Professional Documents
Culture Documents
PREBIRLIVI VKUSOVI
PET SKI-REGIONI
SO PET YVEZDI
MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS - KLASATA:
DISKRECIJA, LE@ERNOST I AVTOMOBILI
KVALITET PREPORA^UVAAT BELITE AVTOMOBILI
MAKEDONSKITE DIZAJNERI IDEALEN IZBOR ZA
DELOVNITE @ENI
BIDETE LE@ERNI I
ELEGANTNI NA KAKO SE UREDENI
NOVOGODI[NITE KANCELARIITE NA
MAKEDONSKITE
KOKTELI I SVE^ENOSTI TOP-MENAXERI
SE SLEDI TRENDOT,
SE NEGUVA KLASIKATA
88 MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS- KLASATA:
DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALI-
TET PREPORA^UVAAT MAKEDONSKI-
TE DIZAJNERI
SPECIJALEN PRILOG
dekemvri 2008 MODNI TRENDOVI
Izdava:
91 ZIMA 2008/2009
KAPITAL MEDIA GROUP BIDETE LE@ERNI I ELEGANTNI NA
doo ul. Romanija bb. NOVOGODI[NITE KOKTELI I
(fabrika Gazela) SVE^ENOSTI
1000 Skopje; p.fah:503
Republika Makedonija
94 KAKO SE UREDENI KANCELA-
tel: ++ 389 2551 441
faks: ++ 389 2581 440 RIITE NA MAKEDONSKITE
e-mail: kapital@kapital.com.mk TOP-MENAXERI
SE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA
Avtori na prilogot: KLASIKATA
Verica Jordanova,
Spasika Jovanova,
99 PREDLOG - PODAROCI ZA
Melina Tan~eva Cvetanoska
NOVA GODINA
Grafi~ki dizajn: EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO
Nikolaj Toma{evski SKOPSKITE PRODAVNICI
Igor Toma{evski
102 [TO PONUDIJA MAKEDONSKI-
TE AGENCII ZA PRAZNICITE
Fotografija:
Aleksandar Ivanovski
Fotoarhiva na Kapital POMALKU KLASIKA, POVE]E LUKSUZ
ZA DO^EK NA NOVA GODINA
Marketing:
105 SKIJALI[TA ZA
Aleksandra Stojmenova
www.kapital.com.mk PREBIRLIVI VKUSOVI
www.total.com.mk PET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI
120 ^ASOVNICI
VREMETO NEMA CENA
122 AVTOMOBILI
ALTERNATIVNI TEHNOLOGII
VO DELOVNITE AVTOMOBILI
BELITE AVTOMOBILI IDEALEN
IZBOR ZA DELOVNITE @ENI
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
86 MARKETING
Business Style
○
Verica Jordanova
○ ○ ○
jordanova@kapital.com.mk
○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○
S ispolneta so novi predizvici,
isku{enija, bitki, doka`uvawa...
Nova godina koja, spored mnogu
predviduvawa, }e bide te{ka,
polna so nepredvidlivost i
neizvesnost. Crnite scenarija, lo{ite
informacii od svetskite finansiski pazari
i ne tolku rozevite prognozi za idninata,
ve}e podolgo vreme se top- tema. No nie
predlagame ne{to drugo. Barem na kratko
specijalen prilog }e se obideme da vi
pomogneme toa da go napravite inspira-
tivno i so stil.
Za po~etok vi predlagame, ako toa ve}e
ne vi e voobi~aena praktika, da zapo~-
nete so organizirawe na novogodi{nata
zabava na koja }e se dru`ite so vrabote-
nite, }e vospostavite pobliski, ponepo-
sredni odnosi. Vakvite neformalni
dru`ewa doka`ano imaat pozitiven efekt
ignorirajte gi! vrz motivacijata za rabota, podobruva-
Ako ne ste po~nale, vreme e da gi zapo~nete weto na me|u~ove~kite odnosi i zgolemu-
l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478 l
MARKETING 87
vaweto na doverbata pome|u vrabotenite i ni~niot period, koga voobi~aeno ima mnogu
menaxmentot. Dokolku buxetot vi dozvolu- rabota. Elkite i ostanatite dekoracii ne
va, podgotvete i mali, prigodni, ubavo ~inat mnogu, a imaat odli~ni efekti vrz
spakuvani podaroci. Toa definitivno vrabotenite, klientite i sorabotnicite koi
nema nikogo da go ostavi ramnodu{en! doa|aat vo va{ata kompanija.
Pritoa vodete se od maksimata: ne se Dokolku vi e nadminato slaveweto na
va`ni podarokot i negovata vrednost tuku novogodi{nata ve~er vo lokalnite kafeani
vnimanieto i blagodarnosta koi se i kafuliwa, iskoristete go posledniot den
iska`uvaat so nego. Ne zaboravajte gi od godinata da se vidite so va{ite prijate-
va{ite najva`ni delovni partneri i li posakuvawe. So specijalniot prilog koj e
sorabotnici. pred vas, sakavme da ve inspirirame kako
Prazni~no nakitete gi rabotnite prosto- so stil i na nivo da praznuvate, proslavu-
rii. Ubavite novogodi{ni dekoracii mo`e vate, nazdravuvate i podaruvate.
da ja podignat motivacijata vo pretpraz- Sre}ni praznici!
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
88 MARKETING Business Style
MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS- KLASATA: Makedonskite menaxe-
ri i menaxerki s$
DISKRECIJA, pove}e gi sledat
trendovite na obleku-
vawe koi gi diktiraat
svetskite modni imiwa
LE@ERNOST I i se obiduvaat sekoga{
da bidat vo trend i
moderni. Ova e gene-
KVALITET ralnata ocenka na
makedonskite dizajneri
i stilisti za oblekuva-
weto na makedonskata
PREPORA^UVAAT biznis-scena. Tie
davaat i nekoi prepo-
raki za izgledot na
MAKEDONSKITE prazni~nite delovni
zabavi, no i kako
sekoga{ da se bide
eleganten i vo trend
DIZAJNERI Verica Jordanova
jordanova@kapital.com.mk
naj~esto izrabotuva dnevni delovni
varijanti na obleka koi sekoga{ se
enite po~esto so nekakvi specifi~nosti i koi so
baraat modni modni dodatoci mo`at lesno da se
@ soveti od
dizajneri za toa
kako da neguvaat
ili sozdadat
svoj stil.
Mladite menaxeri obrnuvaat pove}e
vnimanie za toa kako izgledaat vo
razli~ni prigodi, a s$ pove}e se
baraat par~iwa obleka vo koi
transformiraat vo ve~erni varijanti.
"Varijantata fustan so sako e dobra,
pri {to so soblekuvaweto na sakoto,
formata na fustanot ja otkriva i
svojata ve~erna varijanta, so otvor
na grbot ili so vmetnata tantela. Vo
kombinacija se i svilenite ko{uli so
originalni dezeni”, veli Ristovska.
Taa koristi prirodna svila, pamu~en
lu|eto od biznisot so svojata obleka pli{ i drugi prirodni materijali, a
}e manifestiraat serioznost, stil i okolu izborot na boite predimstvo
doslednost. Ova e zaklu~ok na del od ima li~niot sens.
makedonskite modni kreatori i Za korporativnite kokteli i zabavi,
stilisti so koi razgovaravme na Ristovska veli deka se dozvoleni za
temata – kolku i kako makedonskite nijansa poslobodni kombinacii pri
menaxeri neguvaat biznis-stil vo {to temnite boi se sekoga{ siguren
oblekuvaweto? izbor iskombinirani so nijansirani
“Vo mojata dolgogodi{na rabota se ili kontrastni modni dodatoci, kako
zapoznav so mnogu `eni so razli~ni bro{evi i obetki.
profesii: direktorki, advokati, Deka `enite se po~esti klienti i na
sopstveni~ki na biznisi. Site niv gi stilistite, potvrduva i stilistkata
spojuva edna zaedni~ka nitka: da se Caci Pakovska koja veli deka od nea
bide sekoga{ IN, da nosat dobro dosega pomo{ barale samo `enite.
skroeni kostimi, da ja nosat obleka- “Mo`ebi na ma`ite im e mnogu
ta kako sopstvena ko`a i da bidat polesno da se doteraat za odredena
originalni”, veli modnata dizajnerka prigoda. Ne mo`am da zboruvam
Antonija Ristovska koja za generalno, no moram da zabele`am
klientkite od felata na biznistot deka devojkite i `enite na vozrast
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 89
nad 28 godini se odli~ni za
sorabotka. Golem del od niv imaat
doblest da si priznaat deka im e
potrebna pomo{ za podobruvawe
ili dooformuvawe na nivniot stil
na oblekuvawe, ili pak ednostavno
eden mal sovet bi im bil dobredoj-
den za nekoja specijalna prigoda”,
objasnuva Pakovska. Taa smeta deka
za onaa `ena koja e svesna za
CACI PAKOVSKA
moden dizajner
“Business casual” podrazbi-
ra {ik kostimi, fustani i
interesni ko{uli. Najdobar
izbor, spored nea, za `eni-
te se: ednostaven crn, siv
kostim ili pak “koktel “
fustan, a za ma`ite ednobo-
en crn, siv, ili pak crn
kostum so beli linii. Ne
treba da se zaborava belata
ko{ula koja sekoga{ deluva
sovr{eno.
