po eni strani namenjen
Logistično inženirstvo visokošolski podjetjih in občinah. Glavno vodilo razvoju kariere vseh zaposlenih na fakulteti,
prenovljenega programa je, da se morajo po drugi strani pa bo center most med
inženirji zavedati pomembnosti zagotavljanja študenti oziroma diplomanti fakultete in
trajnostnega razvoja, preventivnega ravnanja
logističnimi podjetji v Sloveniji in tujini. V
in ohranjanja narave.
Imajo možnost študija na daljavo: eCenter. okviru centra bodo ustanovili tudi alumni
klub in ustvarili bazo življenjepisov, ki bo
Šolski center Celje Logistično inženirstvo visokošolski Načrtovanje, organiziranje in analiziranje del
zainteresiranim podjetjem olajšala pot do
v blagovnih oziroma potrošniških logističnih
procesih; poslovodska dela v poslovnih bodočih zaposlenih.
procesih, vodenje tehnoloških postopkov in
upravljanja s tehničnimi sredstvi ter uvajanje
standardov kakovosti.
Višja živilska šola v Živilstvo in prehrana višješolski Pridobiti poklicno specifične kompetence s
Mariboru strokovnega področja živilstva in prehrane,
pridobiti in poglobiti teoretična in praktična
znanja o živilstvu, prehrani in varni hrani
ter oblikovati celosten pogled na razvoj
živilske in prehranske stroke, oblikovati
promocija

odgovoren odnos do zagotavljanja kakovosti

v proizvodnji živil in pripravi hrane.
 Logistika
20 Logistika EOL-39-junij-June-08

Pošta ne bo več monopolist

Slovenska pošta dela vsako

leto več. Številke so težko
predstavljive. Po njihovi
klasifikaciji storitev so leta
2005 opravili 957.491.000
storitev, lani pa že krepko
čez milijardo. Nenaslovljenih
publikacij so nam poštarji
vložili v hišne predalčnike
okrog 255 milijonov. Toda
skoraj 15 odstotkov rasti
kažejo paketi. Pri pismih je
drugače, e-pošta že kaže
zobe Pošti Sloveniji. Toda
predstave o tržnem deležu
poštnih pošiljk, glede na to,
da je Pošta Slovenije v očeh
uporabnikov monopolist, so
zagotovo drugačne od tega, kar
je povedala mag. Karmen Lebe,
direktorica logistike pri Pošti
Slovenije.
»Motite se, pri paketnih dostavah se na trgu
drenja več konkurentov. Naš tržni delež je okrog
50-odstoten. Poleg tega pa, hitro se bliža leto, ko
Pošta Slovenije ne bo več monopolist. Pa tudi
premalo se poudarja, da smo monopolisti samo
pri pisemskih pošiljkah.« Mag. Karmen Lebe je

Karmen Lebe
strokovno zrasla v Pošti Slovenije, saj je bila po
študiju na VEKŠ-u med zelo redkimi študen-
ti, ki so se takrat odločili za logistiko kot novi
predmet ali vsaj manj priljubljen. Danes je njen
strokovni svet logistika.

Kaj se bo torej zgodilo na evropskem trgu?

Evropski poštni trg bo popolnoma liberaliziran.
To bo po letu 2011. Konkurenca bo takrat huda
in v naši strategiji razvoja smo na to že pripra-
vljeni. Raven in kakovost naših storitev je že
zdaj primerljiva z evropskimi standardi. Lahko
rečem, da pri nas na nekaterih področjih, kot je,
denimo, distribucija nenaslovljenih reklamnih
sporočil, celo bolj prisluhnemo strankam. V fi-
nesah so razlike. Francozi na primer dostavljajo
te pošiljke le dvakrat na teden, mi vsak dan. A
vemo, da bomo tudi v Sloveniji morali dostavo
racionalizirati.
Ste s cenami tudi primerljivi z Evropo?
Zelo, večina cen je celo pod evropskim povpre-
čjem. Če primerjate ceno za prenos pisem za
prvo težnostno stopnjo (20 gramov) med drža-
vami Evropske unije, mislim na petnajsterico,
podajam pa podatke za maj, je najdražja Dan-
EOL-39-junij-June-08
ska z 0,67 evra, najcenejši pa sta Portugalska
in Španija z 0,30 evra. Slovenija dosega 48 od-
stotkov tega poprečja. Med novimi članicami je
najcenejša Malta z 0,19 evra, Češka je najdražja
z 0,38 evra, Slovenija pa ima ceno 0,23 evra. Če
upoštevamo vse članice, dosega Slovenija 56
odstotkov poprečja evropske cene.
Kaj za to ceno, ki je v primerjavi s tarifami
v Evropski uniji ugodnejša, ponujate
podjetjem in občanom?
Pošta Slovenije opravlja mednarodni poštni
promet v sodelovanju z globalnimi ponudniki
poštnih storitev ter različnimi tujimi poštnimi
operaterji. Našim strankam ponujamo kakovo-
stne in konkurenčne storitve. V mednarodnem
poštnem prometu smo posebej za podjetja pri-
pravili ponudbo mednarodnih poslovnih pa-
ketov in mednarodne direktne pošte. Seveda
lahko uporabljajo tudi pošiljke hitre pošte in
celotno paleto klasičnih poštnih pošiljk. Poši-
ljatelji lahko v mednarodnem prometu izbirajo
med pošiljkami z dodano vrednostjo, pri teh
zagotavljamo krajše roke prenosa, ali med kla-
sičnimi pošiljkami. Njihova prednost je nižja
cena ob nekoliko daljšem roku prenosa. Pošta
Slovenije ima v primerjavi s preostalimi ponu-
dniki mednarodnih poštnih storitev v Sloveniji
najbolj razvejano mrežo za sprejem pošiljk.
Mislite na mrežo poštnih enot in na dva
logistična centra?
Da. Pošta Slovenije podobno kot drugi evropski
izvajalci univerzalne poštne storitve1 s svojim
omrežjem enakomerno pokriva celotno oze-
mlje države in tako upravlja 559 enot javnega
poštnega omrežja , od tega 557 kontaktnih točk
2
oziroma pošt in dva poštno-logistična centra
v Ljubljani in Mariboru. Pošta Slovenije s tako
gostoto omrežja presega povprečno gostoto po-
štnega omrežja v Evropski uniji, kjer je povpreč-
no ena enota javnega poštnega omrežja na 52,5
kvadratnega kilometra, v RS na 36,26 kvadra-
tnega kilometra, v EU je povprečno ena enota
javnega poštnega omrežja na 4.430 prebivalcev,
v RS pa na 3.598 prebivalcev. Strankam ponuja-
mo oddajo paketov tudi na desetih Petrolovih
črpalkah, določene vrste pošiljk lahko dostavi-
mo ob želeni uri. Pri kataloški prodaji si lahko
občan sam izbere lokacijo dostave in podobno.
V voznem parku pa imamo 900 vozil.
Kako ste uredili zunanji transport? Z
zunanjimi partnerji? Kaj je po vašem
mnenju optimalna organiziranost
zunanjega transporta?
Transport paketov in pisemskih pošiljk med
poštnima logističnima centroma se izvaja s to-
vornimi vozili, medtem ko se v prispetju iz po-
štnega logističnega centra na pošte in v odpravi,
s pošt v poštni logistični center, prevoz paketov
in pisemskih pošiljk opravlja s tovornimi vo-
zili in srednjimi dostavnimi vozili. Transport
paketov se v prispetju in v odpravi iz poštnih
logističnih centrov za zdaj opravlja skupaj s pi-
semskimi pošiljkami. Paketna distribucija še ni
ločena. Le dostava paketov se v večjih mestih
opravlja ločeno, medtem ko se dostava paketov
na poštah v drugih krajih prav tako opravlja
skupaj s preostalimi pošiljkami. Pri prevozu
pošiljk med poštnimi enotami ločimo tri ravni
transporta, medtem ko se prevoz pošiljk hitre
Logistika 21
pošte izvaja ločeno, in sicer s t. i. prometnim
križem hitre pošte.
Brez zunanjih partnerjev?
Ne. Toda večina pošiljk v Pošti Slovenije se
opravlja v lastni režiji. Manj je prevozov pošiljk
prek pogodbenih prevoznikov. Predvsem na ti-
stih prevoznih relacijah, ki so z vidika ekono-
mičnosti manj ugodne za Pošto Slovenije. Ne-
kaj pogodbenikov smo uvedli tudi za dostavo
paketov naslovnikom in prevzem paketov pri
pošiljateljih.
Pošta bo tudi v prihodnje stremela k visoki
kakovosti prenosa oziroma transporta pošiljk,
zato je v izdelavi logistična študija. Zaradi pred-
videne rasti pošiljk, predvsem paketov, bomo
reorganizirali logistiko in s tem zagotovili opti-
malno poštno omrežje ter optimalne transpor-
tne poti. Paketna in pisemska logistika se bosta
deloma ločili, deloma pa bosta ostali enoviti
povsod tam, kjer bo to glede na razdalje in ko-
ličine pošiljk utemeljeno. Za vzpostavljanje op-
timalnega zunanjega transporta se bodo uvajale
tudi nove informacijske tehnologije. Mislim na
optimizacijo voznih redov.
1 Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno iz-
vajanje z Zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih sto-
ritev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike
Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih
storitev.
2 Javno poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, na-
prave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno pove-
zana v enotno tehnično in tehnološko celoto, vključno z vsemi
vrstami sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalne poštne
storitve.
promocija
22 Logistika EOL-39-junij-June-08

Paketov ne izgubljate? Kako je s

sledenjem pošiljk? In kako ste uspešni s
hitro pošto?
Za mednarodne ekspresne pošiljke in medna-
rodne pakete zagotavljamo sledenje prek naše
spletne strani www. posta. si, kar je danes pri
takih pošiljkah že standard. Pošta Slovenije po-
nuja v mednarodnem prometu zelo konkurenč-
ne roke prenosa. Hitrost prenosa je predvsem
odvisna od vrste pošiljke in naslovne države.
Mednarodni poslovni paket je naslovniku npr.
v Avstriji vročen že naslednji dan po sprejemu,
naslovniku v Nemčiji pa v dveh dneh po spre-
jemu. Pošiljka hitre pošte prispe do naslovnika
v Avstriji v treh dneh, v ZDA pa v povprečju
v dveh dneh po sprejemu. V nasprotju s temi
pa klasične poštne pošiljke potujejo do naslov-
nikov v tujini nekoliko dlje, npr. paket v ZDA
osem do deset dni.

Je v notranjem prometu podobno?

V notranjem poštnem prometu sledimo vsem vr-
stam knjiženih pošiljk – priporočenim pismom,
vrednostnim pismom, paketom in pošiljkam
je namreč ta, da gre za volumensko blago. Zato Ste se zgledovali po Evropi?
hitre pošte. Sledenje navedenim vrstam pošiljk
vsako povečanje obsega prometa pomeni pritisk Pregledali smo logistične modele treh tujih po-
je od januarja 2008 omogočeno vsem uporabni-
na kapacitete, skladiščne prostore, tehnologijo štnih izvajalcev, Avstrije, Švice in Belgije. Stična
kom poštnih storitev, in sicer z aplikacijo, ki je
dela, vozila, kader. Tudi v prihodnje pričaku- točka vseh navedenih modelov je večnivojska
nameščena na spletni strani Pošte Slovenije.
jemo trend naraščanja števila paketov in večjih platforma za distribucijo in predelavo paketov.
Statusi o pošiljkah so usklajeni s standardom
kosovnih pošiljk zaradi naraščajočega vpliva To pomeni, da njihov logistični model deloma
SPZ (S-10), dodali pa smo še nekaj dodatnih:
e-prodaje. Načrtujemo razširitev kapacitet, prav ali v celoti, odvisno od velikosti države, ločuje
podatek, na primer, kateri pošti je bila pošiljka
tako pa uvajamo t. i. paketne pretovorne pošte. pisemsko in paketno logistiko. Njihova poštna
vrnjena, ker pošiljka ni bila vročena, podatek,
To bodo neke vrste zbirni distribucijski centri infrastruktura temelji na treh nivojih: paketni
kateri pošti je bila pošiljka preposlana in po-
za pakete, kar nam bo v prihodnje omogočalo logistični center, paketna baza, ekvivalent so
dobno. Podatki se v navedeno aplikacijo za zdaj
zagotavljanje še kakovostnejših storitev prenosa paketni pretovorni pošti v slovenskem modelu,
prenašajo približno vsake tri ure.
paketov. Večja bo tudi vloga Pošte Slovenije v in poštna enota oziroma pošta.
oskrbni verigi podjetij.
Razmišljali ste o nakupu letala. Se bo to
zgodilo? Toda brez avtomatizacije ne bo šlo.
Letala ne bomo nabavili, ker smo pri primerjavi
Kaj bo bistvo prenove paketne logistike, Značilnost teh modelov je prav visoka stopnja
stroškov ugotovili, da bi stroški lastnih letal-
ki jo napovedujete? avtomatizacije predelave pošiljk v paketnih lo-
Za obdobje 2007 do 2015 je predvidena prenova gističnih centrih. Ne gre pa brez ustrezne infor-
skih prevozov presegali stroške, ki jih imamo z
paketne logistike. Želimo zagotavljati celovite macijske podpore, ki zagotavlja spremljanje in
obstoječim načinom prevoza pošiljk z rednimi
logistične storitve, kar vključuje storitve prevze- sledljivost paketov skozi vse faze prenosa po-
letalskimi povezavami z letališča na Brniku. Pri
ma blaga pri dobaviteljih, skladiščenja, pretovo- šiljk. Paketne baze imajo funkcijo sprejema ozi-
tem je treba dodati, da smo naknadno dosegli še
ra in komisioniranja, transporta ipd. za mala in roma zbiranja paketov, transporta in distribuci-
ugodnejšo ceno letalskega prevoza pošiljk.
srednje velika podjetja. je paketov. Če želimo učinkovit prenos paketov,
Kakšna bo rast prometa pošiljk? Kaj
pomeni e-poslovanje pri pisemskih
pošiljkah?
Storitve prenosa paketnih pošiljk in hitre pošte
v svetu in Sloveniji zelo hitro rastejo, zato je na
trgu teh storitev vedno večja konkurenca. Pod-
jetja se vse pogosteje odločajo, da predajo oskr-
bo svojih prodajnih mest za to usposobljenemu
distributerju. Pričakujemo tudi povečanje ob-
sega dejavnosti spletnih trgovcev ter nekaterih
obstoječih pogodbenih strank.
Na področju pisemskih storitev bo drugače.
Manj jih bo. Več bo e-komuniciranja in raci-
onalizacije poslovanja nekaterih pošiljateljev,
več zbirnikov, več računalniške izmenjave po-
datkov in drugega. Medtem ko se je leta 2007
že zmanjšalo število pisem, dopisnic, tiskovin
in priporočenih ter vrednostnih pisem, pa letos
zmanjšanja takih pošiljk nismo zaznali oziroma
ugotavljamo zmerno rast takih pošiljk.

Za kakšen razvoj se odloča logistika

slovenske pošte?
Nekatere kapacitete so v celoti izkoriščene in jih
primanjkuje, nekatere niso optimalno izkori-
promocija

ščene, in to zahteva spremembe. Značilnost pa-

ketnih pošiljk v primerjavi z drugimi pošiljkami
EOL-39-junij-June-08 Logistika 23

moramo tudi v manjših državah logistični mo-
del koncipirati večnivojsko, kar upošteva tudi
novi model paketne logistike Pošte Slovenije.
Kako bo potekala reorganizacija paketne
logistike v Sloveniji?
V dveh fazah, in sicer do leta 2010 (projekt se
je začel v letu 2007). Hkrati že iščemo lokacijo
za novi paketni logistični center v osrednjem
delu Slovenije. Pri taktiki izvedbe vzpostavitve
nove posodobljene logistične infrastrukture
je treba upoštevati omejitve, ki jih predstavlja
čas, v katerem je mogoče izvesti vse zahtevane
aktivnosti. Zagotoviti je treba vire financiranja,
upoštevajoč postopke javnega naročanja. Glede
na to, da so lokacije za paketne pretovorne po-
šte že znane oziroma gre ponekod za obstoječe
lokacije (Koper, Nova Gorica, Novo mesto), je
bilo treba le obnoviti, delno razširiti in ustrezno
opremiti te objekte. Izjema so lokacije v Celju,
Kranju in Murski Soboti. Tam so mikroloka-
cije objektov s prometno-logističnega vidika
povsem neustrezne. To so strnjena naselja z
neustrezno cestno infrastrukturo oziroma do-
stopom do avtoceste. Zato iščemo nadomestno
lokacijo ob avtocesti.
Denar bo?
Denar je. Pošta Slovenije je v poslovnem načrtu
že rezervirala sredstva za te investicije. Trenu-
tno nastaja logistična študija. Prav tako pa so v
končni fazi gradbeni posegi na treh obstoječih
lokacijah paketne pretovorne pošte. 

promocija
Dobro zapakirano in zalepljeno! Embalažni samolepilni trakovi AERO
AERO proizvaja več skupin embalažnih trakov - odvisno od
nosilca (BOPP, PVC ali papir) in lepila (lahko je izdelano na
osnovi naravnega kavčuka ali vodne disperzije akrilatov). Vsaka
od teh kombinacij vam lahko prinese določene prednosti, ki so

www.merkur.eu
značilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimi
širinami, dolžinami navitja in pakiranjem.

Tri ključne skupine samolepilnih trakov za zanesljivo pakiranje:

AERO PACK 1501
• za ročno in strojno pakiranje Merkur — trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
• za grobe in gladke površine in za kartone iz recikliranih
materialov
• za uporabo pri nizkih in povišanih temperaturah
• rjav, prozoren in bel
AERO PACK 1401
• za ročno pakiranje
• mehak, stabilen samolepilni trak
• priporočamo aplikacijo pri sobni temperaturi
• rjav, prozoren in bel
AERO PACK 1549
• okolju prijazen samolepilni trak
• brez vonja, odporen proti staranju, UV svetlobi in vlagi
• rjav, prozoren, bel, rumen, rdeč, moder, zelen in črn

Če želite poleg zapiranja embalaže promovirati tudi svoje

podjetje, izberite samolepilne trakove potiskane
z logotipom ali sloganom podjetja.

