Pobuda za spremembo ustavnih določb

o zakonodajnem referendumu SOCIALNI DEMOKRATI

Služba SD za odnose z javnostmi

Ljubljana, 14. december 2010 Levstikova 15

1000 Ljubljana

T +386 (1) 2444 106

F +386 (1) 2444 111
M +386 (41) 400 840

E press@socialnidemokrati.si
Spoštovane in spoštovani! W www.socialnidemokrati.si

Državljanke in državljani so nejevoljni, ker se sklicuje toliko referendumov. V stranki Socialnih demokratov
z njimi soglašamo, saj smo država z znatno nadpovprečnim številom referendumov, tudi glede vprašanj, o
katerih bi odgovornost za dokončno odločitev morali sprejeti poslanke in poslanci v Državnem zboru.
Soglašamo z njimi, saj se s tem zmanjšuje odgovornost Državnega zbora, ki je na volitvah prevzel
odgovornost za zakonodajne odločitve in ko velik del referendumov ni zahteva državljank in državljanov,
temveč zahteva opozicijskih poslanskih skupin, pogosto le zato, da tudi s tem onemogočajo učinkovito
delovanje vladne koalicije.

Pri veljavnih določbah ustave in zakonov ni veliko možnosti za racionalne rešitve. Le kadar bi se z
odločitvami na referendumu kršile človekove pravice, lahko Ustavno sodišče prepove izvedbo
referenduma. Sicer pa je, ne glede na vsebino zakona, o njem obvezno treba izvesti referendum, če to
zahteva tretjina poslank in poslancev Državnega zbora, Državni svet ali 40.000 volivk in volivcev. Doslej
je bilo nekaj poizkusov poslanskih skupin sedanje koalicije, da bi se rešitve v ustavi uredile drugače, pa jih
stranke sedanje opozicije nikoli niso podprle. Ker pa je za spremembe ustave potrebna dvotretjinska
večina vseh poslank in poslancev, so bili predlogi neuspešni.

Sedaj, ko praktično ni pomembnejše odločitve, glede katere se ne bi napovedoval referendum in ko takšne

razmere lahko blokirajo delovanje parlamentarnega sistema, smo se v koalicijskih poslanskih skupinah
dogovorili, da poskušamo ponovno sprožiti razpravo o ustreznosti ureditve referenduma v ustavi. Da bi
ugotovili mnenje ljudi, ki bi nam pomagalo pri odločitvah, pripravljamo posvetovalni referendum, ki bi ga,
da prihranimo stroške, izvedli s prvim naslednjim zakonodajnim referendumom. Na njem bi volivke in
volivce vprašali, ali naj se v 90. členu ustave zakonodajni referendum uredi tako, da:

- na referendumu ne bi bilo mogoče odločati: o zakonih, ki se sprejemajo zaradi varnosti ali obrambe
države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih, od katerih je neposredno odvisno
izvrševanje sprejetega državnega proračuna; o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje ratificiranih
mednarodnih pogodb; o rešitvah, ki posegajo v človekove pravice;
- se referendum lahko razpiše samo na zahtevo dveh petin poslank in poslancev, ali absolutne večine
državnih svetnic in svetnikov, ali pa na zahtevo 40.000 tisoč volivk in volivcev;
- na referendumu sprejeta odločitev velja, če se je referenduma udeležilo najmanj 40 odstotkov vseh
volivk in volivcev.

Če bi volivke in volivci naše predloge podprli, bi predlagali spremembe ustave v upanju, da jim v tem
primeru sedanja opozicija, ki se sklicuje na voljo ljudi, ne bi mogla oporekati in bi s predlogi za
racionalnejšo ureditev uspeli, in sicer še pred poletjem prihodnjega leta.

Socialni demokrati