ANTONIJA RISTOVSKA
moden dizajner
Za korporativnite kokte-
li i zabavi, Ristovska
veli deka se dozvoleni
za nijansa poslobodni
kombinacii pri {to
temnite boi se sekoga{
siguren izbor iskombini-
rani so nijansirani ili
kontrastni modni doda-
toci kako bro{evi i
obetki
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
91
Business Style 91
BIDETE LE@ERNI
I ELEGANTNI NA
NOVOGODI[NITE
KOKTELI I
SVE^ENOSTI
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478 l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
92 MARKETING Business Style
D mesecite ispolneti so
zabavi, kokteli i proslavi
koi gi organiziraat
Va{ite delovni partneri,
sorabotnici i prijateli. Za da
bidete top na zabavite, da bleskate
Delovniot stil za `enite ova
sezana ima edno va`no pravilo –
elegancija vo polovinata. [to
ponaglasena polovina so nekoj ubav,
ko`en kai{ - toa podobro. Efektot
mo`e da go postignete i so visoki
Karakteristi~no za ovaa zimska
sezona e i golemiot “come back” na
tantelata. Bez razlika dali }e se
odlu~ite za Total look ili kako
detaq, fatalnata i prefineta
tantela definitivno }e Vi dade
i da ostavite vpe~atok, izborot na pantaloni ili sukwa so visoka trend i izgled koj ne mo`e da ne
oblekata ne treba da go ostavite za polovina. Brilijantno bolero, ostane nezabele`an. Prisutna vo
posleden moment. Modnite soveti za ko{ula so ma{na, {iroki pantalo- kolekciite na Prada, Kavali,
ladnite denovi ovaa zima vklu~uva- ni, naglaseno tesena polovina – toa Mekvin i Viktor&Rolf, tantelata
at kombinacii koi sodr`at ekstra- e izgledot koj sovr{eno go ilustri- definitivno mo`e koja bilo
vagantni par~iwa od saten, ~ipka ra stilot ovaa zima. kombinacija na obleka da ja
volna i krzno Pokraj {irokite pantaloni, vo moda napravi neodolivo moderna.
[to se odnesuva do boite, i ovaa se vratija i dolgite xemperi koi Kako del od biznis- garderobata,
godina dominiraat crna i siva, a mo`at da se nosat kako mini kaputite sekako se nezamenlivi i
nema da pogre{ite ni so ladnite fustan~iwa, a koi mnogu uspe{no ovaa zima.
tonovi kako temno sina i violetova... krijat i nekoj kilogram pove}e, ako Kaputite vo forma na A i ovaa
[to i da odlu~ite, potrudete se da go imate. Hit se i tesni zdolni{ta godina ostanuvaat trendi. Se nosat
bidete elegantni i umereni i sekako do kolenici, koi se idealni za so kai{ koj go odvojuva gorniot od
ne zaboravajte go najva`niot detaq- dami koi sakaat da izgledaaat dolniot del i sozdava vpe~atok
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style 93
deka nosite zdolni{te i jakna. vo teatar. Otka~eno }e izgleda so stesnuvawe od barem polovina
Izgledaat mnogu romanti~no i farmerki, a sofisticirano so santimetar, a nekoi duri i pove}e.
potsetuvaat na pelerinite koi eleganten kostum. Dobra vest e {to Trendot na stesnuvawe na vratovrs-
odamna se nosele. vo moda se vratija ~antite so kite se prepi{uva na trendot na
Se nosat i kaputi koi se {irat vo sredna golemina, koi se dosta stesnuvawe i na modelot na samite
gorniot ili dolniot del i taka polesni za nosewe od masivnite koi kostumi. Vo poslednite nekolku
davaat volumen na Va{eto telo. Vo dosega dominiraa. godini kostumite se potesni,
sklad so toa se nosat luksuzni Ovaa sezona se nosi zmiska ko`a. sledej}i gi telata koi stanuvaat
materijali, kako saten ili ka{mir. Vo moda se vra}aat sinxirite i potenki i oblikuvani poradi
Poludlabokite ~evli koi bea metalnite dr{ki. golemata popularnost na ve`balnite.
vistinski hit minatata sezona i POTESNA VRATOVRSKA – Dizajnerite promoviraat i strukira-
ovaa godina se neizostaven del od POMAL USPEH ni ko{uli i tesni farmerki.
`enskiot plakar. Mo`e da se nosat Na delovnite ma`i im se prepora- Evropskite luksuzni brendovi kako
pod pantaloni, no i na kratki ~uva da ne gi sledat modnite „Charvet”, „Hermes” ili „Salvatore
zdolni{ta. ^izmite pak se nosat trendovi po sekoja cena. Vo visoki- Ferragama”, gi stesnija vratovrskite
visoko do kolenata, izgledaat te korporativni krugovi se vnimava pred amerikanskite kolegi. Duri i
intrigantno i pomalku feministi~ki. na sekoj detaq, pa sekoja promena tradicionalniot britanski „Thomas
No vakvi modeli ne se prepora~u- vo {irinata na kravata mo`e da Pink” se simna od 9,5 na 8,2
vaat na delovnite `eni, tuku samo se odrazi duri i na uspehot na santimetri.
za odva`nite devojki. rabota. Ako vratovrskata e premno- No nekoi diktatori na stil i
ZMISKATA gu tesna, ma`ot bi mo`el da proizvoditeli na najskapite modeli
KO@A E HIT izgleda premnogu trendi i da ne se na vratovrski ne se pridru`ija kon
Vode~kite svetski dizajneri, kako vklopuva vo konzervativnite ovaa “tesna” revolucija. Primer,
Vivien Vestvud i Dona Karan na delovni kodeksi. Zatoa stru~wacite „Brooks Brothers” svoite tesni modeli
svoite revii poka`aa deka crnata prepora~uvaat vratovrskite na na vratovrski gi simnaa od 9,5 na
ko`na ~anta e apsoluten hit na biznismenite vo naj{irokiot del da 9 santimetri, no nekoi od najskapi-
sezonata. Misti~na, elegantna i ne bidat potesni od 7,5 santimetri. te primeroci ostavija da bidat
sofisticirana mo`e da pomine Od minatata sezona vratovrskite se {iroki i do deset santimetri.
skoro so site kombinacii. Mo`e da potesni, a so niv odat i soodvetni Verica Jordanova
ja nosite na rabota, vo grad pa i tenki jazli. Stanuva zbor za jordanova@kapital.com.mk
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
94 MARKETING Business Style
SE SLEDI TRENDOT,
jata ne e va`en i ne
govori samo za stilot
na direktorot. Mnogu
SE NEGUVA
pove}e taa e slika na
imixot i mo}ta na
kompanijata. Kako
izgledaat kancelariite
KLASIKATA
na prvite lu|e na
makedonskite kompanii?
Dali svetskiot trend na
minimalizam vo enteri-
erskoto ureduvawe na Spasijka Jovanova ne govori samo za stilot na direkto-
jovanova@kapital.com.mk
delovniot prostor e rot. Mnogu pove}e taa e slika na imixot
enaxerite vo svoite kan- i mo}ta na kompanijata. Se razbira,
prisuten vo Makedonija celarii pominuvaat po- dokolku podednakvo vnimanie se pos-
ili pove}e se neguva
klasi~niot stil?
Ima i novo i staro.
I moderno i klasi~no.
M ve}e od 40 ~asa nedel-
no. Kako }e bide ureden
ovoj prostor, mnogu vlijae
na nivnoto raspolo`enie
i na produktivnosta vo raboteweto. Iz-
gledot na kancelarijata ne e va`en i
vetuva i na ureduvaweto na ostanati-
ot deloven prostor na firmata. Kako
izgledaat kancelariite na prvite lu-
|e na makedonskite kompanii? Dali svet-
skiot trend na minimalizam vo ente-
rierskoto ureduvawe na delovniot pros-
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 95
SP MARKET
SA[O DAVITKOVSKI
Klasi~en stil vo moderni
uslovi, so izrazena domina-
cija na umetni~ki sliki od
makedonski avtori
EUROSTANDARD BANKA
SR\AN KRSTI]
Visoko izrazena klasika za
da dava posebna doza na
serioznost i doverlivost,
zabele`itelno prisustvoto
na mini biblioteka
tor e prisuten vo Makedonija ili po- sekretarkata za sekoja rabota {to treba mi stakleni yidovi so maksimalna de-
ve}e se neguva klasi~niot stil? Ima i da ja zavr{i. Boite na mebelot ja sledat cibelna za{tita i variolajt zavesi
novo i staro. I moderno i klasi~no. modata vo oblekuvaweto. Godinava e koi se reguliraat kompjuterski. Cel-
Arhitektite se ednoglasni deka sega{- trend violetovata boja vo site nijan- ta e da se zgolemi bliskosta so vra-
niot trend e minimalizam koj domi- si, no crnata i belata ostanuvaat do- botenite i maksimalno da se iskoristi
nira kaj mebelot, boite i dodatocite, minantni. Novina e {to kancelarija- son~evata svetlina za da se {tedi ener-
a vo odnos na opremenosta so tehno- ta na generalniot direktor ve}e ne mora gija. Posebno vnimanie treba da se pos-
lo{ki pomagala, se odi kon maksimum. da bide odvoena od drugiot prostor veti na elektronskite uredi, kako {to
Site IT-elementi mu se na dofat na so debeli yidovi i dvojna vrata. S$ se televizorite, muzi~kite pleeri i dru-
direktorot, koj ve}e ne ~eka pomo{ od pove}e se odi kon re{enija na gole- gi. Tie ne treba da dominiraat vo kan-
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
96 MARKETING Business Style
VIP
NIKOLA QU[EV
Ekstramoderna i multi-
funkcionalna kancela-
rija, vo koja dominira
brendot na mobilniot
operator “Vip”
celarijata, tuku za niv da se najde dis- bar vkus. “Patot do kancelarijata na I samite menaxeri taka go do`ivuvaat
kretno re{enie, mo`ebi da bidat smes- direktorot mnogu pove}e zboruva za imi- prostorot vo koj rabotat.
teni vo zatvoren del, a da se koris- xot na firmata. No ako dizajnot go nad- VLEGUVA MODERNIOT TREND
tat po potreba. mine dobriot vkus, kancelarijata po- Modernite trendovi vo ureduvaweto na
“Nema potreba od zatvoreni kancelarii ve}e zboruva za nego otkolku za fir- menaxerskite kancelarii gi ima vo Ma-
zatoa {to ve}e nikoj nikomu ne mu pre~i mata”, smeta toj. kedonija. No mnogu pove}e se sretnuva
vo raboteweto. Sega se raboti bes{umno Arhitektot Martin Panovski od “Stu- klasi~niot stil. Telekomunikaciskite kom-
i site gledaat vo sopstveniot moni- dio 2000” sovetuva deka za dobar iz- panii se smesteni vo novi delovni zgradi
tor. Se odi kon toa da ima mnogu svetlo gled i za da se zadr`i idejnoto re- i tie go sledat trendot vo ureduvawe-
i usoglasuvawe na rasprskuvaweto na {enie na dizajnot mnogu e va`no odr- to na celokupniot prostor. Vo kance-
svetlinata. Trend e integrirana svetlina `uvaweto na kancelarijata. “Kaj nas lariite na mobilniot opretor “Vip”, smes-
od nadvor i od vnatre so cel {tede- pove}e se odi na menaxerski kance- teni vo delovniot centar “Soravia”, do-
we elektri~na energija”, veli Bujar Mu- larii od zatvoren tip bidej}i mnogu minira aktuelniot trend na minimali-
~a, arhitekt i kosopstvenik na studi- malku ima delovni zgradi koi dozvo- zam. Kancelarijata na glavniot izvr{en
oto “Megaron in`enering”. luvaat otvorawe na prostorot. Nedos- direktor Nikola Qu{ev e ekstramoderna
Toj prepora~uva poednostaven mebel, tigot na dobar deloven prostor ~esto i multifunkcionalna i vo nea domini-
funkcionalno biro na koe mo`e da so- e pre~ka da se napravat ubavi mena- ra brendot na kompanijata.