Dodatna pojasnila:
KRIVEC UROŠ
Telefon: (03) 543 25 06
Faks: (03) 543 23 54
E-pošta: uros.krivec@merkur.si
SELAN META
Telefon: (01) 280 14 44
Faks: (01) 280 15 18
E-pošta: marjeta.selan@merkur.si
promocija
24 Logistika
The post will not be a monopolist
anymore
What will be the growth of postal item
distribution? What does e-business mean
for mail?
The parcel transport and express mail services are
increasing rapidly, both in the world and in Slo-
venia, and the competition on the market offering
these services is therefore also becoming stronger.
Businesses are now deciding more and more to le-
ave the supply of their sale outlets to a competent
distributor. We also expect a rise in the scale of
operation of the Internet commercial traders and
some existing contractors.
In the field of letter services, things will be different.
There will be less of them and more e-communica-
tion and the rationalization of business operations
by some senders. There will be an increased num-
ber of consignments and more information will be
exchanged via the computer. Though there was a
decline in letters, postcards, printed matter and
registered and insured postal services in 2007, we
haven’t detected a decrease in these postal items;
on the contrary, we have noticed a moderate incre-
ase in their numbers.
What kind of development is the logistics
of Slovenian post choosing?
There are certain capacities that are fully utilized
and they are lacking. Some are not optimally uti-
lized, which calls for changes. What is typical for
parcels (in comparison with other postal items) is
that they are volume goods. So every increase in
the distribution scale exerts pressure on capaciti-
es, storage premises, work technology, vehicles and
personnel. This trend of a rise in the number of
parcels and larger mail items due to the growing
influence of e-sales is expected to continue in the
future as well. We plan to expand the capacities
and we are introducing the so-called parcel trans-
formation post offices. They will be a kind of consi-
gnment distribution centre for parcels, which will
enable us to provide even better parcel delivery
services in the future. The role of Pošta Slovenije in
the supply chain of companies will also be larger.
How will the reorganization of parcel
logistics be conducted in Slovenia?
In two stages by 2010, though the project started in
2007. At the same time, we are already looking for
a location for a new parcel logistics centre in the
central part of Slovenia. There are some limitati-
ons in the time in which all the necessary demands
can be carried out and these should be considered
when using the tactics of establishing a new mo-
dernized logistics infrastructure. Financial resour-
ces need to be provided, taking account of the pro-
cedures of public procurement. Considering that
the locations for the parcel transformation post
offices are already known, or in some cases already
exist (Koper, Nova Gorica, Novo mesto), the buil-
dings only need renovation, partial extension and
suitable furnishing. Exception are the locations in
Celje, Kranj and Murska Sobota. From the distri-
bution-logistics point of view, the micro locations
there are completely unsuitable because they are in
built-up areas with unsuitable road infrastructure
or access to the highway. Therefore, we are looking
for a substitute location on the highway.
EOL-39-junij-June-08
Na Češkem Kovintrade z novo naložbo
Kovintrade je v češkem mestu Frydlant nad Ostravici, skorajda na tromeji med Češko, Poljsko
in Slovaško, odprl nov metalurško-skladiščni center. Izbor lokacije ni bil naključen. Češka je naj-
pomembnejši izvozni trg družbe Kovintrade, hčerinsko podjetje Kovintrade Praga pa je najpo-
membnejše in največje v trgovinski mreži Skupine Kovintrade.
Naložba v Frydlantu je vredna 5,4 mio evrov. Metalurško skla-
diščni center ima 7.500 m2 skladiščnih in 800 m2 poslovnih pro-
storov. Kovintrade je sicer lastnik 40.000 m2 zemljišča na tem
območju in so si tako zagotovili možnost nadaljnje širitve ozi-
roma razvoja. Zmogljivosti skladišča – 8000 ton različnih meta-
lurških izdelkov, ki so namenjeni prodaji na češkem, poljskem in
slovaškem trgu. Naložba bo okrepila tržno pozicijo Kovintrade
in omogočila povečanje trgovinskega deleža. Na Češkem Kovin-
trade trguje predvsem z metalurškimi izdelki, s ferolegurami in
livarstvom, z varjenjem in livarstvom, z industrijskimi noži in
filtri. Kovintrade Praga zaposluje 75 delavcev. Nov metalurško-
skladiščni center je dal delo 31 delavcem, kar je na otvoritvi po-
udaril tudi Franci But, ambasador Slovenije v Pragi.
Iztok Seničar, predsednik uprave Kovintrade, je posebej omenil
obseg blagovne menjave med Češko in Slovenijo. V letu 2007
je dosegla že skoraj milijardo evrov in raste. Kovintrade izvo-
zi 5,3 % celotnega slovenskega izvoza na Češko. Njihovo češko
podjetje je lani prodalo za 52 mio evrov izdelkov. Metalurško-skladiščni center bo družbi Kovin-
trade omogočil še boljši servis več kot 20 slovenskim podjetjem, ki so njeni partnerji v poslovanju
na češkem trgu. Kovintrade sicer prodaja v 50 državah sveta, dela s 5.500 kupci in 1.500 dobavite-
lji, lanski čisti prihodki od prodaje pa so znašali 231 mio evrov.
Odprli Schenker Maribor
V Spodnjih Hočah je Schenker odprl nov poslovno-logistični center Schenker Maribor. Uresniču-
je se napoved direktorja Roka Svetka o poslovnih načrtih Schenkerja v Sloveniji. Slovenski Schen-
ker je nastal iz nekdanje mednarodne špedicije Intertrans in je od leta 2003 v 100-odstotni lasti
DN Schenker, Rok Svetek pa je ostal tudi na čelu nove družbe. Po njegovem mnenju bo center
regionalno in mednarodno križišče blagovnih tokov. Strankam v novem centru na 8.500 kvadra-
tnih metrih nudijo celotno paleto storitev v vseh oblikah prometa in tudi v logistiki. Odpiranje
poslovno-logističnega centra se je udeležil Elmar Wieland, direktor Skupine Schenker. Ni zanikal
in ni potrdil govoric, da potekajo pogovori med Slovenskimi železnicami o skupnih železniških
povezavah proti vzhodu s skupino Deutsche Bahn, ki je sicer lastnik Schenkerja.
Intereuropa dela po meri kupca
Novo skladišče Intereurope v Celju so odprli na dosedanji, strateško pomembni lokaciji med
Slovenijo in JV Evropo. Njegova konkurenčna prednost je nedvomno povezanost z železniškim
tirom. Delniška družba Intereuropa je z izgradnjo novega visokoregalnega dvoetažnega skladišč-
nega prostora na logističnem terminalu v Celju povečala skupno velikost skladiščnih površin na
lokaciji v mestu ob Savinji na 42.000 m2. V skladišču so namenili največ prostora za Gorenjevo
belo tehniko in za Merkurjevo blago široke potrošnje, a tudi drugim partnerjem. Objekt ima so-
dobno nakladalno opremo, ki s 17 hidravličnimi in z dvema bočnima rampama omogoča hitro
manipulacijo ter hitrejše in bolj varno pretovarjanje blaga. Umeščenost novega objekta omogoča
optimalno obvladovanje blagovnih in logističnih procesov. Intereuropa tako lahko povečuje obseg
prevzema tistih logističnih funkcij, ki so za različne trgovske
in proizvodne firme najpomembnejši in jih prepuščajo izva-
jalcu logističnih storitev.
Mag. Andrej Lovšin, predsednik uprave Intereurope, je ob
odprtju novega skladišča poudaril, da Intereuropa dela po
meri kupca in išče najprimernejše logistične rešitve za vse
vrste logističnih potreb:
»Novo skladišče v Celju v skupni izmeri 9.000 m2, za katerega
smo odšteli 5,26 milijonov evrov, ne pomeni zgolj pomembne
pridobitve naše družbe v Sloveniji, temveč pomeni za celotno
Intereuropo nov korak v razvoju, širjenju in dopolnjevanju
razvejene mreže in dejavnosti koncerna. Ponovno dokazuje-
mo svojo smelost in odločenost, da lahko koncern z lastno
infrastrukturo še dodatno okrepi svojo prisotnost na tem trgu.
Ta investicija je nov korak k prilagajanju storitev po meri kup-
ca in seveda k vse večjemu obsegu prevzemanja logističnih
funkcij, kar Intereuropa kakovostno zagotavlja različnim tr-
govskim in proizvodnim podjetjem. Zato lahko novo pridobi-
tev brez lažne skromnosti označimo tudi za pomemben prispevek k rasti, kakovosti in prodornosti
današnjega slovenskega gospodarstva.«
Na otvoritvi je novo pridobitev Intereurope pohvalil tudi mag. Andrej Vizjak, minister za gospo-
darstvo, saj gre za nov razvojni korak Intereurope. Intereuropa namerava še letos končati tudi velik
logistični center v Moskvi in tako nadaljevati z vzpostavljanjem lastne poslovne mreže s celovito
paleto logističnih storitev po Evropi. Zdaj so že v dvanajstih državah.
 Logistika
EOL-39-junij-June-08 Logistika 25

5. okoljski simpozij - Ljubljanski avtobusi že z biogorivom

Promet kot grožnja okolju
in kot gibalo razvoja

Mestne oblasti se danes

tako doma kot v tujini zelo
veliko ukvarjajo s problemi
mestnega transporta, kot so
npr. s pločevino prenatrpani
centri mest, onesnažen zrak,
smrad, nesreče in podobno.
Zmanjšanje bremena, ki ga
nalagamo okolju v mestih,
je torej možno doseči le
s spremembo transporta
oziroma ljudi prepričati.
Če ne gre drugače, pa jih
prisiliti, da posegajo po
drugih transportnih sredstvih.
Mestne oblasti tako lahko na
izvajanje transporta v mestih
vplivajo na tri načine, in sicer
z regulativami, obdavčitvami
in subvencioniranjem razvoja
infrastrukture in uporabe
V Ljubljani so npr. mestne oblasti z odlokom za posamezne vrste tovornih vozil predpisale naslednje
okolju prijaznih vozil. omejitve:
Težka Srednja Lahka
Omejevanje teže za dostavna transportna vozila tovorna vozila tovorna vozila tovorna vozila
je precej razširjeno v evropskih mestih. Poveči- Glavne mestne vpadnice PPK* ni omejitev ni omejitev
ni se omejuje dostop tovornih vozil nad 3,5 ton. Obroč okoli ožjega mestnega središča PPK* ni omejitev ni omejitev
Potrebno je vzeti v ozir, da omejevanje teže pov- Območje ožjega mestnega središča SPP* SPP* ni omejitev
zroča uporabo manjših vozil. Seveda to vodi k
Območje za pešce SPP** SPP** SPP**
povečanju števila voženj, kar vedno ni ugodno.
* Možno izvajati dostavo na podlagi dovolilnice, ki jo izda občina.
** Možno izvajati dostavo na podlagi dovolilnice, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve.
Emisije1 vozil so omejene s strani Evropske SPP – splošna prepoved prometa
PPK – prepoved prometa ob konicah
komisije. Kljub temu npr. določena mesta, še
posebej turistično privlačna mesta (npr. Am-
sterdam, Zermatt) dovoljujejo dostop v mestna EAP2) je pozval k razvoju Tematske strategije za Mestne oblasti evropskih mest zato skupaj s
središča le vozilom brez emisij. urbano okolje s ciljem »prispevati k boljši kako- podjetji, ki najbolj obremenjujejo mestno infra-
vosti življenja s celostnim pristopom, pri čemer strukturo, skušajo pridobiti čimveč sredstev iz
Vseeno pa narašča zaskrbljenost v zvezi s sta- se osredotoči na urbana območja« ter prispevati
njem evropskega urbanega okolja. Okoljski iz- »k visoki kakovosti življenja in socialni blaginji 1 Delež tovornega prometa je v skupnih (tovornega in osebnega
zivi, s katerimi se srečujejo mesta, imajo precej- državljanov z zagotavljanjem okolja, v katerem prometa) emisijah toplogrednih plinov v Sloveniji leta 1998
znašal 27 %, do leta 2010 pa se bo ta delež povečal še za več
šnje posledice za zdravje ljudi, kakovost življenja stopnja onesnaženosti ne vpliva škodljivo na
kot 10 %.
mestnih prebivalcev in gospodarsko učinko- zdravje ljudi in okolje, ter s spodbujanjem traj- 2 The Sixth Environment Action Programme of the European
vitost mest. Šesti okoljski akcijski program (6. nostnega urbanega razvoja«. Community 2002-2012.
 KDO JE KDO?
26 Logistika
Nova električna ekološka vozila
Tudi Slovenija sledi okoljskim trendom, ki jih
pozna Evropa. Podjetje Exprum Ljubljana trgu
ponuja električno ekološko vozilo za zbiranje
in odvoz odpadkov. Vozilo je namenjeno zbiranju
uličnih, gospodinjskih in bioodpadkov, papirja,
kartona, pločevink, plastenk in plastičnih od-
padkov v mestnih središčih, parkih in ozkih
ulicah. Velika prednost vozila je, da ne dela
hrupa, uporablja se lahko torej tudi ponoči in
ne onesnažuje ozračja. Še več, na območjih,
kjer je vožnja z dizelskimi motorji prepovedana,
je prva rešitev električno ekološko vozilo. Kljub
svoji majhnosti ima sorazmerno veliko neto
nosilnost, vozimo ga z B kategorijo. Ker pri
uporabi ni stroškov goriva in ker praktično ni
okvar na motorju (en servis vsakih 15 mesecev),
je varčnejši od večine vozil podobnih dimenzij.
Za vse tiste, ki delajo na področju odpadkov, je
zelo priporočljiv električni smetar.
ELEKTRIČNI SMETAR, tip JOLLY 1200 EX
Značilnosti: neto nosilnost odpadkov 800 kg + 3
osebe, zadaj je avtomat za zabojnike 80-1100 l,
volumen zaboja 5 m3, stiska v razmerju 1:2.