bere {to pove}e elektronski uredi, mo- xerski kancelarii. Kompaniite koi gra- “Posvetivme mnogu vnimanie za da gi
derni i udobni stol~iwa koi se do- dat svoi zgradi, ja imaat taa mo`nost”, zadovolime specifi~nite barawa pri
bri za r’betot. “Mebelot e mnogu ed- veli Panovski. vnatre{noto ureduvawe. Prostorot iz-
nostaven, no najdobro mo`no dizajni- Rabotniot prostor na glavniot menaxer gleda mnogu nekonvencionalno. Izle-
ran i od najkvaliteten materijal. Ve- ne go ~ini samo negovata i kancelari- govme od voobi~aenata matrica na zat-
}e nema aplikacii, cve}iwa, lavovi, jata na sekretarkata. Sostaven del se voren prostor. Korporativnata kultura
tigri. Toa otide vo muzeite. Domini- i salata za sostanoci, kako i posebna na kompanijata e otvorenost, bliskost,
raat aluminium, staklo, ubava ve{ta~ka bawa, kujna, pa duri i prostorija kade ~esnost. I mene mi e poubavo da imam
ko`a, fina ekolo{ka plastika. Vo odnos toj mo`e da se odmori ili presoble~e. vizuelen kontakt so lu|eto okolu me-
na boite, moderni se bela, siva, cr- “Top-menaxerot bi trebalo da ima ba- ne. Vratata od mojata kancelarija e
na, violetova, zelena. Mo`e vo kan- wa, prostor kade mo`e da legne za da sekoga{ otvorena, so {to e elimini-
celarijata da se sretnat i kat~iwa se odmori, prostor za mali sostanoci rana inicijalnata bariera. Kancela-
koi ne se funkcionalni tuku se estet- i nevrzani muabeti i golema kancela- rijata e isklu~itelno funkcionalna.
sko u`ivawe. Vo niv mo`e da se sta- rija. Treba da ima eden vlez preku kan- Mnogu se razmisluva{e da ima dovolno
vi dobra skulptura, slika, cve}e. Celta celarijata na sekretarkata i eden spo- prostor za komunikacija i sostanoci.
e da se poka`e mo}ta i preku umet- reden izlez”, smeta Panovski. Prili~no vnimanie se posveti na opre-
nosta”, objasnuva Mu~a. S$ pove}e se odi kon toa kancelari- muvaweto so IT-aparati, koi se dis-
Kolku kancelarijata zboruva za imi- jata i firmata da bidat vtor dom na kretno postaveni bidej}i se vgradija
xot na menaxerot i na kompanijata? menaxerot zatoa {to mnogu pove}e vreme koga se opremuva{e celata kancela-
Spored Mu~a, dovolno do nivo na do- toj pominuva na rabota otkolku doma. rija. Mebelot glavno e doma{en i e
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 97
praven po nara~ka”, veli Qu{ev. bitel na ubavi sliki. Zatoa sliki na larija za sekretarkata.
Toj priznava deka kancelarijata ja do- na{i poznati avtori gi krasat yido- Po sli~en princip e ureden i mena-
`ivuva kako vtor dom, odnosno kako udo- vite na kancelarijata. Toa e i odraz xerskiot prostor vo Eurostandard banka.
ben i prijaten prostor. Qu{ev e gord {to na kulturata i na `elbata da se ne- Prviot generalen direktor Sr|an Krs-
vo ureduvaweto na kancelariite ne sa- guva poseben odnos kon umetnosta. Osven ti} pretpo~ita klasi~en stil. “Toj stil
mo {to se ispo~ituvani standardite na znameto na kompanijata nema drugi dava doza na serioznost i doverlivost,
korporacijata, tuku se postavile elemen- brend-elementi. Imam predmeti koi po- {to e glavna odlika na {vajcarskite
ti koi se i podobri od tie vo drugite sebno mi zna~at. Vodam smetka kan- banki. Ja naslediv kancelarijata so ce-
kancelarii na “VIP” vo regionot. celarijata sekoga{ da mi bide sre- lokupniot mebel od prethodniot direktor
Poklasi~en stil neguva direktorot na dena bidej}i toa e mnogu va`no za vpe- na bankata. Ne menuvav ni{to, no ja
“SP market”, Sa{o Davitkovski, koj sam ~atokot {to go ostavate pred nadvo- oplemeniv so nekoi moi detaqi, uba-
si ja uredil kancelarijata. “Mojata kan- re{niot svet”, veli Davitkovski. va zbirka knigi, stru~na literatura, dra-
celarija e moderna, no ne mnogu luk- Celokupniot prostor za menaxerski ak- gi podaroci od moite porane{ni ko-
suzna. Sam ja sreduvav so mebel od tivnosti vo “SP market” e mnogu po- legi, semejstvoto i od prethodnata firma.
salonite vo zemjava. Pove}e vnimanie golem. Vo nego ima i golema sala za Vo kancelarijata dominiraat sliki so
posvetiv na slikite, bidej}i sum qu- sostanoci, mini-kujna i golema kance- motivi od [vajcarija, od kade {to se
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
98 MARKETING Business Style
akcionerite na bankata. Tie se pri- na primer, kancelarijata na menaxe- tektite komentiraat deka vo ovie slu~ai
sutni niz celata banka. Najubav i na- rot spored stilot i uredenosta voop- na menaxerot verojatno mu e seedno
jomilen del od kancelarijata mi se go- {to ne se izdvojuva od prostorot za kako mu izgleda kancelarijata ili pak
lemite prozorci koi zafa}aat polovina vrabotenite. Izgledot na menaxerskata toj znae deka novata kancelarija ne-
od glavniot yid. Toa dava mnogu pri- kancelarija ne treba da bide odluka ma da mu napravi podobar biznis. Nad-
rodna svetlina i ubava atmosfera za na direktorot, tuku na kompanijata vo vor od klasikata se ekstremnite sti-
rabota”, smeta Krsti}. koja {to raboti”, pora~uva Panovski. lovi koi gi neguvaat nekoi menaxeri
Arhitektite smetaat deka trendot najm- STILOT NE E NOVINA pri ureduvaweto na sopstvenite kan-
nogu go sledat firmite vo IT-sektorot, Stilot na kancelarijata na menaxerot celarii. Ovie kancelarii se urede-
marketing-agenciite, izdava~kite ku}i, mo`e da zavisi od dejnosta na kom- ni isklu~ivo spored `elbata i vku-
telekomunikaciskite kompanii, firmi- panijata. Za advokatska kancelarija, sot na direktorot. A toa zna~i mnogu
te za pravni uslugi i osiguruvawe. “Me- na primer, se prepora~uva dizajn koj antikviteti, la`ni barokni stol~iwa,
naxerite porano sami gi dizajniraa kan- }e vleva mir i sigurnost kaj klienti- me{awe na stilovi (moderna masa i
celariite, potoa kradea idei, a sega an- te. Ureduvaweto na bankata treba da stol~iwa vo rezba, kilim na merme-
ga`iraat arhitekti”, istaknuva Mu~a. vleva ~uvstvo na mo} i zatoa stilot ren pod), skapi pijalaci, puri i hra-
I Panovski gleda nekolku fazi vo raz- trpi mermer i stolbovi. na naredeni po masite, lusteri, spu{-
vojot na menaxerskite naviki i potrebi Neguvaweto na poseben stil sepak ne teni plafoni, oru`je i drugi predme-
vo Makedonija. “Pogolem del od me- e novina vo Makedonija. I pri dizaj- ti so istoriska sodr`ina, plasti~no
naxerite prvo kupija dobri koli, pa niraweto i opremuvaweto na kance- cve}e, sliki od semejstvoto niz cela-
gi renoviraa ku}ite i stanovite, a potoa lariite na porane{nite direktori se ta kancelarija. Za arhitektite, vrv na
kancelariite”, poso~uva toj. vodelo smetka za enterierot. “S$ u{- sekoj ekstremen stil e portret na sa-
Spored nego, drug problem e {to vo te vo nekoi od ovie kancelarii mo- miot menaxer vo kancelarijata.
mnogu firmi vo zemjava pove}e se vo- `e da se najdat dobri par~iwa me- “Vo kancelariite kade se sre}avaat
di gri`a za kancelarijata na direk- bel”, istaknuva Panov. ekstremni stilovi, celta vsu{nost e
torot, a pomalku za drugiot deloven Mo`e da se sretnat i kancelarii ~ij da se postigne dominacija na mena-
prostor. “Vo Slovenija i vo Avstrija, stil ne e promenet so decenii. Arhi- xerot”, zaklu~uva Panov.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 99
EKSKLUZIVNI PROIZVODI
VO SKOPSKITE PRODAVNICI
N
OVOGODI[NITE PRAZNICI SE ZATOA I ZASLU@UVAAT DA SE OBRATI OSOBE-
IDEALNO VREME ZA DARUVAWE. NO VNIMANIE NA IZBOROT NA PODAROCITE.