Nekaj prednosti električnih ekoloških vozil:
 primerna so za delo ponoči in podnevi, ker
so tiha, ekološka in ne motijo okolice, so tudi
okretna, majhnih dimenzij;
 so uporabna za delo v centrih, okolici mest,
za parke, zdravilišča, campe, trgovska središča
in prevoz različnega blaga: prehrane, pošte,
zbiranje in odvoz odpadkov, spraznjevanje
hišnih zabojnikov, uličnih košaric ipd., z njimi
se da priti do vseh odjemnih mest – delajo z
minimalnimi vzdrževalnimi stroški,
potrebujejo le redno polnjenje baterij.
Življenjska doba litij baterij do 1.400 polnjenj,
hitrost od 0 – 50 km/h.
Exprum nudi tudi vozila z raznimi nadgradnjami
glede na namen:
 JOLLY 1200 EX sk.d.n. 3500 kg, neto nos.
1200 kg, širina 1700 mm
 JOLLY 600 EX sk.d.n. 1900 kg, neto nos.
800 kg, širina 1270 mm
 SMILE sk.d.n. 1100 kg,
neto nos. 450 kg,
širina 1270 mm
 vozila za prevoz ljudi – turistov za 2-6 oseb
 avtobusi za 15 – 40 – 80 oseb
 električni turistični vlakec z vagoni
 električni pometač ulic in pločnikov,
širine 1 m
EXPRUM d.o.o., Celovška cesta 62
promocija
1000 Ljubljana, tel.: 01/434 38 33, 041/643 326
faks: 01/434 75 59, e-mail: exprum@siol.net
www.exprum.si
evropskih skladov za najrazličnejše investicije,
ki vodijo k manjšemu vplivanju na okolje.
V Ljubljani so tako s pomočjo evropskih sred-
stev že kupili 20 avtobusov na biogorivo (ki je
pri nas prevladujoče gorivo od okolju prijaznih
goriv) in je primerno za večino dizelskih avto-
busov brez dodatne predelave.
Pri časovnem omejevanju je dovoljen vstop v
mestno središče le med določenimi urami. Učin-
kovita implementacija časovnega omejevanja je v
bistvu sporna. Osnovni problem ostaja mogoča
nezmožnost dostave zaradi omejevanja dostav-
nega časa, kar lahko vodi do akumulacije voženj.
V Ljubljani je na območjih3 za pešce možna do-
stava samo v dostavnem času (od 6:00 do 9:30
ure), izjemoma (v utemeljenih primerih) pa tudi
zunaj dostavnega časa. Ker pa so dvižni stebrič-
ki v dostavnem času ves čas spuščeni, prihaja do
veliko kršitev, saj tako v mestno središče vstopa-
jo tudi dostavna vozila brez ustreznih dovolil-
nic, kar še vedno predstavlja zelo velik problem
za mestne oblasti.
Natovarjanje in raztovarjanje v mestnih sredi-
ščih je pogosto ovirano s parkiranimi avtomo-
bili. Pri tem morajo lokalne oblasti zagotoviti
ustrezen prostor oz. površine. V nekaterih me-
stih (npr. v Parizu) so trgovine določene veli-
kosti same odgovorne, da zagotovijo prostor za
razkladanje.
V Ljubljani se tega problema še kako zavedajo,
saj imajo premalo ustreznih lokacij dostavnih
mest, problem pa je tudi, da najdaljši čas zadr-
ževanja dostavnih vozil na območju za pešce ni
predpisan.
Obdavčitev za omejevanje prometa
V mestnem transportu je lahko primer obdav-
čitve omejevanja prometa, kar je v tovornem
transportu sicer neobičajno, vendar ukrep, kot
je taksiranje, postaja vedno bolj ukrep, ki se
kaže predvsem pri težkem prometu in taksah za
vozila, ki prekomerno onesnažujejo okolje.
V Ljubljani za podjetja, ki dostavljajo blago v
mestno središče, veljajo določila Sklepa o višini
takse za izdajo dovoljenja4 za dostavo, kamor se
vpiše tudi dovoljena lokacija, ki določa podje-
tju, kje lahko dostavlja blago.
Subvencioniranje in regulativa sta precej blizu
ena drugi. Namesto omejenih načinov ukvarja-
nja z negativnimi učinki, lahko subvencionira-
mo bolj želene oblike, kot so npr. nizkoemisij-
ska vozila (okolju prijaznejša) ali tovorna vozila
z visokim količnikom natovarjanja. Subvenci-
oniranje v tem kontekstu ne pomeni le nepo-
srednega plačila za posamezno dejanje. Lahko
pomeni tudi npr. boljši dostop do infrastruktu-
re, kot so npr. pasovi namenjeni bolj zasedenim
vozilom (angl. high occupancy lanes).
V Ljubljani imajo nekaj t. i. rumenih pasov5, ki
so namenjeni za vozila, kot so avtobusi, taksi
službe in službe prve pomoči, vendar se zaradi
kršitev, do katerih prihaja v prometnih koni-
cah, funkcija rumenih pasov zelo zmanjša. Zato
bodo težave reševali sistemsko in dolgoročno,
tudi s pomočjo represivnih ukrepov policije,
EOL-39-junij-June-08
podobno kot so to dosegli v mestu Pariz, kjer
so kazni za vožnjo po prepovedanem rumenem
pasu zelo visoke. To ljudi prisili k doslednejše-
mu upoštevanju pravil. Rumene pasove bi lahko
v prihodnje uporabljala tudi dostavna vozila, saj
bi s tem zagotovili večjo pretočnost tovornega
prometa in krajši čas obremenjevanja mestne
infrastrukture.
Tveganje subvencioniranja obstaja v promociji
neželenih stranskih učinkov. Subvencioniranje
tovornih vozil z visokim količnikom natovar-
janja lahko vodi do nepotrebnih premikov in
tokov. Subvencioniranje v urbanem tovornem
transportu lahko prav tako pomeni promocijo
želenih logističnih struktur, kot so intermodal-
ni transport, tovorno transportni centri (freight
villages) ali blagovno distribucijskih centrov.
Zaradi tega je koristno zagotoviti potrebno in-
frastrukturo, kot so npr. terminali za pretovar-
janje za intermodalni transport ali vzporedne
proge. Kljub temu je pri implementaciji naštetih
ukrepov potrebno paziti, da se stranski učinki
ne povečajo. Pogosto je težko določiti najboljše
ukrepe za dosego želenih ciljev.
V Celju so letos aprila na Skupščini županov
vseh slovenskih mest že obravnavali pobudo
Vladne skupine za Vodik za subvencioniranje6
nakupa električnih vozil. To samo kaže, da se bo
na tem področju kmalu zgodil premik v pozi-
tivno smer, premik do bolj konkurenčnega na-
kupa okolju prijaznih vozil.
Velika evropska mesta se soočajo z nemajhnim
problemom onesnaževanja okolja, ki slabša kva-
liteto življenja in pušča posledice, ki jih bodo
čutili še naši nasledniki. S problemom se soo-
čajo na različne načine. Evropska praksa bi bila
lahko zgled tudi za kakšno slovensko mesto.
Nekaterim avtomobilom vstop
prepovedan
1. februarja 2002 so v Köbenhavnu poizkusno
uvedli sistem »City Goods Ordinance (City
Gods Ordningen)«, ki je trajal do oktobra 2003.
Cilj tega sistema je bil povečati učinkovitost
prevoza blaga v mestu. Načrt je bil, da se avto-
mobili in tovornjaki, ki presegajo skupno maso
več kot 2,5 t, ne smejo voziti skozi srednjeveško
jedro brez t. i. »City goods certifikata«. Tovor-
njaki težji od 18t pa potrebujejo poseben certi-
fikat. Razlog take odločitve je bila študija, ki je
pokazala, da dnevno približno 3500 dostavnih
vozil s preko 2,5 t naredi 6000 poti v 1×1 km ve-
likem območju. Nadaljnja analiza je pokazala,
da 55 % dostavnih in tovornih vozil uporablja
samo 20 % svojih tovornih kapacitet. Iz tega ra-
zloga so uvedli tri vrste certifikatov:
– Zeleni certifikat: za vozila z motorjem stara
največ 8 let in z vsaj 60  % zasedenostjo to-
vornih kapacitet. Vsake tri mesece so morali
uporabniki oddati tudi poročilo o uspešnosti
3 Območja za pešce so v Ljubljani v pretežni meri zavarovana
z dvižnimi stebrički ali nepremičnimi fizičnimi zaporami,
manjši del pa predstavlja tudi prometna signalizacija.
4 V prvi polovici leta 2002 je bilo za dostavo skupaj izdanih 230
dovoljenj.
5 Delež rumenih pasov je v skupni dolžini linij le 0,008 odstotka.
6 To so uvedli že v številnih evropskih državah, kjer že ponu-
jajo državne subvencije za nakup električnih vozil, kot npr.
subvencije varirajo od 360 EUR v Avstriji do kar 720 EUR v
Italiji (Matej Kračun, 2008)
EOL-39-junij-June-08
zasedenosti kapacitet. Cena je bila 260  DKr
oz. približno 35 €.
– Rumeni certifikat: namenjen za storitve in ne
transport. Vozila ne smejo presegati dolžine
6 metrov (zunanje mere) in presegati najve-
čje skupne dovoljene mase 3,5 t. Motor vozil
pa ni smel biti starejši od 1. januarja 1997.
Izjemoma so za določena podjetja dovoljeni
motorji mlajši od 1. januarja 1995. Cena je bil
260 DKr oz. približno 35 €.
– Rdeči certifikat: je bil enodnevni certifikat za
vozila, ki se v srednjeveško jedro mesta pripe-
ljejo redko. Za ta vozila ni bilo posebnih zah-
tev, lahko pa so pridobila samo en certifikat
naenkrat. Cena je bila 40  DKr oz. približno
5 €.
Štiri velika mesta na Švedskem (Stockholm,
Göteborg, Malmö in Lund) so v svojih centrih
ustanovila okoljevarstvene cone, da bi izboljša-
la kvaliteto zraka in zmanjšala hrup težkih to-
vornih vozil. Program okoljevarstvenih con se
na nanaša na dizelske tovornjake in avtobuse z
veliko skupno maso (večjo od 3,5  t). Osnovna
zahteva okoljevarstvenih con je, da vsa težka
tovorna vozila ne smejo biti starejša od 8 let.
Starejša vozila ne smejo voziti v teh conah oz.
jih je potrebno predelati, da dosegajo okolje-
varstvene standarde. Rezultati po enem letu
uporabe so bili zelo vzpodbudni. Pokazali so, da
so se emisije v enem letu zmanjšale. Že v letu
1997 je 95  % tovornih vozil in 100  % avtobu-
sov izpolnjevalo ta standard in tako pridobilo
dovoljenje za vožnjo po teh conah. Opaženo je
bilo tudi zmanjšanje hrupa navkljub povečeva-
nju prometa. Ta sistem se sedaj zavzema tudi za
električni skuterji
Mreža prodajalcev
po celi Sloveniji,
zagotovljen servis
in rezervni deli!
Vozite za samo
0,50€/100km
Brez CO2 izpuha,
brez hrupa,
brez dima!
ZE-EN d.o.o., Kidričeva 24, 3000 CELJE
predelavo vozil na alternativne vire pogona, kot
sta plin in alkohol.
Ta sistem je že uveden tudi že v drugih evrop-
skih državah, kot so Nemčija, Španija, Belgija,
Nizozemska, Italija, Grčija, Češka. Seveda so
sistemi v vsaki državi različni, prilagojeni oko-
lju, v katerem se nahajajo, vendar so v osnovi
enaki.
V želji po zmanjšanju negativnih učinkov tež-
kega cestnega prometa, ki slabša kvaliteto ži-
vljenja, so v Bruslju uvedli obvezne koridorje
za težek promet in omejili njihov dostop do
stanovanjskih območij. Štiri komponente te
strategije so regulacija težkega tovornega pro-
meta na cestah, potrebna ustrezna označevanja,
načrtovanje cest in zgradb in sodelovanje vseh
sodelujočih v tovornem prometu. Konkretneje -
na glavnih cestah in cestah v industrijski coni in
območju pristanišča je dovoljen promet za vsa
tovorna vozila. Ni važno, kam so namenjena oz.
kje je njihov cilj. Na manjših cestah tovorni pro-
met ni dovoljen, razen za dostavo. Če se hočejo
po lokalnih cestah voziti tovornjaki s skupno
maso več kot 19  t, morajo pridobiti posebno
dovoljenje. Izjeme so poštni kamioni, dostava
in komunalna vozila.
Rotterdam je s 600.000 prebivalci glavno distri-
bucijsko središče - pristanišče za Evropo. Mestna
politika teži k čim manjšemu vplivu prometa
na okolje. The ELectric vehicle CIty Distribu-
tion System (ELCIDIS) je projekt, ki je veljavi
že v šestih evropskih mestih in je koordiniran s
strani rotterdamskih mestnih oblasti. Rešitve za
031 626 800 info@zeen.si
Logistika 27
mestni promet v Rotterdamu so se lotili na dva
načina. Najprej so predstavili hibridna in elek-
trična vozila (čista in tiha), ki so lahko naložila
1-1,5t, volumen pa ne sme biti večji od 12-16m3
in so dosegala razdaljo med 75 km in 90 km. Ta
vozila so v celoti nadomestila vozila z notranjim
izgorevanjem v treh glavnih prevozniških pod-
jetjih, ki so opravila vsaj 70 % vsega transporta.
Drugi način, ki je pripomogel k čistejšemu me-
stnemu okolju, je bilo optimiranje logističnih
poti in poti tovornjakov. Distribucijske centre
so prestavili na obrobje mesta, kar je povzročilo
manj poti skozi mesto in zmanjšalo mestni pro-
met. Za dolge poti od logističnih centrov po celi
Evropi uporabljajo velike in težke tovornjake,
medtem ko za krajše poti od pristanišča do teh
centrov uporabljajo manjša, »čista« vozila.
»Zaračunavanje zaradi prenatrpanosti« je bilo
v Londonu uvedeno za 22 km2 z namenom
zmanjšanja prometa na najbolj prometnih ce-
stah. Glavni namen je izboljšati avtobusne sto-
ritve, zmanjšan je čas potovanja, zagotoviti za-
nesljivo in točno dobavo v mesto. »Mestnina« je
približno 8 € na dan za vožnjo in parkiranje v tej
coni med 7:00 in 18:30 uro med ponedeljkom
in petkom.
Zmanjšanje prometa in gneče je bilo v tej coni
očitno kar za 30 %. Zelo se je povečala tudi toč-
nost avtobusov in dostave. Kljub vtisu, da sis-
tem deluje dobro, so se pojavila določena eko-
nomska vprašanja. Tak sistem namreč ogroža
obstoj manjših podjetij, saj je »mestnina« kar
precej draga.
promocija
www.zeen.si
28 Logistika
In primer dobre prakse v Sloveniji?
Celjsko podjetje ZE-EN d. o. o. se ukvarja z ra-
zvojem in prodajo električnih vozil ter polnil-
nih postaj za električna vozila. Sedež podjetja
je v celjskem tehnološkem mestu Tehnopolis.
V okviru Tehnopolisa ima podjetje optimalne
pogoje za razvoj in delovanje, saj je vključeno v
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije.
Tako lahko izkorišča efekte sinergije v sodelo-
vanju z ostalimi visoko tehnološkimi podjetji na
isti lokaciji.
Osnovni cilj in poslanstvo podjetja ZE-EN d.
o. o. je pospeševanje uporabe vozil na alterna-
tivne pogone. Stanje tehnologije, trga in infra-
strukture v Sloveniji, EU in širše je takšno, da so
trenutno najprimernejša alternativna prevozna
sredstva vozila na električni pogon.
Glavne prednosti vozil na električni pogon so:
do 10× nižja cena vožnje v primerjavi z vozili na
bencinski pogon (tipična cena prevoza se giblje
v rangu 0,40 – 0,90 EUR / 100 km), vožnja brez
vsakršnih izpušnih plinov (BREZ EMISIJ CO₂),
zelo tiho delovanje (tudi onesnaževanje s hru-
pom se zelo zmanjša), velik izkoristek energije
in zelo dober navor, enostavno in poceni vzdr-
ževanje, enostavna uporaba, visoka vrednost in
dodelan design.
Matej Kračun, Matjaž Knez
promocija
EOL-39-junij-June-08
Honda z novim hibridnim vozilom
Hibrid naj bi na evropski trg prišel naslednjo pomlad in bo ključen pri Hondinem prizadeva-
nju, da do leta 2010 od vseh svojih vozil proda deset odstotkov hibridov.
Japonski proizvajalec si nadeja, da bodo potrošniki avtomobil predvsem v Evropi sprejeli bolj
kot dosedanje hibride, predvsem zaradi velike učinkovitosti in nižje cene. Model naj bi stal
med 16.000 in 20.000 evrov. Za primerjavo – najbolje prodajani hibrid toyota prius stane
24.000 evrov.
Honda si prizadeva, da bi bile emisije ogljikovega dioksida pod 100 gramov na kilometer.
Emisije hibridne verzije civic znašajo pa 109 g/km, prius pa 106 g/km. V primerjavi s priusom
bo v konceptu vgrajen Hondin sistem Intelligent Motor Assist, ki omogoča, da avtomobila ne
poganjal samo električni motor.
Lani je Honda v Evropi prodala 10.515 hibridnih civicov, medtem ko je iz prodajnih salonov
zapeljalo 149,567 bencinskih in dizelskih različic tega avtomobila. Novi model naj bi te šte-
vilke bistveno povečal, upajo pri Hondi, saj želijo prodati 50.000 novih hibridov v Evropi in
100.000 v ZDA. Toyota je lani prodala 31.963 priusov v Evropi.
Petsedežni avto na stisnjeni zrak
OneCAT je zgrajen iz steklenih vlaken, tehta samo 350 kilogramov in bo stal približno 4.000
evrov. Stisnjeni zrak bo shranjen v tankih iz ogljikovih vlaken v šasiji. Tanki se bodo lahko
napolnili s kompresorjem v treh minutah, kar je precej hitreje kot pri električnem avtomobi-
lu. OneCAT z enim polnjenjem deluje štiri ure. Za dolge vožnje je v avtomobilu pomemben
gorilnik. Ta deluje tako, da segreva zrak, ki se širi in povečuje pritisk na bate. Gorilnik deluje
na vsa tekoča goriva.
»Prvi kupci bodo ljudje, ki jih skrbi za okolje,« je dejal francoski inženir Guy Negre. Ta bo
prodajo avtomobila dovolil le indijskemu proizvajalcu Tati, OneCAT pa bo dostopen samo na
indijskem trgu. Za preostali del sveta Negre upa, da bo prepričal več sto vlagateljev, da bodo
postavili tovarne.
Osemdeset odstotkov materiala, potrebnega za avtomobil, naj bi priskrbeli v lokalnem okolju
tovarn. Tako bi prihranili veliko denarja za prevoz. »Resnično upam, da bo projekt uspel. Proi-
zvodnja takega avtomobila je zelo pogumno dejanje,« je povedal Terry Spall z angleškega Inšti-
tuta mehaničnih inženirjev. Vendar pa je dodal, da ga zelo zanima, kako se bo avtomobil odrezal
na testih varnosti in kako bo zadovoljil kupce, ki so navajeni na luksuzna in udobna vozila.

EOL-39-junij-June-08
Dosje o razgradnji IMV
Sistem razgradnje izrabljenih
motornih vozil v Sloveniji
zahteva premislek – kako
naprej? Štiri leta so minila,
odkar smo v Sloveniji uvedli
novi sistem zbiranja in
razgradnje izrabljenih motornih
vozil (IMV) in poskrbeli, da je
začel delovati. Na lanskem
razpisu so koncesije za zbiranje
in razgradnjo IMV pridobili
podjetja Karbon, Dinos in
Avtotransporti Kastelec,
ki so ponudili ceno 0 evrov
za kilogram za prevzem in
razgradnjo IMV. S tem so
prešli s sistema razgradnje,
ki jo je sofinancirala država,
na zahtevnejši, povsem tržni
sistem, ki mora zagotavljati
zadostne količine vozil, da bi
se opravljanje javne službe tudi
ekonomsko izplačalo. Tukaj pa
izvajalci oziroma koncesionarji
naletijo na veliko težav. A ne
gre le za koncesionarje. Kaj pa
okolje in črni avtoodpadi?
Največ vprašanj se seveda pojavlja pri pridobi-
vanju zadostnega števila vozil in usposobljenosti
za primerno izvajanje razgradnje, ki je delovno
in tehnološko zahtevna. Vse projekcije količine
zbranih vozil, ki so jih izdelali na Ministrstvu za
okolje in prostor (MOP), so se izkazale za pre-
več optimistične. Iz izjav o lokaciji, ki jih vozni-
ki oddajo, ko želijo vozilo odjaviti iz prometa,
bi na primer moralo biti lani na območju od
Krškega, Kamnika, do Celja in Slovenj Gradca
število zbranih IMV 12.796. Po podatkih, ki so
DOSJE
Sistem kot švicarski sir
jih posredovali koncesionarji, lahko vidimo, da
je stopnja uspešnosti 9,5-odstotna, saj so zbra-
li le 1.214 IMV. Podobno stanje je tudi na vseh
drugih koncesijskih območjih, kar pomeni, da
so koncesionarji ob koncu leta 2007 v razgra-
dnjo dobili le eno desetino načrtovanega števila
vozil.
Izrabljena vozila izpuhtijo
Število zbranih IMV v Sloveniji se v štirih letih
še ni stabiliziralo. V letu 2004 so koncesionarji
v razgradnjo pridobili največ IMV, tj. 11.267.
V letu 2005 je bil največji padec dotoka IMV,
saj so v celi Sloveniji pridobili samo 4.705 vo-
zil. Naslednje leto se je stanje znova izboljšalo
(z več kot stoodstotnim povečanjem) na 9.418
razgrajenih IMV. Lani pa smo bili spet priča
padcu, ki pa ni bil tako velik kot prejšnja leta,
saj so razgradili 8.414 IMV. Iz trenda lahko ugo-
tovimo, da število oddanih IMV izredno niha in
stalno upada, kar pomeni, da dostop do IMV in
s tem do surovin ni stalen in zanesljiv, zato ima-
jo koncesionarji težak poslovni položaj in veliko
težje preživijo. Najmanjši odstotek IMV se zbe-
re na območju Novega mesta, kjer je uspešnost
le 2,49-odstotna. Tako nizki odstotki zbranih
IMV skrbijo, saj skoraj 98 odstotkov IMV ne
Okolje 29
konča v obratih za razgradnjo, temveč nekje na
sivem ali črnem trgu rezervnih delov ter na čr-
nih odlagališčih.
Z MOP sporočajo, da se trenutno razgradi
okrog 600 IMV mesečno, in sicer kar enkrat več
na 2. in 3. koncesijskem območju kot na 1. in 4.
koncesijskem območju. Ocene, ki so bile nareje-
ne ob začetku izvajanja javne službe za ravnanje
z IMV, so govorile o nastanku 30.000 – 40.000
IMV na leto.
V Dinosu d. d. in Karbonu d. o. o. glavni vzrok
za ta neskladja, ki omejujejo celotno predelo-
valno industrijo v Sloveniji, vidijo v izigravanju
zahtev te uredbe, in sicer na račun izjav o loka-
ciji, na podlagi katerih so zadnji lastniki vozil
odjavljali svoja vozila iz prometa na upravnih
enotah. V Karbonu pravijo, da so precej vozil
prevzeli tudi avtoodpadi z dovoljenji po 9. členu
te uredbe ali brez dovoljenj in zbiralci izrablje-
nih motornih vozil, ki jim veljavna dovoljenja
niso bila preklicana.
Vsi zdajšnji koncesionarji pravijo, da je sistem
zbiranja in razgradnje vozil doslej dobro deloval,
kar so potrdile tudi številne revizije poslovanja.
Novi razpis se jim zato niti ni zdel potreben, pač
pa bi morala država okrepiti nadzor nad ravna-
30 Okolje
njem z večino izrabljenih vozil, ki niso prišla v
sistem, temveč v neko drugo, ne ravno zakonito
uporabo oziroma razgradnjo.
Očiščeni avtoodpadi kar oživijo
Z Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki izvaja
inšpekcijski nadzor nad kršitelji te uredbe, so
sporočili, da so inšpektorji v letih 2007 in 2008
opravili 475 inšpekcijskih pregledov, izrekli 168
inšpekcijskih ukrepov in uvedli 24 prekrškovnih
postopkov. Izkazalo se je, da so kljub že predho-
dno končanim izvršilnim postopkom nekateri
»očiščeni avtoodpadi« ponovno zaživeli in da
se nelegalno zbiranje IMV nadaljuje.
V letu 2007 so inšpekcijski nadzor opravili tudi
v podjetju Dinos d. d. Ljubljana. Neskladnosti,
kot je občasno prevzemanje IMV brez potrdila o
razgradnji (kar pomeni, da je bil odpadek prevzet
kot odpadna pločevina), so bile ugotovljene na
različnih lokacijah po Sloveniji, ki pa jih je druž-
ba med inšpekcijskim postopkom odpravila.
In kako je po Evropi?
Izrabljena motorna vozila v Evropski uniji vsa-
ko leto predstavljajo med 8 in 9 milijonov ton
odpadkov, večina se da reciklirati in ponovno
uporabiti (kovinski deli, gume, steklo, plastične
armature, tekstil). V Sloveniji naj bi se na leto
izrabilo približno 40.000 v vozil, medtem ko se
na območju celotne Evropske unije izrabi kar
14,3 milijona avtomobilov na leto.
Osebni avtomobil je sestavljen iz približno 40
različnih materialov in 10.000 sestavnih delov,
med njimi je tudi nekaj posebno nevarnih za
okolje, ki lahko v stiku z zemljo ali podtalnico
povzročijo resno onesnaženje. V Evropski uniji
se razgradi približno 75 utežnih odstotkov ce-
lotnega vozila, cilj omenjene direktive do leta
Upravni spor z državo
Podjetje Wolf Skakovci d. o. o. je vložilo
upravni spor pri Upravnem sodišču proti
Vladi RS zaradi sklepa, s katerim je prekini-
la pogodbe s koncesionarji leta 2006, zaradi
razpisne dokumentacije novega razpisa za
izvajalce GJS in na odločbo, da se za izvajanje
GJS na 4. koncesijskem območju v Pomurju
in Prekmurju izbere podjetje Dinos d. d. iz
Ljubljane.
2006 je bil 85 odstotkov, medtem ko je cilj do
leta 2015 razgraditi 95 odstotkov avtomobilov.
Koncesionar Kastelec skriva podatke
V letu 2007 je Dinos d. d. pri razgradnji IMV in
starih bremen na 1. in 4. koncesijskem območju
ustvaril oziroma predal predelovalcem skupaj
2.203 ton odpadkov. Od tega je bilo 1.820 ton
oddanih v predelavo (razgradnja in reciklira-
nje), 48 ton v termično obdelavo in 335 ton v
odlaganje na odlagališča. Iz podjetja Kastelec so
sporočili le količine zbranih vozil, medtem ko
količin zbranih surovin niso sporočili.
Dinos d. d. in Karbon d. o. o. sta razgradila in
reciklirala 82,6 odstotka odpadkov, energetsko
predelala 2,2 odstotka odpadkov ter na odlaga-
lišča odložila 15,2 odstotka odpadkov. Stopnja
predelave je v Karbonu znašala 79,9 odstotka,
medtem ko je v predelovalnem centru podjetja
Saubermacher stopnja predelave znašala sko-
raj 87 odstotkov. V Karbonu je dosežena nižja
stopnja od zahtevane predvsem zaradi avtood-
padov, ki imajo dovoljenja za odvzem avtomo-
bilskih delov iz izrabljenih motornih vozil pred
oddajo v razgradnjo. Te količine je treba pri iz-
računu stopnje predelave IMV upoštevati.
Pri razgradnji IMV se zbere največ jekla, železa
in barvnih kovin iz karoserij in motorjev. Sledi-
ta razna preostala pločevina in plastika. Zani-
miv je podatek o načinu obdelave posameznih
sklopov materialov: na področju predelave ma-
terialov (drobljenja) je bilo največ predelanih
železnih in barvnih kovin, sledijo pa svinčeni
akumulatorji. Motorna in mazalna olja se sež-
igajo, prav tako pnevmatike in tekstil, medtem
ko se večina plastike in stekla odlaga na odla-
gališča, čeprav sta znana kot materiala, ki ju je
mogoče reciklirati, a ju tudi v svetu predelajo le
med 5 do 10 odstotkov. To je dokaz, da je avto-
mobilska plastika zelo zahtevna za predelavo in
tukaj morajo svoj del opraviti proizvajalci avto-
mobilov, ki morajo začeti uporabljati plastiko,
ker jo bo lažje reciklirati.
Stara bremena so izziv za
koncesionarje
Sistem vključuje tudi razgradnjo »starih bre-
men« – zapuščenih motornih vozil – za katera
ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastni-
ka in so zavržena na zasebnih ali javnih površi-
nah. Za zapuščeno vozilo velja vozilo, s katerega
EOL-39-junij-June-08
so odstranjene registrske tablice, je brez veljavne
registracije ali pa je huje poškodovano in nihče
ne skrbi zanj.
Na 1. koncesijskem območju so v letu 2007 pre-
vzeli 459 starih bremen, največ na območju obči-
ne Velenje (89). Na 2. in 3. koncesijskem obmo-
čju, kjer javno službo opravljajo Avtostransporti
Kastelec, so leta 2007 zbrali 726 starih bremen,
rast pa gre pripisati dejstvu, da so naknadno do-
bili koncesijo za obe koncesijski območji.
Z vsakim novim dnem pa nastajajo nova stara
bremena, za katera se še vedno ne poskrbi v
skladu z direktivo. Ljudje za odvoz svojih starih
avtomobilov pokličejo podjetja ali posamezni-
ke, ki nimajo koncesije, a dobro plačajo za dele
starega avtomobila. Ljudje jim seveda IMV proti
plačilu odstopijo, a vozila niso obdelana po ura-
dnih postopkih, ki jih predpisuje zakon, temveč
se dobri deli izločijo, drugi pa se preprosto zme-
ljejo skupaj z vsemi nevarnimi snovmi. Ta pro-
blem predstavlja velik izziv za koncesionarje, saj
izgubljajo na dveh frontah: prva je pridobivanje
zadostnih količin IMV, druga pa pridobivanje
zaupanja prebivalcev v skupnih prizadevanjih
za ohranjanje našega okolja in pridobivanje ma-
terialov na okolju prijazen način.
Poseben problem v tej zgodbi je
namenska okoljska taksa
Namenska okoljska taksa za razgradnjo oziroma
uničenje enega kilograma izrabljenega vozila je
približno 0,09 evra na kilogram. To pomeni, da
pri nakupu novega avtomobila srednjega razre-
da za razgradnjo v povprečju odštejemo med 80
in 90 evrov. Vlada RS je novo Uredbo o okolj-
ski dajatvi zaradi nastajanja IMV sprejela 2005.
MOP je tako z zbiranjem taks v letih od 2004
do 2006 pridobil 27,66 milijona evrov. Zbrana
sredstva so vsako leto višja, rast med 2005 in
2006 pa je bila kar 100-odstotna in pojavlja se
vprašanje, kaj se zgodi s temi sredstvi. Konce-
sionarji opozarjajo, da je taksa za razgradnjo
avtomobilov veliko previsoka, saj država konce-
sionarjem posreduje le del zbranih sredstev.
Kaj se zgodi s preostalimi sredstvi, ostaja vpra-
šanje, saj jih MOP ne namenja izboljšavi zbirnih
postopkov, izboljšanju tehnologije predelave
ali ozaveščanju javnosti, čemur bi ta sredstva
predvsem morala biti namenjena. Z MOP od-
govarjajo: »… da so okoljske dajatve v skladu z
Zakonom o varstvu okolja eden od ekonomskih
instrumentov za doseganje ciljev varstva okolja in
so skladno z 12. členom Zakona o varstvu okolja
prihodek proračuna in ne namenski prihodek.«
V Sloveniji razgrajujemo okoli 82 odstotkov
zbranih IMV. Velik problem je, da naša podjetja
nimajo tako velikih in zmogljivih drobilcev kot
tista v tujini in da večina razgrajevanja poteka
ročno, zato smo prisiljeni večino vozil poslati na
drobljenje podjetjem v tujino, ki nato pridoblje-
ne materiale tudi prodajo in zato kujejo večje
dobičke. Tako v Sloveniji nimamo natančnih
podatkov o pridobljenih vrstah kovin, njiho-
vih količinah in kvaliteti ter ceni na svetovnem
trgu. Modernizacija tehnologij in postopkov je
zato ključnega pomena pri vzpostavljanju ce-
lotnega kroga recikliranja v Sloveniji, katerega
končni rezultat je pridobitev različnih materia-
lov, primernih za industrijsko rabo.
Toda to je le eden izmed problemov v zdajšnjem
sistemu razgradnje izrabljenih motornih vozil.
Kaj bo storila država?
EOL-39-junij-June-08
Okoljske dajatve gredo v proračun
»Okoljske dajatve so v skladu z Zakonom o var-
stvu okolja eden od ekonomskih instrumentov
za doseganje ciljev varstva okolja. Osnova za
določitev je vrsta, količina ali lastnosti posame-
znega vira onesnaževanja oziroma odpadkov
ter vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini,
polizdelku ali izdelku. Skladno z 12. členom Za-
kona o varstvu okolja so okoljske dajatve priho-
dek proračuna in ne namenski prihodek.«
Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za
okolje in prostor RS
Kakšna je razlika med ponovno
uporabo in recikliranjem?
Ponovna uporaba je kateri koli postopek, pri
katerem se sestavni deli izrabljenih vozil upora-
bijo za namen, za katerega so bili zasnovani.
Recikliranje je predelava odpadnih materialov
v proizvodnem postopku za izvirni ali kak drug
namen, razen energetske predelave.
Problem je v zakonodaji
Osnovni problem je v zakonodaji, ki omogoča,
da IMV končajo zunaj sistema javne službe.
Zato bi veljalo krogotok zapreti pri povzročite-
ljih IMV, da jih ti ne bi mogli zlahka oddati na
začasno skladiščenje. To je namreč mrtva črka
na papirju in predstavlja vrata za pobeg IMV iz
načrtovanega sistema. Ugotavljamo tudi, da so
nepravilnosti pri ravnanju z IMV izrazito soci-
alno generiran problem, saj je večina starejših
vozil prodana najrevnejšim državljanom, ki že-
lijo po dokončni izrabi vozila še nekaj zaslužiti s
prodajo razgrajenih delov.
Bojan Stojanovič
Narava nas
potrebuje.
Dajmo industriji
odpadne surovine.
www.dinos.si
Okolje 31
Odpraviti izjavo o lokaciji
Franci Lenart, Karbon:
Dva poglavitna razloga sta za neučinkovito izvajanje jav-
ne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi motorni-
mi vozili. Najprej gre za izjavo o lokaciji. Zadnji lastnik
lahko odjavi vozilo iz prometa na osnovi izpolnjene
izjave o lokaciji. S tem dokumentom zadnji lastnik po-
trjuje, da je vozilo prodal ali pa ga začasno skladišči do
ponovne registracije na svoji parceli. Upravna enota na
podlagi tega dokumenta odjavi vozilo iz prometa. Večina
izjav je napačno izpolnjena, saj zadnji lastniki neuporab-
na vozila prodajo legalnim in nelegalnim avtoodpadom
ali zbiralcem odpadnih snovi, ki z avtomobilov odstrani-
jo rezervne dele ali sekundarne surovine in jih prodajo
predelovalcem, preostanek pa po vsej verjetnosti konča
na okolju neprijazen način, namesto da bi jih oddali v
razgradnjo.
Drug problem pa je delovanje avtoodpadov. Avtoodpadi,
ki imajo dovoljenja za odvzem rezervnih delov z izrablje-
nih motornih vozil, preden se oddajo v razgradnjo, zbirajo ali odkupujejo IMV na podlagi
izjav o lokaciji ali legalno z izdajo potrdila o razgradnji. Z vozil odstranijo vse dele, ki imajo
zadostno vrednost, kot so sekundarne surovine (motor …), te dele pa večinoma ne prodajo
novim lastnikom kot rezervne dele, temveč zbiralcem sekundarnih surovin – v tem vzpore-
dnem sistemu razgradnje izrabljenih motornih vozil avtoodpadi z vozil odstranijo tiste dele
avtomobila, katerih vrednost bi pri prodaji morala poravnati stroške razgradnje koncesionarja.
Koncesionarji tako od avtoodpadov prevzemamo izrabljena motorna vozila, ki so 200 kilogra-
mov lažja od osnovne mase vozila. V preostanku vozil ostajajo vse nevarne snovi in materiali,
ki jih ni mogoče predelati. Tako nastajajo dodatni stroški, ki bremenijo koncesionarja.
Za večjo učinkovitost sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili predlagamo: odpravo
izjave o lokaciji in uvedbo takse za začasno skladiščenje neregistriranega vozila za dobo enega
leta, delovanje avtoodpadov pa bo treba nadzirati, da bo znano, komu in na podlagi katerih
dokumentov so bili deli dani v ponovno uporabo (dobavnice, računi).
promocija