PODAROCITE SE DAVAAT KAKO ZA DA GO IZBEGNETE METE@OT VO PRETPRAZ-
IZRAZ NA BLAGODARNOST, @ELBA NI^NIOT PERIOD NIZ TRGOVSKITE CENTRI I
ZA SORABOTKA, IZRAZ NA PRIJA- PRODAVNICITE, “KAPITAL” NAPRAVI EDNA
TELSTVO I QUBOV. PODAROCITE OBIKOLKA ZA DA VI DADE NEKOLKU PREDLO-
STANUVAAT SE PO^ESTO I DEL OD ZI ZA PODAROCI ZA VA[ITE DELOVNI PART-
DELOVNITE, BIZNIS ODNOSI, PA NERI ILI PRIJATELI
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
100 MARKETING Business Style
“BIBLIOTEKA”
“Biblioteka” e specijalizirana prodavnica za
proda`ba na alkohol i dodatoci za alkohol.
“Biblioteka” postoi ve}e dve i pol godini i vo
nea mo`ete da najdete nad 100 razni vidovi
pijalaci, me|u koi viski, kowaci, rumovi, vina,
rakii, di`estivi, aperativi, {ampawi i likeri.
Tuka isto taka mo`ete da pronajdete razni
vidovi na dodatoci, kako na primer otvara~i na
vino, setovi za vino i ~a{i. Ovde mo`ete da
najdete i puri od poevtinite vidovi se do
najekskluzivnite.
Vo “Biblioteka” mo`ete da pronajdete sekakvi
pijalaci, od doma{ni vina, s$ do kowacite na
“Remi Martin Ekstra” i drugi pijalaci koi se
stari i do 30 godini i ~inat preku 20.000
denari. Od ostanatite kowaci mo`ete da gi
najdete Johnie Walker, Chivas, Jack Daniels, Jim Bean
i drugi.
Vo “Biblioteka” mo`ete da najdete i golem izbor
na ekskluzivni francuski, italijanski, hrvatski,
srpski vina, kako i pove}e vidovi {ampawi. Od
makedonskite vina, }e najdete izbor od site vina
koi se proizveduvaat kaj nas, duri i vinata koi
ne mo`at da se najdat vo maloproda`ba.
Kako podarok za pretstojnite praznici od
“Biblioteka” prepora~uvaat nekoi od ponovite i
ponepoznatite vidovi kowak i viski, so koj bi
mo`ele da dolovite iznenaduvawe i interes kaj
li~nosta na koja & podaruvate.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 101
“TOBACCO EXCLUSIVE”
Tobacco exclusive e proda`en salon za puri,
pribor za tutunski proizvodi, i ma{ki modni
dodatoci. Tuka mo`ete da najdete proizvodi na
Zippo, Caseti Paris, Akra, Denicoatea, Zzero i Victori-
nox. Od doma{nite brendovi zastapen e ra~no
izraboteniot srebren nakit na “Filigranski
momenti”.
Vo Tobacco exclusive od proizvodite za pu{a~i
mo`ete da najdete renomirani svetski brendovi na
puri i cigarilosi, pribor za tutunski proizvodi
kako pepelnici za puri, re`a~i za puri, humidori
za puri, matarki, mu{tikli, luliwa i tabakeri.
Od nakitot za ma`i, mo`ete da najdete ma{ki i
`enski ~asovnici od brendot Zzero od Italija,
Caseti od Pariz, kako i ra~no izraboten unikaten
srebren nakit od “Filigranski momenti”. Isto
taka ovde }e najdete i {irok izbor na popularni-
te no`iwa Victorinox od {vajcarsko poteklo.
Kako preporaka od Tobacco Exclusive za podarok za
Novogodi{nite praznici e komplet puri vo mal
humidor, Zippo zapalki so mo`nost za gravirawe,
pribor za puri i cigarilosi. Za vreme na
Novogodi{nite praznici Tobacco Exclusive, nudi i
specijalna ponuda na najnova moderna i dizajners-
ka linija na Zzero od Italija, nadopolneta i
zbogatena so dijamanti.
Tobacco Exclusive ima prodavnici vo trgovskite
centri “Ramstor” i “Soravia”.
Podgotvi: Melina Tan~eva Cvetanoska
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
102 MARKETING
Business Style Business Style
POMALKU KLASIKA,
POVE]E LUKSUZ ZA
DO^EK NA NOVA GODINA
Spasijka Jovanova bawi, ponudata za niv s$ u{te e evra za pet do sedum dneven
jovanova@kapital.com.mk
skromna. [to }e izberat gra|anite, aran`man so avionski prevoz. Vo
o~ek na Nova godina na zavisi od toa kolku im e dlabok Pariz, na primer, {est no}evawa
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 103
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
104 MARKETING Business Style
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 105
PET SKI-REGIONI
○
Bogatata ponuda na mondenski,
○
○
luksuzni i skapi centri na
○
○
Alpite gi odu{evuva site - i
SO PET YVEZDI
○
tie na koi skijaweto im e
○
○
strast, no i tie {to pove}e
○
○
sakaat namesto na sne`nite
○
pateki odmorot da go pominat
○
e e lesno da se izbere skija~ki zavisi od `elbite, mo`nostite i
○
vo popularnite restorani i
N
○
centar vo Evropa. Bogatata po- prioritetite.
barovi, vo spa-centrite ili vo
○
nuda na mondenski, luksuzni i “Kapital” sepak prvo }e vi prepora~a
○
skapi odmorali{ta na Alpite gi nekolku alpski skija~ki centri. Sekoj {oping. Se razbira, ova nekol-
○
odu{evuva site - i tie na koi centar vo Avstrija, Italija, [vajcari-
○
skijaweto im e strast, no i tie {to ja, Francija ima svoja unikatna ku dnevno u`ivawe vo alpskite
○
ski-centri vo Avstrija, Fran-
○
pove}e sakaat namesto na sne`nite karakteristika. ^esto mo`e da ka`ete
○
pateki odmorot da go pominat vo kolku e star centarot vrz osnova na cija, Italija ili [vajcarija
○
popularnite restorani i barovi, vo negovata arhitektura. Novite evropski
bara pogolem buxet za zimski
○
spa-centrite ili vo {oping. Se ski-centri se karakteriziraat so
○
razbira, ova nekolku dnevno u`ivawe visoki zgradi so apartmani i se odmor. No famata deka skija-
○
vo alpskite ski-centri vo Avstrija, sozdadeni isklu~ivo za skijawe. Mnogu
○
weto na padinite na Alpite
○
Francija, Italija ili [vajcarija pove}e du{a i prijatna atmosfera ima
~ini mnogu pove}e otkolku, na
○
bara pogolem buxet za zimski odmor. vo selata, koi imaat dolga tradicija
○
[armot na italijanskite skija~ki na skija~ki centri, a sepak gi imaat primer, vo Bugarija izmamila
○
centri e nepobedliv, a terenite se zadr`ano originalnosta i prirodniot
○
najdobri i najskapi vo Francija i vo ambient. Evropskite ski-sela se bogati
mnogumina. Sekako izborot
○
[vajcarija. Se ~ini Avstrija nekako e so odmorali{ta. Vo niv mukaweto na ○
○
zavisi od `elbite, mo`nostite
najbliska do xebot na makedonskite kravite i zvukot na yvoncite postojano i prioritetite.
○
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
106 MARKETING Business Style
KORTINA D’AMPECO
GORDOSTA NA ITALIJA
talija se gordee so Kortina Sneg ima skoro cela sezo-
I d'Ampeco, son~evata dolina na
isto~nata strana od Dolomiti-
te, koja e poznata kako eden od svet-
na, no najdobro e da se odi
vo fevruari ili vo mart.
Dva hoteli so pet yvezdi vo
skite top ski-centri mnogu atraktiv- Kortina se “Kristalo pa-
na za slavnite li~nosti. Sekoe utro las” i “Miramonti Ma`es-
centarot na gradot e prepoln so ski- tik”. “Kristalo” ima odli-
ja~i opremeni po poslednata ski-mo- ~en spa-centar, golemi sobi,
da. Kortina, koja e poznata i kako olim- smesten e nad Kortina, no
piski centar, e opkolena so dva ma- avtobus na hotelot besplat-
sivni planinski venci koi nudat ski- no ve nosi kade i koga sa-
ja~ki pateki za se~ij vkus i znaewe. kate. Na hranata se posve-
Poznatata pe{a~ka zona e silen adut tuva posebno vnimanie. Naj-
na Kortina, odli~ni se i hotelite, res- niskata cena za polupan- Kristalo palas
toranite, a mesta za no}na zabava ne sion po ~ovek se dvi`i oko-
nedostigaat. Ima dve skijali{ta (“Fa- lu 200 evra. “Miramonti Ma`estik” e Francija i [vajcarija. Snegot e garan-
loria” i “Tofana”), do koi se stignu- poznat po svojata bogata istorija (Gre- tiran. Skija~ite imaat izbor da ski-
va so kabinska `i~arnica od centa- ta Garbo bila eden od redovnite gosti) jaat niz dolinata ili so `i~arnica
rot na gradot. Patekite se od site vi- i so rasko{na fasada. da se ka~at do Mon Blan, od kade pak
dovi, a posebno se atraktivni dvete Pomalku poznato, no ne i pomalku atrak- mo`e da se vratat nazad skijaj}i vo
crni na Tofana, kade e i najubavata tivno e italijanskoto selo Kurmajer, smes- Italija ili preku [amoni vo Fran-
veleslalomska pateka vo Svetskiot kup. teno pozadi Mon Blan, na granicata so cija, a potoa so avtobus niz tunelot.