32 Okolje
Razgradnja izrabljenih
motornih vozil
Na območju EU nastane
letno okrog 10 milijonov ton
izrabljenih motornih vozil
(IMV), do leta 2015 pa naj bi
ta količina narasla kar na 14
milijonov ton. Glede na to, da
motorno vozilo vsebuje nevarne
snovi (svinec, živo srebro,
kadmij, šestvalentni krom,
olja, tekočine proti zmrzali,
zavorne tekočine, gorivo,
akumulatorje in druge snovi),
je motorno vozilo, ko postane
izrabljeno, nevaren odpadek.
Še pred nekaj leti je večji del
količine teh odpadkov končal
na odlagališčih odpadkov ali
je bil predelan brez ustrezne
izločitve nevarnih snovi. Prav
zaradi hitro naraščajočih
količin izrabljenih motornih
vozil in vsebnosti nevarnih
snovi je bilo nujno vprašanje
teh odpadkov obravnavati
posebej in prednostno.
Leta 2000 je bila sprejeta Direktiva 2000/53
Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih
motornih vozilih. Osnovni cilj te direktive je
zagotoviti preprečevanje onesnaževanja okolja
z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljeva-
nju IMV) in povečati njihovo predelavo in re-
cikliranje. Preprečevanje onesnaževanja okolja
z IMV temelji na omejitvah uporabe nevarnih
snovi pri proizvodnji motornih vozil, ukrepih,
ki zagotavljajo oddajo IMV v pooblaščene cen-
tre, in zahtevah glede izločitve nevarnih snovi
iz IMV. Za doseganje večje predelave in recikli-
ranja IMV pa so bili določeni deleži ponovne
uporabe, predelave in recikliranja IMV, ki mo-
rajo biti pri razgradnji doseženi.
DOSJE
Precej slabše od pričakovanj, enako v EU
Sistem ravnanja z IMV v Sloveniji
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je bila ta
direktiva prenesena tudi v naš pravni red. Način
ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili dolo-
ča Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motorni-
mi vozili (Uradni list RS, št. 114/04). Skladno
s pravilnikom mora zadnji lastnik motornega
vozila, ki je izrabljeno, vozilo oddati izvajalcu
gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS)
ravnanja z IMV. Način, predmet in pogoje iz-
vajanja javne službe določa Uredba o načinu,
predmetu in pogojih opravljanja gospodarske
javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi
vozili (Uradni list RS, št. 18/03, 135/03, 106/05,
32/06 in 57/06). Sistem razgradnje IMV je bil v
Sloveniji vzpostavljen maja 2004 in temelji po-
leg izločevanja nevarnih snovi tudi na čim večji
ponovni uporabi in recikliranju IMV. Seveda pa
je prvi pogoj za to zagotovitev njihovega ločene-
ga zbiranja. Lastniki IMV ključno prispevajo k
preprečevanju onesnaževanja, ko oddajo vozila
na mestih, predvidenih za to. Z oddajo IMV v
center za razgradnjo preprečujemo tudi izgubo
potencialnega vira surovin in s tem prispevamo
k ohranjanju naravnih virov (v Evropi na pri-
mer 50 odstotkov jekla pridobimo z reciklira-
njem). Nenazadnje z ustrezno predelavo IMV
prihranimo tudi prostor na odlagališčih za tiste
odpadke, ki jih ni mogoče predelati ali drugače
odstraniti.
Lastnik motornega vozila, ki se odloči, da svo-
jega izrabljenega vozila ne bo več uporabljal in
ga bo odjavil iz prometa kot neuporabno, mora
vozilo oddati v razgradnjo, preden ga odjavi iz
prometa. Svoje IMV mora dostaviti na prevze-
mno mesto enega od treh izvajalcev GJS rav-
nanja z IMV, ki izvajajo javno službo vsak na
določenem območju Slovenije. Od prevzemnih
mest so IMV prepeljana do centrov za obdelavo,
kjer se najprej iz vozil odstranijo materiali in se-
stavni deli, ki vsebujejo nevarne snovi. Vozila se
nato razstavijo zaradi recikliranja sestavnih de-
lov motornih vozil, njihove oddaje v drobljenje
ali oddaje v predelavo ali odstranjevanje. Stori-
tev razgradnje izrabljenih motornih vozil je za
zadnjega lastnika motornega vozila brezplačna.
Ob predaji vozila prejme lastnik potrdilo o raz-
gradnji, s katerim odjavi vozilo iz prometa. Ob
odjavi motornega vozila iz prometa predloži na
upravni enoti ali drugem prijavno-odjavnem
EOL-39-junij-June-08
mestu prometno dovoljenje, registrske tablice
in potrdilo o razgradnji.
Koncesionarji so, avtomobilov ni
V obdobju od 1. maja 2004, ko je sistem izvaja-
nja javne službe ravnanja z IMV postal opera-
tiven, do konca marca 2007 so izvajanje javne
službe ravnanja z IMV izvajali štirje začasni
izvajalci javne službe. Sistem ravnanja z IMV
ni zajel načrtovanih količin, večinoma so bila
zajeta IMV, ki so bila zbrana kot t. i. »stara bre-
mena« (IMV, ki so jih zbrale lokalne skupnosti
kot zapuščena vozila, za katera ni bilo mogoče
ugotoviti zadnjega lastnika). Oddaja IMV v raz-
gradnjo je z letom 2005, ko so obveznost kritja
stroškov (21 SIT / kg IMV) razgradnje IMV,
danih na trg pred letom 2002, prevzeli zadnji
lastniki, še upadla. K manjšemu zajemu IMV v
sistem razgradnje je pripomoglo tudi nelegal-
no odstranjevanje IMV in delovanje nelegal-
nih »avtoodpadov«. Zaradi navedenega je bil v
letu 2005 okrepljen inšpekcijski nadzor, bistven
ukrep za povečanje števila oddanih vozil v raz-
gradnjo pa je bila odprava plačila razgradnje v
decembru 2005, s čimer so v letu 2006 narastle
količine IMV, ki so jih oddali v razgradnjo za-
dnji lastniki. Aprila 2007 so začeli izvajati GJS
štirje koncesionarji, ki jih je Vlada RS izbrala na
javnem razpisu.
Izvajalci javne službe so od njene vzpostavitve
pa do konca maja letos zagotovili razgradnjo
nekaj manj kot 37.000 IMV (tabela 1).
Leto Število razgrajenih IMV
2004 11.267
2005 4.705
2006 9.418
2007 8.414
2008 3.048
Skupaj 36.852
Tabela 1: Število razgrajenih IMV v obdobju
maj 2004–maj 2008 (vir: MOP, SARA – spletna
aplikacija za razgradnjo avtomobilov, poročila
izvajalcev GJS ravnanja z IMV)
Kljub brezplačni razgradnji številni nevestni
lastniki še vedno puščajo IMV v naravnem oko-
lju, na javnih parkiriščih, prav tako jih oddajajo
nelegalnim avtoodpadom. Pri tem večinoma
EOL-39-junij-June-08
zlorabljajo instrument začasne odjave vozila iz
prometa, čeprav znaša za to predvidena globa
za lastnika vozila 250,38 evra.
Trenutno se razgradi okrog 600 IMV mesečno,
in sicer na 2. in 3. koncesijskem območju dva-
krat več kot na 1. in 4. koncesijskem območju.
Ocene, ki so bile narejene ob začetku izvajanja
javne službe za ravnanje z IMV v Sloveniji, so
govorile o nastanku 30.000–40.000 IMV na leto.
Število razgrajenih IMV od teh ocen bistveno
odstopa. Dejstvo je, da se tudi v drugih državah
članicah spopadajo s tem, da velik delež nastalih
IMV ni zajet v okviru vzpostavljenega sistema
razgradnje. Poročilo Evropskega parlamenta1
iz leta 2007 o trenutnem stanju glede izvajanja
direktive v državah članicah uvodoma povzema
naslednje glavne razloge za to:
– izvoz rabljenih motornih vozil, preden dose-
žejo konec življenjske dobe, ki je pomemben
(in verjetno naraščajoč) dejavnik avtomobil-
skega trga na območju EU,
– legalno prodajo rabljenih vozil kot način pri-
kritja nelegalne dejavnosti (izvoz poškodova-
nih ali ukradenih vozil),
– veliko število IMV se razgradi nelegalno zara-
di pridobivanja ekonomsko zanimivih sestav-
nih delov/relativno visokih cen sekundarnih
surovin,
– IMV se v posameznih primerih še vedno raje
zapuščajo kot predpisano razgrajujejo in
– lastniki vozil še vedno IMV raje garažirajo
kot oddajo v razgradnjo.
Žal nimamo podatkov, koliko rabljenih vozil
se v Sloveniji izvaža v države z manjšo kupno
močjo; tudi ocene glede tega so zelo nehvale-
žne. Dejstvo je, da je zaradi obveznosti, ki jih
morajo za razgradnjo vozil plačati zadnji lastni-
ki v letu 2005, upadlo število IMV, oddanih v
razgradnjo, ko so zadnji lastniki, zato da bi se
izognili plačilu, iskali različne nelegalne načine
razgradnje vozil. Kar nekaj takih vozil je verje-
tno končalo na avtoodpadih, ki so delovali brez
dovoljenj. Inšpektorat za okolje in prostor (IR-
SOP) je v okviru rednih aktivnosti odpravil kar
nekaj avtoodpadov, ki so imeli na svojih površi-
nah večje količine izrabljenih motornih vozil, še
vedno pa ta problematika ostaja pereča. Glede
na omejene kadrovske potenciale IRSOP je na-
mreč nemogoče vse kršitelje tudi identificirati
in jih ustrezno kaznovati. Med inšpekcijskimi
in drugimi aktivnostmi, ki so bile izvedene, so
odkrili zlorabo instrumenta »izjave o lokaciji«.
To je bistven dejavnik, ki onemogoča učinko-
vito delovanje sistema razgradnje IMV. Izjava,
s katero lastnik motorno vozilo začasno odjavi
iz prometa, se večinoma izrablja tako, da se z
njo odjavljajo iz prometa IMV, ki jih pozneje
zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo.
Glede na veliko število izjav o lokaciji vozila, ki
se v Sloveniji izdajo (okrog 200.000 na leto), ni
mogoče učinkovito izvajati nadzora nad vozili,
ki so tako odjavljena iz prometa.
S podelitvijo petletnih koncesij za opravljanje
ravnanja GJS z IMV v letu 2007, ustreznim
vključevanjem subjektov, ki pred oddajo IMV
Okolje 33
IZRABLJENO MOTORNO VOZILO
(IMV) je vozilo, ki je namenjeno prevozu
potnikov z največ osmimi sedeži ali prevozu
blaga z največjo maso do 3,5 tone in se več
ne bo uporabljalo v prometu, bodisi ker je
dotrajano in neprimerno za varno vožnjo,
ker je tako poškodovano, da popravilo in
vožnja nista mogoča (npr. v prometni nesre-
či), bodisi ker se je zadnji lastnik odločil,
da je zanj odpadek.
koncesionarjem odvzemajo sestavne dele za
ponovno uporabo, v sistem razgradnje IMV,
poostrenim nadzorom nad nelegalnim odstra-
njevanjem ter predvsem onemogočanjem zlo-
rabe instrumenta izjave o lokaciji in seveda z
nadaljnjim ozaveščanjem in informiranjem je
treba zagotoviti zajem načrtovanih količin IMV.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v okvi-
ru spremembe predpisa o ravnanju z IMV pre-
učuje tudi način vključitve bodisi ekonomskih
instrumentov bodisi spodbud za zadnje lastnike
IMV, ki bi stimulirale lastnike, da IMV oddajo
izvajalcem javne službe ravnanja z izrabljenimi
motornimi vozili.
Cilji glede ponovne uporabe,
recikliranja in predelave IMV
Direktiva 2000/53 Evropskega parlamenta in
Sveta o izrabljenih motornih vozilih v 7. členu
1 ELV Directive – An Assessment of the Current State of Im-
plementation by the Member States; IP/A/ENVI/ST/2006-29;
European parliament, Policy Department, Economic and Sci-
entify Policy, March 2007.
34 Okolje
določa cilje glede deležev ponovne uporabe,
recikliranja in predelave IMV. Skladno z njimi
morajo države članice uvesti potrebne ukrepe,
da se dosežejo naslednji cilji:
– 85 odstotkov ponovne uporabe in predelave
in 80 odstotkov ponovne uporabe in reciklira-
nja IMV za povprečno maso vozila od vseh v
letu prevzetih IMV do leta 2006 in
– 95 odstotkov ponovne uporabe in predelave
in 85 odstotkov ponovne uporabe in reciklira-
nja IMV za povprečno maso vozila od vseh v
letu prevzetih IMV do leta 2015.
Cilji so določeni zato, da bi se okoljski vplivi
IMV toliko zmanjšali, da bi prispevali k pro-
moviranju in doseganju najboljših okoljskih,
ekonomskih in socialnih učinkov pri ravnanju
s temi odpadki ter razvoju tehnologij za prede-
lavo IMV.
Število motornih vozil in povprečna masa vo-
zila se povečujeta. Po študiji GHK / BIOSS2, ki
je bila upoštevana v oceni vplivov3 za pripravo
poročila Evropske komisije o oceni postavlje-
nih ciljev za leto 2015, znaša masa IMV pov-
prečno 964 kilogramov in naj bi se do leta 2015
povečala na več kot 1025 kilogramov. Podatki
proizvajalcev kažejo še večjo povprečno maso
IMV, ki naj bi do leta 2019 dosegla 1280 kilo-
gramov. Povprečna masa vozila, danega na trg v
letu 2006, glede na podatke iz homologacijskih
listin, je namreč znašala 1391 kilogramov. Ob
upoštevanju teh številk naj bi leta 2019 nastalo
že 17,6 milijona ton IMV. Na osnovi povprečne
teže 1025 kilogramov IMV je ocenjeno, da bo
leta 2015 treba ustrezno ravnati s 14 milijoni
ton IMV v primerjavi z ocenjenimi 10 milijoni
ton IMV na območju EU25 v letu 2006. Četr-
tina teh odpadkov je v nekaterih državah čla-
nicah klasificirana kot nevaren odpadek. Glede
na povprečno materialno sestavo osebnega mo-
tornega vozila v tabeli 3 je mogoče oceniti, da je
cilje za leto 2006 realno dosegati z recikliranjem
in predelavo jekla, barvnih kovin, pnevmatik,
akumulatorjev in tekočin, ki jih vsebuje IMV.
IMV 2003 IMV 2015
(% mase) (% mase)
Jeklo in železo 68 66
Barvne kovine 8 9
Plastika in 10 12
polimeri
Pnevmatike 3 3
Steklo 3 2
Akumulatorji 1 1
Tekočine 2 2
Tekstil 1 1
Guma 2 2
Ostalo 2 2
SKUPAJ 100 100
Tabela 2: Materialna sestava IMV4
Bistveno zahtevnejši so cilji za leto 2015, zato bi
morala skladno z direktivo na osnovi poročila
Evropske Komisije do konca leta 2005 Evropski
parlament in Svet ponovno preučiti postavljene
cilje za leto 2015. Poročilo, ki je bilo pripravlje-
no šele v lanskem letu, mora upoštevati tehno-
loški napredek pri razvoju materialne sestave
vozil in vse druge relevantne vidike, povezane
EOL-39-junij-June-08
z vozilom. V postopku priprave in obravnave ročila izvajalcev GJS ravnanja z IAG, naj bi cilje
poročila ter spremljajoči javni razpravi je bilo dosegali, podrobnejši pregled poročil pa kaže
veliko strokovnih pomislekov in argumentov, na to, da naj bi bile dosežene stopnje nekaj od-
da cilji za leto 2015 niso realni in so nedose- stotkov pod zastavljenimi cilji, predvsem zaradi
gljivi. Doseganje teh ciljev je namreč odvisno IMV, ki niso bili oddani v razgradnjo popolni.
predvsem od recikliranja plastike iz IMV, kar pa Količina materialov in snovi iz razgradnje IMV
je pogojeno z obstojem tehnologij za učinkovito v Sloveniji v letu 2006 in nadaljnje ravnanje z
ločevanje plastike iz lahke frakcije po drobljenju njimi sta prikazana v tabeli 3.
IMV. Te pa se v glavnem šele načrtujejo. Kljub
temu bodo v okviru predvidene revizije direk-
tive postavljeni cilji kvalitativno najverjetneje 2 A study to examine the benefits of the End of Life Vehicles
ostali taki, kot so bili določeni, saj bi odstopanje Directive and the costs and benefits of a revision of the 2015
od njih zmanjšalo načrtovanje in razvoj navede- targets for recycling, re-use and recovery under the ELV Di-
nih tehnologij. rective, GHK / BIOIS, May 2006 (http://ec.europa.eu/enviro-
nment/waste/elv_study.htm).
3 Report from the Commission to the Council and the Euro-
Države članice Evropske unije morajo Evropski pean Parliament on the Targets Contained in Article 7(2)(b)
komisiji prvič posredovati poročilo o doseganju of Directive 2000/53/EC on End-of-Life Vehicle - Impact As-
ciljev glede ponovne uporabe, recikliranja in sessment; SEC(2007)14; (http://ec.europa.eu/environment/
waste/pdf/sec_2007_14.pdf).
predelave IMV za leto 2006, letos do konca ju- 4 Za IMV v letu 2015 je, na osnovi privzete življenjske dobe
nija. Poročilo o doseženi stopnji v Sloveniji je še motornega vozila 13 let, navedena sestava motornega vozila,
v pripravi. Po prvih ocenah, glede na letna po- proizvedenega v letu 2002/2003.
Tabela 3: Količina materialov in snovi, odstranjenih iz razgrajenih IMV v letu 2006, in nadaljnje
ravnanje z njimi
Ponovna Energetska
Materiali, snovi in sestavni deli uporaba Recikliranje predelava Odlaganje
Akumulatorji 0 34,92 0 0
Tekočine (razen goriva) 0 12,81 11,15 0
Filtri za olje 0 0,73 0,26 0
Druge surovine iz odstranjevanja (razen goriva) 0 10,76 0,46 78,94
Katalizatorji 0 8,16 0 0
Kovinski deli 0 5443 0 0
Avtomobilski plašči 18,5 114,33 204,05 0
Veliki plastični deli 0 77,64 0 172,16
Steklo 0 73,21 0 11,02
Druge surovine iz razstavljanja 178,82 23,25 3,01 330,88
Skupaj (v tonah) 197,32 5798,81 218,93 593,00
Peter Tomše, MOP
The scrapping of used motor vehicles
A lot worse than expected, the same in the EU
At the moment, around 600 used motor vehicles are scrapped every month, once more in the 2nd and
3rd concession zones than in the 1st and 4th concession zones. Estimations made when the public serv-
ice started managing the waste from used motor vehicles in Slovenia arrived at the figure of 30,000 to
40,000 used motor vehicles a year. The number of scrapped vehicles deviates substantially from these
estimations. Other member states also face this problem, where a large proportion of waste from the
used motor vehicles is not covered by the established system of scrapping. The report of the European
Parliament1 on the current state of the implementation of the directive in the member states from 2007
lists the following main reasons for this in the introduction:
– the export of used motor vehicles before they reach the end of their lifetime, which is an important
(and probably growing) factor of the car market in the EU zone,
– legal sales of used motor vehicles as a way of covering illegal activities (the export of damaged or
stolen vehicles),
– a large number of used motor vehicles are scrapped illegally due to the reclamation of economically
interesting component parts / relatively high prices of secondary raw materials,
– used motor vehicles are in some cases still preferably left abandoned rather than being statutorily
scrapped and
– used motor vehicles are still preferably garaged than sent for scrapping.
Unfortunately, we do not have data on how many used motor vehicles in Slovenia are exported to
countries with a smaller purchasing capacity and estimations made about this are always a thankless
task. The number of used motor vehicles sent for scrapping fell in 2005 because their last owners had to
pay for the scrapping of the vehicles and they looked for other illegal ways of disposing of their vehicles
to avoid payment.
1 ELV Directive – An Assessment of the Current State of Implementation by the Member States; IP/A/ENVI/ST/2006-29; European
parliament, Policy Department, Economic and Scientific Policy, March 2007
EOL-39-junij-June-08
Zmagovalne skupine in njihovi likovni
izdelki:
1. triada: OŠ Slave Klavore Maribor, 1. in 2. razred,
mentorica: Mojca Malek (zgibanka Cikel predelave plastenk)
2. triada: OŠ Bistrica Tržič, 5.b razred,
mentorica: Petra Smolej (prostorski izdelki Življenje plastenke)
3. triada: OŠ Dravlje Ljubljana, 8. in 9. razred,
mentorici: Vesna Harej in Nives Zavodnik
(Eko fizika – ponazoritev fizikalnih poskusov)
35
Slopakov likovni
natečaj »Dokaži,
da si eko frik!«
Tudi letos je družba Slopak orga-
nizirala likovni natečaj z naslovom
DOKAŽI, DA SI EKO FRIK za vse slo-
venske osnovne šole. Tečaj, ki ga
podpira tudi nacionalna koordina-
cija ekošol Slovenije, postaja tra-
dicionalen, saj je bil v šolskem letu
2007/08 organiziran že četrtič za-
pored.
Cilj natečaja je učencem približati
zavest o okolju prijaznem ravnanju
z embalažo. Vsako leto se je s pra-
vilnim ravnanjem z odpadno emba-
lažo spoznalo več kot 15.000 osnov-
nošolcev, kar številčno predstavlja
celo generacijo otrok.
Strokovna komisija je pregledala 1550 likovnih izdelkov
iz 88 osnovnih šol, ene srednje šole in petih vrtcev.
Odločitev glede zmagovalca je bila zelo težka, saj so
bili vsi prispevki zelo domiselni in je bilo vanje vlože-
nega veliko truda.
Razredi, katerih izdelki so bili najbolj izvirni, izpovedni,
estetski, najbolje izdelani in najbolj poučni, so 31. 5.
2008 na celjskem sejmu Altermed, kjer je bil zaključek
likovnega natečaja, prejeli nagrado – izlet v Gardaland,
kamor jih bo Slopak peljal v začetku septembra.
Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana
promocija
Telefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.si
 OBRAZ
36 Okolje EOL-39-junij-June-08

Jak Koprivc Odpadki so denar in še nekaj zraven

Najprej se je ukvarjal
z odpadnimi vodami. S
Jorg Hodalič
čistilnimi napravami. Potem
z raziskovalnim delom. Bil je
celo na vrhu okoljske oblasti.
Potem pa se je odločil za
okoljsko podjetništvo.
Jorg Hodalič, direktor E-net
okolja, je zase, predvsem pa
za politične stranke, »ki se v
glavnem z okoljem ukvarjajo
brez posebej konkretnih in
zavezujočih usmeritev in
obljub«, pripravil »opomnik«,
nekak seznam aktualnih nalog
za varstvo okolja. To naj bi bilo
tudi vodilo za delo nove vlade.

Jorg Hodalič predvsem opozarja, da sistem

varstva z vso zakonodajo še vedno ni povsem
zaokrožen in skladen tako, da bi hkrati omo-
gočal hitro in učinkovito delovanje. Zavzema
se za vzpostavitev sistema, ki bo preprost, hi-
ter, prijazen, hkrati pa tudi dovolj avtoritativen
in restriktiven, ko gre za pomembna okoljska
vprašanja. Sistem mora zagotavljati nemoten
tok investicijskega ciklusa, vendar ne z neupo-
števanjem ali kršenjem okoljskih meril in zah-
tev. Leta 2004 uveljavljena sprememba sistema
dovoljenj, povezanih z gradbenimi dovoljenji,
je po Hodaličevem mnenju ena izmed glavnih
administrativnih ovir, ki povzroča zamude in
različne nesporazume ter dodatna razjasnjeva-
nja. Do zmede prihaja predvsem zaradi še ve-
dno nekonsistentne zakonodaje. Tako, denimo,
ni običajno, da je treba okoljsko dovoljenje pri-
dobiti pred gradbenim dovoljenjem, namesto
da bi bilo prav to dovoljenje čim bolj vezano
na uporabno dovoljenje, saj bi – ob pomanj-
kljivi inšpekciji – samo tako lahko dosledneje
preprečili različna izigravanja in neupoštevanje
posameznih okoljskih parametrov. Hodalič se
zavzema za strogo ločitev zakonodajne in izvr-
šilne funkcije na okoljskem področju, za kre-
pitev inšpekcijskih služb in za ločitev okoljske,
gradbene in drugih inšpekcij od matičnih re-
sorjev. Med drugim predlaga tudi vzpostavitev
mehanizmov za ohranjanje naravnih virov, pri
čemer misli tudi na strog in pregleden sistem
za prekvalifikacijo in ponovno uporabo vseh
vrst predelanih odpadkov v »sekundarne su-
rovine«, na postavitev jasnih pravil za uporabo
alternativnih virov energije, npr. podtalnice za
uporabo v toplotnih črpalkah, za uporabo zaje-
te padavinske vode kot vira pitne in tehnološke
vode itd.
Jorg Hodalič se je začel pred tridesetimi leti
pri Hidroinženeringu ukvarjati s problema-
tiko odpadnih voda, sodeloval je pri pripravi
prvih velikih čistilnic odpadnih voda v Škofji
Loki, Ljubljani in za Domžale-Kamnik. (Zdaj z
zadovoljstvom ugotavlja, da od velikih sloven-
skih mest take čistilne naprave še vedno nima
edino Nova Gorica, »kjer se v zvezi s tem kar
naprej nekaj prepirajo«). Od leta 1981 do 1988
je deloval na fakulteti in v Nemčiji napravil ma-
gisterij iz anaerobnega čiščenja odpadnih vod.
Po letu 1988 je kot samostojni raziskovalec pre-
vzel manjše okoljske projekte za različne manjše
firme, leta 1993 pa je približno deset mesecev
vodil republiški zavod za varstvo okolja (zdaj
Agencija za okolje). Po lastni odločitvi, da zapu-
sti agencijo, je s partnerjem ustanovil E-net, ki
se je pred dvema letoma razcepil na E-net okolje
in E-net SI. Z E-net okoljem se je lotil predvsem
celovitega presojanja vplivov na okolje, gospo-
darskim in drugim dejavnikom svetuje in pre-
dlaga najboljše mogoče okoljske rešitve, ko gre
za nove investicije in za različne sanacije.
Povpraševanje po kuhinjskih
odpadkih raste
Za E-net okolje je zdaj eden največjih poslov-
nih izzivov prav iskanje in ponujanje različnih
možnosti in rešitev v zvezi z odpadki. »Vse naše
početje temelji na prepričanju, da je v odpadkih
EOL-39-junij-June-08 Okolje 37

denar, seveda pa se jih je treba lotiti pravilno,«
pravi Jorg Hodalič. Opozarja na različne dejav-
nike, ki se ukvarjajo z odpadki. Gre za gospo-
darske javne službe (ki so obvezne), deponije,
predelovalnice komunalnih odpadkov, sortir-
nice in obdelovalnice, ki pri nas šele nastajajo,
in za vrsto različnih drugih komunalnih dejav-
nosti, kot so zbiranje in predelava embalažnega
materiala ter predelava gradbenih odpadkov.
Zdaj so zelo priljubljene in donosne bioplinske
naprave, ki morajo praviloma delati na odpad-
ke, proizvajajo pa elektriko, ki jo je mogoče pro-
dati po zelo ugodnih cenah. Zato je nenadoma
zelo veliko povpraševanje po kuhinjskih in dru-
gih odpadkih. E-net okolje pripravlja za vse, ki
se zanimajo za to, potrebno dokumentacijo in
poskrbi za vsa potrebna dovoljenja za legalno
delovanje bioplinskih naprav.
Pri E-net okolje si prizadevajo, da bi predvsem
država dosledno izvajala in ustrezno usklajevala
zakonodajo, ki jo sama pripravlja. Glede grad-
benih odpadkov prav ohlapno izvajanje zako-
nodaje onemogoča doslednejšo usmeritev na
predelavo teh odpadkov.
Reciklaža odpadkov ima vse večji poslovni po-
men in potiska v ozadje odlaganje odpadkov, ki
ni več tako donosno in pomembno. Odlaga se
vedno manj materialov – samo tisti, ki jih zares
ni mogoče predelati – in ta proces se bo še na-
daljeval. Zelo pomembna postaja termična ob-
delava tako imenovanega sekundarnega goriva
ali, povedano drugače, sežig odpadkov. Čeprav
je v zvezi s tem pri ljudeh še veliko predsodkov
in strahov, da gre za nekaj hudo umazanega in
nevarnega, je taka rešitev najugodnejša in naj-
manj neugodno vpliva na okolje, še posebno če
se tako pridobljena energija smiselno uporabi
kot nadomestno gorivo za toplotno daljinsko
ogrevanje, kot je predvideno v Ljubljani. S takim
radikalnim zmanjšanjem odpadkov na deponi-
jah in zmanjšanjem na manj kot pet odstotkov
organske snovi bo tudi manj nenadzorovanega
gnitja in nastajanja toplogrednih plinov.
Strokovnjaki pri E-net okolje pripravljajo vlo-
ge za različna okoljska dovoljenja, izdelujejo
strokovne ocene in poročila o vplivih na okolje,
sodelujejo pri kontroli posameznih procesov in
postopkih za pridobitev posameznih vladnih
dovoljenj. Za različna podjetja in različne inve-
stitorje opravljajo naloge in pripravljajo elabo-
rate (teh je že kar nekaj sto) z različnih okoljskih
področij, ki jih pred leti v glavnem še niso po-
trebovali. E-net je v marsičem na tem področju
začenjal prvi, in to je zdaj zanj, ko je tudi po
njegovi zaslugi vzpostavljen že kar močan trg
takih uslug, določena prednost. V glavnem mu
ni treba iskati naročnikov, ker oni iščejo njega,
čeprav so marsikdaj njegove cene tudi za pet-
deset odstotkov višje kot pri konkurenci. »Po
svoje poslovne priložnosti iščejo nas,« pravi
Jorg Hodalič, ki pa se hkrati zaveda, da zdajšnje
konjunkturne razmere v Sloveniji ne bodo več-
ne in da se je treba že zdaj ozirati po tujih trgih.
Za to pa bi bilo potrebno večje sodelovanje v
celotni dejavnosti in ministrstva za okolje. Žal
takega sodelovanja ni.
Priporočilo za vetrno elektrarno
Funkcija E-net okolja ni samo »svetovanje«.
Jorg Hodalič pravi, da imajo v svojih dokumen-
tih zapisano pravico povedati, česa na nekem
območju iz okoljskih razlogov ne sme biti, ka-
kšen je lahko obseg posameznih objektov, za kaj
naj se uporabljajo, kaj je priporočljivo in kaj ni.
E-net okolje je bil nosilec glavnega poročila o
vplivih predvidene gradnje vetrne elektrarne
Volovja reber na okolje (z vidika narave, živa-
li in rastlin). »Naše mnenje je bilo nedvomno
pozitivno,« pravi Jorg Hodalič. Posebno so po-
nosni tudi na uspešno opravljen projekt v zvezi
z izboljšanjem čistosti celotnega donavskega
porečja. Za Evropsko banko za razvoj so pet let
ugotavljali, ali posamezne zainteresirane firme
ustrezajo vsem kriterijem za ugodne kredite in
ali so pozneje dobitniki posojil dosledno upo-
števali vse kreditne pogoje, povezane s čišče-
njem odpadnih voda v donavskem bazenu. V
tem programu je sodelovalo prek sedemdeset
različnih partnerjev, med drugim tudi železar-
na Acroni Jesenice, Titan Kamnik, papirnica
Vevče, Mariborska livarna, tekstilna industrija
in drugi.
Waste is money and for good
measure
First, he studied waste waters and treatment
plants. Then he focused on research work. He
was even one of the top ecological authori-
ties. But then he decided to go into ecologi-
cal entrepreneurship.
Jorg Hodalič, director of E-net okolje, pre-
pared a “reminder” for himself and, espe-
cially, for political parties (“that address
the environment without any special actual
or binding policies and promises”), which is
a kind of list of up-to-date issues regarding
environmental protection. It is supposed to
be guidance for the work of the new govern-
ment.
They strive for the state to consistently implement
and appropriately harmonize the legislation it in-
troduces. Lax implementation of legislation in the
field of construction waste prevents a more con-
sistent directive of the treatment of this waste.
Recycling waste is increasingly important in busi-
nesses and puts waste disposal in the rear because
it is not very profitable and important anymore.
Less and less material is being disposed of and
this process will continue. Only things that can-
not be recycled are being disposed of. The ther-
mal treatment of the so-called secondary fuel, or
waste incineration in other words, is becoming
very important. Although people still have a lot
of prejudice and fears about this being something
very dirty and dangerous, it is the most satisfac-
tory solution that influences the environment
the least, especially if the acquired energy is used
sensibly as a substitute fuel for district heating,
as envisaged for Ljubljana. Such a radical waste
reduction in landfills – including a reduction to
less than 5 percent of the organic matter – also
means less uncontrolled decay and the formation
of greenhouse gases.

Ve‹ kot 160 proizvajalcev in uvoznikov, med

njimi najugledneja slovenska podjetja, zaupajo
ravnanje z odpadnimi elektri‹nimi aparati
ZEOS-u. Poskrbite, da boste tudi vi del prve in
edine nacionalne neproÞtne sheme v Sloveniji.
Seznam podjetij, ki skupaj z nami skrbijo za okolje, in seznam zbiralnic
odpadnih aparatov si lahko ogledate na spletni strani www.zeos.si.

KAKO DO SODELOVANJA Z NAMI?

Preverite, ali izpolnjujete svoje zakonske obveznosti.
V nasprotnem primeru nam piite na info@zeos.si.
ZEOS, ravnanje z elektri‹no in elektronsko opremo, d. o. o.,
Brn‹i‹eva ulica 39, SI-1231 Ljubljana, tel: 01 366 8604, www.zeos.si
promocija
 Kongres
38 Okolje
Zelena pika
2008
Mateja Krajnc
Kaj se dogaja z okoljem in kaj
pomeni uporaba znaka zelena
pika? To se sprašuje stroka,
a tudi mladi. V Pragi se je 15.
in 16. maja odvijal že četrti
mednarodni kongres Zelena
pika 2008, ki ga organizira
združenje Pro Europe. Gostitelji
kongresa so bili letos Čehi,
med kandidatkami za gostitelje
naslednjega kongresa pa je
tudi Slovenija. Pri doseganju
ciljev politike trajnostnega
razvoja je v ospredju
odgovornost proizvajalcev in
organizacij, ki so povezane
v nacionalnih shemah na
področju ravnanja z odpadno
embalažo. V Sloveniji je bila
prva ustanovljena družba
Slopak, ki ima tudi pravico
do podeljevanja pravice do
uporabe znamke Zelena pika.
Kljub ekspanziji politike odgovornega ravnanja
z odpadki, katere namen je reševanje širših ci-
ljev trajnostne politike in ohranjanja naravnih
virov, je koncept odgovornosti proizvajalcev in
njihovih shem še vedno ključnega pomena. To
je glavna ugotovitev letošnjega mednarodnega
kongresa Zelena pika 2008. Joachim Quoden,
generalni direktor Pro Europe, je poudaril,
da organizacije, ki se združujejo pod zaščite-
no blagovno znamko Zelena pika, pomembno
prispevajo k zviševanju okoljske ozaveščenosti
– spreminjanju navad oziroma obnašanja po-
trošnikov po Evropi in Kanadi. Istočasno pa v
svojem delovanju članice Pro Europe proizva-
jalce spodbujajo, da že v procesih načrtovanja
in oblikovanja embalaže in izdelkov optimi-
Spremenimo naše ravnanje v okolju
Mladi in njihova predaja poročila (Mladinski Ekoparlament)
zirajo možnost ponovne uporabe in predelave
materialov.
Na letošnjem kongresu je na okroglih mizah
razpravljalo prek 500 delegatov, ki so zastopali
poslovno sfero, znanost, civilno družbo in po-
litiko. Iz Slovenije se kongresa kot članica Pro
Europe vsako leto udeležuje družba Slopak.
Andrej Sotelšek, direktor Slopaka, o kongresu:
»Kot člani združenja Pro Europe smo lahko v
nekem segmentu sooblikovalci evropske okolj-
ske politike. Kot združenje oziroma organizaci-
ja smo prvi v svetu uveljavili pristop odgovor-
nosti proizvajalcev za doseganje okoljskih ciljev.
Združenje zastopa veliko večino proizvajalcev,
ki so prisotni na trgu Evropske unije. Velikokrat
smo tudi v položaju, ko skupaj s pristojnimi lah-
ko vplivamo in oblikujemo nove trende in si za-
stavljamo skupne cilje, ki jih potem kot vodilna
družba na področju zagotavljanja predpisanega
ravnanja z odpadno embalažo v Republiki Slo-
veniji implementiramo v slovenskem prostoru.
Evropska okoljska politika in standardi so viso-
ko zastavljeni, tako da nas vse skupaj čaka še ve-
liko dela. Eno najpomembnejših orodij, ki nam
lahko pomaga pri doseganju postavljenih ciljev,
je ozaveščanje ljudi. To je gonilna misel, ki nas
spodbuja k temu, da vsako leto na kongres Pro
EOL-39-junij-June-08
Europe povabimo tudi mlade ljudi, ki jih zani-
ma, kaj se in kaj se bo dogajalo z okoljem.
Letos smo kot mlade delegate na kongres peljali
srednješolce z Gimnazije Franca Miklošiča iz
Poudarki na kongresu
Na praškem kongresu so bile teme okroglih
miz aktualne, za okolje in prizadete zelo
vroče. Na primer: implementiranje novih
okoljskih politik, ki zahtevajo od proizvajal-
cev odgovorne sheme ne samo pri embalaži,
temveč tudi pri samih materialih izdelkov.
Možnosti ponovne uporabe in predelave
izdelkov je treba načrtovati že pred njihovo
proizvodnjo. Velik poudarek je bil na kongre-
su namenjen trajnostni potrošnji. Ozavešče-
ni potrošniki bi lahko ogromno pripomogli
k zmanjševanju količine odpadkov. Posebna
delavnica na kongresu je bila namenjena de-
bati o prednostih in slabostih različnih naci-
onalnih shem ravnanja z odpadki. Kongres
Zelena pika 2008 pa je se je končal s pred-
stavitvami tehnološkega razvoja na področju
pakiranja v 21. stoletju in z razpravljanjem o
izzivih in mogočih rešitvah, kot jih strokov-
njaki vidijo danes.
EOL-39-junij-June-08
Na kongresu Zelena pika 2008 je bila med osrednjimi govorci tudi evropska poslanka Mojca Drčar
Murko, ki je predstavljala stališča Okoljskega odbora v Evropskem parlamentu.
Ljutomera, ki so odlično pripravili nalogo Eko-
remediacije. Kongres je priložnost za srečanja s
številnimi strokovnjaki, ki tako ali drugače vpli-
vajo na področje, kjer je dejavna naša družba.
Slovenija oziroma Slopak pa je kot gostitelj med
resnimi kandidati za naslednji, že peti medna-
rodni kongres Zelena pika 2010.«
Posebno pozornost so torej na kongresu posve-
tili mladim delegatom, saj se je v sklopu kon-
gresa odvijal tudi Mladinski Ekoparlament.
Izmed tri tisoč najstnikov, ki so v tem šolskem
letu pripravljali raziskovalne naloge z različnih
okoljskih področij pod koordinatorstvom članic
združenja Pro Europe, je v delavnicah v Pragi
sodelovalo štirideset srednješolcev. Mladi pred-
stavniki, med njimi tudi omenjeni gimnazijci iz
Ljutomera (Filip Cvetko, Bojan Čontala in Pavel
Šoster), so Wataru Iwamotu, direktorju Unesca,
predali svoje poročilo: »Spremenimo vsakdanje
navade!«, ki bo vključeno v poročilo Združenih
narodov. Ivamoto je med drugim poudaril, da
sta predvsem partnerstvo in mreženje ključ do
uspeha pri izobraževanju za trajnostni razvoj.
Green Dot 2008 Congress
From Waste to Resource
Management
What is happening with the environment and
what does the use of the Green Dot mark signify?
This is the question asked by professionals, as
well as by young people. On May 15 and 16, the
fourth International Green Dot 2008 Congress,
organised by the PRO EUROPE association, took
place in Prague. This year’s Congress hosts were
the Czechs and Slovenia is among the candidates
to host the next Congress. The responsibility of
producers and organisations linked to national
schemes in the area of packaging waste manage-
ment is at the forefront of achieving the sustain-
able development policy objectives. In Slovenia,
the first of these companies founded was Slopak,
which is also entitled to award the Green Dot li-
cence.
Filip Cvetko, dijak drugega letnika Gimnazije
Franca Miklošiča, ki je na Mladinskem Ekopar-
lamentu zastopal Slovenijo, je o vtisih iz Prage
povedal:
»Kongres Pro Europe me je pozitivno presene-
til, saj je bil profesionalno izveden. Vtis bo za
vedno ostal. Obisk tega kongresa pa je le še ena
izkušnja več, ki nam bo več kot prav prišla. Mi
(mladi) smo imeli lasten kongres. Celo leto smo
z vrstniki iz drugih držav pisali poročilo, kako
spremeniti naše dnevne navade, da bi zažive-
li bolj ekološko. Imeli smo tudi okrogle mize,
pri katerih smo se pogovarjali o ekoloških pro-
blemih s strokovnjaki, ki so nas prav pozorno
poslušali in bili presenečeni nad našim razmi-
šljanjem. Vsi mladi smo se zavzemali predvsem
za bolj ekološki odnos do našega planeta ter se
strinjali, da zdajšnji ukrepi niso dovolj. Z vsa-
kim novim Ekoparlamentom je udeležencev
več in mislim, da bomo na vsakem naslednjem
kongresu bolj upoštevani. Na kongres bi se z ve-
seljem vrnil, saj me je res navdušil. Zato upam,
da se ga bom čez dve leti, ko bo naslednji, spet
lahko udeležil.«
At the Prague Congress, the round table top-
ics were current and hot, both for the environ-
ment and for those involved. For example, the
implementation of new environmental poli-
cies demanding responsibility schemes from the
producers not only for packaging, but also for
the materials used in the products. The prod-
ucts’ recycling and recovery possibilities must
be planned even before they are produced. The
Congress placed great emphasis on sustainable
consumption. Informed consumers could make
an enormous contribution to a decrease in the
amount of waste. A special Congress workshop
was designated for the debate on the advantages
and weaknesses of various national schemes re-
garding waste management. The Green Dot 2008
Congress concluded with presentations of the
technological development in the field of packag-
ing in the 21st century and with a discussion on
the challenges and possible solutions as seen by
the experts nowadays.
Okolje 39
Zelena pika
O pravnem vidiku uporabe
Zelena pika (Der Gruene Punkt, Green Dot
…) je znamka nemške družbe DSD – Dua-
les System Deutschland AG, ki je registrirana
kot blagovna oziroma kombinirana znamka v
številnih državah, vključno s Slovenijo. Znak
zelena pika predstavlja enega najprepoznav-
nejših znakov na področju ekologije oziroma
ravnanja z odpadno embalažo v Evropi. Že
dolgo časa pa ga uporabljajo sistemi za ravna-
nje z odpadno embalažo, ki pripadajo združe-
nju evropskih sistemov na področju odpadne
embalaže, združenju Pro Europe (Packaging
Recovery Organisation Europe s. p. r. l.) iz
Bruslja. Člani sistema Pro Europe (v Sloveni-
ji je to družba Slopak d. o. o.) so na podlagi
Krovne licenčne pogodbe, ki jo imajo sklenje-
no z združenjem Pro Europe, pridobili pravi-
co do izključne uporabe in nadaljnjega licen-
ciranja pravice do uporabe znamke Zelena
pika na območju svojih držav. Zavezanci, ki
svojo obveznost ravnanja z odpadno embala-
žo v Republiki Sloveniji izvajajo prek sistema
družbe Slopak d. o. o., pridobijo tudi pravico
do uporabe znaka zelena pika in posredno
izkazovanja vključenosti v največji evropski
sistem ravnanja z odpadno embalažo, Pro
Europe (Slopak v Sloveniji). Seveda pa znak
zelena pika ne izkazuje le vključenosti v ome-
njeni vseevropski sistem, temveč predstavlja
tudi prepoznaven znak, ki potrošnikom pove,
da je kupljena embalaža ustrezno prevzeta in
obravnavana. Prav v tem je »ekonomska vre-
dnost« znaka zelena pika (razvita skozi daljše
časovno obdobje z vložki v prepoznavnost
znaka, izobraževanje in ekološko osveščanje
potrošnikov in zavezancev), o čemer govo-
ri tudi nedavna odločba evropskega sodišča
prve stopnje v primeru T-151/01, DSD v.
Evropska komisija. Ta med drugim navaja, da
ima znamka Zelena pika ustrezno »ekonom-
sko vrednost«, ki se posledično lahko odraža
v ustrezni licenčnini za njeno uporabo. Znak
zelena pika se seveda lahko pojavlja poleg
drugih znakov, ki označujejo vključenost v
druge sisteme ravnanja z odpadno embalažo
ali imajo drugo sporočilno vrednost.
Uporaba znaka zelena pika, ki ga uporablja-
jo vsa za to zainteresirana podjetja, ki niso v
celoti vključena v sistem Slopak, je urejena
na način, ki je enak v vseh članicah Evropske
unije, kjer na trgu nastopajo članice zdru-
ženja Pro Europe. Pogodbo, ki ureja sistem
prenosa pravic uporabe znaka zelena pika na
zavezance, je pripravila ugledna odvetniška
družba Linklaters ob posvetovanju s pred-
stavniki Evropske komisije. Podjetja, ki niso
vključena v sistem družbe Slopak d. o. o. in
kljub temu uporabljajo znak zelena pika na
embalaži, bodo lahko na podlagi »izoliranih
licenc« plačevala samo ustrezno nadomesti-
lo (licenčnino) za uporabo znaka zelena pika
in nikakor ne bodo plačevala za storitve, ki
jih opravljajo prek drugih sistemov. Opisa-
ni sistem preprečuje uveljavljanje pravic iz
naslova znamke Zelena pika na način, ki bi
bil v nasprotju s pravili konkurence na trgu
in obenem omogoča, da znamko Zelena pika
zakonito uporabljajo vsa registrirana in za to
zainteresirana podjetja.
Jaka Repanšek, univ. dipl. prav.
 raziskave
40 Okolje EOL-39-junij-June-08

Ester Heath, Zdravilne učinkovine pod lupo

Tina Kosjek,
Boris Kompare

V svetu narašča zaskrbljenost

zaradi prisotnosti ostankov
zdravilnih učinkovin v okolju,
katerih vpliv je, v primerjavi z
drugimi onesnažili, razmeroma
nepreučen. Zdravilne
učinkovine so spojine, ki zaradi
svoje farmakološke aktivnosti
prinašajo potencialno možnost
za učinek na živali in človeka.
Glavni vir takega onesnaženja
so komunalne, industrijske
in bolnišnične odpadne vode,
v katere vstopajo zdravilne
učinkovine z urinom ali blatom
bolnikov, nemalokrat pa tudi
kot odvržena neporabljena
zdravila. Odpadne vode
se največkrat iztekajo v
površinske vode, nekatere
so predhodno očiščene na
čistilnih napravah, druge pa
ne.