DAVOS, [vajcarija
CENTAR OD KOJ
ZASTANUVA ZDIVOT
a site {to sakaat skijawe i mon- kartata ~ini kako i
N denski `ivot im zastanuva zdivot
koga }e se spomene {vajcarskiot
ski-centar “Davos”. Svetski poznatiot cen-
tar vo Davos i Kloster, kombiniran so
vo drugite evropski
ski-centri. “Sen Mo-
ric” e visokogorski
zimski centar, ima
ski-tereni vo dol`ina od nad 325 ki- tri skijali{ta (“Di-
lometri, pokriva {est ski-oblasti. Si- avoleca”, “Korva~”
te se povrzani so besplaten avtobus i i “Korviqa”) i go-
voz. Skijaweto e prilagodeno na site nivoa lem izbor na odli~- Davos
i nikoj nema da bide razo~aran. Oblasta no uredeni pateki.
e poznata po renomirani planinski res- Ima tri lizgali{ta, nudi javawe kow nata li~nost od svetot na zabavata, a
torani. Prekrasniot grad Davos e pre- na zaledeno ezero, borba so `etoni vo mo`ebi i od Holivud. Toj {to }e stigne
poln so mesta za gostite koi ne skijaat, nekoe od mnogubrojnite kazina (najpoz- vo “Kulm”, naj~esto ne pra{uva za ce-
kako {to se mondenski du}ani i vozbudliv natoto e Cresta Run), vrvna gastronomi- nata. Taa ne retko se dogovara na re-
no}en `ivot, a Kloster nudi mo`nosti ja. Vo gradot ima vrvni butici, barovi, cepcija ili vo telefonskiot razgovor pri
za relaksacija i begstvo od sekojdnev- restorani i no}ni klubovi. Seto toa “Sen rezervacijata bidej}i na gostite im se
niot `ivot. Vo Davos mo`e da se najde Moric” vo zima go pravi edna od naj- dozvoluva da imaat posebna `elba. Za
hotelsko smestuvawe koe ~ini od 185 do posakuvanite evropski destinacii. orientacija, edna no} po ~ovek ~ini mi-
235 {vajcarski franci po ~ovek za ed- Vo hotel so tri yvezdi mo`e da se re- nimum 300 evra.
na no}. Cenata na ski-kartata e okolu zervira soba za dvajca po cena od 140 Ako nekoj bara perfekten ski-centar,
180 funti za {est dena. do 170 evra po ~ovek za eden polupan- {vajcarski “Cermat” nema da bide iz-
Glasinite deka Sen Moric e nedostapen sion. Najevtinata ski-karta ~ini 166 funti nenaduvawe. Vo “Cermat” nema avto-
za obi~nite smrtnici, izmami mnogumi- za {est dena. Luksuz od pet yvezdi nu- mobili. Duri od 1891 godina ovde se
na. “G{tad”, “Kloster”, “Davos” i “Sen dat “Karlton”, “Badruts palas”, “Kulm”, doa|a so voz. Lokalniot transport e so
Moric” navistina se vrv vo skapotija- “Suvreta haus”. “Kulm” osven spa-centar kowi ili so taksi na struja. Trite naj-
ta, ekskluzivnosta i tradicijata, no ni- na povr{ina od 1.400 kvadratni metri, golemi ski-oblasti raspolagaat so te-
kako ne se nedostapni skija~kite centri. ~etiri restorani i s$ {to eden vrven reni za site skija~i. I pokraj konstan-
Vo “Sen Moric” duri ima i nekolku po- hotel go pravi takov, ima i lizgali{- tniot razvoj, novit hoteli, apartmani
evtini hoteli od tie vo sli~nite cen- te. Te{ko mo`e da se slu~i vo ovoj ho- i ski-liftovi, “Cermat” ostanuva svetski
tri vo Avstrija i vo Francija, a ski- tel da ne se razminete so nekoja poz- rajski ski-centar.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 107
SENT ANTON
NAJDOBROTO OD AVSTRIJA
pkolen so ogromni planini, avs- karti, site {to sakaat da
O triskiot ski-centar “Kicbil” da-
tira od devettiot vek, koga e sta-
ven na mapata kako grad na bakarot i
skijaat vo Obergurgl, a ne
se gosti vo toa mesto, mo-
`e da se zboguvaat od pa-
na trgovijata. Skijaweto e relativno nova tekata toj den. Skijali{-
karakteristika na ovoj grad - po~nalo teto, iako ne e najgolemo
da se razviva vo 1892 godina. Denes “Kic- vo Avstrija, nudi golem broj
bil” e nesovladliv kral na avstriski- raznovidni pateki. Hotelot
te ski-centri. Toj e najglamurozniot i naj- Hosfirst ima odli~na pozi-
skapiot centar. “Kicbil” va`i za eden cija, mo`ete da skijate do
od najubavite alpski gradovi vo Avstrija. negoviot vlez. Toj raspo-
Eksterierot e star, prijaten i mnogu ro- laga so spa-centar na po-
manti~en. Bez razlika na va{iot finan- vr{ina od 1.500 kvadrat-
siski status, }e bidete tretirani kako ni metri. Smestuvawe vo Sent Anton
kralevi. Cenite vo avstriskiot centar apartman za dvajca ~ini
se poniski otkolku vo drugite alpski ski- od 120 do 250 evra po ~ovek od den. Sent Kristof e mal, ekskluziven i ide-
jali{ta i se dvi`at od 100 do 200 evra Sent Anton e najdobroto avstrisko ski- alen za tie {to baraat zimska roman-
po ~ovek za edna no} vo hoteli so ~eti- jali{te poradi vrvnite tereni i garan- tika. Ruskiot premier Vladimir Putin
ri yvezdi. tiraniot sneg. Vo ovoj centar ima golem e eden od najvidenite gosti vo ovoj cen-
Obergurgl e oaza na elitniot zimski tu- izbor na tereni za tie {to smetaat de- tar. Hotelot “Hospic” e posebna atrak-
rizam. Poradi visinata, ima sneg od no- ka skijaweto e najdobro nadvor od obe- cija. Ima Mi{elinova yvezda za gotve-
emvri do april. Interesno e {to doma- le`anite pateki. Toj e primamliv i po- we, eden od najbogatite vinski podrumi
}inite dnevno go ograni~uvaat doa|aweto radi cenite, koi za smestuvawe vo ho- vo pokrainata Tirol, golem spa-centar
na lokalnite `iteli od okolnite sela tel so ~etiri yvezdi se dvi`at od 89 do i se nao|a na skija~kata pateka. Avstrijcite
za da im obezbedat intimnost na gosti- 195 evra po ~ovek za edna no}. Ski-karta se posebno gordi na “Hospic”. Polupansion
te, koi pla}aat skapi hoteli ako saka- za {est dena ~ini 204 evra. vo dvokrevetna soba ~ini 250 evra po
at da skijaat bez ~ekawe pred `i~ar- Sent Kristof e sosedno selo na Sent Anton. ~ovek. Prestoj vo kralskiot apartman }e
nicite. Koga }e se prodadat odreden broj Dvete mesta se povrzani so skija~ki pateki. ve ~ini 3.500 evra!
BANSKO
ZIMSKI BISER
NA BUGARIJA
ajbliski i spored cenite najpri-
N mamlivi se ski-centrite vo Bu-
garija. Bansko, smesten na 925
metri nadmorska viso~ina na severo-
istokot od Pirin, na najubaviot del
od ovaa planina, se nao|a na 160 ki-
lometri ju`no od Sofija. So svojata
arhitektura i istoriska vrednost se
smeta za zimski biser vo Bugarija. Ban- Kempinski
sko nudi fantasti~ni uslovi za site
vidovi zimski sportovi, kako {to se pinski”, koj e odli~en izbor za spa i Najpoznat hotel e “Rila”, so 1.300 legla,
alpsko skijawe, snoubord, kros-kantri ski-odmor. Toj e smesten na padinite na koj se nao|a vedna{ do patekite za ski-
i ekstremni sportovi. Zimskata sezo- Pirin, vedna{ do ski-liftot. Ovoj ho- jawe. Aran`man za sedum no}i so po-
na trae pet meseci. Patekite imaat vkup- tel so pet yvezdi e i {oping-centar i lupansion ~ini minimum 235 funti, a
na dol`ina od 65 kilometri i se po- kulturen distrikt na Bansko. Toj nudi fan- vo nego ne se vklu~eni ski-kartite. Hotel
godni za site skija~i, od po~etnici do tasti~en pogled na sne`nite padini. “Kem- od visoka klasa e i “Samokov”, koj ras-
najiskusni. Prose~nata temperatura vo pinski” e rangiran kako tret najdobar polaga i so olimpiski bazen i kuglar-
januari e okolu -1,9 stepeni Celziu- planinski hotel vo Evropa. Cenite za dvo- nica. Aran`man za sedum no}i ~ini
sovi. Sne`nata pokrivka e okolu dva krevetna soba so pojadok se dvi`at od minimum 262 evra.
metri. Dvata najgolemi skija~ki regi- 110 do 225 evra po ~ovek. Skija~kiot centar “Pamporovo” go od-
oni se ^alin valog i [iligarnika. Naj- Centarot “Borovec” datira od 1896 go- likuvaat son~evi skija~ki pateki na
dolgata pateka e 16 kilometri. Vo Bansko dina. Denes toj e najgolemiot planinski planinata Rodopi. Najpoznat hotel e
ima pove}e hoteli so odli~ni uslovi centar vo Bugarija. Se nao|a na plani- “Murgavec”. “Pamporovo” e najson~e-
za gostite. Najpoznat e kompleksot “Kem- nata Rila, na 73 kilometri od Sofija. viot zimski centar vo Bugarija.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
108 MARKETING Business Style
PRAZNI^NA TRPEZA
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 109
ovogodi{nite i ima nekoj svoj recept, koj so godini e odreden obrok, odnosno koe jadewe se
bo`i}ni praznici se prilagoduvan i usoglasuvan so vinoto slo`uva so vinoto koe go imame.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
110 MARKETING Business Style
“BULDOG” I
“DEBELA PATKA”
VO BORBA ZA
PRVOTO MESTO
ko se sudi spored me|unarod- peticite na “Buldog”-ot. postignat i izmamat kaj svoite gosti.
noto vnimanie i interesot Kriti~arite gi smestuvaat Adria i Gostite ne sakaat samo odli~no
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 111
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
112 Business Style
RA\AWETO NA [AMPAWOT
TAJNATA NA Postojat mnogu diskusii za toa koj, ka-
YVEZDENITE MEUR^IWA de i kako prv go proizvel {ampawot.
Me|utoa spored legendata, sozdava~ot na
{ampanizacijata se smeta deka e Pjer
PROSLAVATA NA Periwon, popoznat kako Dom Periwon.
Zaedno so osnovata na negovata rabo-
ta, ostana i negovata re~enica “Dojde-
NOVOGODI[NITE te, jas gi pijam yvezdite!”, so koja gi po-
vikuval sorabotnicite dodeka gi probuval
ostatocite od edno ekplodirano {i{e.