Sama učinkovitost čiščenja zdravilnih učinko-
vin na čistilnih napravah je vprašljiva, saj te niso
prirejene za odstranjevanje takih spojin. Z vklju-
čitvijo najnovejših tehnologij za odstranjevanje
zdravilnih učinkovin lahko na čistilnih napra-
vah omejimo ali preprečimo njihov vstop v oko-
lje. Tako precej zmanjšamo obremenitev okolja
in tveganje zdravja, ki je povezano s prisotnostjo
ostankov zdravilnih učinkovin v okolju.
Raziskave kažejo, da trenutno uveljavljeni in de-
lujoči postopki čiščenja odpadnih in pitnih vod
na komunalnih čistilnih napravah pri mnogih
zdravilnih učinkovinah niso zadosti učinko-
viti za njihovo uspešno odstranitev. Nekatere
zdravilne učinkovine se pretvorijo v produkte
razgradnje, katerih identiteta in farmakološko
delovanje večinoma nista znana, zato je negoto-
vost zaradi njihove prisotnosti v okolju še toliko
večja in skrb zbujajoča. Koncentracije ostankov
zdravil v okolju in v pitnih vodah so sicer nizke,
zato je verjetnost za kakršne koli akutne učinke
zelo majhna. To pa ne velja za posledice dolgo-
trajne izpostavljenosti ostankom zdravil v oko-
lju, ki so doslej še neraziskane. Nekatere vrste
zdravil predstavljajo še posebno tveganje člove-
ka in okolja, bodisi zaradi njihove visoke pora-
be, obstojnosti ali načina delovanja. Tako se na
primer zdravila za lajšanje bolečin, zniževanje
povišanega krvnega tlaka, regulacijo maščob v
krvi in pomirjevala predpisujejo mnogim bol-
nikom za daljše življenjsko obdobje, na njihovo
vse večjo porabo pa vpliva tudi demografsko
staranje. Večjo pozornost velja posvetiti tudi
antibiotikom v odplakah iz bolnišnic, saj ti lah-
ko pripeljejo do razvoja rezistence (odpornosti)
organizma proti aktivni učinkovini in v skraj-
nem primeru celo do splošne neučinkovitosti
takega zdravila. Zaradi načina delovanja poseb-
no tveganje, povezano z njihovo prisotnostjo v
okolju, pripisujemo tudi protirakavim učinko-
vinam in učinkovinam z delovanjem na repro-
dukcijski sistem.
EOL-39-junij-June-08
Preučevali (bio) razgradnjo zdravilnih
učinkovin
Problematiki prisotnosti ostankov zdravil v
okolju posvečamo na Odseku za znanosti o
okolju Instituta »Jožef Stefan« in Inštitutu za
zdravstveno hidrotehniko Fakultete za gradbe-
ništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani veliko
pozornosti. Naše raziskave temeljijo na razvo-
ju tehnologij za čim uspešnejše odstranjeva-
nje ostankov zdravil pred njihovim vstopom v
okolje, torej na čistilnih napravah. Tako smo v
okviru Centra odličnosti Okoljske tehnologije
(COOT) razvili analizni postopek za določitev
ostankov zdravilnih učinkovin v vodnih vzor-
cih in ocenili onesnaženost slovenskih povr-
šinskih in odpadnih vod, za katere smo poka-
zali, da je njihova onesnaženost primerljiva s
stanjem drugod po Evropi in svetu. Istočasno
smo začeli preučevati (bio)razgradnje zdravil-
nih učinkovin, ki spadajo v zgoraj opisano sku-
pino s povišanim tveganjem okolja: ibuprofen,
ketoprofen, naproksen, diklofenak, klofibrinska
kislina in karbamazepin. Študije biorazgradnje
na pilotni čistilni napravi so pokazale, da se
prve tri uspešno odstranijo (pribl. 90 %), med-
tem ko so diklofenak, klofibrinska kislina in
karbamazepin težje razgradljivi, pri čemer jih
50–70 % vstopi v okolje z iztokom iz čistilne na-
prave. Zato na slabo biorazgradljivih učinkovi-
nah preizkušamo abiotske tehnologije čiščenja
odpadnih in pitnih vod, kot so uporaba ClO2,
UV in fotokatalitska razgradnja ter ozoniranje.
Razen učinkov tehnologij čiščenja na izbrane
zdravilne učinkovine preučujemo tudi vpliv
zdravilnih učinkovin na mikrobiološko združ-
bo, ki se je razvila med triletnim neprekinjenim
delovanjem pilotne čistilne naprave. Tako smo
v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze
v Ljubljani pokazali, da zdravilne učinkovine
povzročajo spremembe v strukturi in zastopa-
nosti predstavnikov mikrobiološke združbe v
pilotni čistilni napravi.
V zadnjem času svoje raziskave usmerjamo v
identifikacijo stabilnih razgradnih produktov
zdravilnih učinkovin. Zaradi zahtevne in drage
instrumentacije je le malo laboratorijev kos tej
nalogi. Nedavna posodobitev Centra za masno
spektrometrijo na Institutu Jožef Stefan, s pri-
dobitvijo novega tekočinskega kromatografa
z masno spektrometrično detekcijo (UPLC/
QqToF) iz sredstev Evropskega sklada za regi-
onalni razvoj, nam omogoča take raziskave. Z
novim instrumentom smo identificirali številne
doslej še neznane produkte razgradnje zdra-
vilnih učinkovin, ki nastajajo med čiščenjem
odpadnih vod, med pripravo pitne vode in z
razgradnjo v okolju. Vzporedno z identifikaci-
jo novih spojin potekajo v sodelovanju z Naci-
onalnim inštitutom za biologijo tudi raziskave
njihove strupenosti (ekotoksičnost, genotoksič-
nost, citotoksičnost). Tako smo za nekatere
produkte razgradnje dokazali večjo strupenost
v primerjavi z zdravilnimi učinkovinami, iz ka-
terih so nastale. To pomeni, da obstoječe tehno-
logije za čiščenje odpadnih ali pripravo pitnih
vod nimajo nujno samo dobrih učinkov, temveč
lahko celo povečajo celokupno tveganje okolja,
ki ga prinašajo zdravilne učinkovine oziroma
njihovi razgradni produkti.
Premišljeno uporabljati zdravila
Poleg znanstvenih raziskav, ki dolgoročno pri-
spevajo k učinkovitemu odstranjevanju onesna-
žil v okolju, lahko posamezniki v družbi veliko
prispevamo predvsem s premišljeno uporabo
zdravil in pravilnim odlaganjem odpadnih
zdravil. Žal zbiranje odpadnih zdravil (nepo-
rabljena zdravila, zdravila s pretečenim rokom
uporabe), ki izhajajo iz slovenskih gospodinj-
stev, v Republiki Sloveniji ni ustrezno urejeno.
Včasih so bile za to pristojne lekarne, vendar te
ne zadostujejo pogojem, ki jih za zbiralce od-
padkov iz zdravstva postavlja Pravilnik o rav-
nanju z odpadki iz zdravstvene dejavnosti (Ur.
l. RS, št. 47/2004), sprejet leta 2004. Zdravila
lahko zbirajo samo podjetja, ki jih Ministrstvo
za okolje in prostor predhodno pooblasti za to
dejavnost. Ker je zbirnih mest za zdravila na
Slovenskem premalo in zahtevajo stalno pre-
mikanje terminov ter lokacij zbiranja, je to še
dodaten razlog, da mnoga odpadna zdravila
končajo med trdnimi komunalnimi odpadki ali
celo v kanalizaciji.
S svojimi raziskavami želimo prispevati k pre-
poznavanju tveganja in se izogniti morebitnim
posledicam, ki jih lahko prinašajo ostanki
zdravil, prisotni v slovenskem vodnem okolju.
Prav tako verjamemo, da bosta znanje in ocena
primernosti tehnologij za čiščenje odpadnih in
pitnih vod pripomogla k razvoju novih, učin-
kovitejših metod za preprečevanje vstopa or-
ganskih onesnažil v okolje. Tudi širšo javnost
želimo opozoriti na problem prisotnosti ostan-
kov zdravil v okolju in predvsem spodbuditi
zavest o pravilnem odlaganju odpadnih zdravil,
saj lahko vsak posameznik veliko pripomore k
zmanjšanju obremenitve čistilnih naprav in po-
sredno izboljša kakovost okolja.
Zahvala
Raziskave izvajamo s finančno podporo Evrop-
skega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS v
okviru »Centra odličnosti Okoljske tehnolo-
gije« (Številka pogodbe 3211-05-000184) in
financiranjem Agencije republike Slovenije za
Okolje 41
raziskovanje aplikativnega projekta »Raziskave
prisotnosti ostankov zdravilnih učinkovin v od-
padnih in površinskih vodah ter možnosti nji-
hovega čiščenja« (L1-6552) s sofinanciranjem
»Lek farmacevtska družba, d. d.«, »Centralne
čistilne naprave Domžale Kamnik« in »Komu-
nalega podjetja Ptuj« ter programskima skupi-
nama »Kroženje snovi v okolju, snovne bilance
in modeliranje okoljskih procesov in tveganja«
(P1-043) in »Hidrotehnika, hidravlika in geo-
tehnika« (P2-0180).
Strokovne objave:
KOSJEK, Tina, HEATH, Ester, KRBAVČIČ,
Aleš. Determination of non-steroidal anti-in-
flammatory drug (NSAIDs) residues in water
samples. Environ. int.. [Print ed.], 2005, vol. 31,
str. 679-685. [COBISS. SI-ID 19046183]
ANTONIĆ, Jan, HEATH, Ester. Determination
of NSAIDs in river sediment samples. Anal. bio-
anal. chem., 2007, vol. 387, no. 4, str. 1337-1342.
[COBISS. SI-ID 20651303]
KOSJEK, Tina, HEATH, Ester, KOMPARE,
Boris. Removal of pharmaceutical residues in
a pilot wastewater treatment plant. Anal. bioa-
nal. chem., 2007, vol. 387, no. 4, str. 1379-1387.
[COBISS. SI-ID 20651815]
KOSJEK, Tina, HEATH, Ester, PETROVIĆ,
Mira, BARCELÓ, Damià. Mass spectrometry
for identifying pharmaceutical biotransforma-
tion products in the environment. TrAC, Trends
anal. chem. (Regul. ed.), 2007, vol. 26, no. 11,
str. 1076-1085. http: //dx. doi. org/10.1016/j.
trac.2007.10.005. [COBISS. SI-ID 21268263]
KRAIGHER, Barbara, KOSJEK, Tina, HEATH,
Ester, KOMPARE, Boris, MANDIČ-MULEC,
Ines. Influence of pharmaceutical residues on
the structure of activated sludge microbial
communities in a pilot wastewater treatment
plant. Poslano v objavo v Water Research (ma-
rec 2008).
KOSJEK, Tina, ŽIGON, Dušan, KRALJ, Bog-
dan, HEATH, Ester. The use of quadrupole ti-
me-of-flight mass spectrometer for the analysis
of non-target analytes in environmental matri-
ces: a case study. Poslano v objavo v Journal of
Chromatography A (marec 2008).
ŽEGURA, Bojana, HEATH, Ester, ČERNOŠA,
Andrej, FILIPIČ, Metka. Genotoxic and cyto-
toxic potential of wastewater, surface water and
drinking water samples determined with the
SOS/umuC assay and MTT and Comet assay
with HepG2 cells. V pripravi.
 inovacije
42 Okolje EOL-39-junij-June-08

Miran Koren Kmalu koristno polnilo za deponije?

V industriji se pogosto zgodi,

da so inovacije povezane
predvsem s spremembami
zakonodaje. Strožji okoljski
predpisi so papirniško
industrijo, ki je velika
porabnica vode, že pred
časom prisilili, da je močno
znižala porabo vode na tono
papirja, pozneje pa tudi
količino odpadnih voda. Na
ljubljanskem Inštitutu za
celulozo in papir (ICP) se že
nekaj let ubadajo z idejo, kako
bi tudi papirniške mulje, ki
spadajo med odpadne snovi,
lahko predelali v neko novo in
široko uporabno surovino. Zdi
se, da so na dobri poti.

S to idejo se je na Inštitutu za celulozo in papir

že pred leti začel ukvarjati dr. Franc Černec, ki
se je temu posvečal vse do lani, ko se je upo-
kojil. Njegovo delo zdaj nadaljuje dr. Evgen
Eržen, vodja oddelka ekologije na ICP. Pri po-
stopku deinkanja starega papirja in pri čiščenju
tehnoloških vod nastaja tudi precej organskega
in anorganskega mulja, oba pa predstavljata kar
dve tretjini vseh trdnih odpadkov v papirniški
industriji.
Organske mulje, ki nastanejo pri proizvodnji
embalažnih papirjev, so doslej uporabljali pred-
vsem za pridobivanje komposta in v nekaterih
primerih za kurivo. Anorganske mulje so nekaj
časa uporabljali kot nadomestke za dražje su-
rovine pri proizvodnji opek in cementa, v za-
dnjem času pa jih uporabljajo tudi kot tesnilni
sloj za prekrivanje deponij odpadkov. Slovenske
papirnice so težave z muljem reševale tako, da
so jih odlagale bodisi na lastna bodisi na komu-
nalna odlagališča, vendar to ni bilo poceni. Ko
so raziskave pokazale, da bi papirniške mulje
Ernest Eržen
lahko s predelavo uporabili kot sekundarne su-
rovine, so se dela lotili še bolj zagnano.
»Seveda bi bilo sijajno, ko bi lahko iz dveh od-
padnih sestavin ustvarili neko snov, ki bi jo bilo
mogoče uporabiti za različne namene. Razmi-
šljali smo o tem, kako bi lahko združili odpa-
dni mulj in pepel, tako da bi dobili novo snov,
ki bi jo lahko uporabili na deponijah namesto
običajne gline. Po letih raziskav in poskusov
nam je uspelo dobiti material, ki bi bil po naših
predvidevanjih lahko uporaben za marsikaj,« je
prepričan dr. Ernest Eržen.
Novi material še nima imena, po določilih za-
kona o odlaganju materialov pa bi ga verjetno
najlažje registrirali kot polnilo, pravi dr. Eržen.
Vendar še niso tako daleč, da bi sploh lahko
razmišljali o registraciji ali patentiranju, saj bi
morali pred tem opraviti še nekaj dodatnih ana-
liz in preizkusov, s katerimi bi potrdili lastnosti
tega novega materiala. Pri tem jih po eni strani
moti, po drugi pa preseneča, da država ni ak-
tivnejša pri spodbujanju in financiranju takega
raziskovalnega dela. Nenazadnje bi s tem poma-
gali pri odpravljanju težav na komunalnih odla-
gališčih, projekt pa se zdi precej obetaven tudi z
vidika varovanja okolja.
Večina analiz in raziskav, ki so jih doslej opra-
vili strokovnjaki Inštituta za celulozo in papir,
je bila plačana z denarjem slovenske papirniške
industrije. Papirničarji imajo gotovo največ in-
teresa za to, da bi svoje odpadne materiale spre-
menili v nekaj uporabnega, vendar je to tudi v
širšem družbenem interesu. Novi material bi
lahko uporabljali v gradbeništvu pri nasipih ob
EOL-39-junij-June-08 Okolje 43

avtocestah, morda bi bil uporaben tudi za protihrupne

R-CERO Celje, največja

ograje ali pri gradnji rečnih nasipov. Tega ni mogo-
če vedeti, dokler ne bodo opravljeni vsi dodatni pre-
izkusi, ki bi z večjo gotovostjo pokazali lastnosti tega
materiala.
Nekaj pa se le premika, pravi dr. Ernest Eržen, ki kljub
vsemu ostaja optimist. Ko so imeli januarja predstavi-
tev tega projekta na ministrstvu za okolje in prostor, so
tam pokazali precej zanimanja za njihovo delo. Teda-
nji državni sekretar mag. Radovan Tavzes jim je oblju-
bil pomoč pri nadaljevanju projekta, vendar je kmalu
potem odstopil. Zdaj so pogovori znova na izhodiščni
točki. Država je delno doslej sicer že financirala razi-
skavo ali dve, da pa bi lahko strokovnjaki delo opravili
do konca, bi potrebovali še preizkuse v praksi, kar ni
poceni. Ob upoštevanju dejstva, da bomo morali v
državi v naslednjih letih zapreti več kot trideset odla-
gališč nenevarnih odpadkov, pri čemer bi lahko novi
material uporabili za prekrivanje odlagališč, pa to ni
več zanemarljiv okoljski podatek. Še zlasti če vemo, da
se zdaj pri zapiranju deponij v glaven uporabljata glina
in plastična folija.
Uporaba novega materiala iz papirniškega mulja in pe-
pela bi bila še najcenejša na deponijah in gradbiščih, ki
niso zelo oddaljena od tovarn papirja in celuloze, kjer
odpadki nastajajo. Prevoz bi namreč pomenil dodaten
strošek, ki bi ob že tako velikem nezaupanju do novih
materialov lahko še dodatno zavrl uporabo. Prav zato
so se za sodelovanje dogovarjali predvsem z lokalnimi
skupnostmi in podjetji, ki so bolj zainteresirana za nji-
hov projekt. Največ takih odpadkov je v Krškem, zato
bi uporaba novega materiala utegnila zanimati Center
za ravnanje z odpadki Dolenjske, s katerim že sode-
lujejo.
Izsledke, do katerih so se dokopali z raziskavami, so
predstavili tudi na mednarodnih srečanjih, kjer so
naleteli na precejšnje zanimanje. Papirna industrija se
povsod po svetu ubada s podobnimi težavami, tako da
bi rešitev strokovnjakov z Inštituta za celulozo in papir,
če bi se izkazala za ekološko primernejšo in cenejšo od
obstoječih, lahko uporabili tudi v tujini. Da so lahko
odpadki tudi odlične sekundarne surovine, je dejstvo,
ki vse bolj prodira tudi v miselnost na Slovenskem.
ekološka naložba zadnjih let
Pred dnevi so v Bukovžlaku v Celju
odprli objekte, zgrajene v okviru prve
faze največje ekološke naložbe zadnjih
let v Sloveniji. Župani in predstavniki
občin, investitoric v Regionalni center
za ravnanje z odpadki Celje, so skupaj
z Andrejem Beloglavcem, namestni-
kom vodje Predstavništva Evropske
komisije v Sloveniji, in Janezom Po-
dobnikom, okoljskim ministrom, slav-
nostno predali namenu nove objekte:
kompostarno za biorazgradljive od-
padke (letna kapaciteta znaša 5.000
ton), sortirnico ločeno zbranih frakcij
(kapaciteta 5.000 ton letno), demon-
tažo kosovnih odpadkov, odlagališče
preostanka odpadkov (končna kapa-
citeta 1.878.000 kubičnih metrov),
upravni objekt, avtopralnico in drugo
potrebno infrastrukturo. Investitor
projekta je v imenu 24 občin regije
Mestna občina Celje.
Navedeni objekti že poskusno obratujejo, saj so bili zgrajeni v skladu s terminskim pla-
nom. Investitor projekta je v imenu 24 občin regije Mestna občina Celje. Prva faza R-CE-
RO Celje je vredna 18 milijonov evrov, z 9 milijoni jo je sofinanciral evropski kohezijski
sklad, preostali del pa polovico občine in drugo polovico Republika Slovenija.
Še letos bosta začela poskusno obratovati tudi objekta druge faze, to sta Toplarna Celje
in objekt za mehansko-biološko obdelavo odpadkov. Druga faza s toplarno in mehansko
biološko napravo bo stala 30 milijonov evrov, v 70 odstotkih jo sofinancira Evropska
unija. Preostali denar za naložbo prispevajo Republika Slovenija in 24 sodelujočih občin
iz Savinjske regije.
Občine, ki so partnersko povezane v projekt R-CERO Celje, so: Bistrica ob Sotli, Braslov-
če, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Mozirje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob
Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj,
Štore, Tabor, Velenje, Vojnik, Vransko in Žalec.
Objekti regionalnega centra predstavljajo minimalen poseg v okolje, saj so upoštevani vsi
standardi, ki jih narekuje zakonodaja. Novo odlagališče je tako popolnoma prevlečeno s
plastično zaščitno folijo, ki preprečuje pronicanje vode v podtalnico. Prav tako je s filtri
zagotovljeno (v kompostarni z biofiltrom in sortirnici z vrečastim filtrom), da emisije ne
bodo presegale mejnih vrednosti za izpuste v zrak.

Za izvajalska dela v projektu R-CERO Celje je pooblaščeno javno podjetje, ki se je letos

Innovations na začetku aprila preimenovalo iz Javnih naprav v Simbio, z novim sloganom V simbiozi
z okoljem. Svojo dosedanjo vlogo zbiranja in odvažanju odpadkov lahko podjetje odslej
A useful filling material for landfills? nadgrajuje v smeri trajnostnega ekološkega razvoja z najsodobnejšimi načini obdelave in
predelave odpadkov v okviru R-CERO Celje.
Using this new material, made form the paper sludge
and ashes, would be cheapest on landfills and construc-
tion sites that are not very far from the paper and pulp
factories where waste originates. Its transport would
constitute an additional cost that could additionally
hinder the use of the new materials – and distrust is
already considerable. Because of that, cooperation ar-
rangements with local communities and companies
more interested in the project took place. The largest
quantities of this waste are in Krško so the use of the
new material may be of interest to the Waste Treatment
Centre of Dolenjska that already cooperates with the
city.
The results gained from research was presented at inter-
national meetings, where they were met with consider-
able interest. The paper industry is dealing with similar
problems all over the world so a solution by the experts
from the Pulp and Paper Institute could be used abroad
as well, if it proved to be ecologically more suitable and
cheaper than existing ones. The fact that waste can also
be a great secondary raw material is also entering into
the mentality in Slovenia more and more.