Kako {to velat prikaznite, deka se {to
PRAZNICI E e novo i nerazbirlivo neretko bilo po-
vrzuvano so |avolot, taka bilo i so {am-
pawskoto, koe razgaluvalo i spored nekoi
NEZAMISLIVA naveduvalo i na grev. Najprvin go do-
bil epitetot |avolsko vino. No koga |a-
volskiot pijalak stignal do kralskiot
dvor, toj se pretvoril vo ne{to pozna-
BEZ [AMPAW! ~ajno – {ampawot stanal Vin de Roi, ili
kralsko vino.
Vo francuskiot kralski dvor, {ampa-
wot bil donesen od Filip II Orleans-
ki, kade toa stanalo navika, gi razga-
lilo dvorjanite, no za grevovite vo kral-
skiot dvorec ne smeelo da se zboruva.
Se razbira deka prikaznata se pro{i-
rila za kratko vreme, i deneska dobro
se znae, deka prvata `ena koja se ka-
pela vo {ampawot bila Madam Pampadur,
qubovnica na kralot Luj. Poznata e nej-
zinata izreka deka {ampawot e edins-
tveniot pijalak na zemjata, koja ja pra-
vi sekoja `ena ubava, bez razlika kol-
ku taa ispila.
KAKO SE PRAVI [AMPAW?
Vo procesot na proizvodstvo na {am-
pawot se koristat specijalni tehniki,
vklu~uvaj}i go i originalniot metod na
dvojna fermentacija. Praveweto na {am-
pawot zapo~nalo na ist na~in kako i
praveweto na koe bilo drugo vino, no
fermentacijata bila prekinuvana na po-
~etokot na zimata, poradi specifi~na-
ta severna klima, vo severoisto~nata
francuska pokraina. Procesot povtor-
no zapo~nuval naprolet, koga vremeto
stanuvalo potoplo. Poradi kompleksnosta
na praveweto na {ampawot, koe podraz-
bira i te{ka ra~na rabota, negovata
cena e povisoka od ostanatite vina. Dom
Periwon isto taka e prviot koj zapo~-
ampawot e simbol na ot- titeno geografsko poteklo i ime. nal da koristi posilni {i{iwa so plu-
menost, u`ivawe, ubavina, Edinstveno {ampawot, koj e sozdaden po teni tapi, preku koi namotuval `ica.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
DOM PERIWON
Business Style MARKETING
Go krasi epitetot “najdobro 113
vino na svetot”. Negovata
nepovtorliva posebnost i
kvalitet sozdavaat
edinstveni kreativni
[ampawot prets- elementi koi se nadopol-
nuvaat postojano: sekoga{
tavuva isklu~ok prisutnata nepredvidli-
pome|u vinata. vost, parakdoksalnata
napnatost pome|u
Ova vino se smeta osobinite na odredeni
za vino nad godini i bezvremenskiot
vinata, zatoa {to duh na samiot brend i
harizmata uslovena so
gi poseduva site lesnotijata, penlivosta i ne`nosta prisutna vo
kvaliteti na momentite na prvata impresija se do zavr{niot
drugite vina, a dolgotraen vkus.
livoto vino ima precizni- Dom Periwon “kolekcijata”, e so strogo ograni~eni
nema nitu edna od ot izbor na vidovite vino koli~ini, koi nastanuvaat vo momentot koga
nivnite mani. Toj e za osnovata. Ladnata klima najgolemite svetski eksperti na osnova na vekovnite
na severoistokot od Fran- iskustva na procenkata dali odredena berba na
prefinet, isten- cija, onevozmo`uva grozjeto grozje vo celost odgovara na strogo zadadenite
~en, poseben, potpolno da sozreva sekoja kvaliteti i barawa za ovoj presti`en brend.
mo}en, aromati~en godina taka {to e neophod- Prisuten e vo site najdobri hoteli, najdobrite
no da se spoi grozje od raz- restorani, najmodernite barovi i najpopularnite
i lesen, i poviku- li~ni berbi, za da se do- no}ni zabavi na svetot. Bi mo`ele da se opiete
va na veselost i bie prepoznatliv (odr`liv) samo od ~itawe na yvezdeniot popis – verojatno
radost. Ovie stil na {ampawot. najglamurozniot spisok na elitata i xet-setot, na
Me|utoa, samo dva ili tri vistinskite obo`avateli na “dom periwon”:
raspolo`enija se pati vo decenijata se slu- Marlen Ditrih, Karl Lagerfeld, Endi Vorhol,
karakteristika za ~uva da ima osobeno dobra Kristijan Dior, Alfred Hit~kok, Grejs Keli,
sezona, a vinata koi se do- Bono, Truman Kapote, Odri Nepbern, princezata
bo`i}nite i bivaat od taa berba se mnogu Dajana, Merlin Monro i mnogu, mnogu drugi. Ne
novogodi{nite kompleksni, samostojni i ne e ~udno {to Dom Periwon i vakvite legendi
praznici, koi se baraat spojuvawe so vina od odr`uvaat vakva silna vrska – sekoj od niv
druga berba. Od niv nasta- imal ili ima nekoja osobeno `ivototvorna
nezamislivi bez nuvaat najdobrite {i{iwa osobina: umetnici, modni dizajneri, vizioneri,
meur~iwata i {ampaw. briljantni pretpriema~i, sekoj od niv se
prskaweto na KAKO DA GO OTVO- nadminuva sebesi, i go ~uvaat svojot kreativen
{ampawskoto. RITE [I[ETO? napon kako najdragocen luksuz. Toa vsu{nost i
gi pravi yvezdi. A tie ja prepoznavaat i istata
“Rukaweto” na {ampawot, kreativna DNK kaj Dom Periwon i zatoa i
Taka }e bide i na koe e ~esto simbol i sled- pomognale toj da stane ona {to e denes:
31 dekemvri ovaa benik na sekoj triumf i ve- “izvonredna ikona na moderniot rasko{“.
godina, na polno}, selba, obavuva, vsu{nost, go-
lema zaguba na dragocen gas.
bez razlika kade i ^esto }e slu{nete deka “Pukaweto na vuvaweto e celosno so izbor na adek-
da se nao|ate {ampawot e golemo zadovolstvo za se- vatnata ~a{a.
tiloto za sluh, no zaguba za setiloto [AMPAWOT I HRANATA
za vkus!”. Zatoa, pri otvoraweto, {i- Poradi pove}evekovniot oreol na eks-
{eto treba da se dr`i pod agol od, 45o, travagancija, treba osobeno da se vodi
so ednata raka za tapata, a so drugata smetka za toa koj vid na {ampaw se od-
Germanci Krug, Volinger i Reder. Ovie lesno da se vrti osnovata na {i{eto, bira za odredena prilika. Mo`e slo-
imiwa denes se poim na uspe{ni bren- se dodeka ne registrirate kratok “zdiv”. bodno da se ka`e deka nitu eden vid na
dovi na {ampaw. Dva veka podocna, sekoe ^a{ite napolnete gi do dve tretini na vino nema tolku {irok spektar na raz-
~etvrto {i{e na {ampaw poteknuva tokmu nivnata sodr`ina, a so ogled na gole- li~nost kako {to ima {ampawot.
od podrumot na Louis Vuitton Moet Hennessy, mata koli~ina na pena koja se sozda- [ampawot mo`e da gi sledi site delo-
kompanija koja e sopstvenik na pozna- va vo tekot na stavaweto, nalivaweto vi na eden obrok. Se razbira, toa po-
tite brendovi na {ampaw, me|u koi i vo ~a{ite mo`ete da go napravite vo drazbira izbor na pove}e razni tipo-
fantasti~niot Dom Periwon. dva potega. Na~inot na osloboduvawe vi na {ampawi, odbrani taka {to vo
Interesno e deka pove}eto od belite {am- na gas vo ~a{ite – pewaveweto, iskre- obrokot se vleguva so polesni i suvi, a
pawi se proizveduvaat od crno grozje, weto ili musiraweto, e sosema zna~ajno se prodol`uva so pote{ki i poslatki {am-
{to bara golema preciznost i pravovre- za vizuelnata procenka na kvalitetot pawi, a za desert se zavr{uva so najs-
menost na tehnolo{kite operacii. Na tak- na {ampawot. Osloboduvaweto na ma- latkite. Od aperativi do digestivi, {am-
vite vina }e ja pronajdete i oznakata lite meur~iwa – biseri, od edna to~- pawot e ednostavno vino za sekoja pri-
blanc de noirs (blan de nour). [ampawot ka (centarot na iskrewe), vo dovolno lika. Taka, na primer, {ampawot napra-
koj e proziveden isklu~ivo od belo grozje, dolgo traewe, se smeta za odlika na ven od “belo {ardone” treba da se kon-
odnosno {ardone, ja nosi oznakata blanc vrvnite {ampawi. Meur~iwata toga{ sumira so ostrigi i {kolki. Me|utoa, so
de blancs (blan de blank). na povr{inata se integriraat vo yvez- kavijar i jastog podobro e da se pie “brut”,
Presudno vlijanie na kvalitetot na pen- di, formiraj}i kruna od pena, a do`i- a so sirewe – “suvo {ampawsko”.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
114 MARKETING Business Style
HRANA NA BOGOVITE SO
revnite nomadski narodi
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 115
KRALSKA CENA
od mleko na BRITANSKI
kravata “podoliko” Kavijarot od beluga, PRVACI
foie gras i {afran,
(vid na govedo Iako Britanija se
sposobno da se proslavi po cheddar,
prilagoduva na verojatno se najska- kravjo sirewe so
te{ki vremenski blaga i sve`a
uslovi), edinstveno pite namirnici na aroma, no i eminta-
vo Italija koe ne svet. Postojat i isto ler-sirewe so ovo{en
mo`e industriski tolku skapi sirewa. vkus, koj deneska na
da se proizveduva. pazarot doa|a vo
Vo letnite meseci, Zavisno od na~inot pu{en oblik. Se
ovie se hranat vo na proizvodstvo, istaknuva i kravjoto
planinite na 1200 sirewe gorau glas od
metri nadmorska vremeto koe mu e Vels, koe se najde
viso~ina, a vo zima potrebno da dozree, pome|u najskapite
se simnuvaat na od toa kolku e retko sirewa vo Britani-
poniskite nivoa. ja, no i vo svetot.
@ivotnite `iveat ili e proizvedeno Za proizvodstvoto na
potpolno slobodno i na tradicionalen bo`enstveno bogato
vo {tala ne i kremasto sirewe,
pominuvaat ni eden na~in, mu se zgole- se gri`at sopru`ni-
den vo godinata. Se muva i vrednosta cite Margaret i
hranat so treva, Ri~ard Davies. sadovi koi mu davaat specifi~en
koprivi, borovnici Odli~no odgovara so oblik, a poroznosta na toj materi-
i divi jagodi, a site tie vkusovi se kromid i slanina kako predjadewe, jal mu ovozmo`uva da di{e vo tekot
zadr`uvaat i vo samoto sirewe. Se no mnogu e vkusen i poslu`en so na dolgiot period na su{ewe. Toa
molzat na prolet i vo leto, a smokvi ili palenta i pr{uta. voedno e edinstveno sirewe na
mlekoto mora da odle`i {est Proizvodstvoto na ova sirewe e svetot koj mo`e da zree i desetina
meseci. Poradi seto toa, ova ograni~eno, no zatoa farmata na godini, no mo`e da poslu`i kako
sirewe e bogato so masnotii i koja se proizveduva e dobro poznata za~in na drugi jadewa i posle edna
belkovini. Za `al, ova mleko za sladokuscite koi sakaat da godina zreewe.
poradi toa {to e isfrleno od probaat prvoklasno vel{ko sirewe Me|u cenetite i skapi sirewa e i
kvotite na EU, re~isi i go nema. Se koj ~ini 100 dolari za kilogram. Picorino Siciliano, pikantno ov~o
procenuva deka samo u{te desetina ITALIJANSKITE SE sirewe, koe s$ u{te se proizveduva
lu|e znaat kako se prerabotuva ME\U NAJSKAPITE na tradicionalen na~in, ra~no i so
mlekoto od tie kravi, pa ne treba Me|u najskapite sirewa na svetot, upotreba na drveni i bakarni
da ~udi faktot {to negovata cena svoe mesto ima i bitto, sirewe sadovi. Zree vo sve`i prostorii na
dostignuva cena na srebro! napraveno od me{avina na kravjo i temperatura od 12 do 16 Celziusovi
kozjo mleko koi doa|aat od stepeni, najmalku ~etiri meseci.
italijanskite Alpi, Picorino Siciliano verojatno e edno od
poto~no od predelot Valli najstarite sirewa vo Italija, a se
del Bitto vo srceto na spomenuva u{te vo 9 vek pred
parkot Orobi Valtalinesi. Hristos vo edna od famoznite
Isklu~ivo ra~noto Homerovi pesni. Za transformacija-
proizvodstvo i ra~no ta na ov~oto mleko od Sicilija, vo
molzenoto mnogu retko sirewe pi{uvale i Aristotel i
kravjo mleko, se glavnite Plinij. Deneska mnogu cenet e
pri~ini zo{to toa sirewe poradi svojata karakteristika deka
~ini 110 dolari za mo`e da se jade vo razli~ni fazi
kilogram. Proizvoditelite na sozrevawe. Odli~en e za
od dolinata Bito i denes poslu`uvawe samostojno i kako
za proizvodstvo na ova sostojka na mnogu izvonredni
sirewe koristat drveni recepti od ostrovot.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
116 MARKETING Business Style
VRVNO VINO ZA DOBRA BIZNIS-ZDELKA
ko vo tekot na delovnite pre- wa, a vremetraeweto zavisi od vidot na Tie se spakuvani vo skapa i ekskluziv-
govori vi ponudat ~a{a vino, vinoto. Belite vina od ovaa edicija vo na ambala`a. Kako {to govori i samo-
MURANO
[ARMOT NA
MAGIJATA
KOJA TRAE
NIZ ISTORIJATA
strovot Murano,oddale~en tuku stakloto go oblikuvaat so pe~ki }e predizvikaat po`ar vo
na samo edna milja od fascinantni dvi`ewa so goli race Venecija, vo koja pove}eto od
O Venecija e poznata
turisti~ka destinacija na
svetskite turisti.
Najmnogu po ra~no izrabotenoto staklo
murano. Par~e od staklo murano e
ne{to {to sekoj kolekcioner mora da
vo koi samo nekakva podebela
tkaenina za polirawe gi deli od
v`arenata masa. Vremeto pome|u
taleweto, duvaweto i oblikuvaweto
se meri so sopstven ~asoven
mehanizam, baziran na dolgogodi{-
gradbite bile od drvo, se iselile
na najbliskiot ostrov, vo toa vreme
naselen samo so kalu|erki, okolu
~ii manastiri se nao|ale poliwa.
Preselenite majstori imale zabra-
na za napu{tawe na ostrovot, za da
go ima. Bidej}i negovata magija i {arm no iskustvo i vrvna zanaetska ostanat za~uvani tajnite na zanae-
traat niz godinite i istorijata. ume{nost, a gotovite formi se mali tot. Samo nivnite }erki imale
Tajnite za proizvodstvo na stakloto remek-dela na lu|eto koi sebesi se pravo da zaminat za Venecija, samo
murano ve}e {est stoletija se prenesu- narekuvaat zanaet~ii, iako pove}eto ako se oma`at za blagorodnici,
vaat od koleno na koleno. Filozofija- od nadgleduva~ite i ekspertite gi zatoa {to toa garantiralo ostanu-
ta na ra~nata rabota i individualniot smetaat za umetnici. vawe vo Republikata i prodol`enie
kreativen pe~at na sekoj proizveden TAJNATA NA MURANO na ~uvaweto na tajnata. Onie koi ja
predmet e za~uvan do den denes, a Istorijata na stakloto murano prekr{uvale naredbata za napu{ta-
prostorot vo koj se sozdava i po~nuva vo 13 vek. Vlastite na we na ostrovot, bile ostro kaznuva-
oblikuva stakloto potsetuva na Venecijanskata republika na krajot ni – so oslepuvawe ili duri so
slikarski ateqea smesteni vo na 13 vek vo 1291 godina, odlu~ile ubivawe. Vo dlaboka izolacija,
srednovekovnata rabotilnica od Venecija da gi iselat majstorite majstorite duva~i gi prenesuvale
opremena so starinski pe~ki za duva~i na staklo. Za “dobrovolno svoite znaewa od generacija na
talewe i najprimitivni alati. preseluvawe na `itelite” bil generacija, a sekoja semejna rabo-
Majstorite duva~i na staklo ne odbran ostrovot Murano. Vo strav tilnica neguvala nekoi svoi
nosat za{titni maski i rakavici, deka duva~ite na staklo so svoite osobenosti vo izrabotkata i
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
118 Business Style
oblikuvawe na stakloto.
Na Murano, ostrovot od staklo, na
koj postojat okolu 500 proizvoditeli
na stakleni predmeti, nani`ani se
edno do drugo po dol`ina na
kanalite koi se povrzani so
mostovi, a samo retki od niv
otskoknuvaat od sofisticiraniot i Na ostrovot
dizajnerski prepoznatliviot
asortiman: pove}eto od niv se koj e oddale-
~en samo
nameneti za turistite koi vo edna milja
staklenoto {arenilo edvaj zabele-
`uvaat nekakvi razliki, osven ako od Venecija,
umetnosta
na toa ne se predupredeni so na oblikuva-
cenite na proizvodite. No, podobri-
te prepoznava~i vedna{ gi poznava- we na stak-
lo ve}e
at visokite dostignuvawa na {est stole-
staklarskata umetnost vo prodavni-
cite i vo sobata za prezentacija na tija se
prenesuva
kompanijata La Murrina, vo koja se od edna
izlo`eni ve{to napravenite
predmeti od dekorativnite do onie generacija
na druga
za sekojdnevna upotreba ili za
presti`ni prostori, za koi na
primer se nameneti luksuznite po koloritot, postignatata vrvna promenata na gorivo vo pe~kata, vo
lusteri ~ii ceni dostignuvaat i do ume{nost na podgotovka na surovi- koi nekoga{ se lo`elo drvo, a
nekolku desetici iljadi evra. Vo nata i me{awe na komponentite denes se zagrevaat so sogoruvawe
bogatiot asortiman se izlo`eni pri taleweto. na metan. Karakteristi~nata
predmeti ~ii ceni se dvi`at od VQUBENICI I FANATICI crveno-crna staklena fuzija se
nekolku desetici evra (pepelnici, Duva~ite na staklo ne se obi~ni raspaluva na 1360 Celziusovi
~a{i, nakit, sve}nici ...) do nekolku majstori. Toa se stravstveni stepeni. Sekoja faza od obrabotkata
iljadi evra (svetilki, lusteri, vqubenici vo svojata rabota, se odviva vo pe~kite podeseni na
vazni, kompleti sadovi itn.). Sekoj fanatici na poseben na~in povrza- temperatura potrebna za toj del od
od tie predmeti e ra~no oblikuvan, ni na konzervativnata struka koja procesite. Alatot koj go koristat
ne postojat dva isti duri i ako ne e prijatna i do koja sovremenite duva~ite nalikuva na arheolo{ki
proizvodite se od ist majstor, a tehnolo{ki dostignuvawa voop{to i iskopini od mladoto `elezno vreme,
osven po oblicite, se vrednuvaat i nemale pristap, ako se odzeme no sekoj ima svoja jasno definirana
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style 119
funkcija. Sekoj duva~, osven serisko vrednosti zbogateni so novi tenden- ne{nite sovetski republiki, SAD,
proizvodstvo, te`i i kon sopstveni cii. Kako baza na proizvodstvoto, Kina, Japonija, Koreja, Arapskite
kreacii, pa neretko vo samiot sopstvenicite i vrabotenite ja zemji itn.