44 Okolje
dr. Darko Drev, univ. dipl.
inž. kem., Inštitut za vode
Republike Slovenije
Na komunalnih in skupnih
čistilnih napravah nastajajo
velike količina blata. Pri
obdelavi blata iz čistilnih
naprav ter raznih drugih
organskih muljev se pojavlja
vprašanje ekonomske
upravičenosti izbranih
tehnologij obdelave. Blato iz
čistilnih naprav in tudi razne
druge organske mulje lahko
obravnavamo le kot odpadek,
ki ga moramo odstraniti, ali
pa kot sekundarno surovino.
Blato iz komunalnih čistilnih
naprav ima običajno približno
13 odstotkov suhe snovi.
Doseganje večje vsebnosti
suhe snovi zahteva dodatno
tehnološko obdelavo. Z
dodatnimi tehnološkimi
obdelavami (tračni filter,
centrifuga, flotacija itd.)
se lahko vsebnost suhe
snovi dvigne na približno 30
odstotkov.
Zdaj je najpogostejši postopek ravnanja z blatom
odlaganje blata na komunalne deponije. To pri-
speva skupno okrog 10 odstotkov količin letno
odloženih odpadkov. S tem se po nepotrebnem
izgublja prostor na deponijah, ki so večinoma
skoraj polne in potrebujejo ustrezne nove po-
vršine. Uporaba blata za gnojenje v kmetijstvu
je omejena zaradi zahtev glede kakovosti blata
(vsebnost težkih kovin, mikrobiološka onesna-
ženost) in omejenih površin, kjer je taka upo-
raba dovoljena. Direktiva 91/676/EGS o varstvu
voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetij-
skih virov postavlja omejitve pri uporabi takega
blato iz
čistilnih
naprav
Sežig ni primerna rešitev
odpadka v kmetijstvu. Pri uporabi v kmetijstvu
je treba vedeti, ali zemlja sploh potrebuje taka
hraniva, ki so v blatu. Gre torej za gnojenje in ne
za odlaganje blata na kmetijske površine. Blato
vsebuje 40 do 50 odstotkov organske snovi in
je bogato s hranili in kot tako neprimerno za
direktno odlaganje na odlagališčih nenevarnih
odpadkov. Zaradi pristojbine na vsebnost or-
ganskih snovi v odpadkih je postalo v zadnjem
času tako odlaganje zelo neekonomično. Obsta-
ja ocena, da je v slovenskem prostoru mogoče
koristno uporabiti 20.000 ton takih odpadkov.
Preostalih 70.000 t pa bo potrebno obdelati in
odstraniti po drugih postopkih, od katerih v EU
prevladuje sežig.
Sežig se lahko vrši v namenskih sežigalnicah,
ali v kombinaciji s sežigom drugih odpadkov. S
tako oceno se ne strinjam, saj ni dovolj argu-
mentirana in podprta z ustreznimi preiskavami.
Sežig bi po nepotrebnem zajedal razpoložljivo
kvoto toplogrednih plinov. Neproblematična
biomasa, kot je ustrezno obdelano blato, je v
prihodnosti globalna surovina, ki jo na Svetu
vedno bolj primanjkuje. Veliko biomase se spira
v morje, puščave se širijo, itd. Surovinska baza
za izdelavo gnojil se zmanjšuje (rudniki fosfata,
nafta, itd.), zato je neracionalno sežigati tisto,
kar ima določeno vrednost, ali pa jo bo imelo v
prihodnosti. V prihodnosti lahko pričakujemo
tudi v Evropi problem zagotavljanja hrane po
sprejemljivih cenah. Ustrezno obdelano blato iz
čistilnih naprav je lahko pri tem ustrezno nado-
mestilo za velik del umetnih gnojil. Poleg tega
se lahko ustrezno obdelano blato uporabi tudi
za revitalizacijo degradiranih površin. Zelo veli-
ke potrebe po biološko zelo bogati zemlji imajo
predvsem sosede EU, ki so se zaradi pretiranega
sekanje gozdov v preteklosti in spremenjenih
klimatskih razmer spremenile v stepe in pušča-
ve. Na ekološko problematiko ne smemo gledati
le lokalno, temveč vedno bolj globalno.
Poleg blata iz komunalnih čistilnih naprav se
pojavljajo tudi druge vrste podobnih odpad-
kov (greznični mulji, pomije, vsebine lovilcev
olj itd.). Taki odpadki so običajno organsko in
mikrobiološko zelo obremenjeni. Zato niso pri-
merni za odlaganje na deponije niti za uporabo
v kmetijstvu kot gnojilo.
Blato iz komunalnih čistilnih naprav se lahko
obdela na različne načine. Pri tem imamo dve
glavni alternativi:
EOL-39-junij-June-08
– Koristna poraba odpadka.
– Uničenje odpadka.
Pri koristni uporabi odpadka obstaja več mo-
žnosti:
– Odpadek razkrojimo v bioplin in mikrobi-
ološko neoporečen odpadek. Bioplin nato
pretvorimo v toplotno in električno energijo,
nastali odpadek pa uporabimo za sanacijo
degradiranih površin.
– Odpadek predelamo v kompost in ga porabi-
mo v kmetijstvu.
– Odpadek sežgemo in izrabimo nastalo ener-
gijo, nastali pepel pa deponiramo.
Pri primerjavi različnih tehnoloških rešitev je
treba obravnavati problematiko z ekološkega in
ekonomskega vidika. Upoštevati je treba ekolo-
ške standarde, ki zajemajo tudi nastanek toplo-
grednih plinov, stroške investicije v tehnološko
opremo, stroške procesiranja odpadkov, stroške
odlaganja odpadkov itd. Tudi izbira tehnologije
čiščenja odpadnih voda ima pri tem pomemb-
no vlogo. Pri nekaterih tehnologijah nastane
bistveno manj odpadkov kot pri drugih. Blato
delno razpade že v fazi biokemijske razgradnje
nečistoč. Ta razpad je pri nekaterih tehnoloških
postopkih bistveno intenzivnejši kot pri drugih.
Kombinacija klasične tehnologije biološkega
čiščenja in membranskega modula na primer
omogoča veliko večjo koncentracijo biomase
in s tem tudi starejše blato. Starejše blato v ve-
liko večjem deležu razpade na osnovne plinaste
produkte (N₂, CO₂, H₂O, itd.) in zato nastane
manjša količina blata. Ne glede na to nastane v
vsaki biološki čistilni napravi odpadno blato na
dotoku in iztoku. Poleg tega nastajajo še razni
drugi organski odpadki (mulj iz lovilca olj, gre-
znični mulj itd.).
V zadnjem času se pojavlja v medijih sežig kot
čudežna tehnološka rešitev za razreševanje pro-
blema takih odpadkov. S tem postopkom resnič-
no razrešimo problem, kam z odpadnim blatom
iz čistilnih naprav. Nastala količina pepela je v
primerjavi z blatom zanemarljiva. Povečamo pa
emisije toplogrednih plinov, ki predstavljajo eno
izmed okoljskih omejitev. Ker vsebuje povpreč-
no blato iz čistilnih naprav v Sloveniji le 13,1 %
suhe snovi, bi s sežigom porabili več energije, kot
bi jo s sežigom dobili. Sežig je torej ekonomsko
upravičen le takrat, ko so stroški za deponiranje
blata zelo visoki, ali pa, če nimamo na razpolago

EOL-39-junij-June-08
ustreznih deponijskih površin. Tako na primer
rešujejo problem nastalega blata na centralni
čistilni napravi Dunaj. Tam je sežigalnica v ne-
posredni bližini čistilne naprave in ni velikih
transportnih stroškov blata do sežigalnice. Za-
radi predhodne kemijsko-fizikalne obdelave ima
blato približno 30% suhe snovi. Zato nastane pri
sežigu višek sproščene energije, ki je kljub temu
relativno nizek. Velik del energije se namreč po-
rablja za izparevanje 70 % vode iz blata.
Kompostiranje je ena izmed najbolj razširjenih
tehnologij obdelave blata. Žal to za enkrat še ne
velja za Slovenijo. Pri tem postopku bakterij-
ska združba delno biokemijsko razgradi blato
v koristen produkt – kompost. Tak postopek je
ekološko in ekonomsko zelo primeren, saj dol-
goročno nadomešča svetovni primanjkljaj bio-
mase in gnojil. Težava pa je v tem, da te biomase
ne potrebujejo v bližini urbanih središč, temveč
na bistveno bolj oddaljenih lokacijah. Tisti, ki
tako biomaso potrebujejo, pa so običajno reve-
ži brez denarja. Ker v Sloveniji nimamo dovolj
ustreznih predelav blata v kompost, kupujemo
proizvode kompostiranja skoraj izključno iz
uvoza (razne vrste zemlje).
Pri obdelavi organskih odpadkov si lahko po-
magamo tudi z encimi, ki so specializirani za
katalizo bioloških reakcij. Encimi lahko raz-
gradijo le nekatere substrate. Poteka lahko le en
tip reakcije brez stranskih reakcij ali produktov.
Encimske razgradnje odpadkov v kombinaciji z
ustreznimi katalizatorji bodo morda postale v
prihodnosti ena izmed najboljših rešitev proce-
siranja takih odpadkov.
Sestava blata iz komunalne čistilne naprave je
približno enaka, ne glede na to, za kakšno teh-
nologijo čiščenja gre (pretočna, SBR, precejal-
nik, biofilter, MBR+SBR itd.). Tudi vsebnost
suhe snovi v odpadnem blatu je približno enaka
(približno 13-odstotna). Izstopajo le nekatere
vrste čistilnih naprav, pri katerih se izloča od-
večna biomasa iz čistilne naprave v drugačni
obliki (na primer rastlinska čistilna naprava).
Povprečna sestava blata iz komunalnih čistilnih
naprav (Dichtl 2005):
– 2,1 % P v suhi snovi,
– 6,5 % N v suhi snovi.
V Sloveniji se trenutno očisti približno 70 od-
stotkov vseh komunalnih odpadnih voda. Pre-
ostale odpadne vode odtekajo neprečiščene v
okolje. Vendar pa tudi očiščene odpadne vode
na iztokih iz čistilnih naprav pogosto ne do-
segajo predpisanih kriterijev. Več kot polovica
čistilnih naprav ni dovolj učinkovita.
Iz navedenega je razvidno, da običajno blato iz
čistilnih naprav z vsebnostjo 13 odstotkov suhe
snovi ni primerno za sežig. Sproščena energija
pri sežigu in porabljena za izparevanje vode se
izenačita šele pri 19 odstotkih suhe snovi. Z me-
hansko-kemijskimi postopki obdelave blata pa
lahko sicer pridemo do približno 30 odstotkov
suhe snovi. Pri upoštevanju vsega navedenega
lahko sklenemo, da je sežig blata iz komunal-
nih čistilnih naprav ekološko in ekonomsko
najmanj primerna rešitev. Ne glede na to pa
se včasih sežigu blata ne bomo mogli izogniti,
posebno če ne bomo ničesar storili na drugih
tehnoloških postopkih in koristni izrabi nasta-
lih produktov.
ZAKONODAJA
Evropska komisija bo tožila
Slovenijo na Sodišču Evropskih
skupnosti, ker ni prenesla
direktive o odgovornosti za
škodo, povzročeno okolju, v
svojo nacionalno zakonodajo.
Poleg tega bo komisija
ukrepala proti 24 državam, tudi
Sloveniji, v povezavi s prvim
železniškim svežnjem.
Komisija se je odločila, da bo vložila tožbo za-
radi okoljske odgovornosti proti devetim drža-
vam: poleg Slovenije še Avstriji, Belgiji, Grčiji,
Finski, Franciji, Irski, Luksemburgu ter Veliki
Britaniji. Rok za prenos direktive v nacional-
no zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila
2007. »Direktiva o okoljski odgovornosti izvaja
načelo ‘onesnaževalec plača’ in je med najbolj
pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje
EU v zadnjih letih. Več kot leto po izteku roka je
skrajni čas, da bi teh devet držav članic preneslo
direktivo v nacionalno zakonodajo,« je komen-
tiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas.
Direktiva vzpostavlja pravni okvir za okoljsko
odgovornost, ki temelji na načelu ‘onesnaževa-
lec plača’, da bi se preprečila in odpravila okolj-
ska škoda. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo
ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so
dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi
dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda,
ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vr-
stam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so
pojasnili v Bruslju.
Komisija pa se je odločila tudi 24 državam čla-
nicam, med njimi Sloveniji, poslati prvi ura-
dni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega
paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere
članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj
pravni red, vendar komisija ugotavlja nezado-
stno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je
bil sicer marec 2003.
Po mnenju komisarja za promet Antonia Taja-
nija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvar-
janje konkurence v evropskih železniških trgih
Okolje 45
Evropska komisija bo
tožila Slovenijo zaradi
okoljske odgovornosti
ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v od-
nosu do drugih načinov prevoza.
Komisija lahko pravno ukrepa proti državi
članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če
meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi
članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da
do določenega datuma, običajno v dveh mese-
cih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali
država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko ko-
misija pošlje obrazloženo mnenje, ki je drugi in
končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke,
zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev
zakonodaje EU, in državo članico poziva, da
v določenem roku, običajno v dveh mesecih,
ukrepa.
Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazlo-
ženega mnenja, lahko komisija sproži postopek
pred Sodiščem Evropskih skupnosti.
Vlada sprejela nove okoljske uredbe
Vlada je na svoji seji 26. junija sprejela vrsto
okoljskih uredb, med drugim Uredbo o sežiga-
nju odpadkov, Uredbo o biološko razgradljivih
kuhinjskih odpadkih, Uredbo o ravnanju z od-
padnimi jedilnimi olji in mastmi ter Uredbo o
spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževa-
nja.
Uredba o sežiganju odpadkov
S sprejemom in objavo Uredbe o sežiganju od-
padkov so izpolnjene zahteve Zakona o varstvu
okolja o nadomestitvi vseh pravilnikov, ki so do
njegove uveljavitve urejali področje ravnanja z
odpadki, z uredbami. S to uredbo se prenašajo v
slovenski pravni red določbe Direktive 2000/76/
ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. de-
cembra 2000 o sežiganju odpadkov.
Z Uredbo o sežiganju odpadkov se ohranjata
struktura in vsebina Pravilnika o sežiganju od-
padkov, s tem da:
– je določeno, kdaj se štejejo mešani komunalni
odpadki za obdelane odpadke,
– so podrobneje navedene obveznosti upra-
vljavca naprave za sosežig ali sežigalnice
glede obratovanja teh naprav pri dovoljenih
pogojih glede emisije snovi v zrak in vode,
– so navedene obveznosti poročanja Evropski
komisiji,
– so določene kazenske določbe.
46 Okolje EOL-39-junij-June-08

Uredba o biološko razgradljivih kuhinjskih

odpadkih

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi

kuhinjskimi odpadki nadomešča Pravilnik o
ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki.
V Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi
kuhinjskimi odpadki se ohranjata struktura in
vsebina Pravilnika o ravnanju z organskimi ku-
hinjskimi odpadki, uredba pa določa še:
– da zbiralcu kuhinjskih odpadkov ni treba pri-
dobiti okoljevarstvenega dovoljenja, ampak le
potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpad-
kov,
– da izvajalec javne službe ravnanja s komu-
nalnimi odpadki stori prekršek, če ne uvede
ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,
– da je treba upoštevati vsebino operativnega
programa varstva okolja na področju ravna-
nja z biološko razgradljivimi odpadki ter
– globe za storjene prekrške.

Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji

in mastmi

Z Uredbo o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji

in mastmi je vlada nadomestila Pravilnik o rav-
nanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi.
V uredbi, ki ohranja strukturo in vsebino Pra-
vilnika o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in
mastmi, pa je določeno še:
– da zbiralcu odpadnih jedilnih olj in masti ni
treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja,
ampak le potrdilo o vpisu v evidenco zbiral-
cev odpadkov,
– da izvajalec javne službe ravnanja s komunal-
nimi odpadki stori prekršek, če ne omogoči
prepuščanja odpadnih jedilnih olj v zbirnih
centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih
odpadkov,
– da je treba upoštevati vsebino operativnega
programa varstva okolja na področju ravna-
nja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih
odpadkov ter
– globe za storjene prekrške.

Uredba o spremembah in dopolnitvah ured-

be o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja

Z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih

virov onesnaževanja, ki jo je Vlada RS izdala
aprila 2007, je bila v slovenski pravni red pre-
nesena Direktiva Sveta 84/360/EGS o boju proti
onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov.
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Ured-
be o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja, ki jo je Vlada RS sprejela na da-
našnji redni seji, se odpravljajo napake oziroma
pomanjkljivosti, ki so bile opažene pri izvajanju
postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za
naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja
večjega obsega, v skladu s predpisom, ki ure-
ja vrste dejavnosti in naprav (tako imenovana
IPPC dovoljenja). 
Storitve za slovenske izvoznike
JAPTI, javna agencija RS za podjetništvo
in tuje investicije spodbuja internacionali-
zacijo slovenskih podjetij z namenom iz-
boljšanja konkurenčnosti v mednarodni
menjavi in zmanjševanja stroškov in
tveganj pri vstopih na tuje trge. Sloven-
skim podjetjem nudimo celovito storitev
pri prodoru na tuje trge.
Preko spletnega portala Izvozno okno
zagotavljamo slovenskim podjetjem - iz-
voznikom in tistim, ki se prodora na tuje
trge šele lotevajo - poslovno-gospodar-
ske informacije za 42 izvoznih trgov in
druge zunanjetrgovinske informacije.
Podjetja se lahko seznanijo z informacija-
mi o gospodarskih gibanjih, zunanji trgo-
vini, bilateralnih ekonomskih odnosih,
poslovni zakonodaji, možnostih in postop-
kih ustanavljanja podjetij, prodaji, carinah
in drugih dajatvah, izvoznih dokumentih,
možnostih financiranja izvoza in zavaro-
vanja, distribucijskih poteh, tržnem komu-
niciranju, poslovnih običajih, poslovnih
imenikih, rumenih straneh itd. Na Izvoz-
nem oknu lahko podjetja najdejo tudi
konkretne poslovne priložnosti na tujih
trgih, od povpraševanj tujih podjetij po
izdelkih in storitvah, ponudb za poslovna
sodelovanja, do javnih razpisov in infor-
macije o sejmih. Ministrstvo za gospodar-
stvo pa v rubriki Mednarodno trgovanje
redno objavlja obvestila, ki vplivajo na
vaše izvozno-uvozno poslovanje. Če vas
zanimajo omenjene informacije za posa-
mezno državo ali panogo, se lahko brez-
plačno registrirate v rubriki e-info in ome-
njene vsebine prejemate na vaš email
naslov.
Podjetja se pri vstopu ali poslovanju na
tujih trgih soočajo s konkretnimi nalogami
in težavami s katerimi se obračajo tudi
na JAPTI, ki zagotavlja tudi svetovanja.
Najpogosteje slovenska podjetja zanima-
jo potencialni poslovni partnerji, načini
in postopki izvoza, zavarovanje izvoza,
možnosti in načini ustanovitve podjetja
v tujini, ustrezni sejmi in podobno. Z
mrežo sodelavcev JAPTI odgovarja na
tovrstna vprašanja podjetij. V letu 2006
je JAPTI začel z vzpostavljanjem mreže
predstavništev slovenskega gospodarstva
(PSG) JAPTI v tujini in tako odprl štiri
predstavništva: v Nemčiji (Düsseldorf),
v Italiji (Milano), Romuniji (Bukarešta) in
Turčiji (Istanbul). V letu 2007 so se odprla
še predstavništva na Kitajskem (Šang-
haj), letos v Rusiji (Kazan) in Braziliji (Sao
Paulo).
JAPTI organizira tudi vhodne in izhodne
gospodarske delegacije, konference in
seminarje v Sloveniji z namenom nave-
zave poslovnih stikov s tujimi podjetji. O
gospodarskih delegacijah vas obveščamo
tudi preko Izvoznega okna.
Vabimo vas, da se o vseh omenjenih de-
javnostih, ki jih financira Ministrstvo za
promocija
gospodarstvo, seznanite na portalu
www.izvoznookno.si.
 Ne pustite se žejne
peljati Ëez vodo.
Še posebej, Ëe je voda odliËna. Ni treba verjeti nam,
zaupajte strokovnjakom. Rezultati rednega nacionalnega
nadzora in analiz Zale dokazujejo njeno nesporno kakovost.
Poleg nacionalnega pa smo si pridobili tudi mednarodno
zaupanje. Izvirska voda Zala je prva voda v Sloveniji s
certifikatom NSF. Certifikat podeljuje ameriško neodvisno
podjetje za nadzor kakovosti vod NSF International, ki je
Center Svetovne zdravstvene organizacije za sodelovanje
na podroËju varnosti hrane in pitne vode. Certifikat NSF na
podlagi obsežnih analiz potrjuje kakovost vode, poleg tega
pa tudi brezhibnost proizvodnih procesov in embalaže.
Pridobitev certifikata zahteva vsakoletno testiranje
embalirane vode za veË kakor 140 kemiËnih, radioloških
in mikrobioloških elementov. Izvirska voda Zala izpolnjuje
vse visoke mednarodne standarde kakovosti. PrivošËite
si najboljšo vodo. Vsak dan.
promocija