proces, zavisno od inspiracijata, smetaat qubovta sprema rabotata. OSTROV OD STAKLO
nastanuvaat predmeti so golema Osovremenuvaj}i go proizvodstvoto Na Murano se nao|a i Muzej na
umetni~ka vrednost, unikati vo koi na osnovite na tradicijata, vo La staklo, vo koe se skladirani
e vtkaena kreativnosta na odreden Murrina sorabotuvaat so nadvore{ni kolekciite na stakla od drevniot
majstor. Takvi primeroci naj~esto dizajneri i arhitekti, pa vo Egipet, kade zapo~nalo proizvodst-
se daruvaat na odredeni zaqubeni- skladno izrazuvawe na kreativnosta voto s$ do dene{no vreme. Murano
ci vo stakloto ili ostanuvaat vo i zanaetskoto umeewe postojano se so vekovi go dr`e{e svetskiot
rabotilnicite za izlog, no slu`at i {iri asortimanot na proizvodite i monopol vo proizvodi na umetni~ki
kako pottik na razvojot na kreacija- se zgolemuva koli~inata na proizve- predmeti od staklo, a tamo{nite
ta koja ne zavr{uva samo so deni predmeti. majstori se najzaslu`ni za najnovi-
zanaetskoto umeewe. Presti`niot So La Murrina denes sorabotuvaat te inovacii vo proizvodstvoto,
predmet, lusterot Veneziano, istovre- golemi italijanski dizajnerski oblikuvaweto i boeweto na staklo,
meno go izrabotuvaat ~etvorica imiwa kako Denis Santachiara, Oscar a brendot “Murano”, iako pod toj
majstori, a vo eden den mo`at da Tusquets Blanca, Paolo Doganello, naziv se proizveduvaat i golemi
napravat najmnogu tri par~iwa. Sottsass Associati, Sandro Sentantonio koli~ini na bezvredni surogati – e
Kompanijata La Murrina, e osnovana itn. Nad 50% od proizvodstvoto na prifaten na globalno nivo.
vo 1968 godina, a od 1974 godina e La Murina se plasira na doma{ni- Maliot ostrov Murano, so svojata
vo sopstvenost na bogatoto milansko ot pazar, a ostanatoto vo stranstvo. pove}egodi{na kultura i istorija, go
semejstvo Ceriani, koi osobeno go Pred desetina godini imalo stotina zadol`i svetot. Denes vo Venecija, e
cenat majstorstvoto na svoite du}ani, a denes gi ima 380. Pobaru- eden od simbolite na imperijalnata
triesetina vraboteni vo rabotilni- va~kata e vo porast i postojano e mo} na porane{nite gospodari na
cata vo Murano i u{te triesetina pogolema od proizvodstvoto, no Sredozemjeto, i na s$ ona {to ja
vo drugata rabotilnica na kopnena te{ko e da se najdat novi mladi smestuva Laguna vo eden od nikoga{
lokacija, koi gi tretiraat kako majstori koi se kvalifikuvani za ne razjasnetite misterii na `ivotot
semejstvo. So novite sopstvenici da vlezat vo te{kiot proces na na prostorite na moreto.
zapo~nala i mnogu ambiciozna etapa oblikuvawe na stakloto. Zatoa, dodeka vo racete go dr`ite
na razvojot na proizvodstvoto vo koe Poslednite godini proizvodite na stakloto murano, re~isi mo`ete da
se voveduvaat novi linii, so La Murrina se plasiraat i na novite ja po~uvstvuvate silata na Medite-
potpirawe na tradicionalnite pazari vo svetot: vo Rusija, pora- ranot.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
120 MARKETING Business Style
VREMETO
Vo dene{niot svet
vremeto e vistinski
luksuz. Logi~no na toa,
postoi li nekoj drug
pologi~en objekt za
posakuvawe od rasko-
{en, eleganten ili
prefinet ~asovnik?
Nego go posakuvaat i
ma`ite i `enite. Dava
~uvstvo na sigurnost, go
definira op{testveni-
ot status, go otkriva
karakterot na ~ovekot
I definirana od stilot
na `ivot na eden ~ovek,
negovata profesija,
hobi, negovite ~uvstva i potrebi,
sepak industrijata na proizvodst-
vo na ~asovnici sledi i modni
trendovi. Taka, sekoja sezona site
najpoznati brendovi na ~asovnici
JAEGER- LECOULTRE
MASTER CONTROL- 1833
Colletion, MasterGrand
Toubillion
Jaeger- Lecoultre ova godina
slavi 175 godini od
osnovaweto. Za odbele`uva-
we na ovaa prigoda,
izdadoa limitirana serija
od ~etiri modeli na
~asovnici koi simbolizira-
at izvonrednost i status koi
ovoj brend gi ima vo
vrvnoto ~asovni~arstvo.
Modelot MasterGrand
Toubillion e proizveden vo
samo 575 primeroci.
Ku}i{teto e napraveno od
18 karatno crveno zlato so
~okoladno kafeav broj~anik.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 121
NEMA CENA
izleguvaat so novi, trendi
modeli.
SWATCH
YSS238G
COLOUR DEW
^eli~nata belegzija na
ovoj eleganten Irony
Lady Lady nudi kombi-
A. LANGE&SOHNE
nacija od ~elik na koja
Najnoviot diktat na modata, gi se postaveni sinteti~ki
GRAND LANGE 1
natera proizvoditelite na beli biseri. Na
~asovnici ovaa sezona da izlezat krajnite par~iwa od
so ~asovnici koi mo`at da Ovoj model na eden od najcenetite ~eli~nata belegzija se
izdr`at i viso~ina i dlabo~ina, germanski proizvoditeli na postaveni tri transpa-
koi voedno znaat mnogu raboti – ~asovnici e namenet za poznava~i- rentni beli kristali
slu`at kako radari, odbrojuvaat te na ~asovnici koi go vramuvaat
nanosekundi... Metalot i natamu nakloneti kon ~eli~noto ku}i{te.
ostanuva glaven materijal za ~asovnici so Neobele`aniot ~eli~en
izrabotka na ~asovnici, no se pogolema forma. bazel go vramuva
pove}e se zgolemuva i udelot na Grand Lange 1 e svetlo- poliraniot
skapoceni metali, posebno zlato napraven vo srebren displej
i skapoceni kamewa. nekolku verzii – na koj e postaven
Vo posledno vreme posebno od 18 karatno bel transparenten
moderni i popularni se ~asovni- zlato ili kristal kaj 12
cite so cirkoni. Niv gi ima vo platina i so ~asot. Vo
re~isi site najnovi kolekcii. remen~e od otsustvo na
^asovnicite odamna prestanaa da krokodils- site brojki,
bidat samo ured za merewe na ka ko`a svetlite
vremeto. Za nekoi toj e statusen ili metalni
simbol, za drugi drag spomen i blagoro- strelki za
ne{to {to se prenesuva od den ~asovite i
generacija na generacija. metal. minutite i
Bez razlika dali se raboti za tenkata
`enski ili ma{ki ~asovnici, metalna
praviloto e deka tie mora da strelka za
izgledaat silno i robusno. Makar sekundite go
i so rozevi kamen~iwa kako markiraat
glaven adut na trendovskata vremeto.
prepoznatlivost.
MONT BLANC
TIMEWALKER
CHRONOGRAPH
AUTOMATIC
Izraboten od crna
visokokvalitetna
keramika, ner|osuva~-
ki ~elik i safirno-
kristalno staklo so BULGARI
antirefleks. Za Ergon,
razlika od pove}eto ku}i{teto mu
~asovnici so kompli- e izraboteno
ciran dizajn i od belo
tehnolo{ki osobini, zlato
ovoj ~asovnik namerno oblo`eno so
e napraven krajno dijamanti,
ednostavno za ima dijaman-
qubitelite na ten broj~anik
klasi~no dizajnirani i bel remen
~asovnici so vrvni od krokodil-
tehnolo{ki svojstva. ska ko`a
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
122 MARKETING Business Style
ALTERNATIVNI TEHNOLOGII
VO DELOVNITE AVTOMOBILI
V
O VREME NA SÈ POVISOKI CENI NA NUVAAT KAKO NOV TREND – MODEREN, [TEDLIV,
NAFTATA, NEDOSTIGOT NA NAFTA ZA PRIFATLIV ZA PRIRODATA... GOLEMITE AVTOMO-
SVETSKA POBARUVA^KA I SÈ POSTRO- BILSKI PROIZVODITELI SE POVE]E NUDAT
GITE PRAVLA ZA ZA[TITA NA OKOLI- TAKVI MODELI, A DIZAJNOT GO PRILAGODUVAAT
NATA, HIBRIDNITE VOZILA SE NAMET- I KON POTREBITE NA DELOVNITE LU\E
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 123
Vnatre{nosta se karakteri-
zira so prefinetost od
najkvalitetni materijali
red desetina godini
kombinacijata na dizelski
P motor i avtomobil od
luksuzna klasa be{e re~isi
nezamisliva kombinacija.
So razvojot na dizelskata tehnologija
i se potivkite motori, tie stanaa
voobi~aeni za “mercedes S klasa, za
“audi A8” ili BMW – serija 7.
Po poskapuvaweto na gorivata i na
dizelot koj stanuva vo nekoi zemji
poskap i od benzinot, povtorno se
baraat novi {tedlivi alternativi.
Re{enie nudi japonskiot Lexus kako
prv proizvoditel koj vo luksuznite
klasi na avtomobili ja primeni
hibridnata tehnologija , koja so
modelot “prius” ve}e napravi probiv
na pazarot. Kombinacijata na BMW serija
elektri~en i benzinski motor 7 odli~no
garantira potro{uva~ka identi~na na gi kombini-
onaa na najsilnite dizela{i vo ovaa ra sports-
klasa. No na otvoren pat potro{uva~-
kata se zgolemuva vo odnos na kite per-
dizelskite motori, taka {to prednosta formansi
na Lexus najmnogu doa|a do izraz so najgolem
zatoa {to tamu so ne`nata noga na luksuz.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
124 MARKETING Business Style
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style AVTOMOBILI 125
BELITE AVTOMOBILI
IDEALEN IZBOR ZA
DELOVNITE @ENI
Presti`ni avtomobili
vo bela boja - omilen
izbor na uspe{nite
delovni `eni
e mnogu odamna, postoeja belite avtomobili stanaa tolku da si dozvolat sopstven avtomobil i
predrasudi za `enite kako popularni vo posledno vreme i {to e pritoa so nego da ja definiraat svojata
Koga se vo
pra{awe
gradski
avtomobi-
li, ne
mo`ete
da ostane-
te ramno-
du{ni na
beloto
slatko Kolku belite i golemi avtomobili
fi}o! se “privrzani” za `enite, poka`u-
va i sorabotkata me|u “Mercedes”
i hit serijata “Seksot i gradot”
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478